Kranj, petek 3. junija 1988 ®@IMiE5JJ©}ESGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO RADO BORDON Sila spomina IGOR TOR KAR Neznosna počasnost umiranja sramote *K>MENKA HRIBAR Za spravo med nami gre, ki snio danes tu doma STANISLAV KLEP Z družbo brez kritike se dogaja isto kot s stoječo vodo /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Še stopnica do gimnazije Kakorkoli so posebne izobraževalne skupnosti kritizirane kot samoupravno-birokratski nebodigatreba, se v njih vendarle izcimi tudi kaj dobrega. PIS za družboslovno usmeritev, denimo, se je že °d svojega rojstva naprej, ki ga je povilo sloveče usmerjeno izobraževanje, zavzemal za združevanje tistih srednješolskih Programov, ki so podlaga za nadaljnji studij na višjih in visokih šolah. S preprostimi besedami: za gimnazijo, tisto »elitno« splošno srednjo šolo, po kateri so reformisti v začetku osemdesetih let posebno vneto pljuvali. Gimnazija se počasi vrača (menda se J*o tudi ime, ki je čisto lepo in kratko in 'iudem domače). Predlani sta bila prva °d reformiranih srednješolskih programov na novo prenovljena družboslovno-Jezikovni in naravoslovno-matematični, *a naslednje šolsko leto je dorečeno zlitje oružboslovno-jezikovnega in splošnega kulturnega v družboslovni in kulturni Program (Škofja Loka, Jesenice), ki se dodaja še pred tremi desetletji v du-";u socialistične enakosti poteptana gim-^''j^k* klasično-humanistična smer z že skoraj muzejskim ostankom pouka latinščine (Škofja Loka). Na dlani je, da do nekdanje gimnazije v nekoliko spremenjeni, posodobljeni vsebinski preobleki, manjka le še stopnica. Zakaj kompromis, postopnost, ki je pedagoško, strokovno in metodološko problematična, saj gre (spet) za poskus z ljudmi: generacija, ki bo vpisala prenovljeni družboslovni in kulturni program, se bo izobraževala po kvalitetnejšem programu kot prejšnja, ne pa še po tako kvalitetnem, kot bi se lahko, če bi strokovni svet PIS imel bolj proste roke. Vpliv politike je pri oblikovanju programov še močan, zaradi tega se strokovne odločitve prepočasi uveljavljajo. Zaradi tega še stopnica do gimnazije. PIS za družboslovno usmeritev je terjal ugotavljanje odgovornosti tistih, ki so uveljavili in uresničili tiste rešitve v reformi šolstva, ki so se izkazale kot napačne in katerih posledice čutimo še danes. Ne iz sladostrastja lovcev na čarovnice, ampak zato, da se te ljudi ogradi od nadaljnjega vpliva na oblikovanje šolskih programov. Vredno je vsaj poskusiti... H. Jelovčan Škofja Loka, 3. junija — Danes se v Skofji Loki končuje 27. kongres Antropološkega društva Jugoslavije, ki se ga udeležujejo najuglednejši predstavniki te znanosti iz vse domovine, pnsh pa so tudi gostje iz treh vzhodnoevropskih držav. Organizator znanstvenega srečanja ie katedra za antropologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki jo poosebljata doc. dr. Marija Stefančič in mag. Tatjana Tomazo-Ravnik. — Foto: G. Šinik J.ani. 1. junija - Ta teden Vojašnica Stanega Žagarja iz Kranja sku KL* centri srednjih in visokih vojaških šol Jugoslavije in Zavodom . za vi.lvi._______i:.._____/..>„;» , iiiVnii 7 r«/redov osnovnih sol ^•uri sreunph in visonin vojhshui >»» j«k,",°,,iv..... ."" , i - ?-a šolstvo pripravlja srečanje z učenci 7. razredov osnovnih sol Mentorji poklicnega usmerjanja v gorenjskih srednjih šolah. Prvi (i'Kovor, ki se ga je udeležil tudi general Ivo Tominc. potekal pa je k kli Skem in "likovnem prikazu življenja in dela v vojaških šolah. , 11 v Domu JLA v Kranju, nato v osnovni šoli Franceta Prešerna. ltitvr,'kega števila kandidatov ornejde vpis. Sprejemni v 2U'JUMlju iz S|0 *n'(hiji soli /a trgovinsko dejavnost v Krunju čuka test niifo ; *>nskegu jeziku in mutemutike bodoče komercialne teh- in družboslovne u ln prodajalce, v srednji šoli ekonomske nančr11^' V Krunju bodo sP™\K>mni »spiti samo zu poslovno fi- HlfttlA r~***»BW"OV. , ■ HVIHItN------- rftči i usnu>ritvt« test iz matematike samo /a kandidate v Sp^nuln»štvu. Zu uteho, čeprav je bolj slubu, tistim, ki bodo s mn»mi izpiti odpudli, nuj zupišemo, da je v številnih šo Krudi °bil° Pr°stib mest; posebno tekstilu, obutvi, gumurstvu, jo m' nis,vu' lesurstvu, zu katere gorenjsku podjetja ponuja T*0**1« t-udi dovolj kudrovskih štipendij. H. J. Smo spet samo govorili Kranj, 2. junija - Konferenca Zveze komunistov Jugoslavije je ponovno pokazala vse razsežnosti naše krize sedanjosti in še vedno različnih pogledov v prihodnost. Dosežena je bila vsaj besedna enotnost, da je treba gospodarstvo korenito spremeniti in zgraditi na sodobnejših in demokratičnih osnovah tudi politični sistem. Svoj obraz in vsebino dela pa mora menjati tudi Zveza komunistov. Gledanja na te spremembe so v Jugoslaviji še vedno različnu, vendar poglubljanju krize in izzivu čusu ne bo mogoče več uteči. Zveza komunistov ne more samo zaradi svojega imena ostati vodilna idejnopoliti-čna (ne oblastvena) sila, ampak predvsem zaradi svojega ravnanja. Ljudje, vedno bolj obremenjeni s težavami preživetja, terjajo predvsem dejanja, na račun slabih izkušenj preteklosti pa sprašujejo, če smo spet sano govorili. Več o konferenci m mm na 3. struni. J. K. Posvetovanje o pridobivanju in predelavi uranove rude Izkušnje madžarskega rudnika urana Škofja Loka, 2. junija - V Škofji Loki in Todražu poteka dvodnevno posvetovanje madžarskih in naših strokovnjakov o raziskavah pridobivanju in predelavi uranove rude, namen posvetovanja pa je izmenjava izkušenj. Včeraj dopoldne je strokovno posvetovanje potekalo v dvorani Loškega odra, saj je bilo zanimivo za javnost. Uvodoma sta spregovorila dr. Peter Gregorc s Splošnega združenja energetike Slovenije in Dušan Pensa, direktor Rudnika urana Zirovski vrh. V prvem delu so strokovnjaki spregovorili o 32-letnem rudarjenju v uranskem nahajališču Mecsek na Madžarskem in o rezultatih raziskav po- Zadružni priznanji Kranj, SI, maja - Kmet Alojz Logar i/. Goric (Gorenjska kmetijska zadruga - TZO Naklo) in Kmetijska zadruga Skof ju Loka bosta ta konec tedna na srečanju kmetijskih rekorderjev v Prizrenu (SAP Kosovo) prejela jugoslovansko priznanje za pridelovanje hrane, ki ga podeljuje Zadružnu zveza Jugoslavije. Dobitniki priznanj iz Slovenije jih je šest bodo gost ie zadružnikov i/ Velike Krn se, ogledali si bodo I )e<"ane in Pečko hierarhijo, nazadnje pa jih bo pot vodila čez Črno goro v Dubrovnik, odkoder se bodo vrnili domov, p j daljškov rudišča Zirovski vrh, v drugem delu pa o varstvu pri delu v RUŽV, radonu in njegovih potomcih v delovnem in življenjskem okolju ter o radiološki zaščiti in varstvu okolja v madžarskem rudniku. Popoldne so se strokovnjaki v geološki, rudarski in predelovalni sekciji posvetih posamičnim strokovnim vprašanjem, danes pa si bodo ogledali Rudnik urana Zirovski vrh. V nedeljo, 5. junija, pa bo ob prazniku Krajevne skupnosti Gorenja vas Rudnik urana Zirovski vrh za vse obiskovalce odprt od 9. do 14. ure. Zlati znaki ZSMS Med letošnjimi dobitniki zlatih znakov ZSMS je tudi Petra Škofic iz Kranja, glavna urednica mladinskega glasila Naprej. Med dobitniki priznanja zlati znak mentorja ZSMS najdemo Lojzeta Domanjka, režiserja Prešernovega gledališča iz Kranja. Zlato ptico za ustvarjalne dosežke na področju literature je letos prejel MIha Maz-zini iz Radovljice. y g STRnirmifcin oncrini itidama !llP.nQI f)\[ANSKA PRIREDITEV —_ rolnuit nrika7 ninnslnvanski celovit prikaz jugoslovanskih dosežkov m seznanitev z novitetami na področju opreme in sredstev civilne zaščite protipožarna zaščita medicinska, kemična zaščita transportna sredstva telekomunikacijski sistemi signalizacija demonstracije Bled, 31. maja - Po popoldanskem ogledu Tovarne avtopnev-matike v kranjski Savi so na kratki slovesnosti v Vili Bled izročili firmi Volksvvagen posebno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. Namenjeno je dvajsetletnici sodelovanja, krunjska Sava je v tem času dobavila Volksvvagnu 3 milijone avtoplaščev, deloma tudi posredno sarajevskemu TAS-u, posel pa je bil vredne približno 100 milijonov nemških mark. Njegov temelj je seveda sodelovanje s Semperitom, s katerim je Sava pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju sklenila pred 21. leti, presega pu običajne licenčne odnose, saj so skupaj zgradili tudi novo tovarno avtoplaščev v Kranju. Dvodnevno srečanje poslovnih partnerjev Volksvvagnu, Semperita, TAS-a in Save, ki jih je minulo sredo sprejel podpredsednik republiškega i/v ršnega sveta Jane/. Bohorič, je seveda minilo tudi v pogovorih o nadaljnjem sodelovanju. V kranjski Savi zdaj izdelajo 3 milijone avtoplaščev letno, približno polovico jih izvozijo. - M. V. - Foto: G. Sinik VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.. 22-347 SJEJE/M OPRE/ME IN SREDSTEI/ Kifl CIVILNE Z4S< Z4SCITE STROKOVNI SEMINAR ZA! TA IN RtšEVANJE RASTU! RASTLINSKIH PROIZVODU' K&ANJ, 7 -10.6. 88 mmmcsLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI Petek, 3. junija 1988 JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Strel v prazno Trditev ni prehuda. Gre za pred meseci rojeno in pred tem na zadnji zvezni partijski konferenci poudarjeno idejo, da bi v zvezni skupščini formirali nov zbor: zbor združenega dela. Ideja je navidezno globoko skladna z našim političnim geslom, da mora delavčeva beeeda največ veljati, da mora glas združenega dela dobiti prevladujočo besedo. Ne gre dvomiti v dobronamernost tega predloga, čeprav se za njim lahko tudi marsikaj skriva, če že drugega ne, pa v tej Jugoslaviji tako priljubljena dodatna možnost skupščinskega preglasovanja, ne v smislu vrednosti argumentov, ampak interesov, zbranih v številu dvignjenih rok. Veliko je argumentov, da bi bila ustanovitev novega zbora strel v prazno in dodatno zapletanje že tako zapletenega skupščinskega in delegatskega sistema. Kaj bi recimo danes lahko naredil zbor združenega dela na najvišji ravni, ko je samoupravljanje na mnogih področjih že popolnoma dotolčeno, ko delavec in njegova organizacija v splošnem siromašenju nimata o čem odločati in ko imajo državni in partijski vrhovi škarje in platno v svojih rokah in ko skupščina kot najvišji oblastveni in samoupravni (delavski) organ v državi dela in odloča pod pritiskom domačih razmer in tujih upnikov, ki so voljni pomagati (pod svojimi finančnimi pogoji) reševati našo stisko. V takih razmerah je ustanovitev takšnega zbora v zvezni skupščini tudi iluzija in posmeh delavskemu samoupravljanju. Svoj smisel ima odločanje o družbenem bogastvu, nikakršnega pa odločanje o takšni ali drugačni porazdelitvi revščine. Tudi če odmislimo današnje razmere in zaupamo prihodnosti, ko naj bi bilo naše življenje spet materialno in duhovno bogatejše, bi bila nova tvorba delegatskega sistema na zvezni ravni predvsem odveč. Mar nimamo že zborov združenega dela v občinskih, republiških in pokrajinskih skupščinah, mar nimamo že kopico drugih institucij delavskega razreda, vključno s sindikatom, ki naj zastavijo svojo besedo. Mar nimamo gospodarskih zbornic in organov z delavskim predznakom s partijo na čelu. Seveda jih je treba razbremeniti spon in jim dati dihati. Združeno delo naj meri platno po svojih vatlih, ker samo najbo\ie ve in zna, politika pa naj oblikuje sistem, ki bo to omogočal. Pri nas pa je žal sedaj ta vloga še obrnjena in mora molčati tisti, ki ima pravico biti najglasnejši. Pred razširjeno sejo slovenskih sindikatov Molitev v JLA Družina je objavila pismo, ki šo ga naslovili javnosti študenti teološke fakultete v Ljubljani z oddelkom v Mariboru. Med drugim pravijo, da se tako kot vsi verniki srečujejo s posebnim zapostavljanjem med služenjem vojaškega roka. V JLA je prepovedano kakršnokoli obiskovanje verskih obredov in branje verske literature. Pravijo, da imajo največ težav absolventi srednjih verskih šol in fakultete, ker da jih obravnavajo bolj ali manj prikrito kot nezanesljive vojake in možne notranje sovražnike domovine. Poudarjajo, da je to v nasprotju z ustavo in človekovimi pravicami. Kaže, da je pri nas življenje zares tudi v vsakdanji praksi (povezano) z mistiko. Večerne novosti opozarjajo v članku »Denarja ni, pa vendarle je« na nekaj tipično naših stvari. Ko je bilo stavkajočim v skopski železarni rečeno, da za višje OD ni denarja, sta njihovo mesto in republika dala za izgradnjo nove letališke zgradbe in opremo več kot 40 milijonov dolarjev, kar je enako vrednosti več kot 200.000 povprečnih OD. Da denar vendarle je, potrjujejo podatki za kaj porabimo več kot četrtino letos pričakovanega dohodka od turizma, denarja, ki ga tako potrebujemo. V državi imamo letno 139 sejemskih prireditev, od katerih jih ima 63 naziv »mednarodnih«, čeprav zunaj države to priznavajo le štirinajstim. Ti razstavni prostori in njihova oprema »požrejo«, drugače povedano, tretjino sredstev, ki jih ima gospodarstvo za propagando. Če se vrnemo k četrtini denarja, ki naj bi ga ustvarili letos v turizmu - lahko povemo, da pri tem niso vračunani stroški, ki jih imamo s sejmi v tujini. Zagotovo denar je, kajti izračunali so, da znašajo pri nas stroški za zakone, sklepe, navodila, usklajevanje normativnih aktov, sprejetja družbenih dogovorov, intervencijskih zakonov o omejevanju OD itd. več kot 2 milijardi dolarjev. Če ne bi bilo denarja, vsega tega ne bi mogli producirati v tolikšnih količinah, da smo verjetno le res »najboljši na svetu«, kot radi pretiravajo za vsako nepomembnost v nekaterih delih naše države. Sedaj smo v fazi sprejemanja ustavnih dopolnil. Predvidevajo, da bo potrebno za uresničitev ustavnih dopolnil 40 novih zakonov. Nihče ni računal, koliko bo to stalo. Bo že držalo, da se čudeži dogajajo, saj denarja kljub vsemu nikoli ne zmanjka! Pa še zaključimo v znaku misticizma. Joža Vlahović v Vjesniku pravi, ko komentira Mladinino pisanje o nameravanem udaru v Sloveniji, da je glavni urednik Mladine Robert Botteri v nekem intervjuju v Zagrebu še pred kratkim zmagoslavno dejal, da je »danes v Sloveniji od Mladine močnejša samo Cerkev«. Človek bi se najraje takoj prekrižal, pravi Vlahović, mi pa dodajmo, da je seveda predpogoj, da ta človek ni v JIJV »EEGLAS Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv tiorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference s/1M Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski tflas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor,) Leopoldlna Bogataj (odgovorna urednica), Jože KoSnjek fnOtl anjI politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (go renjski kraji m ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovcan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja I-oka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, lese niče), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Sto-jan Saje (družbene organizacije in društva, SLO IN 1)S, ekologija), Danica Zavri - Zlebir (socialna politika), Dušan H u mer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bester (mladina, kultura), Franc Perdan in Gora-/«' Sinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc m Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, IMoše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo, naročnine 28 463, mali oglasi 27 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Kriza sproža obrambne mehanizme Kranj, 31. maja — V Ljubljani bo 24. junija razširjena seja Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki bo obravnavala delo sindikata v dveh letih od kongresa, načrtovano prenovo sindikalne organizacije ter program zagotavljanja socialne varnosti, ki je nastal kot odziv sindikata za ukrepe, ki jih je maja sprejala zvezna skup- Majski zvezni ukrepi pomenijo nov udarec standardu, ki že nekaj časa nezadržno pada. Tudi prehod na tržno-blagovni način gospodarjenja bo spočetka negativno vplival na razmere v delovnih organizacijah, ki se niso zmožne hitro prilagoditi. Večje težave bodo tam, kjer imajo neperspektivne programe, zastarelo tehnologijo, nenačrtno zaposlovanje in razvoj. Tu je pričakovati presežke delavcev, težave pri zaposlovanju mladih šo-lanih ljudi, motnje v izplačevanju plač, težave pri zadovoljevanju skupnih potreb, pa tudi vse več delavcev, ki so na robu preživetja. Takim in podobnim težavam se je mogoče zoperstaviti le z dobrim socialnim programom. Zveza sindikatov Sloveni- Franc Hribar, dosedanji sekretar Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, se zaradi zdravstvenih razlogov poslavlja od te funkcije. Eden od dveh kandidatov za prihodnjega sekretarja republiških sindikatov je tudi Branko Iskra, predsednik medobčinskega sveta sindikata za Gorenjsko. razširjeno sejo slovenskih sindikatov, vendar ga omenjamo na prvem mestu. Za obubožan delavski razred, ki se ta hip naj-resneje ukvarja z mislijo na preživetje, je pač najpomembnejši. Tudi gorenjski sindikalni predsednik, ki so te dni premlevali priprave na omenjeno sindikalno sejo, so napovedali, da v javni razpravi pričakujejo največ tovrstnih razprav. Slednje se bodo vrstile do srede junija, mimo socialnega programa pa naj bi spregovorile tudi o učinkovitosti sindikata v kriznih razmerah, pa tudi o prestrukturiranju gospodarstva in vanj vgrajeni socialni politiki, saj sicer za zagota- vljanje socialne varnosti ne b° kje vzeti. Smisel sindikalnega kong^ sa, 24. junija, je nedvomno occ na, kako se je sindikat v dveh 1^ tih po 11. kongresu loteval druZ' benih vprašanj. Tu je pričakov8' ti veliko kritičnih besedi. V sU1' dikatih se zavedajo, da bo V. trebna prenova organizacije, s« sedanja ni kos krizi. ObvladoV* nje le-te namreč terja, da se sin dikat ne izčrpava v preširoko & stavljenih, presplošnih in P^f" malo življenjskih aktivnosti«1-temveč se tako organizacijs^' kadrovsko in akcijsko usposobi da bo učinke njegovega prizaO* vanja moč konkretneje meriti-. D. Z. Žleb>r je predlaga takega, ki bo ublažil posledice krize, hkrati pa motiviral ljudi za delo, nalaga pa socialne ukrepe nosilcem od združenega dela do občine in republike. Socialni program predstavlja le del gradiva, pripravljenega za Za manj denarja več muzike Kranj, 23. maja - Spremenjeni pogoji poslovanja v zdravstveni skupnosti narekujejo tudi spremembe v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela. O osnutku tega dokumenta so razpravljali tudi delegati kranjske zdravstvene skupnosti. Vanj so zajete tudi omejitve pri zaposlovanju, osnove za oblikovanje OD, sklada skupne porabe, rezervnega sklada, način obračunavanja materialnih stroškov, odkupe za leto 1988, spremljanje doplačil zdravstvenih storitev, slednjič pa tudi obveznost zdravstvenih organizacij pri enotnih obratovalnih časih v vseh ambulantah. Dokument je enoten za vse zdravstvene organizacije na Gorenjskem, pomeni pa dokajšnjo finančno zaostritev poslovanja in tudi več dela. V razpravi so delegati terjali višjo indeksirano porabo, vsaj v višini republiškega povprečja. Sodili so, da so gmotni stroški prenizko ocenjeni, glede na to, da jih povečujejo zdravstveni ukrepi zoper aids. Največ razprav pa se je sukalo okoli delovnika zdravstvenih ambulant. Delegati so se pritoževali zoper dolgotrajno posedanje po čakalnicah, zoper zdravnike, ki prepozno začenjajo ordinirati in prezgodaj končujejo. Konkretnih imen sicer niso navajali, opozarjali so pač zgolj na pogost pojav v našem osnovnem zdravstvu. Svoje so rekli tudi zdravniki, ki morajo denimo v dopoldanski ordinaciji pregledati tudi okoli 40, celo 50 bolnikov, vmes pa so klicani še na hišne obiske. Delegati so terjali, naj se v ordinacijah drže reda, ki so si ga postavili, naj resnično začenjajo ob 6. uri in »zapirajo« ob 12.30, ali od 7. do 13.30, kakor že piše na vratih,naj ordinacije res efektivno delajo 6 ur dnevno, pristojni pa naj nadzirajo, ali se zdravstveni delavci tega res držijo. D. Ž. Gorenjka je glasovala proti programu razvoja Jesenice, 2. junija - Zbor združenega dela je sprejel program dolgoročnega razvoja turizma v občini, proti je glasovala k* Gorenjka. Na ponovni seji zbora združenega dela na Jesenicah ' prejšnja seja ni bila sklepčna - so delegati med drugim sprejeli poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana občine z* lani, poročilo o zaposlovanju in kadrovski politiki ter poroči* la o delu postaje milice, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Triglavskega narodnega parka in kmetijsko zemljiške skupnosti. Razen tega pa naj bi sprejeli tudi predlog odloka o razglasitvi naravnih spomenikov na področju Triglavskega narodnega parka v občini Jesenice in dolgoročni program razvoja turizma v občini. Na program razvoja turizma v občini je bilo v javni razpravi več pripomb, ki so jih sproti usklajevali. Oba zbora, tako družbenopolitični kot zbor združenega dela sta program sprejela, na seji zbora združenega dela pa je bil delegat gostinske in turistične organizacije Gorenjke še vedno proti predloženemu dolgoročnemu programu razvoja. Gorenjka ima nekaj pripomb in se torej s takim programom ne strinja-Gorenjka je v vseh občinskih planih opredeljena kot nosilka razvoja v zgornjesavski dolini. Delegati zbora zdriženega dela tudi niso razpravljali 0 predlogu odloka o razglasitvi naravnih spomenikov na področju Triglavskega narodnega parka, saj zbor krajevnih skupnosti tega odloka ni sprejel. Ugovori se nanašajo predvsem na varstveni režim za triglavski ledenik. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine predlaga, da se v poletnih mesecih prepove smučanje na ledeniku, s čimer pa se deleg*" ti /bora krajevnih skupnosti niso stirnjali. D. Sedej Kdo se priseljuje v radovljiško občino in kdo zaseda družbena stanovanja Vsako leto za en razred otrok Radovljica, 30. maja — Ker je zaposlovanje v radovljiški občini resen problem, ki sproža še številne druge, predvsem v družbenih dejavnostih, je izvršni svet v kratkem že drugič obravnaval kadrovski razvoj občine in še nekatera druga vprašanja. To je vsekakor spodbudno in vredno pohvale, še posebej, če vemo, da je od zaposlovanja (dobrih delavcev, /lasti strokovnjakov) odvisna tudi prenova tehnološko in proizvodno precej zastarele radovljiške industrije. stek v regiji in zadnjih deset let tudi ni od slovenskega povprečja. 0* Analiza, ki jo je pripravil komite za družbeni in prostorski razvoj, je namreč zanikala nekatere trditve, ki jih je bilo mogoče slišati na ulici in so jim ljudje tudi bolj ali manj verjeli. Ni res, da so priseljenci iz drugih občin in republik v glavnem nekvalificirani delavci. Nasprotno: takšnih je bilo v obdobju med 1982. in 1986. letom le tretjina, skoraj polovica je imela srednješolsko izobrazbo različnih stopenj, petina pa višjo in visoko izobrazbo. Čeprav je izobrazbena raven priseljencev presenetljivo visoka (v primerjavi z ostalimi gorenjskimi občinami), pa je še vedno nižja kot pri domači gonera ciji, ki konča šolanje. Priseljenci torej no i/, boljšujejo izobrazbene ravni prebivalstva niti je ne poslabšujejo, so le potuha delovnim organizacijam, da brez težav ohranjajo staro (slabo) stanje, in eden od vzvodov, da se številni dobri domači delavci in strokov njaki vozijo na delo zunaj občine. Priseljevanje pa ima sicer še nekatere druge učin ke: s priseljenci pride vsako leto tudi /.a en razred otrok, starih do 14 let, in drugič: pre seljenci, med katerimi je večina starih od IS do 44 let, pomlajuje občino, ki ima v povprečju najstarejše prebivalstvo na Gorenj skem, že dvajset let najnižji nuravni prira Kdo v radovljiški občini zaseda drU na stanovanja, ki jih delovne organiz* jg razdeljujejo med svoje delavce? Ali reSijo nekvalificirani delavci oz. delavci z nV0t strokovno izobrazbo iz drugih republik ' , se govori? Od skupno 282 stanovanj, kol' ^ so jih podjetju kupilu po letu 1982, so jih. ^ dobili domačini, 66 ali četrtino deluvC . drugih občin, .r>.'l ali petino delavci iz ^ republik, za ostala pa ni znano. Po izobf*jj2 se na prvem mestu priseljenci (kur 12 <>°. ^ (kov jih imu višjo in visoko šolo), drug1 domačini in tretji delavci iz drugih re" t blik, med katerimi jih je več kot P°h>v'5a0, dokončano ali nedokončano osnovno > Sicer pa velja, da je izobrazbena nivo'1 ■ ^ novalcev v družbenih stanovanjih nižja povprečja zaposlenih v občini. C Zap |ott>" Iz dela OK ZSMS Kran Popolni obrat organiziranja Pretekli teden je Boštjan Sefic, predsednik OK ZSMS Kranj, na tiskovni konferenci predstavil nekatera aktualna stališča in akcije občinske mladinske organizacije. Poskus prilugoditve času? Kot je uvodoma poudaril Boštjan Sefic. pred igri nik OK /SMS Kranj, 10 tiskovno konferenco sklicali /uradi obveičanja Hrta javnoj ti o nekaterih aktual nih akcijah kranjske mladinske orgaiu/.atlije Mladi ii.um.>. ocenjujejo, da so sredstva lavnega obvešča Cljl pomemben in hkrati sestavni del delovanja tudi mladinske organizacije Izhodiščna točku tokratnega sestanka /. novinarji |a I <11 i "< «Mi.i porOCili 0 delil i >K /SMS V preteklem letu, zu katerega mladi menijo, da |fl bilo v veliki me n uspešno. Pomanjkljivost Ugotavljajo predvsem v tem, da organizacija ne uspe zabeležiti vseh mnenj različnih mladinskih struktur in gre tako se vedno velikokrat zgolj za formalno potrjevanji' sklepov Ob tem pa se, tako kot ostala družba, glede na naravna nost našega sistema, ne morejo izogniti številnim bi rokratskim preprekum, ki pa mlade dušijo še v toliko večji meri. (ilede nu to m pa nu izkušnje z nesklepčnimi se jami občinskih konferenc ter njeno neučinkovitostjo pi ipruvljujo v Ki .m pi ;............. ziranja. V ta namen želijo postuviti občinsko konfe renco kot najvišji mladinski orgun v osrednjo funkci jo razpravljanja In odločanja, ki bo odprl najraali čnejšun interesom heterogene mlade populacije V jesenskem (asu bodo stekle intenzivne priprave na volitve /a vodstvo OK /SMS Predvidoma se bo menjalo vali ko število najodgovornojii h mladincev-, kai menijo, da bi marsikje prišlo prav tudi širše v ob čini. Zu svoje volitve mladi že «-0.11 nujavljajo, da bo do javne, predstavitvami posameznih kundidutov m njihovih programov '. .e skupaj pa zagotovitvi resni ene legitimnosti novega mladinskega vodstva Sicer budu mladi, ki se združujejo v kranjski mlu dinski organizaciji, večino svojega časa tako na sejah predsedstva kot ostalih organov, namenili problema 11 k i zaposlovanja, malih produkcijskih enot m itallO Vanj, k|ei bodo predvsem obravnavali možnost pre ureditve podstrešnih stanovanj. Nu področju informiranja se bodo poleg rednega izhajanju že uveljavljenega Napreja, ustvarjalno vključili v priprave na realizacijo projektu -Kudio Kranj, kjer pripravi jujn poseben mladinski pro grum. Pred časom so zavzeli tudi konkretno stališče okrog razreševanju problemutike v Iskri Telematiki, kar |e v bistvu samo izpeljava v letnem programu za stav Ijene nali ige, da se tudi mladi aktivno vključujejo v razreševanje gospod a i kili problemov v občini ( >b prevetritvi načinov dela .notruj S/DI., bodo oliko pozornosti namenih tudi preživljanju prostega i i ' mladih \a tem podroi |ii se bodo |.....I, sem pi i zadevali za oživitev Kieselsteinu in hkrati nu izku injiili Ciinimmii pospešili priprave za no\ mladinski kult ui ni centei Vsi trije dobili zadostno podporo Radovljicu, 30. iiiaj«1 Predsedstvo občinske ki" ga renče SZDL Radovljica )e-\0, ponedeljkovi seji u*fot0n yy ja. Kot določa poslovn'Jjj u-do za kandidata določe^t sli. k. bodo dobili v''1 fy tretjino glasov nav*oCW£ ^ pa noben od kanduitoV dobil zadostne podpor«« yp glasovanje ponovili /'1jl.vt>''1 k indidata, ki sla v I ^ krogu dobila največ M" (- A P^tek, 3. junija 1988 NOVICE Df DOGODKI 3. STRAN OTSSSSSgBSMHJIS KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Časom pravljic in obljub je odzvonilo Kranj 1 iUniia - Ce bi samo besede samodejno spreminjale stvari brez udejanjanja v življenje P*Xm eZrali 2 zdaTnaj nekega jutra zbuditi v deželi srečnih in s »iudi, v deželi blagostanja, popolnega soglasja, enakosti, enotnosti m zanosa. ^"^g^gSSu sikdo tudi oo konferenci Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila od nedelje do torka v »eogratiu in na kater^ie govorUo nad 470 delegatov. Je tokrat neprijazna realnost res zadnjic opo*onla jugoslovansko partijo da ne sme delati reda le pri drugih, ampak mora najprej teme J^o pomesti na svojem dvorišču Upajmo v pritrdilni odgovor, čeprav mnog. se vedno pričakujejo čudežno moč od ^htevanega izrednega kongresa. Ljudje, katerim je kriza prva začela grenit, "vljenje P^vljfcan^ ^o^ulamne verjamejo več. Njim ne koristi politiziranje in samo sklicevanje na njih račun, ampak cenijo dejanja. Konferenca je le obdržala značaj konference kot metode dela centralnega komiteja, čeprav je bilo slišati zahteve, da bi i*e prelevila v nekakšen mali t^ngres in da bi na njej odločali lr| ne le razpravljali o stvareh, ki 11180 njena pristojnost. Na primer o ustavnih dopolnilih. Značilna je po številu razprav, •n so odsevale razmere, iz kate-nh so delegati prišli, pa tudi ra-?.nčno raven razmišljanja o ožji" in širših jugoslovanskih pro-blemih. Mnogo preudarnih, na °snovno temo konference o krepitvi vodilne idejnopolitične vlo-*>e, enotnosti in odgovornosti želeli povedati tisto, kar jim je ležalo na srcu in kar so jim naročili tam, kjer so jih izvolili. Po sproščenosti govorcev, različnosti mnenj in odzivanju delegatov na posamezne razprave je tokratna konferenca krepko drugačna od preteklih srečanj jugoslovanskih komunistov na najvišji ravni. Moteče in pod pričakovano ravnijo konference pa je na primer ugotavljanje, ali manjka črka i ali ne, pa štetje, kolikokrat sta v stališčih napisali besedi socializem in morala, kaj piše v statutu in česar ne, in podobno. Puščice kritike so letele na polno prevlado večine nad manjšino v imenu demokratičnega centralizma brez pravice drugačnega mnenja. Niso bili redki pozivi, naj partija končno le začne delati tako kot ji je dolžnost kot Zvezi komunistov in ne kot dogmatizma ter idejnih predsodkov. Na te zadeve vsak sicer gleda še po svoje, upoštevaje razmere, iz katerih prihaja. Popustiti ne smemo, so dejali, čeprav bo pri prvih večjih socialnih nemirih kdo klonil. Pri drugih dveh ciljih pa je bil izid, če vzamemo v Jugoslaviji zadnje čase zelo popularni žargon, neodločen. Duh demokratičnejšega, svobodnejšega in manj dogmatskega snovanja političnega sistema in delovanja partije ni več lastnost Slovencev oziroma samo razvitejšega dela države, ampak se seli tudi v druge kraje, predvsem med mlajše. V tej Na konferenci so povedali J MILAN KUČAN: »Razmišljam pa, kaj pravzaprav preprečuje tej konferenci, da bi storila tisto, kar naj bi storil izredni kongres? Kongresi so pač politično najbolj avtoritativna srednja, ki jih običajno sklicujejo zato, da koncipirajo politiko, se pravi takrat, ko je treba neki program zamenjati z drugim. Ta procedura običajno potegne za seboj tudi zamenjavo vodstva. Zahtev po vsebinskih spremembah doslej ni bilo, zamenjavo vodstva pa lahko opravimo že prej, tudi brez izrednega kongresa. CK ima namreč možnost zamenjati tretjino vodstva, torej tudi predsedstvo, če je to problem. Kolikor jaz ra-sumem razprave, to tudi je problem.« • DR. MATJAŽ KMECL: »ZK potrebuje dober, afirmativen program in čim več prijateljev. Zato bi bilo dobro, ko bi vsaj nekaj energije, ki smo jo na tej konferenci posvetili sovražnikom, usmerili v prijateljsko prepričevanje. S preštevanjem sovražnikov poenostavljamo vzroke za svoje težave. Krize bi Se lahko hitro otresli, če bi bil za zaostajanje za sodobnim Sv«tom kriv nacionalizem. Toda, najdragocenejši vir za premagovanje krize je znanje, to pa je v Jugoslaviji najmanj kontno. Eden od vzrokov je notorično nezaupanje do intelektualcev.« ~ JOŽE SMOLE: »Slišimo, da se je Evropa odločila za visoko 8°spodarsko integracijo. Vsi pa pozabljamo, da takšne integracije niso dosegli s političnimi in zakonskimi določili, tem-več z navadnim delovanjem tržnih zakonitosti. Govorimo o yečini in manjšini in to tezo želijo prikazati, kot da v Sloveniji uvajamo frakcije. Napredna manjšina pa je bila vedno lokomotiva razvoja. Omenim naj čas, ko smo živeli v evforiji enoletnih mandatov. Edini smo bili proti temu, kasneje pa se le izkazalo, da smo imeli prav. Če bomo imeli sektaški odnos Uo religioznosti, ne bomo mogli izpolnjevati svoje vloge v *»*DL, kjer mora stališča ZK sprejeti večina. Spremembe Ustave pa niso partijsko vprašanje, ampak vprašanje vseh Iju-ui.« • AVGUST MAJERIČ: »Drug drugemu moramo povedati v "raz, kdo zavira spremembe. Če bi Marx poslušal jugoslovanske komuniste, hi izjavil: jaz nisem marksist. Nekdaj smo sim voditeljem za govorniškim odrom ploskali, zdaj pa ^htovamo, naj gredo. To je velik korak naprej.« o k . N ŠINIGOJ: »Predlagam, da bi ustavne spremembe, katerih smo dosegli soglasje, sprejeli čim prej. Tega se ne eni0 lotevati togo, da teh sprememb ne bi sprejeli ločeno, P ed drugimi. To bi omogočilo hitrejši prehod od besed k delanjem.« *Vte* i, družh. 0mur"Stov za izhod iz nih h noek°nornskt> krize veza-(in besed je bilo izgovorjenih ve urav tuko usmerjene razpra-v-eč d- morale prevladovati), še kani Je D'lo ponavljanja in se rjjjjj VsePovprek. Slišali smo pren ave' intonirane na ušesa čeg* ?ftega in no najbolje žive Prav h0Veku in Prav v teh raz-je. ^ Je bilo veliko demagogi-dila rsikatera razprava bi so-ria ?u a SeJO delavskega sveta, ske' . r združenega dela občin-čni JJUPš^ne, na sindikalni ob 00r. vendar so delegati le vse strani: na partijska in državno vodstvo in poimensko tudi na nekatere posameznike v vrhu partije; na komuniste in ne-komuniste, ki bogatijo na račun drugih, brez dela; na zagovornike sprege partije in države; na ljudi, ki že leta sedijo na vrhu, pa kljub napakam pri delu ne pomislijo, da bi odšli; na posameznike ali skupine, ki kot domnevni del specialne vojne napadajo JLA in nas sistem nasploh; pa tudi na one v državi, ki zagovarjajo popolno enotnost ne gle de na objektu ne različnost i, po Tujina o konferenci prečitn'erentu iV v Uliih sredstvih obveščanja deležna d« s^iT*** .m/'ornostl- Wit'iwr Zt'itunu je na primer zapisal, Parti*' Krunič hoji nemirov in ugotavlja, da je jugoslovansko da s« ° v,M,slvo pripravljeno izpeljati reforme, vendar tako, stranLn'U ,M> '>0 ,r,'»" »dreči monopolu oblasti v korist več-SrbsL ',mi s'st*'mu- 1'rt'ssv posebej poudarja izjavo teri 1 .l,.urt*isk,'Ka voditelja Slobodana Miloševiča, po ka-krarfi[ jeseni na izrednem partijskem kongresu na demo-sko 'n c'vm7-'ran način zamenjali sedanjo vrhovno partij-lllalo °' (t> dotlej ne ho uspešno izpeljana reforma. Hol j viće * PD & hl,» tistih, pravi časnik, ki so menili, da je Miloše-''bo'° V srnslil partiji lani jeseni na demokratičen način blicu ° nroti *vojlm nasprotnikom. Himska Im Hvpub-Sklie VK°tavlja približevanje srbske in slovenske politike. P» zu1!1' *•* ,,W številne komentarje, ko ugotavlja, da se utegne Nitik i"' m»rebitnlh bolj konkretnih znakov približevanja *ai v , OVenHke in srbske partije korenito spremeniti polo-pHrtj. 'ugoslavljl. Nekateri britanski časniki pišejo, da je v |ev Th *edno vt',ik» teženj po ohranitvi oblasti in privilegi-SUv ('uardlun piše, da je Mlloševič skupaj s Kučanom in si pr«rjtni vzhajajoča zvezda v generaciji mlajših politikov, ki '•ara li" tti° reformirati partijo, ki je zgubila verodostojnost Ure n°tranjih nasprotij in škandal fn bila & po na fasadi, je po ,»i mnenju pravi va ,\V vemo sicer alt je sna odločitev hišncgti s,'>,, oziroma stanovalcev- ' 1 domnevali, da gre za tem (ne)hote prihaja na misel latinskoamerUki izraz za jutri - maiiana - ki lahko pomeni tudi nikoli! (I). Z.)- Foto (f .Si M l/v £etek, 3. junija 1988 5. STRAN WSSgSS3SmWS0MJkB Prve ocene ukrepov JESENICE:_ V Železarni za 30 odstotkov višji stroški Jesenice, 2. junija - Predsednik jeseni-sga izvršnega sveta Tomaž Keršmanec ! avi o ukrepih zveznega izvršnega sveta: »Številni razlagajo ukrepe ekonomske f^tike kot iskanje novega načina za pre-?** v tržno gospodarstvo. Upal bi si trditi, * to ne drži popolnoma in da se elementi * sprostitev trga precenjujejo. Ukrepi na jjrfročju omejevanja osebne porabe in jav-*° nnanc so nam poznani že nekaj let, le da so tokrat predloženi v taki obliki, da jih bo Mednarodni denarni sklad dejansko lahko nadzoroval. Dvomim, da ima gospodarstvo te države potencial, s katerim lahko bistveno poveča izvoz in pri tem doseže dobre učinke. Gospodarstvo bo lahko izkoristilo svoje zmogljivosti le z dovolj velikimi spodbudami, ne pa le z delnimi sprostitvami in omejevanjem. Sprašujem se, ali bo zvezna vlada kos uravnavanju trga z administrira-njem? V Sloveniji naj bi imeli le še 18,6 od- stotkov kontroliranih cen, a tak podatek za jeseniško občino ne drži. Pod neposrednim nadzorom je ta trenutek v občini 80 do 90 odstotkov cen izdelkov, izguba v Železarni se povečuje. Nedavno povečanje cen energije, transporta je povečalo stroške Železarne kar za 30 odstotkov. V občini ocenjujemo, da večjih problemov pri vračanju preveč izplačanih osebnih dohodkov ne bo.