Vletu
naših jubilejev
Pred dnevom republike
OB 40-LETNICI IZIDA SPERAN-
SOVE KNJIGE »RAZVOJ SLO-
VENSKEGA           NARODNEGA
VPRAŠANJA«
Narodno vprašanje -strateško vprašanje revolucije
Januarja 1937 se je Edvard Kardelj vrnil iz SZ v domovino in delal s pokrajinskim komitejem KPJ za Slovenijo kot predstav-nik centralnega komiteja KPJ. V tem času je pospešeno sodeloval pri pripravah na ustanovni kongres KP Slovenije, ki je bil 17. aprila 1937 na čebinah. Kardelj je tudi avtor manifesta ustanovnega kongresa KPS, s katerim je utemeljil programsko usmerltev slovenskega revoludonarnega gibanja. Le-ta naj bi temeljila na združitvi boja protl fašistlčni nevarnosti od zunaj z bojem za notranje demokratlčne spre-mambe. Celotno partijsko delo je bilo po sie) v znamenju protifašlstičnega boja In okrepljenlh zahtev po resnični demokra-tlčnosti, svobodl In enakopravnosti. Kar-delj, katerega ilegalno delo se je preple-talo z legalnlm, je bil le malo časa na svo-bodl. Marca 1938 se mu je sicer uspelo le-galizirati, toda že čez mesec dnl so ga oblasti aretlrale In do oktobra 1938 je pre-sedel v IJubljanskih zaporih. V teh mesedh pa je Kardelj pod psevdonlmom Sperans naplsal študijo Razvoj slovenskega na-rodnega vprašanja, ki je izšla januarja 1939 v Ljubljani. Cenzura je sicer knjigo kmalu po izidu zaplenila, vendar je komu-nistom še pred tem uspelo večji del na-klade pravočasno razširiti. Hkrati pa so komunisti v okviru političnih natog poskr-beli za njeno preučevanje in tako za boljše in globlje razumevanje perečega narod-nega vprašanja, ki je spričtf notranje — in zunanjepolitičnega položaja terjalo reši-tve.
Ob 40-letnici izida Speransove knjige se nekoliko pomudimo pri političnem polo-žaju v času nastanka knjige kakor tudi z njeno vlogo in pomenom.
Predvsem moramopoudariti, da sotedaj
prevladovala v politični akdji jugoslovarv
skih komunistov in vseh naprednih demo-
' kratičnih  sil  zelo pereča vprašanja:  v
mednarodnem delavskem gibanju in mednarodni politiki boj proti fašizmu in njegovi agresiji, v notranjepolitičnem boju pa rešitev nadonalnega vprašanja, ki pa je
beni preobrazbi kapitalističnega sistema.
Politični položa/ v Evropi je bil torej proti
koncu tridesetih let že v znamenju druge
svetovne vojne. S priključitvijo Avstrije k
bilo hkrati ozko vezano na demokratizadjo političnega življenja in na gibanje množic za sodalnogospodarske in druge vsakda-nje zahteve. Vsa ta gibanja pa so kazala, oziroma vsebovala možne težnje po daiž-
Nemčiji in okupadjo Čehoslovaške sta tako nemški nadzem kakor italijanski faši-zem vse bolj ogrožala mir v Evropi. Hitler je za uresničitev svojih napadalnih ciljev vse bolj izigraval zahodne vlade, a hkrati je
M«d volno ao •• partlzanl bojcvall protl •ovražnlku na vč načinov. Vadno pa so poudarjall tudl obvaičanj«, da bl blll IjudJ« Člmbolja Mznanjml o dogodklh In o na-črtlh za prlhodnoat Zato »o uatanavljall akrlvna tlskarna.
S aotoMco Andr«|o «va s* namanUI ktovarliicl Olgl Javor, kl poučuja na nail ioll. Tudl ona j« m«d volno dMala v takinl tlakarnl. Ob zafetku vojna |« žlv«ia v Madvo-dah. 06« ]• bll krojač \n pomagalo mu J* ft»at pomočnlkov.
—  Kako je bilo ob začetku okupacije? Namcl so dan za dnam atrafjall talc«
In aratlrall naft* Ijudl. Bagunja so bfla poln« aktlvlatov. Pogoato amo ia-loatno zrll na razglaM, na katarlh ao blla naplaana Imana atraijanlh. M«d njlml so blll tudl mladl fantja, a katarlml amo akupaj taiovadlll prl Sokolu.
—  Vemo, da se je vsepovsod krepil odpor proti okupatorju. Kako je bilo pri vas?
Naia hlia je postala središče odpor-nlškaga glbanja. Oč« |e bil vod|a le-tega. Vssk od nas ftestlh otrok pa Je pomagal po svojlh močeh. Zblrall smo hrano In obleko za partizane, Jlm pletll nogavlc« In prenasall partlzansko llt«-raturo. Naš« aktlvistlčno daio pa nl ostalo neopaženo. Zato smo bill vedno prlpravljenl. Poletl 1944. leta so nas Nemci res presellll. Tri očetove po-močnike so takrat ubili, trije pa so po-begnill kpartizanom. Nemcisopreselill očeta, mamo in najmlajšo sestro, staro ena|st let. Ostal« tri sestre smo se skrile v luknjo na podstrašju. Ko pa so Nemcl odšli, smo se s kolesi odpeljale po stransklh poteh do gozda. Tam Je bll že starejftl brat.
