SLOVENEC Političen list za slovenski narod. O Po poeti prejeman velja: Za celo Uto predplataa li (Id., xa pol leta 8 rld., za četrt ie'a i (14., «a j«d«i meiec 1 rld. 41 kr. V administraciji prejeman velja: Za eele leto 11 ffid., aa pol leta 6 (fld., sa tert leta 3 rld., » jed»n ше>ес 1 rld-V Ljubljani na lom poiiljan те1;а 1 rld. 20 kr. ti« na leto. Pohbbi Iteville po 7 kr. Naročnino in oznanila (imierate) veprejema upravnlitvo ia ekipedlelja v „Katol. Tlekarnl", Kopitarjeve aUee it. 2. ftokopili «e ne vračajo, nefrankovana puma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenllklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja viak dan, iiviemli nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne. I^tev. 152. V Ljubljani, v četrtek 8. julija 1897. Letnll* XXV. Štirimi — zopet cistercijanom! (Spisal Jos. B.) „Slovenec" je že poročal, da namerava cister-cijanski red iznova naseliti s svojimi člani nekdanji evoj dom, staroslavni stiški samostan. Pogajanja med upraviteljstvom verskega zaklada in redom so se srečno dovršila pred nekaterimi dnevi, torej red ci-stercijanski se zopet naseli v kranjski deželi. „Hvala Bogu!" tako izvestno vsak veren Slovenec z veseljem pozdravlja to novico. Seveda „Slovanski Narod" tudi v tem dela izjemo. Letos v 47. številki je pisal med drugim: „Človek bi mislil, da je že itak preveč redov na Kranjskem, a zdaj pridejo še cistercijani, katerih narod ne hrani v nič kaj prijaznem spominu." Kmalu potem se je še bolj neotesano zaletel v imenovani red neizogibni „dolenjski dopisnik", ki misli, da mora v vsaki reči imeti prvo in zadnjo besedo, katera pa nikoli ne velja. „Narod" je pozival celo slovenske državne poslance, naj preprečijo naselitev cistercijanov na Kranjskem, češ, da bodo deželi le v škodo. Ko se mu želje niso uresničile, pisal je pretekli teden (v št. 145.) iznova: „Kmetom stiškega okraja to ne bo na srečo, ampak, kakor smo že jedenkrat pojasnili, ne da bi si bil upal kdo ugovarjati, v veliko gmotno škodo." Pisatelj tega sestavka, ki je z imenovanimi redovniki dobro znan, priobči še v „Slovencu" spis o življenju in delovanju cistercijanskega reda, predno se zopet naseli na Kranjskem. Za sedaj piše le par besed „Slovenskemu Narodu" in njegovim somišljenikom v dobrohoten pouk, da se ne bo več tresel pred novimi menihi in da ne bo več hujskal poštenih stiških okoličanov zoper može, ki pridejo med nje z najboljšimi nameni, ljudstvu v časni in večni blagor I Cistercijanski red je duhovni sin reda sv. Benedikta, ter duhovni oče trapistovskemu redu. Z obema stoji torej v tesni zvezi, nekako v sredi med njima po strogosti redovnih pravil. Iz tega se uvidi, da ni tako imenovan beraški red, da bi pobiral miloščino med ljudmi, torej ne bo nobenemu v nadlego. Vsak redovnik ima svoje posebno opravilo, s katerim se bavi dan za dnevom. Tako imenovani „fratres conversi" in „oblati" obdelujejo zemljo, kolikor potrebuje red za svoj obstanek. Potrebujejo pa za-se zelo malo, ker jim stroga redovna pravila nalagajo mnoge hude poste in sploh zelo skromno življenje. Red ima potemtakem tudi svoja zemljišča, polja, travnike in gozde. A s tem ne dela nikomur niti najmanjše krivice, pač pa je poljedelcem daleč na okoli najlepši vzgled vestnega, marljivega in naprednega gospodarstva. Okoličanom se torej ni treba bati, da bi trpeli po samostanu kako gmotno škodo, pač pa bodo imeli v redovnikih ne Ie v duševnem, temveč i v gmotnem oziru najboljše vodnike, prijatelje in zaveznike, od katerih se bodo mnogo naučili in kateri jim bodo v raznih uimah po svojih močeh ob jednem očetovski dobrotniki in podporniki. Kakor cvete v okolici vsakega večjega