« . D. S. KRANJ: Plače bodo znižali 700 delavcem ŠHo 17 gospodarstvu kar predstavlja pri bi i-5^ *' odstotkov zaposlenih. V negospodarni Pa zniževanje ne bo potrebno. junija - V kranjski občini bodo 1 osebne dohodke znižati 700 delav- en čuy^elav?i bodo seveda znižanja krepko obče n, 1^ —i če bo to potrebno storiti še ta mesec, ' ferr?6 k° Prodrl slovenski predlog, po kate-" k' Poracune raztegnili v devetme- '' vit \Vsen organizacijah bodo morali napra-9l«ft najbolj pametne načrte izplačeva-')! ^°sebnih dohodkov do konca leta, da jim I Po mesece ne oo zmanjkalo »špage«, saj ij strjevanju najbolj odgovornih v republi- ki, kar seveda ponavljajo v občini, intervencij ne bo, nikomur ne bodo pogledali skozi prste, kakor smo bili navajeni doslej. V Kranju ocenjujejo, da bo največji problem nelikvidnost, ki se vse bolj zaostruje, zato je moč pričakovati, da se bodo marsikje odločili (takšna razmišljanja so prisotna tudi v republiki) za izplačevanje osebnih dohodkov večkrat na mesec, dvakrat, morda celo trikrat. Vsled tega bodo seveda morali napraviti natančen izračun skupne porabe, ki je zdaj omejena z zneskom in ne več z indeksi, da se bo račun konec leta izšel in da gospodarske organizacije plačila teh obveznosti ne bodo premaknile v prihodnje leto, kar se z zamikom izplačevanja osebnih do- hodkov na 18. in 23. v mesecu utegne decembra zgoditi. Skratka, od zneskov dovoljene skupne porabe bodo izračunali prispevne stopnje, ob koncu leta pa bdeli, da teh dajatev ne bodo nekateri preložili v naslednje leto. V prvih ocenah ukrepov je več pozornosti namenjene delitvi dohodka, že naslednje dni pa je moč pričakovati tudi ocene, kaj pomenijo novi pogoji zunanjetrgovinske menjave in kako bo kranjsko gospodarstvo reagiralo na sproščene cene, ki imajo v Kranju verjetno več kot 40 odstotni delež, saj ima predvsem predelovalno industrijo. M. Volčjak Janez Bedina: Neživljenjska matematika /Bančniki se zavedamo, da je restriktivna monetarna politika &zen pogoj za uspeh ukrepov in to bomo pač morali požreti. Naj-Pa nas skrbi, če bo razvrednotenje dinarja hitrejše od rasti . estnih mer. To bo pocenilo bančni denar in nujno povzročilo rj več administriranja pri dodeljevanju posojil, ne pa upošteva-gospodarskih meril. Tudi načela glede delovanja deviznega žal* ?iso sP°rna. Trg lahko deluje, če se bomo dogovorjenega dr-stv ako odstopanje bo kreditno monetarno politiko podrlo. Bi-in en°. Je vprašanje izvedbenih ukrepov. Nekateri so že sprejetih Vs'ljujejo nam pesimizem. Ugotovljena stopnja inflacije je zra-deW'e matematično in nerealno. Za maj znaša na primer in-bnA valorizaciJe samo 3,8 odstotka, kar ne drži, saj samo zadnje ^dražitve prinesejo višji odstotek. Pravimo, da je treba hkrati z 'Deralizacijo cen zagotoviti konkurenco blaga na trgu in s tem zaščititi življenjsko raven ljudi. Ne more biti sicer narobe, če interveniramo z uvozom blaga široke potrošnje, vendar tega blaga ne bi smeli oprostiti carin. Domače blago, obremenjeno tudi s 40 odstotki uvoznih dajatev za surovine, ne more biti konkurenčno tujemu blagu, ki tako velikih obremenitev nima. Domače blago je v tej tekmi v podrejenem položaju. Sploh vidim v visokih uvoznih dajatvah bistvo povečevanja proizvodnje in tudi uspešnejšega izvoza. Samo tečaj tega ne more rešiti, če smo ob tem ukinili še izvozne stimulacije. Proizvodnja pada, domača kupna moč se bo še zmanjševala in prav v izvozu je zato možnost za ponovno povečanje proizvodnje in prodaje. Na splošno ocenjujem, da je naravnanost ukrepov pravšnja, saj po sedmih letih prvič nekaj sproščajo in ne samo omejujejo in prepovedujejo. Še vedno pa manjka spodbud za večjo proizvodnjo.« j Košnjek ^adov LJICA: iJkrep prizadel četrtino delavcev 4bcin*idovlJica. 31- maja - Če bi v radovljiški Itplftč |Va^s'tt' m junijske osebne dohodke ?°Uet V ?nak' višini kot aprilske, bi ob )0je ^u Za šest odstotkov presegli raven, ki ^Vi i- Xakonom predpisala zvezna vlada. 5tv\i £ra*uni, ki so jih napravili v gospodarici*' . ^ZeJ°. da je v občini štirinajst organi- M>z0 *rruženega dela (prevladujejo tiste s Pocjr0£?jm značajem dela, največ pa jih je s fUle A Ja gostinstva in turizma), ki" bodo mo-'^JUn^ k° kakih izjem, znižati majskem Pet od t e 0sebne dohodke - nekatere le za iHtoj*otk°v, druge celo za več kot petde-Htvc °sebno dohodke naj bi dobilo 2900 V radovr x^ d°bra četrtina vseh zaposlenih nHj ! .kem gospodarstvu. Zapisali smo -ajti v občinskem komiteju za druž- beno in prostorsko planiranje čakajo na nadaljnja navodila od republiških organov, morebiti tudi na določila, ki bi omogočala izjeme, v delovnih organizacijah pa kajpak že razmišljajo o tem, kako bi na čim manj boleč način uskladili osebne dohodke z dovoljeno rastjo. V Gozdnem gospodarstvu Bled, na primer, kjer so v letošnjih prvih štirih mesecih izplačali 601 tisoč dinarjev za zaposlenega, morajo majsko in junijsko izplačilo osebnih dohodkov znižati na povprečje 400 tisočakov, kar predstavlja 30-odstotno znižanje v primerjavi z aprilskimi plačami. Da bi bil »padec« čim manj boleč, v gozdem gospodarstvu predlagajo, da bi pred izplačilom osebnih dohodkov za maj izplačali de- lavcem tudi regres za letni dopust, pri junijskem osebnem dohodku pa tudi del akontacije za julij. Precej vroče krvi je tudi v turizmu. Glavna turistična sezona šele prihaja, treba bo več delati, pa ne le več, temveč tudi dobro, osebne dohodke pa naj bi znižali. Spet smo zapisali - naj bi, kajti nič še ni stoodstotno odločenega in kristalno jasnega. Sicer pa v radovljiški občini ocenjujejo, da ukrep, ki omejuje osebne dohodke, ne bo pripomogel k oživljanju gospodarstva in k boljšemu delu. V negospodarstvu bržčas nobeni organizaciji ali delovni skupnosti ne bo treba zniževati osebnih dohodkov, ker je bila rast v prvem četrtletju razmeroma nizka. A LOKA st tisoč delavcev preveč zaslužilo [[K ki°oii I'°ktt' 2' JuniJa ■ Po zveznih ukre 1 škofjei tLUl|,'|u ,aM osebnih dohodkov, je .tos ,k! občini (p<, lastnih izračunih) ,,,. ... (po lastnih izračunih) T* ozirom Pfeveč prek pet tisoč delav-jy%etirni " ,,v,Jma vseh zaposlenih. Med JQie 08em"R^°Snimi" d(>1(,vnimi kolektivi ] v°mn< .naisl iz gospodarstva, rekoi l( 2,«kov. gorenjski, pa je Niko iz Ze- k *^em ^Vnemu rf10'1 kak|'^'H'inukoii administra 0f>otneinin,,'M>vaM,u' v«ndar menim, da |e \s °sebn''j sa| poin-kod / i/pla •ih°žnJo zn dohodkov, večinoma prav pod h ^oraln I!'Vnitv«>' prek vseh ekonomskih bloški meJ.« je dejala predsednica e«a izvršnega sveta Ida Filipič- Pečelin. »Kot običajno, je problematično indeksiranje. Tam, kjer so plače brez osnove pretirano dvignili, je prav, da se tok rasti pretrga. So podjetja, ki so lani dobro pošlo vala in letos slabše, pa lahko delijo prek rezultatov, na drugi strani pa podjetja, kot je, na primer, Niko v Železnikih, kjer so letos bistveno izboljšali poslovanje, a bodo zaradi lanske nizke osnove za to kaznovani. Sistem torej ni spodbuden za dobro gospodarjenje.« Osebni dohodki v družbenih dejavnostih, so glede na lansko devetmesečno osnovo (v tistem času so v škofjeloški občini uskladili rast z gospodarstvom) praktično neo- mejeni, omejena pa so sredstva samoupravnih interesnih skupnosti. Zakon je torej ohlapnejši, radodarnejši od vreče z denarjem. Problem je toliko obsežnejši, ker zaposleni v družbenih dejavnostih vidijo le pravico. »Delovnim kolektivom , še posebej tistim, ki so odvisni od sisovskega denarja svetujemo, naj planirajo izplačila osebnih dohodkov za celo leto. Če bodo zdaj izplačali, kolikor jim dovoljuje zakon, se lahko zgodi, da bodo na koncu ostali brez denarja. Razen tega cenovni udari, ki bodo vplivali na stan dard ljudi, šele prihajajo.« H. Jelovčan Uvozna usmerjenost daje poguma l Trii* i . . 'L 1. m...... m. i . . . ....... *• juniju ^Jfspoda"* !°*ebmiprvt"tri 1 iJfVč *dohoakov. Vse U1 Z ^PravVnale v "kladu s predpis, in zako k> b mai n,S° Znani P°datkl za mesec 'El^* dU* pa po Prvih analizah ugotavlja HeP1*če mso bile prov.snk. ° zaposlenega v Tako v gospodarstvu, tvu tržiške občine, po po-i mesece, ne bo treba zniža irganizacije so se sa| je do prvem tromesečju zaostajal za regijskim Izvršni svet pa je v sredo sprejel sklep, naj vse delovne organizacije izdelajo oceno vpliva novih ukrepov na delo njihove organizacije in na prihodnja gosodarska gibanja, ki jih je v prihodnjih mesecih pričakovati. Ocene naj bi bile izdelane do 15. junija. Kot je povedal predsednik tržiškega izvršnega sveta Slavko Teran, v •irvih treh mesecih v tržiških delovnih organizacijah ni bilo izgub, čeprav so nekatere v težavah. Ker pa se izvoz na konvertibilno tržišče še povečuje, računajo, da je to svetla luč, posebno če bodo odnosi s tujino še boljši. Z izvozno usmerjenostjo, ki je za tržiško občino še posebno značilna, se bodo izognili tudi posledicam sedanjih ukrepov na domačem trgu. V. Stanovnik Plače dvakrat, trikrat na mesec Na Gorenjskem približno 30 odstotkov zaposlenih dobiva plače od 18. do 23. v mesecu, izplačila so za nekaj dni premaknili v zadnjih mesecih. V bodoče pa je moč pričakovati izplačila dvakrat, celo trikrat na mesec. V zadnjih mesecih je šestnajst organizacij na Gorenjskem premaknilo izplačila osebnih dohodkov na 18. do 23. v mesecu, po grobi oceni z zamikom dobiva plače približno 30 odstotkov zaposlenih. Razlog zamika je preložitev plačila družbenih obveznosti v naslednji mesec, kar zakon dovoljuje. Prve ocene, kako bodo to občutili v sisih družbenih dejavnosti so prav tako šele grobe, pravijo, da gre za približno polovico mesečnega priliva denarja, oziroma za 5 odstotkov povprečnega mesečnega priliva v letošnjem letu, zatakniti pa se utegne decembra, ko so plačilne kuverte običajno debelejše in s tem seveda tudi dajatve, ki bi po 18. decembru šle seveda v naslednje leto. Takšne skrbi, ki so koga morda že navedle na razmišljanje o zakonski spremembi ali na preračunavanje prispevnih stopenj, je novi zakon o plačah odplavil. Ker najbolj odgovorni, v republiki, za njimi pa to ponavljajo tudi v občinah, poudarjajo, da bo treba zakon dosledno spoštovati, da intervencij ne bo, da nikomur ne bodo pogledali skozi prste, kakor smo bili doslej navajeni pri kršiteljih ali navalih nezadovoljstva delavcev. Ker je val nelikvidnosti krepko pljusknil tudi v Slovenijo, v nekaterih predelih so nelikvidne gospodarske organizacije z bankami vred, denar pa imajo le še sisi, kar je tudi na Gorenjskem vse večji problem, v republiki razmišljajo, da bi osebne dohodke lahko izplačevali večkrat na mesec, dvakrat, morda celo trikrat in bi se tako lažje zvrstili pred bančnimi okenci. Sisi pa bodo tako ali tako dobili absolutne zneske (ne več indekse) dovoljene porabe, ki jih bodo preračunali na mesečne prispevne stopnje. Ker je v zvezi z novim zakonom o plačah vprašanj in nejasnosti še veliko, velja odgovoriti vsaj tistim, ki se sprašujejo, kakšna neki je matematika mednarodnega denarnega sklada, ki postavlja ciljno inflacijo pri dobrih 90 odstotkih, dovoljena rast osebnih dohodkov pa je zakoličena na 139 odstotkov ob polletju, na 132 odstotkov ob devetmesečju in 119 odstotkov ob koncu letošnjega leta. Odgovor je zelo preprost, tuji finančniki so kot primerjavo vzeli maloprodajne cene z 31. decembra lanskega leta,plače pa se seveda primerjajo med letom. M. Volčjak 11 GOSPODARSKEGA SVETA Maja 3,8 odstotna inflacija V maju so se cene na drobno, s katerimi se meri inflacija, povečale za 3,8 odstotka. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je inflacija v primerjavi z lanskim majem zrasla za 149 odstotkov, v primerjavi z lanskim decembrom pa za 28,7 odstotka. Življenjski stroški so bili v primerjavi z aprilom večji za 3,4 odstotka, na kar so v največji meri vplivale podražitve hrane. Kuvajt bi vlagal v naš turizem Kuvajtski turisti se zanimajo, da bi obiskali Jugoslavijo. Zato so v pogovorih med predstavnikom našega zveznega komiteja za turizem in predsednikom kuvajtske gospodarske zbornice predlagali, da so pripravljeni vlagati denar v naš turizem. Na tridnevnem jugoslovanskem festivalu, ki so ga organizirali Turistična zveza Jugoslavije, JAT in hoteli Hilton so imeli Kuvajtčani dosti priložnosti spoznati našo ponudbo in zato je zanimanje še večje. Mednarodni sejem embalaže Na sejmišču pomurskega sejma v Gornji Radgoni bodo v ponedeljek odprli šesti mendarodni sejem embalaže, tehnike, pakiranja, marketinga in skladiščenja. Razstavljalo bo okoli 180 domačih in tujih razstavljalcev. Organizatorji so ob letošnjem sejmu razpisali tudi javni natečaj za jugoslovanskega Oskarja za embalažo in za jugoslovansko priznanje za embalažo, na katerega je prispelo 71 modelov. Rezultate bodo razglasili na ponedeljkovi otvoritvi sejma. V. S. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV 60 let Tekstilindusa Kranj, junij - V ponedeljek, 6. junija bo minilo 60 let, odkar so statve pognali v kranjski tekstilni tovarni, današnjem Tekstilindu-su. Visok jubilej bodo proslavili skromno, saj Tekstilindus zaradi težav z likvidnostjo in ustavljanja prodaje na jugoslovanskem trgu, doživlja težke trenutke. V soboto, 4. junija, se bo na slavnostni seji sestal delavski svet, povabili so tudi Vinka Hafnerja, člana CK ZKJ. V tovarno pa bodo povabili svoje upokojence, kar 1.554 jih imajo,pldarili jim bodo po dva kilograma ostankov blaga. GG Bled izstopa iz sozda GLG Bled, 31. maja - Delavci in kmetje Gozdnega gospodarstva Bled so se na referendumu v torek odločili, da po zgledu sosednega LIP-a prekinejo dosedanje trinajstletno sodelovanje v gorenjskem gozdarsko-lesarskem sozdu GLG Bled. Od 423 zaposlenih jih je za izstop iz sestavljene organizacije glasovalo 85 odstotkov, od 1147 kmetov kooperantov pa 71 odstotkov. Izid referenduma ni nikakršno presenečenje, saj se je o izstopu GG Bled iz sozda začelo govoriti že kmalu po tem, ko je blejski LIP ob koncu minulega leta dal podobno pobudo. Sozd bo, kot kaže, prihodnje leto združeval le še članice s spodnjega konca Gorenjske -Zlit, Jelovico, Alples, GG Kranj, Gradis-LIO in Aero Medvode, kajpak ob predpostavki, da se tudi katera od teh ne bo premislila. V GG Bled so se za prenehanje članstva v sozdu odločili, ker je sozd uresničil le skromni del programa. V obrazložitev so med drugim zapisali, da razvojni programi lesne predelave in gozdarstva niso bili usklajeni, da so kupci lesa združevali denar za gradnjo gozdnih cest in za biološke naložbe v okviru samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, ne pa v okviru sozda, da za pospeševanje zasebnega kmetijstva v sozdu ni bilo nobene akcije, da bi les lahko prodajali po višjih cenah kupcem zunaj sozda ... C. Zaplotnik /ureja MARIJA VOLĆJJU^ GLAS 6. STRAN /_PODUSTTEKJ^ Petek, 3. junija PREJI »i »■i Lil S ZAKAJ SO GOZDOVI PREKOPANI IN NASMETENIV OKOLICI ŠKOFJE LOKE? ZAKAJ SOV STRNJENEM MESTNEM PREDELUV PODLUBNIKU ODPRTI KONTEJNERJI ZA SMETI? V okoliških gozdovih proti Crngrobu, Virlogu, Papirnici in za Kamnitnikorn so lepi gozdovi, kjer so tudi lepi sprehodi. Naključnemu sprehajalcu se lahko pripeti, da v gozdu, kjer je podrast gosta, pade v skopane rove in jarke, ki so jih mladi vojaki skopali pri svojem urjenju. To so različni rovi tudi do globine l m in več, ki pa so pogosto tudi nasmeteni s konzervami in folijami ter drugimi odpadki, ki jih vojaki puščajo po malici. Gozdovi so dokaj gosto prepredeni z omenjenimi rovi in se je že zgodilo, da naključni obiskovalec ali sprehajalec pade v rov ter preklinja nevestne komandirje. Menim, da bi po končani vaji vojaki lahko poravnali rove in zemljo povrnili v prvotno stanje, kakor tudi pospravili za sabo smeti in odpadke. Saj varovanje okolja in varovanje naših gozdov mora biti tudi del izobraževanja mladih vojakov. Zato bi bilo morda prav, da odgovorni v Škofjeloški kasarni o mojem predlogu malce razmislijo in hitro ukrepajo, ker se lahko zgodi nesreča in potem bo še več preglavic. Drugo javno vprašanje naslavljam na KS Stara Loka-Pod-lubnik, TO/A) Komunalo Škofja Lofca, Inšpekcijske službe in same prebivalce te KS, naj se zavzamejo, da se odprti kontejnerji za smeti odstranijo iz strnjenega naselja. Naj se skladno z odlokom postavijo samo ob določnem dnevu, ko se opravi zbiranje kosovnih večjih odpadkov in takoj odpeljejo. Zdaj je slika naslednja. Odprti kontejner v Pod-lubmku je ob hišah postavljen stalno in kot je nuvada prebivalci v istega odlagajo razkrajo- če odpadke, vnetljive snovi in drugo, tako je vedno prisotna nevarnost okužb, razkrajoče snovi smrdijo in je leglo mrčesa, potepuških živali in ptičev. Bil je primer, ko je zagorel odvržen televizor in je prišlo do eksplozije in nevarnosti požara bližnje hiše. Stanovalci pa so začeli iz vsega podlubniškega naselja voziti odpadke v ta odrti kontejner, katerega pa TOZD Komunala sprazni samo enkrat na mesec. Kakšna je pogodba ob kontejnerju pa menim, da ni vredno komentirati. Vprašujem se, v čigavem interesu je ta odprti kontejner sredi naselja? J. Mrkelj-Kadmus Podlubnik 83 Škofja Loka NA ROB MINULI RAZSTAVI SKUPINE NE BOM OPRALA TEH KRVAVIH MADEŽEV KOMU MEŠALEC? Čakajoč na razlago globljega idejnega sporočila članov skupine - glavnina teh se je namreč taktično umaknila v mirnejše okolje bližnjih lokalov, še kako živeči poet pa kar v onostranstvo - povsem praktično in trezno razmišljam v imenu zgroženih in ogorčenih obiskovalcev kranjske Prešernove galerije, kdo dejansko potrebuje mešalec za beton. Morda avtorji sami za popravilo lastnega podstrešja (beti: miselnosti) ali oni, ki v imenu mladih tovrstne prireditve dopuščajo in plačujejo z dinarjem, krvavo prisluženim z delom ob betonskem mešalcu. Ana Bizjak Gorenjski glas, 20. maja 1988 MINILA STA LETO IN DAN in nič narejenega v nogometu! Pisanje novinarja Šubica o gorenjskem nogometu me je prisililo, da bralcem »GIA.SA« in širši javnosti predstavim resnično stanje v nogometu s poudarkom na kranjska dogajanja. Za uvod naj predstavim organizacijo nogometa v Sloveniji. Pred enim letom in pol se je slovenski nogomet reorganiziral in opustil opevane portoroške sklepe ter prešel na bolj učinkovito in bolj pregledno tekmovanje. Konferenca NZS je sprejela z večino glasov delegatov (samo eden je bil proti), da preidejo iz dosedanjih triindvajsetih (23) občinskih in medobčinskih zvez, na osem (8) medobčinskih zvez, ki so samostojno oblikovale na svojem področju tekmovanje v nogometu za vse kategorije. Tako sprejeta organiziranost nogometa naj bi veljala tudi za Gorenjsko, kjer smo hoteli po normalni poti združiti že do sedaj organizirano Medobčinsko nogometno zvezo Gorenjske in občinsko nogometno zvezo Kranj. V obeh nogometnih zvezah sta bila imenovana iniciativna odbora za pripravo skupnega predloga nove organiziranosti. V predlogu je bila enotna članska liga za Gorenjsko z dvanajstimi ekipami, od tega osem iz Kranja, enotna mladinska liga, prav tako tudi kadetska liga, ki že nekaj let igrajo nogomet z ostalimi gorenjskimi klubi. Pionirske ekipe naj bi ostale še nadalje organizirane v občinski ligah, prvak Gorenjske pa bi bila ekipa, ki bi vsako leto na turnirju gorenjskih občin zmagala. Iniciativna odbora sta tudi pripravila kandidaturno listo za vse organe bodoče Medobčinske nogometne zveze Kranj. Skupno gradivo je bilo posredovano vsem klubom obeh nogometnih zvez v obravnavo in potrditev ali dodatno predlaganje novih zamisli organiziranja in kadrovskih predlogov za vodenje zveze. Po določenem času za premislek ali eventualne dodatne predloge je bila sklicana skupščina kranjskih nogometnih klubov, kjer so delegati potrdili kandidatno listo novih organov. Sprejeli so tudi novo organiziranost, za katero je glasovalo sedem (7) delegatov, pet (5) pa jih je bilo proti novi organiziranosti. Ker ni bilo sprejeto z absolutno večino glasov zaradi odsotnosti šestih klubov, ki se zelo redko udeležujejo sestankov občinske nogometne zveze je bil predlog zavrnjen in zveze sta ostale še naprej samostojno delujoče v dosedanjih organizacijskih oblikah, brez kakršnihkoli posledic ali groženj. Toliko za uvod in predstavitve resničnih dogajanj širši jav- nosti za kar obstajajo zapisniki in ostala dokazna gradiva. Sedaj pa k odgovoru piscu članka, »minila sta leto in dan«. Predsednik NZS tov. dr. Marko Ilešič je obiskal več občinskih in medobčinskih zvez v Sloveniji, tako tudi kranjsko, da se sam prepriča, kako potekajo priprave na predlog nove organiziranosti nogometa v Sloveniji. Razgovor s predsednikom je bil organiziran v prostorih Skupščine občine Kranj, vabljeni pa so bili predstavniki obeh zvez in predsedniki večjih nogometnih klubov Gorenjske. Razgovori so se pričeli dvajset minut kasneje, ker ni bilo predsednikov kranjskih klubov, namesto njih pa so prišli pooblaščeni funkcionarji. Razgovore je pričel sam predsednik tov. Ilešič, brez mojega uvoda v sestanek in predstavitev prisotnih in očitek, da sem nekajkrat popolnjeval svoja stališča in izmišljen. Če bi pa že imel nekaj »svojega« bi predlagal iniciativnemu odboru za spremembo organizacije, ki je bil edini pristojen za sprejemanje predlogov ne pa predsedniku dr. Ilešiču, ki mu je bil ob obisku edini cilj ugotoviti dejansko stanje in odnose v gorenjskem nogometu, z mano se pa lahko večkrat zgovarja na sestankih nogometne zveze Slovenije, kjer sem reden gost. Ne vem, o kakšnem podrejenem položaju kranjskega nogometa in potiskanju v stran razmišlja avtor članka. V predlogu nove organiziranosti je od dvanajstih klubov osem iz Kranja, na vse ključne funkcije v bodoči zvezi so bili predlagani Kranjčani, sedež nove nogometne zveze je bil določen za Kranj, prav tako sodniške in trenerske organizacije. Če bi se imel kdo pritoževati, potem bi se vsekakor morale preostale štiri občine Gorenjske. Očitke podpredsedniku NZS tov. Krajniku ne bom komentiral, ker jih bo verjetno sam, mislim pa da so neosnovani neresnični in v celoti izmišljeni. V zgodovini kranjskega nogometa še nikoli ni bilo toliko funkcionarjev v NZS kot prav sedaj, ko je podpredsednik tov. Krajnik in po njegovi zaslugi deluje v organih NZS šest tovarišev iz Kranja. Da je res tako, naj navedem samo nekatere funkcije. Predsednika komisije za predpise in pritožbe, člana tekmovalne komisije člana disciplinske komisije, člana zdravstvene komisije in pa sam sem namestnik predsednika komisije za mednarodno sodelovanje in delegat NZJ. O kakovosti in opredeljevanju kranjskega nogometa ni nikoli odločal tov. Krajnik, ker ni občan Kranja, odločali pa smo sami Kranjčani na skupščinah telesnok ulturn i h sk u p n ost i h, kjer je še sedaj nogomet vključen v množičen oziroma rekreativen šport, nosilec tekmovalne- ga nogometa je NK TRIGLAV in NK NAKLO, ki se je edini klub iz Kranja uspel vključiti v republiško tekmovanje. Za mladinsko moštvo NK SAVA, ki tekmuje v republiški mladinski ligi, daje vsako leto TKS Kranj pisno soglasje, ekipa pa je sestavljena iz igralcev kranjskih klubov Bri-tofa, Kokrice, Orehka, Visokega, Triglava in Save. Praviloma, bi morala^ tako sestavljena ekipa tekmovati za NK Triglav, ki je nosilec nogometa v Kranju. Vzroke, zakaj ni tako, je treba iskati v medsebojnih odnosih. Za proslavljanje kranjske igralce nogometa avtor članka niti ne omenja, da so vsi igralci v NK Triglav in po nekaj letnem igranju nogometa v Slovenski ligi postali dobri igralci in prešli v druge klube za uveljavitev nogometnih veščin in ambicij igranja v višjem tekmovalnem razredu. Očitek nogometnih funkcionarjev, da hodijo v paradnih oblekah ob igrišču je plod tvoje zavisti ljudem, ki se sami normalno oblačijo. V paradne obleke pa je oblačil tebe »M-klub« iz Velenja in za oddajo »Zdravo« in od tedaj misliš, da vsi funkcionarji paradiramo na tuj račun. Vsi člani, ki jih pišeš o metu in meni so pisani • osebno, žaljivo in neresnic ^ kot novinar s tem pa tudi fx delavec si tega ne bi smel o"' liti, če hočeš postati »velik" f blicist. Bralci časnikov t*1^ nosti si bo sama ustvarila sliko dogajanj v kranjskem * gometu na način, ki ni nojr len in škodljiv za nadaljnp voj nogometa v Kranju. Ob]e , vni novinarji take stvari p^' v obliki intervjuja, brez ose o dodatkov. Meni osebno ne ® reš škodovati s takim pisa1lLf. celo omogočil si mi, da sem [ ko napisal resnična dogaJanL kranjskem nogometu, na > reagiral z dru*^ ii, brez privatiz^ iN sem vedno mi interesi, brez pnvt ki se rojeva v posameznih bih. Naslov članka »Minila st&1 in dan« prihrani za našle** leto, ko boš lahko pisal o skw Medobčinski nogometni do katere bo vsekakor prisl°-se hočejo kranjski nogom? klubi vključiti v slovenski ? stor. To vključevanje je uSP štirinšestdesetim občinam Sloveniji, sam Kranj želi tf| svojo nogometno zvezo za stvari. Stane Jecn K* it* GLASOV IZLET '88 Jakob Koželj i" Anton Biček sta v ponedeljek, v našem uredništvu izžrebala udeležence leto.šnjeg8 tradicionalnega »Glasovega izleta«. V prejšnji števil* časopisa smo obljubil1, da boste danes lahko prebrali seznam izžrebancev, vendar u., smo se odločili, da bo^T imena objavili v torek 7. junija, ko bo seznam popoln. Vanj smo namreč, po poprej.šnj1 obljubi, dolžni vključi tudi izžrebance naših nagradnih iger. Naj vam tokrat zaupamo, da gremo 0* izlet 25. junija (sobota)1 ostale informacije sledijo... V Foto: D I>°1. ■ postati učiteljici. Ah pri nas na dvorišču ah pri njih, vedno smo se igra li šolo. In menjaje sva najpogosteje medve »va žno« poučevuli druge otroke Ha/.rednicarka nam |e v razredu velikokrat go vorila, naj se ucmio, posebno tisti, ki bi radi posta li kaj pomembnejšega, takrat je med takimi pokh ci bil tudi učiteljski, veljal je za uglednega in na uciteljr.ee se m mogel vpisati vsak učene, Moral se je dobro učiti in imeti ši nek itere druge lastno sti. Marjan i/, našega razreda si je tudi zuželel uči teljevanja »Dragi moj,« mu je rekla razredničarka, »veš, prepozno si se spomnil, imaš trojke in dve dvojki Vedno sem vam govorila, da lahko post.mejo uči telji samo odličnjaki in prav dobri, to pomeni najboljši 9 »A zakaj?« ni šlo v glavo Marjanu. ^0 »Učitelj ima pomembno nalogo. Velik0 J znati, biti mora človek, kot je treba, pošte*1' ven, domoljub, otroke mora imeti rad.. ^ In kako bi ti učil druge, ko računaš k° dve in pises spise za pruv toliko, a?« , »Uh' Zamudil sem. Kes,« je zastokal h"1' Razredničarka je končala Ja, tako |e to. Samo vzorni učenci gre na učiteljišče« j-j/ie No, ju. ko sem res bila tam, niso vpi*a odličnih in pruv dobrih icmn in prav uoorin A Marjanu so morda naredili celo uS wgf si je lahko izbiral druge poklice in celo ° ,.\ cane. pa nekatere manj odgovorne! Izbir** ^ veliku Vsakdo, ki je hotel delati, je lohij službo Brezposelni so bili samo pravi de10 Moji sovascani so se vsi udomili in Pr^ zaposlili H«' Marjan in Daniel sta sla delat v rnesi' |« tiarsko delavnico in si oba kasneje z.gi'tlf* pP novi hiši /a svoji družini in zase Veronik stala medicinska sestra m se je odselil« mesto v tujino. ^ Ja/ sem se zelo veselila, ker se srnC^a ,M na učiteljišče () tem, da se v drugih p°k'lCjje ■ več zasluzi, nisem pomislila niti v sanjah ^ ji me je skrbelo, uli bom znala na spre|t,|0*' m do 1 1 de .111 1 .mu, na hi btu m glav i P'1 '^k^, ročju vsaka svoj kovček, poln knjig jn j^Affi J Na polovici poti se nama pridruži so- Jj ^ 1. nahrbtnikom. Hoče mi pomagati 1" " ^ moj tovor Kar kolena mu klecnejo y0r • Presneto, Tanja, ah nosiš opeke v ,j Strašansko |e težak.« (,( i«'1',,: Vzdržal je samo kilom-ter in mig" ',>' H'1' Katarininega m niti preizkusil Mislil S,J , 1 ar &tet! V njem sem nosila poleg kn|ig "•'' ,n1"" m malo perila Skromno P rmnuj .tletno dekle, mar ne? etek, 3. junija 1988 /KULTURA 7. stran u^zmmmGLAS Računalniki v knjižnicah PRIHODNOST PRIHAJA V KNJIŽNICE POČASI !| ^ra.nj — Čeprav o avtomatski obdelavi podatkov v slovenskih knjižnicah govorimo že nekaj časa, pa bi danes lahko na prste prešteli soilk ^vCe' ^ računalniško opremo že imajo. Toda oprema sama končno ne pomeni veliko, če konec koncev ne prinaša tudi novega, r ""Obnejšega dela v knjižnicah. O tem, kako daleč so s pripravami v kranjski Osrednji knjižnici, je tekla beseda z direktorjem Anatolom Šternom. JKranjska Kulturna skupnost je pred ^**kim Osrednji knjižnici Kranj odobrila ^ del sredstev za računalniško opremo. ^ *° pomeni, da je kranjska knjižnica še j^četku prehoda na sodobnejši način ^es smo prvi del sredstev za nakup ra-i. ainiške opreme prejeli šele pred krat-Trenutno še nobena knjižnica na Go-T iskem nima računalniške opreme. Tež-"fer Se PrimerJan tudi z drugimi regijami, J' tai nas P°nekod sicer deln0 prehiteli, a Ig°jstvenega s tem niso dosegli. Izjema je *H .ec»a mariborska Univerzitetna knjižnica, |Je s svojo računalniško obdelavo knjižni-^off gra°-iva praktično že stopila v bodo- opremi knjižnic je slišati že ne-I uH**' zakaJ prodira ta oprema v knjižni-^ko počasi? niče •zlog ni le denar' ki 8a kajpak knjiž-Ni L.1"13.-0- Ve°dar pa ta novost, brez kate-Lvj.knJižnic v prihodnosti ni mogoče pred- vojne opreme kot tudi zaradi program-°Preme. ^'Jati, kasni iz več vzrokov. Enostavno »^^•so v celoti dorečene in to tako zara ^'0v«nsko knjižničarstvo je krenilo, ko-Q Je pač že krenilo, v avtomatsko obdela- P^datkov, z računalniki atari. Že to ni bi-£°srečena izbira, vsaj tako se kaže, saj ifeo racunalniki omejene možnosti. Za ran' \f nke knjižnice kot je na primer ni "Jska z več kot 300.000 knjižnimi enota-tov s ^ računalniki premajhni. Računalni-^to tredn'in zmogljivosti pa ni na tržišču, ''sonii knjižnice, ki to opremo že imajo, >oln.?ra*tično kaj dosti naredile ali celo po- jgj* nič.« i »jimfj **P*«o naredile druge knjižnice, med »Ost ? kra"iska? la born knjižnice pač čakamo. Upamo, bo d 0 'etos sicer kupili primerno oprete.« 'eto pa bi že začeli vnašati podat- Kakšne prednosti prinaša računalniška oprema v knjižnice? »Prednosti bodo seveda velike — tako za izposojevalce kot tudi za strokovno delo knjižnic. Avtomatizacija bo tudi za splošnoi-zobraževalne knjižnice, kamor sodi tudi naša knjižnica, kar velik zalogaj. Ne le zaradi časa, ki bo potreben za prehod z vnašanjem toliko in toliko podatkov, pač pa bo treba tudi čas za izobraževanje strokovnega kadra. Najdlje med slovenskimi splošnoizobraže-valnimi knjižnicami je trenutno knjižnica Jožeta Mazovca v Mostah pri Ljubljani. Primerjava z mariborsko pa seveda nima pomena, saj nima neposredne povezave s splošnoizobraževalnimi knjižnicami.« Kranjska knjižnica za sedaj še lahko deluje po starem načinu? »Za sedaj še lahko obvladujemo izposojo, čeprav dosega okoli 400.000 zvezkov letno, kar je seveda največ med vsemi petimi splošnoizobraževalnimi knjižnicami na Go- renjskem. Vse knjižnice na Gorenjskem pa imajo kar 1,1 milijona knjižnih enot, sem so seveda štete tudi vse specialne knjižnice, šolske knjižnice, knjižnice v delovnih organizacijah. Podatki so od lani, ko je bil narejen register vseh slovenskih knjižnic« Za izposojevalca bo novi, sodobnejši način dela knjižnic verjetno prijetnejši? »Vsekakor. Knjižničar bo takoj vedel, če je želena knjiga na polici, vedel bo, kdaj bo vrnjena, lahko jo bo do datuma natančno rezerviral in podobno. Vsekakor bo za strokovno delo to tudi lažji in boljši pregled nad celotnim knjižnim bogastvom v posamezni knjižnici. Prav tako pa bo lažje načrtovati tudi knjižničarsko politiko.« Zdaj na primer ni znana vsebina knjig na primer v specialnih knjižnicah — le njihovo število, bo z računalniško opremo kaj drugače? »Med sabo knjižnice verjetno z računalniki ne bodo povezane, saj nekatere knjižnice niso javne knjižnice. Bo pa seveda znan seznam knjig, kar je seveda v pomoč sploš-noizobraževalnim knjižnicam, ko se odločajo za nakup strokovne literature. Da bi enkrat povezali ves knjižni fond v vseh gorenjskih knjižnicah, je seveda še zelo oddaljena vizija. Tega doslej niso uspeli niti v razvitejših deželah, kjer so glede avtomatske obdelave knjižničnega gradiva že daleč pred nami.« Koliko časa predvidevate bodo knjižnice — tako kranjska kot druge na Gorenjskem — potrebovale za take vrste posodobitev? »Samo za začetno računalniško opremo bo kranjska Osrednja knjižnica potrebovala 8 do 10 milijard starih din. Opremljali se bomo zatorej postopoma, kar pa pomeni kar nekaj let. Vemo, da je to daleč od tempa, ki ga ima razviti svet, toda v sedanjih pogojih ne gre drugače.« Lea Mencinger Razstava v Paviljonu NOB CEGNARJEVI ZAKLADI NARAVE ^rz'č ""* V razstavišču Paviljona NOB bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo petindvajsetih oljnih platen slikarja dr. Franceta Cegnarja. Razstava bo odprta do konca junija. j^niv. prof dr Krance Cegnar \* v ^venski likovni umetno-£ Posebno zanimivo mesto. Sli-^JJie namreč zavzema pri njem to?*ko ljubiteljski okvir, ljubi-pa le v toliko, ker je liko lipt)?. ustvarjanje ob temeljnem •to« le »spremljajoča« razsež-K nJegove poti za mladostni 1ie UiiJami. Raven upodobitev skih°Vlh krajin, podob sloven-!, vseeno prjPJs.ut' nekaj misli ob letošnjem »Tednu mladih Kranja«. Prernalo t>V J*' V t)SMOVI namenjena afirmaciji neznanega m Ča je t znanega v širšem kranjskem prostoru. Iz tega izhodis-^r sv°jo P"', kar je bilo posebej prisotno prvi Ž'fthku m° s»' naslednji dan V vsej množici nastopajočih bi prePustit prste ene roke našteli tiste, ki jim gre že v tem času K^rofon1 *V,'likl °Oer« Pa očitki ne letijo na r.izbijanje kitar, t °'a> tak U',P'uvunJt- vsepovprek in prekomerno uživanje alko-°rm'an °> Sl) "i<>i-ali ^ dogajanje poseči tudi tisti v plavih uru Ve^ji me rt>pr()St° J*' <>b sestavi programa verjetno potrebno v 5,a Di bil(r' pr''tehtati, kdo bi že »zaslužil« javni nastop, za koga 0 je v Vy ° D0^e' da se zu nekaj časa zapre nazaj v garažo. ?kušaluVe, ..rm>n Potrjevala tudi publika, ki |e dogajanje po kakor °SVoJ't' kljub asfaltnemu ambientu. Odraz, stanja vse ?*nimivi>rin»''ni tUd' "dsotnost obiskovalcev predvsem na sicer . a siCt>r an okroglih mih — javnih tribun in izostanek izi 'Verjetr. .naP°vedmie nove številke Napreja in vsega, kar je Muh Sodil° zraven niaj, UiSto vr,Mlie ne more biti izgovor za vse, kar se je okrog n°Sti DO' KUJU'° na kranjskem Titovem trgu Ob vsej zagna Ur leto/,uk<,v v orgamzai iji in nekaterih tudi uspešnih ^alb., ,Jt*«a,T«*dna mladih Ki ari|a, l>o vseeno potrebna krepka lne)viderub dogodkov tucli znotraj < »K /SMS V Bešter Ženski pevski zbor Milko Škoberne KONCERT OB JUBILEJU Jesenice — Jeseniški ženski pevski zbor Milko Skoberne je doslej požel številna priznanja tako na mariborskem srečanju, ima vrsto Gallusovih priznanj, prvo mesto na tekmovanju za Kadio Ljubljana, Cufarjevo plaketo, Prešernovo nagrado Gorenjske in druge, letošnji jubilej — 20-letnico delovanja je zbor počastil s koncertom v Gledališču Toneta čufarja. V prvem delu koncerta so pevke pod vodstvom Antona Lamper-rnaiiii zapele umetne pesmi, v drugem pa narodne v priredbi znanih skladateljev iz jugoslovunske narodne zakladnice. Vseh devetnajst pesmi so pevke Izvedle intonalno čisto, razmerja tonov so ujele do take mere natančno, da je do zadnjega kotička napolnjena dvorana lahko pozorno spremljala tudi pianissime že na nivoju šepeta. Solo nastop o imele pevke Helena Vidmar, Melita Jelen in Irena Avse-nik. Po koncertu je članice pevskega zbora v Kosovi graščini sprejel I e se n i s k i župan; Jakob Medja, ki seje pevkam in zborovodji zahvalil za vlozem trud pevskega zbora, ki je nadaljevanje dela pokojnega zborovodje Milka Škoberneta in Igorja Majcna ter Mire Mesaric, kot tudi vseh ostalih, ki so ohranjali pevsko tradicijo zbora. Ob tej priložnosti je predsednik ZKO Jesenice Joža Vari podelil pevkam Gallusova priznanja. Zlate značke in plaketo za 25 let dela v zboru so prejele: Marija Zupančič-Vičar, Tinka Kogovšek, Melita Jelen, Ivica Sranc, Marija Ažman, Nada Markovič, Metka Rutar-Piber. Srebrne značke in plakete so dobili Anton ('irnperman zborovodja, Sonja Kgart, Vasiljka Kokalj, Stanka Mencinger, Maruša Noč, Marija Novak, Hilda Zidar in Marija Zupan. Bronaste značke in plaketo so prejele: Alojzija Anderle, Marica Arčon, Tatjana Črtalič, Renata 1'uhs, Majda ( ia .ser, Marjana Komel in Zvonka Triplat. Vsi, ki so bili na jubilejnem koncertu, so doživeli lep kulturni večer, vitruoz.no izvedene pesmi so poslušalci nagradili s hvaležnim aplavzom. Topel sprejem občinstva in predstavnikov drugih zborov, tudi iz zamejstva (iz Št. Jakoba) in vrsta čestitk s cvetjem je zaključilo koncertni večer ženskega pevskega zbora Milko Skoberne. Tomaž Iskra KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava Likovno poletje 88. V Prešernovi hiši je odprta razstava v okviru Kulturne scene mladih — Armenia Andreja Štularja. V Osnovni šoli Lucij an Seljak bo danes, v petek, ob 20. uri koncert pevskega zbora DPD Svoboda Stražišče. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, danes, v petek, ob 19. uri vrtijo video jj^l film amer. akcijsko srhljivko Death vvish (igra Charles Bronson). Ob 21. uri je na sporedu amer. srhljivka Koma (igra Charles Bronson). JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava fotografij Interclub 1988. V Kosovi graščini je odprta razstava likovnih del malih šolarjev jeseniške občine. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši bo danes, v petek, ob 19. uri koncert stare glasbe. Nastopajo: Iztok lic, Andreja Ozebek in Nina Hribar na kljunastih flavtah. BLED — V avli Festivalne dvorane danes, v petek, ob 19. uri odpirajo razstavo slikarja Staneta Žerka iz Škofje Loke. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji razstavlja akad. kipar Aladar Zahariaš. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka med 9. in 17. uro. TRŽlC — V paviljonu NOB danes, v petek,, ob 18. uri odpirajo razstavo slik dr. Franceta Cegnarja. Ob otvoritvi bo krajši koncert moškega pevskega zbora BPT Tržič. SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV GORENJSKE Tržič — Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v prostorih Osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici glasbena prireditev — Srečanje odraslih pevsjkih zborov Gorenjske. Sodelujejo: komorni pevski zbor Peko Tržič pod vodstvom Jožeta Močnika, mešani študentski pevski zbor Kamnik pod vodstvom Janeza Klobčarja, komorni moški pevski zbor LTH Škofja Loka pod vodstvom Lojzeta Drnovška, moški zbor Kropa-Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča, moški pevski zbor Vigred Jesenice pod vodstvom Alojza Vengarja, moški pevski zbor DKD Svoboda Mengeš pod vodstvom Tomaža Habeta in APZ France Prešeren Kranj pod vodstvom Tomaža Faganela. APEZEJEVCI NASTOPAJO V STOLNICI Ljubljana — V ljubljanski stolni cerkvi bo v nedeljo, 5. junija, ob 20. uri koncert v počastitev evropskega leta baroka. Na ta način se Ljubljana vključuje v Unescov program in program Evropskega parlamenta, ki sta priporočila koncerte baročne glasbe v vseh nacionalnih prestolnicah. Na ljubljanskem koncertu, ki ga organizira Kulturna skupnost Slovenije, Društvo slovenskih skladateljev, Zamtes in Festival Ljubljana bodo predstavili dela dveh slovenskih skladateljev iz 17. stoletja: Izaka Poša — Duhovni koncerti za pevske soliste z instrumentalno spremljavo ter Dolarjevo sonato za deset glasov in psalm Miserere mei Deus — za soliste, zbor, godala in orgle. Sodelujejo solisti iz Ljubljane, Maribora in Zagreba, Komorni orkester Slovenikum in Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, dirigent je Uroš Lajovic. Prireditev bo posnela tudi RTV Ljubljana. LJUDSKI PLESI V JAV0RJAH Javorje — Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka prireja v nedeljo, 5. junija, ob 16. uri pred osnovno šolo v Javorjah sedmo občinsko srečanje folklornih skupin. Nastopajo: folklorna skupina Tehnik iz Škofje Loke, folklorna skupina Stara Loka, folklorna skupina Sovodenj, folklorna skupina Selca, otroška folklorna skupina OŠ Prešernova brigada iz Železnikov, otroška folklorna skupina OŠ Petra Kavčiča iz Škofje Loke in folklorna skupina iz Javo-rij. Predstavili bodo slovenske ljudske plese Prekmurja, Gorenjske in Slovenskega Primorja. MČ SREČANJE MLADIH PESNIKOV IN _PISATELJEV_ Domžale — Danes, v petek, se v Domžalah začenja dvodnevno slovensko že šestnajsto srečanje mladih pesnikov in pisateljev. Na njem sodeluje 19 avtorjev, ki so bili izbrani na območnih srečanjih. Prireditev se bo pričela danes ob 16. uri z otvoritvijo razstave samozaložb v knjižnici Domžale. Ob tej priložnosti bo predstavljena tudi nova gorenjska literarna revija Avtor, in nova literarna priloga Kam domžalskega literarnega kluba. Mladi avtorji se bodo srečali ob 17. uri tudi za okroglo mizo, ki jo bo vodil Miha Javornik: tema razgovora je potrebnost ali nepotrebnost »pisateljskih šol«. Prvi dan se bo zaključil v galeriji Re-panšek na Rudniku, kjer se bodo predstavili mladi literati s svojimi deli, ne bo manjkalo tudi lutkovne predstave gledališča Papilu, zaključili pa bodo s predstavo Pomladnega kabareta v izvedbi Če-špljevega drevoreda. Jutri, v soboto se bo srečanje nadaljevalo z literarno in likovno delavnico v galeriji Repanšek in na gradu Krumperk. Popoldne ob 18. uri bodo udeleženci na gradu predstavili svoja v delavnicah nastala dela. L. M. LETNI KONCERT OKTETA LIP Radovljica — Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v avli graščine v Radovljici letni koncert okteta LIP. Pod vodstvom Matevža Habjana bo oktet predstavil osemnajst pesmi od renesanse, preko klasike do slovenske umetne in narodne pesmi. To bo že tretji letni koncert okteta v tej zasedbi. Pevci imajo za seboj že vrsto uspešnih nastopov po vsej Sloveniji. Ta mesec pa jih čaka še snemanje za program radia Ljubljane. V ponedeljek, 6. junija, zvečer, bo oktet pel tudi na Blejskem otoku. D. Manfreda DAN BAROKA Poljane — V nedeljo, 5. junija, prirejata osnovna šola Poljane in KUD Ivan Tavčar prireditev — ob dnevu baroka. Na prireditvi, ki bo na poljanski šoli ob 16. uri, bodo sodelovali študenti Akademije za glasbo iz razreda Acija Betonclja s klavirskimi deli J. S. Bacha. Pridige Janeza Svetokriškega bo predstavil dramski igralec Jože Zupan. Ob tej priložnosti bodo na ogled tudi fotografije baročnih cerkva in zlatih oltarjev v poljanskih cerkvah. ureja LEA MENCINGER vezenine bled Kajuhova 1 64260 BLED Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o. TOZD Poza-menterija Bled in TOZD Konfekcija Bled objavljata naslednja prosta dela in naloge: TOZD Pozamenterija Bled I. VDEVALKA ČIPKARSKIH STROJEV - v obratu Čipke Vintgar — 2 vdevalki za nedoločen čas — 1 delavka za določen čas(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: dokončana poklicna šola tekstilne stroke ali IV. stopnja strokovne izobrazbe 3 mesečno poskusno delo Zaradi slabih avtobusnih zvez so bo delovno razmerje sklenilo le s prijavljenimi kandidatkami iz Gorij in okolice oz. s kandidatkami, ki imajo možnost prihoda na delo in z dela z vlakom na relaciji Bohinj - Podhom. Če ne bo dovolj prijavljenih kandidatk z dokončano IV. stopnjo strokovne izobrazbe se bo delovno razmerje sklenilo tudi s kandidatkami, ki imajo dokončano osnovno šolo. TOZD Konfekcija Bled I. POSLOVODJA v novi prodajaani Pristava — 1 delavka za določen čas Pogoji: trgovski poslovodja pasivno znanje dveh tujih jezikov 2 leti ustreznih delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo Rok za prijavo je 8 dni od objave. Interesenti naj pošljejo svoje prijave na naslov: Vezenine Bled, Bled, Kajuhova 1. E TEKSTILINDUS KBAMJ Gorenjesavska c. 12 Delavski svet delovne organizacije Tekstilindus Kranj razpisuje delo oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA (direktor komercialnega sektorja) poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima VII. ali VI. stopnjo tekstilne, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Mandatna doba traja 4 leta. o izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri kandidata. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 10 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov: TEKSTILINDUS Kranj, Kadrovski sektor, pod oznako - razpisna komisija. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ 64000 KRANJ Koroška 53/c RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za odprodajo: 1. električno pnevmatsko kladivo SKIL ETP 121 nepopol. 10.000 din 2. varilni aparat VAREKS 160/180 ETP 1523 izrab. 10.000 din 3. gradbena baraka GB-2 ETP 1690 ni komplet 50.000 din 4. gradbena baraka GB-2 ETP 1697 ni komplet 50.000 din 5. gradbena baraka GB-2 ETP 1658 ni komplet 50.000 din 6. omara lesena ETP 361 ni komplet 10.000 din 7. zidni ventilator 3A1 315 ETP ni komplet 15.000 din 8. počitniška prikolica 450 Q (oprema in baldahin) 3.500.000 din 9. kovinska ograja (4 delna) 200.000 din 10. stator od EM za PS ZOPAS 10.446,50 din 11. KBS Iskra tip KB204 B št. 123 2000 W 54.173 din 12. KB Iskra tip KB 109 A 61 št. 0209016 500 W 37.646 din 13. krožna žaga Iskra tip KZ 503 št. 1233381 830 W 36.816 din 14. EM SEVER za PS 11 157 din 15. KB Iskra tip KB 109 AZ št. 0232369 420 W 156.987 din 16. radiokasetofon MARTA RM 410 avtomatic št. 84055351 14.605 din 17. TV Ei TELEVOX LUXSUS št. 09069 39.497 din Licitacija bo v petek, 10.6.1988, ob 13. uri v obratu na Primsko-vem, Mirka Vadnova 11. Prometni davek plača kupec. Kupec bo blago lahko prevzel takoj po plačilu t.j. 10.6.1988 OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o.o. KRANJ, Gosposvetska c. 9 Osnovno zdravstvo Gorenjske, o.o.. Delovna skupnost skup nih služb Kranj razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj izpolnjevati še naslednje: 1. VII/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe organizacijsko -kadrovske ali upravno - pravne smeri z opravljenim strokovnim izpitom. 2. najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki. Mandat za razpisana dela oz. naloge traja 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh od objave na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, Delovna skupnost skupnih služb Kranj, Gosposvetska c. 9, z oznako »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri obves.ti-li v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Obiščite Brniški gaj v soboto, 4. junija, od 17. ure dalje ansambel TEN v nedeljo, 5. junija, od 17. ure dalje ansambel OBVEZNA SMER Vabi Aerodrom Ljubljana - Brnik Vstopnine ni! RUDNIK URANA ZIROVSKI VRH - v ustanavljanju, Todraž 1, Gorenja vas organizira dne 5. junija 1988, od 9. do 14. ure v obratih rudnika ODPRTI DAN RUŽV z naslednjim programom: od 9. - 10, ure predstavitev RUŽV od 10. - 13. ure ogled obratov od 13. - 14. ure razgovori in odgovori na vprašanja. sozd zgp giposs ljubljena SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.0. Kranj, Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb Kranj, objavljamo proste naloge in opravila 2 OPERATERJEV V PRIPRAVI PODATKOV Pogoj: administrativna šola in praksa pri terminalniškem zajemanju podatkov Delovno razmerje se sklepa za določen čas - nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu ter z dvomesečnim poizkus-nim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v roku 8 dni po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. ELEKTRO GORENJSKA, n.sub.o. KRANJ Delovna skupnost skupnih služb delavski svet razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJA SLUŽBE PREVZEMA IN PRODAJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba elektrotehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, — 60 mesecev delovnih izkušenj Kandidati za opravljanje del in nalog vodje službe morajo izpolnjevati tudi merila in načela kadrovanja po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj. Mandatna doba traja 4 leta. Pisne prijave z. dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: DO EIJEKTRO GORENJSKA, Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, Cesta JLA 6 v 8 dneh po razpisu. Kandidati bodo pisno obveščeni o odločitvi v 15 dneh po Izbiri. tth DO IT H .ŠKOFJA LOKA Po sklepu kadrovske komisije objavljamo nalednja prosta dela in naloge V DSSS UPRAVA SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA INFORMIRANJE POOOJI: fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo (ESN P) znanje enega svetovnega jezika seminarske oblike izobraževanja 3 leta delovnih izkušenj v novinarstvu ali družbeno - političnem delu KI 1 I KINTA ZA VARSVO PRI DELU POGOJI! visoka ali višja šola (varnostne, strojne ali elektro smeri) opravljen republiški izpit za varstvo pri delu 5 let delovnih Izkušenj za višjo šolo (varnostne, strojne ali elektro smeri) 3 leta delovnih izkušenj za visoko šolo (varnostne, strojne ali elektro smeri) V TEHNIČNI UPRAVI DSSS: KONTROLOR OPTIMIRANJA STANDARDIZACIJE/SOD služba osnovne dokumentacije POCJO.Il višja sola tehnične smeri pasivno znanje enega svetovnih jezikov 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v H dneh po objavi kadrovsko socialni službi DO LTH Škofja Ix>ka, Kidričeva 86 Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 8 dneh po sklepu kadrovske komisije KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPASOVA PONUDBA ZA POLETJE 88 »POČITNICE 88« - DOMOVINA bogatega pro grama počitnic ob Jadranu vam danes predstavljamo- • otok BRAČ« BOLOzasebne sobe, apartmaji in hoteliOraj za jadranje na de-skiOena najlepših plaž na Jadranu* SUPETAR ©zasebne sobe in apartmaji* SUTIVANOKOMPASOVO MALO MISTO* Poseben klubski program•zabavaOanimacijaOorganiziran prevoz* • otok VIS# Program živahnih počitnic v VISU in KOMIŽI©animacija za otroke m odrasleOzasebne sobe in hotelaOoraaniziran Drevoz*U- GODNE CENE! • DUBROVNIK • • zasebne sobe (uvala Lapad)OpolpenzioniOmožnost letalskega prevozaO _ KOMPASOVE POČITNICE V TUJINI 88 KONKURENČNE CENE - BOGATA IZBIRA • ŠPANIJA, Palma de Mallorca, Ibiza - odhodi vsak torek od 24. maja naprej. Cene že od 405.000 din naprej. • GRČIJA, Kreta, Santorini, odhodi vsak torek od 24. maja naprej. Cena že od 438.000 din naprej.•CIPER, Larnaca, Limas-sol, odhodi vsak četrtek. Cena že od 493.500 din naprej • IZRAEL, Natanya, odhodi vsak torek od 24. maja naprej. Cena že od 593.000 din naprej • TURČIJA, Marmaris, odhodi vsak torek od 24.maja naprej. Cena že od 536.500 din naprej • TUNIZIJA, Hammamet, odhodi vsak petek. Cene že od 556.000 din naprei ŠPANIJA: SUPER JANEZOVA PONUDBA ZA MALLORCO IN IBIZO 1. oseba normalno po ceni 557.500 din 2. oseba 200.000 CENEJE 357.500 din otroci 357.500 din - 40% popusta 214.500 din S KOMPASOM NA KONCERTE V MUNCHEN • PINK FLOYD, 3.7., 1 dan, avtobus, 49.500 din • MICHAEL JACKSON, 8.7., 1 dan, avtobus, 49 500 din POHITITE, ŠTEVILO MEST JE OMEJENO! KOMPASOVI IZLETI IN POTOVANJA • IZLETI Z LETALOM IN VLAKOM • • HVAR, otok sonca, 2.6., 9.6., 16.6., 4 dni, 150.000 din • PULA, ma|, junij. 1 dan, 38.000 din, primerno za šolske skupine • SAJ NI RES PA JE1 OHRIDSKO JEZERO ZA POČITEK IN PO-TEP#5.6„ 12.6., 5 dni, letalo • NAJLEPŠI OTOKI SO VAM BLlZjE - BRAČ/Bol, hotel Bretani-de In hotel Elephusa, - HVAR/Hvar, hotel Pharos; - VIS/Komiža, hotel Biševo; ODHODI 31.5.. 7.6 , 14 6, 21.6.; 7 dni, letalo • POTOVANJA V TUJINO« BARCELONA, 4 in 5 dni, 23. in 26.6. • MOSKVA - TBILISI - EREVAN, 23.6., 7.7. • MOSKVA - LENINGRAD - KIJEV, 7 dni, 17.6. • MALTA: vsak četrtek iz Ljubliane, prenočišče z zajtrkom od 460 000 din, apartmaii od 338 000 din • RIM 3 dni, 9.6., 16.6. in 1.7. • GRČIJA, 5 dni, 2.6., 16.6. in 30.6. • JORDANIJA - JERUZALEM, 8 dni, 1.7. • SINGAPUR, 30.6., 10 dni • BALI BANGKOK - SINGAPUR, 11 dni, 11.7.. 8.8. POLETNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV ANGLEŠČINE: • ROMSEY, 3 tedne, 26.6.*BOURNEMOUTH. OXFORD. CAM-BRIDGE, LONDON, tritedenski tečaji, različni odhodi od 26$ dalje NEMŠČINE: • MUNCHEN, intenzivni počitniški teča|i, 3 - 4 tedne, |uni|, jul'i-avgust • l l i )VI i ... f>< IRI Čl poletni to. i 4 tedne . |ul.|U ... ->v gustu • I1' m I IN II ■' -V.; I 'l M .. , 'a,,/ r , i „r, ,„ r. i <'■ španščine (Madrid) Pniave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnic^' Škofia Loka Nama - tel.: 61-957, Kranj - tel : 28-473' Jesenice - tel.: 81-768, Bled - tel 77-245, KranjsK0 gora - tel : 88-162 ŽELEZNIČARSKI NOGOMETNI KLUB UUBUANA prireja v nedeljo 5. junija 1088. ob 14. uri na stadionu 2ELEZNIČARSKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA UUBUANA ob kamniški progi (atletski center) VELIKO TOMBOLO NAGRADE: — 2 stari mililardi — 2 krat 500 starih milijonov — avtomobil — 1MV prikolica — barvni televizor — glasbeni stolp — hladilnik, pralni stro), kolesa... v skupni vrednosti 0 starih milijard Predprodaja tombolsklh kart |e v poslovalnici SLOVENM*^ RIST, Ljubljana. Titova 40 In na stadionu ŽSD UUBUANA Za zabavo, prehrano, pijačo In ostalo |e poskrbljeno. PRIDITE NE BO VAM ŽALI ŽŠD NK UUBUANA junija 1988 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 9. stran mmmmMGLAS TVSPORED _3. junij jO.OO Tednik ■ 00 Mednarodna obzorja H V'de0 Str8ni "»•50 Mozaik, ponovitev , Tednika "•50 Grizli Adams, 18. del. ameriške nanizanke '8.15 Zlato in srebro, izobraževalna oddaja TV Sarajevo °f5 Risanka 855. Video strani 900 Vreme 901 Obzornik i_?2 Pr°Pagandna oddaja 9f0 TV dnevnik 955 Vreme 1* 59 Zrcalo tedna *0.14 Propagandna oddaja *°-20 A. Dumas: Gospa Monsorojska, 6. del 21 ik *rancos'te nadaljevanke .'15 Propagandna oddaja <120 Prvi raj, 4-zadnji del „ dokumentarne serije g-J5 TV dnevnik r*-30 Pasji sinovi, ameriški film 00 30 Video strani '4.00 9.00 9.30 20.00 ?0-45 20.50 21.40 21.55 22.40 00.10 Oddajniki II. TV mreže Pariz: Tenis Roland Garros, polfinale (m), prenos Video meh TV dnevnik Narodna glasba Poročila Dokumentarna oddaja En avtor, en film Kronika s svetovnega festivala animiranega filma v Zagrebu Nekaj z Amelijo, ameriški film Kronika s Sterijinega pozorja 19.30 TV dnevnik 20.00 Nezgodni center, ameriška nadaljevanka 21.00 Kvizkoteka 20.00 TV dnevnik 22.20 Kulturni magazin 23.40 BIS-nočni program 01.20 Poročila TV Zagreb I. program 9.00 9.40 SOBOTA 4. junij ____ TV Zagreb I. program J25 Poročila °-J0 Ljubo doma, kdor ga ima, Qr^ otr°ška oddaja ,„■5™ violi SjSTV violi 17 30 1 • no 1 vami, ponovitev MUbo doma, kdor ga ima, 18 00 7,r0Ška oddaja in ^nanstvem razgovori «_ ?0 Številke in črke. kviz 3.00 TV koledar 810 Risanka 7.50 Video strani 8.00 Radovedni Taček 8.15 Pamet je boljša kot žamet 8.20 Makedonske narodne pripovedke 8.50 A. Lindgren: Erazem in potepuh, ponovitev 5.-zadnjega dela 9.20 Indijanske legende, 8. del kanadske nadaljevanke 9.45 Ex libris: Moda skozi čas, ponovitev 2. dela 10.45 Republiška revija MPZ Zagorje 86,12. oddaja 11.15 Omizje 12.45 Jubilejna teveteka, ponovitev 18. oddaje 14.00 Video strani 16.40 Video strani 16.55 Učna leta izumitelja Polža, slovenski film 18.25 Kratek film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19 59 Naš utrip 20 14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 W Faulkner: Dolgo vroče poletje, 4.-zadnji del ameriške nadaljevanke 21 10 Propagandna oddaja 21.15 Križkraž 22.35 TV dnevnik 22.50 Plavalni miting, reportaža iz Maribora 23.20 Pošast, italijanski film 00 55 Video strani _Oddajniki H. TV mreže Id 00 Pariz: Tenis Roland Garros 20 00 Glasbeni večer 21 30 Poročila 21.35 Feljton, oddaja iz kulture 22 05 Športna sobota 22 35 Balkansko prvenstvo v odbojki, reportaža 10.30 13 45 14.15 15.00 15.55 16.55 17.25 17.30 17.40 18.30 19.15 19.30 20.00 21.00 2245 23.00 01.00 Zlata ribica, balet Dinastija, ameriška nadaljevanka BIS, ponovitev nočnega programa Jugoslavija, dober dan Sedem TV dni 8. ofenziva, ponovitev nadaljevanke Po Titovih poteh revolucije, program za otroke Narodna glasba Poročila TV koledar Dallas, ameriška nadaljevanka Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Boljše življenje, humoristična serija Pripetljaji v hotelu, ameriški film TV dnevnik Nočni program Poročila NEDELJA 5. junij 8.55 Video strani 9.10 Živžav 10.05 Grizli Adams, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke 10.30 W. Faulkner: Dolgo vroče poletje, ponovitev 4. - zadnjega dela ameriške nadaljevanke 11.30 Domači ansambli: Šaleški fantje in Ansambel Mira Klinca 12.00 Kmetijska oddaja TV Sarajevo 13.00 Video strani 15.50 Video strani 15.30 J. Dieti: Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 9. del češkoslovaške nadaljevanke 16.30 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete 17.10 Odštevanje, ameriški film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19 16 TV okno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19 55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20 05 K Klarič: Tri lahkotne igre rezervisti, oddaja TV Zagreb 2100 Propagandna oddaja 21.05 Zdravo 22 35 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 855 Poročila 9.00 Danes za jutri in igrani film 12.00 Prijepolje: PB v odbojki - finale, prenos 14.00 Športno popoldne 15.15 Pariz: Tenis Roland Garros — finale (m), prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Po letu 2000, poljudnoznanstveni film 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Mali koncert 21.20 Športni pregled Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otoroška oddaja 13.00 In tudi letos, izobraževalna oddaja 13.30 Kulturna dediščina, izobraževalna oddaja 14.00 Naslednica, angleška nadaljevanka 15.00 Video tilt 88, oddaja resne glasbe 15.35 Dokumentarni mozaik 17.20 Ujetnik dvorca Zende ameriški film 18.55 Fračji dol, lutkovna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Panonski mornar, zabavnoglasbena serija 21.05 Nezvesta, ameriški film 22.35 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.55 Poročila PONEDELJEK 6. junij 10.00 Naš utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Charlottin stil, francoski film 17.45 Video strani 18.00 Radovedni Taček, 11 del 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19 30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 P. Jaroš: Tisočletna čebela, 3. del slovaške nadaljevanke 21.00 Dinar 21.40 Propagandna oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 Poletna noč 01.00 Video strani Oddajniki II. TV mreže 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 20.45 Poročila 20 50 Mali koncert 21.10 Narasle vode, nizozemska nadaljevanka 22.10 Mejaši, dokumentarna oddaja 22.55 Poezija TV Zagreb I. program 8.40 Boj za obstanek, izobraževalna oddaja 9.30 Čudežna soba, otroška serija TV Skopje 9.45 Sedmi veter, otroška serija 10.00 Poletno dopoldne: TV ■ poster, Reportaža, Mali koncert, Zapuščina za prihodnost: Vesna Barun 12.00 Poročila 16.45 Poročila 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Bergoč-I Šmid: Korak čez, drama TV Ljubljana 21.00 Znanost 21.45 TV dnevnik 22.05 Program plus 23.45 Poročila TOREK 7. junij 9.00 Poletna noč, ponovitev 12.00 Tuji jeziki: Angleščina, 44. lekcija 16.50 Video strani 17.05 Šolska TV: Kemija: Pridobivanje in uporaba jekla Telesna vzgoja: Šola plavanja in reševanja iz vode, 2. del 17.55 Pamet je boljša kot žamet: Morje kliče na pomoč 18.00 Prve ljubezni: moč ljubezni 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Osmi dan oddaja o kulturi 20.45 Dokumentarec meseca: Rdeča violina 21.20 G Mahler: Ruckertove pesmi, kocert iz CD 21.45 Propagandna oddaja 21.50 TV dnevnik 22.05 Poletna noč 01.05 Video strani Oddajniki II. TV mreže 18 10 Tuji jeziki 18 30 Mostovi 19.00 Poje vam Catherine Sauvage 19.30 TV dnevnik 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu. Na vseh koncih sveta 20.40 Žrebanje lota 20.45 Poročila 20.50 Zabavni torek 22.20 Portreti, oddaja iz kulture TV Zasgreb I. program 8.40 Boj za obstanek 10.00 Poletno dopoldne 12.00 Poročila 15.55 Poročila 16.00 Številka in črke, kviz 16.20 Program plus, ponovitev 18.00 Zmajeve otroške igre, prenos 19.00 TV koledar 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Sonce in sence, španska nadaljevanka 21.05 Kontaktni magazin 22.35 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.55 Poročila SREDA 8. junij 9.00 Poletna noč 17.45 Video strani 18.00 Tuji jeziki 18.20 Deček z zelenimi prsti, I. del 18.35 J. Ribičič: Miškolin - Mišonovi, 1. del 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Ciklus filmov W. VVvlerja: Slepa ulica, ameriški film 21.35 Propagandna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 10.00 Poletno dopoldne 12.00 Poročila 16.45 16.50 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 22.05 22.35 2255 00.35 Poročila Program plus, ponovitev Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Ciklus filma Axela Cortija. Bledomodra ženska pisava, 2. del avstrijskega filma Potopisna reportaža TV dnevnik Program plus Poročila ČETRTEK 9. junij 9.00 Poletna noč, ponovitev 18.05 Video strani 18.20 Indijanske legende, 9. del kanadske nanizanke 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 TEdnik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 S. Parker: Izgube, 2. del angleške nadaljevanke 22.00 TV dnevnik 22.15 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 18.00 Bratislava: Mednarodni atletski miting, prenos 20.30 Classica AID, posnetek iz Pariza TV Zagreb I. program 18.00 Beograjski TV program 20.00 Športna sreda 21.30 Svet na zaslonu _TV Zagreb I. program _| 9.00 Kdo, ali jaz?, otroška oddaja 9.30 Družinske teme, izobraževalna oddaja Majhna Nada, otroška oddaja 9.30 In tudi letos, izobraževalna oddaja 10.00 Poletno dopoldne 12.00 Poročila 16.45 Poročila 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 TV razstava 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Črno na belem, politični magazin 20.55 Miniature 21.05 Klub 10, zabavnoglasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Program plus 23.50 Poročila Radio !^TEK, 3. junija.______ ^ri program 8°5 Radijska šola za nižjo stop_ *)? - 835 Mladina poie 9J» ^'"sbena matinej 10 05 Re *«rviranoza 12 10 Pod doma c° marelo 12 30 Kmetski na »veti 12 40 Iz glasbene tradicij lufloslovanskih narodov in na rodnosti 13 30 Od melodije do ^•lodije 14 05 Govorimo an Naiko 1435 15 25 Popoldanski Mozaik 15 30 Dogodki in odme t; 16 00 Vrtiljak želja in EP 17 00 Studio ob 17 00 18 00 M. „ut» z ansamblom Vita Muženi _•• 1815 Gremo v kmo 1900 "8<%ki dnevnik 19 25 Obvesti zabavna glasba 19 35 Lah *° "ot. otroci 19 45 Pojemo m 9odemo 20 00 Mladi mostovi *°_30 23 00 Slovencem po tvatu " 23 05 Literarni nokturno SOBOTA, 4. junija: Prvi program 8 05 Pionirski tednik 9 35 Danes smo izbrali 1005 Sobotna ma tineja 1105 Naši znanstveniki pred mikrofonom 11 20 Minute za staro glasbo 11 35 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo 12 30 Kmetijski nasveti 14 05 Kulturna panorama 15 10 15 35 Popoldanski mozaik 16 00 Vrti Ijak 16 30 Srečanje republik in pokrajin 17 00 Studio ob 17 00 18 30 S knjižnega trga 19 45 Mi nute s kitaristom Bojanom Dro bežem 20 00 Radio na obisku 22 20 Od tod do polnoči 23 05 Literarni nokturno - NEDELJA. 6. junija:_ Prvi program 807 Radijska igra za otroke 9 05 še pomnite, tovariši? 10 05 Nedeljska matineja 11 00 16 00 Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo 13 20 Za naše kmeto valce 15 30 Poročila 17 05 Ne deljska reportaža 17 30 Pojo amaterski zbori 18 00 Zabavna radijska igra 20 00 22 00 V ne deljo zvečer 22 20 24 00 Glasba za prijeten konec tedna PONEDELJEK, 6. junija: Prvi program 805 Glasbena lepljenka 840 Iz berite pesmico 9.05 Z glasbo v dober dan 10 05 Tekoča repriza 11.05 Izbrali smo 13 30 Od melodije do melodije - 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih 16.00 Vrtiljak želja 18 25 Zvočni signali 19 25 Ob vestila in zabavna glasba 20 00 Pesmi slovenskih skladateljev 2105 Zaplešite z nami 22 30 24 00 Zimzelene melodije TOREK, 7. junija: Prvi program 8 05 Radijska šola za srednjo stopnjo 9 05 Z glasbo v dober dan 1005 Rezervirano za ... 11 05 Nenavadni pogovori 1405 V korak z mladimi 14 35 15 25 Popoldanski mozaik 18 00 Sotočja 19 25 Obvestila in zabavna glasba 20 00 Slo venska zemlja v pesmi in besedi 21 05 Radiiska igra 22 30 Slo venski pevci zabavne glasbe 23 05 Literarni nokturno SREDA, 8. junija: Prvi program 9 05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za.. 11.05 Danes smo izbrali 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki - 14.45 15.25 Popol danski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Studio ob 17.00 • 19 25 Obvestila in zabavna glas ba - 22.25 Iz naših sporedov 23 05 Literarni nokturno - ČETRTEK, 9. junija:_ Prvi program 8 35 Koncert za mlade poslušalce 9 05 Z glasbo v dober dan -1005 Rezervirano za 12 10 Po jemo in godemo 13.30 Od me lodije do melodije 1405 Enaj sta šola 1445 1525 Popoldan ski mozaik 15 55 Zabavna glas ba - 16 00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17 00 18 15 Jezikovni pogovori 20 00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21 05 Literarni večer 22 30 Ve ćerna podoknica 23 05 Literarni nokturno - radio triglav Jesenice PETEK, 3. junija: 16.00 Obvestila, 16.30 Domače novice, 16.45 Obvestila, 17.00 Kamen spotike: Delovni čas v hotelu Grajski dvor v Radovljici ob prvomajskih praznikih, KŽK Bled in zasipanje rekreacijskih površin v dolini pod Mežaklo, kanalizacija na Belem polju, predviden posek smrek velikank na Pristavi v Javorniškem rovtu, -17 50 Aktualno 18 00 Čestitke poslušalcev in EP, 1845 Pre gled kulturnih in športnih do godkov ob koncu tedna in zaključek programa Sobota, 4. junija: 16 00 Obvestila, 1630 Domače novice, 16 45 Nagradna glasbe na oddaja z lestvico zabavne glasbe Vročih pet, 18 00 Čestitke poslušalcev in EP, 18.55 Za ključek programa Nedelja, 5. junija: 11.00 Mi pa nismo se uklonili: Spomini na Koroški odred, 11.30 Obvestila, 12.00 Čestitke poslušalcev - 13.30 Nedeljska tema Pred zbori krajanov na Bledu o telefoniji, izgradnji trgovin, komunalnih problemih. . ., 13.45 EP in zaključek programa Ponedeljek, 6. junija: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Delovanje Občinske konference ZRVS Jesenice, 17.45 Aktualno, 18.00 Čestitke poslušalcev in EP 18.25 Športni pregled 18 35 Minute za resno glasbo 18 55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Torek, 7. junija: 16.00 Obvestila 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 V živo: Potrošniški sveti v jeseniških krajevnih skupnostih, -18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Aktualno, - 18.35 Novosti iz zababavne glasbe, - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Sreda. 8. junija: 16.00 Obvestila, - 16.30 Domače novice, 16.45 Obvestila, - 17.00 Tema dneva: Izgube v ŽG — TOZD za promet Jesenice, 17.50 Aktualno, - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP, - 18.35 Novosti iz narodnozabavne glasbe, - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Četrtek, 9. junij: 16.00 Obvestila 16.30 Domače novice 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Radovljiško gospodarstvo in ukrepi ZIS, - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Vedno zelene melodije, - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa KRANJ CENTER amer barv. znan. fant Tp;' JEZDNE STEZE 4 VRNI 'tv DOMOV ob 16 m 18 uri, barv. erot f.lm DOBER t* Ob 20 uh (Film ni primeren ** otrokel) 4. junija, amer barv 4n*n fant film ZVEZDNE STEZE ,ft VRNITEV DOMOV ob 16 in hPUr|. amer barv erot film DO Bri TEKob 20 22 uri (Film ni »m trtn " otrokel) 5. junija vrVV. hongkon barv akcii Hlni ^RATE POLICAJ ob 16 in 17 »mer barv erot film DO u"TEK ob 19 m 21 uri 6. juni C *mer n°ngkon barv akcii S* KARATE POLICAJ ob 16 In "fi, amer barv erot film DO TEK ob 20 ur. 7 junija K_'r hongkon barv akci| Hlm ^*ATE POLICAJ ob 16 in 18 ftc_*mm b»rv erot film DO 22 TEK ob 20 uri 8 junija BrJtal, barv akcij film SU ^POLICAJA IZ MIAMIJA ob 18 uri, amer barv arot J* DOBER TEK ob 20 ur, [Hm Phmertn „ otro*e1) 9 jun.|a 522 a™«r barv akcij IHma ^RTONOSNA MISIJA ob 16 Ti -»»''• "mar liubaz drama BI ^LJUBLJEN ob 20 uri KRANJ STORŽIČ 3. junija: aemr barv pust thrill PLAČANEC ob 16. 18 in 20 uri 4. junija: amer barv srhlj DOLI NA SMRTI ob 16 . 18 m 20 uri 6. junija: hongkon barv akcij film VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 16 in 18 uri, prem amer barv kom DOBRODOŠLE V 18 LETO ob 20 uri 6. junija ni kinopred atavl 7. junija: franc barv erot film VROČA CECILIJA ob 16 . 18 in 20 uri (Film ni primeren za otroke!) 8. junija: amer barv kom PORKVS 2 ob 16, 18. in 20. uri 9. junija: amer barv znan fant film EKSPERIMENT PHIl ADELPHIA ob 16 in 18 uri, amer barv erot film DOBER TEK ob 20 uri (Film ni primeren za otrokel) _ŽELEZAR 3. junija: imir barv pust zan fant film PREDATOR ob 16., 18 in 20 uri 4. Junija: amer barv pust znan fant film PREDATOR ob 16 in 18 un, pram amer znan fant. filma DUNE PUš ĆAVSKI PLANET ob 20 un 6. Junija: amer barv pust znan fant film PREDATOR ob 16 in 18 uri. franc barv arot film VROČA CECILIJA ob 20 uri (Film m primeren za otroke!) 6. junija: amer barv znan fant film DUNE PUŠČAVSKI PIA NET ob 17. m 19 30 un 7 Junija: aemr barv znan fant. rum DU NE PUŠČAVSKI PLANET ob 17 in 19 30 uri 8. junija: amer barv melodrama MODRA LAGUNA ob 16. 18 in 20 un 9. junija: hongkon barv akcij film VO HUN IZ BONDOVE ULICE ob 16 , 18 in 20 un _DOM KAMNIK_ 3. junija: amer barv melodrama MODRA LAGUNA ob 18 uri, amer barv kom LJUBEZEN, SEKS IN TISTO DRUGO ob 20 un 4 junija: prem amer barv srhlj PETEK 13 ZADNJE PO GLAVJE ob 16 in 18 un, prem amer hong barv akcij filma KARATE POLICAJ ob 20 ur. 5. junija: amer barv srhlj PETEK 13 ZADNJE POGLAVJE ob 16 in 18 uri, prem amer barv znan fant filma ZVEZDNE STE ZE 4 VRNITEV DOMOV ob 20 un 6. junija: amer barv pust znan fant film PREDATOR ob 18 in 20 un 7. junija: amer bav. puat. znan fant film PREDATOR ob 18 m 20 uri 8. junija ni kino predstavi 9 junija amer barv kom PORKYS2ob18 in 20 un TRŽIČ 3 junija: amer barv srhlj PE TEK 13 ZADNJE POGLAVJE ob 18 in 20 uri 4. junija prt amer barv akcij filma SMRTO NOSNA MISIJA nb 18 m 20 un. prem franc akcij kom BRATA PETARD ob 22 un 5. junija: amer barv akcij film SMRTO NOSNA MISIJA ob 17 in 19. uri, prem. amer barv erot thrill MAŠČEVANJE ZA POSILSTVO bo 21 uri 6. junija: amer barv melodrama MODRA LAGUNA ob 18 in 20 uri 7. junija: amer barv erot thrill MAŠČEVANJE ZA POSILSTVO ob 18 in 20 uri (Film ni primeren za otroke!) 8. junija ni kinopredatavl 9. junija: amer barv kom LJUBEZEN, SEKS IN TISTO DRUGO bo 18 in 20 uri KRANJSKA GORA_ 3. junija: amer barv znan fant film DUNE PUŠČAVSKI PLA NET ob 18 in 20 un 7. junija: franc barv aklcij kom BRATA PETARD ob 18 m 20 un KOMENDA 3. junija: amer barv akcij film SMRTONOSNA MISIJA ob 20 un 4. junija: amer barv znan. fant film EKSPERIMENT PHILA DELPHIA ob 20 ur. LAZE 3 junija: amer hongkon akcij, f.lm KARATE POLICAJ ob 19 uri CEŠNJICA 3. junija: amer barv. ital. pust akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 20 uri MEDVODE 3. junija: nem franc barv. drama PARIŠ TEXAS ob 20 uri 5. junija: amer ital barv akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 18 m 20 uri CERKLJE 4. junija: amer barv melodrama MODRA LAGUNA ob 18. uri, amer brv krim film 8 MILIJON NAČINOV SMRTI ob 20 uri _DUPLICA_ 4. junija: amer barv. kom DOBRODOŠLE V 18 LETO ob 20 ur. 5. junija franc barv akcij kom BRATA PETARD ob 18 in 20 uri 8 junija: amer barv znan fant. film DUNE PUŠ ČAVSKI PLANET ob 20 un 9. Junija: amer hongkon barv akcij film KARATE POLICAJ ob 20 uri DOVJE 5. junija: amer barv znan fant. film DUNE PUŠČAVSKIPLA NET ob 19 30 uri ŠKOFJA LOKA 3. junija: amer film PSYCHO III ob 18. in 20. uri 4. junija: aust. kom. KROKODIL DUNDEE ob 18. in 20 uri 5. junija: aust. kom KROKODIL DUNDEE ob 18. in 20. uri 7. junija: amer drama ANGE VARUH ob 20 uri 8. Junija: amer. drama ANGEL VARUH ob 18 in 20. uri 9. junija: amer. krim. PLES V PODZEMUU ob 20. uri ŽELEZNIKI 3. junija: aust. kom KROKODIL DUNDEE ob 18 in 20. uri 4. junija: nem erot film NAJSTNICA ob 20. uri 5. junija: amer film PSYCHO III ob 18. in 20 uri 8. junija: amer. akcij, film NEDOTAKLJIVI ob 20. uri _POUANE_ 3. junija: nem. erot. film NAJSTNICA ob 21 uri 5. junija: amer akcij, film NEDOTAKLJIVI ob 18. uri 7. junija: amer krim film PLES V PODZEMLJU ob 21. uri RADOVUICA 3. junija: ital barv vvest film TEX VILER ob 20 uri 4. junija: amer barv pust film CONAN ob 18 uri, amer barv krim. film GLASNIK SMRTI ob 20 un 5. junija: amer. barv. krim film GLASNIK SMRTI ob 18 uri. ital. barv vvest. film TEX VILER ob 20. uri 6. junija: amer. barv. pust film CONAN ob 20. uri 7. junija amer barv. akcij, film OSAM UENI OBUPANEC ob 20. uri 8 junija: ital. barv. vvest. film TEX VILER ob 20. uri 9. junija: amer. barv. akcij, film OSAMLJENI OBUPANEC ob 20. uri _BLED_ 3. junija: franc. barv. krim film POKVARJENI POLICAJ ob 18. uri, amer. barv. krim. film VELIKE TEŽAVE ob 20. uri 4. junija: amer. barv. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 18. uri, franc. barv. krim. film POKVARJENI POLICAJ ob 20. uri 5. junija: amer. barv. krim. film VELIKE TEŽAVE ob 18. uri, amer barv. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 20. uri 6. junija: amer. barv. krim. film GLASNIK SMRTI ob 20. uri 7. junija: amer barv. pust. film CONAN ob 20 uri 8. junija: amer barv. akcij, film OSAMLJENI OBUPANEC ob 20 uri 8. junija: ital barv. vvest. film TEX VILER ob 2P uri BOHINJ BOH. BISTRICA 4. junija: amer barv. krim. film VELIKE TEŽAVE ob 20. uri 5. ju-nija:"franc barv. krim. film POKVARJENI POLICAJ ob 18. uri, amer barv. film STRYKER ob 20 uri 9. junija: aemr. barv krim film GLASNIK SMRTI ob 20. uri (SSSBBSažJSIEIGLAS 10. STRAN /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske 1 LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA GORENJSKE Cankarjeva 84 telefon 74-063 DINARSKO POSLOVANJE • hranilne vloge • tekoči računi, žiro računi • depoziti • vplačila s položnicami DEVIZNO POSLOVANJE • hranilne vloge, devizni računi • nakazila • menjava deviz Odprto od 7. do 18 ure sobota od 7. do 12. ure išsm NE ZAPRAVI ŠE NAS MURKA M ŠPORT Cankarjeva 76 telefon 75-488 Obiščite našo specializirano trgovino s športno opremo, kjer lahko kupite: kamp opremo, tenis program (loparji vseh vrst, strune in žogice), eno in dvodelne kopalke, kopalne plašče, kratke hlače in majice, mladinski program jeansa, trenirke, drese, pokrivala, sončna očala ter športne rekvizite Odprt« KOKRA KRANJ PRODAJALNA KOKRA RADOVLJICA ieva 80 2 telefon 74-869 Obiščite našo prodajalno, kjer vam nudimo: moške hlače in vetrovke, ženske hlače in krila, ženske obleke, ženske letne kostime in bluze, jopice in puloverje, letne majice s kratkim rokavom, moške srajce, kratke letne hlače, kopalke in spodnje perilo, nogavice... Odprto od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure od 8. do 19. ur* sobota od 8. do 12. urg, ___A BISTRO L LEPA PIBERNIK Cankarjeva 74 telefon 75-250 s Nudimo vam 14 različnih vrst pizz, pečenih v peči na drva. Će ste ljubitelji testenin, vam priporočamo italijansko kuhinjo. Točimo odprto pivo. Prepričani smo, da se boste počutili v prijetnem ambientu našega lokala Odpr*5 od 10. do 23. urj; ob nedeljah od 15. do 23. ujjj ob ponedeljkih zapr* VEZENINE BLED PRODAJALNA ANA Cankarjeva 78 telefon 75-483 VEZENINE BLED vam iz svojega bogatega modnega programa nudijo v prodajalni ANA: • klekljane čipke • razno vezeno blago • dekorativne izdelke (vezene prte, prte s klekljano čipko in vezene zavese), • drobno tekstilno galanterijo (aplikacije, motive, ovratnike, embleme • ženske in otroške konfekcijske izdelke, primerne za različne priložnosti, katerih posebnost pa je, da so izdelani iz povezenega materiala. 