—  Kaj se je zgodilo potem? Po8lall 30 me v partlzansko tlakarno
Trllof v Ločnici, dv« url hoda Iz Medvod. Ustanovtl Jo |« partlzan Don ob tretji obletnicl OF In zato a« )a tiakarna Ime-novala Trilof — TRI Lata OF. Prl zblra-nju matarlala za stroj, paplrja In črk Ja
ž« aodatovala mo|a Mttra Naata. Qlo-boko pod zatnljo amo tiakall razna I«-pak« In čaaopia«.
—  Ste v tej tl3karni dolgo tiskall? Kar |« poatalo v Trtlof u ta»no, ]• Don
začd prlpravljatl atroj za naaladnjo tl-akarno. Junlja {• bll atro) končan In po-•tavljan v bunkarju. Polag potoka, kl t«6a mimo Logar)a, smo Izkopall vellko Jamo, v kataro amo spustlll tlskarski stroj In orodje. Nova tlskarna se je ime-novala Donas po partizanu Oonu in njegovl tovarlilei Nastl.
—  Kai ste tiskali v tiskarni Donas?
V tej tiskarnl smo nwd drugloi tiskall tudl LJudako pravlco, Porotevalca In Goren]ski llst.
Zelo znana pa Je tudl pokrajinska tlskarna v Davčl, kjer so tlskali Plonlrja, Naio ženo in uradne dokument«.
Ssptombra 1.1944 Je Ločnica postata cen-tw parttzanskega tlska In okupator |e čutil, da mora tam dailovatl ilegalna tlskarna, kajti najpraj se )• Itegalnl tisk pojavll v onem oko-llšu. Nl mlnil tod«n, da ne bl Nemci preiskaii poti od Sv. Jakoba do Medvod In vso okoli-co. Tlskarne pa kljub tamu niso našll. Delali smo samo ponoči. Vodstvo partlzanske ti-skarne pa nam j« pradlagalo, naj se prese-limo v Jtlovico, k)*r )• btlo svobodrw)to območj«. Sclltov ]• bila t«žka, kajtl pot |e bila dolga In nevarna. Pomagala pa sta nam transportna čata In zaičltnl bataljon In v no-vwnbr«k«m mrazu |t blla ttskarna Donas presaljena v Ispo gozdarsko kočo sredl Je-lovlce. 0«lo |* hitro ttoklo. S prijateljlco Oa-rlnko ava sl dtllll d*lo prl tlskarskem stroju, kjor ava vlagall paplr. Naučill ava se studl
stavltl 6rk«. Tskmovall sva s pokllcnlm stavcem, kl kar nl mogal v»r)»tl, kako hKro nama J» ilo d»lo od rok.
—  Katerega dela v tiskarni ste se najbdi ra-zveselili?
Pokrajlnska tohnlka J« lm«la po«*b«n odd«l«k, ki* sta Jarwz Vldlc, Mda| akadcm-•kl allkar, In Mdaj ž« pokojnl arhKckt Vlhar — Šoril prlpravljala čudovtt« iluttraclj« za lluatrlrano lzda|o Pr**»mov« Zdravl|lc«. Na-tltn|ana|« blla 1.1944 ob 100-Mnlcl n)*naga prvaga Izkla. Ohran|anl Izvod tl lahko ogla-data v muz*)u NOB.
Kdo bl danas vadal, kollko broiur, lapa-kov, ravlj, čaaoplsov amo natlanlll v goranj-aklh parttzansklh tlakarnah. V ta nacnan smo v C«rkn*m prlpravlll razatavo. St«rw iol-skoga razrada so bile prevlečone s padalako 8vllo, proptor pa je bil opremlj«n s panoji In pollcaml tor poln lltaratura.
—  Kako ste dočakali konec vojne? Aprlla 1.1945 )• blla zadn)a hajka okupa-
torsk« sodrg*. Unlčlll 8O nam tlskarno In požgall vse, kar Je gorelo. Vsl smo Jlm ušll, 8troj pa amo že prej zakopali v globok sn»g. Tiskarno amo ia enkrat presallli, In alcer v Bohln). Tam )e delovala do oavobodltve.
—  Od osvoboditve je minilo že nekaj deset-letij. Kako danes gledate na delo, ki ste ga opravljali v ilegalnih tiskarnah?
Tl bežni utrinki še daleč ne pokažejo vs«h obllk težkega boja za svobodo. Na svojevr-sten način pa smo nekaj prispevali tudi mi, kl smo blll delall v podzamlju, v tiskar-nl. Tisk nam |e bil orožje. Vsekakor pa ne smetno pozablti požrtvovalnosti preproatin Ijudi po vaseh, ki so nam pomagall, kollkor so I« mogli.