cistercijanskega ali trapistov-ekega samostana navadno najlepše blagostanje med prebivalci, uprav po vplivu redovnikov, tako se bo blagostanje kmetskega stanu tudi v stiški okolici po samostanu ne zmanjšalo, pač pa sčasoma zelo dvig- nilo. Seveda sprva bo imel samostan sam prestati še marsikake težave, ker poslopje je zelo v slabem stanju. Red bo stalo mnogih žrtev, predno se vse potrebno vredi v novi naselbini. Bilo bi brezvestno, ko bi se jim navlašč delale vse mogoče ovire, ko je vendar vsakdo lahko prepričan, da po cistercijanih se ne bo nikomur niti las na glavi skrivil. 6501etna zgodovina nekdanje staroslavne stiške opatije nam spričuje, da je bila že od nekdaj vir pravega blagostanja za celo okolico, da ne rečem za celo deželo. Komur so nekdanji stiški menihi znani le iz romanov, n. pr. iz Jurčičevega „Klošter-skega žolnirja" in iz obrekljivih izmišljotin, tisti ima seveda vsakovrstne predsodke o njih ; a zgodovinska resnica se glasi vse drugače. V dobi, ko so bile redke fare na Kranjskem, in še tiste, ki so bile, zelo slabe, ustanovljal je cistercijanski red ob svojih troških nove fare, katere je z vsem preskrboval, tudi z dušnimi pastirji iz svojega doma. Stiska opatija je imela v oskrbovanju v ljubljanski škofiji 31 farft, v lavantinski pa 8. Drugi cistercijanski samostan v Kostanjevici jih je imel na Kranjskem 6, na Štajerskem pa 5. Ko je bilo število svetnih duhovnikov na Kranjskem še zelo majhno, pastirovali so menihi po svojih farah daleč na okoli. Da je bilo njih pastirovanje in gospodarstvo res dobro, spričuje nam dejstvo, da mnoge fare, ki slujejo še sedaj kot najboljše, prišle so svetnim duhovnikom iz cistercijanskih rok, n. pr. Žužemberk, Krka, Raka, Sostro, Skocijan pri Dobravi, Smarija, Šmartin pri Litiji, Trebnje, Žalec, Sevnica, Videm, Smartin na Paki itd. Smelo trdim, da ono veliko češčenje slovenskega naroda do Matere Božje je še duhovni ostanek nekdanjega cistercijanskega dušnega pastirovanja med Slovenci, ker ta red je od najslavnejšega svojega člana, sv. Bernarda, dobil nalogo, da povsod razširja posebno goreče češčenje preblažene Device Marije. Cistercijanskega izvira je marsikaka stara božja pot na Dolenjskem, n. pr. Trška gora, Muljava, Zaplaz i. dr. A cistercijani so delovali ne le v dušnem pa-stirstvu, razširjali so omiko iu prosveto tudi s šolami. Samostanska šola v Stičini je bila jedna najstarejših na Kranjskem, morda sploh prva izmed vseh. Skrbela je ne Ie za naraščaj v domačem redu, temveč je vzgojevala tudi mladeniče za razne stanove. V stiškem in kostanjeviškem samostanu se je pisalo slovenski brez dvoma že davno pred Trubarjem. Morda je ona zbirka starih slovenskih narodnih pesmij v čast Matere Božje, katere so se pred nekaj leti našle v Carigradu, ostanek plena iz stiškega samostana. Saj je znano, da je bil za časa turških navalov večkrat popolno oplenjen. Gotovo pa je, da prvo slovensko katoliško knjigo, ki je zagledala beli dan I. 1574., je spisal cister-c i j a n o. Leonard Pahenekar, ki je umrl kot opat V Kostanjevici 30. sept. 1580. (Konec sledi.) „Kulturkampf" ua Hrvatskem. v. Iz Zagreba, 1. julija. Pravijo, da je izdala vlada na vse politične oblasti naredbo, po katerej se zahtevajo nataučni podatki o delovanju duhovnov prigodom zadnjih sa-borskih volitev. Na ta način mislijo zbrati zadosti gradiva proti duhovščini, katerej so napovedali boj na celej črti. Kakšna bodo ta poročila, more si vsakdo lahko misliti, komur so poznati opisi volilne borbe v „Narodnih Novinah". Mi se zatoraj čudimo vladi, da zahteva opise od svojih oblasti, saj so le te storile že zdavnej svojo dolžnost priobčivši v uradnem listu brezštevilno psovk