3 m vezenine bled tovarna čipk. ve/enm in konlekci|« Hlod, Odprto od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure SADJE - ZELENJAVA Kurtiši Rahmetula Cankarjeva 64 Obiščite nas, postrecfl1 vas bomo z dnevno svežim sadjem in zelenjavo, oap^ od 7. do 19- < ob sobotah od 7. do 15- **> rado bordon Sila spomina Sprejmite moj iskren pozdrav, Gorenjci! Čeprav moj rojstni kraj je sončni Trst, sem srečen, da gorenjski rod je čvrst, da ste zavedni, žilavi Slovenci. Seve pozdravljam tudi vas, Gorenjke. vas opeva vrbenski poet! Kako je majhen naš slovenski svet: ko se v Gorenjskem glasu vam oglašam, lahko s častjo pred bralci se ponašam, da sem znašel se v druščini Spomenke, Ki je Gorenjske zvesta, vzorna hči, SaJ po Slovenskem vsepovsod slovi P° bistrosti, iskrivosti duha, *° v znamenju resnice in poštenja Pred gonjo zoprnikov se ne vda, vedoč, da le nad golgoto trpljenja zasije zarja boljšega življenja. stali smo pod knuto stalinizma... ^e pomnite, kako so kmečke pluge usmerjali v kolhozniške zadruge, v enotne hleve gnali vam živino, gJPregali vas v trdo, bedno dnino? kaj vse so z vami že počeli! Najboljšo zemljo so spod rok vam vzeli, gradili kombinate in fabrike, ^zvesti hlapci vsemogočne klike Posedli so najlepše zelenice, ajplodnejše, zavarovane njive, nJih postavili si dvorce, vile, 1 naJ pokrajino bi »okrasile«, si z žulji delovnih ljudi, s krediti in s pomočjo ekonomije »sive« odebelili nenasitne riti. In s praporom edinstvene Resnice so poštenjakom usta zamašili; če kdo ravnal je, kako vest veleva, postal čez noč je arestantska reva... •fr £ -fr Na srečo, tista doba je minila. A kar je v dediščino zapustila, je sama žalost: zemlja revno hira, medtem ko industrija zgubo zbira, v potoke, reke zlivajo se strupi, gozdovi so od njih že porjaveli; in kar še hujše je: nekdanji upi so nam iz src za zmeraj izpuhteli. Država je neznansko zadolžena, draginja iz dneva v dan vse bolj narašča, še najpogumnejših se dvom polašča, v prihodnost nam ne sveti luč nobena. Nekoč svetila nam je vsaj kultura: a tudi njej že bije zadnja ura. Kako naj gre v bodočnost mladi rod, le kje vsaj zanj je odrešilna pot? ft >Za Ju90slavijo«, prav gotovo nima namena, da bi politiziral. V Avstrije?"1 resnično ne primanjkuje niti politike niti politikov. Kar pa zares pote u^em°' J6 medsebojno razumevanje. Zato prav gotovo tudi duhovniku nam°re 'XK* ^a^J0- če si prizadeva za boljše razumevanje. In prav to je *Qcli te^° sP'sa Slovenski narod, pa tudi njega duhovščino in škofe, v HjQ jem času hudo obsojajo in obtožujejo že kar veleizdajalskega rovarje-utempi-*0 tako re$ne obtožbe, da bi se narodu zares slabo pisalo, če bi bile meljene. Dovolj žalostno pa je tudi, de so neutemeljene, kajti tako velika vse vd'^nOS* nazadnje popolnoma zmedla tako pošteno in cesarju nad-bodo ivi"0 'Jud$tvo Zat0 bržkone tudi tisti, ki so drugačnega mnenja, ne sl^j Br0d"l<'on''' takšnega spisa, ki si je postavil za cilj, da razloži Jugoslovan "ačin t •m tako rek°č psihološko, iz duše slovenskega ljudstva, in da na ta prid --- °no P°iasn'- kar bi sicer bilo morda manj razumljivo ^ovensko ljudstvo je bilo vedno vdano cesarju ^ovenci obnašali tako »pridno«, da jih je cele livo — vse to v resnice in pravice1 ilw delom današnjega slovenskega razumništva in njQ . ■ k' *e zavzema za prenovo slovenskega družbenega življe • 01 morda nihče ne pomislil , da so napisani' ze pred 70 leti. ta ju0g^r(>,)(l'ske javiuisti pojasniti, zakaj si Slovenci prizadevamo &r*v*Hi^en*' a v do'°Ć'Tu'1 ozirihie vedno zanimivi spis, smo zdaj tirov L* ' slov,,nščino in kot tak bo izšel v novi, M. številki revije ciJu, ,° tsn,k >'ispevke na to temo. Tako so se nam s svojim vide Žiuu }u9<)! načinu vladanja in izbirali vladajočo elito. Ni treba posebej poudarjati, da s tem atributi nacionalnosti ne bi izginili, le maskirani bi bili, državo pa bi, seveda ob predpostavki »svobodnih volitev« upravljala vladajoča »stranka« najštevil nejšega naroda. To se je enkrat že zgodilo in vsi vemo, kam je to pripeljalo. In kaj iz tega sledi: tako kot leta 1848 zavrnjena zahteva za avtonomijo v okviru »Zedinjene Slovenije« leta 1918 ni bila več zadosti in jo je nadomestila zahteva po državni skupnosti Jugoslaviji, tako tudi danes zahteva po kakršnikoli Jugosluviji ne zadostuje več. Jugoslavija je možna uho kot pogodba različnih narodov, ki nanjo prenesejo tiste naloge, za katere se dogovorijo, da jih lahko skupno opravljajo. Pavel(Jantar ■H neje se mi je /delo, da posku sim res kaj narediti, vplivati... O spravi... Zakaj so vas zaradi pobude o spravi tako napadli? - Zakaj? Preprosto zato, ker tam, kjer ima oblast avantgarda, sprave ne more biti. Sprava na družbeni ravni namreč predpostavlja dejansko enakopravnost med ljudmi, in torej tam, kjer so nekateri »bolj enakopravni« kot drugi, sprave ni. S tem, ko sem zahtevala spravo, sem torej dregnila naravnost v njen temelj, ki je apriorna »ne spravljenost« in nespravljivost z drugimi ljudmi. To je dejanski vzrok gonje, ki je bila proti mojim ■tališčem BpfO žena uradno in namerno - ne pa sprava /. domobranstvom, lepo prfOfim, saj to ne more biti resna obtožba! Res pa je, da so tej insi nuaciji nasedli mnogi - prod vsem nekdanji borci - in verjemite, žal mi jih je bilo! Saj so bili napeljani na to, da so zmerjali -figurativno rečeno - hčer svojega soborca in to zaradi stališč, ki so jih med vojno sami zastopali: svoboda, pravica, spoštovan |fl človeka, enakopravnost če sem prav razume\a, niste nikdar govorili o spravi z belo gardo, o spravi z domobranci, temveč o spravi med ljudmi, ki sedaj živimo in smo doma v Sloveniji. - Govoriti o spravi z belo gardo bi bilo tudi nesmiselno: kje pa jo imate? Saj so jo pobili; tisto malo, kar je pobegnilo v tujino, se k nam ne vrača, ker si ne upa, še posebej tisti ne, ki imajo res kaj nad sabo. In - to je treba pouda riti - med Slovenci v zamejstvu ne poznamo terorističnih organizacij kakor na primer ustaši, s katerimi se zato ni mogoče »spraviti«. Predvsem pa ne gre za tako spravo; gre mi za spravo z našo polpreteklo zgodovino, za pokop vsakega (medvojnega) sovraštva in predvsem za pokop tistega (razrednega) sovraštva, na katerem se še vedno utemeljuje partija kot Partija. Gre za spravo z mrtvimi in živimi, ki smo danes tukaj. Pa tudi s tistimi, ki niso tukaj - s potomci nekdanjih domobrancev; tudi ti so se rodili po vojni in ne morejo biti krivi za grehe svojih staršev. Kako kratkovidna je naša politika! Koliko je naših ljudi po svetu, ki bi bili pripravljeni pomagati domovini s kapitalom, z zastopstvom naših firm, z znanjem... politika pa - iz povsem ideoloških razlogov - še vedno sektaši nad njimi in med njimi. To seveda ni samo slovenska politika, ampak jugoslovanska, ki ni niti nacionalna niti ekonomska. Če bi bila ekonomska, bi znala angažirati devizni kapital (angažirati, pravim, ne pa »odtujiti«!), ki je po svetu in doma -baje bi se dalo z njim takoj poplačati celotni jugoslovanski devizni dolg - toda, ker se boji za svojo »ekonomsko neodvisnost« in oblast, ji je laže zadolževati vso državo pri tujih bankah, kakor pa se spraviti s svojimi ljudmi - pa to je že drugo področje... Pomeni, da bi morali opraviti s polpreteklostjo, da bi morala cerkev pojasniti svoje ravnanje med vojno, tudi partija bi morala spregovoriti o svojih napakah - medvojnih in povojnih. - Ja, seveda. Cerkev je takšno »očiščenje« dolžna predvsem svojim udom, vernikom, Paritja pa (kot avantgarda povojnega življenja) vsej družbi. Boli in jezi me, da se Cerkev še vedno za-grinja v mučeniško haljo (ker je bila po vojni - dejansko! - grobo preganjana), češ da ji ni treba dokazovati svoje »nedolžnosti«, in boli in jezi me, da Patija še vedno ni »podrukala«, da se je »svojemu ljudstvu« dolžna opravičiti za vrsto nepopravljivih »napak«, iz katerih je izšla naša današnja in jutrišnja brezperspektivnost. To, da partija na kakšno takšno opravičilo še ne pomisli, je razvidno tudi iz uvodnega govora Milana Kučana, presednika predsedstva CK ZKS na nedavni partijski konferenci, ko je dejal: »Sedanje, po vojni rojene generacije komunistov niso odgovorne za včeraj. Razbremeniti jih je treba občutka 'brez krivde krivih' za razne dogodke v zgodovini, za stranpota v sodni praksi, v politični diferenciaciji, za zmote v razvojni in ekonomski politiki, za razne dogodke in afere izven našega prostora. Odgovorni pa so za to, kar delajo -daj, odg<> vorni so za danes in jutri. Vsakdo med nami naj skrbi za to, da bo s cisto vestjo lahko pogledal v oči komurkoli tudi v času, ko komunisti požiramo kritiko za vse tisto, kar smo in za tisto, kar nismo odgovorni.« Na prvi pogled izjava drži: po vojni rojeni m sploh vsi tisti, ki nimajo osebnih grehov nad sa bo, nuj ne bi požirali kritik na svoj račun. Todu - izjava ima globlji pomen: Kučan se odreka odgovornosti za »napake« (za, recimo, kar precej stvari!), toda kdor se odreka napakam, nai M tudi na zasluge ne sklicuje! Ke< i mo na /.uslugo orgunizacije in izpeljave narodnoosvobodilnega boja; potem res |ai■nuno od začetka, drugače' No, ce pa bi par ti j a začela na ta način od začetka, bi It izgubila svojo »Zmago«, M pravi svojo a priori nedot a kljivo legitimnost, ki jo utemeljuje pač samo na izpeljanem narodnoosvobodilnem boju nobenim svobodnim volitvam se namreč po vojni ni dala na pTt izkušnjo! In kakor lahko sami vidite, i/. Kučanovega referata ne sledi, da sedanje, po vojni rojene ge Baraci|e otrok domobrancev za grehe svojih staršev niso odgo-vorne pa mi vendarle morale nositi to »krivdo« (in tudi posle di( o') tako rekoč do danes. Prav tuko v Kučanovem referatu ni videti nikakršnega obžalovanja zu vse storjene napake in krivi ce, temveč veje iz njega le skrb, kako bi razbremenil komuniste (s tem pa na določen način tudi partijo kot partijo)-odgovornosti za vse, kar je bilo slabega. Pa ne le za medvojne in tik-po-vojne »napake«, partija bi morala pojasniti in se opravičiti še za marsikaj: recimo za prisilno ko-lektivizacijo, uničevanje slovenskega kmeta, ki je (bil) principi-alno (razredni) sovražnik, kvečjemu sopotnik , ne pa najprej človeško bitje, ki ga je treba spoštovati, se z njim dogovarjati in pogovarjati... se spraviti z njim; skratka živeti skupaj z njim. Kdo bi našteval vse te naše družbene žalosti in travme! Vidite, prav to, da paritja ni pripravljena na takšno opravičilo in da nam še zmeraj hoče sama jemati mero (»Socializem po meri ljudi«!), mi zbuja skrb in dvom, da se bo kaj bistvenega pri nas spremenilo v smeri »socializma s človeškim obrazom«. Kajti če hočeš delati tak socializem, moraš najprej sam imeti človeški obraz - k temu obrazu pa spada seveda tudi priznanje in obžalovanje storjenih krivic soljudem. Takšno razčiščevanje in očiščenje (sprava) se lahko zgodi le v demokratičnem prostoru. Zdi se, da topel veter s slovenskega CK ZKS še ni dovolj močna, da bi se o očiščenju lahko svobodneje pogovarjali. - Vidite, stvar je bolj zakomplici-rana: sprava je možna le v demokratični družbi - demokratična družba pa je mogoča le na spravi. Krog je zaprt - in tu smo zdaj! Ne, tisti vetrček s slovenskega CK ZKS še ni dovolj močan, da bi se kaj zares bistvenega spremenilo, da bi prišli do očiščenja, sprave. Grobovi so odprti vse dotlej, dokler jih ne zakrije - ne zemlja - ampak dopuščanje in odpuščanje, se pravi ljubezen. Kot vemo, boljševiške partije temeljijo na (razrednem) sovraštvu in celo prav potrebujejo sovražnike - in dokler je tako, sprave ne bo. In dokler sprave ne bo (ki bi se na družbenopolitični ravni kazala kot apriorna in dejanska enako-pravnost vseh ljudi!), bo vse naše življenje le »mešanje« in vrtinčenje istega - in vse večja in hujša agonija._ Boste ostali, kot je izjavil eden slovenskih razumnikov, slovenska Antigona - ki je vzela nase greh poboja na Rogu, ker je upala o njem spregovoriti in ga opredeliti, spregovoriti o očiščenju - in s tem žrtev nerazumevanja ali pa imate upanje, da bomo uspeli doseči resnično sožitje med nami. ki smo tu doma? - Seveda imam upanje, kako da ne! V neki družbi - v strukturalnem smislu - ni nič naključnega; to, da se je meni porodila »ideja sprave«, ni le proizvod mojih možganov, ampak je izraz naše človeške situacij«" in stiske, ki sem jo pač izrazila na svoj, osebni način. Ta stiska se bo morala razreštii. Življenje je veliko mo-d roj še kot katera koli ideologija in prej ali slej »izravna« neskladja in absurde. In naj dodam še to, da bodo nekoč, o tem sem prepričana, zagotovo stala znamenja ob grobovih likvidiranih domobrancev-vojnih ujetnikov • ne zato, ker so bili domobranci, ampak zato, ker so bili ljudje ljudje pa ne bi smeli biti pokopa tu kot živali in neznano kje; m živi, ki so svojih mrtvih spominjajo, imajo pravico, da prižigi jo svečke nu grobovih svojih dragih. Človek ni žival, pietetiu odnos do mrtvih je star toliko kot človeška civilizacija In pre pričana sem, da bo nekoč stal tu di »obelisk« kot znamenje tragi čnosti naše revolucije. Pruv/.u prav je bil taksen obelisk »posta vljen« tisti hip, ko se »mi je zapisal«, (celo ne glede na to, kako sem to sama skušala razložiti). In ne zato, ker sem to ja/. napi sala, temveč ker M nu je to zapisalo i/ nekega globljega nagovo ra naše človeške biti, iz neke nu je, ki me je pripravila v to, da sem o tem sploh začela razmišljati m sem potem tvegala objavo tega razmišljati i i Kar zadeva Antigono, moram povedati, da mi |e tako primer janje neprijetno, celo zoprno Pretirano, bombastično. Ko sem prvič prebrala taksno primorju vo, sem bila strasno preseneče na - čeprav |o res. da se v mojem nastopu ponavlja grški mit Anti gone, ki je, kot vemo, prišla v .poi , ili 'avi ■ (l.i |o p- predsta vljal njen rodni stric), ker je po končani vojni zahtevala pokop brata izdajalca. Resnica mita je namreč prav v tem ponavljanju istih (pa seveda ne enakih zgo dovinskih) situacij. Kar zadeva mene, si želim mir. In manj ko bom Antigona, bolj bomo civilna družba, bolj bo to, kar sem izpostavila, normalno, normalni način našega življenja. O Novi reviji... Po 57. številki Nove revije, ki je sprožila vrsto polemik o vsebini in obsojanj pisanja avtorjev, se je zamenjalo vodstvo Nove revije. Čeprav ste bili med avtorji prispevkov za sloveski nacionalni program, ste postali odgovorna urednica in Jože Snoj glavni urednik. Kaj bi lahko dejali k temu? Se je gledanje na drugače misleče spremenilo? - Zagotovo je danes drugačen -bolj toleranten - odnos do drugače mislečih. Zakaj pa sem kljub svoji »spornosti« vendarle postala odgovorna urednica Nove revije, (seveda ne takoj, pol leta po 57. štev. je bil glavni in odgovorni urednik kolega Boris A. Novak), konkretno ne vem. Sama sem bila začudena. Vsekakor je bila to odločitev, ki ni bila kar tako, če se spomnim, da je v času partijskega »razčiščevanja« z menoj približno dvesto komunistov in borcev zagrozilo CK ZKS, da bodo izstopili iz partije in vrnili svoje partizanske spomenice, če ne bodo mene izključili iz ZK - tako so zavedli in shi-sterizirali te ljudi... (Kdaj in kdo se bo njim opravičil?) Morda je k odločitiv famoznega (ilegalnega!) »koordinacijskega odbora«, ki ima v rokah vso (kadrovsko) politiko, prispevala tudi odločitev uredniškega odbora Nove revije (saj politiki ni nič neznanega!), da bo »šel do konca« pri predlogu za oba urednika: Jože Snoj - glavni, jaz pa odgovorna urednica. To je za uredništvo pomenilo, da se je pripravljeno tudi »samouk i niti«, če predlog za naju ne bi šel »skoz«, kajti dovolj jim je bilo diktiranja (Dimitrij Rupel - enkrat zavrnjen kot možni odgovorni urednik, Ivo ITbancic dvakrat zavrnjen; ob 57. številki Nove revije pu sta bila glavni in odgovorni urednik -Grafenauer in Rupel »od s to pljena«). In ker politika ni bilu pripravljena na spor z intelektualci, ker se »brani« na demokratičnem videzu, je morda zato odpustila Snoja in mene. No, morda je po sredi tudi možnost, da je politika kasneje - spoznala, da smo imeli tudi v marsičem pruv v tisti obsojevani .r>7 števil ki Recimo vprašanje samoodločbe: najprej so zagnali vik in krik, čos, kaj to pogrevamo, ko je tako in tako jasno, da je sa moodločba naroda s pravico do odcepitve vedno aktualna pravi ca - pa se je prav kmalu izkazalo, da je bil to samo videz, da sa moodločba naroda pri nas m pri znana, da jo je treba sele uvelja viti; danes ze kar sumu politika zahteva sankcioniranje pravice do samoodločbe! In še bi lahko naštela nekaj taksnih primerov, ob katerih se je kasneje poku zalo sami politiki, du je pljuvala tudi v lastno skledo čeprav je seveda nekaj te/, v tej številki revije, ki jih partija kot partija ne more sprejeti, ne da bi se uki niia kot avantgarda, torej jih sploh kot partija ne more spre |etl Vendar m ml ta možnost, da bi namreč politiku spoznala svojo kratkovidnost in jo zato odpustilu Snoja in mene, zdi skoraj neverjetna. Ne vem. Kje vidite mesto te ugledne in od mevne publikacije v našem kultur nem in političnem prostoru? Mesto katere koli m torej tudi Nov«* revije j«' lahko sumo tisto, kakršnega si sama ustvari z delom, m izbojuj«' od oblasti Nje no vlogo vidim predvsem v odpiranju svetu reviji in revije svetu, se pravi v povezovanju Slovencev v evropski in svetovni kulturni, duhovni prostor. Njena naloga j<- • riovnnje, umetniško, mišljenjsko Seveda pa tudi spremljanje in tematiziranje da- našnje družbene in politične m tuacije. Skratka, prispevati k duhovni prostosti človeka, Slovencev. Kakšen je program uredništva ijj kaj bomo lahko prebrali v naslednji številki? - To, kar sem vam pravkar povedala, je že tudi njen program, ce naj tako rečem. Kaj bomo brali v prihodnje? O veliko veliko jf še za povedati! Če bomo mogj1' če bomo zdržali. Veste, revija je trdo delo - in to seveda poleg redne delovne obveznosti vsakega izmed nas sodelavcev revije- O spremembah ustave... v času, ko na vseh ravneh razpra' vljamo o spremembi jugoslovanski in slovenske ustave, ste pripravil! vrsto prispevkov na to temo. TU*« Nova revija je k pisanju o ustavi povabila številne avtorje. Bi lahko kratko rekli, česa se imamo bab. kaj nam sprememba ustave uteg"* prinesti; kakšno ustavo bi po vfl* sem mnenju morali imeti? - Česa se imamo bati? Tega, m bi sprejeli predlagane amand' maje! Kljub zaklinjanju slovenskih politikov, »da nesprejemlj1" vih amandmajev ne bomo sprejeli«, se je bati tudi tega, kajti ne morem pozabiti, kako je bila l8' ni marca slovenska politika pf' pravljena na kaj takega (seveda s kakšnimi »kozmetičnimi« P°" pravki), saj so na javni tribuni v Cankarjevem domu njeni ekspO" nenti skušali prepričati prisotne, da ti amandmaji le niso tak0 slabi, kakor so povedali pisatelj in pravniki na tej isti tribun1. No, zdaj tudi sloveska politika govori drugače. Vendar je 9° mojem mnenju premalo rudika* na: amandmaje, kakor jih P0" znamo, bi morala v celoti zavr* či, ker so nesprejemljivi, i/. raz" čnih razlogov: eni so, preprost" rečeni, »blesavi« (kontradiktof' ni, nestrokovno pripravljen'/; drugi so nesprejemljivi, ker krt pijo uniturizem in posegajo v sV verenost narodov, kakršna je » la celo že pri nas dosežena 1 uveljavljena, tretji pa so nesp1*. jemljivi zato, ker so nedoreče^ in premalo radikalni (spreme1^ ba gospodarskega sistema, s* mostojnost podjetij... - če ta"1 stvar sploh sodi v ustavo!) Kakšno ustavo bi morali ime11.; Civilno, ne ideološko! Ustavo & vilne dru/.b«', »družbeno p<>g°d' bo« in ne v pravniški jezik p1*' formuliran partijski progra^ Imeti bi morah ustavo, ki " onu'jevala pravice držav«' in }°, rej ščitila državljana pred dri*' vo; torej klasično ustavo, ki " lem«'ljila na človekov ih pravica*1 in državljanskih svoboščina"' Taksna ustava pa seveda ne P1'1 nese avantgarde (partije) k° " "I istavnega Razsodnika 1 Vodnika družba. In najprej bi morali naredit' " cionalno (nacionalne) ustavo,* le potem hi lahko pristopili ^ !Q delava /vezne, namreč potem. hl se dejansko 11. .govorih. k" j. rini ivojim pravu um smo P.. pruvlj««ni odreci (spet sam«' tU .no, ne zu '. so ve« n«' (ase1) 0 . roma jih preinsseti na skup'10' ' lil katere dolžnosti smo >P°|^ ni m pripravljeni vzeti ni's'* y to, tlu bi bih v tuki skupnost' ^ pravi, samoodločba naro^ttfit morala biti temelj naših ra* . ti j z drugimi narodi, sani"0' ha pa temelji seveda prav i"11 „- vekovih pravicah in driavU sluh svoboščinah Sfijen razvoj pa se je malodane ustavil. V krizi pa je morda prav zato, ker sta se politična in gospodarska kriza s sisovstvom vred preveč razrastli in razbohotili daleč orek razumnih meja « pravi Stani-gjav Klep, odvetnik in borec iz Kranja. »Menim, da vzrokov za krizo ni treba iskati izven nas, marveč v nas grnin, v našem sistemu, ki qa je v dobršni men prehitel čas in ki je bil dolgo gluh za kritiko in je kritike preganjal, nekatere celo kot sovražnike ljudstva, čeprav to niso bili. Z družbo brez kritike pa se doaaia isto kot i,stoječo vodo...« "----ica- • V krizi ni le jugoslovanska družba; ugotavljate pa, da ima naša z vsemi, ki zaostajajo v razvoju (omejujete se na evropski PDstor), mnogo skupnega. Kaj na primer? »V vsaki se isto poveličuje in isto preganja. Vsaka se boji meščanske desnice in humanistične inteligence. Vsaka trna močno policijo in močno vojsko, "šaka ima isto državno ideologijo in vsaka eno in edino avantgardno parti-1°, ki ve za končno resnico, ki ne dela j*apak in zna vsak svoj ukrep, pa naj je '"il) še tako nečloveški, opravičiti z zgodovinsko nujnostjo«.« • Referat, ki ste ga pripravili za srečanje svetnikov, ste naslovili »O zamolčanih Vzrokih krize in ustavnim spremembam na r°b«. Če vprašam naravnost - kaj se pri 5a£iamoicuje? *Ne morem verjeti, da naši vodilni polivki ne bi vedeli za pravi vzrok naše krize Po mojem vedo, vendar si tega n°čejo ali ne upajo priznati, ker je °blast večja vrednota kot grenko spoznanje. Tako vsaj mislim, saj se mi zdi nemogoče, da naši voditelji kot razumski ne bi znali sami opazovati sveta in ^a ne bi prebirali tudi del sodobnih filozofov, sociologov in ekonomistov svetnega slovesa. Trdno sem prepričan, a Je poglavitni vzrok naše splošne kri-2e v ideologiji in praksi marxizma-leni-nizma, ki sega v vse pore družbenega ?*vlJenja in je vtkan tudi v našo ustavo, ^ar ni »perestrojka«, za kakršno so se ^ločili v Sovjetski zvezi, le nova ideo- °8ija, ki hoče na podlagi novih spo-2r*anj na nadvse obziren način in brez pretresov spremeniti in preseči staro. Moje prepričanje je, da je napredek naše družbe v demokratični socializem oz. v »socializem s človeškim obrazem«, kakor je svojo vizijo rad poimenoval pokojni Bojan Štih, mogoč samo ob spoštovanju človekove svobode in ustvarjalnosti, ob spoštovanju človeka, prostega vseh fizičnih in ideoloških spon. Kadar naši zgodovinarji pišejo zgodovino, tudi marsikaj zamol-č'jo. Čeprav sem partizani!, sem za pravo resnico O dogajanju v kočevskem Rogu zvedel šele v sedemdesetih letih. Iz tega, ker je v intervjuju v sobotni prilogi Dela povedal Maček, ugotavljam, da je bila odločitev premišljena in da odgovornost za to ne prizadene le slovenskega vodstva, temveč še višje. Čeprav je bila to dolgo tabu tema, pa je to zgodovinsko dejstvo, prek katerega ne bomo mogli, in j«- zato prav, da generacija, ki je k temu nekaj prispevala, sama 0 tem r»zčisti, ne pa da razčiščevanje Prepušča zgodovinarjem. To je °eg od odgovornosti, Nisem za to, da bi koga kaznovali, nam nt»j bo to v opomin, da se kaj takšnega ne bi več zgodilo. Stališče do Rogu j«- predvsem eti- čn< vprašanje, naslovljeno tudi našim politikom. darski in splošni napredek ter že prešle v postindustrijsko inovativno družbo, v družbo informatike in robotike. Vse več je bivših prepričanih marksistov in marksistov-leninistov, ki spoznavajo, da ideologija marksizma-leni-nizma v današnjem svetu ni (več) uporabna, da jo je čas že pustil daleč za • seboj, da »znanstveni socializem« ni več znanost, marveč že ovira za razvoj v vsakem kolikor toliko civiliziranem svetu, čeprav je res, da bo še nekaj časa vabljiv za zaostale in revne dežele Afrike in Latinske Amerike. Sicer pa je tudi za jugoslovansko družbo značilno, da v določenem delu že opušča Marxov ekonomski nauk. Nekatere ekonomske kategorije, kot so blagovna in tržna proizvodnja, zlasti pa zemljišča in denarna renta, so po ideologiji kapitalistične kategorije, ki jih je treba odpraviti. Danes tem »kapitalističnim« načelom že priznavamo vrednost ekonomskih zakonitosti, le da smo jim nadeli drugačna imena - trg kapitala, trg delovne sile... Tudi teorija, da se vrednost izdelkov določa po količini vloženega dela, ne drži več, saj je vrednost blaga in njegova konkurenčnost na trgu najprej odvisna od stopnje »tehnološke pameti«, uporabljene v njegovi proizvodnji. To spoznanje je deloma prodrlo tudi v naš politični »vrh«, kar utegne biti pomembno, če ne Razprave o ustavnih spremembah so za oblast koristne iz dveh razlogov. Najprej oblast v neki meri izve za mnenje ljudstva, druga korist pa je v tem, da se »čivkanje« nekaterih vrabcev skrbno beleži, kar utegne biti za oblast zanimivo. Nič zato, če se s tem »dosje« tega ali onega zaradi tega nekoliko zadebeli. Če sem prej razprave o ustavnih spremembah imenoval čivkanje vrabcev, sem to mislil popolnoma resno - kot čivkanje (Egipčan Sinuhe bi rekel brenčanje muh), za katero se orli ne menijo. Bil sem na mnogih razpravah, ogromna večina poslušalcev in razpravijalcev je bila proti sprejetju dopolnil, vendar bo pravi čudež, če bo volja ljudstva tudi upoštevana. Nekaj upanja pa vendarle je, saj so tudi v naših političnih vrhovih nekateri razumni ljudje, humanisti. Želim, da bi zmagala napredna smer, smer, ki odklanja nasilje večine nad manjšino, smer, ki zagovarja strpnost in razumevanje... O spremembi ustave naj odloči slovensko ljudstvo na referendumu. Samo taka oblika spreminjanja in sprejemanja ustave, našega svetega pisma, je demokratična, vsaka drugačna oblika pa posredni ali neposredni diktat. meri jugoslovanskih narodov in narodnosti ter delavskega razreda. Njihov resnični cilj je koncentracija oblasti, pač zaradi lažjega vodenja. Prav zato se hoče odvzeti republikam določene pristojnosti, najprej na področju sodstva, potempa še na področju šolstva. Sloveniia bi s tem izgubila tisti del samostojnosti in suverenosti, ki še potrjuje omejeno državnost in opravičuje ime »republika«. Za našo samostojnost pa bi bilo pogubno predvsem tisto ustavno dopolnilo, ki govori o odvzemu dohodka, ki bi bil pridobljen z monopolnim položajem delovne organizacije... Ob vsem tem razumem stališče slovenskega izobraženstva in mladine, zlasti pa slovenskih pisateljev, ki jim mora zadnje čase dajati prav tudi uradna slovenska politika, razumljive pa so tudi reakcije zveznih političnih organov in predstavnikov vojske, ki slovensko izobraženstvo in napredna glasila, zlasti mladinska, napadajo z vseh strani, slovenskim političnim organom pa očitajo popustljivost. Menim, da imamo Slovenci vso pravico ostati narod, da imamo vso pravico do lastnega razvoja, da imamo pravico odločati o sebi in da nismo dolžni ubogati tistih, ki nam hočejo vzeti naše pridobitve. Naša neodtu-Ijiva pravica je tudi pravica do samoodločbe vključno s pravico do odcepitve. To pravico si moramo zajamčiti v ustavi, pa ne zato, ker se hočemo odcepiti, marveč zato, da bi lahko o tem odločali, če bi bilo potrebno. Da je slovenski narod svobodoljuben, je dokazal med zadnjo vojno in to dokazuje tudi zdaj. Njegova narodnostna posebnost je mogoče prav v tem, da noče nobenega nasilja. odvisnosti naših sodišč, ki so zadnja leta vse močnejši, ne bodo spremenili stanja vse dotlej, dokler bo temelj našega sistema v enotnosti oblasti, zakonodajne, izvršne in sodne. Izvršna oblast- odločno nadkriljuje moč sodne oblasti; slednja pa je daleč prešibka, da bi mogla zadostiti svoj i.ustavni vlogi in odločno vplivati na zakonito ravnanje vseh pravnih subjektov in na utrjevanje družbene morale. Ustava sicer daje sodni oblasti pristojnosti, ki jih ima tudi sicer v civiliziranem svetu, vendar pa je med ustavnimi določbami in stvarnostjo še vedno precejšnja razlika.« • Kritiko se je zopet začelo preganjati, priča smo pravi gonji proti novinarjem in urednikom, ki pišejo za oblast neprijetno resnico. Kakšno je vaše mnenje o 133. členu zveznega kazenskega zakona? »Člen 133. zveznega kazenskega zakona ima naslov Sovražna propaganda. To je zakonska določba za verbalni delikt, s katero se je oblast zavarovala tudi pred kritiko. Po tem členu je že določeno nestrinjanje, izrečeno javno, mogoče oceniti kot sovražno propagando. Ker se funkcionarji poistovetijo z državo, sistemom in revolucijo, je mogoče vsako kritiko funkcionarja oceniti kot napad na državo, sistem, revolucijo... Hudobni namen pisanja je težko opredeliti, vse je subjektivno, zato bi bilo za našo družbo dobro, če bi 133. člen opustila ali vsaj ustezno spremenila. Sicer pa menim, da je bil ta člen v naši sodni praksi prevečkrat uporabljen in da je to tudi eden od razlogov, da smo zabredli v globoko krizo. Ce bi kritiko Ho- Nihče ne more zanikati velikih uspe-•)0v. ki jih je naša družba dosegla pod v°dstvom Tita in Zveze komunistov. ^aJ je iz pretežno agrarne dežele prešla 'ndustnjsko soeiahstino družbo, ki 10 * Precejšnjo mero samourpuvljanja m nekaj demokracije že začela dohitevati Razviti svet. Po letu 1970, ki ga štejem £ »vrh« našega vzpona, vsaj gospodar-*e8a, pa zaostai.uno in smo v tem ča-u ze spet blizu družbam realnega soci "zma. -iujem * V istem času pa so družbe (orne Resnice, da se ustavile svoboščine že več let neizprosno utesnjujejo /. vedno novimi obveznostmi občanov in vedno večjimi pravicami organov oblasti, se komaj zavedamo. Če se bo to nadaljevalo, tedaj bodo otroci naših otrok ostali brez otroštva. Nekateri učni predmeti, ki zanikajo ljubezen in ne počlovečuje-jo, skorajda silijo že v otroške vrtce. rne S° nu Evropo), ki niso bile obre Jene z ideologijo, dosegle gospo Z52JORKAR Kmetovanja in paberkovanja iv- najpomembnejše za izhod iz naše gospodarske krize. Seveda so tudi proti tem novim spoznanjem odpori, zlasti pri nekaterih starih revolucionarjih, ki so svoje življenje posvetili ideologiji in delavskemu razredu. To je tudi razlog, da težnje za poživitev drobnega in zasebnega gospodarstva ostajajo le pri besedah. Bojazen pred zasebno aku-mulucijo je pri nekaterih še vedno močnejša od strahu pred revščino in zaostalostjo.« • Na posvetovanju o etiki javne besede, novinarski etiki in etiki nasploh ste rekli, da je oblast delavskega razreda neresnica in da je to tudi etično vprašanje. Kako utemeljujete svojo trditev? »Razmišljajočemu človeku ni težko spoznati, da delavski razred ne more biti nikjer na oblasti, da je lahko na oblasti samo med revolucijo, ko se ruši obstoječe, ali samo nekaj dni ali nekaj ur v času stavke in še to samo na omejenem območju tovarne ali rudnika. Kako je z oblastjo delavskega razreda, najbolje pove izjava, ki jo je pred tremi leti dal za Delo tedanji predsednik zbora združenega dela republiške skupščine, in v kateri pravi, da še on sam ni vedel o zadolževanju v tujini, kaj šele, da bi o tem kaj vedel naš delavski razred. Kot kaže, pa naša družba še ni sposodbna premagati te neresnice o oblasti delavskega razreda in da bo ta stereotip še naprej ostal zapisan v ustavi.« • Zavzeto ste spremljali javno razpravo o ustavnih spremembah - prek javnih občil in neposredno. Kako bi ocenili predlagana dopolnila? »Ne morem se znebiti vtisa, da imajo za cilj poenotenje družbe in da so bolj krojene po meri predlagateljev kot po Bračičeva brigada v Borovljah; 10. maja 1945. Sogovornik je prvi z leve. In izhod iz krize? Predlagane ustavne spremembe ne bodo mogle kaj prida pomagati, ker se ohranjajo »konstrukti«, ki so krizo povzročili. Družbena lastnina se absolutno preveč poudarja, zapostavljajo pa se druge oblike lastnine, zlasti zasebna. Poleg tržnega gospodarstva je za ekonomski uspeh potrebno še mnogo, mnogo več: najprej priznanje podjetniške, denarne in zemljiške rente. To pa so že kategorije, ki jih ima ideologija še vedno za kapitalistične, čeprav so v resnici preproste ekonomske zakonitosti, brez katerih ni gospodarskega napredka. Mnogi so še vedno prepričani, da utegne priznavanje navedenih kategorij povrniti kapitalizem. Takšno prepričanje pa nima nobene realne podlage, saj kapitalizma Marxove dobe ni več. Namesto njega imamo opraviti s postindustrijskimi, inovativnimi družbami, v katerih pa je mnogo več socializma, kot ga utegne biti v prihodnjih desetletjih v jugoslovanski družbi.« • Sodstvo je področje, ki ga kot odvetnik z dolgoletnimi izkušnjami dobro poznate. Ali je pri nas mogoče govoriti o neodvisnem sodstvu? »Klici po ustavnosti in zakonitosti, po pravni državi in civilni družbi in po ne- volili in se kritikov ne bi preganjalo, kot se jih je, in bi naši voditelji obveščali ljudstvo o dejanskem stanju, ne bi prišlo do katastrofalnih zadolžitev in ne do afere Agrokomerca. Zato se mi zdi prav, da mladinska glasila jemljejo pod lupo vsa dogajanja v naši družbi, saj brez kritike ni napredka.« • v javnosti se je precej govorilo o Paragi, ki je za javnost povedal osebna doživetja z Golega otoka in iz zapora v Lepoglavu in bil za to ponovno obtožen kaznivega dejanja, vi ste ga branili v kazenskem postopku - s kakšnim razmišljanjem, vtisi...? »Jasno je, da oblast raje sliši hvalo kot grajo, vendar pa menim, da je bila kritika ravnanja z zaporniki v kazensko-pobolj sevalnih domovih opravičena. Paragi sem verjel, kar je doživel, še posebej zato, ker so bile izkušnje drugih, tudi nekaterih mojih prijateljev, s katerimi sem bil v partizanih in so tudi doživljali Goli otok, podobne njegovim. Ocenjujem, da je senat ravnal razumno, ko se je odločil za kompromis in ni izrekel posebno stroge kazni, pa čeprav je predsednik predsedstva Hrvatske že prej izrekel sodbo o »zadevi Pa-raga«. Ustavitev postopka zaradi kršitve prepovedi javnega nastopanja je dokaz, da tudi na Hrvatskem demokratizacija neizbežno napreduje.« 0 tiskarskih in drugih napakah Mn' vesJnV?ftnec Pesn*k mi je zadnjič V Upan Potožil, du je odkril 8i ti«i! nujnovejši pesniški knji bil0 n JHko napako Menda j« njen, Ye namesto »lipa« natis T0 J »»epa«, ali nekaj takega. 'Zmed S1 ra/luKul k()l «*no naj ki rn<'t()h Pametovanj P*CarJih" ki J,h <** *tel n '""'nl',k,'»M glas,., ,,,, tiSkar t.600' paf P" sedemnajst arskih napak...« »S-e H veri^e"m"n-a i-s-t???« ni mogel J«u moj pesnik. » Natanko toliko - in to v čisto kratkem članku, nu komaj dveh tipkanih straneh besedila Na mesto »izpolnjujemo" |c pisalo »izpopolnjujemo«, i/, »premiere« so mi naredili »primero«, »popol dansko zaposlitev « so mi prt stavili v dopoldanske ure, »po-slovilna« piana so mi prekrstili v »poslovna,«, »grozilna« pa v »grozljiva«.... - da ne naštevam naprej'. »Saj to je grozljivo! Takoj zahte vaj popravek!« se je zgrozil pes nik »Ni vredno,« sem odmahnil z roko. »Prav gotovo bi mi tudi po pruvke pokvarili s tiskarskimi napakami - ali naj potem zahtevam še popravek popravka? To gre lahko v nedogled...« »Ti - a imaš v Kranju kakšne so vražnike?« me je diskretno pobaral pesnik. »Zakaj pa bi jih moral imeti? Samo tisti, ki sam sovraži, vidi okrog sebe same sovražnike Kaj pa, če je imel stavec v tiskarni le slab dan? Kaj pa, če ponoči ni mogel spati, ker ga je bolel zob ali ga je zmerjala žena? Morda je moštvo, za katerega navija, izgubilo tekmo, ali pa ga jo ravno pri stavljenju moje ga članka obsedel caniusovski občutek absurdnosti, surtrovski gnus ali hamlotovski to be or not to be. - Človek ima tisoč razlogov, da se slabo počuti in sla bo dela.« »To ni opravičilo.« »Se strinjam Tone Ti si pesnik in pišeš za večnost. Zamisli si, da že jutri umreš in da se bo tiskarska napaka iz prvega natisa ponavljala tudi v ponatisih. Še čez sto in dvesto let se bodo šolarji na pamet gulili tvoje nesmrtne verze - z napako vred. Popolnoma te razumem, da se sekiraš zaradi nje in se trapiš s tem, kako bi jo popravil... Pa poglej mene, skromnega škribo-narčka, ki se v potu svojega obraza trudi, da bi zaslužil za svoj vsakdanji kruh z margarino. Tudi če zahtevam popravka, se živ krst ne bo več spomnil, na kaj se sploh nanaša. Bolje, da napišem nov članek na novo temo in pobožno upam, da v njem ne bo več 17 napak, pač pa vsaj kakšna manj...« Moj pesnik je sicer spet posku- šal ugovarjati, a tokrat samo še zaradi lepšega. S pogledom je raztreseno zataval skozi okno in stavil bi, da se je zasanjal ob misli na to, kako šolarji v neki daljni slovenski prihodnosti strumno in disciplinirano deklamirajo njegove verze, stroga učiteljica pa iz ljubezni do njegove poezije vsako, tudi najmanjšo napakico kaznuje z rezkim: »Sedi, cvek!