Zapisala DARJA TURNŠEK
NAŠA SKUPNOST - 25. MAJ
MJmetniska priloga. Ureja komisija pri ured-niškem odboru Nsk, zanjo odgovarja Mar-jan Mo&rlč.
Kolobarji
Foto: DUŠAN JEŽ
MARIJA LESKOŠEK-MICKA
Rodila se je 22. septembra 1899 v Celju v številni delavskl družini. Njen oče, kro-Jač, je konec leta 1918 umrl zaradi bolezni in prestanega trpljenja v štiriletni vojni vihri. Tako je mati spet ostala sama s sedmimi otroki. S trdim priiožnostnim delom jih je preživljala do končane osnovne šole, nato pa so morali drug za drugim vsak na svojo življenjsko pot.
Micka se je zaposlila kot gospodinjska pomočnica v Celju. Z željo po znanju in boljšem zaslužku se je podala v tujino. Na Madžarskem jo je sprejela na delo neka družina. Čeprav so bili vsi dobri do nje, saj je bila zelo delavna in že vešča kuhanja ter drugih gospodinjskih del, ni dolgo zdržala pri njih. Premagalo jo je domotožje in vr-nila se je v Celje.
Leta 1923 se je poročila s Francem Le-skoškom in še isto leto se jima je rodila hčerka Heda. Takrat je bil Leskošek zapo-slen v podjetju Pertinač v Celju. Slabe de-lovne razmere in še slabša plača so ga prisilile, da je poiskal drugo zaposlitev. Za-radi velike brezposelnosti je težko dobil delo, ko pa ga je našel in je podjetniku po-stavil zahtevo po phmernem plačilu, je tudi zanj »zmanjkalo« dela. Še najdlje je bil za-poslen v Beogradu. Od tam je leta 1925 odšel v tovarnp Saturnus, ki se je takrat preusmerjala v konjunkturno proizvodnjo embalaže. Tako se je Leskoškova družina ponovno selila, tokrat v Moste, kjer jo je več let pestilo pomanjkanje stanovanja. Končno so se iz zasilne barake v Predo-čevi ulici (sedaj Vide Pregarc) preselili v tovarniški blok Saturnusa Ob železnici št. 1. Leta 1934 pa sta z banfcnim kreditom kupila hišo, ki je bila naprodaj v Ciglerjevi ulici (sedaj Proletarska cesta št. 46). Ta-krat je bil Leskošek že leto dni tajnik sindi-kata zveze kovinarskih delavcev za Slo-venijo, postal pa je tudi predsednik stro-kovne komisije te zveze. Njegov dom je kmalu postal center, kjer so se zbirali vidni organizatorji komunistične partije Slove-nije in Jugoslavije, med njimi tudi tovariš Tito. Tu so več let kreirali politiko partije, revolucionarnih sindikatov in naprednega tiska. Za vamost Ijudi, ki so se tu zadrže-vali sprva tudi po več dni, pa sta skrbela Micka )n njen brat Edi, ki je stanoval pri Le-skoškovih. V tej hiši je bilo za potrebe par-tije opravljenega veliko dela. Njen brat Edi Dečman se spominja: »K nam so prinašali \z Ijubljanskih tiskarn ali iz drugih krajev brošure, letake in daig legalni ali ilegalni tisk, od nas pa smo ga potem delili razna-šalcem ali odpremljali po pošti. Koliko tevodov tasopisov, med katerimi je btt tudi Delavski list, ki ga je urejal Franc Lesko-šek, smo odpremili po vsej Sloveniji in Ju-goslaviji! Celo v tujino smo ga pošiljali. Najbolj zamudno je bilo tipkanje, saj tega dela ni bil nihče vešč, paziti pa je bilo treba tudi na točne naslove, ker so biie tisti čas zek) pogoste spremembe, čeprav je šlo za legalni časopis. Največkrat sta pri tem delu pomagala Tone Dolinšek in Rudi Rojc. Pogosto smo morali delati tudi cele noči, seveda za zastrtimi okni, da nas niso pri delu iznenadili režimski ogledniki, po-sebno takrat, ko smo imeli opravka s pre-povedanim tiskom.« Osrodnja osebnost pri vsem tem delu v
Leskoškovi hiši je bila tovarišica Micka. Koliko sporočil in druge zaupne pošte je prenesia peš ali s kolesom, ne glede na vreme ali čas! Zares, svojemu možu je bila v veliko oporo pri njegovem odgovornem in težkem partijskem delu.