in lažij proti svečenstvu, ki je po mnenju teh oblastij največ krivo, da je vladina stranka zgubila toliko mandatov. Tako pospešujejo politične oblasti najodločneje omenjeni „Kulturkampf". Omenil sem že enkrat, da so naši politični činovniki večidel mladi in neizkusni ljudje, katerim je stalo le do njihove ugodnosti, a za narod jim je deveta skrb. Navajeni so bili do zdaj, da se jim je vse godilo po njihovej zapovedi in volji. Najpredrz-neje obesti so se pripovedovale o teh upraviteljih, ki so mislili v svojej zaslepljenosti, da nad njimi nima gospodarja, in da se jim mora vsak pokoriti, drugače zlo za dotičnika, ki bi se sploh podstopil protiviti. Takim upraviteljem seveda tudi postava ni sveta, kajti če se drži le tć, ne doseže svojega cilja, svojega ideala, stolice županske. Zatoraj so vsi upravitelji več ali manje „štreberji", a kaj so taki ljudje sposobni storiti, označuje že to njihovo svojstvo. Kako iznenadeni so morali biti, ko so se začeli ravno duhovniki protiviti napačno sestavljenim volilnim listinam, ter sestavljati reklamacije proti njim. Od tega časa so politične oblasti napovedale boj proti svečenstvu. Zalezovali so jih tako rekoč povsodi po svojih vohunih, celo v cerkev so zahajali za njimi. Sicer po navadi velik del teh činovnikov malo mari za vero, za časa volitev pa jih je bilo videti prav pogostoma v cerkvi ali iz že zgoraj navedenega uzroka. Sicer se pa nikar ne čudite temu pojavu, saj je velik del današnjih političnih činovnikov prišel iz škole Spevčeve in temu sličnih framasonskih profesorjev našega vseučilišča. Dobre, krščanske može, ki so bili le na slavo našega najvišjega učevnega zavoda, so odstranili, kakor na pr. Vojnovića in Brestjenskega, češ da je zadosta drugih mlajših sil. A kakšnih ? To nerazsodno ravnanje višjih oblasti se že vsvečuje. Kaj ni današnji mlajši naraščaj med našimi činovniki navdahnjen z ravno protivnim duhom od našega naroda, ki je od starodavnih časov ostal vedno zvest svojej veri in običajem. Kako velik propad zije med temi v modernem duhu (bolje fiamasonskem) odgo-jenim činovništvom in našim narodom, pokazale so ravno zadnje saborske volitve. Kaj bi bilo mogoče, da se dovede v službi svoji osiveli duhoven kot kak razbojnik v temnico le vsled grde denuncijacije, ko bi bil na čelu kotaru izkušen, trezen in pravičen predstojnik ? Bi li mogel dozvoliti pravičen upravitelj, da se straže postavljajo pred župnišča za časa volitev, samo da dotični župnik ne more občiti s svojimi župljani ? Kaj bi se mogla zgoditi taka netaktičnost od strani političnih oblastij, kakor se je zgodila v Varaždinu, da se je prepovedalo sodelovati pri sprejemu in po-klonu nadškofa in tajnega sretnika cesarjevega, ko bi bil veliki župan epreviden mož in pa tudi gent- ешап, kar zahteva že njegov dostojanstveni položaj ? Vsega tega де bi bilo, ko bi hrvatska vlada zahtevala od svojega činovništva, da vrši svojo dolžnost v obsegu postave le na korist poverjenega naroda ne pa na korist današnjega zistema, ki se vkljub vsem naporom vlade same in mažaronske stranke ne bode mogel dolgo vzdržati. Eakor se zdaj opaža, misli vlada z mažaronsko stranko nadaljevati borbo proti svečenstvu. Po ome-njenej naredbi hoče zvediti imena vseh duhovnikov, ki so proti vladi vstali ter proti njej glasovali, da jim znajo po mogočnosti pri raznih priložnostih nagajati ter jih v bodočem saborskem zasedanju napadati. In da se poveča tudi še število framason-skih časopisov, pravijo, da hoče mažaronska stranka, na čelu jej dva vseučiliščna profesorja Spevec in Egersdorfer, izdajati nov časopis, ki bi imel pisati v duhu v zadnjem mojem dopisu omenjenih „šor-nalov". Urednika že