« Poslovil sem se in ga pustil samega z njegovimi sanjarijami. Doma sem sedel k pisalnemu stroju in se lotil tegale članka. Ne bom prešteval tisarskih napak v njem, ko bo (če bo) objavljen. Ta svet je tako in tako ena sama velika napaka, in kar Bog ne more popraviti, tudi tiskarski škrat ne bo pokvaril. TRETJA DOPOLNJENA IZDAJA KNJIGE UMIRANJE NA OBROKE IGORJA TORKARJA LEA MENCINGER Neznosna počasnost umiranja sramote Ni razlike med človeškimi družbami v tem, da od časa do časa delajo poleg umnih stvari tudi neumne, poleg pravičnih tudi krivične, razlika je v tem, da ene imajo dovolj nravstvene moči, da neumnost in krivico, ki je bila storjena, včasih celo z dobrimi nameni, popravijo ali vsaj skušajo popraviti, medtem ko druge te nravstvene moči nimajo, je napisal Matej Bor v pismu, ki je kot uvod objavljeno v drugi izdaji knjige Umiranje na obroke Igorja Torkarja. Pravzaprav ni nič narobe, če v izteku osemdesetih let pri nas razčiščujemo krivice, ki sta jih partija in družba zakrivili nad življenjem skupine dachauskih taboriščnikov: rehabilitacija, knjiga Torkarja, rehabilitiranega obsojenca, pobuda za postavitev spominskega obeležja usmrćenim obsojencem, komisija, ki razčiščuje to, česar doslej nismo vedeli... V jeseni bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem postavili na oder dramo Dachauski procesi... Tako nekako je videti, kot bi se bolni tvor na sicer zdravem telesu razpočil, rana pa se čisti. In prav je tako. K temu bo svoje prispevala tudi nova, tretja izdaja knjige Umiranje na obroke, ki bo v teh dneh izšla pri Cankarjevi založbi oziroma v Svetu knjige; knjiga prinaša vrsto novih dopolnil — nekatere odstavke z dovoljenjem avtorja tudi objavljamo. lo tudi nekaj novega, dodanega k večnemu ZAKAJ, ki mene in ostale muči vsa ta desetletja. Kolikor vem, bo publikacija o delu komisije izšla v kratkem. Nekaj izvlečkov iz poročila pa je bilo že pred kakim letom objav-lenih v Delu. Kolikor vem, se prav zdaj komisija ukvarja z nekaterimi dokumenti, ki doslej niso bili na voljo. Skratka, marsikaj se bo razčistilo, kar doslej še nismo vedeli.« Igor Tdrkar, krivice ki so se vam zgodile v življenju, ne nosite zapisane na obrazu. Kdor se pogovarja z vami, nima občutka, da bi vas krivice tega sveta strle. Ohranili ste v sebi trdno jerdo, ki ga težave ne na-čno. Niste taki kot junak iz vaše knjige Umiranje na obroke, ki ga na koncu stre. »Res, v knjigi junaka stre skrajna žalost, bolečina, toda to ni živčno moralni osebni propad, ubila ga je družba. Nekateri ljudje so pač taki kot mimoze, dih-neš vanje, pa že povesijo liste. Jaz pa sem rojen Kraševec - trmast po mami Vipavki in trden po očetu Kraševcu in to križanje krvi pač lahko da le nekaj trmastega, trdnega. Trma, upornost, to so moje lastnosti - če imam prav, imam pač prav in na tem vztrajam, pa če bi šli konji čez-me. Saj poznate tisto, če srečaš Kraševca in gada: gada pusti, ubij Kraševca. Nekaj bo že na tem. Ta moja trma mi je pomagala tudi pri zaslišanjih - iz zapisnikov preiskave je videti, da nisem nikoli ničesar priznal, kar so nas obtoževali v dahauskih procesih.« V knjigi bralca vse do zadnje strani nenehno vznemirja kup vprašanj, naj boj pa ZAKAJ? Kaj se je takrat v letih 1948 - 1952 hotelo dokazati, zakaj so morali biti obsojeni nedolžni ljudje, nekateri so bili tudi usmrćeni. Na ta ZAKAJ v knjigi ne odgovarjate povsem določno. »Zato, ker je na tako vprašanje težko najti odgovor. Več okoliščin je potrebnih za tak pravni zločin, ki se je zgodil pri nas: razlogi so bili vsekakor politični, verjetno je zraven še kaj osebnih poračunov, manipulacij z ljudmi, nekaj večno nerazložljive igre različnih obveščevalnih služb. In če zraven prištejemo še nekatere karakterne lastnosti nekaterih izvrševalcev, ki v vojnih razmerah razvijajo nekatere svoje patološke lastnosti, se pač zgodi to, kar se je. Kasneje, ko smo bili po krivem obsojeni 'bledo' rehabilitirani in smo iskali odgovore na ta ZAKAJ, smo dobivali različne odgovore. Po vojni s svežo mlado revolucijo, je bilo obilo živčnosti, strahu, če bo obstala in takšno preganjanje 'sovražnika' naj bi jo pomagalo obdržati Toda nekateri so res verjeli, da se je gestapo vrinil med nas taboriščnike v Dacha-uu. Podobne procese poznamo iz stalinizma, pri nas smo pač del te politike enostavno kopirali. Le da je tako politiko v Sovjet ski zvezi z glavo plačalo toliko in toliko milijonov ljudi.« Takrat se je verjelo, da porevolucio-narno obdobje ne bi moglo obstajati brez žrtev?______ »Očitno, na tak način se je revolucija zavarovala.« In vi oziroma vaši grobovi naj bi bili nekakšni piloti' v zemlji za trdnejšo rast nove revolucionarne družbe? »Čas prej ali slej vedno pokaže, kdo se je motil. Slo je za uporabo metode strahu, strah je bil kot vezivo za ohranjanje nove smeri. Enostavno so bili ali hoteli biti bolj stalinistični od Stalina. Tudi to je del odgovora na ZAKAJ.« Obsojenci dahauskih procesov ste bili rehabilitirani. Je bila rehabilitacija popolna in sploh taka, kot bi morala biti? »Rekel bi takole: nekatere rehabilitacijske poteze so bile narejene; toda to dejanska in popolna rehabilitacija še ni. Res pa se zdaj kaže, da hoče sedanja - poudarjam - sedanja partijska in vodilna skupina politikov v Sloveniji krivico popraviti. Dovolj pošteno se trudi, da bi popravila ta hudi pravi zločin iz preteklosti. Še nekaj drugega mislim, čeprav bo morda kdo rekel - glej ga oportunista: menim, da doslej nobena partija (republiška) v Jugoslaviji ni šla tako daleč v priznavanju napak in grehov preteklosti, kot je to naredilo sedanje partijsko vodstvo v Sloveniji.« Se pravi, da podobne krivice, ki so se dogajale ljudem ne le v Sloveniji v tistem času, še mirujejo? »Tako je. So še kar tiho; tudi o nekuterih današnjih krivicah.« Koliko pa se je doslej v Sloveniji zadeva premaknila? » V novi tretji izdaji knjige bo objavljen predlog Milana Mede na, člana CK ZKS, ki je na konferenci ZKS marca letos predla gal postavitev spominskega obeležja nedolžnim žrtvam dahauskih procesov Konferenca je predlog sprejela in arhitekt Via sto Kopač je že dobil nalogo za osnutke spominskega obeležja. Zame je to vsekakor pomembna poteza. V dopolnjeni izdaji knjige objavljam tudi anketo, v kateri sem spraševal znane ljudi ali so bili lagerski procesi stalinistični ali ne. V tej anketi, sta dva anketiranca Ljubo Jakše in Milan Apih takšno obeležje zahtevala že pred štirimi leti. (anketa namreč v prvi izdaji knjige ni smela iziti). No, zdaj pa je član cekaja predlagal isto. Upam, da bo obeležje res posta vljeno« Po pravici najbrž tako vi kot tudi ostali pričakujete še nove poteze za dokončno rehabilitacijo in vse, kar sodi k njej. Kdo bi moral to dokon čati, partija, družba? »Obe, da bi bili računi poravna ni. Komisija, ki jo je imenoval slovenski kongres ZK ima nalogo, da do konca razišče zadevo. Delo komisije bo, upam vsaj, da- Ali to pomeni, da bo končno tudi znano, kje so grobovi obsojenih na ustrelitev, kar že vsa leta najbolj muči njihove svojce? »Tudi to je še ena nerazjašnjena stvar. Možnosti so, toda večina tistih ljudi, ki so to vedeli, zdaj že niti ne živi več. Morda sta živa še eden ali dva, ki sta bila takrat prisotna.« Ali o tem ne obstajajo dokumenti? »So ali pa niso. Ob justifikaciji mora biti prisoten tudi javni tožilec, to je povsod uveljavljeno zakonsko določilo, ne samo v našem pravu. Toda Krivic, ki je bil takrat tožilec, je povedal, da pri usmrtitvah ni bil zraven in da ne ve za grobove. Sam sicer mislim, da je kaj malo upanja, da bi ugotovili pravo mesto. Govori Opravičujem se, če bom šel nekoliko izven okvirjev te točke dnevnega reda. Včasih sem v dilemi, da ne bi izpadlo tako, da nekaj pišem kot novinar, drugače pa govorim na sejah CK ZKS. Rad bi govoril in delal samo tisto, kar mislim, kar vem, kar verjamem. Seveda se v celoti pridružujem sklepu 10. kongresa ZKS, da storimo vse, kar je danes sploh še v naši moči in odpravimo, ali vsaj ublažimo, posledice, ki so nastale po teh procesih. Tu med nami je nekaj zgodovinarjev, nekaj pravnikov, ki veliko bolje od mene veste, kako je s temi rečmi, kako to narediti. Enostavno ne vidim drugega mesta, da povem, kar se mi zdi. da moram. Lahko bi napisal članek, vendar se mi zdi bolje, da to povem tu, na naši seji: zavzemam se namreč, da s primernim obeležjem — ne vem, kaj naj rečem drugega, ker besede so šibke — omogočimo svojcem dostojno počastitev spomina na njihove drage. Mislim, da ne more biti nobena rehabilitacija izvedena do konca, če svojci nimajo vseh civilizacijskih možnosti, da se kulturi spomina primerno spomnijo svojih svojcev. Res sem v dilemi, ni mi jasno, kje naj sprožim to vprašanje, ne vem, kje je takšna komisija, ki bi bila pristojna za takšne vloge, prošnje, zahteve, zavzemanja... Zato predlagam to tu, na naši seji, v našem času, da se zavzemamo, da se tudi to vprašanje uredi skladno s človeško, kulturno in civilizacijsko »normo«. Avtorizirana razprava na seji CK ZKS, 1988. marec Milan Meden se sicer, du so pokopani v skup nem grobišču na Žalah. Tudi obeležje naj bi bilo na Žalah, vsaj prvotno je bilo tako zamišljeno. Nekateri prizadeti naspro tujejo, ne verjamejo, du so njihovi pokojni tam. Zato bo obeležje verjetno kje drugje, ne vem kje. Sam sem sicer predlagal, da bi bilo lahko ob kemičnem institutu, saj je bilo med obsojenci šest inženirjev kemije in en profesor. Ruzumeti je treba svojce: hoteli bi prižgati svečko v spomin svojim, pa nimajo kje. Še okupator, ko je med vojno stre ljal talce, je ravnal drugače. Sicer ne bi po vojni vedeli za grob Tonetu Tomšiču in ga ne bi mogli prepeljati v grobnico herojev.« Kaj pa ostale beneficije, ki vam obsojencem pripadajo po rehabilitaciji - odškodnina, povrnitev osebnih dohodkov, pokojnine itd.? »Pred dvema letoma smo se mi rehabilitirani pogovarjali s predstavnikom ustrezne institucije. Po ustavi nam sicer pripada odškodnina za umazano čast, fizično trpljenje, duševne bolečine, za trpljenje družine itd. Vendar tega nočemo. Zahtevali smo le revalorizirane plače za mesece zapora in kasnejše brezposelnosti. Prostovoljno pa smo se odpovedali vsemu drugemu. Z denarjem pač ni mogoče vsega poplačati: s tem pa smo se izognili za nas žaljivemu barantanju, do katerega bi zagotovo prišlo. Odločili smo se tudi, da zahtevamo valorizirane plače za vse enako, čeprav, jasno, takrat vsi nismo imeli enakih plač. Sam sem bil takrat generalni direktor kemične industrije Slovenije, rang pomočnika ministra torej, drugi obsojenec Ramo Der-višević, na primer pa je imel nekaj malega, zaprt pa je bil dvakrat dlje Toda dobil naj bi nekajkrat manj valorizirane plače od mene: zato smo sklenili, vsem enako. Predlagali smo že kar smešno majhno vsoto - 4,5 milijona starih din za mesec. Pa še to so nam znižali za milijon. Za primerjavo - v tistem letu je imela snažilka v Metalki 6,5 milijona din plače.« Pa ste to obsojeni tudi dobili? »Smo. Vdove so dobile vsaka še po dva milijona starih din povišane pokojnine in enkratno odškodnino, jaz temu pravim žepnino - za smrt v višini 60 milijonov.« Toda pomembneje kot pravična odškodnina za vse hudo, je najbrž za vas kaj drugega? »Zame je najpomembnejše, da se danes hoče vsa ta zadeva do dna raziskati, da komisija dela, da se dviguje tančica s te zadeve in da se bo enkrat zadeva predstavila v podobi, kakršna je v resnici bila. Zame je na primer pomembno tudi to, da lahko danes v Delu izide pismo bralca tega in tega, ki piše, da bodo daha-uski procesi razjasnjeni šele takrat, ko bomo prebrali tudi imena vseh, ki so jih zakrivili. To je zame dokaz odločenosti sedanje politike oziroma nosilcev politike, ki nočejo več naprej prenašati grehov, ki so jih zakrivile starejše vodilne strukture.« To kažejo, namreč odločenost, tudi drugi dogodki... »... nu primer izdaja spominov Staneta Kavčiča. Jaz bi že rekel, da knjiga prej nikakor ne bi mogla iziti, zdaj pa je lahko.« V kratkem bo izšla tretja dopolnjena izdaja Umiranja na obroke, je vaša knjiga literarni dokument, ali je to tudi del vaše katarze, ker ste bili pač udeleženec, je knjiga način vašega očiščenja usedlin, ki jih zapuste tako velike krivice? »Vsakdo nosi v sebi tako ali drugačno nesrečo kot nekakšnega ježa. Ta te sili, da moral o tem spregovoriti, moraš se razelek kriti, To je neke vrste katarza, ki odreši hudih muk in najhujser, i zapora, ki sem ga spoznal zapo ra po zaporu... Ko so me izpustih iz zapora, je namreč zapor zame obstajal še kaki dve leti in pol. Vse je bezalo od mene, nihče me ni hotel poznati. Na prste ene roke bi preštel prijatelje, ki se ni-/ so izognili srečanju. Tuk 'za por'je hujši od dejanskega. Da se takega zapora rešiš, je vsaj zame - rešitev napisati knigo.« Toda knjiga pač nI le sredstvo, da se pisatelj razeiektrl? »Seveda ne, knjiga mora princ sti tudi stvarne podatki«, dejstva Zato sem uporabil moderen prijem pisanja romana, kar pa, vsaj mislim, je kritika še vse premalo opazila. Prepletam dokument, spomine in sevedu lite rarni del. Četudi se sliši mulo domišljavo zduj, ko sem knjigo znova prebiral in pisal dopolnitve, mislim, da je tak pristop do pisanja dobil preizkušnjo časa, kot si* reče._^_ Se vam zdi, da Je tudi knjiga poma gala premakniti stvari? • Najbrž je. Vsaj radi bi, da bi lm •_ Ali lahko rečete krivica še traja? • Na meni samem? Ne. « LJUBAN JAKŠE (nekdanji funkcionar Tanjuga, star partijec): »Naši lagerski procesi v letih 1948-1952 so bili kopije stalinističnih procesov. Potrebno je, da jih osvetlimo z vseh zornih kotov in situacij. Kljub temu dahauski procesi nimajo mnogo olajševalnih okolnosti. Vzhodnoevropske države je osvobodila Rdeča armada in jih je podvrgla realnosti sovjetske stalinistične države. Mi,Slovenci,smo Slovenijo osvobodili sami s svojo narodnoosvobodilno borbo brez direktne tuje pomoči. Zato je še posebej težje razumljivo, da so nečloveške, strašne stalinistične metode pri zasliševanjih in na sodnih obravnavah na-šle plodna tla tudi pri nas. Za popolno rehabilitacijo žrtev la-gerskih procesov, med katerimi so bili tudi moji dobri prijatelji in stari, že predvojni partijski soborci, ne bi bilo preveč, če bi jim postavili obeležje v obliki spomenika nekje v Ljubljani, kjer so te žrtve mučili, obsodili in nekatere tudi ustrelili. To je dolg naše generacije, katerega ne smemo prepustiti naslednjim generacijam.« IVAN POTRČ (književnik, akademik): »Če naj povem, kakšne so bile moje misli o naših lagerskih procesih, moram podčrtati, kako smo že takrat govorili, da so ti procesi nastajali predvsem zato, da bi dokazali Stalinu, kako smo pri nas opravili s takoimenovanimi gestapovci ali angleškimi špijoni. V kaj takega ni mogel nihče verjeti, a še posebej nismo mogli verjeti mi, ki smo tudi sami bili v koncentracijskih taboriščih. Zato je ostala v nas tesnoba, ki ni in ne bo nikoli izginila - ostala bo ta tesnoba kot grenka bolečina naše revolucije« MILAN APIH (upokojeni visoki oficir UDBE, publicist, avtor Bilečanke): »Dosledno odgovoriti na zastavljeno vprašanje, ki je lahko samo retorično, ne bi imelo pravega pomena, razen če bi se v odgovoru, ki je nasploh edino možen, iskalo nekakšno opravičilo za do zdaj največjo sramoto, ki smo jo Slovenci doživeli v svoji zgodovini. Ce se postavimo v vlogo sodnika ali zgodovinarja, kar je v tem primeru isto, ni dovolj, če se vprašamo, koga si je zločinec vzel za zgled, temveč se moramo vprašati, kakšni so bili njegovi lastni razlogi oziroma zakaj je dopustil, da so ga »zapeljali«. To je vprašanje, ki zahteva posebno in poglobljeno študijo. V zvezi s tem sem se spomnil besed, ki bi mogle biti vsaj delen ali posreden odgovor. Bilo je to v zaporu v Sremski Mitrovici, takrat ko smo študirali zadnje poglavje zgodovine VKP (b), ki govori o »likvidaciji ostankov buharin-sko—trockističnih špijonov, saboterjev in izdajalcev domovine«, čeprav smo že prej budno spremljali vse dotakratne procese. Takrat je nekdo, eden redkih, ki je sumil v objektivnost teh procesov, polglasno rekel: »Če bi mi zdaj prevzeli to miselnost, se lahko samo vprašamo ali ne bomo tudi mi, ko bomo prišli na oblast in bomo imeli na svoji strani policijo, vojsko in sodnijo, prirejali stalinističnih procesov?« Drugo implicitno vprašanje bi se torej glasilo: kaj smo doslej ukrenili, da bi to našo sramoto, katere ne bomo mogli nikoli izbrisati, vsaj ublažili? To pomeni najprej kako daleč smo pri- šči v bitki proti ideologiji zločina nad svobodo in dostojanstvom človeka. In drugič, ali smo ukrenili vse, kar je potrebno, da popravimo vsaj to, kaj je mogoče popraviti? To je predvsem popolna rehabilitacija vseh žrtev, se pravi, z vsemi materialnimi, psihičnimi in političnimi konsekvencami tako za žrtve kakor tudi za vse neposredne krivce, iniciatorje in izvrševalce, ki so s svojimi dejanji kršili naše zakone. Odgovor je jasen. Če bi zato moral kdo oditi s politične scene, bi to samo pomagalo pozabiti te grehe.« dr. IJUBO BAVCON (univerzitetni profesor, teoretik kazen-. skega prava): Dahauske procese je mogoče označiti kot stalinistične predvsem glede na njihove zunanje karakteristike, kot so: tipične konstrukcije obtožnic, metode, s katerimi so bila pridobljena »priznanja« obtoženih, režija procesa in ne nazadnje izrečene surove kazni, ki so bile tudi izvršene. Vendar—pravi smisel procesa kljub povedanim oznakam ostaja nejasen. Objektivna politična in kazensko pravna analiza originalnih in vseh dokumentov bi morali dati odgovor na to vprašanje. « (iz ankete,ki jo je Igor Torkar pripravil že za prvo izdajo knjige, a bo lahko objavljena šele zdaj v tretji izdaji) V knjigi ne omenjate pravih imen vaših 'izvrševalcev'. »Ne, knjiga je brez. imen tožilca, zaslisevalcev in drugih Saj ph pri nus določen krog pozna, drugod po Jugoslaviji, ker je bila knjiga prevedena, seveda ne, pa tudi s pravimi imeni jim ne bi povedala veliko več. Zu dahauske procese puč ni bil odgovoren le en posameznik, dva uli trije. Ves sistem je bil kriv Če ne bi bil takrat ravno Krivic tožilec, bi bil puč nekdo drug, to stvuri ne bi spremenilo...« Ali se za to temnejšo plat naše zgodovine zanimajo tudi mladi. aH njim knjiga kaj pove? »Bil sem presenečen. Ko je knji ga izšla, so me mladi vabili na taka in drugačna srečanja, na li teranu« večere, v društva. Spra sevali so, če je bilo vse to res, Je bilo kaj takega sploh mogoče Odgovarjal sem jim z mislimi Erazma Rotterdamskegu: naj bolj se je treba bati fanatizma Če ideja postane ideologija in dobi oblast, takrat je konec . ji* Svet pa bo znosen, če 0° njem vladala pravičnost« --""' rtfl' Se vam zdi, da se kaj takeg« mreč procesi pri nas ne bi I*8* več ponoviti? - ^7 Rj Mislim, da ne Spremem-^ se napovedujejo m ki so /C^ kažejo, da se spreminja P^b* socializmu, nakazuje se p« p po spreminjanju teorije. '''' )S|i' v socializmu ne bo več P Vsuj ju/ ..■m pn tem sk«?P optimist.« Igor Torkar, ali živite tetko?^ -—^Tbfr » Ne, I sam .e ['"u^ metiom preteklega Sein • ' „). mokratičm, humani ioci»»j, ,j, I' i orni ir me , - .ih I"1'■' '', „„l"' lost, včasih (.a tudi je/.a. p.n krasev ski petard isti ■ ^ idi te nase moiioloskC ^ l.c 1'ost ,M In moi.ib iS* druiba Sicei pa - jaz teh m pisatelj ne more bS v Prodajalne, loka-16 delavnice, ustregli em in g Iz Ho|cm- S*h"?IC U P°U* pri !,V MW° Zl"Otih, ko je IroSSrft0 tr9ovino M-t ^tlhlaće " dobre m B-^vtri deiala. »Rada EK S^nah v Cankarja, por»udba je bogata, < 1)1 ^aj takega imeli tudi v Begunjah!« je še pristavila. Vojko Jevtič je reden obiskovalec trgovin, lokalov in obrtnih delavnic v Cankarjevi ulici (stanuje v bloku le nekaj deset metrov proč od hiše s številnimi prodajalnami in lokali pod isto streho) in je eden od množice, ki vsak dan ali nekajkrat na teden zadovoljni odhajajo domov - s polnimi ce-karji, a, žal, tudi z nekoliko oskubljeno denarnico. Pa kaj bi — gostinci in trgovci za draginjo, kakršna je, niso nič krivi, trudijo se (vsaj za te v Cankarjevi ulici to velja), da bi ustregli nakupovalcem, gostom in vsem drugim, ki redno ali priložnostno hodijo semkaj. »Takih pa ni malo, tod ne kupujejo It- sosedje, tiMnvt" tudi l)ii(i]c iz drugih koncev Radovljice ali celo iz bližnjih krajev,« pravi Vojko in dodaja, da so prodajalne dobro založene, sadje in zelenjava sveže, prav tako ribe, v Murki je mogoče kupiti športno opremo in tudi za otroke, pice so okusne, v Tenis baru prijetno... Imet Kurtiii prodaja sadje in zelenjavo in je torej eden tistih, ki se trudijo, da bi ljudje zadovoljni zapuščali hišo, kjer se je pod isto streho (ne po naključju temveč po premisleku) našlo toliko različnih dejavnosti. »Največ sadja in zelenjave prodamo ob koncu tedna, ko imajo gospodinje več časa za pripravo kosila in si lahko privoščijo tudi domačo juho ( z zelenjavo), sadno kupo. . .« pravi Imet. Prodajalna je vedno dokaj dobro založena, že tri tedne je mogoče kupiti češnje. Za kilogram je bilo treba v začetku odšteti 4500 dinarjev, zdaj je cena padla že na 3000 dinarjev, kolikšnma pa bo danes, ko prebirate te vrstice, pa se prepričajte sami. Velja!" Dobimo se v Cankarjevi ulici. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA Knjigarna in papirnica Radovljica Cankarjeva 72 telefon 75-301 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE TsBf LJUBLJANA Prodajamo najnovejšo literaturo vseh založb. Prirejamo predstavitve knjižnih novitet. Imamo veliko izbiro glasbenih in jezikovnih kaset ter pravljic. Literatura za glasbene šole. Pri nas dobite tudi šolske knjige in delovne zvezke ter šolske in pisarniške potrebščine, tiskovine... Imamo tudi veliko izbiro filmov, katere sprejemamo tudi v razvijanje. Odprto od 7. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure Zlatarna GOLDIE Stanislav Meglic Cankarjeva 70 telefon 74-577 7 Izdelujemo poročne prstane in ogrlice z diamantnim brušenjem, ženske in moške prstane, verižice z obeski, zapestnice, medaljone z ročno gravuro... Za vse pri nas kupljene izdelke je garancija neomejena. Odkupujemo lomljeno zlato. Odprto od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ob sobotah od 9. do 12. ure Obiščite nas! OPTIKA Sabina Agreš Cankarjeva 68 telefon 74-600 Izdelujemo in popravljamo vse vrste očal na recept ali brez. Stalno imamo na zalogi okvire in stekla vseh svetovno znanih proizvajalcev, od svetlobno občutljivih, bifokalnih, polovico tanjših pa vse do plastičnih stekel. Velika izbira sončnih očal. Pregled vida. Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ob sobotah zaprto TENIS BAR Aleš Mule j Cankarjeva 66 telefon 75-886 Če vas pot zanese v Radovljico, obiščite naš lokal, kjer vas bomo postregli z osvežilnimi pijačami, sladoledom.. Posedite lahko tudi na naši terasi. Odprto od 9. do 23. ure tudi ob nedeljah ob sobotah zaprto MOŠKA MODNA ŠPORTNA OBLAČILA SIMONA ŠLAJMAR CANKARJEVA 60 TELEFON DOMA 74-715 Izdelujemo moške suknjiče, hlače, vetrovke, srajce in vsa ostala moška modna oblačila po meri. Odprto torek in sreda, od 8. do 13. ure četrtek in petek, od 14. do 19. ure Prof. dr. Petar Vlahović, predsednik Društva antropologov Jugoslavije « Človek je najdragocenejši »stroj Škofja Loka, 1. junija,— Antropološko društvo Jugoslavije, ki te dni končuje svoje zasedanje v Škof ji Loki, združuje cvet znanstvenikov, ki jim je predmet proučevanja človek v svojem naravnem in socialnem okolju. Zamisel, da bi se združili strokovnjaki te v Jugoslaviji dokaj mlade vede, je vznikla pred 30 leti pokojnemu prof. dr. Božu Škerlju, prvemu in še danes najuglednejšemu imenu jugoslovanske antropologije. Kljub velikemu ugledu, ki ga znanstveniki s tega področja uživajo v strokovnih krogih, pa družba ne zna prav ceniti vede, ki ima mnogostransko uporabno vrednost. Posebej neprecenjljiva je lahko danes, ko tehnološki razvoj in ekološke spremembe grozijo, da bodo spremenile tudi človeka, ko celo dvomimo, da bo spričo neznanske kontaminacije človeški rod sploh preživel še eno stoletje. Na taka in podobna vprašanja nam je odgovarjal danes prvi mož v jugoslovanskem antropološkem društvu, dr. Petar Vlahović, profesor na oddelku za etnologijo beograjske Filozofske fakultete. Kako je nastalo in se razvijalo ugledno društvo jugoslovanskih antropologov? »Za antropologijo sem se specializiral leta 1958 prj,-dr. Škerlju, in lahko rečem, da sem bil sredi dogajanj, 'usodnih' za razvoj antropološkega društva. Slednje je nastalo leto zatem. Začetek je bil sicer skromen, nato pa smo si prizadevali zajeti čimveč strokovnjakov iz jugoslovanskih znanstvenih centrov, zatem pa tudi čim širši jugoslovanski teritorij. Jedro te znanosti, za naše razmere še precej nove, je bil dr. Škerlj s sodelavci, majhna skupina, pa vendar zadostna, da je s svojimi znanstvenimi prizadevanji lahko pomagala strokam, ki so antropologijo potrebovali za znanstveno in vsakodnevno družbeno delo. Leta 1961 je dr. Škerlj umrl in nas pustil na pol poti, vendar z velikimi ambicijami, da dvignemo nauk o človeku. Podmladek, Zlata Dolinar-Osole s sodelavci la katedri za antropologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, je delo nadaljeval in izpopolnjeval. Odtlej društvo dela, zelo povezano in složno (edini prepiri so znanstveni), se vsako leto sestaja, da maloštevilno, kot je, ne bi razpadlo, odlikuje pa se tudi s številnimi publikacijami (med njimi je 25 izdaj antropološkega glasnika ter 10 posebnih knjižnih izdaj). Denarja nismo nikoli imeli na pretek, bolj ob lastnem entuziazmu kot s pomočjo družbene skupnosti, nam je uspelo prirediti 27 znanstvenih srečanj, ki jih 120 naših članov vsako leto sprejme kot obveznost ob koncu maja. Srečanja so vsako leto v drugi republiki in vsakič izvolimo predsednika iz tiste republike. No, to sveto pravilo smo sredi 70-ih let prekršili, ko so v Skopju sklenili, naj še naprej predseduje dotedanji predsednik, to je moja malenkost, in ta mandat še kar traja.« Učenci in učitelji Kje je danes mesto jugoslovanske antropologije v svetu? »Glede na skromne začetke smo danes kar visoko, tudi po zaslugi dr. Škerlja, ki je bil znanstvenik svetovnega formata. Simbol našega prodora na svetovno prizorišče je leta 1976 osnovano evropsko društvo antropologov v Zagrebu, ki je nastalo na našo pobudo. Najboljše potrdilo, da smo v svetu res cenjeni in ugledni, pa je organizacija 12. mednarodnega srečanja antropologov in etnologov, ki bo čez mesec dni v Zagrebu. To je kongres, ki je vsake štiri leta na drugem kontinentu, zanj so kon kurirale države, ki imajo v antropologiji daleč daljšo tradicijo od naše (Grčija, Italija, Španija, Francija, Belgija, Švica), Francija velja celo za začetnico antropologije v 19. stoletju. Toda naša antropologija si je z zrelimi rezultati izborila organizacijsko čast, kar je ob štiri do šest tisoč udeležencih, najvidnejših antropologov iz vsega sveta, res veliko priznanje. Vse kaže, da smo v svetu bolj cenjeni kot doma. Tako zaradi administrativnih razlogov še nismo prišli do enotnega jugoslovanskega antropološkega projekta, vendar ga pripravljamo Gre za raziskovanja med mlado populacijo. V naša prizadevanja smo pri tegnili tudi znanstvenike iz inozemstva. Sprva smo jim bili učenci, kasneje pa tudi učitelji, vsaj kar zadeva metodologijo, problematiko, raziskovalno dejavnost. Sledeč programu dr. Skerlja smo se neboleče vključili v tokove evropske in izvene-vropske antropologije. Sicer pa o mestu te znanosti govori tudi podatek, da imamo doma razvite mnoge antropološke veje, najbolj zgodovinsko in biološko, da imamo niz znanstvenih institucij s tega področja in slednjič tu di tri republiška društva, na Hrvatskem v BIH in Makedoniji.« »Noga lička a cipela bečka« Kakšna je uporabna vrednost te znanosti? »Bistvo antropološke znanosti je vsebina dela, taka, ki stremi za potrebami sodobne družbe v smislu proučevanja človeka in njegovih značilnosti. Uporabna je v temeljni znanosti, pa tudi v medicini, industriji, šolstvu, vsakodnevnem življenju — na primer pri načinu gradnje, pri organizaciji kulture bivanja, skratka v vsem, kar je pomembno za človekovo življenje. Žal pri tem še vedno ni razumevanja pri gospodarskih in drugih organizacijah, ker jim je predrago uporabljati naše izsledke, raje se poslužujejo standardov, uvoženih z vzhoda in zahoda. Ti kalupi pa so narejeni po meri tamkajšnjega prebivalstva. V šali večkrat rečem 'noga lička i cipela bečka' ne gresta skupaj, temveč raje izmerimo ličko nogo in ji po tej meri napravimo čevelj, ne pa da jo tlačimo v dunajski ali kak drug kalup. Še vedno imamo probleme, ko prepričujemo družbo, naj vendar uporablja rezultate naših meritev. Verjamejo nam že, denar pa slednjič vedno namenijo nakupu tujin standardov.« Pojasnite nam še nekaj primerov, kako je mogoče uporabiti izsledke antropološke znanosti, na primer v medicini, industriji, vsakdanjem življenju, športu? » Ni je stroke, ki ji ne bi bili potrebni antropološki podatki o človeku. Pomembni so, ko raziskujemo demografski razvoj, ko govorimo o oblikovanju neke populacije v etnološkem, nacionalnem smislu. Antropološke raziskave tedaj pokažejo, kaj tako skupnost druži v biofizičnem smislu, oziroma kaj jo oddvaja od neke druge skupnosti, ki živi poleg nje. Proučuje človeka v prostoru, kako se prilagaja življenju v določenem okolju, planinskem, podgorskem, močvirnem. Naša raziskovanja nudijo možnost, kako laže organizirati življenje v takih okoljih. Kažemo tudi na škodljivost človekovih posegov v naravo in biološke ter genetske posledice, ki jih to poraja. Ali pa na koristnost, ko na primer izsuševanje močvirij lahko zaustavi nekatere bolezni. Medicina lahko uporablja naše dosežke, ker se ukvarjamo s povprečnim, tako imenovanim 'splošnim tipom'. Glede nanj pa lahko ugotovimo tisto, kar izstopa od povprečnega človeškega zdravstvenega in biofizičnega stanja. Uporaba v medicini je zelo pomembna, od anatomije do interne medicine.« Antropološko srečanje v škof ji i Aiki ni povezovala nikakršna rdeča nit, puč pu so tematiko /družili v problemske sklope. Tako so prvega dne govorili pf#t0tM o |m>-pulucijski genetiki, drugega o historični antropologiji, ki proučuje kostne ostanke ne kdunjih prebivalcev, /utem krvne skupine, pa povezanost antropologije s telesno kulturo, zasedanje pu so UM) krožili s stomatološkimi temami. Kako izmeriti športnika? Antropološke meritve uporabljajo tudi strokovnjaki v športu. Se da z njihovimi rezultati določiti tudi to. kdo se bo razvil v vrhunskega športnika? »Pokazalo se je, da je to zelo uporabno. Rezultati raziskovanj človeške višine, dolžine rok in nog, sedeče višine, gibljivosti, nam pokažejo, kateri tip človeka ima potencialne možnosti, da se razvije v toliki meri, da od njega lahko pričakujemo vrhunske rezultate. S tem se je ukvarjal prof. Strel, dekan Fakultete za telesno kulturo, profesor Šturm in drugi strokovnjaki na teh fakultetah. Dobili so nekaj uporabnih rezultatov pri izbiranju športnikov za odbojko, košarko, plavanje... Sicer pa danes domala ni športa, ki ne bi uporabljal teh meritev.« To leto je kongresno. Jugoslovanskemu antropološkemu kongresu v Škofji Loki bo že čez mesec dni sledilo mednarodno srečanje etnologov in antropologov v Zagrebu, septembra pa bo v Budimpešti evropski kongres. Udeležba jugoslovanskih znanstvenikov na takih srečanjih je dokaz, da imajo v svetu večjo ceno kot doma. Nove ekološke in tehnološke razmere spreminjajo tudi človeka Človeški organizem se nedvomno odziva na spremenjeno okolje, na tehnološki razvoj. Ali antropologi že imate kake raziskave in morebitne znanstvene dokaze o tem? »Vrsto dobrih rezultatov imamo, med njimi tiste, ki jih je odkrila zagrebška antropološka 'šola' (profesor Rudan). Opravljali so namreč raziskovanja v rudarskih naseljih in v conah na meji med Slovenijo in Hrvatsko. Prišli so do zanimivih (in šokantnih) spoznanj o izpušnih plinih i/, nekaterih tovarn, ki so v toliki meri onesnažili okolico, da je neužitno celo mleko tistih krav. ki se pasejo po okoliških od industrije onesnaženih pašnikih, ali jajca tistih kokoši, ki jih redi jo v takih okoljih, neuporabna. Tudi iz okolice Djerdapa imamo antropološke izsledke (prve re zultate nameravamo kmalu objaviti pod naslovom 'Antropološki problemi djerdapskoga podo-navja'), govore pa o spremom -bah, ki jih je prinesla izgradnja hidroelektrarne Djerdap I in II. Tudi na 12. mednarodnem kon gresu etnologov in antropologov nameravamo govoriti o teh problemih. Predvidena je celo sekcija, ki bo svoje kongresno delo namenila vplivu ekologije na človekovo življenjsko okolje in njegov organizem.« Je škofja Loka naključno izbrana za mesto srečanja jugoslovanskih antropologov ali pa vas je sem prignala, kot je nekdo pol v tali pol zares dejal, prav izjemna ekološka kontaminlranost tega konca Slovenije? »Kaj so imele v mislih naše kolegice organizatorke, ki so pi ireiale srečanje v Škofji I ,oki, ne vemo. Nedvomno pa Škofja Loka ni značilna le po ekološki Ogroženosti, temveč ima tudi svoje zgodovinske, etnološke in druge draži, saj hrani tisočletno tradicijo Sicer pa so antropološka srečanja v Sloveniji, zibelki ti- znanosti, kar pogostu. tu |e bil ustanovni zbor, in sicer v Ljubljani, srn ali srno se že v Mostu na Soči, v Kranjski gori in Por torožu.« D '/. Žlebi r Zdravko Krvina, predsednik škofjeloške občinske turistične zveze Kmečki turizem spet z več podpore Škofja Loka, 30. maja — Škofjeloška občinska turistična zveza, kljub prizadevanjem nekaj posameznikov, zadnje čase ni imela pravega mesta pri razvoju turizma v občini. Slaba je bila povezanost s turističnimi društvi, veliko dejavnosti na področju turizma je zastalo. Da bi vse to popravili, so na skupščini prejšnji teden izvolili tudi novega predsednika in sklenili, da odločneje poprimejo za delo. Škofjeloška občina je ena tistih, za katero smo že večkrat ugotavljali, da ima velike možnosti razvoja turizma, da bi od te dejavnosti lahko prebivalci precej zaslužili. »Pri delu v turizmu je treba upoštevati dve pomembni dejstvi. Eno je, da se da od turizma precej zaslužiti in s to dejavnostjo dopolnjevati gospodarstvo v občini, drugo pa je, da turizem odkriva tudi kulturne vrednote, da pomeni to tudi bogatejše življenje človeka. Škofjeloška občina pa ima vrsto prednosti, ki bi jih morali bolje izkoristiti. Res je, da tukaj ni prostora za velike hotele, vendar pa je zato treba uveljaviti svojevrstno ponudbo, ki naj bi bila dopolnilo ljubljanske, blejske, kranjske.« Že precej let je tega, kar so škofjeloški hribi zasloveli po kmečkem turizmu. Sedaj volja kmetov za to dejavnost pojenju -je. »Lahko rečem, da smo bili v Škofji Loki pionirji razvoja kmečkega turizma. Zato bo ena mojih prvih nalog, da se skupaj s predsedstvom turistične zveze spoprimemo s problematiko kmečkega turizma. Pregledati bo treba, kje smo, kaj je bilo zadnja leta storjeno na področju razvoja turizma na kmetih in kaj vse bo potrebno, da se ta dejavnost nadaljuje. Predpogoj uspešnega dela v kmečkem turizmu je usmerjena kmetija, kjer najdejo nekaj časa tudi za gosta. Pomembna je dobra infrastruktura, treba pa bo dati poudarka tudi gradnji športno-rekreacijskih objektov, ki jih mnogi turisti vedno glasneje zahtevajo. Najprej pa bo treba dobro pogledati, kaj na tem področju delajo pospeševalci kmečkega turizma pri Kmetijski zadrugi, zakaj ni moč kjerkoli v občini najti vseh informacij o turističnih kmetijah in kako sodelovati s kmeti. Tu naj poudarim predvsem veliko vlogo izobraževanja in vzgoje za kmečki turizem.« Škofja Loka z okolico pa tudi lahko ponudi marsikaj zanimivega. Tudi tega največkrat ne znamo predstaviti. »Turistična zveza s štirinajstimi društvi bo tu morala prevzeti predvsem vlogo spodbujevalca, tistega, ki bi opozarjal na to, kaj bi bilo treba narediti. Zato bomo najprej morali oceniti, kje smo in kaj vse bi bilo treba storiti. Kajti pri ljudeh v vsej občini je še veliko pripravljenosti za delo. Vendar jih je treba motivirati, pokazati, kaj vse je moč narediti tako v vaseh, kot v samem mestu. Resnično nam ne manjka ne naravnih lepot, ne kulturnih in zgodovinskih spomenikov, imamo vrsto muzejev in znamenitosti. Naše člane bo treba peljati tudi v druge kraje, kjer bodo videli, kaj vse je možno z malce dela in zagnanosti.« Kakšne pa bodo prve naloge občinske turistične zveze? »Turistična zveza kot povezovalec razvoja bo skušala po eni strani sama izpeljati nekaj akcij, ki jih bomo določili v novem programu. Po drugi strani pa bomo dajali pobude in se pogovarjali z vsemi, ki so odgovorni za pospeševanje turizma v občini. Šli bomo na občinsko skupščino, na družbeno politične organizacije, v delovne organizacije. Kajti treba se je zavedati, da bo le pomoč in pripravljenost za delo vseh v občini lahko rodila sadove. Kajti sama zagnanost turističnih zanesenjakov ni dovolj.