Tudi koča na Mali planini, ki so jo imeli Leskoškovi nekaj let v najemu, je bila od-prta števifnim »obiskovalcem«, katerim tja gor niso sledili orožniki. 6. avgusta leta 1939 je bila tam V. državna konferenca SKOJ, ki jo je vodil Ivo Lola Ribar. Priso-stvovalo ji je 20 delegatov, Micka pa je skrbela za njihovo varnost in jim kuhata. Pogosto je opravljala zaupne kurirske na-ioge, obveščala je in spremljala partijske
Marija Leskošek — Micka
delavce, ki niso poznali Ijudi in krajev, kamor so bili namenjeni. V svojih spomi-nih, zapisanih leta 1960, meddrugim piše: »V soboto dopoldne je na dan konference (III. konference KPS na Vinjem vrhu nad Dolskim, 29. junija 1940) prišel k meni v Moste Miloš Zidanšek in mi povedal, da je zaradi okvare na kolesu zamudil javko. Spraševal me je za kraj konference. Ker sem Zidanška poznala, saj sem mu več-krat nesla pošto v Maribor, sem ga povabi-la, naj se pridmži skupini, ki jo bom vodila na konferenco. Okoli 12. ure sva se s ko-lesi pripeljala v Šentjakob, kjer so nas v tamkajšnji gostilni že čakali tovariš Tito, Edvard Kardelj in Pepca Kardelj. Vodila sem jih prek Ihana. Nekaj časa smo se pe-Ijali s kolesi, v hrib pa smo šli peš in kolesa spravili. Ponoči, ko je potekala konferen-ca, sem stražila in delegatom kuhala kavo.«
Tovarišica Micka je že pred vojno delo-vala v organizaiciji RdeČe pomofii, kasneje
Ljudske pomoči. V tej organizaciji ji |e blla poverjena skrb za ilegalce. S svojo priza-devnostjo in prepričljivo besedo je prido-bila širok krog zanesljivih Ijudi. Imenovala jih je »naši simpatizerji«, saj so bili priprav-Ijeni nuditi zatočišče ilegalcem, stanova-nja za sestanke, javke in za druge potrebe partije.
Izkušnje predvojnega delovanja v tej organizaciji je Micka vnašata v nove, še težje razmere med okupacijo. O tem delu beremo v njenih zapisanih spominih: »Še tisti dan, ko se je moj mož Luka vrnil iz raz-padle jugoslovanske vojske, mi je dal na-logo, naj nakupujem hrano za ifegalce. Sprva sem jo kupovala za denar, ki mi ga je dajal on, kmalu pa sem jo dobivala brezplačno, seveda pri naših zanesljivih mesarjih in trgovcu Stanovniku v Mostah — čeprav so vsi vedeli, komu je hrana na-menjena. Tudi pri nekaterih gostincih so se hranili ilegalci, kar je od nas organiza-torjev zahtevalo še posebno previdnost. Medtem je stekla tudi široka akcija zbira-nja živil po tsrenu, ki so jo vodili sprva naši sodelavci, aktivisti OF. Potrebe so iz dneva v dan naraščale, saj je bilo vedno več ilegalcev, zapornikovin nastajala ježe partizanska vojska. Kmalu smo dobili iz naših tiskarn ponarejene živilske karte. Nanje smo kupovali samo pri zanesljivih trgovcih — v Mostah pri Stanovniku in v Zeleni jami pri Fani šlambergerjevi. Vsa živila smo shranjevali pri naših Ijudeh v Mostah, na Kodeljevem in v Zeleni jami. Tudi v Saturnusu smo imeli skrito skla-dišče živil. Kadar sem kaj potrebovala, sem po zvezi naročila »n na dogovorjeno mesto so hrano pripeljali šoferji iz tovarne.
Konec poletja sem dobila nalogo, da vsa živila spravimo v skladišče trgovca Stanovnika v Mostah. Od tam so večje ko-ličine odvažali dalje, jaz pa sem jih po do-ločenem ključu oddajala svojim poverjeni-kom za ilegalce, zapornike in njihove dru-žine. Do aretacije septembra 1941 sem bila odgovorna za preskrbo vseh zaporni-kov iz območja rajona Moste, ne glede na to, kje so bili zaprti. Zato je organizacija SLP potrebovala veliko sodelavcev -med stražniki zaporov, bolniškim osebjem na jetniškem oddelku v splošni bolnišnici in med terenskimi poverjeniki.«
Tako je že od prvih dni okupacije z Mic-kino prizadevnostjo naraščalo število akti-vistov SLP. Ta organizacija je že leta 1941 imela svoje rajonsko vodstvo, v katrem so bili Micka Leskošek, Dušan Zadravec in Emil Ščurk.
Tovarišica Leskoškova je bila septem-bra 1941 aretirana. Ker se je dobro zago-varjala - tako je sama menila, je bila po nekaj tednih izpuščena. Nato je ostala v ilegali. Nadaljevala je delo v novoustanov-Ijenem rajonskem finančno-gospodar-skem odboru (FGO). 3. julija 1942 staodšli s hčerko Hedp skupaj s tovarišem Karde-Ijem v partizane. Po roški ofenzivi sta bili poslani nazaj na politično delo v Ljubljano. V bunkerju pri Petačevih v šmartnem sta čakali dovolilnico za prehod čez blok. Medtem je bil bunker zaradi izdaje odkrit. Belogradisti so zajeli Micko s hčerko Hedo, Ceneta Štuparja iz Čmuč in gospo-
darfa Petača. Vklenjene so jih odgnali v zapor, ki je bil tedaj v društvenem domu v Polju, od tam pa v belgijsko vojašnico, kjer so že bili prvi jetniki. Hčerko so poslali v koncentracijsko taborišče v Italijo, Micko pa so zadržali za talko.
