.0' PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina pjačana * gotovin! • costale ì gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 39 (9041) TRST, torek, 18. februarja 1975 «'«.iMuitóKi DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. .do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» “ l*°vcu pr) Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MNFANIJEV predlog predsednikoma zbornic JUNIJSKE DEŽELNE VOLITVE V ZNAMENJU STROGEGA VARČEVANJA f° mnenju tajnika KD bi se morale vse stranke nagibati pretiranim izdatkom za volilno propagando - Mancini potrdil svoje kritike na račun bivšega predsednika republike Saragata nies!*?’ ~ ČePrav manjka še več in unev . sPornladanskih deželnih volitev, se je predvo-Vse Udobje praktično že začelo, čele ?°. lcne. stranke so se že zaboj L1i>ra7ljati na junijski volilni de ^leg teea Pa si de tr"i6 Pa se množijo pohu-že no1 lma-i0 Jasen predvolilni, če Propagandni značaj. Predle.. ^ Pobude nedvomno spada Sle" ‘Tk"™ Fanfaniia Pu Sanda J31 volilna propa-vania P?^e^a^a v znamenju varče-italiian.T označuje sedanji trenutek Oljenja. Fanfani je mov n= Predsednika obeh do-timiaPaSraenta’ Spagnollija in Per-SVO lr; katerma je izročil pismo s pisi™ Predlogom. Tajnik KD se v barske * h.CU3e na obstoječe gospo korektn, ZaVe. ter na Potrebo Pn ki iih j11?01’3'5! finančnih sredstev, strankam 7Va daje na razPolaS0 Pravi Panf=Zaradi teh razlog°v — sile k; anfani bi morale politične varčev=naVadno Podpirajo pozive k odreči JU’ daH dober zgled ter se bine nJSern tistim oblikam predvo- izdatk^Drf^r6’ -ki terjaj° velike sti kritih' rfaV 3ani 80 ze v preteklo-ile u- , Iral1., take oblike propagan-boii n Dl bl e v tem trenutku še tuje nS?16?116, Zat° Fanfani sve- -uJe predsednik—-................. jima om obeh zbornic, ki nad unn Pritiče nadzorstvo rabo javnih sredstev s stra- ,l,,|H,ll,il„lll|I|,III|l11,Illuni, VOLITVE NA OBZORJU TB' ^datiti i!!09nitiVe’ kaèe’ da se bo moe volitvn predčasnim političnim °ktobr7kn \ kateriTni ie med ka fcnso grozila stran- ie Majavo ravnotež- r>saj 6 ^ror° ■ La Malfa se Pokonci Sedai Se vedno drži vsaj n ’ ter bi moralo zdržati 0 Prihodnjih volitev. Ve VpS}cer za upravne volit-b0 in, .ar nihče ne dvomi, da tež0 v- ^ihov izid politično la -no 1 rj nedvomno vpliva-nied T)/0^ °Se 7ned strankami, jo. ys n° večino in opozici-VodHnih dosedania zasedanja državni Organov strank — vse-kratski SVet Kp>’ socialdemo-ralni c^ntralni komite, libe-stično Sedriavni svet, komuni-0rffa»isn°dsiwo in socialistična SO ZtTSka konferenca -nje v a^a v znamenju bliž-facije ne «Politične» konfron- litičneanla Shka sedanjega po-ri-enljiZ. P°loèdja je spre-obstajn i. ievi center še vedno * vseh jormula, vendar se to aii s rani — s pritiski v teren ? n° srner — pripravlja 2a dosp nieno premostitev, io vse tega cilia si skuša-rast giasnke zaPot°viti po-Usnieriip0li’ da bi potem lahko smer. d°gujanja v zaželeno splošnem hipoteza — P° Oljena " rnneniu dokaj ute-ska cip™ i®- da bo krščan-nazador.nl raciia boli aU rnanj ni osnrn f Sai 76 sam Fanfa-Panjo n C< svojo volilno kam-Prečii JL Poskusu, da bi pre-kar Jcaž °m' In *e enkrat — tdzije -f Pomanjkanje fan-biii aZot. Fanfani prida- nih taknV^ na desnici, v kro-tine» j°lmenovane «tihe ve-nega ’ reda ~ ukrePi glede jav- roke». ~pu v znamenju «trde nisti 'v>t° druQi strani komu-dovin,J:rna]aj° na adutu zgo-ima"^ kompromisa, ki katerih ^e. Pristaše tudi v ne-'mokran ekt0rph krščanske de-ki Živil' k0t Cl0ka^ beneš- ie TaZuTPr0rniS>> (ki pa pa mokZHem poseP socialde-ga FanfnlhV0diteljev in same- VsS 7a Že razbil>- tajnih -.n°r , se demokrščanski k°dnjih Veda' da se ho na pri-samo o Zn™’ odt°čalo ne Mk tudi * USOdi KD’ am-temu ! njegovi glavi; kljub Xdgrešin namerava )e o ______2. obuianjem teori- mizmiha2r0tUj°6ih si ekstre-talnega IZ vzbuianiem fr°n-ko fot iP pada — isto napa- maja. M. D. ni političnih strank, naj skličeta posvetovanja predsednikov parlamentarnih skupin ali tudi tajnikov strank, na katerih naj bi preučili možnost čim večjega omejevanja propagandnih stroškov. Jasno je, da ima Fanfanijev predlog izrazit propagandni značaj, po drugi strani pa je tudi res, da bi javno mnenje v obdobju strogega varčevanja težko prenašalo tako razsipavanje z denarjem, kakršnemu smo bili priča ob vseh dosedanjih volitvah. O tem vprašanju bo verjetno razpravljalo vodstvo KD, ki se bo sestalo jutri. Na prvem mestu dnevnega reda bodo namreč «sporočila strankinega tajnika», del seje pa bo tudi posvečen razpravi o vprašanju splava Poleg priprav na volitve in vprašanja splava pa je sedaj v ospredju političnega prizorišča polemika, ki so jo sprožile nekatere izjave bivšega tajnika PSI Mancinija v zvezi z vlogo predsednika republike v italijanskem političnem dogajanju. Sam Mancini je včeraj na javnem shodu v Cosenzi podprl svoje ugotovitve z nekaterimi dej-stvi. Glede svoje prejšnje trditve, da je teorija o nasprotujočih si ekstremizmih našla zagovornike tudi v Kvirinalu, je Mancini kot primer navedel, da je Saragat (ki ga sicer ni imenoval) molčal ob tragični in nepojasnjeni smrti anarhista Pinellija, medtem ko je ob smrti agenta Annarumme dal svojo jasno oceno o zločinu in o krivcih, čeprav se sodstvo še danes ni izreklo o tem dogodku. Mancini se jc spomnil tudi izjave tedanjega tajnika PSDI Ferrija, ki se je zavzel za uvedbo predsedniške republike, menda «navdihnjen» od samega Saragata. Dalje se je predstavnik PSI spomnil, da je Saragat direktno posegel v zelo delikatno fazo zadnjih predsedniških volitev, ko je v pismu predsedniku PSDI označil Fanfanija kot kandidata desnega centra, De Martina pa kot «frontističnega kandidata». Sam Saragat je ponovno reagiral na Mancinijeve trditve, toda tokrat v nekoliko bolj umirjenem tonu. Dejal je, da predsednik neke demokratične republike nima daru nezmotljivosti, ampak dolžnost, da spoštuje ustavo in skrbi za njeno spoštovanje. «Vem — je dodal Saragat — da sem to dolžnost opravil, in mislim, da se velika večina parlamentarcev in državljanov tega zaveda.» Drugi krog šolskih volitev Tudi drugi krog šolskih volitev — v nedeljo so bile na vrsti nižje sred nje šole — je potekel v najlepšen redu in ob visoki udeležbi staršev, profesorjev in pomožnega osebja. Po še neuradnih podatkih, ki zadevajo vso državo, je bila udeležba na volitvah še večja kot prejšnjo nedeljo, saj jc glasovalo okrog 73 odst. staršev in okrog 90 odst. profesorjev in neuenega osebja. Poročili o poteku volitev pri nas objavljamo na tržaški in goriški kroniki. Na sliki: med nedeljskimi volitvami na šoli «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu v Trstu PO OBISKU AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA NA BLIŽNJIM VZHODU Kljub nepopustljivosti Izraela v Kairu prevladuje optimizem Vprašanj« zastopstva Palestincev v ospredju komentarjev v Egiptu - Izraelski premier Rabin ponovil, da se Izrael ne bo umaknil z Golanskega višavja KAIRO, 17. — Potovanje ameriškega zunanjega ministra Kissin-gerja po Bližnjem vzhodu je še vedno v ospredju komentarjev političnih opazovalcev v Kairu. Ugotavljajo, da je razkorak med egiptovskim in izraelskim stališčem o načinu ponovnega umika izraelskih oboroženih sil s Sinaja še vedno velik, kljub temu pa je v obeh državah jasno videti veliko željo po pogajanjih. To sklepajo iz izjav e-giptovskega zunanjega min. Fahmi-ja nekaterim predstavnikom libanonskega tiska ter iz izjav njegovega izraelskega kolega Alona po telavivskem radiu. Osrednje vprašanje ni, po mnenju teh opazovalcev število kilometrov, ki bi jih Izraelci prepustili Egipčanom (vprašanje gorskih prelazov Mitla in Gidi ter petrolejskih vrelcev v Abu Rodeisu bo, kot kaže, lahko rešiti), temveč perspektive za nadaljnja pogajanja po izraelskem umiku. Znano je, da E- lllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllUIIIIIIimillllUHIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllflllllllllllllllfirillllllllllllllllllllllllllllllllllillllUllllllllllIlHIIITllIllllUIIIIIUIIIIIIIIflllUlllllllllllllllllllllllllllUlIlIlllllllllllllllllllllllllllM SKLEPNO SPOROČILO PO POGOVORIH KISSINGER-GROMIKO V ŽENEVI Američani in Sovjeti za nadaljevanje procesa popuščanja napetosti v svetu Večji del pogovorov med obema zunanjima ministroma posvečen vprašanju krize na Bližnjem vzhodu - Nadaljevati sodelovanje v duhu sporazuma v Vladivostoku - Kissinger prispel v London ŽENEVA, 17. — Z današnjim sre- preklicu sovjetsko ameriškega trgo-čanjem so se zaključili pogovori i vinskega sporazuma), omejitev stra- med ameriškim državnim tajnikom Henryjem Kissingerjem in zungnjim ministronr^Sovjetske zveze Andrejem Gromikom. V teku pogovorov sta državnika obravnavala «najbolj pereča vprašanja v odnosih med o-bema državama ter vprašanja mednarodnega značaja.» Ob koncu ženevskih pogovorov sta Kissinger in Gromiko izjavila, da nista dosegla soglasja o vseh obravnavanih vprašanjih, čeprav sta si njuni oceni o nekaterih pomembnih svetovnih zadevah zelo podobni. Pogovori so vsekakor bili izredno po-| membni, sta izjavila oba, še zlasti ker sta obe strani sklenili nadaljevati v duhu sklepov, ki so jih sprejeli v Vladivostoku. V sporočilu, ki so ga objavili zvečer, takoj po odhodu Kissingerja v London, je rečeno, da sta sovjetska teškega napadalnega orožja (pogajanja so trenutno v teku v Ženevi), konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, ciprsko vprašanje ter krizo na Bližnjem vzhodu, ki je bila v ospredju današnjega peturnega pogovora. V sporočilu je rečeno, da so Američani in Sovjeti poudarili izredno pomembnost sporazuma, ki sta ga dosegla v Vladivostoku predsednik Ford in generalni tajnik KP SZ Brežnjev o omejitvi strateške napadalne oborožitve. Na podlagi tega sporazuma je namen obeh držav nadaljevati pogajanja, da bi še letos izdelali dokončni sporazum, ki bi ga utegnili podpisati že v teku obiska, ki ga bo imel Brežnjev v Washing-tonu prihodnje poletje. Kissinger in Gromiko sta obravnavala, kot rečeno, tudi vprašanje konference o var- in ameriška delegacija obravnavali. nosti in sodelovanju v Evropi. Stri-dvostranske odnose s posebnim ozi- njala sta se, da je konferenca v rom na gospodarske stike (tudi po ' drugi fazi precej napredovala. Zato liiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SKORAJ DVE LETI PO POKOLU PRED MILANSKO KVESTURO Danes v Milanu začetek procesa proti fašistu Gianfranca BertoHju Sodna preiskava pokazala, da je bil samozvani anarhist morilsko orodje v rokah Vetrovnice MILAN, 17. — Pred milanskim porotnim sodiščem se bo jutri začel proces proti samozvanemu anarhistu Gianfrancu Bertoliju, teroristu, ki je 17. maja 1973 ob 10.05 vrgel bombò, ki je ubila štiri ljudi in jih ranila 46 pred milansko kvesturo. Na dvorišču kvesture se je nekaj minut prej zaključila žalna slovesnost, med katero so odkrili spominsko obeležje policijskemu komisarju Calabresiju, ki je padel leto dni prej pod streli neznanega terorista. Svečanosti so se udeležili najvišji državni predstavniki, med katerimi ministrski predsednik Rumor. Bomba, ki je razmesarila Gabriello Bortolon, Giuseppa Panzina, Federica Masa-rina in Febcio Saio Bortolozzi, je bila namenjena prav njemu: terorist ga je zgrešil, ker je bil zatopljen v svoje misli, ko je predsednik vlade v spremstvu policijskega načelnika Zanda Loya zapustil kvesturo. O materialnem krivcu pokola ni in ne more biti nobenega dvoma: policija ga je ujela nekaj trenutkov po bombni eksploziji na prizorišču pokola, poleg tega pa je saihozvani anarhist večkrat priznal svojo odgovornost za atentat. Zato verjetno tudi ne more biti nobenega dvoma, da bo Bertoli obsojen na izredno strogo kazen, morda celo na dosmrtno ječo, saj so psihiatri ugotovili, da je terorist umsko popolnoma, zdrav. Edino vprašanje, Hi se postavlja v zvezi s sodno obravnavo je, ali se bo proces tokrat zaključil, ali pa ga bodo prekinili in odložili — kot- zahteva obramba — dokler ne bo zaključena dodatna preiskava. Poleg tega je še vprašanje, če so bile vse prizadete stranke pravočasno obveščene: kljub naporu tajništva milanskega sodišča, je stavka sodnih uslužbencev znatno ovirala razpošiljanje obvestil o začetku procesa. Gianfranco Bertoli je od vsega začetka skušal prepričati preiskovalce, da je teroristični izpad sad njegove osebne pobude. Ko je bil u- (Nadaljevanje na 8. strani) se obe državi obvezujeta, da si bosta prizadevali za čimprejšnji zaključek. Dosedanji rezultati konference kažejo na potrebo po tretji fazi, ki bi morala biti v Helsinkih na naj višji ravni. Kissinger in Gromiko ugotavljata, da si je treba še naprej prizadevati, da bi dosegli uspešen zaključek pogajanj o medsebojnem skrčenju oboroženih sil v srednji Evropi, ki so trenutno v teku na Dunaju. Največji del pogovorov je bil posvečen Bližnjemu vzhodu, ki pa mu sklepno poročilo posveča le nekaj splošnih izjav. Američani in Sovjeti izražajo svojo zaskrbljenost ob vedno obstoječi nevarnosti spopada na tistem področju sveta, ter poudarjajo svojo željo, da bi okrepili prizadevanja za mimo, pravično in trajno rešitev spora na podlagi resolucije štev. 338 svetovne organizacije. Pri tem je treba upoštevati zakonite interese vseh ljudstev na tistem področju, vključno palestinskega ljudstva, ter spoštovati pravico do neodvisnosti vseh bližnjevzhodnih držav. Obe strani, nadaljuje sporočilo, menita, da bi morala ženevska konferenca odigrati pomembno vlogo za dosego pravičnega in trajnega miru na BHžnjem vzhodu ter poudarjata, da bi se konferenca morala v najkrajšem času obnoviti. Kar zadeva krizo na Cipru poudarjata obe strani, da brezpogojno podpirata neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Cipra, katerega vlada je še vedno edini zakoniti predstavnik ciprskega ljudstva. Pravična rešitev ciprskega vprašanja mora temeljiti na doslednem izvajanju resolucij; ki sta jih sprejeli varnostni svet in generalna skupščina OZN. Kissinger je zvečer prispel v London, kjer bo imel vrsto pogovorov z ministrskim predsednikom Wilso-nom ob njegovem povratku iz Sovjetske zveze. Kaže, da se bo sestal tudi z novoizvoljeno voditeljico konservativcev Margaret Thatcher. Ob svojem prihodu Kissinger ni hotel komentirati izidov posredovalne misije na BHžnjem vzhodu. Zvečer se bo udeležil večerje, ki jo bo v njegovo čast priredil zunanji minister James Callaghan. Ford obišče Evropo? WASHINGTON, 17. - Iz ameriških vladnih krogov poročajo, da ima predsednik Gerald Ford namen obiskati v bližnji bodočnosti, morda že aprila, več evropskih držav. Doslej ni še nobene podrobnosti, kaže pa, da bo šef Bele hiše obiskal Veliko Britanijo, Francijo in Zahodno Nemčijo. Poleg tega je Ford pred časom sprejel vabilo, predsednika Tita naj o-bišče Jugoslavijo. Predvidevajo, da bo proti koncu leta, oktobra ali novembra ameriški predsednik odpotoval v Peking, kamor so ga povabili že pred meseci. PARIZ, 17. — Notranji minister Gui je prispel na delovni obisk v Francijo na povabilo svojega francoskega kolega Poniatowskega. gipt zahteva umik tudi na drugih dveh frontah (Golanu in Cisjorda-niji). Tudi če bi se Izraelci umaknili na teh dveh frontah, bi vedno ostalo odprto vprašanje «kaj potem». To «potem» pa je očitno ženevska konferenca, na kateri bo treba proučiti vprašanje dokončne ozemeljske ureditve tega področja ter mednarodnega jamstva tako za arabske države, kot za Izrael in Palestince. Najbolj pereče je seveda vprašanje Palestincev, ki je kamen spotike v globalnem dialogu med Izraelom in arabskimi državami. Medtem ko sta v Ženevi Kissinger in Gromiko proučevala položaj na Bližitjem vzhodu v vidu interesov obeh supersil na tem področju, o-staja še vedno odprto vprašanje palestinskega predstavništva ter u-deležbe Palestincev na ženevski konferenci. Osnovno vprašanje je spor med Organizacijo za osvoboditev Palestine in jordanskim kraljem Huseinom. Dokler ne bodo razčiščeni odnosi med Huseinom in Arafatom, menijo opazovalci v Kairu, ne bo mogoče pričakovati v Ženevi niti enega niti drugega. Zato skušata Egipt in Saudska Arabija uskladiti stališča Palestincev in Jordanije. Po eni strani morajo prepričati Arafata, da je Palestina trenutno samo zahodni breg reke Jordan, brez Izraela in Jordanije, po drugi strani pa opozarjajo Huseina, da je treba zahodni breg Jordana vrniti Palestincem, potem ko ga je Jordanija anektirala po prvi arabsko - izraelski vojni leta 1948. Če so stališča v Kairu dokaj optimistična, pa je treba obenem o-meniti, da v Izraelu ne govorijo o miru. Ministrski predsednik Rabin je danes ponovno izjavil, da njegova vlada nima najmanjšega namena umakniti se z Golanskega višavja, ki ga je zasedla junija 1967. V svojem govoru ni niti enkrat omenil besedo «mir», temveč jc obtožil Sirijo, da je v zadnjem času silno povečala svoj vojaški potencial, ne da bi pri tem omenil, da sc ZDA od zadnje vojne dobavile Izraelu ogromne količine vojaškega materiala. Izraelci so leta 1967 zasedli približno 700 kv. km sirskega, ozemlja na Golanskem višavju. Štirideset tisoč Arabcev je zapustilo svoje vasi in odšlo v Sirijo. Gre za področje izrednega strateškega pomena, s katerega je mogoče nadzorovati velik del izraelskih naselbin v Galileji. Iz uradnih krogov v Saudski Arabiji so sporočili, da je kralj Feisal posodil Egiptu 161 milijonov dolarjev. Iz istih krogov podčrtujejo, da je posojilo namenjeno financiranju številnih načrtov za razvoj. Ome- nimo naj, da je prejšnji mesec, ko je obiskal Asuan, kralj Feisal posodil Egiptu drugih sto milijonov dolarjev. Ob koncu pogovorov med državnim tajnikom Kissingerjem in zunanjim ministrom Gromikom so objavili sklepno sporočilo, iz katerega izhaja, da je bil največji del razprave med obema posvečen krizi na Bližnjem vzhodu ter dvostranskim odnosom med obema velesilama. Kissinger in Gromiko sta izrazila željo obeh držav, da nadaljujeta prizadevanja za nadaljevanje procesa popuščanja napetosti v svetu v duhu sporazuma v Vladivostoku. Danes se bo na milanskem porotnem sodišču začel proces proti Gianfrancu Bertoliju, samozvanemu anarhistu, ki je obtožen pokola pred milansko kvesturo. Čeprav je terorist trdil, da je bil zločinski izpad sad njegove osebne pobude, so preiskovalci dokazali, da je bil Bertoli le orodje v rokah prevratniške organizacije Vetrovnica. Med procesom, ki se začne danes, pa bo govor le o Bertolijevi krivdi, ker je vez med njim in padovsko teroristično organizacijo še predmet dodatne preiskave. Neznanci so v noči od nedelje na ponedeljek ukradli v milanski galeriji moderne umetnosti v občinski vili 28 umetnin, ki spadajo v tako imenovano «zbirko Grassi». Med ukradenimi slikami so dela najbolj znanih italijanskih in francoskih umetnikov prejšnjega stoletja. Preiskovalcem ni še uspelo odkriti, kako so tatovi vlomili v vilo, ne da bi jih opazili čuvaji in ne da bi sprožili modernega alarmnega sistema, ki — kot je pokazal današnii tehnični pregled — deluje brezhibno. V nedeljo se je zaključila druga faza volitev v nove šolske zborne organe. Volitev na slovenskih nižjih srednjih šolah so pokazale, da so starši, šolniki in pomožno osebje popolnoma doumeli pomen teh volitev in se poslužili volilne pravice v nadvse zadovoljivem številu. V Kulturnem domu v Trstu je bila v nedeljo popoldne osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika — Prešernovega dne, ki sta jo priredila Slovenska prosvetna zveza in Slovenska prosveta. Spored, v okviru katerega so nastopili Slovenski komorni orkester iz Ljubljane in solisti, je potekal na visoki umetniški ravni. litliiiiilliliiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiniiiliiiiiimiliiiitiiiiiiiiiiiilllitiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiMmaiimiimiiHiiiiiiiimfiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiinikiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii PO TRIDNEVNEM ZASEDANJU V KRAGUJEVCU Zaključeno srečanje «Rdeči prapor» Tema razprave «Samoupravno družbeno načrtovanje» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Sedmo srečanje jugoslovanskih delavcev - samoupravljavcev «Rdeči prapor» v Kragujevcu se je danes končalo s sprejetjem poročil o delu komisij in «okroglih miz» ter tradicionalne poslanice jugoslovanskim samouprav-javcem. Izvolili so tudi odbor za naslednje, osmo srečanje «Rdeči prapor». Na čelu odbora je predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Makedonije Angel Če-merski. Udeleženci srečanja so po- slali tudi pozdravno pismo predsedniku Titu. Med tridnevnim delom v Kragujevcu je 1.300 delavcev iz vse Jugoslavije razpravljalo o samoupravnem družbenem načrtovanju. Udeleženci srečanja so bili, kot poroča Tanjug, enotni v oceni, da je delavec v združenem delu osnovni nosilec samoupravnega družbenega načrtovanja. Po splošnem mnenju bodo mnoge misli iz razprave služile kot dragocen smerokaz v pripravljanju nove metode Slovenska prosvetna zveza in Slovenska prosveta sta priredili v nedeljo v Kulturnem domu osrednjo Prešernovo proslavo. Poročilo o uspeli akademiji, na kateri so nastopili Slovenski * komorni orkester iz Ljubljane in solisti, objavljamo na 2. strani načrtovanja v skladu s sklepi desetega kongresa ZKJ in z določili nove jugoslovanske ustave. V poslanici jugoslovanskim samoupravljavcem udeleženci srečanja «Rdeči prapor» med drugim poudarjajo, da «se moramo odločno boriti proti vsem pritiskom, ki še vedno obstajajo za vračanje na preživeli direktivno - centralistični sistem načrtovanja, s pomočjo katerega je država odtujevala dohodek od delavskega razreda in ga potem po administrativnih merilih vračala v družbeno reprodukcijo». Poslanica nadalje poudarja tudi nujnost in potrebo boja delavskega razreda proti pritiskom, katerih cilj je, da se «gospodarsko in družbeno življenje še naprej prepustita stihijskemu delovanju tržišča, anarhističnim učinkom gospodarskega liberalizma, ki je v zadnjih letih povzročil ogromno gospodarsko in politično škodo». V pismu predsedniku Titu pa u-deleženci srečanja v Kragujevcu med drugim sporočajo, da so se seznanili s pomembnimi izkušnjami v razvoju samoupravljanja in posebej na področju načrtovanja, kar je zlasti pomembno za pripravljanje srednjeročnega in dolgoročnega razvojnega plana Jugoslavije. Naslednje, osmo srečanje «Rdeči prapor» bo prihodnje leto sredi februarja, ko bodo slavili dva pomembna jubileja: stoto obletnico prvih delavskih manifestacij v Srbiji, ki so bile pod imenom «Rdeči prapor» v Kragujevcu, in petstoto obletnico prvih pisanih dokumentov v Kragujevcu. VLADO BARABAS RIM, 17. — Predsednik vlade Moro se je sestal v palači Chigi z ministroma za pravosodje Realejem in za reformo javne uprave Cossigo. STARŠI, ŠOLNIKI IN POMOŽNO OSEBJE VOLILI NA NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH Tudi v nedeljo razveseljiva udeležba na volitvah v nove šolske zborne organe Na slovenskih šolah se je volitev udeležilo 86 odstotkov staršev - Skupno je volilo 1135 staršev, 78 šolnikov in 26 predstavnikov pomožnega osebja V nedeljo se je zaključila- druga faza volitev v nove šolske zborne organe. Na vrsti so bile enotne nižje srednje šole, kjer so starši, profesorji in pomožno osebje volili zavodske, disciplinske in razredne svete, zbome organe, ki kljub svojim pomanjkljivostim vnašajo nekaj novega v naše šolsko življenje. V tr- žaški pokrajini je bilo skupno 52 volilnih sedežev, od tega devet na slovenskih šolah. Kar smo zapisali po volitvah, ki so bile prejšnjo nedeljo na osnovnih šolah, velja v veliki meri tudi za volitve na nižjih srednjih šolah, šolniki in pomožno osebje, predvsem pa starši, so tudi tokrat popolnoma doumeli pomen teh volitev ter se te svoje pravice v nadvse zadovoljivem številu pcslužili, čeprav niso dosegli odstotka, ki smo ga prejšnjo nedeljo beležili na naših osnovnih šolah. Zato pa še enkrat v polni meri velja primerjava z italijanskimi šolami na Tržaškem, na katerih odstotek staršev, ki so se volitev udeležili, niha med 75 in £0. Na slovenskih šolah se je namreč volitev udeležilo kar 86 odstotkov staršev. S tem so torej še enkrat dokazali svojo zrelost, posebno še, če upoštevamo, da so bile kandidatne liste na vseh šolah enotno sestavljene in ni bilo zato razlogov za volilni boj, kar je bilo sicer značilno za marsikatero italijansko šolo. Ista ugotovitev velja za šolnike in pomožno osebje. Svoje volilne pravice se je namreč po-služilo 92,8 odstotka profesorjev in kar 96,29 odstotka pomožnega osebja. Pa še eno podobnost z volitvami na osnovnih šolah smo zabeležili na teh volitvah — udeležba v šolah o-ziroma na voliščih zgornje tržaške Umrl je naš Darko Maver Spet je smrt posegla v vrste Založništva tržaškega tiska. Včeraj nam je nepričakovano iztrgala Darka Ma-verja, šoferja, ki je 26 let upravljal volan pri razvažanju Primorskega dnevnika in šele lani ob koncu poletja šel v zaslužen pokoj. Darko se je rodil 24. novembra 1913 v Boljuncu in tam živel svojo nelahko mladost. Dokončal je domačo osnovno šolo, potem se je po sili razmer moral zaposliti. Izučil se je za šoferja in delal pri raznih podjetjih, največ, polnih 12 let, pa pri mlekarskem podjetju Postir iz Ro-mansa do konca leta 1944. Nato je opravljal razna priložnostna dela, o-benem pa se vključil tudi v vrste domačih aktivistov in po svojih močeh prispeval k boju za svobodo. K Založništvu tržaškega tiska je prišel v jeseni 1947. Odtlej pa vse do lanskega avgusta je redno dan za dnem z redkimi izostanki, prevažal Primorski dnevnik po vaseh to in onstran meje ter se podajal tudi na daljša potovanja za potrebe založništva in našega dnevnika. Pri svojem delu je bil skrajno vesten in natančen. V vseh dolgih letih napornega šoferskega poklica je tudi po njegovi zaslugi dnevnik redno prihajal do čitateljev, pa naj je bilo poletje ali