« V. Stanovnik Društvo paraplegikov Gorenjske Ce bi bil arhitekt na invalidskem vozičku Ljudje, priklenjeni na invalidski voziček, so se v življenju prisiljeni z marsičem sprijazniti: da jih zaradi negibnosti delov telesa ves čas spremljajo številne zdravstvene nevšečnosti, da morajo svoje vsakdanje človeške funkcije od hranjenja do umivanja opravljati drugače kot zdravi, da svojo rekrativno in športno dejavnost prilagajajo invalidnosti, da krmilijo svoj avtomobil le ročno, da se »družijo« prek UKV zvez, ker pač ne morejo »skočiti« na klepet k znancu... Le nečemu se ne morejo privaditi — oviram, ki jim jih postavljajo zdravi graditelji. Od konca lanskega leta pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir nalaga novogradite-ljem, da grade tudi z mislijo na invalide, ki na svojih vozičkih ne obvladujejo stopnic in visokih pločnikov. Toda do večine že zgrajenih javnih stavb jim je dostop onemogočen. Ko bi paraplegik na vozičku rad, denimo, na občino, pošto, sodišče, milico, celo na skupnost invalidskega zavarovanja, ga ustavijo stopnice. Tudi 10 centimetrov visokega pločnika kolesca invalidskega vozička ne zmorejo. Zaradi ozkih vrtljivih vrat ne morejo v samopostrežne trgovine, preozka vrata vodijo v telefon sko govorilnico (ena sama je menda na Planini dovolj široka, da sprejme invalida z vozičkom vred), v zobno ambulanto bi ga morala po stopnicah z vozičkom odnesti dva krepka možaka. Celo bolnišnica na Golniku ima menda preozka vrata v stranišče. Jane/. iA'sar, predsednik Društvu paraplegikov Gorenjske, pojasnjuje, du je invalidu prva ovira njegova lastno stanovanje, če nima ustrezno prila-gojenega. Na srečo pa imajo od 02 paraplegikov, kolikor jih je na Gorenjskem združenih v društvu, razen dveh, zdaj to urejeno. V Lesarjevo pritlično stanovanje prek balkona vodi klančina, vrata so razširjena (01 centimetrov), sanitarije toliko večje, da se lahko v njih obrne tudi z vozičkom. Drugi imajo vgrajena posebna dvigala ali rampe, da jim ni treba spremljevalca, kadar bi radi zdoma. Veliko paraplegikov vozi osebni avto (olajšan jim je tudi uvoz, pri nakupu pa so oproščeni prometnega davka), ki je prilagojen tako, da ga upravljajo le /. rokami. K arhitektonskim oviram sodijo tudi prezasedena parkirišča. Če invalid ne more parkirati blizu objekta, kamor je namenjen, mu je namreč pot naprej zaprta. S posebno nalepko mu je sicer dovoljeno parkirati tudi na mestih, ki so drugim voznikom prepovedana. Ko so gradili novo parkirišče na Likozarjevi v Kranju, so dva parkirna »boksa« z jasnimi oznakami rezervirali tudi za invalide. Toda ko smo si to privilegirano mesto ogledali, je bilo eno zasedeno, na njem je že dlje časa (sodeč po ponjavi) parkirana tovorna prikolica. Društvo paraplegikov Gorenjske je nedavno dedovalo po pokojnem profesorju Cirilu Jezersku. V dur so dobili staro hišo na Tomšičevi 38 v Krunju s pokojnikovo voljo, da se objekt imenuje Dom paraplegikov ing. Jožeta Jezerska, ki je padel kot borec na Velikih Blokah. »Zadnja leta so nekateri novozgrajeni javni objekti brez ovir za invalide, pripoveduje Janez L6' sar. »Ko so gradili Center za socialno delo, smo bil) z našimi zahtevami že prepozni, uspeli pa smo prl banki na ("osti JLA v Kranju, kjer so naredili dodaten vhod za vozičkarje. Tako so danes ravno banke najdostojniej.se. Tudi osnovne sole so graje' ne večinoma pritlično, brez ovir, kar je še posebej pomembno za naša mlajša (lana, Gašperja Cer-nivca in Damirja Vukanoviča, ki pojdeta kmalu V prvi razred. V srednjih šolah in na univerzi, na K lost ni tako. Odprava arhitektonskih ovir ni le zasluga našega društva, temveč tudi koordinacijske' ga odbora za družbeni položaj in aktivnost inval'' dov pri kranjski SZDL« jA D. Z Žlebtf IZ ZGODOVINE^ m. _II NOB (18) Junaštvo v okrogelski jami aprila 1942 Ivan Jan Številna so junaštva slovenskih partizanov, redka pa so taka. kakršno je pokazala skupina 1.1 izdanih m obkoljenih partizanov v okrogelski ja mi. S smrtjo so premagali smrt in nacistične napa dalee. ki jih je prišel spodbujat sam krvniški SS general Rosener Dogodek je postal legenda in jo zato oživljamo vsako pomlad. V zgled, spomin in opomin! Ker se je to dogajalo le nekaj kilometrov od močno zasedenega Kranja in v času, ko so bili Nemci na Gorenjskem na vrhuncu moči — tedaj so okuputorji Imeli tod 1(1 policijskih bataljonov (eden je stel okoli 001) in../), da ne štejemo se osta lih sil — se je dvodnevni boj obkoljenih v pečini tik nad Savo iztekel v herojsko tragedijo. V tem primeru se |c spet pokazalo, du je i/daj stvo nekaj najgršega. kai se more dogoditi člove ku. In to izdajstvo s strani fanta, ki se je dotlej de lal, da je njihov prijatelj in sodelavec. Za to umazano delo — to je bil Pavle Kern z Dobrave pri Kropi — je dobil 5.000 mark' Zučelo se je s hajko Iti aprila 1042 v 1'dineni bo i tu. ko je bil v. sestavi Kokrsk«- čete, ki |c tedaj štela 52 borcev, v nogo hudo ranjen Stane Žagar ml., poleg njega pa ra#lo manj fanti 1'erko. Takrat je padlo tudi 5, predvsem vodilnih borcev Za tem se je četa, katere komandir ie bil l.oi/.c Uro vat politkonusar pa Anton Štete Kostja, razdeli'*' Večji del se je prebil v I |ul>ensko gmajno, manj'1' s komandirjem Hrovatom pa se je j>o nasvetu St*" nota Žagarja 10. aprilu navsezgodaj stlačil v °^T°' gelsko jamo Bilo |ih je I J Za njimi je drugi dan '. Dupelj, kjer je bil /.Kasno, prisepa! tudi ranj1'^ Žagar. Le ta pa je potreboval pomoč in tako je jamo moral priti znanec Pavle Kern Pomagali toda nihče tedaj m slutil, da je bil Kern g*'Stft povski agent, ki |ih je takoj izdal ^ Obleganje se je pričelo 21. aprila zjutraj, ko s dva i/ jame hotela po vodo. Pri tem je bil eden r njen in je zdrsnil nazaj v jamo, drugi pa SL'..{*j* skokom ce/ skalo rešil m obtičal v Savi Zdaj jhkol|em p.utiz mi so P1' |j /ali. kako j( i h okoliščinah treba umreti . ' ' •!• I Vi \ |:h v.led te ■ie|»'/«b° (Prihodnnč 11 Poljanski bataljoni)_____ Petek. 3. junija 1988 ZANIMIVOSTI. REPORTAŽA 17. stran (mmmm&!GLA& V Elanu ne spoštujejo inšpektorjeve odločbe, razmišljajo pa o novi menzi Inšpektor je ravnal pravilno Radovljica, 31. maja — Menza v Elanu, ki je bila zgrajena za štiristo delavcev, danes pa je zaposlenih v tovarni več kot tisoč tristo, je že zdavnaj postala pretesna — in najslabša v radovljiški občini. Ko je občinski sanitarni inšpektor pred nedavnim izdal Elanu odločbo, s katero je zahteval odpravo pomanjkljivosti v menzi in prepovedal pripravo nekaterih vrst hrane, so v delovni organizaciji reagirali nekoliko nenavadno. Delavci so nekaj dni bojkotirali malico (o tem smo že pisali), delavski svet pa je sklenil, naj se kolektiv pritoži na inšpektorjevo odločbo, češ da vlaganja v negospodarske objekte po zakonodaji niso mogoča, da Elan za novo menzo tudi nima na voljo denarja in da bo program ureditvene menze pripravil najkasneje v enem mesecu po tem, ko bodo znane možnosti za naložbe Y negospodarske objekte. Pritožil pa se je tudi zoper prepoved priprave in nabave določenih jedi, češ da delavci zahtevajo kakovostnejšo in raznovrstne j šo malico; uveljavitev inšpektorjeve odločbe pa bi v tem oziru pomenila korak nazaj. Delavce je rnogoče razumeti, da poleg pravice do toplega obroka zahtevajo tudi ugodnosti (prodaja delikatesne malice, še pred nekaj le- ti so lahko nosili domov kosila) je mogoče razumeti, spričo zakonskih omejitev je v škripcih tudi vodstvo, pa vendarle: republiški sanitarni inšpektorat je odločil, da je občinski inšpektor ravnal pravilno, ko je zahteval, da Elan do konca prihodnjega leta prostorsko loči pripravo zelenjave, čiščenje rib, razkoseva-nje mesa ter shranjevanje in rezanje kruha od skladišča za živila, da kuhinjo uredi tako, da se ne bodo križale čiste in nečiste poti, da postavi zadostno število umivalnikov za roke, ustrezno število pokritih posod za odpadke, in zadostno število dvodelnih garderobnih omaric za zaposlene v menzi in da z dnevom vročitve odločbe prepove pripravo kosil in vseh vrst delikatesnih malic, peciva in zelenjavne solate (uporablja se lahko le industrij- sko pripravljena). V Elanu se odločbe niso držali: pri kontroli 13. maja je inšpektor ugotovil, da še naprej pripravljajo malice v enakem obsegu kot prej... Republiški sanitarni inšpektor se ni odločal na pamet, temveč je zaprosil za mnenje kranjski Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, v katerem med drugim piše, da kuhinja nima osnovnih prostorov za ločeno pripravo živil in da to povečuje možnost, da pride do okužbe z mikroorganizmi. Inšpektor je ravnal pravilno, pravijo, saj njegove zahteve ne presegajo osnovnih sanitarno-higienskih zahtev, ki veljajo za obrate družbene prehrane. V Elanu bodo torej morali pomesti pred svojim pragom, tudi zato, ker je zadnja analiza vzorcev mletega svinjskega mesa iz pločevinke pokazala, da je bilo meso kemično oporečno in da ni bilo primerno za ljudsko prehrano, in ker so se tudi delavci Elana (vsaj tako piše v poročilu o problematiki obrata družbene prehrane v Elanu) že pritoževali nad prebavnimi motnjami zara- di hrane v menzi. Kaj pomeni zastrupitev s hrano, pa bržčas najbolje vedo v LIP-ovi menzi v Bohinju, kjer je lani obolelo 195 ljudi. Sicer pa se v Elanu zavedajo, da imajo slabo menzo in da bo enkrat treba tudi za to nameniti denar. Po samoupravno dogovorjenem vrstnem redu naložb sta kuhinja in zdravstvena ambulanta (ki je prav tako kot kuhinja v slabem stanju) na petem mestu naložb (za upravno stavbo). Ko so na seji delavskega sveta ob koncu marca obravnavali naložbeno dejavnost, so razmišljali o dveh variantah — po eni naj bi bila menza zgrajena do 1. maja 1990, po drugi pa do konca prihodnjega leta. Komisija za družbeni standard pa je že sklenila, da bo s postavitvijo zabojnika, v katerem bi delili delikatesno malico in brezalkoholne pijače, začasno razbremenila kuhinjo. Če bo inšpektorjeva odločba pripomogla k hitrejšemu izboljšanju razmer, bo namen dosežen. C. Zaplotnik Dvanajsta generacija prihaja iz škofjeloške smučarske »gimnazije« Nadloga preambiciozni trenerji Škofja Loka, 1. junija — Srednja družboslovno-jezikovna šola Borisa Ziherla zaradi prevelikega navala osmošolcev omejuje vpis v prvi letnik. Sprejemni izpiti bodo oklestili število prijav za okroglo en razred. Ob tem pa je za smučarski oddelek doslej prijavljenih petnajst kandidatov. Zato nekateri, zlasti ogroženi za sprejem, vprašujejo, ali ne bi bilo pametneje smučarski oddelek priključiti rednim, smučarje pomešati med druge učence in se ogniti omejitvi vpisa. Preprosto razmišljanje nas je napeljalo v širši pogovor o smučarskih oddelkih z ravnateljico srednje družboslovno-jezikovne šole Vladko Jan. »Začeli smo 1976. leta, kon-tojK je kot eksperimentalnega P°trdil zavod za šolstvo in ko-?j*te za vzgojo in izobraževanje i dlesno kulturo, telesnokul-£Ur"a skupnost je dala soglasje ustanovitvi, prav tako smučarska zveza Slovenije in izobraževalna skupnost, ki pa se je ogradila od kakršnihkoli dodatnih stroškov, ki bi presegli ceno rednih oddelkov,« je dejala Vladka Jan. »Prvo leto so bili smučarji vključeni v kombiniran oddelek vnesmučarji, vendar se to zaradi prevelike odsotnosti smučarjev ni obneslo. Ce bi bil samo po en vrhunski smučar v oddelku, "ajbrž ne bi bilo posebnih težav, *er pa jih je na kupu povprečno sedemnajst do dvajset (za naslednje leto vseh prijav še ni), je |*ko z organizacijskega kot pedagoškega vidika poseben odde-najboljši.« V smučarskih oddelkih je bilo doslej povprečno 62 odstotkov a|Pskih smučarjev, devetnajst Odstotkov tekačev, petnajst ska talcev. Med smučarsko druščino sta bila z dovolj enjem smu carske zveze Slovenije tudi dva P'avulcu, vendar se šola njunim urnikom treningov ni najbolje prilegla, saj so smučarji zaradi zahtevnosti treningov v različnih krajih odsotni v različnih obdobjih. , V dvanajstih generacijah smučarske »gimnazije« je bilo vpisanih 251 učencev, največ iz klubov Olimpija, Triglav, Alpe-tour, Novinar, Ilirija in Kranjska gora. Štirinajst odstotkov jih ni končalo v rednem roku. Najuspešnejša je bila z 92 odstotki prva generacija, najmanj pa vpisana v letu 1984/85, ko je v rednem roku končalo šolo samo 53 odstotkov učencev. »Človek se zato nehote vpraša, ali je naš program prezahteven ali so prezahtevne športne obveznosti ali pa so tudi učenci premalo ambiciozni in dajejo prednost športu pred šolo,« je razmišljala Vladka Jan. »Imeli smo nekaj primerov prešolanja v trgovsko, lesarsko, kovinarsko smer pa tudi učence, ki so se raje zaposlili, vendar je pojav običajen tudi med nešportniki. Našu naloga je, da organiziramo pouk tako, da bi bili smučarji čim bolj uspešni v šoli in športu. Ob dobrem sodelovunju z učen- ci, s trenerji, klubi in starši je to mogoče. Velike preglavice povzročajo nedisciplinirani, preambiciozni trenerji, ki učencem ne dovoljujejo, da bi v času, ki je predviden za pouk, hodili v šolo, se učili. Učenec je razklan med ambicijami v športu in zahtevnostjo šole. Trdim, da je manipuliran, saj mu trener zagotavlja, da bo v športu uspel. Sreča je v športu o poteča, poškodbe in okvare so pogoste in hude, zato je šola za usodo smučarja toliko bolj pomembna.« Organiziranost smučarskih oddelkov je grajena na posebnem elaboratu, ki je zakoličil program in organizacijo vzgoj-noizobraževalnega dela, spregovoril o kriterijih za sprejem učencev; te kriterije za vsako šolsko leto sproti pregleda in dopolni smučarska zveza Slovenije skupaj s telesnokulturno skupnostjo, saj gre za učence smučarje, ki so že v osnovni šoli dosegali športne uspehe, so bodisi v selekciji ali reprezentanci ali kandidati za reprezentanco in podobno. Spomladi sprejeti program t.i. šolsko-smučarskega koledarja dogovori pedagoški vodja smučarskih oddelkov Ivo Černilec z direktorji reprezentanc in trenerji na smučarski zvezi Slovenije. Predmetnik je isti kot v rednih oddelkih, zato je kakovost pouka in uresničevanje programa, za kar je zadolžena posebna skupina razrednikov in učiteljev, kot tudi fizična in psihična prisotnost učencev pri pouku nujna. Da bi učencem olajšali, so v šoli (tudi v rednih oddelkih) uvedli tečajne oblike pouka; snov celega letnika zaključijo v enem konferenčnem obdobju ali polletju. »Na vprašanje, ali je za 'par mandelcev' upravičeno imeti tako šolo, moram pritrditi, da. Od 251 učencev jih je imelo zvezni razred 122, drugi so bili klubski tekmovalci, ki so si prizadevali dobiti zvezni razred,« je bila odločna Vladka Jan. »Pogledali smo, kaj se je zgodilo z našimi učenci. Po srednji šoli je bilo iz sedmih generacij še vedno tekmovalno zelo aktivnih 51 učencev, redki neaktivni, drugi pa postali najdragocenejši nepoklicni trenerski delavci v klubih. Številni diplomanti naše šole so že tudi diplomanti fakultet. Le približno tretjina se jih odloča za študij na fakulteti za telesno kulturo, sicer pa so zdravniki, strojni in elektro inženirji, fizio-terapevti, profesorji primerjalne književnosti, geografije, diplomirani ekonomisti. Vsi, ki so tako ambiciozno zastavili kasnejši študij, so v srednješolskih letih veljali za športnike, ki so brali med vožnjami, jemali zapisnike na treninge, se s treningov, tekem, celo olimpijskih iger vračali na krajše konzultacije s profesorji.« H. Jelovčan PETKOV Pv JRTRET Milan Brence Aktiv mladih zadružnikov, ki že vrsto let uspešno dela v okviru Kmetijske zadruge Škofja Loka, je pred dnevi dobil najvišje priznanje, ki jih vsako leto podeljujejo ob dnevu mladosti uspešnim mladincem in mladinskim kolektivom. Zato Milan Brence, sedanji predsednik aktiva, mladi kmet iz Gorenje vasi, ni hotel veliko pripovedovati o sebi. Vsi smo veseli priznanja, je dejal, vendar smo ga zaslužili tako mladi, ki sedaj delamo v aktivu, kot naši predhodniki. Milan je bil gimnazijec, kasneje študent živinoreje na ljubljanski biotehniški fakulteti. Doma v Gorenji vasi pa so njegovi obdelovali kmetijo. Ko se je pred štirimi leti odločil ostati doma, ni vedel, kaj vse ga čaka. Saj ne, da ne bi poznal kmečkega dela, toda življenje študenta je tako drugačno od življenja kmeta. Kar dobri dve leti je bilo treba, da se je privadil. Biti kmet pa za mladega človeka ne pomeni le trdega dela, ampak tudi izziv, razmišlja Milan. Treba se je zanesti na svoje znanje, biti iznajdljiv, se spoznati na ekonomijo, pa na stroje, pridelavo krme in še marsikaj. Škoda je, ker mlademu kmetu mnogokrat od dela na kmetiji ostane le zadovoljstvo, da mu je delo uspelo, manj pa ostane denarja. Tega pa mladi kmetje, ki si ustvarjajo družine, še kako rabijo. In če bo zaslužek, tudi Milan pravi, da bo ostal na kmetiji. Vendar pa je le delo na kmetiji za mladega človeka premalo. Rad bi se še kaj na- ačil, spoznaval izkušnje sovrstnikov, se preizkusil na tekmovanjih, šel po svetu. Zato je Milan začel z delom tudi v aktivu mladih zadružnikov. Sam pravi, da sprva kar ni mogel verjeti, kako zagnani so mladi kmetje v svojem aktivu, kako obsežne programe imajo in kako zavzeto jih izpolnjujejo. Zime so namenjene predvsem izobraževanju, predavanjem, tečajem. Za fante so to tečaji dela z motorno žago, tečaji varjenja, za dekleta kuharski in šiviljski tečaji. Vsi jih radi obiskujejo, saj dobro vedo, da je tudi v kmetijstvu znanje in pridno delo največ vredno. Vsako leto se pripravijo za kviz Mladi in kmetijstvo, kjer so bili zadnji dve leti celo republiški prvaki. Organizirajo tudi tekmovanje koscev in grabljic spomladi in krompirjev bal na jesen. Nato pripravijo ekskurzijo. Z delovnimi akcijami vse leto zbirajo denar, da se lahko odpeljejo kam dlje in za več dni, navadno v evropske države. Prav ta ekskurzija je namreč za marsikoga edina možnost, da pogleda prek meja, da se za nekaj dni oddalji od domače kmetije in se nauči kaj novega. Zato jo vsako leto težko čakajo. Toda mladi zadružniki vedo, da vsega ne bi mogli sami, brez pomoči škofjeloške Kmetijske zadruge. Tam jim pomagajo z nasveti, organizacijo tečajev in predavanj, pa tudi kakšen dinar primaknejo aktivu. Bolj jih jezi, da pri Gozdnem gospodarstvu, kjer je večina staršev na kmetijah tudi kooperantov, ne najdejo nobene podpore. Saj kakšen dinar včasih že dajo, to pa je tudi vse, pravi Milan. Ne zavedajo se, da bomo prav mi mladi čez leta nasledili naše starše, nadaljevali njihovo delo. Zato pa bomo rabili znanje, ki ga sedaj nabiramo. Prav skrb za znanje, odlična organiziranost in velika zagnanost za delo pa so odločili, da so mladi škofjeloški zadružniki dobili plaketo »25. maj«. V. Stanovnik Foto: G. Šinik OSNOVNA ŠOLA DR. JANEZ MENCINGER BOHINJSKA BISTRICA razpisuje po sklepu komisije za razpis dela in naloge RAVNATELJA ŠOLE Razpisni pogoji: — da izpolnjuje pogoje, ki jih predpisujeta Zakon o osnovni šoli in 511. člen Zakona o združenem delu in 182. člen Statuta OŠ. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Na ovojnico napišite, za razpisno komisijo. ^enja Maijboom-Žabjek — svetovalka za moderno krojno tehnologijo: Vaš greh je v prvem kroju M mj^V* P°/0rnost je pritegnila s svojim energičnim glasom, z živahni-IX) .tnittm'. k*> je dekletom v Almirini predavalnici v Grimščah .)ulu,jjni**v»Ia posume/ne posebnosti krojenja in gradiranja, še bolj lH j7' f1'"' predpasnikom /. modrim vzorčkom, v katerem je i/.gleda -sti -, .u*'te'Jte« gospodinjstvu, kot krojenja. A v tej navidez prepro-ko f "kriva znanje, brez kuteregu marsikatera naša ugledna »zdVli 'skw ,lis» IH> m '"hi sposobna tako uspešno izvažati svojih *e od I I?y.ttnai',t ,ct J* Eenja Maijboom-Zabjek, Ljubljančanka, ki •n« pravi. 1053 živi v Holandiji, »gastarbajtarka« v Sloveniji, kot »a- StUniaSi->Vk0.S° bUi domtt nU «°" brar, . AabJek nusproti domo-Prem * kasarru> v Ljubljani še dih 11 ' Slu k njim dom°v ho-obleu 1 dve Sivi,Ji: ena zu l«P« Hoz« i' ln& za vsakdanje. Teta revi?! »talepa« šivilja, kup Peni« Vedno Prinesla s seboj in Kot Sum dala ornati od nje. je v ,e Ko/a krojila /a odrasle, Vs« h ,a kroJiltt z» svojo punčko, žeb g° leta je v nJeJ tlelu tihu SDoVnS?Ustiti se v svet krojenja, Kas vse njegove skrivnosti. Qt»\r, ko sta živeli z mamo v tem u U' j° Že §ivala zase' pu po svr?;' ^e "vdovela, je šivala za ročii8 Slnova lA'ia l95:* Je P<> ierv, *' Maijboomom, oficir m na trgovskih ladjah za dol jem RO nI ~, ~*"vo,v,u taujnn zu uoi-*oto t znanim holandskim lotil8 0m' ki se Je med prvimi Povečave barvnih fotografij. rn»^wa to le druga stvar, pojem n° je' da J« Fenja v svo-•^^°vem holandskem domu nu robu Amsterduma zdaj ven->' darle imela ras /a svoj bobi krojenje /.daj si je dala duška. Najprej je v Amsterdamu naredila enoletni tečaj oblikovanja na lutki pri znani šoli za oblikovanu' in manekenke Charl Montažne Totem je bila asistentka pri Lacomteejevi firmi »Torzo f it«, kjer so delali lutke in kroje zu konfekcijo ter po nuročilu, tudi za problematične postave. Tam se je naučila, kako vzeti mere, poseben sistem imajo, n sanja kroja ter modeliranja. Zatem je opravila še tečaj krojenja »Schnittechnick«, nato pa še tečaj gradiranja — večanja ali manjšanja krojev na znani šoli Rundschau v Amsterdamu. V tistem rasu, bilo je menda leto 1000, je v svetovni modi prišlo do novih internacionalnih mer krojev, kajti stari kroji so bili prirejeni za nekdanje toge, nižje postave, novi pa so sledili višji rasti ljudi in malce upognjenim postavam. Izreden smisel za občutek je imela za oblikovanje in posedovala je vse, kar mora mojster krojenja imeti: biti mi ren, logično misliti, biti natančen. Zato je bila tudi izbrana za svetovalko pri konfekcijski firmi BANDEL. Pred leti, ko je tudi v krojenje vdrl svet računalnikov, je osvojila še tehniko krojenja in gradiranja z računalnikom. Kot krojna tehničarka in svetovalka za moderno krojno tehnologijo in gradiranje je dobila nekoč v oceno izdelek Usnja Vrhnika in ugotovila, da je dobro zašit, le kroj ni ustrezal internacionalnim normam, ki so tedaj v Evropi že veljale. Ta izdelek jo je pripeljal sem, pogovarjala se je z modelarji in spoznala, da bi tudi sama lahko nekaj storila za svojo deželo: ljudem, ki krojijo, je treba dati novega znanja. Ni bilo dolgo, ko je že imela prvi tečaj krojenja v Konfekciji Logatec, potem v Ko- nusu, v Utoku, na Vrhniki, v Al-miri, Vezeninah, Triglav konfekciji Kranj, v Kori Radeče, v Krznu v Šmartnem in drugod. Pogosto se v te firme vrača, jih. seznanja z novostmi, kajti nemirni svet mode zahteva stalno iskanje, prilagajanje. Pravkar Almi-rina dekleta v Grimščah uči krojenja in gradiranja na računalniku. »To ni enostavno«, mi pripoveduje in kaže številne tabele, ki jih je sama pripravila, »enostavno je kupiti računalnik čeprav stane ogromno, toda usposobiti ljudi "za računalnik, to je umetnost... Računalnik sam nič ne naredi, če mu ne daš pravilnih podatkov. Zanj morajo resnično biti pravi ljudje. Zunaj dajejo temu silno velik poudarek. Poznam primer, ko je firma iskala dve dekleti za to delo: testi na inštitutu so od sto deklet itbreh najboljši in firma je aa to plač« la 140.000 guldnov! »Veliko ste hodili po naaih konfekcijskih hišah, na kakane napake pa tu naletavato?« »Ne le pri eni, pri vaah firmah po vrsti sem opaaila, da daju premalo časa model ar ki »a prvi kroj. In ker prvi kroj ni do potankosti izdelan, gro napaka s krojem naprej, potem pa popra-vljajo. Toda Čas popravljanje ve- liko več zamudi in je veliko dražji, kot bi bil daljši čas krojenja. In kaj, če gre tak kroj kar naravnost na tekoči trak, na šivanje?! Koliko blaga bo uničenega, ali pa bo, kar se pri vas pogosto dogaja, ta izdelek izvožen. Ko ga nemški, holandski kupec dobi, ga pregleda in — zavrne. Ne iz zlobe. On ja natančen, trguje v svetu, ki zahteva visoko kvaliteto, natančnost, kjer niso vajeni rasprodaj »B-robe«, temveč le sezonskih rasprodaj, S prodajo slabega udelka bi si le umaaal dobro ime in ne bo vael blaga, čeprav bi mu ga tastonj pustili. • Glavni greh je prt vas tskeu v prvem kroju, lato ga tudi jaa na molih predavanjih toliko poudarjam Pttvuape navadno kroj »amo narttojOv odreaejo po njem, *e*ije^ potom a* pa gledaje- Kroj mora hiti popolnoma to&tv dofco*4an> %bandr*4K kot pravijo rfemei (ara) aa tekoči iraaJk tole ^otom gredo lahko a njim naprej v gradiranje in nato v šivalnico. C* hi enkrat to apo-anali, hi ai ogromno prihranili. Morda je zdaj zadnji čas, da »pregledate to svojo napako. Imate sposobna dekleta, le čas jim morate dati!« D. Dolenc Rudi Hiti je novi trener jeseniških hokejistov »Borili se bomo za prvo mesto« Jesenice, 2. junija — Mlinarec in Kozar sta odšla k Medveščaku, jeseniško moštvo pa bosta okrepila dva Kanadčana. Rudi Hiti še naprej ostaja pomočnik trenerja in svetovalec pri hokejskem moštvu Bolzano v Italiji. Novi trener jeseniških hokejistov bo v letošnji sezoni Rudi Hiti, prejšnji trener Vladislav Červenv pa ostaja na Jesenicah kot trener mladinskega moštva in trener hokejske šole. O pripravah na letošnjo sezono smo se pogovarjali z Rudijem Hiujem, ki poleg tega, da bo trener Jesenic, ostaja še naprej svetovalec in pomočnik trenerja pri hokejskem moštvu Bolzano v Italiji. »Ze vse od leta 1974 igram v tujini in morda tudi zato jemljem hokej kot posel in veliko manj kot šport. Kot trener bom manj obremenjen tudi zato, ker trenerskega dela nisem spremljal zaradi denarja. Seveda pa mi pome-..i velik izziv. Vztrajal bom pri trdem delu in treningu ter pri prepričanju, da mora igralec na tekmah dati vse od sebe. Letos sta jeseniško moštvo v prestopnem roku zapustila Drago Mlinarec in Kozar, ki bosta igrala pri Medveščaku. Treba bo najti zamenjavo in verjetno bomo pri hokejskem klubu vzeli dva kanadska igralca. Do zdaj imamo okoli deset ponudb in ne vemo še, kdo bo v prihodnje igral pri Jesenicah. Če bi imeli dovolj denarja, bi pač lahko bolj izbirali, kajti v Evropi je veliko kandidatov hokejistov, ki samo čakajo na dobro priložnost. Kljub vsemu pa bo okrepitev s kanadskimi hokejisti pomembno vplivala na kvaliteto in na samo igro, saj je znano, da je kanadski hokej oster in hiter. Jeseniški hokejisti so tehnično dobri, po mojem mnenju pa včasih premalo borbeni. Moštvo bo počasi treba tudi pomladiti. Ce hočemo pritegniti mlajše, potem jih moramo vzeti Kranjski gori. Tudi zato je veliko bolj prav, da se hokejski klub Jesenice ozira za dobrimi tujimi igralci, ki bodo okrepili tadi ostale hokejske klube po Jugoslaviji. Letos bomo igrali v evropskem pokalu, vendar veliko možnosti za vidnejši uspeh prav gotovo nimamo. S suhimi treningi smo že začeli, 1. avgusta pa se začenjajo treningi na ledu, ko bomo redno trenirali. Od 28. junija do 18. julija so dopusti, potem pa se začnejo redne priprave za sezono. Kot trener bom vztrajal na tem, da se je na vsaki tekmi treba trdo boriti in resno igrati, saj si vsi želimo ponovne osvojitve prvega mesta in naslova državnih prvakov.« D.Sedej Na drugo goro sveta Ljubljana, 28. maja — Prekaljeni alpinist Tomaž Jamnik iz Kranja je vodja odprave, ki je v soboto krenila na osvajanje druge najvišje gore na svetu, 8611 metrov visokega K2 v Himalaji. V odpravi so še Stane Belak, Filip Bence, Milan Romih. Danilo Tič, Ra-cio Fabjan, Pavle Kozjek, Slavko Svetičič, Andrej Stremfelj, zdravnik dr. Damjan Meško, radijski operater Janez Majdič in televizijski snemalec Matjaž Fištravec. Glavni pokrovitelji odprave so Iskra, Adria Airways in Geološki zavod Ljubljana, odpravo pa so z vsem potrebnim opremili Sintep Kočevje, Ika Ajdovščina, Indupla-ti Jarše, Papi sport iz Italije, Rašica iz Ljubljane, Metka iz Celja, Aessi iz Italije, Julon iz Ljubljane, Vrplet iz Domžal, Planika iz Kranja, Slovenija šport iz Ljubljane, Teufelberger in Stubai iz Avstrije, Motvoz in platno iz Grosupelj in Medex, Emona, Kolinska ter Žito iz Ljubljane. S to odpravo Jugoslovani uresničujejo načrt na vse osemtiso-čake in to po možnosti po novih smereh. Jugoslovani imamo svojo smer na K2 že od leta 1986, vrh pa bo odprava poskušala doseči po zelo zahtevnem jugozahodnem grebenu. Alpinisti bodo proti gori krenili iz Pakistana. J. K. Stanko Slivnik, trener blejskih veslačev: Velik napredek pri mladih Bled, 31. maja — Ker Blejsko jezero v minuli zimi ni zaledenelo (menda se je to zgodilo prvič po 83 letih), so blejski veslači lahko trenirali tudi sredi zime, celo januarja in februarja. Od oktobra do zdaj so preveslali približno tristo do štiristo kilometrov več kot običajno pa tudi sicer je zimski trening potekal po načrtu. Največ so vadili na Bledu, en teden so bili na Voglu in prav toliko časa nu pripravah ob morju, blizu Šibenika. »Telesna pripravljenost veslačev je boljša kot prejšnja leta,« poudarja Stanko Slivnik, ki skupuj z Milošem Janšo že vrsto let trenira blejske tekmovalce. Za vami so že tudi prva tekmovanju — prvomajska regata na Bledu in nastop v Es-snu minuli konec tedna. Kuko ocenjujete začetek sezone? »Na blejski regati smo v dvojcih, ki so merilo za splošno pripravljenost veslačev, dosegli zelo dobre rezultate, nekoliko slabše pa v četvercu s krmarjem in brez njega. Regata v Essnu pomeni manjše razočaranje, saj smo od nastopa pričakovali več, kot smo dosegli. To velja zlasti za četverec (Milan Janša, Sašo Mirjanič, Bojan Prešeren in Sadik Mujkič), ki se ne prvi ne drugi dan ni uvrstil v finale. Resda je bila konkurenca skoraj na ravni luzernske regate, vendar pa se mi zdi, da je bil rezultat predvsem posledica nekoliko slabšega veslanja. Eden od razlogov - ne pa edini - je vsekakor utrujenost veslačev po precej napornih pripravah. Dvojec Karli Žust in Robert Krašovec se je en dan uvrstil v finale in dosegel zadovoljiv rezultat, drugi dan pa ne. Tudi v tej disciplini je bila konkurenca izjemno močna, ■aj so bili na startu trije od četverice najboljših čolnov zadnjega svetovnega prvenstva.« • ljetos so posadke čolnov nekoliko spremenjene. Zakaj? »Dani Ferčej, ki je bil stalni član ekipa za četverec, se je poslovil od veslanja in se posvetil študiju, Bojan Habe je odšel v JLA, Robert Krašovec in Milan Janša pa sta zamenjala strani v čolnu — eden iz zdravstvenih razlogov, drug pa zato, da bi še izboljšali tehniko veslanja. Posadke še niso dokončne, po potrebi jih bomo spremenili in preskusili na blejski regati, ki bo 11. in 12. junija.« • Med kandidati za nastop na olimpijskih igrah so tudi blejski veslači. Normo bo treba še doseči. »Prvo priložnost, v Essnu, smo žal zamudili. Ostanejo nam še blejska regata, nastop v ČSSR in luzernska regatu. Norma je visoka: uvrstiti se moramo med šest do osem najboljših.« • Kot kažejo rezultati mladincev, se za prihodnost blejskega veslanja ni treba bati. Kdo izstopa? »Še ne 16-letni skifist Primoč Markove se je uvrstil v državno reprezentanco, ki bo v začetku avgusta nastopila na svetovnem prvenstvu v Milanu. Mladinski dvojni dvojni dvojec Denis Zvegeli Iztok Čop je zmagal na prvomajski regati, skifist Jani Klemenčič pa je prijetno presenetil s tretjim mestom na regati v Avstriji. Če bodo tako nadaljevali, bodo kmalu dosegli kvaliteto, ki bo zadoščala tudi za državno reprezentanco« _ C. Zuplotnik Igralke Merkurja se borijo za obstanek v prvi zvezni ligi Barka se potaplja, Polona odhaja Kranj, 1. junija — Namiznoteniška ekipa kranjskega Merkurja se sicer lahko še obdrži v prvi zvezni ligi, če premaga igralke iz Tuzle, vendar je jasno, da ekipa razpada, saj odhaja najboljša igralka Polona Frelih v drug klub (Olimpija ali Hrastnik), pa tudi druga igralka Nataša Gašperič gre na študij v Ljubljano. V tej situaciji je najbolje povzeti besede trenerja ženske ekipe Merkurja Janeza Stareta, ki to dolžnost že nekaj let opravlja honorarno. »Sedaj je naša prva naloga, da končamo tekmovanje v prvi zvezni namiznoteniški ligi. Do konca igramo še dve srečanji in sicer s Peručico iz Foče in Slobodo iz Tuzle. Če premagamo Tuzlo v gosteh, ostanemo v prvi ligi, sicer izpademo. Kakorkoli se bo izteklo, bo naša ekipa razpadla. Naša najboljša igralka Polona Frelihova odhaja, saj kot ena najobetavnejših igralk v Jugoslaviji v kranjskih namiznote-niških razmerah nima možnosti napredovanja. Druga najboljša igralka Nataša Gašperšičeva pa odhaja v Ljubljano na študij in je tudi vprašanje, če bo še ostala v našem klubu. Razlogi nazadovanja so znani. Klub se otepa s finančnimi, prostorskimi in kadrovskimi težavami. Dva milijona dinarjev nam da pokrovitelj, Kemičar iz Hrastnika pa je na Janez Stare primer dobil desetkrat več. Smo edina ekipa v prvi zvezni ligi brez poklicnega trenerja, ki bi moral skrbeti za ekipe in za vzgojo mladih igralcev. Karkoli bi reševali v občini, ne bi bila trajna rešitev, ampak bi bil edini izhod trener od drugod. To pa očitno ne prodre, čeprav imamo v Kranju panoge, ki imajo po- Skupščina sklada jugoslovanskega smučarskega Sezona brez primere Portorož, 27. maja — Ocena je bila enotna: zadnja smučarska sezona je bila za Jugoslovane najuspešnejša. Srečanje v Portorožu pa je bilo pomembno tudi zaradi tega, ker sta Mateja Svet in Elan našla skupni jezik. Denarno poslovanje alpskega in nordijskega sklada je bilo dobro. Načrt je bil presežen, saj so načrtovali, da bodo zbrali 258 milijonov dinarjev, vendar so jih 838, nordijci pa so načrtovali 170 milijonov, pa so jih dobili 470. Najmanj toliko bi morali zbrati za naslednjo sezono, sta menila direktorja naših reprezentanc Tone Vogrinec in Lojze Gorjanc. VeČina domačih in tujih partnerjev bo še sodelovala v skladih. Gorenje sicer ne bo več generalni pokrovitelj, prav tako pa iz sklada izstopajo Fructal in Zlatarna Celje ter Sloga iz Prnjavora, ki je zastopnik proizvajalca čevljev San Marco (v njih je zadnjo sezono vozilo 35 naših smučarjev) Vendar kljub temu cilji za novo sezono niso nedosegljivi. Novi skupni predsednik obeh skladov bo predstavnik Smelta Milan Šterban, izvršna odbora bosta vodila Jože Zdešar in Pavel Berglez. Olimpijski ciklus bo po novem osnova za prestope. Pri alpincih pa bo veljalo tudi to, da so bili vsaj dve leti v tem ciklusu člani državne reprezentance in člani prve jakostne skupine po FIS lestvicah, pri skakalcih pa je pogoj vsaj dve leti uvrstitev med najboljših petnajst skakalcev sveta. Prestopi po novem bodo možni po olimpijskih igrah v Albertvillu. Po novem bo vsa oprema last proizvajalca, smučarska zveza pa bo z njo le razpolagala. »Pogašen« je bil tudi požar med Matejo Svet in Elanom. Mateja gre-v začetku junija skupaj s Stenmarkom, serviserjem ter sodelavci instituta Elana testirat smuči v Val Senales. S temi smučmi bo odšla tudi na trening v Argentino. V Elanu so prepričani, da bodo izdelali smuči po meri Mateje, ki je s svojo vožnjo presegla sedanje izdelke, prav tako pa naj bi bil še večji tudi tržni učinek. Mateja Svet je izjavila, da je zadovoljna, ker bo lahko prvič v svoji karieri testirala nove tekmovalne smuči. Želi, da bi bila smučka v repu mehkejša. Ostala bo zvesta reprezentanci in Elanu, če bo z novimi smučmi vse v redu. Zastopnik Rossignola je zavrnil tarnanja Roka Petroviča, da smuči niso primerne zanj. Dejal je, da imamo pri nas dobre trenerji' in da bi moral Rok poslušati njih, ne pa starše. Z materiali pa je vse v redu. Skupščina Smučarske zveze Jugoslavije bo 25. junija na Bledu. Novi predstavnik bo iz Srbije, dosedanji predsednik Janez Kocjan čič pa bo podpredsednik. Prihodnja skupščina sklada bo od 16. do 18. junija prihodnje leto v Portorožu. D. Humer Mulejeva zmagala v Zagrebu Kranj, 1. junija — Teniški turnir /a Grillov memorial v Zagrebu je eden od treh najmočnejših turnirjev v tenisu za pionirke in pionirje od 12 do 14 let. Na zadnjem turnirju so sodelovali tudi mladi kranjski tenisači. Med 120 pionirji Kranjčani Kavčič. Ur h in Mulej niso bili najbolj uspešni, zato pa sta veliko več dosegli pionirji Mule jeva in Jezerškova. Uvrstili sta se v polfinale, kjer je Mulejeva premagala Jezerškovo, nato pa v finalu se gladko Kri/anovo i/. Maribora in tako že tretjič zmagala na tem pomembnem tekmovanju, ki šteje tudi zu uvrstitev v držuvno pionirsko reprezentanco. \ I' V nedeljo, 5. junija Pohod na Veliko Poljano Kokrica, L junija —Dvanajst let že mineva, ko je Športno drv. štvo s Kokrice prvič priredilo pohod na Veliko Poljano pod Storži čem. Na večini od dosedanjih pohodov se je zbralo nad 2000 ljudi, kar uvršča ta pohod med nujmnožičnejše rekreativne prireditve v kranjski občini. V nedeljo, 5. junija, bodo ljubitelji hoje že dvunaj-stič krenili nu Poljano. Začetek pohoda bo tako kot običajno na Tr-leniku in to od šeste ure zjutraj dalje Na poti, dolgi približno dve uri, bosta dve okrepčevalnici, ena pa bo tudi na vrhu. I*tos bo prvič vsak pohodnik prejel tudi ipominako priponko. Koknjftnl vabijo, da v nedeljo na Veliki Poljani / nami preživite prijeten dan. J. K. Izšel je bilten Tržič, 25. maja — Izšla je 24 številka Biltena, glasila telesnokul turne skupnosti Tržič, ki ga je mogoče tako kot običajno brezplačno dobiti v trafikah Tobaka v Tržiču, v knjižnici, pisarni Turističnega društva in na I KS I r/.ič Bilten stopa s to številko pod uredništvom Janezu Kikla v deveto leto izhujanju. Tokratna številka obsega do i 11 i tkem športu in reki. u iji med novim letom in uprilom Obsega 57 strani, razen besedila pa |e objavljenih kar 77 fotografi i Gre za brošuro, ki ne sme manjkati v nobeni športu zapisani anali ni. J. K.kel Polona Frelih in Nataša Gašperšič, stebra sedanje ženske ekipe Merkurja klicne trenerje, pa najboljše selekcije sežejo samo do republik-ke lige. Kranj tako že drugič zapravlja možnost zgraditve trdnih temeljev za razvoj te panoge z blestečo tradicijo. Sam poklicno te dolžnosti ne nameravam prevzeti. Na prvo mesto postavljam svoj poklic in službo, vse kar počnem v namiznem tenisu, pa bo še naprej ostajalo na ljubiteljski osnovi. Klubu ne ostane drugega, kot da gradi na mladih igralcih, da tekmuje v medrepubliški ligi in čaka nove priložnosti, za dosedanje ravni, ki smo jo že imeli. Povedati je treba, da smo imeli v letošnjem tekmovanju tudi obilo smole. Na nekaterih tekmah me ni bilo in je ekipa tesno izgubila s slabšimi nasprotniki, v drugem delu pa je bila Polona poškodovana. Če bi bil stalno z ekipo, nekaj srečanj zanesljivo ne bi izgubili.