iščejo. Mislim, da ga bodo lahko našli, težje pač kapital za podjetje, ter se pripoveduje, da so povabili v društvo žide, češ da zdaj njim preti velika nevarnost, če zmaga zedinjena opozicija. Židje z našimi upravnimi činovniki se gotovo oklenejo novega podjetja, da bodo zajedno nadaljevali započeto borbo proti duhovenstvu, ki žuga s svojim domoljubnim delovanjem razrušiti njihovo krivo upotrebljeno moč proti samemu narcdu. Nadjamo se, da ni daleč čas, ko se izpolni ta splošna želja hrvatskega naroda. Politični pregled. V Ljubljani, 8. julija. Dr. Schlesinger o položaju. Zadnji, vele-pomenljivi govor kneza Schwarzenberga je napotil voditelja čeških Nemcev, da se je tudi on razkoračil in povedal svoje, po mnenju židovsko-liberalnih listov, jedino merodajne nazor j o sedanjem položaju v Avstriji. Mož je najpreje vzel pod svoje okrilje svoj „zatirani" narod, ki je z vsakim dnem vedno bolj vznemirjen. Gibanje, ki se javlja sedaj na čeških tleh, ni strankarsko (?), marveč mogočno ljudsko gibanje, pri katerem morajo izginiti vsi strankarski razločki. V prvi vrsti se bode pokazala zla posledica vladnega postopanja proti Nemcem v češkem deželnem zboru, kjer nemški ljudski zastopniki ne bodo marali sodelovati s svoji nasprotniki. V državnem zboru se bode pa tudi še nadalje nadaljeval najbolj vspešen (?) boj, obstrukcija, dokler vladajo za nemški narod take „neznosne" razmere. Vladi torej ne preostaja drugo, nego prej ko prej naj prekliče nesrečni jezikovni naredbi, pred katerimi so nemški zastopniki pravočasno svarili Badenijevo vlado. O kaki spravi mej obema narodnostima pa ni govora, dokler vlada ne zadosti nemškim zahtevam. Mož torej ni povedal prav nič novega, spravil je v svet samo stare fraze o „zatiranem" nemštvu, kar mora že presedati vsakemu treznemu opazovalcu sedanjih razmer. Najbolj pa se je zaletel s svojo bedasto izjavo, češ, da je nemško prebivalstvo samo ogorčeno do skrajne meje in da se bo samo uprlo takemu „nasilstvu", kajti v resnici rogovilijo le vročekrvni, nahujekani kričači, mej tem ko se ostalo prebivalstvo niti ne zmeni za take bedastoče. Nemški ljudski shod v Hebu znova prepovedan. Ze pred jednim mesecem so napovedali voditelji čeških Nemcev shod „zatiranih" Nemcev, na katerem bi drug drugemu potožili „svoje reve in nadloge". Okrajno glavarstvo je takrat shod prepovedalo, ker je bil naznanjen sicer kot shod za povabljene goste, v resnici pa je imel značaj vsakemu pristopnega ljudskega shoda. Bavno taka je s shodom, ki so ga nameravali nemški kričači prirediti prihodnjo nedeljo. Naznanili so ljudski shod za povabljene goste (nesmisel!), ob jednem so pa bobnali in vabili po svojih glasilih vse, naj se trumoma udeleže shoda, ki se bo vršil pod milim nebom. Shodi za povabljene goste se ue smejo vršiti pod milim nebom in tudi ne nazivati ljudski shodi. To bi morali nemški kričači - juristi vender vedeti. Sploh pa je dobro znana njih nakana, namreč provccirati na vsakovrstne načine češko prebivalstvo in dajati duška svoji nemčurski zagrizenosti. Korifeje eo sicer takoj vložili ugovor, toda na razveljavljenje prepovedi imajo ravno tako malo nade, kakor so jo imeli pred mesecem dnij. S prepovedjo takih demonstrativnih shodov se očevidno preprečujejo neizogibni izgredi, katere provzročujejo po zatrdilu nemških korifej vedno le češki prebivalci. Mejcarinska meja v budimpeštanski trgovinski zbornici. Iz poročila o zadnji seji budimpeštanske trgovinske zbornice posnamemo zopet nov dokaz, „da se ogerski krogi kaj malo ozirajo na dogodke v tostranski polovici". Komaj se je završil mlinarski kongres na Dunaju, je že soetavil član zgoraj imenovane zbornice, žid