Po ženskih demonstracijah so belogar-' diste v belgijski vojašnici zamenjali Italija-ni. »Belogardisti so strašno mučili, tako da so tudi tiste, kt so morali poslušati muče-nja, duševno ubili«, je po Mickinih spomi-nih zapisala Alenka Nedog. V začetku marca 1943 je Micka zaradi prestanega trpljenja dobila težak žolčni napad. Morali so jo prepeljati v bolnišnico. Na jetniškem oddelku jo je zdravit najprej dr. Debeljak, s katerim je hitro navezala stike. Bil je naš človek, kot je zapisala v svojih spominih. Po nalogu zdravniške sekcije OF ali partije je jetnike, ki so jih čakala po odpustu iz bolnišnice ponovna in teika mučenja, čimdlje zadrževal na oddelku. To se mu je večkrat posrečilo kljub okupatorjevim komisijam. Prek Debeljakove matere pa je Micka vzpostavila zvezo s svojci jetnikov, da so si dopisovali in jim prinašali vsaj naj-nujnejše. Cetudi je bila sama na seznamu talcev in vedno v življenjski nevarnosti, niso strli v njej globokega čuta do sočlove-ka, ki je potreboval pomoč. Po kapitualciji Italije je Micka ponovno odšla v partizane, kjer je ostala do osvoboditve.
Tovarišica Leskoškova je bila osebnost, ki je uživala velik ugled \n spoštovanje tako pri Ijudeh iz vsakdanjega življenja kot pri vssh tistih komunistih in revolucionarjih, ki so jo spoznali v najtežjih dneh ilegale. S posebnim spoštovanjem in hvaležnostjo pa se je spominjajo številni ilegalci in za-porniki, ki so bili deležni n|ene izjemne to-variške pomoči in topline takrat, ko so bili v življenjski stlski.
Tovarišica Leskoškova je bila članica komunlstične partije od leta 1938. Prejela
Uporna rast
Foto: AM
je partizansko Spomenico 1941 In več druglh vlsokih odlikovanj, med njiml tudi red bratstva in enotnosti.
ni,
Umrla je 8. januarja leta 1965 v Ljublja-FANI TOMlCEVIČ
LOJZEŽIDANINOKOSVOBODA ZALOG
NE POZABIMO
Nasprotl stare šole v Zalogu stoji hiša -last Lojzeta Žldana. Vendar to nl tako važno. Važne)e je, da je bll Lojze vseskozi zaveden član predvojnega delavskega kulturnega društva Svoboda in pozneje Vzatemnost.
Članl Svobode smo z ustanovltvijo društva uvideli potrebo po prostoru, v ka-terem bi se lahko sestajatt, kulturno de\o-vali, oz. imeli vaje za gledallSke prireditve. Sestajali smo se po gostilnah, kar pa ni bilo ne dobro niti priporočljivo.
Imeli pa smo srečo. Od bivšega gostilni-čarja Cirila Požarja smo dobili za prireditve na razpolago dvorano in oder. Poživili smo dramsko dejavnost, a za vsakokratno uporabo odra in dvorane smo morali pla-čevati najemnino. Lojze Zidan, ki je bi\ vnet član Svobode, je dal društvu na razpolago svojo prizemno klet. Ometali smo jo, po-belili in tako uredili, da je bila sobica kar prijetna. Tako smo prišli do brezplačnega prostora za sestanke, seje in vaje za igre pa tudi za druge, društvu potrebne stvari. Ker je bil Lojze mizar, bi prostor sam po-treboval za delavnico, vendar ga je odsto-pil Svobodi. Kot svobodaš se je zavedat, da društvo brez svojih prostorov ne more opravljati svojega poslanstva.
Zdaj je delo zaživelo v polnem zamahu. Predvsem smo se posvečali dramatiki.
Nekatere igre sem sam režiral, zahtev-nejše pa sta režirala sedaj že pokojna Jože Mazovec In Adolt Jakhel. Vse igre so bile kvalitetne In na visoki ravni. Tudl par-tijski sestanki so blll v tej sobi.
Leta 1935, po zletu Svobod v Cel|u, so takratni oblastnlkl Svobode razpusfii/, ker so se po njihovem mišljenju vanje vgnez-di\\ komunisti. Tako smo ostatt brez svo-jega delavskega društva.
Ob razpustu naše Svobode smo imeli v omari knjižnico z leposlovnimi in marksi-stičnimi knjigami. Omaro s knjigami so za-pečatili žandarji, da jo čimprej odpeljejo.
Z Lojzetom Židanom sva se domenila in zadaj omaro odprla, vzela \z nje knjige, v zameno pa vanjo naložila Mohorjeve knjige in drugo lahko berivo ter vse skupaj lepo zopet zaprla. Kmalu so žandarji prišli po omaro s knjigami in jo odpeljali na obči-no. Seveda niso vedeli, da so bile v omari druge knjige. Kaj pa naj bi oni počeli z marksističnimi knjigami!?