« Za Polono Frelih je glavni — namizni tenis. Hoče napredovati in dvakrat dnevno vadi: dopoldne v Ljubljani, popoldne v Kranju. Poškodba na levi, igralni roki (zlomljen prst) ji je ukradla nekaj mesecev vadbe in tekmovanj, vendar je kljub temu dosegla zadnje čase nekaj blestečih uspehov. »Na članskem turnirju Vili-ja Hafnerja sem bila kot mladinka druga za Fazličevo. Potem sem zmagala na mladinskem turnirju za memorial Lo-vra Ratkoviča, nato pa sodelovala na mednarodnem mladinskem prvenstvu Češkoslovaške. Prišla sem v finale, kjer me je premagala Madžarka VVirthova. To je zame velik uspeh. Pred menoj so tri pomembne tekme: najprej mednarodno prvenstvo Italije, potem enako tekmovanje na Madžarskem, potem pa evropsko mladinsko prvenstvo v Novem Sadu. Moj cilj je vsaj ena kolajna oziroma ponovitev uspeha z zadnjega prvenstva, ko smo bile ekipno druge, v paru s Fazličevo pa sva bili tretji. Letos smo favoritinje razen Madžark in Romunk.« J. Košnjek 4 OD TEKME DO TEKME Balinarji tekmujejo — Nadaljuje se tekmovanje v republiški balinarski ligi sever. Rezultuti zadnjega kola: A. Besednjak: Loka 1000 11:7, Čirče: 5. avgust 12 : 6, Ljubljana : Huje 7:11, Lesce : Brnik 16 : 2 in Trata : Zarja 16 : 2. Čirče in Huje imata po 3 točke, Trata pa 2. - J. K. Pionirski turnir v vaterpolu — Vuterpolo klub Triglav iz Kranja je priredil v počastitev dneva mladosti pionirski turnir v vaterpolu. Zmagal je Medveščak pred Mladostjo, Triglavom I in Triglavom II. Sodili so Marinček, Stariha in brata T. in B. Balderman. Rezultati: Triglav II : Medveščak 9:11, Triglav I.: Mladost 5:16, Trigla-v II : Mladost 6 : 9, Triglav Medveščak 5 : 8, Medveščak : Mladost 7 :4 in Triglav I: Triglav II 8 : 6. - J. K. Pionirsko strelsko tekmovanje —Strelska družina Janez Mrak iz Mojstrane je priredila tekmovanje v streljanju I zračno puško za pionirji- in pionirke. Razen domačinov so sodelovali strelci iz Kranja, Tržiča, 1'odnarta in Javornika — Koroške Bele. Posebej je treba omeniti odličnih 179 krogov od 200 možnih domačina Uroša Kremplja, pri pionirkah pa Darjo Bešter iz Podnarta. Vuko Lešnjak, ki vodil mlade mojstranške strelce, je najboljšim podelil pokale, kolajne in priznanja. Med pionirji ekipno je zmagala SD Janez Mrak Mojstrana pred SD Kranj, S D Triglav Javornik in SD Tržič, med posamezniki pa so bili najboljši Uroš Kemperle iz Mojstrane, Klisa Seni-čak (tekmovala je za pionirje) / Javornika, Marko Malovrh iz Kranja, Robi Makuc i/. Mojstrane in Martin Brovč iz Kranja. Pri pionirkah ekipno je zmagal Podnart pred Kranjem, pri posameznicah pa je zmagala I »arja Bešter iz 1'odnarta pred Romano Bešter iz 1'odnarta. sledijo pa Darinka Zarn (Kranj), Andreja Malovrh (Kranj), Nuša Šolar (Podnart) in Krna Turnšek (Kranj). — B.Malovrh Nagličev memorial — Kranjski strelci so organizirali na Hujah 8. Nagličev memorial, na katerem je sodelovalo osem ekip iz Zagorja, Hrastnika, Trbovelj, Škofje Ix)ke in Krunja. Zmagali so Zagorja-III, pred Trboveljčam m dvema kranjskima ekipama, med posamezniki pa so bili najboljši Slanšek (Zagorje), Trebušak (Trbovje), Kajt-iiii (Zagoi je) m Naral (Tri h". |je) B. Malovrh Vabila, obvestila Tek na Dobrčo — Športno društvo Lese organizira v nedeljo, r> junija, v počastitev krajevnega praznika tek na Dobi" i o Zahtevna proga bo dolga 7 kilometrov Prijave bodo preje mah pred startom J. Kikel Piknik ti/iskih smučarjev KS Tr/ic vabi dane in sode lavce aa tradicionalni piknik ob zaključku sezone. Letošnje srečanje se bo začelo v nedeljo, 5. juniju, ob 11. uri v podlju- eeljsken) m fcukampn J- Kikel Teniški turnir na Bledu - HTP Bled, to/d Turizem in re kreai i|a orgam/ira v soboto, \ pinija, ob It M) na teniskih igri ščih v Zaki prvi letni rekreativni turnir v tenisu. Pravico na-stopa imajo nekategorizirani tekmovalci, ki morajo prinesti s seboj svoje žogice Pokrovitelj turnirja |e agenci|a Kompas, prva n i.i ula pa je i/let v Benetke Prijave sprejemajo p" telefonu 77-680 ah pred začetkom turnirja. —J. K. Nogometni spored — Triglav gostuje pri Ljubljani. Naklo igra v nedeljo, ob 17. uri doma s Postojno, Jesenice ob isti Uf« s Sol i nar jem iz Pirana, Mladinci pa igrajo v Mariboru s Kovinarjem V Kranjski ligi igrajo člani v soboto oh III uri in sicer Savu : Primskovo. I h mtavec ! Zarica, Podbrezje : Velesovo, Preddvor : Visoko, Mavčiče : Podgorje in H rastje : Trboje. Kadeti igrajo •. -.011010, ob II) uri:'Triglav : Naklo, Sava Britol i" Jesenice Polet. Pionirji igrajo v soboto, ob 16.30 in sicer MeV" fiifie Zarica, Sava : Preddvor In Primskovo : Naklo Mladine« igrajo v nedeljo, ob 0 30 l Zarica : Primskovo, Trboje : Mavčiče m Visoko Koki u .i I). Jošt Tek na Mohorja Klub maratoncev Mah vrh z Jamnik« prireja jutri, 4 julija, 11. tek na Mohorja. Start bo ob 16 30 1111 Nlennl|ah pred gostilno na Razpokah Prijave eno uro Prf\ startom. Proga bo dolgu 7 kilometrov in ima 450 metrov viš'0" ske razlike Kategorije: ženske do in nad 30 let in moški do 30, od .'tO do 4,r) let m nad P> let Nagradna igra GREMO NA POLJANO! Tako kot ponavadi tudi letos sekcija za rekreacijo športnega društva Ko-krica pripravlja že tradicionalni pohod na Poljano prvo nedeljo v juniju. Tokrat 9re za nedeljo, 5. junija, kot ponavadi se bo vse skupaj pričelo ob 6. uri na Tr-Stenlku pod Storžičem, odkoder je dobri dve uri hoda do Velike Poljane. Vsi pohodniki bodo med potjo deležni okrepčil pri dveh okrepčevalnicah. Zopet bo na pohodu sodelovala tudi naša redakcija. Pod tem zapisom objavljamo dva kupona. Prvega izpolnite in prinesite s seboj na Poljano, kjer bo imelo uredništvo Gorenjskega glasa svojo stojnico. Izmed prispelih kuponov bomo na kraju samem žrebali in podelili 5 Glasovih majic ter 3 zastavice Gorenjskega glasa. Tudi kupon »Poljana-naročilo« oddan na naši stojnici na Poljani bo dobil svoje nagrajence - trem bomo mesec dni brezplačno pošiljali Gorenjski glas. Vsi tisti, ki pa ne boste prišli na Poljano in se boste preko objavljene naročnilnice naročili na naš časopis prav tako ponujamo preko žrebanja tri enomesečna brezplačna pošiljanja časopisa - izpolnjen kupon pošljite do srede, 8. junija, na naš naslov (Gorenjski glas, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj z oznako »Poljane - naročilo«) Nasvidenje na Veliki Poljani' 19. STRAN ^(0)5^SiOTKtCaLAS Kupon 1 POLJANA IN GORENJSKI GLAS Ime in priimek...............,................................. Nagradno vprašanje: Kolikšna je višina Storžiča?............................ • Vročih pet - lestvica zabavnih melodij, ki bo na programu Radia Triglav Jesenice 4. junija 1988 1. Vino na usnama - Vlado Kalember 2. Heart - Pet Shop Boys 3. Mati zemlja slovenska - Oto Pestner in Nace Junkar 5. Don't turn around - Asvvad 5. Ančka - Marijan Smode 6. Boys and girls - Mandy 7. Where do broken hearts go - Whitney Houston 8. I go to be certain - Kylie Minogue V oddaji boste slišali tudi nagradno vprašanje Blagovnice Fuži-nar. Odgovore na kuponih pošljite do sobote, 11. junija, na naslov: Radio Triglav Jesenice, Čufarjev trg 4. 64270 Jesenice. KUPON IME IN PRIIMEK NASLOV............ ODGOVOR........ PRIJAZEN o«NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP! NEVEDNO Kupon 2 POLJANA - NAROČILO Ime in priimek.......................................................... Naslov........................................................................ Naročam časopis Gorenjski glas, naročnino bom poravnal po prejemu položnice, Dahnili so da: JOŽICA JENKO Jožica Jenko iz samopostrežne trgovine Živil v kranjske Globusu je gotovo poslovodkinja z enim najdaljših, če že ne najdaljšim, stažev na Gorenjskem, saj se ji je potegnil tja čez trideseta leta. Trgovske obrti se je učila pred okroglo štirimi desetletji, ko so bile prijaznost, ustrežljivost, strokovno svetovanje, skrb za dobro za-loženost nepogrešljive odlike. Saj še vedno so, le da so vse redkejše. »Trgovina mora biti dobro založena in trudimo se, da bi kupcem čim manjkrat morali reči 'oprostite, nimamo'. Globus je zelo prehoden, na dan se v prodajalni zvrsti tisoč, dva tisoč ljudi z Gorenjske, z ljubljanskega konca, veliko jih prihaja tudi iz Avstrije in Italije. Rada sem v trgovini, za pultom, rada postrežem, svetujem. Menim, da mora biti poslovodja čim več med strankami, da hitro reagira na njihove želje, da polica ne za-zeva prazna, da se tudi opraviči, če je treba.« Tudi Jožica Jenko opaža, da krizni časi v ljudeh povzročajo napetosti, da se vse pogosteje pritožujejo in so postale prodajalke nekakšen strelovod, zlasti pa »krive« za stalne podražitve, skoke cen. Vseh dvanajst prodajalk v samopostrežni Globusa si prizadeva graditi dobro ime tej naši deželi na sončni strani Alp. H. Jelovčan V škofji Loki: Elizabeta Treven in Dušan Filipič iz Žirov; Tončka Božnar in Alojzij Osredkar iz Ožbolta nad Zmincem; Kristina Šolar in Roman Egart iz Kališ Milena Fojkar in Marjan Šinkovec iz Hotavelj; Marjeta Ravas in Simon Jenko iz Kranja: Metka Bernard in Izidor Pintar iz Zgornje Sorice: Irena Justin in Mihael Frlan iz Loga: Tatjana Dolenec in Andrej Štremfelj iz Škofje Loke. Brigita Granda in Milan Šubic iz Stare Oselice; Marinka Rupnik in Metod Slabe iz Podjelovega brda. • »Plehmuzka« koraka Po različnih krajih Slovenije poteka 9 tekmovanje pihalnih slovenskih orkestrov. »Plehmuzke« tekmujejo v koncertnem programu in v korakanju, piše v tekmovalnem sporedu. Aktualni poudarek je seveda na korakanju... • Nagrada Alešu Bojaniču V prejšnji nagradni igri smo spraševali, katero obletnico dela praznuje Aerodrom Ljubljana - Brnik. Bralci ste kupone oddali v brniškem gaju, kjer so žrebali. Srečni nagrajenec je Aleš Bojanič, C. 1. avgusta iz Kranja, ki mu Aerodrom Ljubljana - Brnik poklanja dvodnevni penzion v brunarici na Krvavcu Čestitamo. Gradbeniki in nora Klara Ta teden so v Stošičevi ulici v Kranju na delu zidarji. Na starih blokih s° porušili dimnike in začeli zidati nove. Komaj so bili novi sezidani do vr-na. so jih že spet podrli. Nato pa Jovo na novo. Dobro obveščeni krogi, ki s° imeli priložnost dogajanje neposredno spremljati, se sprašujejo, ali gre "^da za kak eksperiment. Kajti vsaka podobnost z noro Klaro, ki »podnevi šiva ponoči pa para», je lahko le zlonamerna. Rdeči polži ogrožajo Kranj Zgroženi prebivalci Planine v Kranju so na enem samem kvadratnem metru zelene površine našteli štirideset rdečih polžev Nezaželene živalice se se-!ijo na vrtičke, kjer potem požrejo vse, na kar naletijo Edina svetla reč v tej elementarni katastrofi je v tem, da so nadležni polil vsaj rdeči... LUNINE SPREMEMBE V torek, 7. junija, bo ob 7. uri ZADNJI KRAJEC. Sonce vzide ob 4. uri in zaide ob 20. uri. Dan je dolg 15 ur. • VREMENSKI PREGOVORI Če junija sonce pripeka, Jymes dežek pohleven rosi, |, | ni treba se bati nam teka: obilo nam zemlja rodi. Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane. Kakor se Medard zdani, vreme štirideset dni drži. IVICA BRANKOVIČ »Obiščite ob priložnosti tudi bife Živila v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je zaposlena prikupna, plavo-lasa točajka,« se je glasil nasvet za obisk in pogovor za rubriko Prijazen nasmeh. Seveda je bila potem Ivica Brankovič ki dela v tem gostinskem lokalu Živila že petnajst-let, nemalo presenečena. »Doma sem iz Dobrne. Če bi bila že včasih tako turistično znana, kot je Dobrna danes, ne vem, če bi me pot za zaposlitvijo zanesla na Gorenjsko. Najprej sem delala v zasebni gostilni, potem pa sem se zaposlila v Živilih in končala tudi gostinsko šolo.« Pravi, da ne bi zdržala v pisarni ali kje v tovarni za trakom. Gostinski poklic je seveda zahteven, vendar ga Ivica ne bi zamenjala. Zdaj še posebno ne, ko pozna kraj, ljudi, kjer tudi sama živi z družino. Rada dela in se srečuje pri delu z ljudmi. Zato ji tudi ni težko, po pravilu, da imajo gostje vedno prav, ustreči s prijaznim nasmehom. »Najbrž sem že po naravi takšna, da mi nasmeha ni težko priklicati. Seveda so tudi dnevi, ko" nisi ravno razpoložen, vendar ko "delam, kar nekako pozabim na morebitne težave. Še najbolj neprijetno je takrat, kadar je lokal prazen.« Spominja se, da je bilo včasih v bifeju bolj živahno. Ljudje so si več privoščili, saj je bilo tudi denarja več. Skrbi jo, kako bo zdaj, po sprejetih ukrepih in podražitvah. Domačemu turizmu se namreč že do zdaj ni najbolje pisalo in gostinski poklic bo poslej prav gotovo še zahtevnejši. A. Ž. Nagradna križanka Rešitev prejšnje križanke: Malenšek. maraskino, alost, ras, sa, jeti, Podčetrtek, at, nas, Isere, toplina, tank, vas. oprema, it, eak, to, mlekar, naab, Leon, sik, maas, ko-aPW, kc, reka, enota, Eero Saarinen, les, Ivan, antracen, Minatti, bratec, Dassin, trasa Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Marjan Štrukelj, Retnje 30, Križe; 2. nagrada Jasna Goličič, Kopališka 16, Škofja Loka in tri tretje nagrade Miha Mohor, Vodopivčeva 3, Kranj; Stane Božja, Dolenjska 460, Škofljica in Nataša Mihajl, Megre 9, Bled. Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 8 junija, na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše 'Jadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske POSLOVNO SODELOVANJE OBČANA Z BANKO JE P0C0] ZA PRIDOBITEV KREDITA POŽIVILO, SP00BU DILO Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske je z razširitvijo kreditne ponudbe omogočila svojim varčevalcem, da hitreje pridejo do vseh vrst dobrin m storitev. Pomembno pa je, da kredit lahko dobijo le tisti občani, ki poslovno sodelujejo z Ljubljansko banko, Temeljno banko Gorenjske. Da občan poslovno sodeluje z Ljubljansko banko, Temeljno banko Gorenjske šteje; "T če prejema osebni dohodek in druge redne prejemke (pokojnina, invalidka, štipendija...) na hranilno knjižico ali tekoči račun odprt pri Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske - če ima obrtnik ali občan, ki samostojno kot poklic opravlja gospodarsko, umetniško ali drugo dejavnost pri Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske odprt žiro račun. Jfi odobravanju kreditov na podlagi namenskega varčevanja, se šteje, da občan poslovno sodeluje s sklenitvijo varčevalne pogodbe občana z banko. LETALO ALPSKA SMUČ 01 SCIPLINA PfTAR Vf LIČKOV MLINSKI MU JUDOVSKI NAGOVOR BOGA V MOLITVI BAJISl ASIRSKA KRALJICA (VISEČI VRTOVI) MtSTOVJ ŠPANUl 08 RtKI GENIL PRAŠIČEK TRGOVSKI POMOČ NIK. PRO DAJALEC LATINSKI PESNIK I •ANALU I NEKDANJI RUSKI VLADAR VZVIŠEN VZOR TROPSKA PAPIGA BALERINA PAVLOVA PLOD SADEŽ PREDSTAV NIK PRAG MATIZMA UUDO ŽEREC KANADSKI DRSALEC IBRIANI MESECFR REPUBLIK KOLEDARJA RUSKI SLI KAR ULJA ITALU POPEVKAR (GIANNI) HRV KIPAR (GRGA) REŽISER J0VAN0VIC VODO POMEŠANA ZEMUA NENRAV NOST ANGL KEMIK IN FIZIK (JOHNI AVTOR KRIŽANKE R NOČ SLOV SLA VIST IN ETNOLOG IVILKO) CHATEAU BRIAND0V ROMAN SLADKOVO DNA RIBA ALBERT EINSTEIN PASTIR DROBNICE G0TTUEB DAIMLER REKA V ZRN, LEVI PRITOK ALLERJA MARKO TAJČEVIČ SL MLADIN PISATELJ (VTTAN) ŽUPAN POD FRANCOZI MESTO V S FRANCIJI NAELEKTR SNOVNI DELEC SOD SLOV PESNICA (MAJDA] ureja DARINKA SEDEJ 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 3. junija 1988, Slovenijales trgovina bliže svojim kupcem »Klub Slovenijales trgovinacc odpira nove možnosti Ljubljana, 30. maja — Dobrih štirinajst dni je tega, kar so se pri delovni organizaciji Slovenijales trgovina odločili, da se kupcem približajo na modernejši, privlačnejši način. Takšen pač, od katerega bodo imeli koristi člani njihovega novo ustanovljenega Kluba Slovenijales trgovina, kot tudi delovna organizacija. O pobudah za taksen klub, zanimanju Slovencev zanj in načrtih smo povprašali direktorja posebne finančne službe Andreja Bratoža. • Andrej • Kaj vas je vodilo k začetku tako velike akcije, kot je ustanovitev Kluba Slovenijales trgovina? »Lahko rečem, da smo s tem poskušali našega potrošnika povezati preko trgovine s proizvajalcem. Potencialnim kupcem omogočamo, da namensko varčujejo za nakup pohištva in ostalega blaga, ki ga prodaja naša delovna organizacija, sami pa ta denar koristno uporabimo za namene naše proizvodnje. Z zbranim denarjem bomo lahko razširili razvoj naše dejavnosti tudi, da bomo popestrili ponudbo blaga tako domače proizvodnje kakor iz uvoza. Kaj pomeni postati in biti član Kluba Slovenijales trgovina? »Vsak član kluba lahko kupi vrednostne bone po petdeset tisoč, dvesto tisoč in petsto tisoč dinarjev. Lahko kupi en bon ali več. Ob prvem nakupu teh bonov kupec postane član kluba Slovenijales trgovina, ki je zaenkrat le v Ljubljani, do sredine meseca pa bodo še v Mariboru, Celju in Kopru. Do konca junija nameravamo takšne klube odpreti tudi po Jugoslaviji: v Zagrebu, Reki, Zadru, Splitu, Titogradu, Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu in Skopju. Imetnik bonov lahko kadarkoli kupi blago v naših trgovinah po vsej Jugoslaviji. Teh je trenutno 164. Poleg tega bone, če rabi denar, kadarkoli spet zamenja v gotovino. Vendar to le v enoti, kjer je te bone kupil.« Kakšne prednosti imajo člani kluba? »Poleg tega, da lahko imetnik bonov kupuje v vseh naših trgovinah najrazličnejše blago — od pohištva do gradbenega materiala, strojev, športne opreme, tehničnih izdelkov in vsega, kar pač ponujajo naše trgovine — ima dobro naložen denar. 120 odstotne obresti tečejo od dneva, ko potrošnik kupi bone, do dneva, ko jih porabi za nakup. Če kuponov ne porabi več kot eno leto, so te obresti 125 odstotne. Obresti se spreminjajo mesečno glede na gibanje drobnoprodajnih cen, v Klubu DO Slovenijales trgovina pa jih obračunavajo štirikrat letno. S tem, ko si član, si tudi član zbora potrošnikov (svet potrošnikov), ki ima svoja pravila in organe. Sestajal se najmanj enkrat letno, tako da potrošniki lahko povedo svoje mnenje, svoje želje in da se vključijo v politiko naše niše. Dobrih štirinajst dni je, odkar imate klub. Kakšno je zanimanje zanj? »V teh nekaj dneh se ie zelo veliko ljudi zanimalo za našo novo pobudo, imamo pa tudi že nekaj nad sto članov. Ker na Gorenjskem nimamo trgovine pričakujemo, da bodo naši kupci iz tega dela Slovenije prišli v Ljubljano in pri nas postali člani Kluba Slovenijales trgovina. V Slovenijalesu pa za varnost naloženega denarja jamčimo z vsem premoženjem, ki ga trgovina ima.« • Delovna organizacija ima s svojimi številnimi temeljnimi organizacijami letno okoli 800 milijonov skupnega prometa. Približno polovico zaslužijo v tujini, kjer imajo lastna in mešana podjetja. Na vseh kontinentih sveta imajo štirinajst svc »jih predstavništev. • Član Kluba Slovenijales lahko postane vsak, ki se odloči, da bo z nakupom vrednostnih bonov varčeval denar v Klubu pod izredno ugodnimi pogoji. Treba je le stopiti v prodajamo Slovenijales trgovine na Titovi 52 v Ljubljani. Tam se lahko tudi podrobneje pozanimate za vse prednosti, Id jih imajo člani. MERKUR Kranj Prodajalna Dom Naklo Imamo tudi Pritožno knjigo, vendar je prazna Morda boste rekli: »Na Merkurjevo prodajalno Dom Naklo nas pa res ni treba opozarjati, saj jo dobro poznamo!« Najbrž res, saj tudi zaposleni v njej povedo, da so glavni kupci v Domu Naklo iz Naklega oziroma kranjske občine. Precej pa jih je tudi z Gorenjske in ^rugih krajev. Prodajalna, ki ima več oddelkov z različnim blagom, pa ima še eno posebnost: lahek dostop in velik parkirni prostor. Za tiste, ki morda še ne vedo, kje je Merkurjeva prodajalna Dom Naklo, povejmo, da je ob glavni cesti in avtobusni postaji v Naklem. Približno pet kilometrov je oddaljena od Kranja in dva kilometra od priključka na avto cesto Kranj Vzhod. Avtobusne zveze s Kranjem in ostalimi gorenjskimi kraji so dobre; kar je pri današnjih cenah prav gotovo tudi pomembno. »V prodajalni nas je sedemnajst zaposlenih,« razlaga poslovodja »Odprto imamo vsak dan od 8. do 18. in ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije pa dajemo tudi po telefonu na številko (o64) 47-393 in 47-394. Tudi naročila sprejemamo po telefonu, kupljeno blago oziroma material pa po plačilu računa dostavimo tudi na dom ali na gradbišče. Čeprav je bilo v zadnjem času precejšnje povpraševanje po najrazličnejšem blagu in izdelkih v naši Erodajalni, smo kar dobro založeni. Pravzaprav bo naj-olj prav, če rečem, da si prizadevamo, da ustrežemo vsaki želji. Delamo namreč po pravilu, da ima kupec vedno prav. Če česa trenutno nimamo, poskusimo, da naročilo uresničimo. Zato bi lahko rekel, da imamo (in dobimo) pri nas vse. Tudi Pritožno knjigo imamo, vendar je prazna.. .m Kot rečeno ima prodajalna Dom Naklo več oddelkov. Pa si jih oglejmo lepo po vrsti: v oddelku z gradbenim materialom skušajo zadovoljiti kupce z različnimi opečnimi izdelki, siporeksom, izolacijskimi materiali (za hidro in termo izolacijo), armaturnimi mrežami in betonskim železom. Na tem oddelku boste dobili rebrasto betonsko železo v palicah dolgih do 12 metrov. Imamo tudi odtočne in drenažne cevi, betonsko, »alonitno in opečno kritino, dimnike, parket, apno in seveda tudi cement. Dobro založen je tudi oddelek vodoinštalacijskega materiala in centralne kurjave. Tu boste dobili vse: od vodovosdnega priključka do mešalne baterije, oziroma od peči (na trda goriva in olje) do radiatorjev. Bogat pa je tudi izbor keramičnih ploščic in sanitarne keramike. Tomo Strlič, poslovodja prodajalne Dom Naklo Verjemite, ne bo vam šal, če se boste odločili za **f' kup in obisk v prodajalni Dom Naklo. Sprejeli vas bod* prijazni prodajalci In vam tudi svetovali. Mimogrede, *ta[ tistika o tej prodajalni tudi pravi, da Ima Dom Naklo p*0' cej stalnih kupcev in med njimi je kar precej tudi obrtn** kov. Pa še nekaj t izdelke ali material v vseh oddelkih* prodajalni lahko plačate v treh do šestih obrokih. **yf obrok je hkrati tudi polog, obresti pa so različne; pač 01*' de na število obrokov. V oddelku elektrolnštalacijskega materiala In bele tehnike vam bodo prijazni prodajalci postregli in tudi svetovali pri nakupu različnih inštalacijskih materialov ali če se boste odločali za nakup štedilnika, hladilnika, zamrzovalne skrinje, omare. .. V oddelku orodja, okovje in viiaJd naj vas spomnimo, da imajo najrazličnejša orodja za poljedelce in vrtičkarje, za mizarje in druge poklice. Tu boste našli tudi okovja za stavbno pohištvo pa različne vijake in žičnike. Še največ težav z založenostjo in izborom imajo v prodajalni (pa ne le v Domu Naklo, marveč nasploh povsod) v oddelku črne in barvne metalurgije. Imajo sicer različne cevi, nosilce in pločevinke, primanjkuje pa barvnih kovin. Petek, 3. junija 1988 OBVESTILA, OGLASI 21. stran mmm. T GLAS KOMPAS ■»OOSlAVIJA KOMPAS BLED Cankarjeva 2 64260 BLED Komisija za delovna razmerja TOZD Kompas hoteli Bled objavlja dela in naloge: KUHINJSKA EVIDENTICARKA KUHARJI - SLAŠČIČARJI Razen primernih osebnih dohodkov, vam nudimo delo v urejenem delovnem okolju, mladem kolektivu in na visokem strokovnem nivoju. Od vas pričakujemo inovativnost in angažiranost na delovnem mestu ter solidno strokovno usposobljenost. Prošnje z dokazili strokovne usposobljenosti sprejema kadrovska služba KOMPAS HOTELI BLED, Cankarjeva 2, v 14 dneh od dneva objave. LOVSKA DRUŽINA STORZIC IN ANSAMBL BRATOV AVSENIK vabita na jubilejni koncert ki bo v petek, 24. junija 1988 ob 20. uri v večnamenski dvorani PPC GORENJSKI SEJEM v Kranju Vstopnice po 4.000 din so že v prodaji v turistični agenciji ODISEJ na Maistrovem trgu v Kranju in pri poverjenikih LD STORZIC Število vstopnic je omejeno, zato pohitite z njihovim nakupom IZBRALI SOZMfiS Nemogoče Je mogoče, pa saj to je res nemogoče. V blagovnici FUŽ1NAR na Jesenicah vam v akcijski prodaji bele tehnike GORENJA in OBODA nudijo pralne stroje in hladilnike, štedilnike, zamrzovalne skrinje na 4 mesečno brezobrestno odplačevanje, s tem, da 1. obrok plačate takoj. Nemogoče je mogoče, vendar v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah.Akcija traja samo do 15. junija.___ ALPETOUR DO CREINA KRANJ Ulica Mirka Vadnova 8 OBVESTILO Obveščamo vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priključkov, da se organizirajo tehnični pregledi na terenu po razporedu OBMOČJE GORENJSKIH KMETIJSKIH ZADRUG Kr aj in prostor Datum pregledov Delovni čas Cerklje - KZ Cerklje SP. Brnik - GD Sp. Brnik Velesovo - ZD Velesovo Zalog - ZD Zalog Šenčur - dom na Jami Kokrica - dom DPO Primskovo - ZD Primskovo Predoslje - dom DPO Gorice - dom DPO Bela - pri Bizjaku Visoko - ZD Visoko Naklo - dom DPO Naklo - dom DPO Besnica - dom DPO Podbrezje - G D Podbrezje Voklo - KZ Voklo Voklo - KZ Voklo Čirče - na Krtini Trboje - ZD Trboje Mavčiče - ZD Mavčiče Tržič-KZ Tržič Tržič-KZ Tržič Cerklje - KZ Cerklje Zabnica - dom DPO Trstenik - pred trgovino 13.6.1988 14.6.1988 14.6.1988 15.6.1988 16.6.1988 17.6.1988 17.6.1988 18.6.1988 20.6.1988 21.6.1988 22.6.1988 23.6.1988 24.6.1988 24.6.1988 25.6.1988 27.6.1988 28.6.1988 29.6.1988 29.6.1988 30.6.1988 1.7.1988 2.7.1988 5.7.1988 6.7.1988 7.7.1988 6.30 do 13.00 6.30 do 10.00 11.00 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 10.00 11.00 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 9.00 10.00 dol3.00 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 11.00 12.00 do 13.30 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 6.30 do 13.00 OBMOČJE KMETIJSKE ZADRUGE MEDVODE Kra J in prostor Datum pregledov delovni čas Medno GD Medno ^enica - dom DPO ^rnlednik - dom DPO ^karučna - trgovina Emona vodice - dom DPO fjrniče - dom DPO Medvode - KZ Medvode utik - dom DPO 8.7.1988 8.7.1988 9.7.1988 9.7.1988 11.7.1988 12.7.1988 13.7.1988 14.7.1988 6.30 do 11.00 do 6.30 do 11.00 do 6.30 do 6.30 do 6.30 do 6.30 do 10.00 13.00 10.00 13.00 13.00 13.00 13.00 11.00 Vse informacije dobite na telefon 42-164 in 42-184. Tehnične preglede na terenu izvaja: ALPETOUR - DO CERKLJE, Servis Cerklje as S&l JtoČTs&s KOMPAS RIBN0 KOMPAS IIJGOSI AVUA VEČ KOT ČASOPIS MAU OGLASI tel.:27 960 certa JIA16 GRADBENI MATERIAL Prodam en tovornjak še ne obdelanega OPAŽA in 2000 kg betonskega ŽELEZA. Zg. Lipnica 11 Prodam suhe hrastove plohe ter smrekove prizme. Tel: 33-271 8493 Prodam PUNTE in BANKINE. Oreho-vlje 19, Kranj 8513 Prodam suhe smrekove PLOHE in ladijski pod. Sp. Brnik 60 8561 Prodam smrekove plohe in deske 2 kub. m ter železno ploščo 145x60x3 cm. Banič, Hotovlje 34, Gor. vas 8574 Ugodno prodam 130 kosov bele silikatne OPEKE za dimnik. Tel.: 27-697 _8612 Poceni prodam STIROPOR, debeline 5 cm ter oddam mladega PSIČKA me-šanca. Sp. Gorje 80/b_8613 Prodam STREŠNIKE vesna, nove. Vo- klo 16_8615 Prodam komplet "šolongo" in novo ŽAGO stihi 0,24. Tel.: 34-185 8636 OKNA nova Jelovica, 60 x 60, 60 x 80 in bukova VRATA, prodam 30 odstotkov cenje. Polenec, Partizanska 16, Kranj_8649 Prodam rabljeno OPEKO cementni špičak. Britof 315, Kranj_8675 Prodam gradbeno barako 4x4. Tel.: 26-340_8677 Prodam 500 kosov strešne OPEKE ki-kinda, artikel 333 in 100 kosov punt. Jože Možgon, Podlubnik 158, Škofja Loka_8690 Prodam suhe smrekove plohe Mavči- če 25_8702 Samo vrata za tuš kabino in 6 kvad. m jesenovega parketa prodam. Tel.: 78-313 8716 APARATI STROJI Prodam šivalni STROJ ruža step. Tel.: 34-642 8499 Prodam rabljen pralni STROJ. Tel.: 74-351__8514 Ugodno prodam TRAKTOR TV 523. Tel.: 79 922_8525 Prodam starejši barvni TV gorenje. Lombar, Golnik 146 8546 Prodam OJAČEVALEC NAD 3020 E, 2 x 30 W in klubsko mizo. Tel.: 38-721 _8570 Prodam barvno TV gorenje, stara dve leti, za 100 SM Razdrih, Reteče 70, škofja Loka 8579 Prodam TRAKTOR štore in PAJKA, ali menjam za govedino Jesenko Janez, Žiganja vas 32, Duplje 8584 Prodam nov nakladalnik hlevskega gnoja RIKO Ivan Klemenčič, Trnje 6, Škofja Loka, tel: 62-146_8585 Prodam barvni TV blau punk Tel.: 80-000_8595 Stroje za usnjeno in tekstilno galanterijo prodam - potrošni artikel. Tel.: 70 590_ 8609 Prodam mizarski stroj. Tel.: 46-110 _8630 Prodam pralni STROJ, cena 35 SM. Miladič, Stritarjeva 5, Kranj 8651 Ugodno prodam rabljen pralni STROJ gorenje. Na Kresu 24, Železniki, tel.: 66 994_ 8657 Ugodno prodam NAKLADAČ čase, starejši letnik. Tel.. 83-521_8660 Prodam ŠKROPILNICO Agromehanika KŽK Kranj, šifrer Mirko, Žabnica 19 _8662 Prodam rotacijsko KOSILNICO vikon creina 165 s hidravličnim dvigom in si povo 165, obračalnik Pajek 230 (vse malo rabljeno) ter večji farov obračalnik pajek, starejši tip. Kunšič, Perniki 4, Zg Gorje_8666 Prodam KOSILNICO za traktor TV. 420 Tel 84 718 8674 EVERGREEN, JAZZ IN BLUES za ples ali poslušanje vsako sredo, četrtek, petek in soboto v mesecu juniju s kvartetom Andreja Arnola od 21. do 2. ure. vstop prost, cene zmerne Kaj pa tenis? Vabljeni na 5 imenitnih teniških igrišč, kjer vas pričakujejo učitelj tenisa in soigralci! V JUNIJU -V HOTEL KOMPAS RIBNO! tel.78-340, 78-661 TOSHIBA predojačevalec in končno stopnjo poceni prodam. Tel.. 25-697 _8678 Prodam barvni TV iskra azur, kot nov, brez daljinskega upravljanja. Bučan, Zupanova 12, Šenčur 8682 Prodam pralni STROJ končar, potreben manjšega popravila, za 300.000 din. Tel.: 38-308_8694 Prodam barvni TV gorenje, star tri leta. Tel.: 73-441_8704 Prodam dvojni RECIVER sharp, 2 x 50 W. Tel. 60-844_8710 Prodam STROJ za brizganje plastike, znamke anker, 200 g.Ramadan Topani-ca, sela Sfetle, občina Podujevo, 38240 KOSOVO_8721 Enoosni TRAKTOR s priključki, prikolico s pogonom, kosilnica, plug, kultiva-tor, prodam. Tel.: 70-012_8722 VIDEOREKORDER prodam. TeT: 50-571, int. 316, od 15. do 22. ure 8723 Prodam barvni TV gorenje akvamarin. Predoslje 1/b, tel.: 39-253_8724 Stružnico za les (draksler) in 50 kosov valovitih salonitnih plošč, prodam. Golniška 15, Kokrica 8744 Prodam nov pralni STROJ, 20 odstotkov ceneje. Milanovič, Zlato polje 3/d, Kranj_8746 Prodam starejši dobro ohranjen barvni TV, ekran 67 cm, cena 30 SM. Vidovič, Straža 4, Jesenice 8752 Prodam traktorsko KOSILNICO 155 cm za stevr, pokončno žago na en list za razrez manjše količine hlodovine in 12 kub. m bukovih drv. Tel.: 64-056 _8755 Prodam APARAT za točkovno varje nje. Šifra: UGODNO 8772 Prodam VW 1302. Tel.: 77-981 8526 VOZILA Prodam R 4, letnik 1978. Golniška cesta 1, Kokrica, Kranj_ Zaradi bolezni prodam TOVORNJAK ali zamenjam za OSEBNI AVTO FAP A8-20 kiper trambus, nosilnost 11 ton, brezhiben. Tel: 51-187 Prodam R4, letnik 77, ogled po 15. uri. Kos, Pipanova 80, Šenčur_ Prodam LADO KARAVAN, staro dve leti, rdeče barve. Tel: 47-278 8439 Prodam Z 750. Kalan, Zlato polje 3, Kranj_8478 Prodam Z 101, letnik 1983, 54.000 km, registriran do konca leta, dodatno opremljen. Ogled od 15. ure dalje. Bo-škovič, Šolska 10, Škofja Loka 8492 Prodam KADETT 1200/79, rdeč. Bo-štar, C. na Rupo 1, Kokrica Kranj 8494 Prodam obnovljeno KATRO, letnik 1976, za 180 SM Tel.: 37-594 8495 Od Z 750, letnik 1982, prodam motor, menjalnik in sprednjo vzmet Roman Mohorič, Davča 44, Železniki 8496 Z 750, letnik 1979, rahlo karamboliran, ugodno prodam. Ivko Šubic, Sp. Sor ca 4, Železniki_8497 Prodam Z 101, letnik 1976. Derling, Hlebce 15/a, Lesce_ 8528 Ugodno prodam GOLF, letnik 1980, bencinar, registriran do 9. januarja 1989. Ogled po 12. uri. C. Staneta Žagarja 44, Kranj 8501 Z 101, letnik 1976, neregistrirano, prodam. Tel: 24-700, popoldan 8504 Prodam GOLF, 4 vrata, nemške izdelave, letnik 1979. Ogled v peterk popoldan, sobota ves dan. Stojanovič, Fran-kovo n 160, Škofja Loka 8509 Prodam Z 101, letnik 1976, zamenjana karoserija. Branko Bežek, Fužina 3, Gor vas, tel 69 666, popoldan 8510 Prodam Z 101, delno obnovljeno, registrirano do aprila 1989, letnik 1975. vsak dan po 14. uri. Tel.: 39-793 8512 Prodam obnovljeno LADO 1200, motor po generalni. Ogled v petek, soboto, nedeljo. Durakovič, Hrastje 48, Kranj _8515 AMI 8, vozen, registriran, ugodno prodam. Tel.: 51-414_ 8517 FIAT UNO 60 S, letnik 1986, prodam. Balažič, Pajerjeva 6, Šenčur, tel.: 33-171, int. 22, dopoldan_8518 Prodam osebni avto MERCEDES 200 D, letnik 1979. Tel: 78-164 8522 Prodam JETTO, letnik 1982. Stare, Ko-čna 47, Blenjska Dobrava 8524 Prodam Z 750, letnik 1982: dobro ohranjen. Šink, Stara Loka 145, Škofja Loka_8527, Prodam malo rabljen motor TOMOS APN 4. Vinko Benedik, Gorenjesavska 43, Kranj, tel.: 23-341, int. 67 8500 Prodam LADO 1600, letnik 1978, prva registracija 1979. Ostoja Miloševič, Savska c. 38, Kranj 8532 Prodam moped AVTO M ATI K 3 MS. Vsak dan po 20. uri, tel.: 74-456 8534 Prodam Z 101, letnik 1977. Kremeno-vič, Frankovo nas. 162, Škofja Loka _ 8536 Prodam Z 750, letnik 1978. Žnidar, Zg. Brnik 101 8542 Prodam osebni avto MINI MORIŠ, registriran eno leto, z dodatnimi rezervnimi deli. Koselj, Ribno 39, Bled 8545 Prodam FIAT 125 P, letnik 1977, regi-striran do 28. aprila 1989. Tel.: 83-404 ali 81-341, int 28-65_8549 Prodam GOLF diesel. Globočnik, Vo-glje 86, Šenčur 8552 Prodam Z 101 karambolirano, letnik 1987. Tel: 73-160_8555 Prodam ALFA SUD, letnik 1973, registriran do 11. junija 1989. Ogled v petek in soboto. Studenčice 7, Lesce _ 8557 Prodam Z 750, letnik 1976. Tel.: 40-525 _8558 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1987/10. Brane Korenčič, Sv. duh 69, Škofja Loka 8559 Dobro ohranjen CITROEN GS, letnik 1980, prodam. Kapetanovič, Grajska 45, Bled, tel.: 77-945, služba ob 18. uri _ 8562 Prodam Z 850, letnik 1983. Šilar, Sr. Bitnje 102 8565 Prodam Z 128, letnik 1985, dobro ohra-njen. Sr. Bela 34/a 8573 Prodam GOLF DIESEL, letnik 1983. Tel.: 47-578, Jezerska c. 63, Kranj 8576 Prodam osebni avto Z 101, letnik 1980, registrirana do 15. aprila 1989, cena 350SM. Ramo Biberovič, Ravne 16, Tržič_8587 Ugodno prodam R 4, letnik 1979. Tel.: 42-530, Stular_8588 Prodam UNO, letnik 1986. Dorfarje 16 _8589 Prodam nova zadnja leva vrata za Z 101. Tel: 27-878_8590 BMW 318 I, letnik 1985, kovinske barve z dodatno opremo, prodam. Tel.. (061)612-247, zvečer_8593 Z 750, letnik 1979, registriran do februarja 1989, prodam. Tel.: 36-844, vsak dan od 15. do 18. ure 8594 Prodam karambolirano Z 101, letnik 1982. Mirko Kondič, Šorlijeva 6, Kranj _8596 Prodam Z 750 lux, letnik 1975, neregistriran. Peterman, Nova vas 1/a, Radovljica 8638 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1982/X, odlično ohranjeno. Tel: 22-341 8639 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, 56.000 km. Tel: 62-627_8640 Prodam Z 101 comfort, letnik 1982. Smiljetič, Proletarska 9, Tržič 8641 Pozor! Prodam skoraj nov R 4, prevoženih 4000 km. Tel.: 46-072, popoldan _8597 Prodam 126 P, dobro ohranjen, registriran do 27. maja 1989. Tel.: 38-284 _8602 Prodam VW 1302, letnik 1971. Vlado Živkovič, Pristava 51, Tržič_8603 Z 128, letnik 1987 prodam za 900 SM. Ogled popoldan. Črnivec 7, Brezje _ 8605 Prodam GOLF DIESEL, star 9,5 let. Razgledna 9/a, Bled_8607 Prodam UNO 60 S karamboliran! Ogled v nedeljo, 5. junija od 12. do 15. ure. Franc Martinjak, Zg. Brnik 76/a _86_n Prodam Z 750, letnik 1981. Voklo 16 _8614 Prodam LADO, letnik 1971. Masten, Britof 290, tel.:36-120_8617 Prodam GOLF, letnik 1980. Dagarin, šorlijeva 21, Kranj 8620 Prodam OPEL KADETA, letnik 1981, garažiran. Brajič, Golnik 112 8623 GLAS 22. stran MALI OGLASI, OGLASI Petek, 3. junija 198« Prodam Z 128, star 17 mesecev. Brajič, Zlato polje 2/a, Kranj_8624 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Gre- goričeva 28, Kranj čirče_8625 Prodam Z 750, letnik 1977. Tel.: 74-402, Vošče 2/a_8628 Prodam ohranjeno Z .01, letnik 1975. Tel.: 34-780_8629 PEUGEOT 305, letnik 1980, prevoženih 45.000 km, ugodno prodam. Reteče 25, Škofja Loka_8631 Prodam dobro ohranjeno DIANO 6, letnik 1978, registrirana do marca 1989. Tomič, Svetinova 23, Koroška Bela _8633 Ugodno prodam TOMOS APN 6. Tel.: 50-923 8635 Ugodno prodam NSU 1200. Tel.: 61-961, int. 98, dopoldan_8742 Prodam odlično ohranjeno ŠKODO 110 L, letnik 1980 in nov še zapakiran pralni STROJ gorenje. Tel.: 26-255, po 15. uri_8748 Prodam APN 6, star 7 mesecev. Tel.: 44-080 8749 BMW 316, letnik 1978, prodam ali me-njam (Fičo). Miro Torkar, Nadižarjeva 13, Kranj Čirče 8751 Prodam nov desni prednji blatnik in prednji odbijač za GOLF JGL. Kepic, Velesovska 12, Šenčur, tel.: 41-081 _ 8718 Prodam GOLF diesel, letnik 1985 in dve otroški postelji. Tel.: 37-353 8719 Prodam motor TOMOS ELEKTRONIK 90. Boris Fajfar, Triglavska 21, Bled _ 8725 Prodam novo trokolo v garanciji TOMOS APN s prikolico, nosilnost 300 kg, primerno za prevoz vseh vrst tovo-rov. Tel.: 50-855_8726 Prodam LADO 1200, starejši letnik. Jezerska 98, Kranj 8727 Prodam APN 6 in baldahim za cam-ping prikolico. Divjak, C. na Brdo 51, Kokrica, tel.: 47-541 8729 Prodam Z 101, letnik 1978, registrirano do aprila 1989. Vojko Uzar, Pristava 35,Tržič__8733 Prodam AUDI 80 GL diesel, letnik 1984. Franc Ravnikar, Zg. Duplje 4 __8736 Prodam ŠKODO LS, letnik 1980. Tel.: (061) 749-161_8738 Prodam GOLF, letnik 1980, 73.000 km. T«l 40-537 8741 DEŽURNI VETERINARJI: Telefon: 25-779 Ugodno prodam VW 1200, vozen, neregistriran. Tel.: 51-699, popoldan 8642 Prodam zelo dobro ohranjeno Z 101 comfort, letnik 1980, registriran do aprila, rdeče barve. Cena 350 SM. Ogled v soboto. Perhavec, Ljubljanska 2, Kranj _8644 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Poto-čnik, Zabrekve 11, tel.: 66-397 8645 Iščem streho in leva vrata za Z 101 mediteran. Tel.: 51-946, popoldan 8647 Prodam FIAT 750, letnik 1979. Tel.: 34-030_8653 Z 101, letnik 1975, prodam, obnovljena, registrirana do marca 1989. Komat, Levstikova 1, Kranj, tel.: 23-931 8656 Prodam WARTBURG limuzino, letnik 1979, s kljuko in radiom. Zadnja blatnika sta nova. Meno Mavkoč, Žirovnica 22/a, tel.:80-530_8658 Prodam starejši letnik Z 101 ter nove GUME 900x20. Tel.: 70-083 8663 Prodam Z 750, registriran do maja 1989. Tel.: 35-317_8665 Prodam JETTO diesel, letnik 1981. Franc