zima s snegom, ledom in burjo. Nič ga ni zaustavilo pri opravljanju službene dolžnosti. Posebej je treba tudi povedati, da v vseh 26 letih ni imel niti ene nesreče, ki bi bila vredna omembe, kar dokazuje, da ni bil le vesten delavec, marveč tudi sposoben, preudaren in discipliniran šofer. Značilno za njegovo navezanost na poklic je tudi dejstvo, da ga je bilo treba pred leti, ko je resno obolel, naravnost dvigniti s sedeža za volanom, in ko se je po daljšem okrevanju vrnil na svoje delovno mesto, je bil spet pri avtomobilih, točen in požrtvovalen kot prej. S koncem leta 1973 je odšel v pokoj, vendar je honorarno še delal do avgusta lani. Takrat smo mu ob slovesu od delovnega kolektiva iskreno zaželeli še mnogo let življenja v miru in zadovoljstvu v družinskem krogu. Še smo ga srečavali, ko ga je navezanost na podjetje gnala, da nas je prihajal obiskovat. Pred dnevi se mu je bolezen nenadoma potonila v še hujši obliki in včeraj mu je srce odpovedalo. Sedaj, ko ga ne bo več, se še bolj zavedamo, da nas je za vedno zapustil dober delovni tovariš, vzoren in požrtvovalen uslužbenec. Obranili ga bomo v lepem spominu. Njegovi ženi in sinu Klavdiju, nameščencu ZTT, izrekamo globoko so žal je. okolice je bila , številnejša kot v mestnih šolah. Najvišji odstotek volivcev je bil v openski šoli «Srečko Kosovel» (90 odst.). V' Nabrežini so zabeležili 89-odstotno udeležbo, v Dolini pa 88 odst. V mestu so v Rojanu in pri Sv. Ivanu zabeležili 85 odst., pri Sv. Jakobu pa 84 odst. Najnižji odstotek je na Proseku (83 odst.), vendar ta podatek še ni dokončen, ker ni volilna komisija še dokončno preštela glasov in so zato možne spremembe. Na slovenskih šolah je torej skupno volilo 1135 staršev od 1319 volilnih upravičencev, 78 šolnikov (od skupnih 84 upravičencev) in 26 predstavnikov pomožnega osebja (od sedemindvajsetih). Za posamezne šole je bilo število volivcev sledeče: največ staršev je volilo v nižji srednji šoli «Fran Levstik» na Proseku (k tej šoli je priključena tudi šola v Križu), kjer je volilo 201 staršev (na 241 upravičencev), v nižji srednji šoli «Srečko Kosovel» na Opčinah je volilo 194 staršev (216 upravičencev), v dolinski šoli «Simon Gregorič» je volilo 189 staršev (213 upravičencev), v šoli «Sv. Ciril in Metod» pri Sv. I-vanu je volilo 184 staršev (224 u-pravičencev), v nabrežinski šoli je volilo 168 staršev (189 upravičencev), v šentjakobski šoli «Ivan Cankar» 142 (169 upravičencev) in v rojanski šoli «Fran Erjavec» 57 na skupno 67 u-pravičencev. Kot rečeno, so v nedeljo volili v razredne, disciplinske in zavodske svete. Volivce n - staršem so torej razdelili tri različno obarvane glasovnice, na katere so napisali imena svojih kandidatov. Pri tem ni bilo nikjer posebnih težav. Po eni strani zato, ker so skrutinatorji sami obrazložili posameznim volivcem, ka- j ko morajo voliti (če je bilo to v ' kakšnem primeru potrebno), po drugi strani pa zato, ker so posamezna združenja staršev priredila v preteklih dneh več pripravljalnih se-Stankov, na katerih so podrobno o-brazložili pomen in potek volitev. Na teh sestankih so sestavili tudi kandidatne liste ter programe, ki bi jih morali bodoči izvoljeni predstavniki v raznih svetih zagovarjati in uveljavljati. Glede samega poteka nedeljskih vo. litev kronika ni zabeležila posebnih dogodkov. Z razliko od volitev na osnovnih šolah, so na nižjih šolah prihajali volivci na volišča od 8. ure zjutraj, ko so volišča odprli, do 20. ure. Prejšnjo nedeljo je bilo nami reč že v zgodnjih popoldanskih u-rah že vsega konec, tokrat pa so imeli skrutinatorji marsikje več dela popoldne, čeprav so bili starši ponekod na voliščih že pred 8. uro, so se nasprotno nekateri zglasili šele tik pred zaključkom volitev. Prihodnjo nedeljo bo na vrsti tretji krog volitev v šolske zborne organe. Volili bodo na višjih srednjih šolah, na katerih so že zdavnaj predložili kandidatne liste. Poleg staršev, šolnikov in pomožnega osebja, bodo na volišča prvič stopili tudi dijaki. med manjša italijanska pristanišča. Vsota, ki so jo dodelili za Tržič, pa je dobesedno smešna: neznatnih 200 milijonov lir, v brk vsem načrtom o razvoju na deželni in mednarodni ravni. V PRIREDBI OSREDNJIH PROSVETNIH ORGANIZACIJ V KULTURNEM DOMU Instrumentalno- vokalna akademija za osrednjo Prešernovo proslavo Nastopili so Slovenski komorni orkester iz Ljubljane pod vodstvom Antona Nanuta, naš Prešernov nagrajenec Stane Raztresen, harfistka Ruda Kosi iz Ljubljane in naš operni pevec, basist Ivan Sancin Uradni obisk «Unije Italijanov» v naši deželi Množično odposlanstvo Italijanov iz Istre in Reke (nad štirideset ljudi) bo konec tedna prišlo na uradni obisk v našo deželo, kar spada v okvir tesnejših stikov «na kulturni, umetniški in jezikovni ravni» med Italijani, ki žive v Jugoslaviji, in matičnim narodom. Obisk predstavlja — kot poudarja tiskovno sporočilo deželne vlade Furlanije-Julijske krajine — nadaljevanje stikov, navezanih med potekom mednarodne konference o vprašanju manjšin. Odposlanstvo se bo v naši deželi mudilo tri dni. Vodi ga prof. Ferri s člani predsedstva Unije Italijanov, ki se bodo, med drugim, srečali s predsednikom deželne vlade Comel-lijem, predsednikom deželnega sveta Pittonijem, tržaškim županom Spaccinijem, pokrajinskim predsednikom Zanettijem in z goriškirri županom De Simonejem. Odposlanstvo bo obiskalo tovarno «Grandi Motori» v Boljuncu ter več kulturnih ustanov, kot so mestno gledališče «Verdi», slovensko gledališče, muzej Revoltella, vidensko jezikovno fakulteto, vilo Manin in goriški grad. Po vrsti proslav po naših prosvet-, šernovega sklada, ki je z njemu nih društvih in šolah, sta osrednji | lastno govorno prepričljivostjo po-slovenski prosvetni organizaciji Slo- j dal primerno izbrano Prešernovo venska prosvetna zveza in Slaven- pesem «Spominu Matije Čopa». V ska prosveta priredili v nedeljo 11/ prvem delu sporeda je nato or-popoldne v Kulturnem domu osred- ~ njo proslavo slovenskega kulturnega praznika — Prešernovega dne. Za to tradicionalno priložnost sta povabili v goste Slovenski komorni orkester iz Ljubljane in soliste, tako da je proslava imela bolj poudarjen značaj akademije, obenem Pa je že sam nastop gostov iz matične domovine potrdil enotnost slovenskega kulturnega in narodnega prostora v pravem Prešernovem duhu. V popolnoma zasedeni dvorani našega kulturnega hrama je občinstvo, med katerim so bili tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, konzul Marinko Kosor, predsednik SKGZ Boris Race, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, občinski odbornik Dušan Hreščak, drugi izvoljeni slovenski predstavniki v razne krajevne ustanove ter številni predstavniki zamejskega, kulturnega zlasti glasbenega življenja, v imenu prirediteljev pozdravila in nagovorila Matejka Maverjeva. Dejala je med drugim, da Prešernov dan kot praznik slovenske kulture praznujemo Slovenci v matični domovini, v zamejstvu in v zdomstvu in da je prav, da nas pri tem vodijo misli našega kulturnega velikana, ko je pel o edinosti, sreči in spravi. Nato je najavila kulturni spored, ki ga je pod vodstvom dirigenta, našega primorskega rojaka Antona Nanuta, začel komorni orkester s skladbo Slavka Osterca «Religioso iz suite», Sledila je recitacija Staneta Raztresena, letošnjega nagrajenca Pre- uumiiiuiiiiizfiiimiiiiiiimiimitiiiiiiiiiiiviiiiiHiiiiiiimiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiii SKLEP SINDIKALNIH ORGANIZACIJ CGIL-CISl-UIL V sredo in četrtek stavka osebja občin in pokrajine V Trstu odpade četrtkova občinska seja - Mesto bo dva dni brez občinskih redarjev, smetarjev, matičarjev in drugih služb kester izvajal še Zvonimira Cipliča «Concertino» za harfo in godalni orkester s solistko harfistko Rudo Kosi iz Ljubljane, in Tartinijev Koncert za orkester v F duru, v drugem delu pa najprej dve skladbi na Prešernovo besedilo Michl - Cipcije-vo «Pevcu» in Vilhar - Cipcijevo «Mornar» s solistom, našim mladim tržaškim opernim pevcem, basistom Ivanom Sancinom, in za zaključek Haydnovo Simfonijo št. 94 v f molu (La Passione). Spored celotnega večera je bil na visoki umetniški ravni, kar velja tako za orkester, ki je pod Na-nutovim vodstvom muziciral v lepi zvočni skladnosti in čistosti ter ritmični zanesljivosti, obenem pa bil tenkočuten spremljevalec solistov, kakor za soliste. Harfistka Ruda Kosi je v Cigličevem Concer-tinu pokazala znatno tehnično znanje in muzikalično st, Ivan Sancin pa je obe pesmi zapel z lepim in zlasti v višjih basovskih legah plemenito obarvanim glasom, s popolnim obvladanjem vokalne tehnike in poudarjenim občutkom za vsebinsko interpretacijo. Občinstvo je resnično uživalo in vse izvajalce, dirigenta, orkester, recitatorja in oba solista nagradilo z dolgim, zasluženim aplavzom. V Trstu umrl «prokurator» bazilike sv. Marka V 80. letu starosti je umrl «prokurator» bazilike sv. Marka v Benetkah inž. Antonio Rusconi, ki je živel v našem mestu na Trgu Papa Giovanni 4. Leta 1971 je bil imenovan za «prokuratorja» in se je v teh letih izkazal pri restavriranju slavne beneške bazilike, zlasti pri zadnjem podvigu, ki ga je pričel pred enim mesecem: posebna skupi na izvedencev je s spužvami očistila mozaike, ki krasijo tla cerkve. Delo so zaključili ravno v teh dneh inž. Rusconi pa ni utegnil videti rezultata svojih prizadevanj. • Drevi ob 19. uri bo v konferenčni dvorani mestnega naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 predaval prof. Silvio Polli, docent za zemelj sko fiziko na tržaški univerzi. Tema predavanja: «Sprehodi po Krasu — priložnost za zanimiva opazovanja in znanstvena odkritja». Kino Gledališča VERDI Nadaljujejo se priprave na uprizoritev Verdijevega «Falstaffa» v režiji R. Riminija. Orkester in zbor bo vodil B. Bartoletti. V četrtek, 20. t. m., ob 18. uri bo kritik dnevnika «L’Unità» Rubens Tedeschi govoril v Časnikarskem krožku, Korzo Italija 12, o operi «Falstaff», katere premiera bo v petek ob 20. uri. ROSSETTI Danes ob 20.30: A. Miller «Lov na čarovnice» (Il crogiuolo). Režija Sandro Solchi, scena Sergio d'Osmo. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti, tel. 36-372 in 38-547. Jutri dve predstavi. AVDITORIJ VI. revija «Gledališče danes» ob 20.30: F. X. Kroetz: «Renzo in Anna». Rezervacija vstopnic pri osrednji blagajni (tel. 36-372, 38-547). Koncerti Sredstva za obnovo pristanišč Osem milijard lir za Trst Tržiču le 200 milijonov Ministrstvi za trgovinsko mornarico in za javna dela v teh dneh izpopolnjujeta odlok iz lanskega avgusta za finansiranje prenovitve raznih italijanskih pristanišč. Minister za javna dela Bucalossi je podpisal dokument o porazdelitvi skupne vsote 158 milijard 200 milijonov lir in sedaj manjka samo še podpis ministra za pomorstvo Gioie, da postane pravnoveljaven. Naši luki so v okviru te porazdelitve dodelili 8 milijard lir (Neaplju in Genovi 30 milijard lir, Savoni, La Spezii, Bariju in Benetkam 9 milijard lir, Cagliariju 10 milijard lir in Livornu 12 milijard lir), tako da I finančne stiske, ki je posledica vlad-je naša luka še enkrat potisnjena | ne gospodarske in kreditne politike. Federacija sindikatov osebja krajevnih ustanov, se pravi občin, občinskih konzorcijev in pokrajin, je proglasila za sredo in četrtek dvo-drievno stavko vseh uslužbencev in zagrozila s podobno stavko prihodnji teden, če krajevne uprave ne bodo spoštovale vsaj normativnega déla délÒvhé“j!>ògodbe, ki — formalno — velja že od 1. julija 1973. Zaradi stavke bo po vsej verjetnosti odpadla napovedana seja tržaškega občinskega sveta, ki bi se moral sestati v četrtek. Izmed vidnih posledic te stavke pa moramo omeniti resno možnost, da bo naše mesto ostalo ta dva dni brez mestnih stražnikov, saj federacija CGIL CISL UIL poziva tudi nje, naj se udeležijo stavkovnega gibanja. Stavko je oklicala sindikalna federacija za vse uslužbence občin in pokrajin naše dežele, poleg te pa še Tridentinske - Južne Tirolske, Veneta, Lombardije in Emilije - Ro-magne. Zakaj pravzaprav stavka več tisoč uslužbencev javnih uprav v našem in drugih mestih? Združenja občin in pokrajin so namreč pred enim letom podpisala delovno pogodbo, ki je uvajala v notranji sistem krajevne uprave veliko novosti in smotrnih rešitev. Marsikje so, pozneje, podpisali še deželne dopolnilne pogodbe, ki so položaj še izboljšale. Toda vse je ostalo le na papirju, marsikdaj celo ne po volji občinskih ali pokrajinskih uprav. Sindikati se dobro zavedajo, da je le del krivde pri krajevnih upravah, ki res nastopajo do lastnega osebja kot neposredni delodajalci, v resnici pa so tudi same odvisne od Delavske organizacija opozarjajo tudi na to, saj ugotavljajo, da so večkrat zaprosila za sestanek pri vladi, ki pa ni pokazala nobene dobre ^blje, ako ižtfZATnetno izjave kakega posameznega ministra. Novi pokrajinski svet bo štel 30 svetovalcev Občinski volilni uradi so te dni pripravili predlog o novi porazdelitvi volilnih okrožij za skorajšnje pokrajinske volitve, kolikor se število pokrajinskih svetovalcev poveča od sedanjih 24 na 30, to pa zato, ker šteje naša pokrajine več kot 300 tisoč prebivalcev. Dokončni sklep o razmejitvi volilnih okrožij mora izdelati prefektura. «Leteči krožniki» nad Trgom Unità Več sto ljuci se je včeraj popoldne zbralo na Trgu Unità in kljub ledeni burji z nosom navzgor opazovalo več čudnih predmetov — letečih krožnikov? — ki so krožili visoko nad trgom. «Neznani leteči predmeti» — ali UFO z ameriško kratico — so krožili dovolj časa, da so prihiteli na kraj tudi visoki funkcionarji policije. Hudomušneži so takoj pripomnili, da gre morda za «vohunske satelite» v okviru škandala o domnevni politični špionaži v našem mestu. Končno so predmeti tolikšne pozornosti — verjetno smeti, ki jih je nosila burja — izginili v smeri proti Gradežu. OSMICA Naci Štrajn — Križpot štev. 84 (Mačkolje), j'e odprl o s mi c o, kjer toči pristno črno in belo Predavanja KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza vabi na predavanje dr. STANISLAVA OBLAKA «Kaj moramo vedeti o davkih» ki bo danes, 18. februarja, ob 19. uri pri Radetiču v Medji vasi. It'," ■< Tajništvo Kmečke zveze Razstave irriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii Mila zima z ledenim repom V Tržaški knjigami. Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Ivo Petkovšek, ki bo razstavljal do konca meseca, nakar pride gostovat v knjigarno Robert Hlavaty. V galeriji Sofianopulo kolektivna razstava. Galerija «Il Tribbio - Rettori» na Starem trgu 6, razstava tržaškega slikarja Marina Cassettija. V galeriji Tommaseo je odprla razstavo novozelandska umetnica Barbara Strathdee, ki bo razstavljala do 2. marca. V galeriji Torbandena v Ul. Tor Bandena 1, bo do 26. t. m. razstavljal Emilio Tadini. V mestnem muzeju Sartorio, Trg Janeza XXIII. štev. 1, se nadaljuje razstava slik na lesu. V galeriji Forum, Ul. Coroneo 1, razstavlja Gustavo Foppiani. V galeriji Cartesius razstavlja Barbara Strathdee. V galeriji Corsia Stadion, v Ul. Battisti 14, razstavlja Delima Medei-ros, ki bo razstavljal do 21. t. m. V razstavni dvorani palače Costanzi se nadaljuje razstava z naslovom «Kič, prikrojen okus». Razstava bo trajala do 22. t. m. V občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja do 22. t.m. tržaški slikar Nicola Sponza. V galeriji Tergeste v Ul. Battisti 23, razstavlja Glauco Dimini. V galeriji La Lanterna se nadaljuje razstava češke in slovaške grafike. Razstava bo trajala do 21. t. m. V krožku Generali v Drevoredu XX. septembra 1, razstavlja do 28. t.m. slikar Renato Manuelli. V miljski galeriji Mandracchio, Corso Puccini 5, razstavlja slikar Ferruccio Bemini. V razstavišču La Cappella Underground, Ul. Franca 17, razstavlja u-metnostni fotograf Ugo Hulas. V umetnostni galeriji «degli Artisti» na Trgu S. Benco razstavlja svoja dela slikarka Laura Canciani - Carli. Razstava, ki bo trajala do 24. februarja, je odprta vsak dan od 9. do 13. ure in od 15.30 do 19.30; ob nedeljah od 10. do 13. ure. V kavami «Tommaseo» na Nabrežju m. novembra bo v petek, 21. februarja 1975, ob 19. uri koncert o-boistke Frammette Zuljani. Ob spremljavi pianistke Neve Merlakove bo izvajala Marcellove, Valentineve, Te-lemannove, Nielsonove in Merkujeve skladbe. PD LONJER - KATINARA MLADINSKI ODSEK vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v četrtek, 20. februarja, ob 20.30. SPORED: Kvartet Glasbene matice Recitacije Otroški zbor Ljudski trio Proslava bo v kletnih prostorih pri Antonu Gombaču (Trčevem) v Lonjerju. PD «S. ŠKAMPERLE» - Sv. Ivan priredi v četrtek, 20. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih Prešernovo proslavo Uvodna beseda: Ivanka Hergold-Kravos. Otroška enodejanka. Glasbeni spored. Nastop svetoivan-skega cerkvenega pevskega zbora. Toplo vabljeni člani in prijatelji društva. \NCA Dl -1 ? A Š K A URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Sicer mila zima je včeraj zamahnila z ledenim repom. Z njo so se povrnili mraz, pa tudi običajne težave: od številnih požarov do ometa, ki se kruši od hišnih pročelij. Zato je bilo včeraj veliko dela za gasilce, ki so morali poseči v številnih H primerih, vendar nikjer ni bilo več-| jih težav in niti velike škode. Sunki burje so presegli hitrost 70 km na uro, temperatura pa je padla pod ničlo, seveda v najbolj hladnih urah. Na Kvasu led je prekril luže in mlake, ki so sicer zelo redke zaradi dolge suše. Led se je v zgodnjih jutranjih urah pojavil tudi po mestu, zlasti kjer burja najbolj brije. Naš fotograf je ujel nenavaden prizor pred glavno pošto, kjer se je burja poigrala z vodometom... in avtomobili. Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 642.50 1524,— 258.50 148,60 274,- 38,40 37,— 37.— MENJALNICA vseh tujih valu t Včeraj-danes Danes, TOREK, 18. februarja DRAGOSLAVA Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.35 — Dolžina dneva 10.32 — Luna vzide ob 9.54 in zatone ob 0.10. Jutri, SREDA, 19. februarja MIRO Vreme včeraj: naj višja temperatura 4,5 stopinje, najnižja 0,1, ob 19. uri 3,1, zračni pritisk 1030,7 narašča, veter 33 km severovzhodni, sunki 68 km, vlaga 27-odstotna, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. februarja 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 74-letni Giovanni A-madori, 83-letni Marcello Zorzetti, 55-letni Armando Moreu, 58-letni Federico Erosolo, 72-letna Maria Gregorich vd. Scupek, 77-letna Santa Travan vd. Ivancich, 63-letni Giulio Conci, 55-Iet-ni Aniello Semmarco, 72-letni Giuseppe Bonazza, 79-letna Maria Butti-nar. vd. Gracogna, 72-letni Germano Marinoni, 78-letna Lucia Fanelli vd. Corvo, 67-letna Onorina Fiorina por. Podrugovaz, 75-letni Giovanni Natali, 73-letni Serafino Petracco, 60-letna Maria Cattaruzza por. Cattaruzza, 60-letni Cesare Donda, 84-letni Giovanni Colmano, 78-letna Elena Seivani por. Mecchia in 89-letna Marija Okretič vd. Ferfolja. Ariston 16.30 «Il fantasma della libertà». Barvni film režiserja Luisa Bunuela. Igrajo Michael Piccoli, Monica Vitti, Adolfp Celi. Nazionale 15.30 - 17.00 18.40 - 20.20 - 22.15 «Flesh Gordon». Barvni film. Prepovedano mladini pod 16. letom. Excelsior 15.30 «Una strana coppia di sbirri». Alan Arkin in James Caan. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Il bianco, il giallo, il nero». Giuliano Gemma, Tomas Milian in Eli Walach. Barvni film. Fenice 16.00 «L’organizzazione ringrazia. firmato il Santo». Roger Moore. Barvni film. Eden 15.30 «L'Anticristo». Carla Gravina in Mei Ferrer. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Emanuelle». Barvni film, v katerem igrata Silvia Kristel in Marii« Green. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Ceravamo tanto amati». Nino Manfredi in Vittorio Gass-man. Barvni film. Capito! 16.30 «Finché c’è guerra c’è speranza», barvni film. Igra Alberto Sordi. Cristallo 16.00 «Agente 007 l’uomo dalla pistola d’oro». Roger Moore. Barvni film. Impero 15.30 «Stavisky, il grande truffatore». Jean Paul Beimondo. Barrai film. Filodrammatico 16.30—22.00 «Prostituzione». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «R magnifico emigrante». Barvni film, v katerem nastopa Terence Hill. Ideale 16.00 «Milano rovente». Barvni film, v katerem igrata Antonio Sabato in Philippe Leroy. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Divorzia lui, divorzia lei». Elisabeth Taylor in Richard Burton. Barrai film. Abbazia 16.00 «La notte del furore». Fantastični barrai film. Astra 16.00 «Herbie, il maggiolino sempre più matto». Disneyev film Mignon 16.00—22.00 «Le avventure sessuali di Greta in 3D». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Radio 16.00—22.00 «Ne onore, ne gloria». Barvni film, v katerem igra Alain Delon in Anthony Queen. V Slovenskem klubu danes, 18. februarja ob 20.30 pesnica SVETLANA MAKAROVIČ in skladatelj PAVLE MERKÙ Prof. Merkù bo predstavil svoje nove skladbe, pisane na besedila mlade ljubljanske pesnice, medtem ko bo gostja brala svoje pesmi. Na vsekakor zanimiv večer prisrčno vabljeni! Šolske vesti šola Glasbene matice. Obveščamo, da v sredo, 19. t.m. odpade pouk ORFF-a. Osrednji odbor združenj staršev o-penskega didaktičnega ravnateljstva vabi člane združenj staršev in skru-tinatorjev, ki so bUi prisotni pri volitvah na osnovnih šolah openskega didaktičnega ravnateljstva, na sestanek, ki bo v četrtek, 20. februarja, ob 20. uri na osnovni šoli na Opčinah. Združenje staršev in prijateljev mladine slovenske osnovne šole v Rojanu in otroškega vrtca na Greti vabi na zanimivo in poučno predavanje psiho-pedoterapevta Marjana Staniše na temo «Pomembnost odnosov za razvoj otroka», ki bo v četrtek, 20. t, m. ob 20. uri na osnovni šoli v Rojanu. Kandidati za zavodski svet klasičnega liceja France Prešeren vabijo starše na sestanek, ki bo v četrtek, 20. februarja, v šolskih prostorih ob 18. uri. Kandidati bodo seznanili starše s skupnim programom obeh kandidatnih list. Ob tej priliki se bodo starši tudi posvetovali o izbiri predstavnikov za razredni in disciplinski svet. Razna obvestila SPDT — smučarski oddelek vabi na «Tretji smučarski večer», ki bo v petek, 21. t.m., ob 20.30 v Ul Ceppa 9. Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT o temi PRVA POMOČ NA SMUČEH, Predavanje bodo spremljali diapozitivi. Izleti Zveza borcev Boljunec priredi 8. maja štiridnevni izlet v Beograd na proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Vpisovanje v mlekarni pri Lavri Kofol v Boljuncu. Prosveta Prosvetno društvo «Vesna» — Kri* priredi v soboto, 22. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu večer slovenske kulture. Nastopajo mlajši in starejši recitatorji, dekliški in moški zbor ter godba. Vabljeni! PD Fran Venturini od Domja priredi v soboto, 22. t.m., ob 20. uri v prostorih osnovne šole PREŠERNOVO PROSLAVO. Danes, 18. februarja, ob 20.30 bo v Slomškovem domu šesto srečanje o zakonskem življenju. Dr. Oskar Simčič iz Gorice bo predaval o temi: «Rast družinske skupnosti». Prispevki Namesto cvetja na grob tovarišu Darku Maverju daruje Stanislav Ren-ko 10.000 lir za Slovenski solidarnostni sklad. Namesto cvetja na grob Darku Maverju daruje Vlasta Jankovič 3.000 lir za PD France Prešeren. Namesto cvetja na grob Marije Pahor darujeta Mara in Stana z družinama 3.000 lir za ŠK Kras. Preminila je Marija vd. Ferfolja Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Sesljam Žalostno vest sporočajo: sin, hči, snahi, zet, vnuki, sestra ter drugi sorodniki. Trst, 18. februarja 1975 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3, telefon 38006 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v ponedeljek, 17. t.m. po kratki bolezni zapustil naš ljubljeni mož, oče, tast in nono DARKO MAVER upok. dolgoletni šofer Primorskega dnevnika Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalujoči: žena Marija, sin Klavdij z ženo Magdo ter ljubljenima vnukinjama Mirjam in Romi ter ostalo sorodstvo Boljunec, Trst, 18. februarja 1975 Po krajši bolezni je včeraj umrl DARKO MAVER dolgoletni vestni in požrtvovalni šofer Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika. Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu. Založništvo tržaškega tiska Primorski dnevnik Trst, 18. februarja 1975 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A.( Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, allTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea. Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121). Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137), Milje (teL 271-124). Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra in tašča LJUDMILA KALC por. DE GIORGI Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Bazovici. Žalujoči: mož Nino, sin Rado z ženo 7 Bogomilo, sestra Antonija, brata Av- guštin in Franc ter drugi sorodniki Padriče, Gropada, Lonjer, M. februarja 1975 GORIŠKI DNEVNIK TOVORNO POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH Razčistiti vsa odprta vprašanja pred izdajo gradbenega dovoljenja Medtem ko morajo domačini na Krasu potrpežljivo čakati na podrobne regulacijske načrte, se z gradnjo ogromne naprave pri Fernetičih strašno mudi Kot je znano, je dne 26. novembra , se vam čimprej izdalo gradbeno do- V PRIREDBI DOMAČIH PROSVETNIH DRUŠTEV pri i? 0nzo^'' za gradnjo avtoporta voljenje, ker, pravite, gre za javno ski Pre(K0^K repentabr- ! korist. O tem nima nihče najmanj- vol ' °bClni Prc*nj° za gradbeno do-1 šega dvoma, vendar za dela, ki so še potrebna ! spomniti na nekateri bi vas hotel nekatera dejstva. Na pLj?0končno ureditev postajališča. ; primer: osem vasi v tržaški občini Vsem zaradi irriti sk n i a vnpfjfl vni; oskodPvani. župan ni še izdal do- Prišfn^Vi ® je dal P°budo' da J® obči ° i * Januarja do srečanja med ClT^t .uPravo' predstavniki PIA domo-- ^ konzorcija, ki združuje tp.