Kmalu po razpustu Svobode smo orga-nizirali novo delavsko kulturno društvo Vzajemnost. Zaloški socialdemokrati so se zelo bali, da bi se v Vzajemnost ne vrnili komunisfi. Ne zaman. Kajti kmalu so imeli komunisti v Vzajemnosti večino.
Društvo Vzajemnost je po zaslugi Uoj-zeta Židana in drugih zavednih in delovnih
članic delovalo vse do okupacije.
Oa je bfl Lojze res zaveden borec za de-lavske pravice, dokazuje tudi naslednji primer: Ko so prlšfi v Zalog Italijanl In po hišah razobešali svoje zastave.so eno obesili tudi na Loizetovo hiSo. Lojze tega ni moge' prenesti. Sel/e po lestev in Itafi/an-sko zastavo vrgel na tla. Seveda so Itali-jani vsenaokrog spraševali in zas))ševa)l ter ugotovili, da je storllec iastnik hiše Lojze Žldan. Hoteli so ga aretirati, vendar jim je pravočasno pobegnil. Nekaj časa se je skrival, nato pa nič več, misleč, da so nanj Italijani pozabil). A kmalu so ga areti-rali in odpeljan je bil v zloglasne italijanske zapore. Po italijanskem razpadu so ga Nemci odvedli v Dachau. Dolga, trnova je bila pot, vendar je dočakal svobodo in se - bolan in oslabljen - vrnil domov. Še ves izčrpan se je kaj kmalu ves zagnan vrgel na udarniško delo. Ker je bil mizar, je s svojim delom mnogo pripomogel pri gradnji zadružnega doma v Zalogu. V ta dom je vgrajen marsikateri žulj tovariša Lojzeta.
Danes je že v letih. Čez 70 let ima, bolan je in skoraj pozabtjen od tovarišev, s kate-rimi je svoj čas deloval.
Morda ni prav, da tako pozabimo na so-borce.
LUDVIK KUKAVICA
Najbrž edinstveni dokumenti
Za zgodovino narodnoosvobodilnega boja, predvsem za dejavnost Osvobodilne fronte kot množične organizacije v dobi najhujšega, krvavega nasilja okupatorske oblasti pri nas, so se prav v moščanskem rajonu ohranili morda edinstveni doku-menti. Vsaj znano še ni, da imajo še kje skoraj popolne obračune o plačevanju članarine in obveznic posojila. To je predvsem zasluga rajonskega blagajnika Martina Permeta in njegove hčerke Dane. Sprva je bil do konca novembra 1941 bla-gajnik Dušan Zadravec s Poljske poti 39, potem pa leto dni Martin Perme, dokler ni decembra 1942 zbolel. Tedaj je odgo-vorno dolžnost izročil svoji hčerki Dani, ki je bila blagajničarka do 1. avgusta 1943, kosojoaretirali. PotemjebilMartin Perme spet blagajnik ob pomoči Vtde Kastelic iz Petričeve ulice - do 2. februarja 1944, ko so tudi njega zaprli.Končno je vodila bla-gajno samo Vida Kastelic.
Ohraniliso se duplikati mesečnih bia-gajniških obračunov od oktobra 1941 do septembra 1943. Zakopani so bili v ste-klenici na vrtu pri Permetu v Okiškega ulici 8. Na podlagi teh dokumentov je Martin Perme tudi lahko nudil v rajonski kroniki, ki jo je pisal leta 1951, natančen pregled o piačevanju članarine po kvartih in podjet-jih. \z tega pregleda bo zgodovinar lahko ugotovil za tista usodna leta marsikaj po-membnejšega in ne le zanimivega in zna-čilnega.
Rajonski odbori so do konca leta 1942 od nabranih prispevkov sami obračunavali denar za podpore in ostanek izplačevali okrožnemu odboru. V začetku leta 1943 pa so prispevke vsak mesec oddajall okroinemu odboru, k^e pcrtem da)a\ ra-jonskemu odboru denar za podpore.
To pa seveda ni najpomembnejša ugo-tovltev. \z pregleda o pobiranju članarine in prlspevkov za posojilo jasno vidimo, ko-llko odborov OF je delovalo v posameznlh mesecih v rajonu, koliko je bilo vplačanih fn koliko Je nabral vsak odbor posebej. VI-dlmo torej, koliko )e bilo plaču)o61h čtanov Osvobodllne fronte, pa tudi kako je nfhalo števllo odborov in članov, Zakaj to niha-nje? Dovolj jasno se kaže, da je bilo od leta do leta all od meseca do meseca čedalje več l|udi, ki jlh je bilo treba podplrati -predvsem svojce intemlrancev, zaporni-kov, talcev, partizanov... Čedalje več Ijudi ]e odhajalo k partizanom in zmeraj več Jih je okupator odganjal v taborišča. Potem-
kem je razumljivo, da je bilo od meseca
lo meseca manj aktivistov v mestu, da je
laraščalo število ilegalcev, brezdomcev in
;rtev okupatorskega nasilja. Dogajalo se da je bil ob posameznih racijah zajet
es odbor ali celo več odborov. Včasih pa večina odbornikov ali najboljših aktivi-stov posameznih odborov čez noč odšla v partizane.