Kohn, interpelacijo na predsednika, v kateri ga opozarja, naj stori pri vladi potrebne korake, da konečno vendar ponehajo napadi in žalitve ogerskega naroda, ki se neprestano ponavljajo v Avstriji, in se doseže potrebno zadoščenje. Ob jednem pa naj se zbornica takoj prične pečati z vprašanjem glede samostojnega carinskega okolišča. Na to bedasto vprašanje je predsednik takoj odgovoril, sicer malo pametneje, vendar pa precej bolj zavito. Predsednik je dejal, da se nihče ne briga za napade onstran Litave in da mlinarski shod še ne da povoda nikakemu vznemirjenju ogerskih trgovinskih krogov, kajti shoda so se udeležili v prvi vrsti možje, ki igrajo najmanjše vloge v avstrijski industriji (židovskih špekulantov seveda ni bilo zraven). Mi smo še vedno pristaši skupne carinske zveze, pravi nadalje predsednik, ker to zahteva korist Ogerske (kajpadaI); nasprotno smo pa tudi mnenja, da bi se skušali (!) tudi ogerski krogi sprijazniti s samostojno carino, ko bi se naši zavezniki jeli resno pečati s tem vprašanjem. Nekaj časa bi sicer občutili posledice novega položaja (gotovo!), toda nikakor v toliki meri, kakor v Avstriji (ali kali!). Sploh smo pa prestali že vse drugače krize in bomo tudi to premagali. Sicer se pa resni faktorji (recte židje) itak ne pečajo s tem vprašanjem, marveč se nam le preti iz taktičnih ozirov, češ, da se bomo tresli pred njimi. — Žid Kohn je po tem pojasnilu umaknil svojo interpelacijo, katero je skoval v prvem strahu pred pristaši samostojne carine. Iz bešedij teh dveh zastopnikov ogerske industrije se lahko sklepa, kako se mažarska židovska klika že sedaj trese pred vresničenjem ideje, ki vedno bolj prodira v dobromisleče avstrijske obrtne kroge. Svojo vznemirjenost si tolažijo samo s tem, češ, da se v Avstriji sedaj še nihče resno ne peča s tem vprašanjem. Besede predsednikove pa, „tudi mi smo še pristaši skupne carine, ker to zahteva korist Ogerske", nam dovolj jasno epričujejo, kako škodljiva je sedanja zveza za Avstrijo, in nas morajo znova naudušiti za obratni vzklik: „Tudi mi smo somišljeniki samostojne carine, ker to zahteva korist A v s t r i j e!" Na Kreti se pač razmere niso nič kaj zbolj-šale v zadnjem času. Kakor smo včeraj poročali, streljali so vstaši na naše iu italijanske vojake, ki so bili namenjeni v Platanijo. Nekaj časa so napadeni še nadaljevali svojo pot, ne da bi vrnili napad, potem pa so se vrnili nazaj. Našim vojakom se ni pripetilo nič žalega. Vkljub temu je odposlal poveljnik tega oddelka nekoga k vstašem z vprašanjem, kaj naj pomeni nenadno streljanje na mirne vojake. Vstaši so takoj" izročili pismeno izjavo, da jim ni bilo znano o kakem vojaškem potovanju in da v odsotnosti vodij niso odprli zjutraj jim došlega naznanila. Ko so zapazili vojake, so menili, da so Turki, in so jeli streljati z namenom, da alarmirajo četo v Alikianu. Vidi se iz tega poročila, da so razmere na Kreti še vedno zelo napete in da je treba le najmanje iskrice in nastane iz tlečega pepela velik požar. Na Kubi razsaja zopet ljut boj. Dejstvo, da so morali celo bolniki in ranjenci v boj zoper vstaše, dokazuje najbolj, kako velika razdraženost mora vladati mej tamošnjim prebivalstvom nasproti Spanj-cem. Seveda, ako bi kdo verjel španjskim uradnim poročilom, ki vedno zatrjujejo, da je zmaga vselej na španjski strani, bi pač ne mogel verjeti, da so vkljub tolikim „zmagam" še vedno tako močne vstaške čete. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. julija. (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) se je vršil danes v dvorani starega strelišča. Danes omenimo ob kratkem, da je bil mesto umrlega podpredsednika Jos. Seuniga izvoljen državni poslanec in deželni odbornik g. Fr. P o v 8 e. Pri volitvi dveh odbornikov ie bilo oddanih 109 glasovnic; izvoljen je bil g. dr. F. Romih z 68 glasovi, knezoškofijski tajnik g. Jos. Šiška in popotni učitelj g. Fr. Gombač sta torej ostala v manjšini. Zapazili smo namreč, da se I je od neke strani agitovalo proti gg. Povšetu in Šiški. Med g. Gombačem in g. Šiško bi se morala vršiti ožja volitev. Pred volitvijo pa izjavi g. ravnatelj Pire, da ga je izid volitve jako osupnil, ker ima nekak političen značaj. Politika pač ni umestna pri družbi, in gospod Šiška je že bil skozi šest let jako marljiv odbornik. Po raznih medklic h izjavi gospod Gombač, da ne vsprejme izvolitve. Po novi volitvi je bilo oddanih 61 glasov; gospod Šiška je dobil 48 glasov, 13 glasovnic je bilo praznih. Gospod Povše je v imenu glavnega odbora priporočal gospodinjsko šolo za kmetiška dekleta. Živahen razgovor je bil o posameznih predlogih podružnic. (Prihod novega dekana v Idrijo.) Brzojavno se nam sporoča iz Idrije, da je bil včeraj vsprejem novega dekana preč. gosp. Mih. A r k o - ta zelo veličasten in iskren. Hiše po mestu so bile okrašene z zastavami. Nad vse lepa je bila večerna serenada. Ta vsprejem je pokazal vso vdanost in spoštovanje, katero goje vrli Idrijčanje do svojega novega dekana, čegar dosedanje vzorno duhovniško življenje in požrtovalno delovanje je najboljše zagotovilo, da bo blagi gospod dekan tudi v Idriji posvetil vse svoje moči duševnemu in gmotnemu blagru in napredku prebivalcev mesta Idrije in sploh cele idrijske dekanije. — Kakor vesel je bil prihod gosp. Ar-k o - ta v Idrijo, tako otožen je bil njegov odhod iz Sturij, kajti vse je plakalo, kakor se nam iz Sturij poroča. — Ko se je ondi poslavljal novi idrijski dekan od svojih župljanov, se je tudi njemu videlo, kako težko se loči od kraja, kjer je bil spoštovan in ljubljen od vseh faranov. Naj bo preč. gospod dekan, tako piše naš dopisnik iz Šturij, prepričan, da spomin na njegovo blagonosno vsestransko delovanje ostane Sturjanom neizbrisen, ter konča svoj dopis s prošnjo: „Blagoslovi Bog premili — V sredi naši Vas v slovo I — Veri in omiki vili — Venec Vi ste radostno! — Milost polno Vam podari — Sreče tu in tam Gospod! — Bog Vas živi, Bog obvari: — Z Vami biva Sturski rod !" — Na mnoga leta! (Pri okrajni bolniški blagajni) se je novoizvoljeni odbor osnoval ter izvolil predsednikom načel-ništva pasarja gosp. Ivana Kregarja, podpredsednikom gosp. Luka Breskvarja. — Nadzor-niškemu odboru je predsednik gosp. Josip Turk, podpredsednik gosp. Ign. Camernik. — Razsod-niškemu odboru je načelnik advok. koncipijent gosp. dr. J. F u r 1 a n , podnačelnik pa gosp. Valentin Accetto. — Nadejamo se, da bo novi odbor okrajne bolniške blagajne vspešno deloval v korist obolelih zavarovancev. (Iz Škofje Loke) se nam brzojavno poroča, da je danee zjutraj tam umrl ondotni rojak ljubljanskega semenišča bogoslovec tretjeletnik gosp. Matej Jesenovec po dolgi in hudi bolezni. Pogreb bo v petek ob polu šestih popoldne. — Pokojnik je bil vzgleden mladenič, skusil je mnogo že v svoji mladosti, ker so mu vsi domači pomrli. V dolgi bolezni je pokojniku blagodušno stal na štrani č. g. mestni župnik Ivan Tomažič, oskrbujoč ga v svojem župnišču z vsem, česar bolnik potrebuje. Naj bo blagemu dobrotniku dobri Bog za to ljubav obilen plačnik, pokojniku pa dodeli po velikih trudih nevenljivo plačilo! (Ognja so iskali) Sinoči okolu desetih je dvakratni strel z Grada naznanjal, da gori. Gasilci so bili seveda takoj na nogah in tudi ljudstva je vse polno mrgolelo po ulicah, vzlasti pe Dunajski cesti, ki so iskali ognja, a ga k sreči niso nikjer našli. Za sv. Krištofom