Grilc, Črnivec 10/a, Brezje 8668 Ugodno prodam KOMBI ZASTAVA 850, letnik 1979. Tel : 74-368, Lesce __8670 Ugodno prodam TOMOS AVTOMA-TIK, izvozni model, sive barve. Pipano-va 62, Šenčur_8672 Prodam 126 P, letnik 1980. Zasavska c. 40/a, Kranj 8673 Poceni prodam Z 101, letnik 1982. Ni-količ, Drolčevo nas. 18, Kranj Orehek _ 8676 Prodam Z 101 lux, letnik 1977, registrirano do aprila 1989 Jovič, Blaževa 10, Škofja Loka 8683 Prodam traktorsko KOSILNICO vikon hidravlično in GOLF diesel, letnik 1983, dobro ohranjen. Tel: 69-070 8685 Prodam Z 101, letnik 1972, v voznem stanju, registrirana do julija. Košir, Forme 5, Žabnica 8686 Prodam OPEL KADET, letnik 1973, re-gistriran celo leto, dobro ohranjen. Debeljak, Partizanska pot 7, Kokrica _8695 FIAT 850, prva registracija 1977,, 110 000 km, obnovljen, prodam Hruši-ca 64, Jesenice 8697 Ugodno prodam R 4, letnik 1977. Tel.: 73-047_8699 Prodam OPEL KADET, letnik 1983, čo-koladno rjav 64.000 km Ivo Čarman, Sv. Duh 38, Škofja Loka _8700 MZ 150 enduro, unikat, prodam ali za menjam za APN 6. Kozinc, Štrukljeva 13, Radovljica__8709 Prodam MOPED TOMOS TS 3. Tel.: 60 709, zvečer 8714 Hotel i Tebami Kranj domače specialitete - primerna postrežba - ugodne cene VSAK PETEK IN SOBOTO OD 20. DO 24. URE PLES NA VRTU HOTELA JELEN IGRA ANSAMBEL, »SAMO TAKO« ZA VAS SMO OBNOVILI TUDI RESTAVRACIJSKI PROSTOR VABLJENI tel.: 21-466 Prodam osebni avto MOSKVIČ, letnik 1979, trenutno nevozen. Tel.: 74-007, po 19. uri 8753 GOLF, dobro ohranjen, 26.000 km, le-tnik 1982, prodam. Felicijan, Savska 20, Lesce, tel.: 75-272_8756 Ugodno prodam Z 101, letnik 1987. Sp. otok 25, Radovljica 8757 Prodam MOPED APN 6, sive barve, star 3,5 let, z dodatno opremo, odlično ohranjen. Cena 80 SM. Tel.: 76-142, popoldan 8758 Prodam ŠKODO 100, registrirano do aprila 1989, cena po dogovoru. Grča, Sp. Bela 7, Preddvor 8764 Karamboliran NISSAN SUNNY, letnik 1987, prodam. Tel.: 50-861, dopoldan _8766 Prodam OPEL ASCONO 16 S lux, letnik 1982, uvožen, 5 vrat, metalne barve, prevo ženih 53.000 km, ugodno. Tel.: 73-263_8767 Prodam DIANO, 126 P in KOLO beno-to. Tel.: 45-264 po 14. uri_8778 Prodam R 4 GTL, letnik 1981, generalno obnovljen in otroški VOZIČEK, globok, italijanski, nov. Tel.: 39 508 8783 Ugodno prodam FIAT 127. Borut Torkar, Boh. Bela 73, tel.: 77-661, dopoldan 8784 Prodam ŠKODO R 110, letnik 1978. Tel: 77-661, dopoldan 8785 VABI V NOVO KOMISIJSKO trgovino v Škofji loki. Spodnji Trg 30. Posreduje in prodaja avdio -video - glasbene in ostale predmete Odprto vsak dan od 13. do 19. ure. sobota od 8. do 13. ure RAZNO PRODAM Prodam dobro ohranjeno otroško STAJICO in športni voziček Marela Planina III, Trg Prešernove brigade 7, stanovanje 38 8440 Prodam otroško KOLO BMX, za sta rost 4 7 let ter ŠTEDILNIK (2 + 2). Tel.: 70-384_8506 Prodam ZAJČNIKE. Tel.: 24-903 85T9 Prodam SENO, suho, letošnje. Tel.: 50 183_8523 Prodam prikolico ADIRA 500, popol noma novo, z baldahimom, 5 odsto tkov ceneje. Tel. 83 663_8530 Prodam štiri skoraj nove RADIATOR JE JUGOTERM in nov stroj za pomiva nje posode Gorenje, poceni Tel.: 40-578_8537 Prodam lesene vile. Zabukovje 13 8538 Prodam ŠOTOR, nemški, z eno spalni co za 20 SM Tel: 33 236_8550 Prodam balkonska vrata, rabljena ra, Mlaška 19, Kranj_8556 Prodam poročno OBLEKO, št. 38 40 Tel : 39-393_ 8563 Prodam globok otroški VOZIČEK Tel 83 336, od 19. ure naprej_8568 Prodam prikolico za osebni avto. Tel 42-115_8569 Prodam domače žganje. Franc šolar, Brezje 29, tel.:79-817_8572 Tekmovalno in športno kolo, ugodno prodam Velkavrh, Tavčarjeva 5, Jese niče Plavž 8586 Prodam otroško kolo na 5 prestav Lukman, tel : 37 433, popoldan, dopol dan, 27 287_8599 Prodam ŠOTOR za 4 osebe Britof 332/a, Česen 8604 Prodam otroški športni VOZIČEK, hla-dilnik z zamrzovalnikom, rabljen štedilnik kuppersbusch, teniška loparja. Snedic, Kranjska c. 2, Šenčur 8610 Prodam nove lipove AŽ panje, 10 sa-tarje. Tel: 39-830 8616 Ugodno prodam belo poročno obleko. Tel.: 39-297__862_ Prodam ZLATO za zobe. Tel.: 28-108 _8627 Betonske plošče 40 x 40 in železne sode 200 litrske, prodam. Tel.: 80-000 8643 Prodam gumijasti ČOLN maestral 5, rabljen 10 dni. Jože Kogoj, Slap 6, Tržič_ 8652 Kombiniran otroški VOZIČEK avstrijski, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 78-108, popoldan_8654 Ugodno prodam JADRALNO DESKO JUGO za začetnike. Tel.: 62-341, zvečer 8655 Prodam JADRALNO DESKO VEPLAS polaris in motorno kolo APN 4. Simon Žontar, Virmaše 14, Škofja Loka 8664 Kopalno kad, litoželezno, vzidno, pro- dam. Tel.: 24-927_ 8667 Prodam globok otroški VOZIČKE in ponjavo (cerado) za Z 645. Trboje 2/a __ 8671 Prodam ČOLN elan T 401 z motorjem tomos 4 in prikolico. Zajec Bojan, Gol-nik67_8688 Prodam kombinirani otroški VOZIČEK, stolček in oblačila do enega leta. Tel.: 34-810_8691 Prodam ZMAJA primernega za šolanje. Tel: 60-844_8711 Večji ŠOTOR ugodno prodam. Tel.: 34-154 ali 46-009_ - 8715 Prodam dobro ohranjen ŠOTOR za 4 osebe. Polajnar, Smledniška 95, tel.: 34-410_8732 Prodam lep jedilni KROMPIR igor. Tel.: 62-587_8765 Prodam 300 kg jedilnega KROMPIR- JA. Tel.: 36-161_8768 Prodam dve leti staro fantovskoKOLO na 5 prestav. Koroška c. 14, Jesenice, tel.: 83-053_8775 Prodam GOBELINE in HARMONIKO B-Es-As. Partizanska 37, Šenčur 8780 Prodam omaro za dnevno sobo, kuppersbusch in dve poročni obleki. Tel.: 39-297, ves dan ali 25-981, int. 249, dopoldan 8786 ZAPOSLITVE GORENJCI POZOR! Pridružite se prodaji enkratne knjige sedanjosti in prihodnosti (ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE). Prodaja zagotovljena. Vzemite si čas ob vikendih, ne bo vam žal. Tel.: (064) 82-557, od 19. do 21. ure, vsak dan razen vikendov. 8202 Šivilji šteparici z veliko prakse, nudim redno honorarno delo-šivanje rokavic. Šifra: SPOSOBNA 8608 Iščemo čistilko za čiščenje stolpnice v Podlubniku 156, Škofja Loka. Informacije dobite v stanovanju Kos, 2. nadstropje 8626 Oddam delo na dom - činjenje. Naslov v oglasnem oddelku. 8637 Iščemo KUHARICO upokojenko za delo v popoldanskem času. Tel.: 75-504_8650 Zaposlimo tri akviziterje z vsaj enim letom prakse in starostjo od 30 do 40 let, resne, komunikativne, z lastnim prevozom. Artikel-domača zdravilna lekarna. Zaslužek takoj! Delo popoldan in ob vikendih, šifra: 32 ODSTOTKOV_8659 Mlajšega upokojenca za preprosta ročna dela v gostišču na Bledu sprejmem Tel: 77 458, po 19. uS. 8679 Sprejmem kuharja za delo v gostišču na Bledu. Tel : 77-458, po 19. uri 8680 Restavracija in penzion TRIPIČ v Boh. Bistrici, zaposli takoj natakarico. Prijave sprejemamo osebno ali po tel.. 76 149 _8689 Potrebujemo ljudi za obiranje vrtnih jagod Marija Šušteršič, Mlakarjeva 75, Šenčur, tel.:41-026_8720 Izkušeno šiviljo ali krojačico takoj zaposlim Šifra: ODLIČEN OD 8750 Takoj zaposlimo KUHARICO z nekaj prakse OD dober, sreda, četrtek prosta. Informacije osebno ali po tel : 35-904_8760 Iščemo sobarico za nadomeščanje de lavke na porodniškem dopustu. Tel.: 75-504_8771 Zaposlim več čistilk v redno delovno razmerje. Začetek dela takoj! Dobro , došle domačinke Nakla. Tel.: 33-133 8777 ŽIVALI / mali oglasi tel. 27960 Prodam nemške OVČARJE brez ro dovnika, stare 6 tednov Tel : 42 572 JARKICE rjave hisex, prodam. Stanov nik. Log 9, Škofi« Loka 8364 Prodam "PSIČKO labradorko, staro tri in devet mesecev, odličnih staršev Zvone Novoselec, Zoisova 42, Boh Bistrica_8516 Prodam dva PUJSKA 6 tednov stara. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 8521 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Tel : 51-066_8540 Prodam KRAVO simentalko, ki bo sre di junija četrtič telila Koprivnik 6, Bled _8543 Prodam TELICO simentalko, ki bo junija teletila ali menjam za eno leto sta rega bika Senično 20, Tržič 8547 Prodam dve TELICI, ki bosta telili juni ja. Lavrič, Dornice 2, Vodice 8548 Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manj-še ter SVINJO po prašičkih Sp. Brnik 60 8560 v* VELIKA IZBIRA POHIŠTVA v veleblagovnicah NAME po Sloveniji vam nudijo veliko izbiro pohištva tovarne MEBLO in drugih proizvajalcev - možnost obročnega odplačevanja. UGODNA PONUDBA od 30. maja do 4. junija vas vabimo na oddelek posebne prodaje v I. nadstropju naše veleblagovnice na ogled in nakup blaga po ugodnih cenah. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Prodam dve KRAVI. Velesovo 34 8567 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Okroglo 15, Naklo_8571 Prodam mlado KOZO z mladičem. Tel.: 79-921 _ 8580 TELIČKO simentalko, staro štiri tedne, prodam. Struževo 9, Kranj 8581 Prodam 10 tednov stare NESNICE. Jo-že Bajt, Sr. vas 21/a, Šenčur, tel.: 41-107_8582 Prodam BIKCA simentalca. Hrastje46 _8592 Kupim mladega kozlička za družbo otrokom. Tel: 68-397 8598 KLJUČAVNIČARSTVO ŠEPETAVC, c. na belo 8 kokrica, 64000 kranj PEČI ZA CENTRALNO (ŠE PO STARIH CENAH) OD 25 DO 300 KW, bojlerje 80 do 120, CISTERNE IN TOPLOTNE ZBIRALNIKE DO 5000 L IZVAJAMO VSA KLJUČAVNIČARSKA DELA IN USLUGE zmerne cene in garantirana visoka kvaliteta Prodam KOZO rodovniško z dvema mladičema. Kamenčić, Savska c. 42, Kranj_8600 Prodam KRAVO po teletu. Možjanca 2 __8602 Prodam breje TELICE simentalke ali menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka__8618 JARKICE rjave prodam Hraše 5, tel : (061)627-029_8619 Prodam KOZO, ki bo v kratkem imela mladiče. Naslov v oglasnem oddelku. _8622 JARČKE, odlične nesnice, dobite v Srednji vasi 7, Golnik Bidovec 8634 Prodam ZAJCE - mladiče od dva do tri mesece stare in ZAJCA. Bajt, Polica 13 _8646 Prodam PSIČKO črno labradorko, sta-ro 6 tednov Nataša Jerkovič, Pipano va 45, Šenčur_8692 Prodam en mesec staro TELIČKO si mentalko. Breg ob Savi 3, Mavčiče 8693 Prodam čistokrvnega PSA pekinezar ja. Tel.: 37-429 _8696 Oddam dva meseca starega PSIČKA ali dve leti staro PSIČKO Žagar, tel 42 524_8731 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 8754 Prodam dobro KRAVO, črno-bela, v 9. mesecu brejosti. Jezerska 2, Kranj ______8761 Prodam 5 tednov staro plemensko TE LIČKO firzijko Voglje 64, tel : 49 076 _8769 Prodam 9 tednov stare PUJSKE Mari ja Ziherl, Sr. Bitnje 97_8770 Prodam dve KOZI (mlekanci). Tel 81 913 _8776 Prodam 2 meseca stare JARKICE Až man. Suha 5, tel.:43-010_8781 Prodam mlado KRAVO s teletom ali zamenjam za jalovo kravo. Visoko 5, Šenčur KUPIM Kupim voz za konja "prek voz"(zapra vljivček) na gumi kolesa ali kočijo Tr San, Hraie 14, Smlednik_8551 Kupim gradbeno barako 3 x 4 m Tel.: 74-376_8553 Kupim 50 litrski plinski hladilnik, pri meren za kampiranje Tel : 89 110, zvečer^_8632 Kupim DOBERMANA, brez rodovnika, mladiča, psičko. Tel.: 70 408, zvečer _8701 Kupim suhe smrekove colarice. Tel.: 42 771_8712 Kupim več mladih ovc jagnjet Tel: 77-966_ 8/:i4 Kupim barvni TV z daljinakim upravljanjem Tel 45 558 8745 STANOVANJA Oddam sobo z uporabo sanitarij in kuhinje. Šifra: ČIMPREJ 8502 Zamenjam garsonjero na Planini za večje stanovanje na Planini. Tel.: 39-793_8511 Mlada družina išče stanovanje v radovljiški občini. Tel.: 73-356 8544 Za krajši čas najamem manjše stanovanje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 8566 Prodam dvo in pol sobno STANOVANJE 60 kvad. m Na Trati, Škofja Loka, vseljivo takoj. Šifra: GOTOVINA 8681 Mati s 7 letno hčerko najame v Kranju ali bližnji okolici, samostojno stanovanjsko enoto. Šifra: NUJNO 8707 Prodam ali zamenjam za manjšo hišo v okolici Kranja komfortno dvosobno stanovanje. Tel: 38-104 8737 Takoj oddam GARSONJERO v Kranju. Šifra: ODDAM 8774 Oddam dvosobno STANOVANJE v okolici Cerkelj. Predplačilo za 1 leto. Šifra: SLOVENEC 8779 STAN. OPREMA Prodam OKROGLO MIZO (raztegljiva, lužen hrast, masivna) in 6 STOLOV Tel. 62-833, zvečer_i Prodam dobro ohranjen UMIVALNIK. Galjot, Lahovče 6, Cerklje 8105 Prodam manjšo dnevno sobo, ki je lahko tudi otroška. Žnidar Janez, Jezerska c. 64/a, Kranj 8475 Za 45 SM prodam otroško SOBO. Tel.: 36-833 8494 Prodam sedežno garnituro (trosed in dva fotelja). Tel.: 75-045_8498 Prodam rabljeno kuhinjsko opremo z dvema elek. štedilnikoma, dva kup-persbuscha, termo PEČ 3 KW ter betonsko strešno opeko, 50 odstotkov ceneje. Tel.: 25-722 _8503 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK (4 elek-f 2plin). Tominčeva 15, Stražišče _8520 Prodam otroški jogi 65 x 135 cm za 4 SM.Tel.: 74-141_8541 Prodam novo KUHINJO Brest 2000, 15 odstotkov ceneje Fende, Hrastje 112-_8575 Poceni prodam rabljeno kompletno spalnico in dva kavča. Kranjc, Kajuhova ul. 3. Kranj 8577 Prodam francosko posteljo 190 x 1^. Tel: 26-945 868j Tel, Prodam 61-548 SPALNICO Meblo. Prodam ŠTEDILNIK ( 2 plin, 4 e\eH Tel.: 57-187_870* Prodam nerabljen 8 litrski elektrik1 ploščati BOJLER. Danica Zaje, Gol"1. ška 62, Mlaka, tel: 28-477__8/^ Ugodno prodam kombinirani ŠTEDILNIK (4 elek. 2 plin). Tel.: 88-559, črn«' tova 15, Kranjska gora Štedilnik na trda goriva kuppers' buseh,prodam. Goliška 15, Kokrica t, Ugodno prodam sedežno garnitu^' tepih in 5 nerabljenih gum za LAO^. Tel.: 22-007_8P? Prodam KAVČ in dva fotelja."^, 26-879, od 15. do 17. ure_8^ Ugodno prodam dobro ohranjena^' DILNIK ( 4 plin, 2 elek), električni vŽifl: Tel: 41-056 « 877^ POSESTI OBJE^ V bližini Jesenic prodam primeren za vsako obrt, skladišče dograditev stanovanja. Tel.: 75-288 KIOSK - aluminijast, 2,20 x 3 m, poPj>' noma obnovljen, prodam: Tel : 41 -10 Prodam HLADILNIK kom. Tel : 25 433 zamrzovalni 8648 VIKEND v okolici Kranja, prodam-21-808, sobota in nedelja od 8. do''j ure_____J>!> V Naklem oddam v najem privatni'' za mirno obrt POLOVICO HISE z gaf° žo in telefonom. Naslov v oglas"8/,« oddelku._ kleparsko delavnico opremljeno d8^j v najem. Tel: 60-721 _^°l>. Prodam NJIVO v Lahovčah 1jh 27-220___5i? GOZD v izmeri 2,9 ha v Nomenju. j$ dam Tel.: 34 926 PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO Zg Brnik nuje v nedeljo, 5. junija 80 lejn'jp ustanovitve. Ob 15. uri bo parad8.^ kulturni program, nato pa VEL VRTNA VESELICA s srečelovom^. kegljanjem. Igral bo priznani >"{9m bel LOJZETA SLAKA VABLJENI! Sporočamo žalostno vest, du nas je zapustil naš sodelavec v pokoju, iz tozda GTI — DE Cevarna FRANC KERN roj. 1912 Od njega smo se poslovili v soboto, 28. maja 1988, ob 16. uri n8 pokopališču na Trsteniku. SINDIKALNA ORGANIZACIJA »SAVA« KRANJ ZAHVALA Za vedno nas je zapustil drag1 oče, stari oče, brat in tast JANKO POGAČNIK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim i__| dom, prijateljem in sodelavcem Elektro Kranj, Ffi_jjj skemu salonu Kunstelj, nosačem, praporščakom, Pe kam in pevcem, ki so ga tako številno spremili na nJ govi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo LD K*GH za organizirano spremstvo, govornikoma Beštru in„ ^ šetu za poslovilne besede. Najlepša hvala obema ^ nikoma /.a lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hv^ VSI NJEGOVI Ovsiše, Hotemuže A -Petek, 3. junija 1988 MALI OGLASI, OSMRTNICE 23. STRAN GLAS ČESTITKE FRANJOTU z Jezerskega za 50. letnico VSE NAJBOLJŠE. Zaročenka Bre-HL. 8533 IZGUBLJENO Poštenega najditelja zlate verižice iz-uuu^ene na relaciji Kranj (Titov trg), Siražišče, prosim, da mi jo proti nagradi vrne na naslov: Malovrh, Tomin-ggva 23, Kranj Stražišče__8698 OBVESTILA RpLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, W208 Šenčur - Obveščam cenjene stranke, da sprejemam naročila za vse yrste rolet: -lesene, plastične, aluminijaste -žaluzije v vseh širinah in barvah -lamelne zavese TEL.: (061) 50-720 ___5062 ^delujem CISTERNE za kurilno olje in instalacije centralne kurjave Tel.. Igj20, zvečer_7715 polagam, brusim in lakiram parket in ladijski pod na območju Jesenic in Ra- gpvjjice. Tel: 89-109_8359 Popravljam vrtne motorne kosilnice. Hudobivnik, C. na Rupo 20, Kokrica, jgj_24-433_8374 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna pri Slavki v Podbrezjah odprta °d četrtega junija dalje. Za obisk se Pfjporočamo._8531 Hitro in kvalitetno izdelujem fasade. JeL: 33-276_8535 OVČARSKA PAŠNA SKUPNOST "SORIŠKA PLANINA" obvešča interesente, da sprejema ovce na planinsko pašo. Število in čas javite predhodno na tel.: 66-820. Ovce pase poklicni pastir. ____ 8703 ^a hitro in solidno popravilo vašega Pralnega stroja, štedilnika, bojlerja in drugih gospodinjskih aparatov - pokličite SERVIS Žepič Andrej, tel.: 57-066 __ 8740 OSTALO Poceni prodam novo montažno GA-2^0. Tel.: 75-940, popoldan 8505 Tel. 60 180, 8539 TIPKAM vse vrste besedi Jp/Joldan F»licita Podakar, Trstenik št. 3, se opravičuje Edvartu Hajdinjak in Marti-ni Košnek za žaljive besede in pisanje. __ 8564 Poceni instruiram angleški jezik. Tel.: ?^0V7 _8606 *ahva'iujem se poštenemu najditelju " uslužbencem Jugobanke za vrnjeni °enar. katerega sem izgubil dne 23. rBl* pred vhodom. Vsem najlepša gyj|a_Anton Naglic, Zg. Bela 4 8661 Apartman v Zadru za 6 - 8 oseb, odda ">o od 1. julija do 15. julija Tel.: (057) JJ4-943_8669 Podpisani Boštjan Meglic, Cankarjeva 'I.Tržič, preklicujem žaljive besede, ki V»m jih dne 19. maja 1988, izrekel B.S. 'n se zahvaljujem, ker je odstopila od Igsebne tožbe._8713 Oseba, ki je v soboto, 28. maja, vzela *olo PONY, sive barve za trgovino na nrnskovem, je bila opazovana. Pro S5*»J_j ga vrne na isto mesto 8728 podani GARAŽO na Zlatem polju. ^125-764, od 15. do 16 ure 8747 V SPOMIN FRANCIJA KUHARJA UROŠA SITARJA 30. maja pred letom dni, na lep pomladni dan, ko se je dan prevesil v mrak, je za vedno ugasnilo življenje dveh prijateljev, dveh mladih fantov. Na cesti ugasnilo je mlado življenje, v srcih naših pustilo neizmerno trpljenje, spomin na vaju rosi nam oko, vendar nazaj nikoli več vaju ne bo. Hvala vsem, ki čutite z nami, prižigate svečke in prinašate cvetje. Žalujoči: starši, brata in vsi, ki so ju imeli radi Zadraga, 1988 ZAHVALA Ob boleči, mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca in tasta IVANA PAJERJA p. d. Frončovega Ivana se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gasilskemu društvu Šenčur, Društvu upokojencev Šenčur, AMD Šenčur, delovni organizaciji IKOS Kranj, DMD Železarne Jesenice. Še posebno pa hvala pevcem iz Šenčurja za ubrano petje, govornikom za poslovilne besede, nosilcem prapora in g. župniku za pogrebni obred. VSI NJEGOVI Šenčur, 27. maja 1988 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in bivšim sodelavcem ISKRE, ki ste čustvovali z nami, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje, ko nas je zapustil naš dragi AVGUST VIDMAR-TONE nosilec partizanske spomenice 1941 Posebna zahvala velja skupščinama občin Kranj in Kamnik in njunim družbeno političnim organizacijam, RO ZZB NOV Slovenije, krajevni skupnosti Vodovodni stolp in njenim DPO, soborcu v kamniškem bataljonu za občuten poslovilni govor, pripadnikom JLA za častni vod in godbo, praporščakom in vsem, ki so se od njega poslovili. Vsem in vsakomur posebej hvala. ŽALUJOČI NJEGOVI Kranj, 31. maj 1988 ZAHVAIA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice ALOJZIJE ŠTERN roj. Žužek j*e toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sose-°m in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje, r številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno valo smo dolžni strežnemu osebju Doma oskrbovancev Kranj. VSI NJENI Kranj, 24. maja 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi brata in strica LOVRA RANTA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, čevljarni Ratitovec, čebelarskemu društvu in ZB Zali log za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti in poslovilne besede. Posebna hvala tudi sosedom za vsestransko pomoč, dr. Jožetu Možga-nu za dolgotrajno zdravljenje in g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJEGOVI Zali log, 30. maja 1988 Kako močna je ljubezen spoznaš, ko se le ta spremeni v bolečino V SPOMIN V soboto, 4. junija, minevajo tri žalosti polna leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi IVO ZUPANC Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 4. junija 1988 zahvala Ob boleči izgubi sestre in tete ANTONIJE BOGATAJ roj. 1923 se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje. Posebna zahvala pevskemu zboru Alpina in cerkvenemu zboru iz Gorenje vasi ter g. župniku za lep pogrebni obred. vsi domaČi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA HAJNSKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala OZD Iskri Otoče, Almiri Radovljica, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Podnarta in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Otoče, maja 1988 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete ANTONIJE KODRIČ se iskreno zahvaljujerho sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma počitka na Planini, kjer je pokojna Antonija preživljala zadnjih osem let. Posebna zahvala častitljivi duhovščini g. dekanu, g. kaplanu Janezu in g. kaplanu Pavletu iz Stražišča za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Prisrčna zahvala mladinski skupini iz Stražišča za lepo slovo in pogoste obiske v domu. Hvala vsem dobrim Stražišanom, posebno g. Mili Kobalovi in g. Bo-gatajevi za pogoste obiske in tolažilne besede. Nazadnje še zahvala pevcem iz Stražišča za tako ganljivo zapete žalostin-ke. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 31. maja 1988 ZAHVAIA b nenadni izgubi dragega očeta, brata, starega očeta in strica STANETA TOPLAKA nosilca partizanske spomenice se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vašČanom in znancem, za vso pomoč, izrečeno sožalje, Podarjeno cvetje, ter vsem, kiste ga spremili nanjegovi zadnji potj pOSebno se zahvaljujemo občinskemu od-°°ru ZB NOV Kranj, za organizacijo pogreba in oddelku JLA za izstreljene častne salve, KS Ljubno-Otoce, Posebno tov. Jožetu Ješetu za izkazano pozornost. Hvala govornikom za izrečene besede, pevcem DPD Svoboda Podnart za zapete žalostinke in godbi iz Kranja. VSI NJEGOVI v spomin JANI SUŠNIK Sedmo leto že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Vsem, ki se je spominjate in prižigate svečke na njenem preranem grobu naša iskrena zahvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in strica JOŽETA RAKOVCA iz Šorlijeve 11, roj. 1901 se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujem se tudi dr. Veselu, dr. Novaku, osebju Nevrološke bolnice Ljubljana, g. župniku za pogrebni obred, pevcem društva upokojencev in vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji pot. Vi.3m še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČA ŽENA Kranj, 28. maja 1988 mali oglasi tel. 27960 Bohinjci letos pripravljajo vrsto prireditev Bohinj ni več zaspan Ljubljana, 1. junija — Bohinj ponovno postaja zanimiv tako za domače kot tuje goste, ki jih letos pričakujejo precej več kot prejšnja leta. Po prvih podatkih agencij naj bi tujih gostov prišlo okoli 20 odstotkov več kot lani, prav tako veliko zanimanje pa je za počitnice v Bohinju tudi pri nas . Na tiskovni konferenci, ki so jo ob prihajajoči sezoni pripravili bohinjski turistični delavci, so imeli namen predstaviti predvsem izvenpenzionsko ponudbo Bohinja, ki se zadnji dve, tri leta, opira na številne prireditve. Gotovo vsi poznamo bohinjski kravji bal, pa kresno noč in kmečko ohcet, ki v Bohinj poleg turistov privabijo veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Tam okoli pet tisoč obiskovalcev se zbere na različnih prireditvah, na kravjem balu pa tudi trikrat toliko. Letošnjo sezono bodo začeli predvsem z rekreativnimi in športnimi prireditvami, saj je Eksplozija v novi jeklarni Jesenice, 2. junija — Danes dopoldne je v novi jeklarni na Jesenicah prišlo do eksplozije v elektroobločni peči. »Vzrok za eksplozijo je še neznan. Verjetno pa je prišlo do okvare, ko je voda vdrla v peč. Poškodovani so nekateri deli peči, ki jih bomo poskušali še v današnjem dnevu popraviti in peč usposobiti za nadaljnje obratovanje. Ob eksploziji poškodovanih ni bilo,« je dejal vodja talilnic inženir Janez Biček. D. S. Bohinj s svojo okolico, s svojim jezerom, rekami in hribi predvsem primeren za turiste, ki imajo radi naravo, šport in rekreacijo. Poskrbeli so za rekreacijski spust po Savi Bohinjki, ki bo že to nedeljo, za različne teke, kolesarske prireditve, tenis turnirje, ribiška tekmovanja, jadralno* regato. Tudi folklornih in družabnih prireditev bo dovolj tja do začetka oktobra. Začele se bodo s srečanjem Bohinjcev na Vojah v začetku julija, nadaljevale s folklorno revijo, srečanjem pod bohinjsko marelo, kmečko ohcetjo, srečanjem mladih zadružnikov, kresno nočjo, večerom Agropopa, Zoisovimi igrami, ter seveda nepogrešljivim kravjim balom in srečanjem ovčarjev Brghinja. Kar trideset prireditev bo, saj so lani ob praznovanju visokega jubileja turizma v Bohinju ugotovili, da so gostje navdušeni nad pri- reditvami, pa tudi Slovenci od blizu in daleč so se spet spomnili na Bohinj in prišli za konec tedna ali le za en dan v kraljestvo Triglavskega narodnega parka. Prav to pa je tisto, kar je Bohinjce, ki so obračali hrbet razvoju turizma v kraju, spet opogumilo. »Nobenih težav ni pri pripravi prireditev, saj domačini radi pomagajo. Če je bilo še pred nekaj leti neugledno delati v gostilni, v hotelih, se to mišljenje med domačini spreminja. Mladi Bohinjci se odločajo za gostinske poklice, menja pa se tudi mišljenje, da je Bohinj rezerviran le za vi-kendaše,« pravi predsednik TPS za Bohinj Miro Mulej. Precej denarja (5,3 milijarde) je moralo turistično gospodarstvo Bohinja zbrati za organizacijo letošnjih prireditev. Vendar pravijo, da bo denar dobro naložen, saj z njimi ponovno hočejo-dobiti v Bohjnj domače goste, narediti nekaj tudi v smislu akcije »Turizem nas bogati« in dokončno zavreči prepogost očitek, da je Bohinj zaspan. V. Stanovnik GLASOVA ANKETA Socialni nemiri Velika prireditev na Bledu Srečanje voznikov golfov Bled, 4. junija - Od četrtka do sobote je na Bledu zanimiva prireditev, ki jo blejsko turistično društvo prireja skupaj s sosednjo avstrijsko Koroško. Srečanje GTI, na katerem se je, po dosedanjih prijavah zbralo več kot tisoč lastnikov golfov, se je začelo včeraj na Bledu. Danes je Sum izdaje vojaške skrivnosti Janša v priporu Ljubljana, 1. junija - Potem ko so delavci UNZ Ljubijana -mesto opravili preiskavo v stanovanju in na delovnem mestu Janeza Janše so zanj odrediti pripor. Oba včerajšnja ljubljanska dnevna časopisa sta v rubriki »kronika« prinesla v zvezi s tem nekatere uradne informacije ustreznih organov. Iz njih povzemamo, da delavci UNZ Lju-bljana-mesto sumijo, da je Janez Janša storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 224. člena KZ SFRJ in so zato zanj odredili tridnevni pripor. Sojenje za to kaznivo dejanje, tudi kadar gre za civilne osebe je predvideno pred vojaškim sodiščem in od tod sledi v tem primeru tudi pristojnost vojaškega tožilca. Ob tem dogodku je zahteval uradno pojasnilo od republiškega sekretarja za notranje zadeve predsednik RK ZSMS Tone Anderlič, kajti kot je znano, je Janez Janša eden od kandidatov za novega slovenskega mladinskega predsednika, nastali zaplet pa lahko resno ogrozi ali celo ustavi pravkar potekajoče volilne postopke v ZSMS. Ob izjavah Nove revije, uredništev mladinskih glasil, UK ZSMS... je v sredo, 1. junija, v prostorih CIDM-a, na Kersnikovi 4, nastala ob prisotnosti okrog 150 udeležencev - javnih delavcev, publicistov, novinarjev, profesorjev... - posebno izjavo je podpisalo 25 različnih uredništev, sekcij, društev itd. ter 60 posameznikov. Vine Bešter IZJAVA Navsezgodaj 31. maja 1988 so organi za notranje zadeve po nalogu vojaškega tožilca preiskali stanovanje in službene prostore Janeza Janše, znanega javnega delavca, mirovnika in enega od kandidatov za bodočega predsednika ZSMS. Preiskovalci so sprisotnim pojasnili, da iščejo vojaške dokumente, ki so označeni kot tajni. Pri preiskavi sta uradno povabljeni priči vztrajali, da se v zapisniku o preiskavi na službenem mestu verodostojno opiše dejansko stanje in zapiše, da na nobenem od najdenih in zaseženih papirjev ni bilo oznake o vojaški tajnosti, poleg tega pa je v zapisniku omenjena le domneva o najdbi »dela« takega dokumenta. V uradni izjavi, ki jo je republiški sekretariat za notranje zadeve zmogel posredovati javnosti šele po 36. urah od začetka obeh hišnih preiskav, pa se ogovori o najdbi zaupnega vojaškega dokumenta. Zgroženi smo zaradi dejstva, da so Janeza Janšo po opravljeni preiskavi, zasegu dokumentov in zaslišanju priprli. Ukrepa pripora zoper Janeza Janšo ni mogoče razumeti drugače kot. - nov poskus zastraševanja, ki so se ga lotili nasprotniki demokratizacije, da z ustvarjanjem incidentnih in ekscesnih primerov vzpostavili razmere, ki bi jim omogočili nove in ostrejše represivne ukrepe; - poskus kriminaliziranja Janeza Janše kot kandidata za predsednika RK ZSMS, kar pomeni nedopustno vmešavanje v volilne postopke in grob pritisk na javnost; Zaradi ravnanja z Janezom Janšo smo ogorčeni. Utemeljeno smo-človeško in državljansko-zaskrbljeni za naš ustavni red in temeljne človeške svoboščine. ZATO ZAHTEVAMO: L da Janeza Janšo takoj izpustijo iz pripora; 2. če bo na podlagi najdenih in zaseženih papirjev obtožen, naj se mu omogoči, da se brani s svobode; 3. natančno in javno pojasnilo takega postopanja! 4. Da institucije oblasti razpravljajo o tem dogodku in o tem javno in jasno oblikujejo svoje stališče. ZSMS pozivamo, da stori vse, da pripor Janeza Janše ne bo zlorabljen proti njegovi kandidaturi za predsednika RK ZSMS in v zvezi s tem podpiramo izjavo predsednika RK ZSMS Toneta Anderliča. Javnosti tudi predlagamo, da ravna civilizirano in odločno. Delegate in predstavnike v političnih institucijah pozivajo, da v zvezi s postopanjem proti Janezu Janši zahtevajo ustrezna pojasnila in okrepijo nadzor nad delovanjem državnih organov. V Ljubljani, L junija 1988 osrednja prireditev v Bad Klein-kircheimu, v soboto, 4. junija, pa bo najzanimivejši del prireditve na Bledu. Poleg sto avtomobilov vrste golf, ki bodo na Bledu vse dni, se bo pripeljalo še okoli 1150 golfov iz Avstrije, vsi pa se bodo potegovali za naslov »miss GOLF GTI«. Ta miss pa ne bo najlepša voznica golfa, temveč najlepši avto. Za radovedneže naj že sedaj zapišemo, da je imela lanska miss na sebi kar za 33 tisoč nemških mark »dodatne opreme«. Poleg tekmovanja bo tudi precej zanimivosti za obiskovalce, gotovo pa bo najatraktivnejše dviganje modela golfa GTI nad jezero, ki bo med 11. in 12. uro. Poleg prireditve organizatorji obljubljajo pestro ponudbo na stojnicah oblikovanih' v slovensko vas. Ob slovenskih kulinaričnih specialitetah se bodo predstavili tudi lončarji, izdelovalci zvoncev, čipkarice in drugi, ki opravljajo že malo pozabljene obrti. Ker na Bledu ta konec tedna pričakujejo veliko gostov, pa prireditelji opozarjajo, naj se obiskovalci ne vozijo prav v center mesta in naj upoštevajo navodila redarjev. V. Stanovnik Pred časom sprejeti ukrepi zveznega izvršnega sveta so med ljudmi naleteli na sila različne odzive. Kaj menijo o tem naši tokratni sogovorniki? Ukrepi,o katerih je bilo sicer v najširši javnosti že nekaj časa govora, so postali ali postopoma postajajo del našega vsakdana. Čeravno različni, bolj ali manj vidni politiki preko različnih izjav opozarjajo, da je potrebno vzpostaviti zaupanje v predložene spremembe, nekateri kljub temu nejeverno zmajujejo z glavami. Jure Cuderman: »Vem samo to, da so cene sproščene, da se je vse zelo podražilo, in da je dinar padel. Kolikor vem, je bilo takšnih ukrepov že precej, pa nobeden ni prinesel uspeha. Ljudje se bodo verjetno še bolj kot doslej zapirali sami vase.« Vladimir Ross: »Vse kaže, da gre vse skupaj navzdol. Vse več ljudi vedno težje prenaša stalne podražitve. Večina najodgovornejših ljudi v našem gospodarstvu in politiki je zaradi preteklih neuspešnih akcij izgubila zaupanje širokih množic« Prvi neposredni učinki so za prenekaterega občana najbolj jasno vidni v konkretnih podrast,,.., u -.oV-i+erih izdelkov v maloprodajni mreži na eni strani in omejitvi osebnih dohodkov na drugi strani. Čeravno moramo ob tem reči, da posamezne stvari v svoji potankosti še niso povsem dorečene, vendar sprejeti ukrepi že živijo svojo pot. Skupina izdelkov, za katere se cene svobodno oblikujejo,je velika, saj predstavlja več kot 60 odstotkov izdelkov — meso prve in druge kakovosti, perutnina, mlečni izdelki, testenine, pivo, sokovi, vino.... Miha Žumer: »Pravzaprav ne vem kaj bi rekel. Socialne razlike so vedno večje, tako, da verjetno tudi večji socialni nemiri niso več daleč. Vedno bolj postajamo razčlovečena družba in vedno bolj je jasno, da je tisto »delavski ra-zed na oblasti« farsa. Ljudje vidijo samo še Niko Bekšič: »S sprejetimi ukrepi mislim, da, gledano dolgoročno, ni izhoda. Predhodne podobne akcije so bile vendar dovolj jasno izražene s slabimi rezultati. Bojim se, da lahko vse to pelje v še večje nezadovoljstvo. Kako bomo pa potem reševali situacijo?« Vine Bešter Foto: G. Šinik Slovenski večer v Bad Ischlu Radovljica, 31. maja — Klub, ki združuje ljubitelje ansambla Avsenik v Bad Ischlu, turističnem kraju blizu Salz-burga, in tamkajšnje časopisno podjetje organizirata v soboto ob osmih zvečer slovenski večer, na katerem bodo nastopili ansambel Vita Muženi-ča, gorjanska godba na pihala in jeseniška folklorna skupina. Organizatorji večera so bili pred nedavnim na obisku v radovljiški občini, kjer so si ogledali muzej v Begunjah in pokopališče v Dragi, s predstavniki blejskega turizma in radovljiške občinske skupščine pa so se dogovorili o tesnejšem sodelovanju. C. Z. V nedeljo v Dražgoše Škofja loka, junija — V nedeljo, 5. junija, ob 10. uri bo v Dražgošah pred osnovno šolo IX. srečanje relejnih kurirjev Gorenjske, pionirjev in pohodnikov po poteh kurirjev. Vsem pohodnikom, ki so v minulem letu obiskali 40 spominskih obeležij, bodo podeljene zlate značke, /a kulturni program bodo poskrbeli dražgoški pionirji, mladina pa za domači prigrizek. Vabljeni! Jeseniški planinci razmišljajo: »Koče na Vršiču bomo kar zaprli« Jesenice, 30. maja - Že tretje leto Cestno podjetje Kranj postavi ob most pri Eriki tablo za pet ton, tako, da avtobusi ne morejo na Vršič. Med tolminsko in jeseniško občino potekajo v zadnjih letih resni pogovori o povezavi turizma na obeh straneh gorskega prelaza Vršič in o boljši turistični ponudbi v vseh planinskih kočah Vršiča, Trente in Kranjske gore. Pogovori se zdijo zagnani in resni, boljšo turistično povezavo dveh alpskih dolin optimistično napovedujejo vsi dolgoročni turistični plani. Planinsko društvo Jesenice se je z neverjetno smelostjo in obilo prostovoljnega dela odločilo za popolno obnovo Erjavčeve koče in ji je do zdaj uspelo kočo pokriti, ometati, letos pa naj bi zgradili še vodni rezervoar, greznico in dokončno uredili sobo za skupna ležišča. Že tretje leto pa jim pričakovanja o večjem turističnem obisku Vršiča prepreči Cestno podjetje, ki kot zanalašč pred turistično sezono postavi pred most ob Eriki prometno tablo z dovoljeno nosilnostjo mostu za pet ton. Lani so most vztrajno popravljali tudi v poletni sezoni, letos pa utemeljujejo omeji' tev s tem, da je »ena greda v mostu dotrajana.« »Tako se dogaja, da je Vršič zaprt za avtobusni promet, ki prinaša kočam razumljivo največ obiska,«pravi predsednik Planinskega društva Jesenice Pavle Dimitrov. »Številni voz-niki obrnejo avtobuse, saj nočejo tveguti. Sprašujejo se, le z«' kaj in čemu vse silne razprave o razvoju, čemu prvomajsko pluženje Vršiča, če pa se redno tik pred sezono onemogoči avtobusni dostop na prelaz. Samo v Tičarjevem domu imam« deset zaposlenih, težko dobimo kader, zdaj pa sploh ni nobe-nega obiska. Ne brez razlogu zato razmišljamo, da bi koče kur zuprli...« D. Sedej Gorenjska MDB Kranj - Organizator letošnjo regijske mladinske in P'°n!l, ske delovne brigado je OK ZSMS Kranj. Mladinci se bodo udel žili MDA Bela Krajina konec julija, pionirji pa bodo odšli " MDA Suha Krajina že 12. junija. .h Stanje prijavljenih brigadirjev je v posameznih gorenjski občinah zelo različno. V Tržiču se je javil en brigadir, v ^.,-,5 i Loki nimajo nobene prijave, na Jesenicah je za obe brigadi * prijav, v Radovljici bodo imeli lastno MDB, za kateri imajo V j nutno 8 prijavljenih, za regijsko pionirsko brigado ni zanU^j. nji t, v Kranju pa imajo trenutno tri brigadirje-za mladinsko" gado in dvanajst brigadirjev za pionirsko brigado. ^ Ix>g, 31. maja - Nekaj pred sedmo uro zjutraj se je v ostrem ovinku v Logu pri Škofji Loki zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo ranjenih šest ljudi. Voznik tovornjaka, zasebni uvtoprevoznik iz Dolenje vusi Jože Ber-gant, star 48 let, je prevažal neprimerno naložen tovor, visoko naložene palete, zavezane s trakom iz umetne snovi. Ta se je nenadoma pretrgal in palete so padle na cesto ravno tedaj, ko je tovornjaku nasproti pripeljal avtobus. Slednji je trčil v paleto, nato se je nanj vsul še del tovora, tako da ga je zaneslo s ceste v drevo. V nesreči so bili poleg vozika avtobusa, Romana Dermote, starega 38 let, i/. Bučne, ranjeni tudi potniki Jože Cankar I Dolge njive, Mitja Jereb iz Podgore, Stanko Eilipič s Srednjega Brdu, Franc Malovrh s Hotuvelj in Andreju Bogataj s Trebijo. -loto. (i. Šinik 3. GLASOVA PREJA Na temo »Kriza in izvršna oblastff bo tokrat gost »Glasove preje« in voditelja Viktorja Žaklja, predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Preja bo v petek, 17. junija 1988, ob 20. uri v restavraciji hotela Creina v Kranju.