Zato so ohranjeni blagajniški obračuni tem pomernbnejši, ker je na podlagi njih mogoče med drugim ugotoviti tudi, kako je naraščal teror v Ljubljani, dalje kdaj je šlo
največ naših Ijudi v intemacijo in v partiza-ne, pa tudi, kateri kvarti (ali tereni) so bili še posebej prizadeti. Za prvi leti vidimo tudi,
koliko podpor so izplačali v moščanskem rajonu.
Dokumentiranoje, dajebilovnašem ra-jonu že jeseni 1944 44 odborov OF. Leta
1942 kaže pregled, da je organizacija OF v
našem rajonu dosegla junija višek z naj-večjim številom, in sicer 98. Toda število vplačnikov je bilo večje julija 1942, in sicer 2737, ko je bilo 77 odborov. V drugi polo-vici leta se je število odborov začelo zmanjševati, tako da je bilo decembra 45 odborov, toda število vplačnikov je zna-šalo še zmeraj 2287. Pri tem je zanimivo, da se je vsota prispevkov ni zmanjševala tako kakor število odborov. Največ so na-brali junija, in sicer 42.921 lir, medtem ko so prispevki naslednji mesec znašali 39.974 tir, avgusta pa so še narasli na
Martin Perme
40.045 lir, čeprav je bilo tedaj 1228 vplač-nikov. Razen tega so nabrali v drugi poto-vici leta 1942 še precej prostovoljnih pri-spevkov. Razlikovati je namreč treba med rednimi prispevki aii narodnim davkom in med prostovoljnimi prispevki, ki so jih pla-čevali bodisi člani OF poleg članarine bo-disi posamezniki iz katerihkoli razlogov (večkrat tudi iz bojaznosti ali ker so hoteli sedeti na dveh stolčkih) niso redno prispe-vali za Osvobodilno fronto in jim je bilo včasih »malo nerodno« spričo velike ve-čine Ijudi, ki so bili vselej brez vseh pridrž-kov pripravljeni podpirati svojo organizaci-
jo.
Nadalje je treba opozohti, da je vsota izpla-čanih podpor v posameznih mesecih druge po-lovice leta 1942 mnogo večja kakor v prvi polo-vicd leta. Tako so izplačevali v prvih petih mese-cih približno od 5000 do 8000 lir na mesec, ju-nija pa so izplačali že nad 11.000 lir, oktobra celo 27.538 lir.
Leta 1943 se je število odborov gibalo od 38 do 48, število vplačnikov pa do 447 do 550. Rajon je oddajal okrožni blagajni še zmeraj okrog 20.000 lir na mesec.
Nudi se nam še mnogo natančnejši pregled, da je mogoče razčleniti tudi posamezne terene ali kvarte, ne le rajon nasploh. Prav tako so se ohranili podatki o posameznih podjetjih. Zna-čilni so zlasti za Saturnus. Znano je, da je oku-patorska oblast pritisnila z najhujšim nasiljem avgusta 1942, ko so fašisti ustrelili Vido Pregar-čevo. Tedaj so prerešetali vse delavstvo, da bi odkrili organizaajo in jo razbili. Sicer pa su po-
Takšen je izvirni obračun o plačevanju čianarine OF v moščanskem rajonu
skušali tudi »zlepa« s propagando, z »Dopola-voro«, s filmskimi predstavami, s priboljški de-lavkam, ki so se pokazale popustljive (zavedne delavke so jih zato imonovale "mokarice«) itd. Vendar vidimo iz obračuna, da je v Saturnusu še po avgustu ostalo devet odborov. Vsota prl-spevkov pa se je proti koncu leta zmanjšala. Razumljivo je, da so bile mnoge delavke sicer zastrašene, vendar vidimo, da so prispevki no-vembra spet narasli, in to tako, da so bili najvišji celo v posameznih mesecih leta. Tako je avgu-sta 196 vplačannikov vplačalo 11.112 lir, sep-tombra je 145 vplačnikov dalo 2787 lir, oktobra je bilo najmanj prispevkov in sicer komaj 530 lir, medtem ko število vplačnikov ni bilo znatno (kar je bilo verjetno potrebno zaradi konspiracije), novembra pa je število vplačnikov spet naraslo na 176 in vsota prispevkov je dosegla kar 11412.
Zdi se, da je že v teh številkah velik kos zgo-dovine Saturnusa v nekaj usodnih mesecih ti-stega leta najhujšega okupatorjevega divjanja, ko kljub vsemu naša rdeča trdnjava ni kapituli-rala. Odpor v njej je še narasel.
Naslednje leto se je \z Saturnusa umaknilo v partizane vse, kar je moglo vzeti v roke orožje ali zapustiti mesto. To se seveda kaže tudi v blagajniškem obračunu. Vplačniki so bili tistega leta že res redki, toda nekaj jih je bilo še zmeraj. Ob kapitulaciji Italije je število vplačnikov na mah poskočilo na 240, ki so plačati septembra 4864 lir.