so baje sežigali stare vence in drugo gorljivo drobnjav, a tega niso naznanili; od tod strel z Grada, ki je oskrbel Ljubljančanom sinoči veliko smeha, ker so zastonj iskali — ognja. (Zgradba župnijske cerkve pri sv. Jakobu ob Savi.) Dne 15. t. m. bo lokalna obravnava zaradi zgradbe nove cerkve in pokopališča pri sv. Jakobu ob Savi. (Podaljšanje uradnih nr.) Poštni in brzojavni urad v Krškem na Kranjskem službuje od 8. julija do 15. avgusta cel dan. (Razpisane učiteljske službe.) Razpisana so do 15. avgusta nastopna učiteljska mesta: Mesto učitelja-vodje na jednorazredniei v Ledinah z dohodki četrtega plač. razreda in prostim stanovanjem; drugo učno mesto na dvorazrednici v Blokah; tretje učno mesto na trorazredniei v Sorci ter drugo učno mesto v Št. Vidu nad Cirknico, vsa z dohodki četrtega plač. razrede. Prošnje je nasloviti na c. kr. okr. šolski svet v Logatcu. strani se mu je baje namignilo, naj vloži prošnjo za pokojnino, kar je tudi storil. Grof Pdttigh stopi v pokoj dne 1. novembra, a je šel že na odpust. Govori se, da njegova služba ne bode več nameščena. Grof Pottigh se utegne posvetiti duhovniškemu stanu, ker je že kot redovnik prejel nižje redove. (Iz lavant. škofije.) Župnija sv. Lovrenea na dravskem polju je podeljena č. g. Mateju Blokov c u, dosedaj župniku pri Sv. Marku nižje Ptuja. — V stalni pokoj je stopil č. g. Andrej U r e k, župnik v Pilštanju. Ta župnija je razpisana do 17. avg. t. 1. (Potrjen deželuozborski sklep.) Presvetli eesar je potrdil sklep dež. zbora štajerskega, s katerim se dovoljuje občini Kot pri Konjicah 100 odstotna pri-klada na vse direktne davke in naklade. (Občni zbor dunajske Leonove družbe.) Kakor smo že omenili, ima dunajsko katoliško znanstveno društvo „Leonova družba" svoj letošnji občni zbor v Celovcu od 26. do 29. julija. Pomenljivo zborovanje se vrši po sledečem vsporedu: V ponedeljek dne 26. julija pri „Sandwirt-u" vsprejemni večer. — V torek dne 27. julija: Ob 8. uri sveta maša v stolnici, ob 9. uri seja filozofično • teologičnega odseka v deželni hiši. Predavala bodeta gospoda profesorja dr. Al. Cigoj (o sv. Pavlu) in H. Heggen. Ob 11. uri seja odseka za družabne in pravne znanosti. Govorita profesorja dr. J. Biederlask in B. pl. Manndorff. Ob '/i 7 9 zvečer 733 9 žil sl. jug jasno 8 7. zjutraj 2. popol. 734-6 734-2 18 8 29-0 sl. jvzb. sr. jug jasno skoro jasno o-o Srednja včerajšnja temperature 20 9°, z&° Г4 nad normalom. Tržne cene v Ljubljani dnć 7. julija. gl.lkr. gl. kr. Pšenica, m. st. . . 8 80 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . - 68 Rež, „ . . . 6 20 - 80 Ječmen, „ . . . 5 — Jajce, jedno . . . - 2 Oves, „ . . . Ajda..... 6 20 Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. - 10 7 80 - 64 Proso, „ . . . 7 50 Telečje _ 58 Koruza, „ . . . 5 20 Svinjsko „ „ . _ 68! Krompir, „ . . 3 — KoStrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 11 — PiSčanec . . . ___ 40 Grah, „ . . . 10 — Golob . . . _ 15 Fižol, .... 8 — Seno, 100 kgr. . 1 78 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „. , 1 60 Mast, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 30 Speh svež, „ . . — 72 „ mehka, 4 „ „ 4 50 t 457 1—1 Užaljen dostojno naznanjam, da je častiti gospod Matevž Jesenovec bogoslovec tretjeletnik v 26. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, dne 8. julija v jutro pri meni v župnišču mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v petek, dne 9. julija, ob Va 6. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo opravile v petek, dne 9. julija ob V,8. uri v mestui župni cerkvi škcf|eloški — isto tako ob sedmini. Blagi rajnki bodi priporočen čč. gg. tovarišem v molitev. S k o f j a Loka, dne 8. julija 1897. Ivan Tomažič', mestni župnik. Vcnci se hvaležno odklonijo. Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. Na prodaj je lepo BV* posestvo z mlinom blizo železniške postaje iarše ob vodi Bistrici, pripravno za vsako podjetje, ob-sezajoče dva mlina, žago, gospodarska poslopja, izredno lep sadni vrt in 34 oral polja, njiv in gozda. Posestvo zamenja se tudi za hišo v Ljubljani se nahajajoče. Natančneje poizve se pri Ivanu Ferlincu v Kamniku ali pa pri A. Kališ-u, posredovalni zavod v Ljubljani na Jurčičevem trgu. 450 3—2 Naznanilo ! Predno se preseliva v prvo nadstropje, oddajava še v zalogi nahajajoče se konfekcijske predmete kakor jopice, plašče, pelerine iz svile, iz greSenasle iRanine ali suRna po 30°\o znižani ceni. Naznanjava to častitim svojim odjemalcem ter prosiva za obilen obisk. Gričar }V(ejač. 449 3-2 Najboljša, najtrpežnejša in najelegantnejša kolesa za vozarenje (bicikli) so Btirkopp-ovi „Piana", katere ima v zalogi za Kranjsko IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. ЛјГ" Katalogi zastonj In Л-aiiUo. 238 20-15 Ponk v vozarenju v lastni vozarni Je za kupovaloe brezplačen. ЈЈСЗГ* Zajamčeno samočistn • f odlikovana z najvišjimi ! odlikovanji || ' • 9 Tomaževa fosfatna moka iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko je najbolje učinkujoče in najccncjše fosfornokislo gnojilo. Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči. Za vse vrste zemljine prsti. Za zboljšanje zemlje revne na fosforni kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfate. Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago. Vprašanja in naročbe naj sa pošiljajo 56 36—15 prodaj ališču fosfatne iroke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi Mariengasse 11. 102 gld. 10 kr. Dnč 8. julija. ikupni državni dolg ▼ notah..... Skopni državni dolg v srebru ... Avstrijska ilata renta 4*...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški dr*, bankovci za 100 m.nem. dri. velj, •0 mark............ tO frankov (napoleondor) ...... italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... u ii a. j h k a l) o r ae £Kj« 102 25 m 123 15 101 16 a 122 85 100 05 951 —■ o07 50 119 50 58 65 11 72 9 52 • 45 Б0 6 n 65 • Dnč 7. julija. 4* državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . 5% državne srsčke 1. 1860, 100 gld. . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečko 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritctne obveznice državne železnice . . „ . „ južne ieleznice 3 % , , . južne železnice b% . „ , dolenjskih železnic 4% 157 gld. — kr. 159 . 75 1S9 , — 93 . 75 141 . — 128 , 25 108 , 50 И2 . 50 98 , 75 * 99 . 80 » 179 " 50 m * 126 . — » 99 , 50 n 20 „ - Kreditne srečke, 100 gld...... • • 199 gld. 50 k 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld, Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Genćis srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3455 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . ant Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100....... . 25 25 . 72 • 50 • 10 . 59 • . 22 25 . 158 50 r. 3455 — . 395 — . 83 * 25 . 118 • » — . 159 Џ — . 126 n 62 Nakup ln prodaja vsakivrftnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje z» zgube pri irebanjih, pri izžrebanja 1 najmanjšega dobitka. Ktlantna izvršitev naročil na borzi. Kenjarnićna delniška družba ,H K It C U B" aBf Pojasnila "£B v vseh gospodarskih in «nančnlh stvarck, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulnelfekiti vrednost*.;« papirjev in vostni sviti za dosego kolikor je mogoče vuooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.