- Cln? in druge trgovske opera-k; ^ pri Fernetičih) in predstavni-konzorcija za avtoporto. Takrat Cnric ?rnacini predložili konzorciju dr i?^na s^a bda med drugim tudi sedniterandrei in odv- Clarici, pred-vrcfn lriT P^Predsednik konzorcija) nj.-u zahtev, ki bi vsaj omilile dmi vSk0d0- Takrat je dr. Pieran-dom!,">- da kodo vse zahteve skušab-n?Vj?krbno oregledali in jim Tat ?:udl «goditi. do rvt Prj®^° v četrtek 13. t.m. svet^"0™663 srečanja, bolje po-(jrp; .anla' na katerem sta Pieran-zaht 10 Pdv- Clarici odgovorila na da o6 dornačinov. Prvi je priznal, razla^rfPredP*si' ki jih v zvezl z štev določa deželni zakon ciie rtl Predvsem zaradi infla-dveii ^'P^kjorna nerealni in da vsota meir,;i,ra i'!onov kr ne more b'ti med rà iki--nai določa, kateri izvirno •■azlascencev kodo dobili pra-se bini0 “jškodnino. Zakon št. 39 sprr»i k° tlldi spremeni, občina naj za a„+ Zadevno Pobudo, konzorcij dveh pa bi j° Podori. Kvota večat; llJonov lir' ki se morala pobi so aa Primernejšo vsoto, s tem 863 v; u - upošteval duh zakona zernl;;--- 1 preDreó'h’ špekulacije z zorri';tC1‘ ,^e so Predstavniki kon-sledo ^jP?kazak določeno odprtost ker j odškodnine (vsaj z besedami, snrom0- vemo’ da se zakoni ne te?a najaj0 z zadostno dinamiko), doman* rnog°òe trditi glede zahtev riantp100^’ k* ?e nanašajo na va-menilonaCr}a' .kl b’ vsai delno spre-Prinna, i. .anie nevzdržno stanje. maniSo 'len'' so slcer Pristati na načrt sPFemeiribe, vendar bi moral S tem ,. *'vu ostati nespremenjen. Polnnm bl tovorno postajališče po-Čkm iZadušilo in izoliralo vas vičencevk0tZOrciia lastnikov, upra-turist;^ -u trg°vcev, industrijcev in se s delavcev od FeAtetičev v tem seveda niso strinjali. Coi;3opozicije je dr. Pavel n°J pK dai1išo iziavo’ namenje- avtonortaStavnikom’ konzorcija za «E>ragi drugim je dejal: mem v .80SP°dje, popolnoma razu-vaso nestrpnost in željo, da bi ....'"‘ttnu,,,,,, živi v nevzdržnem položaju in potrpežljivo čaka že štiri leta, da se izdelajo podrobni regulacijski načrti. Vse je treba dobro preštudirati, da se jutri ne bo treba kesati, tako vsaj pravijo, in to za kakšne probleme? Za dodatek w.c., malo zvišati prostore in podobne malenkosti. Sedanja varianta regulacijskega načrta naše občine zahteva, da se za tiste štiri podrtije in tistih par parcel, ki so še proste v na V h vaseh, izdelajo podrobni regulacijski načrti, to je avtomatična izjava javne koristi. Medtem ko si domačini, naši ljudje, sploh ne mo rejo prekriti hiše, vi prihajate sem z zahtevo, da se vam za vaš objekt, izda navadno gradbeno dovoljenje, kot da bi šlo za nekaj takega, kar ne bo nič spreminjalo in kot bi bilo nekaj takega, kot je eno navadno stranišče, ena revna zgradba ali kaj sličnega. Občinska uprava bi morala vašo zahtevo temeljito pregledati in jo prilagoditi zahtevam domačinov in interesom naše skupnosti. Izdati splošno gradbeno do- voljenje bi pomenilo dovoliti, da se ogromna makrostruktura usede na mikroelement, ki bi sigurno propadel. Sedanji načrt bi predvsem s svojim cestnim omrežjem, nadvozi, podvozi, pomenil konec vasi Fernetiči. Želim še dodati, da se ne bom spuščal v podrobnosti načrta in k predlogom za njegovo izboljšavo, ker nisem za to dovolj sposoben, zagotovo pa vem, da projektant ni upošteval notreb lokalnih prebivalcev. Zaradi tega je treba vse znova temeliito pregledati.» Na koncu je župan Mihael Guštin poudaril, da se za stvar zanima in da bo skušal urediti tako. da bo vse prav. Vendar ni na seji izrazil nobenega mnenja tako, da se ne ve kai misli o stvari. Njegova moralna dolžnost je. da še bolj odločno nodore zahteve domačinov in da ne izda gradbenega dovnlienja, dokler se stvari ne razčistijo. Domačinom je treba povrniti škodo, ki jo bodo utrpeli. Samo to pa ne zadostuie, ti morajo imeti tudi možnost, da oliranno in razviiejo svoie gospodarske delavnosti (kot na primer objekt bratov Gregoret-ti). če sodimo po tem. kar je izšlo na zadnjem posvetovanju, je pot še dolga. C. P. iiiuimiuiiiiiiiitiiiimimiiiniiiiiimiiiiiiiiiidiiiiiiiiitiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimniniiiMiiiiriii Francko Žerjav 60-letnik Frančka žerjav, prizadevni prosvetni delavec, organizator in pevovodja, slavi svoj 60. rojstni dan. Če bi ne verjeli matični knjigi, bi utegnili meniti, da je ta vest netočna,, saj današnji slavljenec zares '■HuiiiiiiuiiiiiiniHfiHiiiHiiHiuiunuiiniHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiimiiiimiiiiiauiiiiiiiii S SEJE ENOTNEGA ODBORA V MILJAH ^ijjsko prebivalstvo proti širjenju naftne industrije Oiìi oor pozval občinski svet ter upravo, naj izde-a varianto k regulacijskemu načrtu za pre-prečitev nameščanja novih naftnih naprav dikalnn?8?*'11^ vsek političnih, sin-ahčini c ln- druzhenih sil v miljski rednj set- Je v .P®!®!1 sestal na iz-hhljskpa^1 enotni ^hor za obrambo Sa okni;!! Saspodarstva in naravne-d°val 7,L' .sejl’ ki ji je predse-jeli resoh3”-^110’ 80 s°glasno sPre' ja jo vspUC-J0’ v kateri ostr,° °kso-n°vih noci8?,11 P°skus nameščanja občini ok h objektov v miljski s° jo'drkifnem oksojajo škodo, ki kljanjem T Povzročili s pogla-Zalivu 7 morskega dna v Miljskem Pomol z?, namfn°m, da bi zgradili rjev. p0„, k/’.'j’lajanje velikih tanke-PovzročiČ, D1lanje morskega dna bo k°v v 7^i • sPrerncmbo morskih to- 'T'enjena d!!i’ P°leg tega pa 50 °' d°vala rwk, j neP°Pravljivo poško-!ir Povzr^čn^l0, ,greznično omrežje hiorskem n a ^aksne spremembe na ^ dnu v bližini ladjedelnice Alto Adriatico, da so onemogočila vsakršno ladijsko splavitev, že povzročena škoda je skratka taka, da je tržaško sodišče v teh dneh odredilo ustavitev del. V zvezi z vsem tem je odbor še enkrat potrdil nasprotovanje gradnjam novih naftnih objektov ter pozval občinsko upravo ter občinski svet, naj nujno izdelata varianto k regulacijskemu načrtu z namenom, da bi preprečili vsakršno možnost širjenja naftne industrije. To pa še ne pomeni, da je miljsko prebivalstvo proti industrijskemu razvoju in to je bilo na omenjeni seji izrecno poudarjeno. Industrijski razvoj je treba nasprotno omogočiti, toda s kriteriji, ki ne bodo oškodovali krajevnega gospodarstva in zaposlitvene ravni. ne kaže znakov teže šestih križev. Današnje slavje je Frančka Žerjava zares presenetilo sredi plodnega dela na njivi ljudske kulture; doletelo ga je med prizadevanjem za dosego nadaljnjega razvoja prosvete ne le v njegovi rojstni vasi, v Križu pri Trstu, marveč v zamejstvu sploh. S pravim mladeniškim zaletom nadaljuje, vestno in predano, tisto delo, h kateremu je prostovoljno pristopil pred dobrimi 25 leti. Uči petje in tudi sam poje, daje pobude in organizira. Nesporno je dejstvo, da ima Frančka Žerjav neprecenljive zasluge za to, da je kriški moški pevski zbor doživel toliko lepih uspehov, da je navduševal in še vedno navdušuje ljubitelje zborovskega petja, da je nastopil že domala v vseh krajih na Tržaškem, v številnih krajih na Goriškem in v Furlaniji; da je ponesel našo narodno in borbeno pesem tudi v nekatera velika italijanska mesta in da je izpričal našo vitalnost v matični Sloveniji. Toda v raznih obdobjih je Frančka žerjav žrtvoval mnogo svojega prostega časa in svojih energij za razvoj amaterske odrske dejavnosti, saj je nastopal tudi kot igralec. V kratkem priložnostnem zapisu ni mogoče zaobjeti vsega, kar bi bilo potrebno za popoln prikaz lika današnjega slavljenca. Nekaj pa le ne sme mimo nas in to je ugotovitev, da je Frančka tudi danes tak, kakršen je bil vedno, pošten, srčno dober, da je kot vselej prežet z zdravim optimizmom, ki pozitivno vpliva tudi na tiste, ki z njim sodelujejo. Pri njegovem nesebičnem delu mu želimo še mnogo uspehov, zdravja in osebne sreče. Mirko Kapelj Slovenska prosvetna zveza iskreno čestita pevovodji FRANČKU ŽERJAVU ob njegovi 60-letnici. Ob njegovi 60-letnici FRANČKU ŽERJAVU iskreno čestita prosvetno društvo Vesna. llllllllll|||l|||||lllll|I|l||lll|ll|l||ll||||||iml||||||||||||||lll|j||||||mi|||I„mll||||||,||||||||||||I||||||||(||I|,|||||,|l,||||u||||I|I||||,n||||ml|||||||| SESTAVA NOVIH SVETOV NA NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH Vej?Jna OpčinahŠola <ski svet: Bogdan ?a člana Ma ^ M^alan' «adomest-Milič. 3 Marina Pisani in Marija člč» v D0^jdai° 80la «Simon Gregor- rinoap^|k*i8vet: Nerina Švab, Ma-don- Bruno Q,A bln čuk' Boris Ber-man- PrecLn?r°i:?ar0, 01lviia Štur-"iamin Salve*1 .Pr,ofeaoriev: Be-Audolšek 31 9raciJfla Biber, Anda Baivi in St! *? RePini. Alenčica Javnik ^m-Slava Tavčar- Pred-§motlak DNn-Z,]®gJì osebja: Fulvij švab in Aldo 7PKlnski svet: Edvin na Dando Š°bec’ nadoniestna čla-^TTiotlak tarec ln Aleksander ^ Proseku^0 Š°la *Fran Levstik» Zelo uspele Prešernove proslave v Števerjanu, Sovodnjah in Štaridrežu V prvih d eh krofih je pel oktet «Jelovica» iz Škofje Loke ■ Povsod so nastopale skupine mladih recitatorjev - V govorih poudarjena važnost kulture za zamejske Slovence . Zavodski svet - predstavniki star-Išev: Edvard Bogateč, Anita Metelj-ko, Laura Sedmak, Ivan Lavrenčič, Emil Sedmak in Josip Starc. Predstavniki profesorjev: Marjan Bajc, Liana Gerdol, Jožica Zajec, Vesna Jogan, Jože Kunčič in Vera Ban. Predstavnik pomožnega osebja: Bruno Rupel. Podatkov o disciplinskem svetu še nimamo. Nižja srednja šola «Ciril in Metod» pri Sv. Ivanu Zavodski svet - predstavniki staršev: Niko Škamperle, Aleksander Kosovel, Rihard Lorenzi, Pavel Rasenti Sergij Zoch in Jure Kocjančič. Predstavniki profesorjev. Ksenija Budal, Jakob Kandut, Borut Kodrič, Veronika Pečenko, Primavera Vesel, Ksenija Caharija. Predstavnik pomožnega osebja: Vita Čok. Nižja srednja šola v Nabrežini Zavodski svet - predstavniki staršev: Albina Pertot, Evgen Pahor, Rudolf Gergič, Ivan Brecelj, Bruno Metlikovec in Almiro Gabrovec. Predstavniki profesorjev: Franka Kojanec, Zvonko Legiša, Marija Magdalena Pertot, Miroslav Petelin, Helena šah in Anamarija Tretjak. Predstavnik pomožnega osebja: He- lena Krasnič. Disciplinski svet: Mario Pertot in Ada Kariš, nadomestna člana Ileana Kakeš in Domenik Gerlani. Nižja srednja šola «Ivan Cankar» Sv. Jakob Zavodski svet - predstavniki staršev: Bogumil Samsa, Josip Slama, Anita Campana, Ada Roici, Adolf Junc in Bruna Škerlj. Predstavniki profesorjev: Zora Drasič, Neda Jev-nikar, Nadja Legiša, Marinka Pertot, Ana Prinčič in Natalija Smot-lak. Pomožno osebje: Vera Lozej. Disciplinski svet: Liana Gerdol in Ugo Margon, nadomestna člana E-gon Blasina in Milan Švab. Nižja srednje, šola «Fran Erjavec» v Rojanu Zavodski svet - predstavniki Stašev: Boris Bogateč, Sabina Schilla-ni, Aleš Lokar, Dimitrij Sancin, Danila Furlan in Karel Curri. Predstavniki profesorjev: Ada Bezenšek, Ana Mosca, Klavdij Palčič, Marija Pierazzi, Marija Ravnik in Ivanka Škrinjar. Pomožno osebje: Lojzka Dreossi. Disciplinski svet: Erika Župančič in Boris Bogateč, nadomestna člana Aleš Lokar in Bruna Počkaj. Velika prisotnost na Prešernovih proslavah dokazuje še enkrat, da se naši ljudje najrazličnejših slojev tesno oprijemljajo naših prosvetnih društev in ljudskoprosvetnega delovanja na splošno. To so še enkrat dokazale proslave, ki so bile v petek in soboto v Števerjanu, Štan-drežu in Sovodnjah. Na teh proslavah so nastopile razne kulturne skupine in povsod se je nabralo precej ljudi. V petek zvečer je prosvetno društvo «Briški grič» iz števerjana priredilo na sedežu na Valerišču Prešernovo proslavo. Dvorana je bila za to priložnost premajhna, saj so nekateri vaščani stali kar v veži, da bi lahko prisostvovali programu. Podpredsednik SPZ Saverij Rožič je povedal nekaj uvodnih besed. Pozdravil je goste iz škofje Loke, in sicer oktet «Jelovica» ter člana ZKPO Silvo Brank in Janeza Eržena. Program Prešernove proslave se je pričel z govorom, ki ga je imela višješolka Dolores Bensa. Dijakinja je med drugim povedala: «Prešeren je naš največji pesnik, pesnik majhnega naroda, ki se je znal sam, z lastnimi močmi, kulturno dvigniti in se brez strahu uvrstiti med kulturno najrazvitejše narode. Izreden je pesnikov pomen za razvoj slovenskega jezika, kakor tudi za rast kulturnega in političnega življenja. Prešernova veličina je vidna tudi v naših časih, ko preko njegovih pesmi dobivamo moč za boj pri uveljavljanju naših pravic». Bensa se je nato dotaknila današnjih vprašanj slovenske manjšine v Italiji ter govor takole zaključila: «Nikoli ne smemo pristati na mešetarjenje za občasne drobtinice. Naš odnos do večine mora temeljiti na osnovi narodne enakopravnosti, na zavesti, da so naš jezik, naša kultura in naša zgodovina svetel primer civiliziranega naroda». Sledile so recitacije Prešernovih in drugih poezij, ki so jih izvajali gojenci Dijaškega doma: Emanuela in Mavricij Černič, Aleksandra Maraž, Edes Korošec, Loredana Baranja, David Klanjšček, Bruna Pla-nišček, Magda Mizerit in Lučka Komjanc. Gost večera je bil oktet «Jelovica» iz Škofje Loke, ki je ubrano zapel nekaj pesmi: Venček narodnih, «Je upihnila luč», «Dobar večer», «Pisemce», «Pepca», «Pod tvojim prozorom», «Doči v krilo moje», «Uspavanka», «Zimski večer». Z nastopom okteta iz škofje Loke se je zaključil «uradni» de) proslave v Števerjanu. Domačini in gostje so se nato še zadržali v društvenih prostorih, kjer je nadalje zadonela slovenska pesem. Tudi v Kulturnem domu v So-vodnjah je v drugem delu programa pel oktet «Jelovica» iz škofje Loke in domačini so bili z njegovim nastopom zelo- zadovoljni. Najprej je o pomenu Prešernovega dne za zamejske Slovence spregovoril tajnik SPZ Marko Waltritsch. Dejal je, med drugim, da beležimo Slovenci precejšnje uspehe na šolskem in kulturnem področju in da imamo pri tem veilko oporo v matični domovini. Omenil je bogato kulturno žetev na Goriškem v lanskem letu, sodelovanje med Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo kulturno prosvetnih organizacij v Novi Gorici, na podlagi katerega so skupine z obeh strani državne meje lani obiskale razne kraje na goričkem in novogoriškem območiu. Tainik SPZ je omenil tudi koristno sodelovanje med Gorico in Škofjo Loko, ki pričenja dajati plodne sadove, kot dokazuje tudi obisk škofjeloškega okteta na Prešernovih proslavah v zamejstvu. Za njim so z recitacijami nasto-nili otroci sovodenjske osnovne šole, ki so jih učiteljice in učitelji za to priliko naučili številne Prešernove pesmi, pa tudi pesmi drugih slovenskih književnikov. Otroci so nastopali samostojno in razdeljeni po razredih in so želi veliko aplavzov od ljudi, ki so do kraja napolnili dvorano Kulturnega doma. Med publiko je bil tudi do mači župan Jožef češčut. Sledil je. podobno kot večer prej, koncert okteta «Jelovica». Po koncertu so se gostje zadržali v prijetnem pogovoru z domačini. * * * «Bodimo in ostanimo to kar smo — Slovenci (Andrej Budal)». S temi besedami, ki so bile zapisane na steni društvenega sedeža ter v njihovem globokem pomenu so prosve-tarji društva Oton Župančič v štan-drežu priredili prejšnjo soboto Prešernovo proslavo. Pod vodstvom proj. Ivana Mignoz-zija je najprej zapel domači zbor. Sledil je pozdrav predsednika prosvetnega društva Oton Župančič Stana Paulina, ki je številno občinstvo seznanil z gradnjo prosvetnega doma na Pilošču. Omenil je tudi potrebo po gradnji partizanskega spomenika ter postavitev nagrobnega kamna domačemu književniku Andreju Budalu. Glavni govor na proslavi je imel član > tajništva ■ Slo- lll*UIIIIIIIIIIIIIIII||||||H||||||||||||||||||||||||tii|||i||||ti|f m Hlinil m |||i mil IIIIIHII Hill UH lllllllllllllllllllllll || BIL JE V KATOLIŠKEM DOMU Na sobotnem sestanku v Gorici so ustanovili Slovensko skupnost Pobudo za sestanek je dalo SLG • I. marca bo ustanovni občni zbor - Kaj bo sedaj s SDZ? Tudi v Gorici so, po tržaškem vzgledu, ustanovili Slovensko skupnost. Do ustanovitve je uradno prišlo v soboto zvečer, ko se je v Katoliškem domu zbralo okrog osemdeset volivcev lipove vejice. V glavnem so to bili voditelji Slovenskega ljudskega gibanja, t.j. katoliško u-smerjene skupine, ki je doslej sodelovala kot enakovreden partner v Slovenski demokratski zvezi. V nedeljo smo že poročali, da je odbor Slovenskega ljudskega gibanja s pismom obvestil prvake SDZ, da iz nje izstopajo. V soboto so na sestanku v Katoliškem domu bili prisotni večina oličinskih svetovalcev iz Števerjana z županom Stanislavom Klanjščkom na čelu, dva občinska svetovalca iz Doberdoba, iz Sovodenj ni bilo izvoljenih svetovalcev, prisotna pa sta bila tudi pokrajinska odbornica Ferletičeva in občinski svetovalec v Gorici dr. Paulin. Pobudo za sestanek je dalo vodstvo Slovenskega ljudskega gibanja in njegovi predstavniki so na sobotnem shodu budi obrazložili, za kaj gre. Ustanoviti so hoteli novo organizacijo, ki naj tesneje sodeluje s podobno tržaško in izločiti nekatere ljudi, ki so nekdaj Mii v SDZ vodilni, niso pa znali iti vzporedno s sodobnejšimi prijemi. V debato je poseglo precej prisotnih. Ob zaključku so odobrili statut Slovenske skupnosti. V njej bo članstvo osebnega značaja in ne bodo vanjo sprejemali organiziranih skupin. Izvolili so tudi pripravljalni odbor, ki naj skrbi za sklicanje prvega ustanovnega občnega zbora, ki bo 1. marca. V tem pripravljalnem odboru so dr. Karlo Brešan, dr. Andrej Bratuž, Marjan Terpdn, Marija Ferletič, Corsi Hadrijan, Černič Benjamin, Sobani Mario, dr. Damjan Paulin in prof. Rado Bednarik. Uradnega poročila o sestanku doslej niso izdali. Baje bodo na sestanku članov Slovenskega ljudskega gibanja razpravljali o potre-M nadaljnjega obstoja te Organizacije. Včeraj zabeležili dva potresna sunka Dva potresna sunka sta včeraj .nedpoldne in popoldne (močnejši je bil popoldanski) pošteno preplašila prebivalce Gorice in Nove Gorice. Zjutraj ob 10.27 so sunek zaznali le bolj občutljivi ljudje. V Novi Gorici smo izvedeli, da so takoj telefonirali na geofizični inštitut v Ljubljano in da so jim tam povedali, da so zabeležili potresni sunek na področju med Ljubljano in našimi kraji. Popoldne ob 15.30 pa je bilo čutiti v Gorici in tudi v Novi Gorici močnejši potresni sunek. Čutili so ga v vseh stanovanjih, tudi v pritličnih, še bolj pa v višjih. V hitri telefonski povezavi s Trstom smo izvedeli, da berejo v tamkajšnjem inštitutu meritve vsakih 24 ur in da niso torej pregledali traka. Neki tehnik pa je našemu uredniku povedal, da gre morda za potresne sunke, ki so posledica urejanja kra-škega podzemlja. Popoldanski potresni sunek so zabeležili tudi v Gorici. Baje je v v tovarni «A + A» v Kromberku celo padel omet s stropa. venske prosvetne zveze dr. Leopold Devetak. V uvodu je omenil prijateljske stike, ki že več let vežejo društvi iz Štandreža in z Vrha ter izrazil željo, da bi se to sodelovanje v bodoče še stopnjevalo. Ko je govoril o Prešernu je povedal, da zamejski Slovenci moramo stalno delati v duhu Prešernove ideje. Samo tako, je zaključil prof. Devetak, se bo naša narodnostna skupnost razvila in kljubovala vsem nasprotnim silam. Nato so osnovnošolski učenci recitirali nekaj Prešernovih pesmi. Prvič so v društveni dvorani nastopili tudi domači gojenci goričke glasbene šole. Nastopili so z raznimi inštrumenti in dokazali znanje, ki so si ga nabrali v tej šoli. Po nastopu mladih glasbenikov so se predstavili člani domače dramske družine. ki so recitirali nekaj Prešernovih pesmi. Napovedoval je Miloš Tabaj. Prešernovo proslavo je sklenil domači zbor Oton Župančič s tremi pesmimi. Ob tej priložnosti so nagradili tudi zmagovalce teka čez drn in strn, ki ga je priredilo v soboto, 1. februarja športno društvo Juven-tina. Poročilo o nagrajevanju bomo objavili na športni strani. Oktet «Jelovica» iz škofje Loke je nastopil v števerjanu in Sovodnjah Pogled na del občinstva v štandrežu liiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH VOLITVE NA NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH VELIKA UDELEŽBA STARŠEV NA NEDEUSKIH ŠOLSKIH VOUTVAH Na šoli Ivan Trinko v Gorici je volilo 84,26 odstotka staršev Tudi na nedeljskih šolskih volitvah na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko so zabeležili precej visoko udeležbo volivcev: Od 483 vpisanih volivcev — volilo je 407 staršev, kar v odstotkih pomeni 84,26. To je zelo visok rezultat in slovenski starš iso s tem dakazali zrelost in prepričanje, da bo njih glas nekaj zares pomenil. Saj so v Gorici morali priti starši iz vse Goriške, iz Tržiča in iz oddaljenih Dolenj. Tudi profesorji ter pomožno osebje so se volitev udeležili v zelo velikem številu. Volišče v Ulici Randaccio je bilo odprto od 8. zjutraj do 8. zvečer. Po zaključku . volite; je imela komisija polne roke dela m je preštevanje glasov z^ključjig šele ob 3. uri zjutraj: Včeraj dopoldne pa se je v tajništvu sole sestala volilna komisija, ki je rezultate pregledala in izdala dokončno poročilo. Za zavodni svet, je kot smo že omenili glasovalo 407 staršev. Veljavnih glasovnic je bilo 370. 27 je bilo neveljavnih, 10 pa jih je bilo belih. Izvoljeni so bili v zavodni svet Edmund Košuta, Ciril Terpin, Ivan Petejan. Ivanka Belušček por. Devetak, Nada Komjanc Sancin in Karel Lavrenčič. Enako število volivcev je oddalo svoj glas tudi za izvolitev disciplinskega sveta. Ker ni bilo predlagane liste, so starši glasovali za veliko število posameznih kandidatov. Največ glasov za efektivna člana tega I sveta sta prejela Andrej Koršič, in ' sicer 79 ter Angela Scattolin por. Marinčič, ki je prejela 50 preferenčnih glasov' Kot suplenta bosta Albin Koncut (35 glasov) in Ivo Marinčič (33 glasov). Veljavnih glasov za disciplinski svet je bilo 319, 57 jih je bilo neveljavnih, 31 pa belih. Od 21 vpisanih profesorjev jih je volilo 19, veljavnih glasov je bilo 17, profesorji nišo dali preferenčnih glasov. Izvoljeni so bili v zavodni svet naslednji profesorji: Lojzka Bratuš, Ksenja Vižintin por. Kocjančič, Silvan Kerševan, Leopold Devetak, Aldo Rupel in Dragotin Butkovič. Od 6 . vpisanih v volilni seznam članov pomožnega osebja jih je volilo 5; izvoljen je bil Herman Srebrnič. GLASBENA MATICA SPZ — Z S K P GORICA Koncertni abonma 1974-75 jutri, 19. februarja 1975, ob 20.30 v palači goriškega muzeja Attems VIOLINSKI RECITAL GORJAN KOŠUTA — violina ERMINIJ AMBROZET - klavir - SPORED — MOZART — Sonata v B.KV 378 C. DEBUSSY — Sonata v g S. PROKOFJEV — Sonata v f. M. RAVEL — Tzigan Upor zapornika v goriškem zaporu Karabinjerji, gasilci in prokurator republike so morali pohiteti včeraj popoldne okrog 15. ure V goriški zapor v Ul. Barzellini, kjer se je zapornik 21-letni Jugoslovan, ki so ga pred nekaj dnevi v pričakovanju procesa prepeljali iz Trsta v Gorico, zaprl v zaporno ambulanto in grozil, da sežge zapor. Mladenič je baje našel v ambulanti nekaj plinskih jeklenk za kampiranje in grozil, da bo s plinom nasitil sobo in da bo nato z vžigom povzročil eksplozijo v zaporu. Hotel je govoriti s sodnikom, prokurator dr. Bruno Pascoli je zares prišel, govoril z zapornikom skozi zaprta vrata ambulante, uspeha dvogovora pa ni bilo. Medtem so v Ul. Sauro prihiteli gasilci in najprej skozi vežna vrata sodnije, nato skozi zadnje okno speljali na dvorišče zapora dolgo gumijasto cev, ki so jo nato potegnili do prvega nadstropja zapora in nato nenadoma pošteno zmočili mladega pripornika. Ta se kljub temu ni hotel vdati in je nato razbil steklenico ter se s steklenimi kosi porezal po rokah. Policijski gasilci so ga najprej trdno prijeli, nato pa obvezali. Ni znano, ali bo zapornik ostal v Gorici ali pa ga bodo prepeljali v Trst, kjer bo moral pred sodišče. iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia Protest delavcev IACEG0 na Travniku Še vedno ni videti izhoda iz težav, v katere je zabredlo podjetje LACEGO. Zaradi tega je prizadetih več kot 250 družin, saj toliko je ljudi, večinoma slovenske narod^ nosti, ki so zaposleni v tovarnah v Sovodnjah in Gorici. V znak protesta proti prepočasnosti, s katero odgovorne oblasti rešujejo položaj tovarne, so delavci včeraj ponoči postavili na goriškem Travniku, tik pred prefekturo, veliki šotor, o- krog katerega so postavili tudi nekaj transparentov, ki tako prefekta, kot nosilca državne oblasti v Gorici, kot vse mimoidoče, opozarjajo na težak položaj, v katerem se delavstvo te tovarne nahaja. Prosveta Slovenska prosvetna zveza vabi predstavnike vseh na Goriškem včlanjenih prosvetnih društev na prvi letošnji posvet, ki bo na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2, danes, 18. februarja, ob 20.30. Na dnevnem redu sta razpored datumov za poletne prireditve in program proslav ob 30-letnic5 osvoboditve. Slovenska prosvetna zveza priredi v soboto, 22. februarja, ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO. Ob tej priliki bomo počastili 100-letnieo rojstva glasbenika Emila Komela. Nastopajo moški zbor «Kras» z Dola - Poljan, Komorni-zbor iz Nove Gorice in Goriški orkester iz Nove Gorice. Prosvetno društvo «Skala» v Ga-brijah vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 21. februarja, ob 20. uri v šolskem poslopju v Gabrijah. Na sporedu so recitacije domačih u-čencev in srednješolcev ter nastop zbora «Kras» z Dola - Poljan. Prosvetno društvo «Briški grič» v števerjanu priredi na sedežu na Valerišču jutri, v sredo, 19. t.m., ob 20.30 predavanje domačega rojaka Bruna Podveršiča o temi «Naselitev v goriških Brdih». Na predavanje vljudno vabljeni vsi domačini. V dvorani prosvetnega društva «O. Župančič» v štandrežu priredita o-menjeno društvo in športno društvo «Juventina» v četrtek, 20. februarja, ob 20.30 predavanje dr. Karla ši-škoviča o temi «Slovenci v Italiji po prvi in drugi svetovni vojni». Slovenska prosvetna zveza priredi v gostilni Ožbot v Rupi v petek, 21. februarja, predvajanje filmov goriškega potovalca Miladina Černeta. Prikazal bo filme s potovanja po Burmi, Borneu, Malajzlji in Sumatri. Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi v četrtek, 20. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu predavanje z naslovom «Vzgojne naloge družine». Predaval bo dr. B. Mrevlje. Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v Prosvetni dvorani koncert Primorskega akademskega zbora «Vinko Vodopivec» iz Ljubljane. Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi v nedeljo, 23. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu koncert Primorskega akademskega zbora «Vinko Vodopivec» iz Ljubljane. Prosvetno društvo «Oton Župančič» — dramski odsek uprizori v četrtek, 20. februarja, ob Ì9.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah Borovo dramo v treh dejanjih «Raztrgane!». Kino Gorica VERDI 17.00— 22.00 «L'uomo di Mar sigila». F. Prevost in S. Tranquilli Barvni film. Prepovedano mladin pod 14. letom. CORSO 17.15—22.00 «Finché c'è guer ra, c’è speranza». A. Sordi in S Monti. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «La ca gna». Marcello Mastroianni in Ca therine Daneuve. Barrai film. VITTORIA 17.00 — 22.00 «Il fascini sottile della perversione». J. Ere in C. Andrè. Barvni film. Prepo vedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 16.30—21.30 «Tecnica d un omicidio». Franco Nero in R Wedder. Barrai film. Irzic AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00—22.00 «Emanuel le». A. Cuny in S. Kristel. Barra film. Prepovedano mladini pod 18 letom. PRINCIPE 17.30—22.30 «Corruzione a palazzo di giustizia». F. Nero in U. Orsini. Barrai film. SOŽALJE Društvo «Kras» Dol . Poljane Izreka svojemu bivšemu predsedniku Karlu in svojcem globoko sožalje ob izgubi drage mame Marije Ferletič vd. Boneta. STARI OČETJE REKORDERJI Batinac je majhno naselje blizu Čuprije. Je to verjetno tisti kraj v Jugoslaviji, kjer se ljudje poročijo najbolj mladi. Tu se fantje oženijo, še preden končajo šolo in to ne srednjo ali višjo šolo, pač pa običajno osemletko. Golub Rajkovič je bil pred nedavnim proglašen za jugoslovanskega rekorderja in sicer za najmlajšega deda. Stari oče je postal, ko je bil star 30 let in dva meseca. Rodil se mu je vnuk Neboj-ša. On se je oženil, ko je bil star dobrih 13 let. S 14. letom in osmimi meseci je bil že oče. Sin je sledil njegovemu zgledu. In vendar ni on resnični tovrstni jugoslovanski rekorder, kajti «potolkel» ga je Mihajlo Jovanovič, ki je postal ded pri 29. letu in osmih mesecih. Rodil se mu je namreč vnuk Bojan. Danes, ko je ded, pa čeprav še tako mlad, se opravičuje, da «ko sem se ženil, nisem vedel nič...» Ni lahKo pojasniti, odkod tako zgodne poroke. Dejstvo pa je, da se tu fantje ženijo pri 15 letih. Vodilni ljudje v kraju pravijo, da je temu kriva zaostalost, patriarhalnost. Sicer pa je predsednik krajevne skupnosti najbolje orisal ta pojav, ko je rekel, da «starši so največji sovražniki svojih otrok, ker jim preprečujejo izobrazbo in jih silijo v zakon». To drži, toda dejansko odločajo o svojih otro-kih, ko so še sami otroci. BEŽNI ZAPISKI S POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI Obisk prerojenemu mestu kjer je klonil von Paulus fvlamajev Kurgan - Aleja herojev - Sovjetski ljudje obiskujejo grobove padlih Simpatična Voigograjčanka nam razkazuje mesto - «Veseli avtobus» - Odlet dalje Aleja herojev v Volgogradu. V ozadju Vučeticev spomenik VOLGOGRAD, — Naše potovanje pa Sovjetski zvezi je organizirala neka znana beograjska potovalna agencija. Potovanje je predvidevalo obisk Moskve in nato še Volgograda (nekdanjega Stalingrada) Tbilisija, Erevana in Bakuja. Naše letalo — «T-154» — je na poletu iz Moskve pristalo na volgograjskem letališču po poldrugi uri leta v zelo lepem vremenu, ki nas je spremljalo ves čas po prihodu v glavno mesto Sovjetske zveze. Tudi v Volgogradu nas je dočakalo lepo sonce in razmeroma toplo vreme, kar nas je presenetilo. Seveda je to bilo že jeseni, v novembru. Toda tu so nam rekli, da zna vse do konca novembra vladati tu kar toplo vreme, visoka temperatura. V to lepo sedaj povsem novo mesto je do zadnjih let prihajalo iz tujine bolj malo turistov, razen raznih delegacij in uradnih potovanj. Nas so namestili v ho- tel «Intourist», ki je sredi mesta. Kot v ostalih mestih te velike dežele, kjer smo bili doslej, so nas tudi v tem mestu, ki je prešlo v zgodovino po znani stalin-grajski bitki, kjer se je s porazom von Paulosove armade začel konec fašizma in nacizma, lepo in prijateljsko sprejeli na vsakem koraku. Tudi v hotelu so se trudili, da bi iz «mesta heroja» odnesli kar najlepše spomine in vtise. Tu so nam postregli z najboljšimi specialitetami, posebno z ribjimi specialitetami. Krajevni vodič, zelo simpatična Voigograjčanka nas je drugi dan bivanja spremljala pri ogledu mesta, ki se je na novo rodilo. Sproti nam je pripovedovala o nam neznanih podrobnostih iz vojne epopeje tega mesta, o junaštvu stalingraj-skih borcev. Naš cilj je bil tega dne sloviti Mamajev kurgan. Od tod, s tega griča, ki se dviga nad mestom, je nemška vojska 14. septembra 1942 začela svoj KAJ JE NOVEGA NA PODROČJU NAFTE IN DERIVATOV Bo nafta dražja? Z najdražjim bencinom se prevaža italijanski avtomobilist Ponovno smo v stanju nekakš-* energetske mrzlice. Ves minuli .eden se je precejšen del gospodarskih razpravljanj in ugibanj na svetu vrtel okoli problema nafte. Tako proizvajalci in izvozniki nafte, kot tudi potrošniki nafte in njenih derivatov so razpravljali o njej. Sicer pa bo bolje, da na kratko navedemo nekaj podatkov o nafti in tem, kar se okoli nafte dogaja. Po svoji važnosti in po morebitnih posledicah so prav gotovo najbolj pomembne tiste vesti, ki so prišle z Dunaja in iz Caracasa. Generalni tajnik skupine OPEČ je na Dunaju sporočil, da bi prihodnji sestanek članic organizacije, oziroma držav izvoznic nafte mogel sklepati o povišanju cene nafte, ki je ostala nespremenjena pri 10,12 dolarja za sod že od lanskega septembra, kar je za nafto zelo veliko, ker cene naglo skačejo in se OPEČ drži načela, da spreminja ceno nafte s spreminjanjem vrednosti mednarodnih valut. Dosedanji «vali» inflacije so povzročili več-kratno dviganje cene nafte. Podobic izjavo je dal tudi minister za lafto venezuelske vlade, ki se je udi opiral na zahtevo Kuvajta, ki notivira morebitne poviške s padlem vrednosti dolarja na evrop-jkem denarnem trgu. Sestanek držav članic OPEČ bo utri in pojutrišnjem na Dunaju, ieprav se prav te dni govori, da e Kissinger dosegel z neko drža- 0 Bližnjega vzhoda sporazum gle-e dobave večjih količin nafte Zdru-enim državam, bomo kaj več kon-.retnega zvedeli šele po tem zase-anju na Dunaju, kajti Bližnji vzhod :aje kar 43 odstotkov vse nafte, ;ar je porabijj na svetu in njiho- 1 sklepi bodj odločilni glede nove cene. Države - potrošnice, predvsem pa IDA in Evropska skupnost, pa bolo, kot kaže, napravile še kak ko-■ak dalje v varčevanju z nafto. Colikor se to ne kaže toliko v skle->ih posameznih vlad, se kaže v :onkretnem vsakdanjem življenju, r vsakdanji porabi. Prvič po 32 etih se je povpraševanje po nafti n naftnih derivatih v ZDA — zmanj-;alo. Tako poročajo iz povsem kompetentnih ameriških finančnih krofov. Po pregledu podatkov za celotno lansko leto je bilo ugotovljeno, da se je v letu 1974 poraba nafte in naftnih derivatov v ZDA zmanjšala v primerjavi z letom 1973 za malo manj kot 4 odstotke. To pa pomeni nič manj kot obilnih 16 milijonov sodov na dan. Samo ob sebi se razume, da tolikšna količina manjše porabe ne gre toliko na račun manjše porabe v motorizaciji, pač pa v vsej porabi nafte in naftnih derivatov. Države, Kot je n.pr. Saudova A-rabija niso zaskrbljene glede na naglo eksploatacijo nafte. Saudova Arabija ima «črnega zlata» na pretek. V Nigeriji pa so začeli krčiti eksploatacijo, tako da je bilo dnevno črpanje nafte lani za 300.000 sodov večje kot je letos. Norveška, ki se šele usmerja na pot naglega bogatenja na račun «črnega zlata» zaradi odkritja velikih nahajališč nafte v Severnem morju, pa je predložila nov «paket» davkov na nafto, s čimer naj bi se njene državne blagajne v prihodnjih letih obogatile za eno milijar- do dolarjev. Med pomembnejše izvoznike nafte se je zadnje čase vključila tudi Mehika, ki se je dogovorila z nekaterimi družbami iz ZDA za izvoz od 60 do 70 tisoč sodov nafte v ZDA na dan. Tega bežnega sprehoda med dogajanji na petrolejskem področju ne moremo zaključiti brez vesti iz Kuvajta, od koder poročajo, da bo v prvih dneh marca, konkretno 4., 5. in 6. marca «konferenca na vrhu dežel — proizvajalk nafte». Tudi tu bo govor o (morda novih) cenah nafte. Končno še kratek pregled cen bencina v državah zahodne Evrope: Na Dunaju, kjer se sestajajo države OPEČ, so napravili točen «cenik» bencina v zahodni Evropi. Napravili so ga v najbolj trdni zahodnoevropski valuti, v nemški marki: Najdražji bencin poganja italijanske avtomobile,, saj stane liter normalnega bencina 106,6 pfeniga. Za nami je Norveška, kjer isti bencin stane 94,1 pf. liter, na tretjem mestu so Francozi, kjer stane bencin 91,6 pf., na Danskem je le za 3 desetinke pfeniga cenejši, prav toliko spet na Holandskem, kjer stane torej 91 pfenigov. V Belgiji je le za desetinko pfeniga cenejši: 90,9, v Švici se vozijo z bencinom, ki jih stane 88,8 pfeniga, v Veliki Britaniji stane bencin 87,3 pf., v Zahodni Nemčiji stane bencin že «komaj» 82,9 pf., v Avstriji že samih 82, na Švedskem pa kar 80 pf. to se pravi kar 26 pfenigov manj kot pri nas. Ker so tudi o-sebni dohodki na švedskem dokaj višji kot pri nas, je režija motornega vozila tam veliko cenejša kot pri nas. Navedli smo nekaj zanimivih podatkov o tem, kar je novega na področju nafte in v zvezi z nafto. Kot je bilo v začetku navedeno, bodo ponovno razpravljali o cenah. Ker kaže, da bodo šle cene «surovine» spet navzgor, bodo ponovno podražili tudi derivat, bencin? Avtomobilska industrija že komaj lovi sapo. Še kak «nizek udarec» in bo po njej, je bilo te dni rečeno. KO SE BOGASTVO STEKA, DA NE VEŠ KAM I NJIM Preteklost in bodočnost v stolpu iranskega šaha Mogočna palača se ne zdi tako velika, kot v resnici je ■ Elektronika deluje brezhibno ■ Eden najmogočnejših objektov današnjih dni * Kam šah Reza meri? TEHERAN, sredi februarja — Kdor bi se danes lotil iskanja največjih zgradb in spomenikov sedanjosti, bi se prav gotovo moral ustaviti tudi pred «stolpom i-ranskega šaha». Gre zares za monumentalno zgradbo, ki je postala sestavni del modernega Teherana, mesta, ki je kot redko katero mesto na svetu v zadnjih 10 letih doživelo veliko preobrazbo. Sicer so vsa mesta nenadno obogatenih dežel izvoznic nafte doživela večjo ali manjšo preobrazbo, največ tega pa se vidi v Teheranu zato, ker je mesto bilo že prej bogato in je v tem obdobju doživelo še večjo preobrazbo ob pripravah na veliki «dan», ko je Iran slavil svojo 2500-letnico. Ko tujec prispe pred mogočno 1 zgradbo . sredi -Teherana, bo obstal, ker ga zgradba pritegne s svojimi oblikami. Zgradba je iz belega kamna in daje podobo nekakšnega stiliziranega pariškega slavoloka, v resnici pa je njegova zunanja oblika «plod» računskih strojev, torej elektronskih možganov, ki so krivi, da ima objekt sicer čudovito stilizirano obliko, da pa deluje zelo, zelo hladno. To je vtis tujca, domačin, prebivalec Teherana ali Irana nasploh, pa je s tem spomenikom ne le zadovoljen, pač pa nad njim navdušen, kajti Šahjade Ariamer je za njih simbol davne preteklosti, izraz sedanje mogočnosti in hkrati znak usmerjenosti v bodočnost. Če bi iraški izraz šahjade Ariamer hoteli prevesti dobesedno, bi to pomenilo «spomin na Ariamera». Rekli smo, da je to spomenik šaha. V svetu pa je perzijski šah znan pod imenom Reza Pahlavi. Toda pod tem imenom ga poznamo mi, Iranci pa ga imenujejo Ariamer in zato je šahjade Ariamer v bistvu spomenik sedanjemu poglavarju dežele, oziro- «Šahov stolp» sredi Teherana ma dom, v katerem naj bi se zbralo vse, kar lahko od preteklosti v bodočnost govori o veličini dežele, ki ji vlada sedaj Ariamer. Trg, sredi katerega je Šahjade Ariamer, je razmeroma velik, v obliki elipse z daljšo osjo, ki meri okoli 400 m, krajša os pa je dokaj manjša. Na tem velikem trgu se Šahjade Ariamer, mogočni stolp, sicer ne zdi tako velik. In vendar meri stolp pri tleh 6T m v dolžino, v višino pa sega kar 54 m, to se pravi skoraj toliko, kot 15-nadstropna hiša. Toda muzejske dvorane niso nad zemljo, pač pa vse pod zemljo. Gre resnično za nenavaden ambient, v katerem se človek počuti nekako osamljenega, skoraj izgubljenega. Človeku zastane dih ob neskončnih hodnikih, v katerih bi se človek prav gotovo izgubil, če bi ne imel vodiča. Dokler človek ne stopi v stolp, lahko tava sam kolikor hoče. Čim pa stopi na črni marmor poda, mora po vnaprej določenem vrstnem redu. Morda pa je to tudi edini znak, da tudi na vzhodu ni več časa na pretek, kot ga je bilo nekoč. Tu je «mehanizacija» popolna. Vodič pokaže vrata, skozi katera je treba vstopiti, premična «preproga» pa nato vozi o-biskovalca skozi edinstven sistem, ki prikazuje stari in novi Iran, davno preteklost in sedanjost. Sedem dvoran simbolizira sedem razdobij človekove preteklosti, vse dosežke minulih civilizacij, pa tudi sedanjost, celo bodočnost. Tu se obiskovalec sreča z dobo prvega ognja in tudi z dobo, ko človek osvaja svet, ko stopa na Luno. Audiovizuelna dvorana omogoča, da se z enega samega mesta in v samih 20 minutah vidi 20.000 diapozitivov in 12.000 m filma. Saj je res, da se tudi najbolj prožni in odpočiti možgani v tem kratkem času «preobjejo» vsega tega in o-stane v možganih le velika kon-fuzija, toda tehnika računskih strojev je tu več kot popolna. Tu človeka ne vidiš, ga ni, oziroma je, le da je skrit, neopazen, drugo pa je vse avtomatizirano, tako da celo sam opazovalec postane le del te skrajno komplicirane vendar pa perfektno delujoče mehanizacije. Vse je tu prepleteno, od nastajanja sveta, do prvih človeških naselbin: preko vojn in miru pa preidemo celo v našo dobo ter v bodočnost, v nekakšno mistično blaženstvo, ki je tipična za muslimanski svet. Umetnost je del okolja, da bi se iz neštetih primerkov islamske umetnosti nato kar na naglo, v trenutku prešlo v sodobno civilizacijo nafte, industrije in raket, za konec pa prikazujejo še grandiozno ceremonijo ob kronanju šaha, kar je bilo pred nekaj leti, ko so tudi slavili 2500-letnico cesarstva. Češkoslovaško podjetje, ki je u-resničilo to, se lahko pohvali, da je napravilo nekaj velikega. Morda pa imajo precej zasluge za to tudi sami Iranci, ki so pristali na biti kos situaciji. V čustvenem Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ogibajte se nasilnosti v odnosih do sodelavcev. Deležni boste lepega čustvenega zadoščenja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Storite vse, da onemogočite namene nekega bojevitega nasprotnika. Skušajte prenesti žalitev, ki vam je bila storjena. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bodite previdni glede nekaterih manjših poslovnih provokacij. Branite s prizadevnostjo lastne ideje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Preizkusite praksi koristnost neke svoje zamisli. Dobre možnosti za uveljavitev srčnih potreb. LEV (od 23.7. do 22.8.) Naj vas ne skrbi uspeh nekega poslovnega nasprotnika. Priredili boste u-spelo domače srečanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne vmešavajte se v spore drugih, ukvarjajte se raje z lastnimi zadevami. Kratkotrajno nerazpoložen je zaradi nerazumevanja drage osebe. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prišlo bo do neke nevšečne, toda zelo koristne izmenjave misli. Ne bodite preveč zadovoljni s samimi seboj. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Danes boste morali uporabiti mnogo energije, če boste hoteli pogledu vse v redu. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne bodite preveč zaupljivi, ker bi s tem postali neprevidni. Da bi uredili star spor, vprašajte prijatelje za svet. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bolje je, če ostanete v mejah starega delovnega področja. Neko novo poznanstvo postaja vedno bolj nevšečno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne jemljite vsega preveč na lahko, ker vam skorajšnji dogodki ne o-betajo kaj prida. Vztrajajte na stališču, ki ste ga že sprejeli. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V borbi za neko pravično stvar vas bodo podprli tudi prijatelji. Premagajte svoje neupravičeno ljubosumje. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. polivalentni, 11. amen, 12. motor, 13. Dan, 15. reč, 16. B.O., 17. R.R., 18. poker, 20. mar, 21. Solon, 22. kal, 23. čp, 25. las, 26. notes, 28. Ester, 30. kar, 31. T.L., 32. Art, 33. roman, 34, gli, 35. beden, 36. TV, 37. A.M., 38. tod, 39. Pan, 40. banka, 42. Toti, 43. Anton Ingolič. NAVPIČNO: 1. PADRIČE, 2. O-mar, 3. len, 4. in, 5. A.M., 6. Loren, 7. eter, 8. noč, 9. T.R., 10. Igor, 14. dolar, 16. balet, 18. Polet, 19. kos, 20. mat, 22. koran, 24. psalm, 26. namen, 27. Slavnič, 29. tri, 30. kod, 33. redki, 34. GAJA, 35. Bonn, 36. Tati, 38. tao, 39. pol, 40. B.T., 41. A.N., 42. to. tolikšen objekt in na njegov smisel. Sicer pa pravijo, da si «arabski svet in njihovi sosedje», ki i-majo veliko denarja, lahko privoščijo marsikaj. Lahko pa bi bili velika sredstva, ki so jih porabili za to, namenili drugam . .. Sam muzej, ki je zelo prostran, je še prazen ali skoraj prazen. Zato pa so oni redki predmeti, ki so jih že zbrali, zares izredno veljavni, ker predstavljajo pravo redkost, resnične starine in so v vsakem primeru enkratni eksponati. Vsak eksponat govori o celem zgodovinskem razdobju. Na častnem mestu je preprost kos mavca, ki pa je prava kopija davne, davne «listine o človeških pravicah», ki jo je sestaviT kralj Sir. V teheranskih krogih so se dolgo trudili, da bi londonski Bri-tish Muzeum vrnil zgoraj omenjeno Sirovo «listino» domovini, kjer je ta nastala, toda v Londonu niso o tem hoteli slišati. Teheran se je zadovoljil z odlitkom. Kralj Sir in njegov mit sta že dolgo let simbol, ki se še posebej poudarja v sodobnem Iranu. Ob vsaki priložnosti se opozarja na «plemenitost» vladarja, ki je vladal vsemu tedanjemu civiliziranemu svetu in ki je prvi v zgodovini človeštva priznal vse pravice svojim državljanom. Mnogi danes to podčrtavanje nekdanje Sirove veličine komentirajo kot težnjo šaha Reza Pahlavija po novih osvajanjih. Toda to je stvar, ki ni vezana s spomenikom sredi Teherana. S sedanjim Teheranom pa_ je povezana «zlata plošča» z 12 točkami programa «bele revolucije», ki da jo izvaja sedanji iranski vladar. Pravzaprav ima človek vtis, da se daljnja preteklost veže s sedanjostjo in tudi grandiozni stolp — muzej naj bi bil zgrajen za to, da bi se sedanji realnosti dala patina kontinuirane mogočnosti iz davne preteklosti. V vrsti «simbolov» je zanimivo tudi to, da si vsega tega nenavadnega kompleksa ni zamislil neki predstavnik uradne teheranske arhitekture, pač pa komaj 24 let star Husein Amonati, ki je komaj končal šolanje na fakulteti za arhitekturo in sodeloval pri natečaju za postavitev spomenika ob proslavi 2.500-letnice perzijskega cesarstva. Mladi Husein Àmo-nati pravi, da če bi ne bilo ra- (Nadaljevanje na 8. strani) prodor v mesto. Toda nikoli ni ta njihova predhodnica prišla iz mesta. Pa tudi ve ostala nacistična vojska, ki ji je sledila. V februarju 1943 je Rdeča armada tu potolkla in zajela 300.000 nemških vojakov. Na tem mestu je sedaj aleja spomenikov junakom te bitke, ki je spremenila potek druge svetovne vojne, človek dobi zares čudovit vtis. Spomenik «Mati domovina», ki se vzpenja na vrhu griča, je visok 80 m in je največji med vsemi. Spomenik je postavil Sovjetski zaslužni umetnik Jevge-nij Vučetič, ki je po rodu iz Jugoslavije. V središču Mamajevega kurgana gori večni ogenj. Tu je skupna grobnica z imeni padlih, pred katerim se vsako uro menjuje častna straža. Tistega dne, ko smo bili mi na obisku, rekli pa so nam, da je to skozi vse leto, se je po aleji premikala množica več tisoč ljudi. Bili so to ljudje iz vseh republik Sovjetske zveze, ki so prinašali vence in cvetje pred spomenike. Med množico je bilo veliko mladine. Skupina žensk iz Sibirije, ki je prispela v Volgograd z ladjo, je tudi prišla sem, da bi počastila spomin padlih. Iz razgovora z njimi smo videli, da so dobro poučeni o Jugoslovanih. V glavni mestni arteriji, na Trgu padlih herojev v parku se iz peterokrake zvezde prav tako dviga večni ogenj v spomin na padle borce. Tu se na straži izmenjujejo mladinci in mladinke. Bilo je zanimivo jih gledati, s kakšno disciplino, pa tudi s kolikšnim ponosom ti mladeniči, ta dekleta vršijo častno stražo. Okoli njih je vedno veliko ljudi, med katerimi so tudi številni turisti, ki ne izgubijo priložnosti, da bi te podobe ne prenesli na filmski trak. To smo storili tudi mi. Vrnimo se spet v mesto, ki je dočakalo konec vojne vse v ruševinah, zravnano z zemljo. Sedanji Volgograd nekdanji Stalin grad sekajo dolgi drevoredi in se raztezajo v njem veliki trgi, ki jih obdajajo mogočne palače, na Volgi je novo rečno pristanišče, vzdolž Volge pa so nove tovarne, nekaj nad mestom, v smeri toka pa je velika hidrocentrala, ki je ena največjih v Sovjetski zvezi. Tu je, lahko rečemo, vse novo, novi so, bi lahko rekli, tudi ljudje, kajti toliko je tu mladine. In vendar je tu tudi nekaj starega, kar štrli iz vsega novega in na prvi pogled celo kvari sliko kraja samega. Je to stari mlin, v katerem so se vodile dolge in tudi zadnje borbe za mesto. Ostanke tega mlina so pustili zato, da spominjajo bodoče rodove na strahote vojne. Mlin je prav v takšnem stanju, v kakršnem je bil konec vojne, ves je razrušen in požgan. Ob njem nastaja muzej, ob katerem bo mlin ostal kot nekakšen zunanji eksponat. V bližini še vedno živi eden izmed herojev, ki se je boril v mlinu. Ni hotel, ni mogel iti dalje, ostal je v bližini kraja, kjer je izgubil vid. Že prej smo rekli, da je bila naša vodička prijazna in nadvse simpatična. Sproti, ko nam je razkazovala mesto, nas je tudi zabavala. Nekajkrat nam je zapela po kako rusko popevko v avtobusu, vtem ko smo krožili po mestu. Meščani so se kar ozirali za «veselim avtobusom». Pristanišče na Volgi je eno najbolj prometnih rečnih pristanišč v Sovjetski zvezi. Tu pristajajo tovorne in potniške ladje skozi ves dan. Bela flota je na Volgi zelo številna in sestavljajo jo tudi velike in zelo udobne ladje. Za nas, turiste, je bil pripravljen poseben izlet, nekakšen sprehod s hidro-gliserjem po Volgi. Mimogrede smo obiskali tudi veliko hidrocen-tralo, kjer smo se tudi fotografirali za spomin na obisk v tem na novo rojenem mestu. Ko smo odhajali na letališče, da bi se odpeljali proti Tbilisiju, nam je naš vodič, simpatična Nina, zapela v pozdrav znano, lepo rusko pesem «Volga, Volga». M. Jovanovič (Nadaljevanje prihodnjič) FEBRUARJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Nacionalizem v Evropi 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemškega jezika 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: Profesor Glott 17.45 Program za mladino: Pazi nase in Kdo je na vrsti 18.45 Poljudna znanost: OBISK V MUZEJU 20.00 Ob 20. uri 20.40 POZOR NA ONA DVA 21.40 Pred nedavnim Prvo nadaljevanje: UOMO QUALUNQUE Kanec decembra 1944 je v Rimu izšla prva številka tednika «Uomo qualunque». Bil je to satirično - politični tednik, ki je bil kot nalašč za drobno meščanstvo, pa tudi za tiste kroge iz srednjega meščanstva, ki so se v času fašizma krepko kompromitirali z režimom in so jih zato v prvih časih po osvoboditvi tudi epurirali. Bilo je to izrazito glasilo reakcije. Prva številka je šla kar dobro v promet, saj so je prodali 25.000 izvodov. Druga številka je šla bolje v promet, s tretjo številko je naklada dosegla 80.000 izvodov. Vodi jo Guglielmo Giannini, Neapeljčan, komediograf in pisec scenarijev, celo avtor popevk. Ker mu je časopis tako dobro uspeval, je ustanovil celo svojo stranko in na prvih volitvah 2. junija 1946 dobil kar 1.213.000 glasov, 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.15 Poskusna oddaja za gluhoneme 18.45 Športni dnevnik 19.00 ODKRIVANJE IZVIROV NILA 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Peru — prikazni pampe Prvo nadaljevanje Oddajo je pripravil Roberto Giammanco in govori o Peruju, oziroma o najrazličnejših aspektih življenja v Peruju, predvsem o tako imenovani pampi, torej o tistem ogromnem platoju v Andih, kjer je agrarna reforma, ki jo je začela izvajati Alvaradova vlada, omogočila nov proces v vsem družbenem življenju te dežele 22.00 Srečanje s Faustom Ciglianom JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.35, 11.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV šola: Kulturni spomeniki, Pariz, Sonce, Ruščina, Človek in njegovo okolje, Znanost in znanstveniki, Glasbeni pouk, Iz svetovne književnosti itd. 17.30 Smučate s Karlom Schranzem: Športna oddaja 17.45 O. Preusler: MALA ČAROVNICA 18.05 Obzornik 18.20 Nikogar ni doma: Veliko popravljanje 18.30 Avtomobil skozi kamero: Avtomobil komediant 18.50 Galerija «LABIRINT» 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 Mi med seboj: OBČANI LJUBLJANE V SOCIALISTIČNI ZVEZI 21.10 D. Mikszath: ČRNO MESTO Danes pride na spored tretji del barvne nadaljevanke. Za lažje razumevanje bomo navedli kratko vsebino drugega nadaljevanja: Mestni gospodje pustijo ranjenega sodnika izkrvaveti. V mestu Loče pride do zmešnjave, do nemirov in mestni senat skliče javni shod. Senator Muštkorb opravičuje svoje početje, češ da je imel pred očmi blagor mesta. Po nekem starem izročilu s krvjo sodnika zajeti del zemlje pripada mestu. Njegovo ravnanje je torej v skladu s splošno težnjo mesta, da poveča obdelovalne površine. Mestni svet pa sklene, da se ucr besijo črne zastave v znak žalovanja za prvim meščanom 22.10 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček, risanka 20.15 DNEVNIK 20.30 «MRAČNI JUDE», dramatiziran roman 21.20 Lažna tiralica, serijski film 22.10 Dokumentarna oddaja: INDIJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.15 Ansambel «Perigeo»; 19.10 Skladatelj Stane Malič; 19.25 Pravljice in pesmi; 20.00 Šport; 20.35 G. Rossini: «čuden nesporazum» opera; 22.25 Nežno in tiho. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Zbori in baleti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.35 Pismo iz Bologne; 15.00 Pogovor; 16.45 Sopranistka Ileana Bratuš; 17.00 Program za mladino; 18.00 Izložba hitov; 18.30 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisan glasbeni spored; 20.45 Lahka glasba; 22.00 Stara in nova jug. glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža: 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.40 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 13.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica: 17.05 Operna in komorna glasba; 19.30 Koncert; 10.20 Ponovno na sporedu z Modugnom. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glas-beno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Oblike narodnega izdajstva; 9.30 Mali vokalni ansambli; 10.15 Promenadni koncert; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Skladbe za mladino; 14.35 O delu glasbene mladine Slovenije; 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16-45 Narava in človek; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Zveneča imena; 18-05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19.50 Lahko noč, otroci!: 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Od premiere do premiere: 21.30 Zvočne kaskade: 22.20 Iz novo-klasicističnih let P. Ramovša; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. ZA OCETOfVI P/SE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER Bojan, ki se je bil medtem spet zbral, je prvi skočil h Kuniju. Pes je ležal skoraj kakor mrtev na tleh in ves je bil krvav. «Kuni! Moj zlati Kuni, ne pogini mi!» je zaklical tako žalostno, da je pes dvignil glavo in ga hvaležno pogledal. Ko je pristopil še Zoran, sta dečka psa pregledala in ugotovila, da je na več mestih hudo ogrizen in razpraskan. Solze so jima napolnile oči. «Spraviti ga morava nemudoma v čoln!» je svetoval Zoran. «Samo kako, da ga ne bi preveč bolelo?» je vprašal Bojan. — «Že vem kako,» je dejal Zoran. «Ostani tu pri njem in počakaj, da se vrnem!» Po teh besedah je mlajši brat stekel nazaj proti reki. Starejši je ostal pri hudo ranjenem Kuniju, ga gladil po glavi in ga z najnežnejšimi besedami tolažil. Pes je celo pomigal z repom. Zoran se je vrnil z vesli in s plahto, katero sta nato ovila in napravila zasilna nosi* la. Bojan je nabral še naročaj listja in trav* in vse skupaj razstlal po nosilih. Nato sta z združenimi močmi dvignila ranjenega Kunija> ga položila na nosila in ga odnesla proti bre* gu. Pes se niti trenutek ni upiral njunemu početju. Zavedal se je, da mu hočeta pomagati v hudi stiski. SPORT SPORT SPORT 18. februarja 1975 NOGOMET V NEDELJSKEM KOLU D LIGE PRO GORIZIA Z LAHKOTO OSVOJILA OBE TOČKI GLADEK PORAZ LIGNANA V DERBIJU S PONZIANO V srečanju z Bassanom ni šla Triestina preko remija - Obe tržaški moštvi imata sedaj na lestvici enako število točk ro Gorizia - Coneglianese 2:0 PRO GORIZIA: Siricano, Furlani, ~ampi' W. min. Bianco), Zoratti, iomuiovi, Domeneghetti, Ridolfi, Mi-welutti, Trevisan, Barile, Zuttion, 12. rv^ar’ Oimzzolo. GONEGLIANESE : Fongaro, Osti, Pia-i- p’ l^eonarduzzi. Mattaini, Miche-|iiiilllll,llllllll|l|iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiii V MOŠKI B LICI PONZIANA: Magris, Ravalico, Girello, G. Gerin, Gattonar, F. Gerin, Trentin. Vidonis, Momesso, Lenardon, Dalle Crode, 12. Zadel, 13. Miorandi, 14. Januzzi. LIGNANO: Niero, Pavan, Splendore, Quattrin, Luvisutti, Beltramini, DelTInnocenti, Banchin (46. min. Zanelle), Pelizzari, Gregoratti, Cicli-tira. 12. Manfron, 13. Virgolini. STRELCI: v 32 min. Trentin, v 53. min. Quattrin, v 75. min. Dalle Crode. SODNIK: Piemonte iz Milana. Ponziana je v nedeljo na občinskem stadionu «Grezar» izbojevala tretjo zaporedno zmago. «Modro-beli» so to- košarka Goriška Patriarca klonila v Turinu za eno samo točko Slabo sojenje usodno za Lloyd Adriatico B LIGA Torino - Patriarca 70:69 Franz^A4S,^CA TORINO: Zuttini 4, nioli io 4'Ton ut ti 4, Croci 23, Anto-Carlino ’4. ranzin n 3- Craver0 9' ArdessPn^E^' Savio 10' Furlan 10< Spezzarne1; Fortunato 20, Flebus 9, ni 2. nte’ S°ro Fabris 2, Bru- Teofili in Giacobbi iz Patriarci1 if.FJ1'' Ginnastica 10:18. irnelfj^p^T Spriške Patriarce niso 2gublial; C-e V Tunnu. Petem ko so razlike Ze s ^trinajstimi točkami devet ’si™-'6 usPelo, da so jo nja 7man and. Pred koncem sreča-daj na ^JSal1- na sama točko. Te-in j0 Z08e polastili domačini nikovega i1 y.se do zaključnega sod-gonilnj a zvizga- Domačini so imeli medtem ù V Orociju in Antonioliju, slonel; na c So gostie v glavnem Soriški in 6fVJU ln Fortunatu. Ostali Vendar naraiCI 50 sicer dobro začeli, koliko n« 80 7- .zaključnem delu ne- Se Plorajn PrStl1-' .Za tesni P°raz natu ki i Goricar>i zahvaliti Fortu-dasa’ dn^Je v Polovici drugega pol-mižal n°nege' vrst0 košev in tako n° razlikp32 Fatr*arce na minimal- LEstvic patti 8, sing 2. ene točke, A: Patriarca in Torino 12, Asti in Toiano 4, Franchi- A 2 LIGA n,'“— Adriatico --- 24,. Valoncini Mezzafoni 2, Pedrazzi (40:34) RPb1ND0KI: Wasley 19- Man"- 1n- Mezzafoi- -, -___—* lagoni 2 Refendi, Ahate 14, Me- l^anephS i?Ulìnicb 4- Forza. Bassi 2, Par p„, 14' lacuzzo 8, Millo 6, Ce-mayer zecco Brooks 27, Brand- Tiel Fp^A'. Roiundo iz Bologne in Pit»« Imole. Tloyp 16-26STIiFIjI: Rrandoni 15:24, c° Pre^n!,0, ]e Iraški Lloyd Adriati-kergama 1 ot3e iočb' Prandoniju iz Prej kot if° tekrrd’ ki je bila vse sojenje <- .orekl'na, vsaj kar zadeva aJ sta oba sodnika odločilno doprinesla k porazu tržaških košarkarjev. Tržačani, ki so v nedeljo i-grali proti zadnjemu na lestvici, so delno tudi sami krivi za poraz, saj so jim prehitro popustili živci, zaradi česar so domačini takoj prevzeli vajeti v svoje roke z dinamično igro. To velja predvsem za zadnji del srečanja. ko so domačim zvito izrabili vse napake Lloyda in mu polnih koš za košem, potem ko je bil spopad vse dotlej precej izenačen. Med domačini je bil najboljši Wasley, ki ga je nadzoroval tržaški predstavnik Brooks, vendar ne vedno uspešno. Marko LESTVICA: Jolly 26, Saclà 22, Maxmobili, Pinti Inox in Moretti 18, Rondine: 16, ‘1 Lloyd in Prandoni in Ausonia 6. Brindisi 10, krat imeli v gosteh enajsterico Li-gnana, ki je od samega začetka sprožila obrambni sistem igre, kar pomeni, da so gostje računali na eno točko. Upoštevati je vsekakor treba, da so gostje v prvem delu igre igrali proti burji, ki je znatno ovirala reden potek. Z burjo v hrbtu so domačini napadali in potisnili goste v obrambo. Priznati je sicer treba, da je bila kot ponavadi Ponziana precej pomanjkljiva v zaključevanju, kjer je bil najnevarnejši gibčni Trentin. medtem ko sta Momesso in Dalle Crode zapravila preveč uporabnih žog. Na sredini igrišča morda ni šlo vse v najlepšem redu. Odsotnost Miorandija, katerega je sicer solidno nadomestil Vidonis, je bilo občutiti. Tudi Ravalico, ki mu je Russo poveril vlogo bra- Zmaga vodečega Trevisa predstavlja zanimivost četrtega povratnega kola. Predstavniki Trevisa so namreč v zadnjih treh tekmah osvojili le e-no točko in po tej zmagi prav gotovo ne moremo govoriti o krizi Trevisa, kot so mnogi že trdili. Za petami Trevisa je s tremi točkami zaostanka Adriese, ki je prepričljivo odpravila Sampietrese. Nepričakovano je (po 15 nedeljah nepremagljivosti) klonil Audace (prihodnji nasprotnik Trevisa) proti presenetljivemu Rovigu ki je v zadnjih šestih tekmah osvojil kar 10 točk. S tem spodrsljajem so Audace dohitele Ponziana, ki je v deželnem derbiju odpravila Lignano, in Triestina. Omeniti moramo še podvig Pro Gorizie, ki je doma gladko odpravila Coneglianese in pičlo zmago Pordenona na račun Dola. Po štirih tednih je do pičle zmage (1:0) prišla tudi ekipa Portogruara. Z enakim izidom je Thiene odpravil Coorte, vendar sta oba še vedno zasidrana na spodnjem delu lestvice. B. R. nilca, bi morda bil bolj potreben na sredini igrišča, kjer se Fabio Gerin ni znašel. Na srečo so gostje v začetku popolnoma odpovedali in sprožili le nekaj redkih protinapadov z Ciclitiro (bivšim članom Triestine), kateremu m solidni Gattonar puščal prostosti. Več ugodnih prilik so vsekakor ustvarili domačini, ki so v 32. minuti z lepim golom Trentina povedli. Po tem zadetku je imela Ponziana še nekaj zrelih priložnosti. V nadaljevanju (še preden so se domačini, ki so igrali proti burji, or- (Nadaljevanje na 6. strani) ROKOMET TURNIR V BELJAKU Zmaga Duine Rokometaši Duine so zmagovalci mednarodnega rokometnega turnirja v Beljaku, kjer so premagali vse tri svoje nasprotnike, med splošnim presenečenjem strokovnjakov, gledalcev in igralcev nastopajočih klubov. Glavni favoriti tega turnirja so bili rokometaši Tržiča, ki nastopajo v prvi slovenski ligi, vendar so morali podleči razigranim tržaškim igralcem z 9:7. Poleg teh dveh moštev sta nastopila še domače društvo Beljak in Ferlach. De-vinčani so sodelovali na tem turnirju, ker je italijansko prvenstvo trenutno ustavljeno zaradi nastopov državne reprezentance. NAMIZNI TENIS DEŽELNO PRVENSTVO V VIDNO Karel Ražem (8) na odbiti žogi med mladinsko tekmo Bor — Italsider Med posameznicami niti en naslov za Krasovke Prestižna zmaga B. Košute - Pertot drugi med tretjekategorniki Na nedeljskem deželnem namizno-1 krat zaigrali pod svojimi zmožnost- teniškem prvenstvu v Vidnu so se predstavnice Krasa odrezale slabše kot navadno in so morale prepustiti boljše uvrstitve nižje kvotiranim igralkam tržaške Julie. Vzrokov za slab nastop krasovk je lahko več: predvsem so po zadnjih prodornih uspehih dekleta nekoliko popustila in so podcenjevala svoje nasprotnice, kar potrjuje tudi pomanjkljivo prizadevanje na treningih. Upajmo, da je šlo le za izjemen pojav in da ne bo posledic v ekipnem tekmovanju A lige, še posebno sedaj, ko je CUP Turin nepričakovano zgubil prot' CSI Milan s 5:1 in so trenutno kra sovke same na vrhu lestvice. V ženski absolutni kategoriji ni Vesnaverjevi uspelo, ob odsotnosti Miličeve, osvojiti prvega mesta in je morala v finalnem srečanju tesno kloniti Hauserjevi. Med tretjekategomicami je prišlo do vrste presenečenj: Blažinova je zasluženo premagala klubsko soigralko Žigonovo, v finalu pa je po vodstvu 15:10 prepustila pobudo vedno boljši Eecardijevi in se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Kljub temu pa si je Blažinova za gotovila pravico do nastopa v Fiug-giju. Rebulova in Stubljeva sta to- Tesna, a dragocena zmaga Borovih članov Italsider premočan za naše mladince (68:52) Adrijan Sosič je bil v Dolini najboljši strelec (26 točk) - Borovi mladinci odpovedali predvsem v obrambi PROMOCIJSKO prvenstvo Bor — POM Tržič 80:78 (41:35) BOR: Sestan, Sosič 26, Sirk 8, Ambrožič 4, Fabjan 17, Barazzutti 4, Klabas 21, Kralj. SODNIKA: Fabbri (Trst) in Angeli (Gorica). PET OSEBNIH NAPAK: Ambrožič (41:39) in Klobas (80:78). PROSTI METI: Bor 12:28. V drugem kolu finalnega dela promocijskega prvenstva je Bor v Dolini s tesnim izidom dveh točk premagal ekipo POM iz Tržiča. Malo je namreč manjkalo, da bi si borovci ne zapravili visoke prednosti 16 točk, ki so si jo pridobili v sredini drugega polčasa. Sploh fiiiiiiriiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiitiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Trenutek zbranosti pred odločilnim naletom Borovci, ki so v nedeljo igrali proti POM iz Tržiča, vneto poslušajo svojega trenerja Lakoviča. Z leve Klobas (10), Sosič, Sirk, Fabjan in Barazzutti (5) pa je bilo to srečanje dokaj «čudno». Gostje so dopotovali v Dolino z resnim namenom, da osvojijo dragocen; točki, saj bi le tako lahko u-pali na uvrstitev v finale. Zato so bili zelo živčni, tako da jim je sodnik Fabbri dosodil kar dve tehnični napaki. «Plavi» pa so zagrešili več napak predvsem v obrambi. V drugem delu tekme so se borovci nekoliko prebudili. Fabjan je točno metal od daleč, Sosič je gostom «ukradel» nekaj dragocenih točk, v obrambi pa so «plavi» igrali pazljiveje. Ko je že kazalo, da bodo naši košarkarji slavili zanesljivo in visoko zmago, so v zadnjih minutah neverjetno popustili in Trži-čani so zmanjšali razliko na sami dve točki. Bor je tako zmagal in je trenutno skupno z Libertasom iz Trsta na prvem mestu lestvice. S prikazano igro pa ni povsem zadovoljil. * # # V drugem srečanju tega finalnega turnirja je Libertas premagal v Trstu Italo iz Gradišča s 73:54. V nedeljo pa bo v Dolini odločilno srečanje za prvo mesto med Borom in Libertasom. MLADINCI Italsider — Bor 68:52 (31:24) BOR: Guštin 1, Lisjak 8, Kraus 8, Vatovec 16, Francia (k) 7, Koren 8, Žerjal, Oblak, Ražem 4, Mazzucca. ITALSIDER: Giuliani 2, Bon 20. Cattunar, Bacchelli 26, Neppi (k) 14, Michelis 6, Zanini, Zampa. Ferman. SODNIKA: Festini in Tommasi iz Trsta PROSTI METI: Bor 8:14, Italsider 6:16. PET OSEBNIH NAPAK: Koren (40:58), Bacchelli (40:63), Zampa (42:65). Mladinska peterka Bora je v nedeljo doživela v odločilnem srečanju pekoč spodrsljaj. Tokrat je bil poraz zaslužen, saj so «plavi» zaigrali pod svojo ravnijo. Borovcem se je poznalo, da so nastopili brez svojega najboljšega strelca Klobasa, ki je igral s prvo ekipo. Že od začetka je Italsider prikazal dinamično in dobro igro, ki je spravila naše košarkarje v velike težave. mi in obe sta klonili poprečni Cor-tesejevi. V igri dvojic je v absolutni kategoriji par Vesnaver - Žigon osvojil prvo mesto, Vesnaverjeva in Pertot pa sta si zagotovila naslov v mešanih dvojicah. V dvojicah tretje kategorije sta se morali Rebulova in Žigonova zadovoljiti z drugim mestom, medtem ko je par Žigon - Pertot osvojil prvo mesto. V moški konkurenci si je med tret-jekategomiki Nabrežinec Valter Pertot zagotovil drugo mesto, kar mu o-mogoča nastop na državnem prvenstvu. Omenimo naj, da je prejšnjo nedeljo Pertot osvojil deželni naslov v mladinski konkurenci in bo torej zastopal našo deželo v Fiuggi ju Med ostalimi rezultati nai omenimo prestižen uspeh Borisa Košute, k? je s 3:1 premagal državnega re prezentanta Malescija. TEHNIČNI IZIDI Ženska absolutna kategorija Eccardi - Stubelj 2:0 Hauser - Blažina 2:0 Eccardi - Rebula 2:0 Hauser - Žigon 2:J Hauser - Vesnaver 2:1 Lestvica 1. Hauser (Julia) 2. Vesnaver (Kras) 3. Žigon (Kras) Tretjekategornice Cortese - Stubelj 2:0 Blažina - Paris 2:1 Cortese - Rebula 2:1 Žigon - Biggi 2:0 Blažina - Žigon 2:1 Eccardi - Blažina 2:0 Lestvica 1. Eccardi (Julia) 2. Blažina (Kras) 3. Žigon (Kras) ženske absolutne dvojice Vesnaver - Žigon — Hauser - Eccardi 2:0 Lestvica 1. Vesnaver in Žigon (Kras) 2. Hauser in Eccardi (Julia) 3. Rebula in Blažina (Kras) Mešane absolutne dvojice 1. Vesnaver in Pertot 'Kras in CMM) 2. Hauser in Cipollai (Julia in Videm) 3. Paris in Malesci (Julia) Ženske tretjekategorniške dvojice 1. Eccardi in Paris (Julia) 2. Rebula in Žigon (Kras) Mešane tretjekategorniške dvojice 1. Žigon in Pertot (Kras in CMM) 2. Eccardi in Mameli (Julia) —bs— liiiiiiiiiiiiiiniminwiiiiHiMiiimiHiiiniiiimiiiiiiiMmitiiminuiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiimiHiniiiminniiiaiiiiiiiiniiiiiJiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiim V 2. K01U FINALNEGA TURNIRJA PROMOCUSMGA PRVENSTVA Ko so se borovci zavedeli, da morajo temeljiteje poprijeti, so zašli v hudo krizo, ki je trajala do rezultata 65:42 za Italsider. Šele od tu dalje je Bor zaigral dostojno, toda zaostanek je bil prevelik, da bi ga lahko nadoknadili. S tem porazom se «plavi» poslavljajo od mladinskega prvenstva, v katerem so merili in upali na uvrstitev v finalni del, kar se na žalost ni uresničilo. Edko CIKLOKROS V nedeljo je bilo v Vidnu italijansko prvenstvo v ciklokrosu za člane UDACE, Tekmovanje je priredil Videnški klub Doni, zmagal pa je Sergio Trevisan iz Padove, ki je 22,500 km prevozil v 51’39” in osvojil naslov prvaka Pred Felicejem Uboldijem iz Milana. OBVESTILA SPDT obvešča, da ima na razpolago izkaznice FISI za tekočo sezono za vse starostne kategorije in stanejo 3.000 lir. V Ul. Geppa 9 lahko dostavite denar, rojstne in ostale podatke. • * • Športno združenje Dom iz Gorice obvešča vse igralce odbojke, da so redni treningi v telovadnici ITI, Ulica Puccini, vsak ponedeljek ter četrtek, in sicer od 18.30 do 20.30. KROS V NEDELJO V BAZOVICI Najhujši nasprotnik: burja Borovec Bigatton 11. med dečki Po mrzlem vremenu prejšnje ne- | di Bigatton. Konkurenca je bila delje in po toplejšem med tednom j tokrat številnejša in Bigatton je se je atletom obetal v nedeljo v Bazovici skoraj pomladanski kros. Burja pa je nepričakovano nastopila in ustvarila neprijetne pogoje za tekače. Organizator bi sicer lahko vse popravil s tem, da bi progo speljal po gozdu ob cesti, ki pelje k obmejnemu prehodu v Lipici in ki nudi tudi ob močnem vetru popolno zavetje. V veliko začudenje vseh pa do tega ni prišlo in tržaški atleti so morali polovico vsakega kroga preteči po odprti planoti, kjer so bili sunki burje tako močni, da so tekače zaustavljali in jim jemali sapo. Pet tekov za različne starostne kategorije FIDAL je dalo skoraj popolnoma enake rezultate kot prejšnji teden. Le pri starejših dečkih je prišlo do drugega zmagovalca, ker prvega ni bilo na startu. V tej kategoriji je nastopil tudi borovec San- pristal na 11. mesto. Močan veter je v zaključnem delu teka vsem odsvetoval poskuse ostrejših finišev. Nastop mladega borovca, ki na vsak način ni izrazit dolgoprogaš, lahko zadovoljivo ocenimo. Ostal je v zgornji polovici. Mlajši dečki: 1. Gasparo (CSI Trst) 6’41"4 Starejši dečki: 1. De Monte (CSI Trst) 6’9"3, 11. Bigatton (Bor) 713”4 Naraščajniki: 1. Steffinlongo (CSI Trst) 13'49”4 Mladinci: 1. Manganare (CUS Trst) 20’20”2 Člani: 1. Novacco (Acegat) 34’42” Tek za neregistrirane tekače je osvojil Cerasari. Nastopil je tudi Pavel Križmančič, ki je pristal nekje na sredini lestvice. Približno 9 kilometrov dolgo progo je pretekel v 43’32". k. b. Pavel Križmančič Ljudje I PASQUALE GUJ0N I _Nadiških dolin prevedel Miroslav košuta 20. VeRA, nravnost in jezik njegov*013 .Pravnih in kulturnih vrednot nekega naroda je prisiljen eZt- '- ^ nPm posameznik lahko izraža v vsej ne-osti in celosti svoje čutenje, svojo identiteto. niesn1^ tC °Pore zmanjka, je kakor da bi se podrla zgrad-°blike T^i OSe^nosti zaradi neskladja s temeljem različne turne 3e n.a tem’ <^a izgine sleherna vrednota kul- I iscine, ki jo zniči izravnavajoča masa. ^odrost ^^u1 Je Precej- Predvsem naj omenim krščansko S°1 življa asih družin, ki ne izključuje napredka in ki daje našim .'L7-iju Ee Je ta modrost notranje povezana z tisti, ki o* 0rn‘ S tem kajpak ni rečeno, da so modri vsi zavru]; <3? se..zmeraj rabijo, pač pa tisti, ki so ta jezik p0’ 2 njim Prenekaterikrat zavrgli tudi to modrost, jetno mnenju je opustitev družinskega jezika ver- in nravnegu1 vzro^ nekega predhodnega verskega K],-rnÌh ra2log°v V5 ne veIja za beneške izseljence, kvalificitana^'isat ^ovo^ujem navesti, kaj pravita dva bolj Sreznevskij : «... ti Slovenji... se nahajajo v stanju, ko nimajo skoraj nikakršne možnosti, da bi ohranili svoje običaje in svojo narodnost. Ko pa neki narod ne more dl j è ohraniti svoje narodnosti, se lahko le s težavo tudi obdrži v mejah, ki si jih je postavil s svojimi nravnimi zakoni». P. Bratina: «... Zgodovinske skušnje kažejo, da je človek strogo vezan na rod, iz katerega izhaja. To je zanj najprimernejše ozračje in najnaravnejše okolje, če je res, kakor pravi francoski rek, da se človek rodi sto let pred svojim rojstvom, je jasno, kako usodno je prerezati korenine, iz katerih izhajamo. Ne zavedamo se v dovoljšnji meri te zveze, ki nas združuje s preteklostjo, z materijo, s kivjo in poreklom. Kadar se pretrže ta vez, se vselej zgodi, da postane človek zmeden v samem sebi. Postane izkoreninjenec, potepuh. In ugotavljamo še eno dejstvo: odpadništvo od rodu vodi k odpadništvu od vere. Kjerkoli so se človek, družina, naselje, del plemena ali ves narod iečili od norme, je bila prizadeta tudi njihova vera in jasen pogled v smisel življenja... Zavoljo teh premis, četudi nezavedno, so si slovenski duhovniki vselej prizadevali ohraniti narodno zavest svojega ljudstva. Slovenščina v šolah, pri verouku, pridige v materinščini, naše petje, romanja, razne kulturne ustanove, vse je bilo strogo vezano na samo vero». Na videz se zdi, da je temelj, na katerem sloni zanikanje narodnostne manjšine beneškega ljudstva, samo jezik, ki je nedvomno prav slovenski, kakor lahko ugotovi vsakdo, ki precej dobro obvlada tako italijanščino kakor slovenščino. Ampak zdrobljena in izravnana je tudi njegova «duša». Zdi se, da je samo jezik, ker je pač to najvpadljivejša značilnost. Manj vpadljive, ne pa tudi manj označujoče, so nravne lastnosti ljudi, ki tod žive. Potrošniško in razosebljeno obdobje, ki ga preživljamo, je pomoglo zmanjšati skupni imenovalec vsake osebnosti na minimun. še zmeraj pa ostanejo, poleg jezika, vrednote,, ki ne dopuščajo zmnjašati vso problematiko na golo folkloro, obstoječo iz štirih ljudskih pesmi in iz pečenja guban (41). Za tistega, ki gleda na življenje izključno iz materialističnega vidika, je kajpak ta govor o nravnih vrednotah bob ob steno, nerazumljiv. Delo ljudi, ki zanje skrbijo, pa ocenjuje kar mogoče slabo. Nikoli ni doumel, na primer, zakaj beneški duhovniki, vsaj tisti, ki se niso pustili prestrašiti, še naprej berejo mašo, pridigajo in učijo verouk v jeziku, ki ga govori ljudstvo. Misli, da to počno zavoljo določenih koristi. In vendar ni nikdar prišel nihče iz Ljubljane, ki bi jim predlagal: «Koliko naj vam damo, da boste zdržali?» Prav tako ni bilo nikdar nikogar iz Rima, ki bi rekel: «Koliko zahtevate, da prenehate s tem?» Ne glede na to, da v Sloveniji menda ni podobne ustanove za zaščito in širjenje lastne kulture v svetu, kakršna je Dante Alighieri, in da v Rimu, zibelki blestečih zamisli, jim kaj takega še ni prišlo na um, v obeh primerih bi bil denar zapravljen po nepotrebnem, zakaj omenjeni duhovniki se vedejo na tak način iz notranjega prepričanja, da morajo tako ravnati, ne pa zaradi materialnih koristi. Beneški duhovniki na tihem upajo, da jim bodo v zameno za to sledili in jim vlivali poguma vsi tisti izmed njihovih ljudi, ki nameravajo pričati o svoji od prednikov podedovani veri na način in z besedami, kar najbolj odgovarjajočimi svojemu prirojenemu značaju. O notranjem odnosu med vero, nravnostjo in zvestobo narodnostni dediščini, katere nekakšno vezno tkivo je jezik, bi se lahko prepričal sleherni beneški človek, ki s« šteje za kristjana, če bi iskreno raziskal to zvestobo in koherentnost svojega vedenja s krščanskim poklicem. NOVI ČASI Poleg manjvrednostnega kompleksa ostane naj večja nevarnost za našo kulturno dediščino usoda, ki so ji podvržena vsa narečja in šola. Po tem, kar so pred kratkim tarnali pristojni organi na nekem zasedanju, upadanje vrednot povzročata izginjanje v masi in razosebljanje, ta dva proizvoda tehničnega napredka. To upadanje je bolj občutiti v novih generacijah. Je pa še zmeraj nekaj ljudi, ki ne dopuščajo, da bi dali prav tistemu, ki posplošuje fenomen odklanjanja s strani mladih vsega, kar ima kakršnokoli zvezo s preteklostjo, skoraj kakor da bi bila to vreča pokvarjenih živil. Psihološko vzeto je to dejstvo enako tistemu, kar se je dogodilo v Rusiji, kjer so si mladi, vzgojeni v najpopolnejšem brezboštvu naenkrat zaželeli priti stvarem do dna in so se posvetili tihotapljenju biblij. Prav tako v Benečiji: nekateri mladi ljudje, osvobojeni strastnosti svojih neposrednih staršev tudi po zaslugi večje izobrazbe, se hočejo prepričati o svojem narodnostnem stanju, in pri tem odkrivajo, da vendarle ne gre vsega zavreči. Zategadelj ni res, da je prispevek novih rodov v odnosu do narodnosti samo negativen. Po drugi strani mnogi predsodki izginjajo, medtem ko se življenjskemu pogledu odpira širše obzorje. 41. beneška gibanica — prev. op. ( Nadaljevanje sledi ) SPORT SPORT SPORT NOGOMET 18. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE Anastasi v formi, Juventus 3:0 JUGOSLOVANOM DVAKRAT UŠLA ZLATA KOLAJNA Chinugliu ueustuvljiv v Genovi Še eno razočaranje za milanske navijače: Inter izgubil proti Ascoliju Milanska publika dvakrat zapored razočarala: po nedeljskem porazu Milana je na stadionu S.Siro padel tudi Inter. Obe točki je iz lombardske prestolnice tokrat odnesel novinec v ligi in zadnji na lestvici Ascoli, ki je zmago nedvomno zaslužil. Inter je sicer v zadnjih kolih prikazal dopadljivo igro, v nedeljo pa je popustil na celi črti. Pred zadetkom, ki ga je dosegel srednji napadalec gostov Silva, domači niso pripravili niti enega nevarnega napada: po golu so se odprli in prešli v napad, vendar se je njihov trud vsakokrat izjalovil. Juventus ne pozna zastojev na svoji poti proti osvojitvi naslova državnega prvaka. Njegova žrtev je v tem kolu bil Varese, ki je uspel zadržati razigrane domačine le v prvih 30 minutah. Zatem pa so Turinčani trikrat prišli do zadetka in pri vseh treh akcijah je imel glavno besedo Anastasi, ki se je torej po nedeljskem incidentu o-dlično opomogel. Anastasi si je priboril enajstmetrovko, s katero je Juventus prišel v vodstvo, nato je dosegel izreden zadetek, nazadnje pa je njegov strel branilec Borghi odbil v lastno mrežo. Edino moštvo, ki koraka z istim zagonom kot Turinčani, je še naprej Lazio, ki pa nikakor ne uspe zmanjšati razlike treh točk. Državni prvaki so na gostovanju v Genovi povsem zasluženo premagali Sampdorio, največjo zaslugo za uspeh pa ima Giorgio Chinaglia, ki je izvrstno igral in ki je bil trn v peti obrambe domačinov. Prav on je tudi zabil oba gola in s tem strl odpor Sampdorie. Roma je po dveh zaporednih porazih ponovno osvojila celoten izkupiček. V dvoboju dveh srednjih napadalcev, Pratija in najboljšega strelca prvenstva Savoldija, se je izkazal predvsem prvi, ki je odigral enkratno tekmo. Prati je bil v napadu nezaustavljiv in je izkoristil vse priložnosti, ki so mu jih pripravili soigralci. Dosegel je tudi oba zadetka, predvsem pa je bil lep tisti s prostega strela. Kljub remiju je Torino ostal na tretjem mestu. Fabbrijevo moštvo je igralo v Ceseni in je lahko zadovoljno s takim rezultatom. Domačini so namreč prikazali zrelejšo igro in so bili večkrat blizu zadetka. Milan bi si v Firencah najbrž zaslužil več kot neodločen rezultat. Čeprav je le malokdo pričakoval, da bo po razburkanem tednu igral tako samozavestno, je Milan predvsem v začetku nadigral Fiorentino in tudi prvi prišel do zadetka. Zatem pa je sodnik prisodil enajstmetrovko v korist domačih in po izenačenju Milana ni bilo več prepoznati. Brez dvoma je moštvo že psihološko precej ranljivo, ko dobi gol z enajstmetrovke, kajti to se dogaja že zelo pogosto. Najlepša tekma je bila v tem kolu najbrž v Vicenzi, kjer je gostoval Napoli. Občinstvo je bilo z neodločenim rezultatom 2:2 popolnoma zadovoljno, saj je videlo lepo in razburljivo igro in seveda tudi štiri zddetke. Na repu lestvice je kar pet ekip, Vicenza, Ternana, Varese, Samp-doria in Ascoli in brez dvoma lahko že rečemo, da se začenja boj za obstanek, ki je večkrat lepši kot boj za prvo mesto. Velež in Crvena zvezda zmagovalca turnirjev V okviru priprav na začetek spomladanskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva sta bila na Reki in v Mostarju dva zanimiva turnirja. V hercegovskem središču je bil že tradicionalni «Veležev nogometni turnir», na katerem so po odlični igri slavili zmago prav domačini. Velež je v finalu povsem nadigral državnega prvaka in rezultat 1:0 ni odraz stanja na igrišču. Hajduk je igral podrejeno vlogo in le vratar je zaslužen za tako nizek poraz. Edini zadetek za Velež je dosegel Bajevič. Na Reki je prvo mesto pripadlo Crveni zvezdi, ki je v finalu z 1:0 odpravila Dinamo. Strelec edinega zadetka je bil vratar Beograjčanov Olja Petrovič, ki je izkoristil enajstmetrovko. V prvi tekmi za uvrstitev v finale je Crvena zvezda igrala z Rijeko in po regularnem času je bil izid 0:0. Zmagovalec je bil znan šele po streljanju 26 enajstmetrovk, od katerih je dve izkoristil O. Pet- rovič, ki je tako kot vratar postal najboljši strelec turnirja s tremi zadetki. REZULTATI TURNIR V MOSTARJU Velež - Sarajevo 3:1 Hajduk - Čelik 2:0 za 1. mesto Velež - Hajduk 1:0 za 3. mesto Sarajevo - Čelik 1:0 TURNIR NA REKI Rijeka - C. zvezda (po 11-metr.) 11:12 Dinamo - Partizan 1:0 za 1. mesto C. zvezda - Dinamo 1:0 za 3. mesto Rijeka - Partizan 1:0 RUGBY Francozi nadigrali italijansko ekipo NIMES, 17. — V prijateljskem meddržavnem srečanju v rugbyju sta se v francoskem mestu spoprijeli reprezentanci Italije in Francije. Igrali so mladi izpod 23 let in Francozi so popolnoma nadigrali goste. V prvem polčasu je bil rezultat precej časa izenačen, in Francija je do konca zbrala ie 8 točk. V drugem delu so se domačini razigrali in onemogočili Italijane, ki so bili tako poraženi s 4:34. ZAKLJUČENO SP V KALKUTI J0NYER PRESENETLJIVO UKLONIL STIPANČIČA Madžarska dvojica Jonyer-Gergely boljša od jugoslovanske - Švedi odpovedali ■llllMlilBSIlllBIlIlIlIlIlBBIl Antun Stipasele KALKUTA, 17. - Za Jugoslavijo bi se iabko zadnji dan 33. svetovnega namiznoteniškega prvenstva v Indiji spremenil v pravi enkratni triumf. Žal, pa je kljub velikemu uspehu, lahko bi rekli največjemu v zadnjih letih, jugoslovansko moštvo ostalo z grenkim občutkom v srcu. Točno dvajset let niso imeli Jugoslovani finalista itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig KOŠARKA 23. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE Tradicionalni derbi Ignisu Slavje videnskega Snaidera Malagoli in McDaniels sta dosegla po 34 točk - Forst le s težavo Osrednje srečanje 23. kola prve italijanske košarkarske lige je bilo v Vareseju, kjer je državni prvak Ignis brez težav premagal Innocenti iz Milana. Gostje so se upirali Me-neghinu in tovarišem le v prvem polčasu (39:36), v drugem delu igre pa je prišla na dan večja izkušenost in boljša priprava varovancev trenerja Gambe in tako je Ignis zasluženo ter z visoko razliko premagal tradicionalnega nasprotnika. Tudi v tej tekmi je bil najboljši strelec Američan Bob Morse, ki je dosegel 26 točk in je tako obdržal prvo mesto na lestvici najboljših strelcev italijanske lige. V Vidnu ie Snaidero poskrbel svojim navijačem za lepo presenečenje, saj je premagal močno peterko Sinudyne iz Bologne. Prava junaka te tekme sta bila Američan McDaniels in Malagoli, ki sta dosegla po 34 točk in sta zaustavila najboljšega košarkarja Sinudyneja, slavnega Američana McMillena. Čeprav bo to le pirova zmaga glede končne lestvice, saj je Snaidero že izključen iz borbe za finalni del prvenstva, pa je nedeljsko srečanje pokazalo, da lahko računa vidensko moštvo na več kvalitetnih igralcev, ki bodo v drugem delu lahko osvojili prvo ...;- 1,1 « ur J lU/t jJH jl| Ì2ft a Italijanski avtomobil lancia žanje letos na raznih tekmovanjih velike uspehe. V nedeljo je lancia slavila na švedskem Rino Snaidero je letos s svojim moštvom ostal razočaran mesto v svoji skupini in se bodo tako ponovno uvrstili v najvišjo italijansko ligo. Skoraj dramatično srečanje pa je bilo v Rietiju, kjer je Forst le za točko razlike premagal domačo Brino (66:65). Tudi Brina se bo morala po tem porazu odpovedati finalnemu delu prvenstva. Glavni kandidati za finalni «poule» pa so Forst, Ignis, Innocenti, Sinudyne, Mobil-quattro in Sapori, ki je dosegel izredno dragoceno zmago v Vicenzi proti mladi ekipi Canon. IZIDI 23. KOLA Snaidero - Sinudyne 88:76 Brina - Forst 65:66 Ignis - Innocenti 95'64 Brili - Duco 102'86 Alco - FAG Neapelj 106.77 Canon - Sapori 58.63 Mobilquattro - IBP Rim 93:79 LESTVICA Forst Cantù in Ignis Varese 40, Innocenti Milan 34, Sinudyne Bologna 30, Mobilquattro Milan in Sapori Siena 28, Brina Rieti 24, Snaidero Viden in AÌco Bologna 22. Canon Benetke 18, Brili Cagliari 12, Duco Mestre 6, FAG Neapelj 2. PRIHODNJE KOLO (23. 2.) Forst - Brili, FAG - Brina, Sinudyne - Ignis, Duco - Mobilquattro, In- nocenti - Canon, Sapori - Alco, IBP-Snaidero. NAJBOLJŠI STRELCI Bob Morse (Ignis) 793 (34,48 povprečno na tekmo), Tom McMillen (Sinudyne) 749, Chuk Jura (Mobilquattro) 712, McDaniels (Snaidero) 711, Sutter (Brili) 668, De Vries (Alco) 567, Sorenscn (IBP) 554, Vil-lalta (Duco) 518, Lauriski (Brina) 509, Huges (Innocenti) 478, Andrews (FAG) 477 itd. SMUČARSKI SKOKI MURAU, 17. — Po pričakovanjih so bili na veliki skakalnici v mestu Murau med 34 tekmovalci najboljši Avstrijci, ki so nastopili s svojimi najboljšimi skakalci. Od Jugoslovanov je bil najboljši Norčič, kateremu je uspel kot tudi Stefančiču samo en dober skok. Zelo dober je bil tudi Mlakar, kateremu sta uspela oba skoka. Tudi ta tekma je dokazala, da jugoslavanskim reprezentantom manjkajo skoki. Rezultati: 1. Schnabl 239,2 točki (104,105 m), 2. Bachler 237,2 (106,101), 3. Purstl 225 (100 in 101 m), 4. Millonig 217,8 (98,98,5 m) vsi Avstrija, 5. Jacoberger (Francija) 215, 6. Wallner (Avst.) 210,7, 7. Norčič (Jug) 206,4 s skokom 90 in 100.. . 8. Mlakar (Jug) 204,1 (96, 95) ... 10. Štefančič (Jug) 190 točk in skokoma 91 in 96 m. Cagliari — Ternana 1 Cesena — Torino X Fiorentina — Milan X Inter — Ascoli 2 Juventus — Varese 1 L.R. Vicenza — Napoli X Roma — Bologna 1 Sampdoria — Lazio 2 Alessandria — Como 2 Arezzo — Genoa 1 Verona — Atalanta 1 Pisa — Grosseto I Crotone — Catania X KVOTE 13 — 14.876.700 lir 12 — 130.100 lir ........................................................................................................................................................iiiiiimiiiiiiiiiiiiiii...... A LICA IZIDI 18. KOLA Cagliari — Ternana 2:0 Cesena — Torino 1:1 Fiorentina — Milan 1:1 Inter — Ascoli 0:1 Juventus — Varese 3:0 L.R. Vicenza — Napoli 2:2 Roma — Bologna 2:1 Sampdoria — Lazio 0:2 LESTVICA Juventus 28; Lazio 25; Torino 23; Napoli. 22; Milan, Inter, Roma 21; Bologna 20; Fiorentina 18; Cesena 15; Cagliari 14; L.R. Vicenza, Ternana, Varese, Sampdoria in Ascoli 12. PRIHODNJE KOLo (23.2.) Ascoli — Juventus, Bologna — Inter, Fiorentina — Cesena, Lazio — Ternana, Milan — Roma, Napoli — Sampdoria, Torino — L.R. Vicenza, Varese — Cagliari. NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 11 zadetkov: Savoldi (Bologna) 8 zadetkov: Chinaglia (Lazio), Gori (Cagliari) in Prati (Roma) 7 zadetkov: Braglia (Napoli), Oraziani in Pulici (Torino) B LICA IZIDI 20. KOLA Alessandria — Como 2:3 Arezzo — Genoa 1:0 Brescia — Brindisi 0:0 Foggia — Catanzaro 2:1 Novara — Parma 0:0 Palermo — Pescara 1:0 Reggiana — Peruggia 1:1 Spai — Sambenedettese 2:1 Taranto — Avellino 0:0 Verona — Atalanta 1:0 LESTVICA Perugia 29; Verona 28; Palermo, Brescia in Novara 24; Como 23; Catanzaro 22: Foggia 21; Avellino, Pescara 20; Sambenedettese 19; Atalanta, Genoa, Parma in Alessandria 18; Taranto in Spai 16: Arezzo 15; Reggiana 14; Brindisi 13. PRIHODNJE KOLO (23.2.) Atalanta — Palermo, Avellino — Brescia, Brindisi — Verona, Catanzaro — Reggiana, Como — Novara, Genoa — Spai, Parma — Sambenedettese, Perugia — Alessandria, Pescara — Foggia, Taranto — Arezzo. C LICA A SKUPINA IZIDI 22. KOLA Bolzano — Mantova 1:0 Cremonese — Seregno 2:1 Lecco — Udinese 1:1 Legnano — Venezia 0:1 Mes trina — Clodiasott. 0:0 Monza — Piacenza 3:1 Padova — Solbiatese 1:0 Pro Vercelli — Belluno 1:1 S.A. Lodigiano — Trento 1:0 Vigevano — Juniorcasale 0:0 LESTVICA Piacenza 30; Udinese in Seregno 27; Monza, Cremonese, Venezia in Mantova 25; Trento in S.A. Lodigiano 24; elodiasottomarina, Vigevano in Padova 22; Juniorcasale in Belluno 22; Bolzano in Lecco 19; Pro Vercelli 18; Solbiatese 17; Mestrina 15; Legnano 14. PRIHODNJE KOLO (23.2.) Juniorcasale — Belluno, Vigevano — Bolzano, Piacenza — Cremonese, Trento — Lecco, elodiasottomarina — Legnano, Seregno — Mestrina, S.A. Lodigiano — Padova, Mantova — Monza. Solbiatese — Pro Vercelli, Venezia — Udinese. D LICA C SKUPINA IZIDI 21. KOLA Sanpietrese — Adriese 0:2 Rovigo — Audace 3:2 Thiene — Caorle 1:0 Pro Gorizia — Coneglianese 2:0 Pordenone — Dolo 1:0 Portogruaro — Legnago 1:0 Ponziana — Lignano 2:1 Treviso — Montebelluna 3:2 Bassano — Triestina 0:0 LESTVICA Treviso 30; Adriese 27; Audace, Triestina in Ponziana 25; Legnago 23; Montebelluna, Pordenone in Pro Gorizia 22; Portogruaro 21; Bassano, Coneglianese in Lignano 20; Sampie-trese in Rovigo 17; Caorle 15; Dolo 14; Thiene 13. PRIHODNJE KOLO (23.2.) Caorle — Bassano, Adriese — Ponziana, Montebelluna — Portogruaro, Coneglianese — Pordenone, Dolo — Pro Gorizia, Triestina — Rovigo, Lignano — Sampietrese, Legnago — Thiene, Audace — Treviso. v tekmovanju posameznikov in sedaj, 1 da bosta prišla v finale Stipančič in še naslov svetovnega prvaka , ko se jim je ta priložnost ponudila, ' 1 je Antunu Stipančiču, drugemu možu [ jugoslovanskega namiznega tenisa, i zmanjkalo moči v zaključnih trenutkih. Samo tri točke so ga ločevale do prestižnega naslova, od zlate kolajne, ki mu jo je pred nosom odnesel 26-letni Madžar Ištvan Jonyer. Antun, ki zna na trenutke prikazati res vrhunsko igro ,je v prvih dveh setih popolnoma onemogočil Jonyerja. nato pa se je začela njegova tragedija. Madžar je razvil svojo igro in KALKUTA 75 MOŠKI POSAMEZNO Polfinale: Stipančič — Takašima (Jap.) 3:2 (21:10, 21:6, 20:22, 19:21, 21:13) Jonyer — Kono (Jap.) 3:0 Finale: Stipančič — Jonyer 2:3 (21:17, 21:12, 14:21, 15:21, 19:21) # # # ŽENSKE POSAMEZNO Polfinale: Jung Sun Sim (DR Koreja) — Feldman (SZ) 3:2 čang Li (Kit.) — Ke Hsi Ai (Kit.) 3:0 Finale: Jung Sun Sim — čang Li 3:1 (21:23, 21:12, 21:14, 21:15) MOŠKE DVOJICE Polfinale: Šurbek in Stipančič — Ito in A-be (Jap.) 3:1 (21:16, 21:14, 21:23, 21:13) Jonyer in Gergely — Secretin in Constance (Fr.) 3:2 Finale: Jonyer in Gergely — šurbek in Stipančič 3:1 (21:14, 19:21, 21:16, 21:16) * * * ŽENSKE DVOJICE Polfinale: Alexandru (Rom.) in Takašima (Jap.) — Antonjan in Feldman (SZ) 3:0 Hsu in Lin (Kit.) — Ozeki in Jo-hotaka (Jap.) 3:0 Finale: Alexandru in Takašima — Hsu in Lin 3:1 (21:18, 9:21, 21:11, 21:14) • * * MEŠANE DVOJICE Polfinale: Sarhojan in Antonjan (SZ) — Liang Ko Liang in čang Li (Kit.) 3:1 Finale: Gomozkov in Feldman — Sarhojan in Antonjan 3:0 (21:13, 21:13, 23:21) začel igrati vse bolj in bolj zanesljivo, njegovi napadi so postali neubranljivi. Va zaključnem petem nizu je imel pri rezultatu 18:18 Stipančič servis in vsi so bili prepričani, da je na pragu življenjske zmage, ko je Jonyer še enkrat prešel v tvegan zlata vreden napad. Vendar pa je še žalostnejša usoda kot Stipančiča doletela najboljšega Jugoslovana Dragutina Šurbeka. Po mnenju številnih strokovnjakov je to igralec, ki je trenutno najboljši na svetu in ki bi si najbolj zaslužil naslov. Temu so bili tudi usmerjeni vsi šurbekovi napori zadnjih dveh let, vse njegove priprave po pet, šest ur na dan garanja, ki pa jih je zatrl 29-letni Japonec Kono. Ta je proti jugoslovanskemu predstavniku v četrtfinalu igral svojo življenjsko partijo, saj je povsem onemogočil šurbeka. Temu je ostalo v uteho, da so njegovo partijo s Kitajcem Hsu šao-faom, ki je v 90-minutnem neizprosnem boju izčrpala oba igralca in v kateri je šurbek slavil eno izmed svojih najlepših zmag, razglasili za dvoboj Kalkute 75. Za svoje športno ravnanje v tej partiji pa je šurbek tudi dobil spominsko priznanje — nagrado Richard Bergmann «fair play», poleg tega pa so ga proglasili tudi za največjega borca v sodobnem namiznem tenisu. Tudi v igri moških dvojic šurbek in Stipančič nista imela sreče. Prišla sta sicer do finala, kjer sta jima pot do zmage ponovno prekrižala Madžara Gergely in pa Jonyer. Ker se je ta dvoboj vršil po finalu posameznikov, je razumljivo, da je Stipančič igral psihološko dokaj nepripravljen, pa tudi šurbek ni pokazal vsega, česar zna. Tako se torej Jugoslavija vrača domov s tremi srebrnimi kolajnami (tretjo je osvojila v ekipnem tekmovanju), kar bi po dosedanjih besedah zgledalo kot neuspeh. Vendar pa ni tako. Jugoslavija je s tem nedvomno dokazala, da je namiznoteniška velesila in da je najbrž pri moških druga le za Kitajsko, ki je brez dvoma vodilna ekipa v tem športu. Presenečenj je bilo na tem prvens. tvu veliko. Malokdo bi si pričakoval, Dragutin šurbek Jonyer in da bo Jonyer postal svetovni prvak. Po napovedih bi se morala za ta naslov boriti Šurbek ali kak Kitajec ali pa morda Šved. Malokdo bi si mislil, da bo svetovna prvakinja iz Sarajeva med posameznicami Hu Ju-lan izpadla že v prvem kolu in da bo svetovna prvakinja postala Jung Sun Kirnova iz DR Koreje. Malokdo bi si tvegal trditi, da je madžarska dvojica zmožna osvojiti naslov, prav tako je bilo težko pričakovati, da bosta v finalu mešanih dvojic igrala dva sovjetska para in da bo romunska veteranka Marija Alexandru edina sploh, ki je ubranila naslov svetovne prvakinje iz Sarajeva. Romunka je namreč zmagala v tekmovanju ženskih dvojic skupno z Japonko Takahaši. Sicer pa je to prvenstvo potrdilo obòiten napredek evropskih tekmovalcev. Ti so namreč zasedli v ekipnem tekmovanju drugo, tretje in četrto mesto, izmed ostalih naslovov pa niso osvojili le tistega v tekmovanju žensk posamezno. Nedvomno preseneča slab nastop švedskih predstavnikov, ko so še pred kratkim veljali za najboljše v Evropi, prav tako pa preseneča podvig Madžarov, ki so naslovu evropskega prvaka, ki ga je osvojil Gergely v Novem Sadu, dodali med posamezniki in dvojicami. Največ kolajn so v Kalkuti osvojili Kitajci, po dve zlati, srebrni in bronasti, Madžari so presenetljivo osvojili dve zlati kolajni .medtem ko so Sovjeti osvojili eno zlato, eno srebrno in dve bronasti. Kolajne so dobile še naslednje države: DR Koreja (1 zlato), Japonska (1 zlato in 6 bronastih), Romunija (1 zlato), Jugoslavija (3 srebrne), J. Koreja (1 srebrno) ter švedska in Francija (1 bronasto). Prihodnje svetovno prvenstvo bo v Veliki Britaniji in sicer v Londonu in Šurbek ter Stipančič, ki sta računala na najvišjo stopnico, sta povedala, da njuna športna kariera še ni končana in da zato še upata na zlato. ATLETIKA POVRATEK KOCUVANA Poznani slovenski atlet ter jugoslovanski rekorder v teku na 200 m in štafete 4X400 m ponovno tekmuje. Po enoletnem premoru je tekmoval na slovenskem dvoranskem prvenstvu v Celju. V teku na 60 m mu je za las odvzel republiški naslov Mariborčan Grošeta. iiimiiiifiiniiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiitmiiimiimuinmiiiiiiiiimiiiimiiimmiitiiiiiiiiiiiiiimiiin 20. KOLO PRVE JUGOSLOVANSKE KOŠARKARSKE LIGE LEP PODVIG OLIMPIJI PROTI CRVENI ZVEZDI V tem kolu je prišlo do več presenečenj Za lep podvig v 20. kolu prve zvezne jugoslovanske košarkarske lige, je poskrbela Olimpija, ki je doma premagala Crveno zvezdo s tesnim izidom dveh točk. Tekma je bila vseskozi izenačena, kot tudi kaže izid prvega polčasa (46:46), nato pa je postal voložaj za Ljubljančane skoraj dramatičen, ko je moral v 4. minuti drugega polčasa zapustiti igrišče Vinko Jelovac, ki je steber ljubljanskega moštva. Na srečo pa so znali domačini v ključnih trenutkih ohraniti mirne živce in so tako zasluženo zmagali, pa čeprav le z dvema točkama razlike. Za Olimpijo so bili tako uspešni: Volaj 4, Lorbek 5, Macura 2, Jelovac 14, Ivanovič 21 Gvardjančič 26, Nuhanovič 17. Najboljša v vrstah zvezde pa sta bila Kapičič 31 in Slavnič 24. V tem kolu je prišlo tudi do nekaterih presenečenj. Metalac je namreč premagal dokaj zanesljivo ekipo Rabotnički; za še večje presenečenje pa je poskrbela Vojvodina, ki je v neposrednem boju za izpad premagala Beograd s stolico. Na vrhu lestvice je še vedno Zadar, ki je na Reki premagal peterko Istravino. Na drugem mestu je še vedno Jugoplastika, ki je zadala Lokomotivi iz Zagreba hud poraz. 2 — 3 - 4 - 5 — 6 — 1. Viloante 2. Nello 1. Islamita 2. Quadrifid 1. Reattino 2. Malvagio 1. Zebbio 2. Orbita 1. Rancituso 2. Beilo 1. Odessa 2. Rio d’Oro 1 X X 1 1 2 1 X 1 2 1 1 KVOTE: 12 — 3.192.000 lir 11 — 107.800 lir 10 — 10.000 lir IZIDI 20. KOLA Metalac - Rabotnički 98:81 Olimpija - C. zvezda 89:87 Vojvodina - C. zvezda 89-87 Radnički FOB - Borac 81:85 Jugoplastika - Lokomotiva 97:70 Partizan - Bosna 112:93 LESTVICA Zadar 38, Jugoplastika Split 34, Crvena zvezda Beograd in Partizan Beograd 28, Rabotnički 22, Olimpija Ljubljana 20, Bosna Sarajevo 18, Radnički FOB Beograd, Lokomotiva Zagreb in Borac čačak 16, Metalac Valjevo 14, Beograd 12. Vojvodina Novi Sad 10, Istravino Reka 8. PRIHODNJE KOLO (22. 2.) Jugoplastika - Metalac (104:92), Lokomotiva Radnički FOB (87:79), Borac Partizan (96:101), Bosna -Istravino (96:98), Zadar - Vojvodina (95:77), Beograd - Olimpija (86:91), Crvena zvezda - Rabotnički (83:77). V oklepaju izidi tekem prvega dela prvenstva. ATLETIKA MEDULIN, 17. — V nedeljo je bil v tem letoviščarskem kraju tretji pregledni kros za jugoslovanske tekače in tekačice na srednje in dolge poge, ki bodo branili barve Jugoslavije na balkanskem prvenstvu in drugih mednarodnih tekmovanjih. Udeležba ni bila najbolj številna. Samo tekmovanje pa sta motila burja in dež. Kljub temu so bili teki v vseh kategorijah zanimivi in ogorčeni. REZULTATI Mladinke (2000 m): 1. Tomečič (Čuprija), 2. šverc (Velenje), 3. Šober (Ravne na Koroškem). Mladinci (6000 m): 1. Kačar (Borac Banjaluka), 2. B. Kočar (Borac Banjaluka), 3. Gartner (Triglav Kranj). Članice (3000 m): 1. Perger (Branik Maribor), 2. Rajher (Sarajevo), 3. Ivanič (3. januar Pulj). Mlajši člani (10 km): 1. Žunič (Zlatibor Titove Užice), 2. Vasti (Branik Maribor), 3. Novak (Olimpija Ljubljana). Člani (10 km): 1. Dinič (Sarajevo), 2. žužek (Olimpija Ljubljana), 3. Žuntar (Crvena zvezda Beograd). 4’47”50 4'48”32 Italijana svetovna prvaka v bobu CERVINIA, 17. — Italijanski par Alverà - Perruquet je zasluženo osvojil naslov svetovnega prvaka v dvosedežnem bobu. Italijanska dvojica je v vseh štirih spustih zabeležila najboljši čas in je na končni lestvici imela kar dve sekundi prednosti pred zahodnonemško dvojico Heibl - Ohlwarter. Bronasto kolajno je osvojila švicarska dvojica Luedi - Haeseli. Vrstni red: 1. Italija I. (Alverà - Perruquet) 4’45”38 2. Zahodna Nemčija H. (Heibl - Ohlwarter) 3. Švica I. (Luedi - Haeseli) 4. Zahodna Nemčija I. (Zimmerer-Utzschneider) 4’48”35 5. Vzhodna Nemčija I. (Schonau - Bernhardt) 4’48”44 HOKEJ NA LEDU Cortina osvojila naslov državnega prvaka Zaključilo se je italijansko državno prvenstvo v hokeju na ledu in naslov si je prav v zadnjem kolu priborilo moštvo iz Cortine. To P namreč na gostovanju premagalo Bolzano, ki je pred to tekmo imel točko prednosti. Srečanje je bilo izredno razburljivo in gostje so popolnoma zasluženo slavili visoko zmago (5:1). Za Gortino in Bolzanom je tretje mesto pripadlo Gardeni, ki je v zaključnem srečanju visoko premagala Asiago z 19:7. Na četrtem mestu je pristala ekipa Al-leghe, kar predstavlja nedvomno dokajšnjo presenečenje. Za podvig pa sta zaslužna predvsem dva Jugoslovana, Tišler in Rudi Hiti, ki igrata v tej ekipi. Hiti, ki nekaj tekem ni igral zaradi poškodbe, se je odlično odrezal, saj je zasedel drug® mesto na lestvici najboljših strelcev. Pro Gorizia (Nadaljevanje s 5. strani) ganizirali) so gostje nepričakovano izenačili. Pelizzari se je z ozkim driblingom otresel dveh branilcev Fon-ziane in predložil popolnoma prostemu Quattriniju (v dvomljivem off-sidu), ki je zlahka premagal Ma-grisa. Na ta gol so domačini odločno odgovorili in v 30. minuti je Dalle Crode z osebno akcijo odpravil tri branilce in z močnim strelom v loku spravil na kolena solidnega Niera ter s tem zagotovil zmago Ponziani- Bassano — Triestina 0:0 BASSANO: Bernardi, A. Bizzotto, .Ambrosi, Lunardon, Primon, M. Bizzotto, Gramola, Borsaio, Rossi, Sandri, Geremia, 12. Magrin, 13. Fuser, 14. Ramina. TRIESTINA: Fontana I, Lucchetta, Zanini, Fontana H, De Luca. Foresti, Veneri, Marcato (80. min. Cracovia). Dri, Tosetto, Garofalo, 12. lanza, 13. Riva. SODNIK: Clapasson iz Aoste. Proti vsakemu pričakovanju ni šla Triestina v Bassanu preko remija. Re' zultat seveda bolj zadovoljuje domačine kot goste, ki so bili prepričani o zmagi. Za osvojitev obeh točk bi morala Triestina seveda nekaj več po' kazati kot v Bassanu, kjer je bila tekma res na poprečni tehnični ravni. V prvem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. V tem delu smo zabeležili le eno nevarno akcijo, in sicer v 21. minuti ko j® Rossi iz prostega strela poslal pravo bombo proti vratom Triestine in Fontana I je s težavo rešil v kot. V nadaljevanju se stanje v glavnem ni spremenilo. Triestina je vsekakor postajala bolj nevarna in Tosetto bi v 15. minuti kmalu presenetil vratarja domačinov. Proti koncu so imeli predstavniki Bassana izredno priliko, da povedejo, vendar je desno krilo Gramola za las zgrešil cilj in izid se ni spremenil do konca. Trener Triestine Tagliavini je ob koncu izjavil, da si je Triestina zapravila dragoceno točko in s tem vedno bolj zaostaja za vodečim Trevi-som. Trener je priznal tudi. da j® Triestina nekaj pokazala praktično le v zadnjih tridesetih minutah igre-Vse premalo, da bi lahko odnesli obe točki. B. R- ..................... II ITALIJANSKIH IN JUGOSLOVANSKIH ODBOJKARSKIH PRVENSTVIH Tržaška Are Linea končno zmagala ITALIJANSKA PRVENSTVA A liga — člani V prvem kolu povratnega dela članskega odbojkarskega prvenstva je spet prišlo do velikega presenečenja. Lanski prvak Panini je kar sredi Modene prepustil točki Pneusu iz Parme, kar verjetno pomeni slovo Modenčanov od možnosti za osvojitev drugega zaporednega naslova. Po seriji neuspehov je Are Linea doma premagala poprečni Cus iz Siene. IZIDI 14. KOLA Paoletti - Cus Piza 3:0, Ariccia -Gorena 3:0, COOP Italia - Ruini 3:0, Are Linea - Cus Siena 3:1, Panini - Pneus 1:3, Lubiam - Cus Catania (ni bila odigrana), Cus Turin-Cesenatico 3:1. LESTVICA Cus Turin in Ariccia 26, Cus Piza 20, Panini 18, Lubiam, Paoletti in Pneus 14, COOP Italia, Gorena, Cesenatico in Are Linea 12, Cus Siena 8, Cus Catania 4 in Ruini brez točk. A liga — članice Sobotno 17. kolo je bilo nepopolno, saj sta bili odigrani samo dve tek- mi. Ostale štiri pa so bile preložene na kasnejši datum. IZIDA. Alzano - Arbor Reggio E-milia 3:1, Metauro Fano - Cus Parma 3:0. LESTVICA Scandicci 28, Coma Modena in Alzano 24, Nelson Reggio Emilia in Casagrande Sacile 20, Torre Ta-bita Catania 18, Presolana. Metauro in Arbor 16, Cogne Aosta in Cus Parma 6, Vignoni 2 točki. JUGOSLOVANSKA PRVENSTVA 1. liga — člani Člani 1. jugoslovanske lige so pričeli tudi s povratnim delom prvenstva. IZIDI 14. KOLA Partizan - Bosna 2:3, Mladost -Jedinstvo (Br) 3:2, Ribnica - GIK Banat 1:3, Modriča - Crvena zvezda 1:3, Rijeka - Vardar 3:0, željez-ničar - Jedinstvo (SP) 0:3, Spartak - Vojvodina 3:1. LESTVICA Crvena zvezda 26, Mladost 24. Spartak 22, Jedinstvo (Br) in GIK Banat 18, Partizan in Jedinstvo (SP) 16, Rijeka 14, Bosna in Ribnica 12, Vardar in Modriča 8, Vojvodina 2, Željezničar brez točk. 1. liga — članice Pri članicah je znan novi državni prvak že v 12. kolu. Na Reki so se namreč spoprijele lanske prvakinje Rijeke in beograjske Crven® zvezde. Zmagale so gostje po štirih setih igre in tako imajo praktično že državni naslov v žepu. P° dveh letih se naslov vrača v Beo^ grad. To je bil že četrti letošnji poraz Rečank. Crvena zvezda pa j® slavila enajst zaporednih zmag-Radnički je v Zagrebu odpravil Mladost in je tako na odličnem druge® mestu lestvice. IZIDI 12. KOLA Rijeka - Crvena zvezda 1:3, Mladost - Radnički 1:3, Partizan -Kaštela 3:0, Sindjelič - Jedinstvo 3:0. Breza - Pelagičevo 3:0. LESTVICA Crvena zvezda 22, Radnički 18, jeka in Breza 16, Mladost 14, Sindjelič in Partizan 12, Pelagičevo 4, Kaštela in Jedinstvo 2. SPORT SPORT SPORT NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Močna burja ovirala potek tekem Šesta zaporedna zmaga Primorja Juventina iztrgala Ederi nad vse dragoceno točko - Burja pregnala igralce v Križu in Bazovici VSI GOLI V DRUGEM POLČASU G'arizZ0le — Primorje 1:3 d^P^RIZZOLE; Scarda, Cannone, ertocchi, Bartole, Sili, Scorpetta, ovati, Milo, Arteritano, Righer in '-attonar. : Kapun, Blažina, Ra-p ’ limolino, Trampuš, Barbiani, arnaba (31. min. Bolcich), Tomiz-' Sugan. Drioli, Rustja, 12 Štoka, v v 49. min. Trampuš, te ni‘n- Arteritano iz 11-metrov- KOTL fe88' min- RUStja' SODNIK : Roiaz iz Trsta. GLEDALCEV : 350. iuoi Giarizzole so podlegle raziskani enajsterici Primorja, ki je v Protagonist nedeljskega četrta povratnega kola 2. AL je v. ..v burja. Dve tekmi so pre- mh, ene pa ^10^ njso zače. ll igrati. Zanimivost nedelje predstavil gladka zmaga (šesta zapo-Primorja nad Giarizzo- mi. S to pozitivno serijo so e. Prosečani nepričakovano i... na zgornji del lestvice, Jer je v ne(ieij0 prišio do ne-sprememb. Vodečo eki-Po Isonza je ustavila burja in " je izkoristil Stock, ki je z "lago md Costalungo dohitel predstavnike Isonza na vrhu strice. Za petami vodeče ojice se je pojavil Sagrado, J je gladko odpravil Duino, redstavniki Tržaškega Liber-ba so se morali pošteno t truditi, da so premagali ompanelle. Dobro se je od-f>rfa ? *lU^ štandrežka Juven-I a’ ki je proti Ederi osvoji-la zlata vredno točko. IZIDI 19. ROLA larìa - Isonzo pfsna : S. Anna ominio - Portuale Giarizzole . Primorje f°cfc - Costalunga ' ' Campanelle Nagrado - Duino Juventina - Edera lestvica 24 Isonzo 25, Sagrado Annn^Ja Portuale in S, 20 r Primorje 21, Libertas is' ySiàlunga in Campanelle ninu10 ^’ Vesna 16, Flami- ^arizzoieT1™ 13’ ^ ^ DuSH°SaE K0L° (23- ^‘' ht? ~ Giarizzole Cn J0 ' Libertas p^Panelle - Stock prtuale . Juventina Costna ‘ Sa£>'rad° Prim .Sa - Flaminio Primorje - Vesna B. R. odg. prek. prek. 1:3 2:0 2:0 3:0 1:1 Srfi javila 6. zaporedno zmago, burio • 6 s.° avifali močni sunki da to J® morda glavni vzrok, pe jg/110 vsaj v začetku videli le-i^kaza]6’ V>rirnor-ie se je vsekakor moštvo r-. h01! zrelo in uigrano su, kn ’ • • 6 tudi v prvem polča- rilò npte-igral° proti burji, ustva-ntačini nevarnih prodorov. Do-krat r>nr° V. Prvem delu igre več-Polovier,ISrUl'- Primorje na njegovo bil lgrisca' ta pritisk pa ni burie ..Premoči, temveč le moči te tekm Je Slavni protagonist povzročila ,da je bila njihova igra neurejena. Juventina je stopila na igrišče s trdno voljo do zmage in to je pokazala v prvih desetih minutah. Zapravljeni priložnosti sta de moralizirali igralce, ki so postali živčni. Ugotoviti pač moramo, da tudi igralci Edere niso bili v najboljši formi, saj niso znali izkoristiti priložnos, da bi odnesli obe točki. Že v prvih minutah igre se ponudi domačinom izredna priložnost za gol. Na Miklušev strel vratar u-tegne žogo odbiti. Nekaj minut kasneje Uras nezaslišano zgreši zadetek. Napadalec (sam pred vratarjem) strelja previsoko. Po tem dogodku so gostje spravili v zadrego nasprotno obrambo s hitrimi napadalnimi akcijami. V 30. minuti preidejo v vodstvo. V kazenskem prostoru Juventine se Tabaj dotakne žoge z roko: 11-metrovka. Strelja in realizira Ciciuzzo. V drugem delu igre so domačini zaigrali bolj napadalno, v upanju, da bi prišli do izenačenja. Njihova prizadevanja pa so bila zaman, saj so gostje z lahkoto odbili vsak napad Juventine. Le tri minute preč' koncem tekme dosežejo domačin gol z Milošem Tabajem. SODNIK SE JE PREMISLIL Vesna — S. Anna (prek.) VESNA: Košuta, Verzier, Visin-tin, Kelemenič, S. Tence. Skrem, B. Tence, Valente, Germani, Bor-tolotti, Botti, 12 Bogateč, 13 Sulčič. S. ANNA: Chendi, Celigoi, Pao-lich, Francolla, Bonazza. Pestrin, Rizzotti, Križman, Cadenaro, Ive, Cemivani, 13 Gaeta. SODNIK: Beltrame. Sodnik je z nekoliko nenavadno in prenagljeno odločitvijo v 22. p. p. prekinil tekmo v Križu, potem ko so «plavi» že vodili z 1:0 in so nato imeli na razpolago še enajstmetrovko. Že pred začetkom srečanja sta kapetana obeh moštev opozorila sodnika na močno burjo, a ta je bil prepričan, da bodo tekmo lahko i-grali. Po dobrih dvajsetih minutah igre, v katerih so domačini povsem nadigrali goste, pa je sodnik ne- upravičeno odžvižgal kor^o telim«, kar je razburilo ne le kriške igralce, ampak tudi navijače. Sandor 3. AMATERSKA LIGA PREVEČ BURJE OB MORJU Baxter — Union neod. Tekma med Baxtrom in Unionom je bila preložena, ker je v nedeljo v Ribiškem naselju pihala močna burja. Podlonjerci so prišli na igrišče v naslednji postavi: Ve dana, Morabito, Bonomolo, Vidal, Daris, Sartori, Vicini, Nadlišek, D’Agnolo, Paludetto, Attini, 12 S. Čok. Mauro NA PADRIČAH JE BRILO Primorec — De Macori odg. Na Padričah bi morala biti v nedeljo tekma med Primorcem in De Macorijem. Burja pa je tako pihala, da je bilo žogo nemogoče obvladati in je zato sodnik srečanje odgodil. B/A TL ON NA SP Finci najhitrejši v zadnji štafeti V poslednji predaji so prehiteli Sovjete iiiiiiiiimiiimiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiniiimiiiiiiiimmiiiiiiiN V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE Gaja zapravila lepo priložnost Sovodnjc prišle domov poražene Brežani so doma pobrali ves izkupiček - Tudi v tej ligi zaradi burje niso odigrali vseh srečanj Z ENIM STRELOM DO REMIJA i je neprenehoma oviral igro. Lib. Sv. Sergij — Gaja 1:11 Sovodenjska ekipa je srečanje odi- (0:1) srečani Kjjub temu, da je bilo ni, nj_.e n.a dostojni tehnični rav-P°lfiasua,JTla, talarja v prve" kakor rfVe ‘ko dela. Omenili bi v: 27- minu°tf°<ìek’ ki se i® PriPetil y bo, kj ^ /Sre, to je hudo poškod- li oo, u; ■ .'sic, m je nudo po morja r° Je ulrPel napadalec Pri-*1 odpet ;f5naba’ katerega so mora-2adrža]; v b°lnišnico, kjer so ga V ori,Y,Zara minut Trežci so h!aj ^ lgre Ederi- ^tan-najslabših dv°ma odigrali eno Pa je živčn!^em Prvenstva. Tokrat nost med domačimi igralci LIBERTAS SV. SERGIJ: Cadel, Giacopci, Penco, Sain, Morgan, Saro, Bogoni, Rosso, Centonze, Cavalli, Pistilli. GAJA: Kante, Stranščak, E. Grgič, Krizmančič, Baldassin, Rismon-do, B. Grgič, (Naturai), Kalc, Gabrielli, Brce. STRELCA: v 23. min. p.p. Križ-mančič (G) iti' v’ 38.' min. d.p. Cavalli (S). Nogometaši Gaje so zamudili le-ipo priložnost, da bi se spet uvrstili na višji del lestvice, saj so prav v finišu prepustili točko nemočni enajsterici od Sv. Sergija. Po terenski premoči in po priložnostih sicer bi morala zmagati Gaja, vendar so strelci le enkrat našli žogi pot do gola, kar je bilo ob zadetku Križmančiča premalo za končno zmago. Moštvi sta prikazali zelo raztrgano igro, k čemur je pripomogla tudi kraška burja. Kljub okrnjeni postavi (saj ■ je manjkalo kar pet standardnih igralcev) so «zeleno-rumeni» stopili na igrišče odločeni zmagati in so že od vsega začetka potisnili domačine v njihov kazenski prostor. Kljub temu pa je samo Križmančičev strel zadel mrežo. Tudi po odmoru se stanje na i-grišču ni spremenilo, saj so gostje spet bili blizu gola, ko se je Grgičev strel odbil od vratnice. V finišu pa so domačini z edinim resnim strelom nepričakovano remizirali. Gajevci so doživeli hladno prho, skušali so doseči drugi zadetek, kar pa jim ni uspelo. Darko Grgič VSE V DESETIH MIUTAH Breg — Acconciatori 3:1 (0:0) BREG: Babuder, Rodela, Čiik, Sovič, Bandi, Gasperutti, Bržan, Mar-kežič, Krmec, Petaros (Mondo), Strnad. ACCONCIATORI: Veljak, Soldano, Cino, Chioatto, Argentini, Gali, Rossi, Marmilo, Scala, Reparati, Baz- j zara. Sodnik: Colognatti. Strelci: Rossi \ (A), Krmec, Strnad in Markežič. Tekmo med Bregom in ekipo Acconciatori je ovirala silna burja, ki je zelo otežkočila potek srečanja. Brežani so imeli vajeti igre stalno v svojih rokah, vendar si niso znali ustvariti ugodnih priložnosti za gol. V prvem polčasu so imeli gostje burjo za hrbtom in so dobro zdržali napade «plavih». Po odmoru so se naši zastopniki pognali v napad in se mogoče preveč odkrili v o-hrambi, tako, da so gostje prvi povedli z Rossijem. Brežani so dosegli remi le deset minut pred koncem srečanja, ko je Krmec z glavo neubranljivo ukanil vratarja Tržačanov. V zadnji minuti je Strnad dosegel druri gol za «plave», Markežič pa je v podaljšku zapečatil i-zid na 3:1. Proti koncu srečanja se je igralec Acconciatorija Reparati resneje poškodoval nogo. Jolo BORBENOST NI ZADOSTOVALA Fossalon — Sovodnjc 1:0 FOSSALON: Segat, Defendi, R. Milani, F. Flabotea, Pasian, Savian, N. Milani, Portelli, Ferazzo, G. Fla-borea, Basiaco. SOVODNJE: G. Marson, S. Flore-nin, Zavadlav, Gruden, Ferfolja, Pe-tejan, P. Florenin, Sambo, Tomšič, B. Marson, Marušič. STRELEC GOLA: N. Milani v 40. minuti d.p. Sovodenjci so ponovno klonili z minimalno razliko proti solidni ekipi iz Fossalona. Srečanje se je odvijalo v skoro nemogočem okolju, ob nenehni spremljavi močnega vetra, ki j graia brez dveh standardnih branilcev f in je trener moral tako spremeniti postavo. Prišlo je do večjih vrzeli med posameznimi igralnimi vrstami, katere pa je veter zelo omilil s tem, da ni dovolil predvajanja kakovostne igre. Kljub vsemu pa so slovenski gostje odigrali borbeno tekmo in spravili, sicer odlične domačine večkrat v težave. Prizadevnost pa ni pomagala, da bi domov odnesli vsaj točko, kajti prav v zadnjih minutah igre se , je.. doTOčjhffji, .PQereqilq ..pri:. Z naših nogometnih igrišč se večkrat sliši o diskriminacin slovenskega jezika s strani sodnikov. In to se je spet pripetilo na igrišču pri Sv. Sergiju, kjer je igrala Gaja z istoimensko ekipo. Tokrat niso bili žrtev igralci, ampak trener «zeleno - rumenih» Kozina. Kot običajno je namreč ob igrišču dajal navodila (za sodnika) preglasno, kar je seveda sodnika vznemirilo ter ga je opomnil, češ da ne sme govoriti v jeziku, ki ga ne pozna. Ta dogodek je gajevsko vodstvo vznemiril, nakar se je s sodnikom razvila diskusija, zatem pa je sodnik le priznal svojo napako ter se je v nadaljevanju res športno obnašal, četudi se je na igrišču slišala slovenska beseda... G. D. ti do zadetka. Delna neodločnost so-vodenjskega vratarja, vse do takrat odličnega, je tako zapečatila ponoven poraz sovodenjske ekipe. ■—j o— ZMAGA PO DOLGEM ČASU Mladost — Lib. Tržič 2:0 (1:0) MLADOST: S. Ferfolja (Bosca-rol), A. Jarc, F. Ferfolja, F. Jarc, L. Gergolet, M. Gergolet (K. Ferfolja), Gellini, Dužman, Francaros, Marizza, Visintin. LIB. TRŽIČ: Scarabelli, Benvenuto, Porciani, Venuti, Del Ponte, Natali, Orlini, Ulian, Altran, Bernardini, Bernardel. SODNIK: Milan Devetak z Vrha. < STRELCA: v 5. min. p.p. A. Jarc (11-metrovka), v 30. min. d.p. Dužman). Po dolgem času ' jè doberdobska Mladost spet zmagala, in sicer je tokrat premagala zadnjo na lestvici. Da se je Mladost srečala z najslabšo na lestvici še ne pomeni, da je bila tekma lahka. Libertas iz Tržiča je prav prejšnjo nedeljo pokazal, da je trd oreh, saj je premagal vodeči Fogliano. Tokrat pa so gostje razočarali in zaigrali zelo slabo. Tudi domačini so slabo začeli, le v drugem polčasu so organizirali svoje vrste in pokazali lepšo igro. Pohvaliti je treba oba vratarja Mladosti, ki sta se izkazala z lepimi posegi. Domačini so že v peti minuti prvega polčasa prešli v vodstvo po 11-metrovki, katero je realiziral mladi Aldo Jarc. Po golu pa ni bilo videti pravih priložnosti za gol. V drugem polčasu je Mladost skušala držati čimveč časa žogo, tako da bi vzela nasprotniku možnost za gol. «Rdeči» so rezultat podvojili v 30. min., ko je na Mariz-zov predložek Dužman z glavo premagal nasprotnega vratarja. ANTERHOLZER TAL, 17. — (V| tem kraju se je z zadnjo tekmovalno disciplino štafet končalo svetovno prvenstvo v biatlonu. Vsak tekač je moral preteči 7,5 km in poleg tega še dvakrat streljati najprej pet strelov stoje, in drugič deset v ležečem položaju. Pri vsakem zgrešenem strelu je moral smučar preteči kazenski krog za katerega je porabil nekaj več kot štirideset sekund. Italijani so odlično startali z Jordanom, ki je dobro tekel in tudi streljal, saj je bila Italija po prvi predaji celo prva. Žal. Ger-vasini ni bil tako uspešen in je moral preteči še dodatne tri kroge, tako da so ga prehiteli tekači Fran-,cije, Poljske in Japonske. V tretji predaji so se prerinili v ospredje še Sovjeti in vzhodni Nemci. V zadnji, odločilni predaji pa sta bila v ospredju Finec Ikola in zastopnik SZ Kruglov, svetovna prvaka v teku na 10 in 20 km. Pri strelih na tleh je Sovjet Kruglov zastreljal dva strela in tako so Finci slavili zmago, ker je bil Ikola nepogrešljiv. Italija se je morala zadovoljiti s šestim mestom. T i ul m # 1. Finska, 2. SZ, 3. Poljska, 4. Vzhodna Nemčija, 5. Norveška, 6. Italija, 7. Švedska, 8. Zah Nemčija. V MLADINSKIH LIGAH Kontovel dvakrat uspešen proti Boru NARAŠČAJNIKI Kontovel — Bor 60:51 (28:19) KONTOVEL: Regent 2, Ivančič, Perini 10, Ivo Starc 14, čuk, Ban 14, Kosovel in Nabergoj 6. BOR: Andrej Pegan 4. Trevisan 4, Race 15, Furlan 26, Štefan Pegan in Bak 2. SODNIK: Policastro. PROSTI METI: Kontovel 0:10, Bor 1 proti 14. PON: Race (60:51). Kontovelci so zasluženo osvojili ta derbi. Povedati pa moramo, da so borovci nastopili brez bolanega Udoviča, medtem ko so bili domačini brez Klavdija Starca, ki je igral z ekipo dečkov. V začetku tekme so se bolje znaš-šli «plavi», ki so vodili vse do rezultata 15:12. Tedaj pa se jim je Prispevajto za mw'teTior ustavilo in Kontovelci so to spretno izkoristili. V d.p. so domačini pritisnili in so . neli v. 12. min. že dvajset točk prednosti. Tedaj pa so popustili in borovci so prehud poraz spremenili v toliko, da so srečanje zgubili le z devetimi točkami razlike. DEČKI Kontovel — Bor 79:66 (37:28) KONTOVEL: Bukavec 15, Ban 4, Sferza, Majovski 2, Zuppini, Prašelj 1 in Klavdij Starc 57. BOR: Koren, Canciani 7, Dovgan 7, Mesesnel 18, Zlobec 6, Mazzucca 20, Gombač 8. SODNIK: Del Conte. PROSTI METI: Kontovel 7:20, Bor 6:22. PON: Zuppin (48:35) in Dovgan (52:41). Kontovelci so tudi pri dečkih osvo-jili derbi z Borom. Tekmo je v bistvu odločil Klavdij Starc, ki se je dobesedno razigral ter je z izredno lahkoto dosegal koš za košem. O-bramba «plavih» je bila proti njemu brez moči. Tako se je tekma vlekla proti koncu. Borovci so v boju s... Klavdijem Starcem le skušali obdržati poraz v častnih mejah. I. S. H —V« V sobota niso v ženski C ligi igrale ne borovke, ne Brežanke, ker so v tem kolu počivale. (Na sliki: derbi med obema šesterkama, ki Je bil na sporeda januarja) uiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimniuiiiiiiiimnniiiuiiHiniiia ODBOJKA V 1. ZENSKI DIVIZIJI V slovenskem derbiju v Trstu Sloga podlegla Kontovelu V I. MD je Olympia odpravila «soseda» na lestvici Kontovel — Sloga 3:2 (4:15, 13:15, 15:4, 15:11, 15:9) KONTOVEL: Ban, Černjava, Kapun, Rupel, Zavadlal, Milič, Štoka in Daneu. SLOGA: M. in S. Grgič, Busletta, Čuk, Krišani, Kralj in Pečar. SODNIK: Zacchigna, stranski: Verona, zapisnikar: Fulizio. Slovenski derbi med Slogo in Kontovelom na stadionu «1. maj» v Trstu je bil precej zanimiv, poln preobratov in obe šesterki sta občasno prikazali tudi dopadljivo odbojko. Sam začetek pa je pripadal Slogi, ki je razmeroma lahko , zmagala v prvem setu. Po začetni ize- načenosti so bile v odločilnih posegih spet prisebnejše domačinke, kar jim je omogočilo vodstvo z 2:0. To pa je bil praktično labodji spev Sloge, saj se je morala v tretjem setu zadovoljiti s skromnimi štirimi točkami in tako so jim Kontovelke vrnile milo za drago. V ekipi Pečarjeve se je kriza nadaljevala še v četrtem nizu in Kontovel si je s pospešenim korakom nabral izdatno prednost 9:2. Vsa prizadevanja so Slogi prinesla samo nekoliko bolj ugoden končni izid niza. Kaj več proti razigranim nasprotnicam ni bilo mogoče doseči........... . _ Kasnejše zmagovalke so nadalje- NARAŠČAJNIKI Opicina Sup. — Vesna 0:2 OPICINA SUERCAFFÈ; Graffa, Parovel, Stricca, Ziani, Melon, Gio-vannini, Rumiz, Fabian, Cracovia, Modesti, Milani. VESNA: Bubnich, Kovačič. Sla-tič, M. Sedmak, Eva, Zucca, Po-tleca. Košuta, Pipan, Biagi, Degras-si, 13 Sosič. Vesna je nekoliko nepričakovano Naj ob koncu omenimo dobro so- a vsekakor zasluženo premagala jenje Milana Devetaka iz Vrha. I močne domačine. Križani so po tej lllllllllllllllllll■Imlllll1llnlrlllltlllllMllllllllllllllllImIllllllllllllllllIllllllllllllllllIlIllllll!I1Illlll||lllll1lllllllllUllIllullllIlllllllllllIlllllllllllllll■lIllllIIllllllllllll■llll V MLADINSKIH NOGOMETNIH LIGAH V PRETEKLEM PRVENSTVENEM KOLU LE ENA ZMAGA SLOVENSKIH MOŠTEV Obe točki je osvojila le Vesna - Trije remiji (dva na Goriškem) ATLETIKA NA TEKMOVANJU SREDNJEŠOLCEV Ekipno zmago si je zagotovila šola «Srečko Kosovel» (Opčine) Udeležba na tem tekmovanju je bila razmeroma slaba V primerjavi s prejšnjima tekaškima prireditvama je sobotno tekmovanje športnega združenja Bor v skoku v višino in metu krogle izpadlo bolj klavrno. Iz raznih razlogov je odpadla množičnost, odločilna pa je bila odsotnost proseške šole «Fran Levstik», ki se je prej vedno izkazala organizacijsko kot tudi tekmovalno. Podpoprečna je bila zato tudi kakovost tekmovanja. Posebno v skoku v višino so srednješolci pokazali popolno neznanje vsake tehnike. Če nas računi ne varajo so se le trije skakalci resnično nekaj odrinili v višino, večina pa je že pred oskokom z zgornjim delom telesa silila navzdol in pripravljala hrbtni pristanek na mehki blazini. Predstavnik zavoda «Ciril in Metod» Sandi Bigatton. ki že dalj časa uživa strokovno pomoč pri atletski sekciji Bora, je zato «moralno potrl» sicer razredčeno konkurenco z nekaj res lepo izvedenimi skoki «fos-bury». Začel je pri višini 140 cm. potem ko so ostali končali že pri 125. Najprej je izenačil osebni rekord 145 cm in ga nato popravil pri 150 cm. Ta skok pa je bil vsaj za 5 cm višji. Od treh skokov z letvico na 155 cm je bil zadnji neuspešen le za las. Za neuspeh sta bili delno krivi tudi stojali, ki sta nudili letvici manj opore kot je predvideno. Sicer je rezultat na tem tekmovanju povsem postranski. Bigatton bo letos po vsej verjetnosti premagal tudi 160 cm. Med ostahmi sta v skoku v višino pokazala dober talent Igor Škamperle in Andrej Berdon. Bigatton je takoj nato tudi v metu krogle s poldrugim metrom prednosti osvojil prvo mesto. Izkoristil je dobro obvladanje tehnike in gladko opravil s telesno postavnejšimi vrstniki. Izidi: MET KROGLE Letnik 1963 1. Korošec Franko 7,11 m (S. Gregorčič) 2. Don Andrej (Ciril-Metod) 6,87 m 8. Brišček Edi (Kosovel) 6,50 m 4. Turk Marko (Ciril-Metod) 6,00 m 5. Tavčar Renco (Kosovel) 5.80 m 6. Švab Valter (Ciril-Metod) 4,30 m Letnik 1962 1. Piccini Aleks (Kosovel) 6,90 m 2. Husu Omar (Ciril-Metod) 6,14 m 3. Milkovič Franko (Kosovel) 6,00 m 4. Zahar David (Cankar) 4,86 m 5. Giudici Franko (C-M) 4,06 m 6. Škamperle Igor (C-M) 3.82 m Letnika 1960 - 61 1. Bigatton Sandi (C-M) 10,58 m 2. Stojkovič Darij (Kosovel) 9,06 m 3. Sosič Valter (Kosovel) 8,53 m 4. Bigatton Igor (C-M) 8,45 m 5. Vitez Boris (Kosovel) 8,17 m 6. Brana Igor (Ciril-Metod) 8,04 m 7. Jerman Franko (Kosovel) 8,02 m SKOK V VIŠINO Letnik 1963 1. Don Andrej (Ciril-Metod) 105 cm 2. Tavčar Renco (Kosovel) 100 cm 3. Brišček Edi (Kosovel) 100 cm 4. Švab Valter (Ciril-Metod) 90 cm 5. Korošec Franko (Gregorčič) 0 Letnik 1962 1. Škamperle Igor (C-M) 115 cm 2. Milkovič Franko (Kosov.) 110 cm 3. Piccini Aleks (Kosovel) Giudici Franko (Kosovel) Zahar David (Cankar) 0 Letnika 1960-61 L Bigatton Sandi (C-M) 150 cm 2. Vitez Boris (Kosovel) 125 cm 3. Stojkovič Darij (Kosovel) 125 cm 4. Sosič Valter (Kosovel) 120 cm 5. Berdon Andrej (Kosovel) 120 cm 6. Jerman Franko (Kosovel) 120 cm V ekipni lestvici je openski zavod «S. Kosovel» zmagal po zaslugi večje udeležbe, medtem ko je imel glede posameznih zmag jasno pre moč zavod «Ciril-Metod». Lestvica: 1. Kosovel točk 120 2. Ciril - Metod 100 3. Gregorčič 10 4 Cankar 7 k. b. zmagi sami na vrhu lestvice in s tako igro lahko merijo tudi na končno zmago. Tekma ni bila lepa, to pa predvsem zaradi močne burje, ki je ovirala zlasti telesno šibkejše goste. Tehnično pa so bili «plavi» vsekakor boljši od domačinov in to predvsem na sredini igrišča ter v obrambi, kjer sta bila Eva in Bubnich najboljša. Gola za Vesno sta dala spretni Biagi, ki je izkoristil napako nasprotne obrambe, in levo krilo Degrassi. Sandor Cremcaffè — Breg 1:1 (0:1) BREG: Mauri, Krevatin, Kuret M., Grizonič, Novello, Peroša, Krmec, Kuret D., Ferluga, Klun, Lovrečič. CREMCAFFE’: Michelcich, Loica-no, Valentino, Marzocca, Stocovaz, Campedelli, Bassanese, Furlan, An dreutti, Jurisevich, Benedetti. Sodnik: Concato. Strelca: v 6. piin. Krmec in v 59. min. Jurisevich. Breg se je pomeril s Cremcaffe-jem na igrišču pri Sv. Sergiju. Tekmo je ovirala močna burja, sodnik pa je vseeno poslal nogometaše na igrišče in speljal tekmo do kraja. Brežani so imeli vajeti igre vedno v svojih roka’1, vendar so bili, kot običajno, izredno nerodni in netoč ni. V prvi vrsti je izstopal Krmec, ki je tudi dosegel gol za «plave». Izgledalo je, da bodo naši zastopniki z lahkoto dosegli še več zadetkov, vendar tržaška obramba ni popustila. Pred odmorom je sodnik izključil Lovrečiča (zaradi grobe i gre). Drugi polčas je bil zelo podoben prvemu; ko je manjkala le minuta do konca srečanja je Cremcaffè dosegel remi in je tako (mogoče prehudo) kaznoval Brežane. Jolo Union — Libertas Trst 1:2 (1:0) UNION: G. Caldo, Turk, Brossi, Stulle, G. Čepar, Vidmar, M. Čepar, Lizzi, A. Caldo, Sassi, Krevatin. Union je v nedeljo doživel nezaslužen poraz proti Libertasu iz Trsta. Glavno vlogo v tem spopadu je imela burja, ki je z močnimi sunki usmerjala žogo. Najprej je prišel v vodstvo Union, ker je igral z burjo za hrbtom. Skozi ves prvi polčas in tudi v drugem, ko je igral proti vetru je pokazala podlonjerska enajsterica zrelo igro. Kriva za poraz je bila to- rej le burja, ki je «pomagala» pri stolih v vrata. Mauro Naraščajniške tekme Primorec -Giarizzole, ki bi morala biti v o-poldanskih urah na Padričah,' zaradi burje niso odigrali. ZAČETNIKI Pro Farra — Juventina 0:0 JUVENTINA: Devetak, Makuc, Antoniaci, Marušič, Cotič, Lepore, Mermolja, Petarin, Klanjšček, Co-stantin, Predan, 12 Mervič, 13 Pahor. Mlada ekipa iz Štandreža bi lahko v tej tekmi tudi zmagaia. Posebno v prvem polčasu so se Predanu, Klanjščku in Costantiniju ponudile lepe priložnosti za goi. V drugem delu igre sta si bili ekipi enakovredni in pravih priložnosti za gol pravzaprav ui bilo. Začetniško srečanje med Bregom in Edero ni bilo odigrano zaradi premočne burje. Romana — Mladost 0:0 FIRENCE, 17. — Italijanska državna nogometna reprezentanca bo v mednarodni prijateljski tekmi z Norveško pojutrišnjem nastopila v taki postavi: Zoff, Gentile, Rocca, Cordova, Facchetti, Bini, Graziani, Antognoni, Chinaglia, Capello in Bettega. Na jugoslovanskem šahovskem prvenstvu, ki je v teku v Novem Sadu, je pripravil slovenski igralec Barle veliko presenečenje. Premagal je namreč velemojstra Gligori-ča z 1:0. RUGBY RIM, 17. — V tekmovanju za evropski pokal- v rugbiju je v Rimu Francija premagala Italijo s 16:9. • • • V okviru tekmovanja za «Trofejo petih narodov» je Francija v rugbiju odpravila Škotsko z 10:9, Wales pa Anglijo z 20:4. Lestvica: Wales in Francija 4 točke. Škotska in Irska 2, Anglija brez točke. BOHINJ 0 cm vale z zanesljivo odbojko tudi ▼ zadnjem, odločilnem nizu, vse do zamenjave igrišča (pri vodstvu 8:2). Slogi je potem uspel forsing do izenačenja pri devetici, kar pa je bilo obenem vse. Zanimivo je, da je Sloga tudi dve zmagoviti tekmi igrala na pet setov. Ker je PAV Despar zgubil s Sokolom, je sedaj Kontovel sam na odličnem drugem mestu lestvice. Sokol - PAV Despar Viden 3:0 Volley Bali Pordenon - Bor 3:0 1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia — AGLI Sv. Jakob (Ts) 3:1 (15:5, 11:15, 15:9, 15:7) V srečanju ekip, ki sta imeli na lestvici enako število točk, se je Olympia izkazala kot mnogo boljši nasprotnik. «Modri» so pokazali mnogo živahnejšo igro, z lepimi akcijami v napadu, pri katerih so bili soudeleženi vsi igralci iz prve črte. V prvem setu so Goričani z odličnim blokom popolnoma onemogočili sleherni napad nasprotnikov, ki so se zato povsem zbegali in predali. Drugi set se je začel s premočjo Olympie, to pa je privedlo do podcenjevanja nasprotnika. Na ta način so «modri» čisto po nepotrebnem zapravili niz. Šele v tretjem setu so se olym-pijci pri stanju 6:1 za nasprotnika «zbudili». Delali so manj napak. Tako so potem z lahkoto osvojili tretji in še četrti set. ki je bil le gola formalnost. Najslabša stran Olympie je bilo pravzaprav serviranje. Dober je bil blok, pa tudi sprejemanje prvih žog je bilo še kar natančno. V napadu pa so žal, res lepim akcijam nekaterih sledile številne napake drugih, manj razpoloženih igralcev. Splošen vtis gledalcev je bil, da je bila tekma lepa in so «modri» prikazali dobro igro. Kronist PAV Despar — Dom GO 3:0 (15:10, 15:5, 15:10) Domovci so v Vidnu igrali slabo, zlasti v zadnjih dveh setih. Slabo sprejemanje servisov (in nato tudi dviganje) je bilo glavna hiba naše ekipe. Zaradi vsega tega je bil onemogočen učinkovit napad «belo-rdečih». Dom je bil v prvem setu enakovreden nasprotniku, saj je bil ta del tekme izenačen do približno 10. točke, nakar so «belo-rdeči» popustili prav v ključnem trenutku seta. V drugem setu pa je PAV Despar že vodil s 7:0, preden je Dom zbral prvo piko. Ob koncu seta so domovci zbrali le pet pik. V tretjem setu so zgubljali že s 6:2, nato so izenačili na 6:6 in prešli celo v vodstvo z 9:6. Kazalo je, da bo Dom končno osvojil set, toda od tega trenutka dalje je PAV Despar odločneje pritisnil in zmagal. L K. ATLETIKA Včeraj so dosegli dva svetovna atletska rekorda «indoor». V Pragi je Čehoslovakinja Fibingerova vrgla kroglo 21,13 m, v Stuttgartu pa je zahodna Nemka Wildenova pretekla 200 m v 23”4. OBVESTILO ŠD Kontovel sklicuje redni letni OBČNI ZBOR r četrtek, 20. t.m., ob 20.30 v prvem In ob 21. uri v drugem sklicanju, v Prosvetnem domu na Proseku. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije In podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 18> februarja 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» » DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.PJ- Odgovorni urednik Gorazd Vesel izdaja in tiska ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Mancinijeva obtoževanja treh predsedniških sedemletij Italijanski tisk posveča v zadnjih dneh veliko pozornost obtožbam, ki jih je najprej na firenški socialistični konferenci in potem še predvčerajšnjim v Co-senzi izrekel socialistični prvak, svoj čas tudi tajnik stranke, poslanec Mancini. Te obtožbe, kot je znano zadevajo najvišje državne vrhove, oziroma predsedništvo republike glede dveh ali treh najizrazitejših osebnosti v teh zadnjih letih, to je vsaj' deloma Gronchija, Saragata in tudi sedanjega predsednika. Mancinijeve kritike, ki zadevajo posebno odnos med predsednikom republike ter ločenimi ustanovami na vrhu države, kot so sodstvo in vojska, so sprožile prečejšnjo reakcijo. Na obtožbe je odgovoril direktno bivši predsednik Saragat, posredno pa tudi sedanji predsednik Leone. Na poziv, naj iznese svoje obtežbe na merodajnem mestu, to je v parlamentu, je Mancini odgovoril predvčerajšnjim s svojim govorom v Cosenzi, kjer je ooudaril, da gre za politično vprašanje, in da ga je kot takega treba obravnavati. Turinski list «STAMPA SERA» niše včeraj: «Zamerili bi se po-.litičoi občutljivosti Mancinija, če bi domnevali, da so mu izzivalne besede polemike o raznih sedemletnih razdobjih predsedstva republike, ušle iz ust. .. On je 'dobro vedel, da obtožba, da imajo vrhovi vojske in sodstva preveč stikov z državnimi vrhovi, ne bi ostala brez odgovora.» V nadaljevanju članka se list sprašuje, če ne gre morda za temo ,ki si jo je socialistična stranka izbrala za svojega volilnega konjička. Nato pa list «STAMPA SERA» piše dobesedno: «Za polemiko o državnih vrhovih, o prerogativah predsednika republike stoji veliki in tudi delikatni problem ločenih ustanov, kot sta sodstvo in vojska: ločena prev gotovo, ki pa sta v določenih trenutkih dajala vtis, da sta zelo malo avtonomna, vsaj kot trdijo kritiki. In naj se ne pozabi, da so bili na vrhu države v zadnjih letih, to je v razdobju, kateremu Mancini posveča svojo pozornost, dva demokristjana in socialdemokrat. Tako je viden že sedaj obris volilne kampanje stranke PSI glede potrebe po obnavljanju, ki bo usmerila svojo os posebno proti krščanski demokraciji.» «STAMPA SERA» pa pravi, da potreba po obnovi ustave ni tema, ki bi bila kaj posebno pripravna za volilno kampanjo. Meni nadalje, da bi bilo treba dobro premisliti vse okoliščine, da se ne bi zgodilo, da bi prišlo do hujših okvar. Ne smemo tu mimo tega, kar piše v svoji nedeljski številki list «LA STAMPA», ko objavlja intervju v rubriki «Debata» s komunističnim predstavnikom Um-bertom Terracinijem. Kot je znano, je bil Terracini predsednik ustavodajne skupščine ter ga je treba smatrati za enega od tistih osebnosti, ki je direktno sodelovala ori izdelavi italijanske ustave. No, v svojem intervjuju Terracini poudarja, da je bil dolgo časa nasproten vsakršni spremembi ustave, sedaj pa se je prepričal, da je to treba v določenih primerih storiti. Na vsak način morajo ostati taki kot so členi, ki gredo od 13. do 54., medtem ko bi bilo treba spremeniti nekai, kar ie v italijanski družbeni in nolitični stvarnosti že preživelo. Po Terraciniievem mnenju pa ie treba vsekakor reformirati italijanski parlamentarni sistem. Komunistični nredstavnik meni sicer, da bi bilo težko uveljaviti v Italiji sistem enotne zbornice, vendar pa predlaga, nai bi se številni postopki poenotili, tako, da bi se izornnli zavlačevanju, Dobesedno pa navajamo tu mnenje, ki ga je komunistični predstavnik podal listu glede vojske in sodstva: «H koncu kratkega pregleda tega vprašanja menim, da bi bilo treba pri reviziji poskrbeti za ustavno podlago, tako glede sestave, kot tudi funkcij, vrhovnega sveta obrambe, ki je sedaj samo bežno omenjen v zvezi s pristojnostmi, ki pripadajo predsedniku republike. Postavlja pa se nujnost, da bi spričo velike važnosti sklepov, ki so v njegovi pristojnosti, moral biti, skupaj s sodstvom, izpopolnjen z ustavno normo: se pravi z vključitvijo predstavništvk parlamenta.» «IL CORRIERE D INFORMAZIONI» piše v svoji včerajšnji popoldanski izdaji, v zvezi z Mancinijevimi obtožbami proti predsednikom Gronchiju, Saragatu in sedanjemu predsedniku države : «Mancini je torej ponovil svoje obtožbe proti vrhovom države, ki so si sledili na Kvirinalu v zadnjih sedemletnih razdobjih. Pred nekaj dnevi, potem ko je bivši Socialistični tajnik polemično načel to temo, smo pisali, da bi moral Mancini, če bi hotel biti dosleden, opustiti generične obtožbe ter navesti dejstva in imena ter navesti svoje obtožbe pred parlamentom, ki je edina ustanova, ki lahko pokliče državnega poglavarja na odgovor. Mancini se je do sedaj rajši omejil samo na polemiko na politični ravni. V svojem včerajšnjem govoru v Cosenzi je pravilno poudaril kro- nične homatije pri razdelitvi o-blasti v Italiji, zaradi katerih je predsednik republike sistematično v središču udarcev in. protiudarcev, ki izvirajo iz nasprotstev med raznimi državnimi organi. Če Mancini namerava sprožiti reformo na vrhu italijanskega političnega življenja, utegne biti prav in primerno, da to svojo o-peracijo nadaljuje, tako kot dela, se pravi pred člani neke množične stranke. Toda neki politični mož ne sme pozabiti na odmev, ki ga take pobude porajajo v javnem mnenju. To javno mnenje se ne ukvarja toliko z oportunostjo politične strategije, temveč pričakuje, da bodo take hude obtožbe pojasnjene in da se bo o njih razpravljalo na pristojnem ustavnem sedežu. Za državljana, če že ne za strankarskega človeka, pa je lahko ta sedež samo parlament.» Milanski list «IL GIORNO» piše v zvezi z Mancinijevimi obtožbami ki zadevajo odnose med predsednikom republike in še po-sebej vojsko: «Komaj bi bilo treba omeniti, da Mancinijeva obtožba zadeva analogni in vzporedni karieri generala De Lorenza ter admirala Henkeja, ki sta prišla oba, v zadnjih nekaj let, do položaja načelnika generalštaba vojske (De Lorenzo) do načelnika generalštaba obrambe (Henke), po razdobju, ki sta ga oba odslužila v svojstvu načelnikov varnostne službe.» Potem nadaljuje: «Mancinijeve želje, pozitivni smisel, ki ga on pripisuje svoji obtožbi, slonijo na vrsti ugotovitev z izrazi, ki ne dopuščajo dvoma in na analizi o kateri se lahko trdi vse, samo to ne, da bi bila problematična. Od tu izhajajo predvidevanja, da bo ta zadeva še dolgo odprta pri vseh svojih osebnih implikacijah, kakor tudi glede metod in vsebine. Konfrontacija in polemike se bodo prav gotovo še razširile in radikalizirale, kar dokazujejo nekateri nedeljski posegi političnih predstavnikov, ki pa, ko so govorili, še niso vedeli za Mancinijev govor v Cosenzi.» Komunistični list «L’UNITA’» ne posveča temu vprašanju posebne pozornosti, saj spravlja Mancinijev nastop pod skupni naslov «Nove polemike med strankami veči ne». Omembe vredno je tudi dejstvo, da komunistično glasilo govori o vseh dogajanjih v strankah levega centra pod zornim kotom bližnjih volitev. To da slutiti, da tudi «L’UNITA’» smatra Mancinijev nastop bolj polemičen kot pa vsebinsko utemeljen. Sicer pa «L’UNITA’» navaja le izjave, ki jih je Mancini nodal v svojem govoru v Cosenzi. Komunistično glasilo posveča večji del svoje pozornosti vprašanju dežel z levičarsko upravo ter še posebej komunističnim predlogom za vojaško politiko. Ta snov pa ima določeno povezavo tudi z Mancinijevimi obtožbami, saj je socialistični predstavnik govoril precej o položaju oboroženih sil, kot ločenem telesu države. Tu komunisti posegajo v to vprašanje ter jasno izražajo potrebo, da parlament izvaja svojo kontrolo nad tem telesom. Ne samo to, parlament sam bi moral razpravljati o značaju voj ske, o njeni vlogi za obrambo demokratičnih ustanov, za likvidacijo fašističnih in drugih samovoljnih posegov, za uveljavljanje ustavnih določil ter za reorganizacijo obveščevalne službe na podlagi smernic, ki jih je parlament že sprejel. Prav tako komunisti trdijo, da bi morala imeti vojska svojo ljudsko osnovo, da mora biti demokratična ter skladna s političnimi direktivami vrhovnega sveta za obrambo, ministra za obrambo in ministrskega sveta kakor tudi parlamentarnih komisij ter zakonodajnih teles. Tudi neodvisno glasilo «PAESE SERA» posveča precej pozornosti Mancinijevim obtožbam, proti predsednikom republike v zadnjih treh sedemletjih. List na splošno objavlja le kroniko dogodkov ter obširno poroča o govoru socialističnega predstavnika v Cosenzi. Svoj članek zaključuje s temi besedami: «Mancinijeva polemika o "sedemletjih” bo po tej vrsti obtožb zašla v še bolj vročo fazo ter bo pripeljala prav gotovo do nepredvidenih razvojev.» Isti list omenja tudi Terracini-jevo izjavo turinskemu listu «LA STAMPA», kjer pravi, kot smo že omenili, da je naklonjen reviziji ustave vendar pa v tej zvezi ne komentira pomena Terracini-jevega posega. Na prvem mestu pa poroča bolj obširno o Berlin-guerjevih izjavah v Perugii, kjer je italijanski komunistični prvak obširno govoril v ■ zvezi z vprašanjem «zgodovinskega kompromisa» in kjer je poudaril, da med KPI in PSI obstajajo določene stične točke, obstajajo pa tudi razlike. Dempkristjansko glasilo «IL POPOLO» sploh ne omenja ne v svoji somotni in potem nedeljski številki Mancinijevih stališč. Svojo pozornost posveča le vprašanjem zavzetejšega boja proti kriminalnostih sodelovanja s PSDI, boju proti tako imenovanim «rdečim brigadam» ter splošnim gospodarskim in političnim proble mom. v Italiji. SAMO DESET DNI PO DRZNI TATVINI V URBINU /z milanske galerije moderne umetnosti zginilo osemindvajset slik «zbirke Grassi» Med ukradenimi umetninami so dela najbolj znanih italijanskih in francoskih slikarjev prejšnjega stoletja ■ Tatovi so se izognili čuvajem in onesposobili alarmni sistem MILAN, 17. — Na lakiranem podu 1 brine Spadolini, ki je med drugim zadnjega nadstropja milanske občin- dejal: «Ta atentat na naše kultur-ske vile, kjer ima svoj sedež gale- no premoženje naj nam bo v spod- rija moderne umetnosti, je od davi 28 praznih okvirjev. Slike so danes ponoči ukradli drzni tatovi, ki so med tolikimi razobešenimi umetninami zbrali najbolj vredne in hkrati take, da gredo razmeroma dobro v prodajo, kar dokazuje, da so imeli zlikovci pri izbiri srečno roko. Med «žrtvami» tatvine so dela najbolj znanih italijanskih in francoskih slikarjev prejšnjega stoletja kot so Fattori, Segantini, Cezanne, Van Gogh, Renoir in Gauguin. Policija in preiskovalci so se vse jutro mudili v galeriji, da bi ugotovili, kako je tatovom uspelo priti v vilo, ne da bi jih opazili čuvaji in ne da bi zazvonil alarmni sistem. Ure in ure preiskave niso pojasnile dinamike tatvine: na skrajnem koncu parka, ki obdaja vilo, so odkrili poškodovana železna vrata, v prvem nadstropju, sedem metrov od tal pa razbito okno. Je to pot, ki so se je poslužili tatovi, ali pa gre za sledi, ki so jih zlikovci pustili nalašč, da bi zmedli preiskovalce? To skuša ugotoviti policija, ki je ves dan zasliševala čuvaje, da bi odkrila kako so tatovi onesposobili alarmni sistem, ki je med drugim — kot je pokazal tehnični pregled — danes deloval brezhibno. Tatvino je pred svitom odkrilo nadzorno osebje. Galerija moderne umetnosti je bila odprta obiskovalcem snoči do 17.30 in danes bi jo morali odpreti ob 9.30. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da so bili tatovi med včerajšnjimi zadnjimi obiskovalci in da so se skrili v galeriji. Tu so razmeroma na varnem čakali na prež; na ugoden trenutek za drzni podvig. Kot je pojasnila ravnateljica galerije je v vili ponoči pr’; čuvajev, ki sedemkrat na noč obhodijo vse sobane. Vsak obhod traja približno pol ure in tatovi so izrabili presledek med predzadnjim in zadnjim obhodom, da so se polastili umetnin, katerih tržna vrednost presega tri milijarde lir. Kljub molčečnosti preiskovalcev, ki se skrivajo za tajnostjo preiskovalnega postopka, kaže, da doslej niso zbrali pomembnih indicov, ki bi jim omogočili hitro in učinkovito iskanje tatov. Edino neoporočeno dejstvo je, da so zlikovci strokovnjaki likovne umetnosti kot dokazuje skrbna izbira med razstavljenimi slikami. Glavna značilnost vseh u-kradenih slik je, da so dela velikih umetnikov, vendar ne med najbolj znanimi, kar bo znatno olajšalo prodajo. Ukradene umetnine spadajo namreč v «zbirko Grassi», premožnega industrijca, ki je pred 15 leti podaril vse svoje umetniško premoženje milanski občini. Tudi dejstvo, da so umetnine razmeroma malo časa v javnem muzeju pripomore k dejstvu, da niso tako znane in da jih je zato lažje prodati. Čuvaji milanskih umetnostnih muzejev so v zvezi s tatvino sklicali tiskovno konferenco, med katero so postavili na zatožno klop občinske, deželne in državne oblasti ter sindikate zaradi brezbrižnosti do problemov te kategorije. Čuvaji so v odločno nezadostnem številu (v Milanu jih je 147, potrebnih pa bi jih bilo dvakrat toliko) zaradi česar so prisiljeni k stalnemu nadurnemu delu in do 36-urnim izmenam. «Ne čudite se zato — so poudarili — če smo včasih omamljeni od utrujenosti. Po odkritju drzne tatvine se je začela v galeriji moderne umetnosti pravcata procesija predstavnikov o-blasti, ki so r ; hoteli na lastne oči prepričati, da dragocenih umetnin ni več. Med drugimi je muzej obiskal tudi minister za kulturne do- budo, da bomo v prihodnje ukrenili vse, kar je potrebno, da ga zaščitimo. Alarmni zvonec (po številu in vrednosti ukradenih umetnin bi raje govoril o Big Benu, op. ur.) je zabrnel ponovno in tokrat upam, da ne zaman: vlada bo naredila svojo dolžnost, vendar tudi vse krajevne ustanove od dežel do občin se morajo zavzeti, da odpravimo napake preteklosti in zavarujemo naše kulturno premoženje, ki je hkrati odraz naše narodne bitnosti pred nadaljnjimi atentati.» BANJALUKA, 17. — Danes popoldne so v Banjaluki zabeležili močan potresni sunek, ki naj bi po oceni krajevnega seizmološkega observatorija dosegel šesto stopnjo jakostne lestvice. Grški tanker nasedel na čeri pri otoku Cresu REKA, 17. — Grški 15.000-tonski tanker «Joanna» je snoči ob 22.27 nasedel na čeri pri otočku Galiola med Cresom in vzhodno istrsko obalo. Tanker, ki ima 34 mož posadke, je čakal v Reškem zalivu, da bi pristal in natovoril bencin pri terminalu rafinerije v Urinu. Zaradi močne burje, ki je pihala s hitrostjo 80 km na uro, je kapitan ukazal zapluti na odprto morje. Doslej ni bilo še ugotovljeno, zakaj je ladja nasedla ne čeri. Po radiu je grški tanker prosil za pomoč in na kraj nesreče so v kratkem pripluli vlačilca družbe Brodospas in potniška ladja «Cer-kvenica», vendar poskusi, da bi o-svobodili ladjo so propadli zaradi močne burje. Tudi danes so se nadaljevale reševalne akcije, a zaman, ker je burja pihala z nezmanjšano silo. Kaže, da je kapitan zahteval, naj rešijo posadko s helikopterji, ker naj bi, vsaj po zadnjih vesteh, ostre čeri prebile ladijski bok in naj bi voda začela vdirati v podpalubje. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllmlllllllllllllllmlllfillllllllllllllllllllllHlllllllllllllll!lllllllltll||||||||||||||||||||Mlll|||||||||llllllllllllllllllllllllll| MEDIM KO SO 7 TEKU POGAJANJA ZA POLITIČNO REŠI1IV KRIZE Arabci obljubljajo večjo pomoč Eritrejcem ■V _ Življenje v Asmari se je normaliziralo - Organizacija za afriško enotnost priporoča diplomatske stike s Portugalsko ADIS ABEBA, 17. — Položaj v Asmari se je v zadnjih dneh skoraj popolnoma normaliziral. Mesto kontrolirajo etiopske oborožene sile, dobava električnega toka iz bližnje elektrarne, ki je bila hudo poškodovana v dneh bojev med Etiopci in pripadniki eritrejskega osvobodilnega gibanja, pa je zagotovljena. Le včasih, posebno ponoči, je slišati streljanje, toda le v daljavi. Gotovo je, da so se eritrejske osvobodilne sile umaknile iz neposredne bližine mesta. Etiopci dovažajo neprestano vojaške okrepitve in material. V tem trenutku je eritrejsko vprašanje bolj politično kot vojaško. E-tiopska vojaška junta trdi sicer, da ne bo odstopila niti pedi svojega o-zemlja, toda prav gotovo se pogaja s sudanskim predsednikom Nimei-rijem, ki je pred dnevi zahteval prenehanje sovražnosti v Eritreji. V Kartumu so celo trdili, da je etiopska junta sprejela Nimeirijeve zahteve, toda v Adis Abebi o tem ne vedo nič. Adis Abeba bo morala v kratkem računati tudi na zavzetejšo podporo arabskih držav eritrejskim secesioni-stom. Generalni tajnik eritrejske o- svobodilne fronte Osman Saleh Sabi je danes podal v Bejrutu nekaj izjav, ki se nanašajo na to vprašanje. Med drugim je dejal, da je sedaj arabska pomoč Eritreji bolj simbolična kot pa stvarna, saj je do sedaj le Libija podpirala gverilce. Sabi pa je poudaril, da so Eritrejci Arabci in da se mnogi od njih borijo v vrstah palestinske revolucije. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov bodo eritrejske osvobodilne sile prejele v bližnji prihodnosti večje število topov in drugega orožja, ki so ga kupile za njih neke arabske države. Sporočajo še, da so uporniki premestili na področje severno od Asmare 1500 bojevnikov. Etiopski radio ostro odgovarja na pozive voditeljev upora. Med drugim jih dolži, da nudijo svojim borcem mamila, da bi jih tako lahko pognali v boj za svoje sebične interese. Nadalje trdi, da Sabi živi v razkošju v svoji vili v inozemstvu. V Adis Abebi se medtem nadaljuje zasedanje sveta ministrov držav Organizacije za afriško enotnost. Svet je priporočil svojim članom naj navežejo diplomatske stike s Portugalsko. Nadalje je sklenil, da bo a-friški vrh konec julija, da bi se tako vse afriške dežele lahko udeležile proslav neodvisnosti Mozambika. Danes proces proti Bertoliju (Nadaljevanje s 1. strani) jet, je bila vsaj navidezno edina njegova skrb, da bi prepričal preiskovalce o pristnosti svojega anarhističnega prepričanja. Ko je vrgel granato je zakričal «To je maščevanje Pinelliju» in tudi pozneje je stalno molil policiji in sodnikom pod nos velikanski A, ki si ga je dal tetovirati na roko. Namestnik državnega pravdnika Riccardelli prej in preiskovalni sodnik Lombardi pozneje pa sta z vztrajno in izredno težko preiskavo pobila njegovo trditev in dokazala, da je bil Bertoli le orodje v rokah prevratniške organizacije. V tem pogledu je bilo za dodatno preiskavo izredno pomembno pričevanje zdravnika Porte Casuccija iz La Spezie, ki je pred nekaj dnevi potrdil dr. Lombardija, da je načrt za krvoločni atentat skovala Vetrovnica. Dr. Porta Casucci, ki je bil vpleten v rovarjenje prevratniške organizacije, je dal povod za preiskavo dr. Tamburinu, ko je izročil policiji zajeten dosje, v katerem je bil seznam vseh politikov in sindikalistov, ki jih je Vetrovnica obsodila na smrt. Glavni osumljenec v okviru prevratniške organizacije je Eugenio Rizzato, bivši kolovdja republikin-skih morilcev, ki je bil takoj po vojni obsojen na dosmrtno ječo in nato pomiloščen. Porta Casucci je med drugim povedal, da mu je Rizzato takoj po atentatu rekel: «Pričakovali smo atentat na Rumorja,» in pristavil: «Sedaj pa nam bodo morali dati denar,» in pri tem imel v mislih nekega genovskega industrijca. S potrpežljivim iskanjem sta Lombardi in Riccardelli odkrila pomembne elemente, ki so neizpodbitno dokazovah, da je bil Bertoli od vsega začetka v stiku s prevratniškimi krogi iz Veneta. Zvedelo se je tudi, da se je za samozvanega anarhista zanimal pokojni komisar Calabresi v okviru svoje preiskave o mednarodni mreži prekupčevalcev orožja. Pomembno gradivo je sodnik odkril po naključju, kajti kvestura mu ga ni izročila, že ob samem začetku preiskave, češ da so ga «pozabili» v zaprašenem arhivu. Čeprav so bile njegove izjave postavljene na laž, pa je Bertoli doslej vztrajal v svoji komediji anarhista iz prejšnjega stoletja, idealista, ki ubija, češ da le s političnim zločinom lahko preobrazi družbo. Preiskovalci vedo za vse njegove težave s pravico (22-krat je bil obsojen zaradi ropov in tatvin), zbrali so zajetno dokumentacijo o izidih psihiatričnih pregledov, kljub temu pa je samozvani anarhist kot človek še popolna skrivnost. Kdo je moški, ki se skriva za klišejem spačenega anarhista? Odgovora niso dala zasliševanja, med katerimi je Bertoli vztrajno gonil svojo, čeprav je bilo očitno, da laže; odgovora nista dali dve leti zapora: samozvani anarhist se je zaprl sam vase. v svojo molčečnost in «ubijal» čas ž branjem in kajenjem. Sprostil se je le nekajkrat v pogovoru — glej naključje — s padovskim fašističnim odvetniškim pripravnikom Francom Fredo. Pred časom je že kazalo, da se je skesal («Hudo sem se zmotu — je dejal — tiste nedolžne žrtve so moja največja napaka in nimam več miru.»), vendar tudi kesanje spada v vlogo, ki jo je dosledno igral do danes. Vprašanje je, če bo Bertoli, tat, ropar, zgledni go511 izraelskega kibuca in nato morilec v imenu anarhista Giuseppa Pinel-lija, ki je vedno govoril le o lju' bežni in pravici, pokazal med pre-cesom svoj resnični obraz. Nekdo pravi, da je kot če bi bil Gianfranco Bertoli prepričan, da se b0 zmazal brez posledic. Preteklost in bodočnost (Nadaljevanje s 4. strani) čunskih strojev, bi cela ekipa strokovnjakov potrebovala več let, da bi izdelala načrte, statične račune in druge dokumente za grad' njo tega dela. Osnovna zamisel, ki je bila njemu, oziroma njego* vim sodelavcem dana, je bila 1® v tem: «prikaži vso dolgo zgodovino dežele in naroda». Husein Amonati je že kot študent občudoval ktesifonsko dvorano v Bagdadu, ki je pomembna po tem, da ima največjo dvorano z ločnim svodom na svetu brez stebrov. Tudi dvorana v teheranskem domu se zaključuje tako in tudi «na višini» 35 m. Omenili smo že «govorice», ki se širijo v Teheranu in tudi drugod, da ima Reza Pahlavi željo obnoviti slavo in moč starega cesarstva. Poudarjanje tedanje preteklosti se odraža tudi tu, tudi v tako imenovani «beli revoluciji*-Ali je Reza Pahlavi izbral pravo pot za to, da bi pripomogel k 1' ranskemu preporodu, ni znano. T°-da teheranski šahjade Ariamer. ki je bil zgrajen v njegovo čast, se lahko šteje med velike dosežke ne le Irana, ampak med velike dosežke današnjih dni. Da bi le n® bil simbol osvajanj oziroma želj® po osvajanjih. «AUSTERITY» ZA POROKE V Bangla dešu kot v vseh nerazvitih državah na sploh imajo od nekdaj velike težave s prekomernim naraščanjem prebivalstva. Vprašanje ni rešljivo s tradicionalnimi kontracepcijskimi sredstvi, ker so šolske in u-pravne strukture prešibke, da bi lahko začele učinkovito kampanjo, ki bi v kratkem času obrodila zaželen uspeh. Zato so izvedenci za demografsko načrtovanje predlagali svojevrstno rešitev: «austerity» porok. če bo predlog sprejet, bodo poroke v Bangla dešu dovoljene vsako drugo leto, podobno kot smo lani v Italiji lahko vozili z avtom vsako drugo nedeljo. iiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiitiiiiiuiiiuiiiiiiiiuiiimiiiiuimmiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZSODBA OKROŽNEGA SODIŠČA V ZADRU Stroge kazni za pripadnike ustaške organizacije «Bora» Teroristi so imeli v načrtu umor vidnih jugoslovanskih družbeno-političnih delavcev ZADAR, 17. — Veliki senat okrožnega sodišča v Zadru je po trimesečni razpravi danes izrekel sodbe petnajstim ustanoviteljem in pripadnikom sovražne ilegalne proustaško-terorističnOrdiverzantske organizacije «Hora» (Hrvatska revolucionarna osvobodilna armada) zaradi kaznivih dejanj proti narodu in državi. Obtoženci so bili, odvisno od teže kaznivega dejanja obsojeni na kazni od 13 let do 18 mesecev strogega zapora. Sodišče je hkrati sklenilo, da se Anteju Buriču in Stjepanu Jankoviču, zasebnima gostilničarjema iz Zagreba, zaplenita njuna gostinska objekta s celotnim inventarjem, za-olemba imovine pa velia tudi za Tlijo Barjasiča, ki je solastnik motela «Adriatik» v Zadru. V obrazložitvi obsodbe je predsednica velikega senata Petronila Mio-drag med drugim povedala, da so bila na glavni obravnavi nedvomno dokazana kriminalna sovražna dejanja obtoženih članov «Hore», ki so bili v tesni zvezi z zloglasno e-migrantsko organizacijo «Hrvatsko revolucionarno brastvo», za cilj pa so imeli. rušenje samoupravne socialistične družbe in nasilno izdvajanje Socialistične republike Hrvat-ske in drugih ozemelj iz Jugoslavije ter vzpostavitev fašistične oblike oblasti v njihovi «Samostojni hrvatski državi». Za dosego tega cilja so obtoženci izoblikovali in predvideli vrsto sovražnih akcij, med njimi celo diverzije, rope in likvidacijo uglednih družbeno-političnih delavcev iz Hrvatske in od drugod. Predsednica velikega senata Petronila Miodrag je, kot javlja Tanjug, ob koncu obrazložitve obsodbe poudarila, da je «bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti osnovni temelj, na katerem je zgrajena jugoslovanska skupnost». VLADO BARABAš cnsan totalno uničuje prhljaj trita» sam po n ^enzivna Proti prhljaju Crisan šampon s substanco OM 80 ni učinkovit samo pri spiranju prhljaja, temveč uničuje tudi bakterije in glivice, kadar so navadni šamponi proti prhljaju brez moči ILIRIJA, Ljubljana v sodelovanju z VÌI ELIA