Seveda je treba tudi upoštevati, da je okupa-tor pogosto zapiral najdelavnejše in najpožrtvo-valnejše aktiviste in aktivistke, zaposlene pri Saturnusu. Zato v posameznih mesecih ni bilo mogoče niti ugotoviti, ali je bil v podjetju še kak odbor OF. Vendar je tudi v tistih mesecih prite-kalo od tam še zmeraj vsaj po nekaj sto lir pri-spevkov za OF. Zato je dejansko v tistih mese-cih delal vsaj po en odbor, čeprav ga je zastopal morda en sam aktivist ali aktivistka, ki je nado-mestila aretiranega tovariša ali tovarišico.
Podobna slika se nudi tudi v drugih tovarnah. Vidimo, da so bile organizacije OF, odbori, šte-
vilčno in po štovilu vplačnikov najmočnejši leta 1942, zlasti v prvi polovici leta. Toda pri Kemični tovarni moramo upoštevati še to, da je tam delo precej časa počivalo zaradi dveh velikih sabo-tažnih akcij (decembra 1941 in februarja 1942); tedaj |e bilo zaposlenih manj delavcev, veči-noma le tisti, k! so delali ph obnovi. Po drugi ak-ciji februarja 1942 se je Stevilo delavcev zmanj-šalo od 200 na 40. Vendar kaže obračun, da je bilo nad polovico nadalje zaposlenih delavcev tudi vplačnikov.
Blagajniški obraduni so se ohranili od oktobra
1941  do oktobra 1943 za naslednje terene ali kvarte: Jarše, Zelena jama, Novi Vodmat, Stari Vodmat, Selo-Moste, Zaloška cesta, Kodeljevo in Štepanja vas s Hrušico in Fužinami. Nadalje imamo pregled o plačevanju članarine za OF razen pri Saturnusu in Kemični še pri naslednjih podjetjih: Tovarna kleja, Kolinska tovarna, Ple-tenina (tedaj Hribarjeva tovarna), Oljarna (Hor-vat), tiskarna bratov Tuma in tovarna Zmaj. Na terenu Jarše so delali največ štirje odbori in naj-večje število vplačnikov je bilo 347, in sicer av-gusta 1943. Najštevilnejši so bili odbori v Zeleni jami; tako jih je bilo v juliju 1942 celo 28. Nikdar pa jih ni bilo manj kakor pet. V Novem Vodmatu sta delala največ dva odbora, največ pa jih je bilo avgusta in novembra 1942 -10. Največje število vplačnikov v Zeleni jami je znašalo 391 (julija 1942), v Novem Vodmatu pa 238 (prav takojulija 1942). Naterenu Selo-Mostesodelali najmanj štirje odbori, največ pa jih je bilo 8. Naj-več vplačnikov je bilo 195, najmanj pa 4. Kaže da se je organizacija najslabše razvijala na te-renu Zaloška cesta in da je v drugi polovici leta
1942 že ni bilo. Sprva je delal en odbor, nekaj časa pa sta bila dva. Največ vplačnikov je bilo 35. Srednje močan pa je bil teren Kodeljevo, kjer je delalo najmanj 5 in največ 14 odborov in najvešještevilovplačnikovpajebilo 120. Toni-kakor ni bilo tako malo v primeru z 972 prebival-ci. Terenu Štepanja vas pa je bil po številu vplačnikov mato slabši (največ 103, sicer pa ve-činoma pod 100), vendar je tam delovalo do 10 odborov.
Ljubljano so obdali z bodečo
zico
To zgodbo mi )e pripovedoval očka, njemu pa n/egova matl.
»Ko se je začela vojna, so italijanski oku-patorji obdali Ljubljano z bodečo žico. Žica je tekla ravno mimo naše hiše, zato nas Je okupator pregnal in naselili smo se pri do-brih prijateljih. Po vseh z bodečo žico obdanl Ljubljani se ]e širil organiziran upor.
Tudi oče in mati sta se vključila v boj proti okupatorju kot ilegalca. Moja mati je dobi-vata natoge, naj tihotapi glasilo OF, Poroče-valca, sanitetni material in drugo tehnično blago za partizane. Za take naloge si je pri-skrbela otroški voziček z dvojnim dnom. V dno je dajala blago, ki ga je tihotapila čez btok za partizane. Vse to je vozila k svoji teti, teta pa naprej partizanom.
Ves ta čas okupator ni nič opazil. Nekega dne pa je moja mati dobila posebno nalogo, naj pretihotapi čez blok radijski aparat. Ta aparat je dala v voziček, toda voziček se je pod tako težo upognil skoraj do tal. Ko pa je prišla do bloka, so ji Italijani rekli, da mora na poseben pregled. V stražarnici so progleda-li, če ima kaj pri sebi. Ker pa niso ničesar našli, je odšla dalje. Mislila je, da bodo prei-skaii tudi voziček, toda orožniki so pestovali — dojenčka. Njegova mati je zbrala vse moči, da je ostala hladnokrvna, vzela do-jenčka v roke in ga odpeljala naprej. Bila je srečna, da niso odkrili oddajnika in solze so ji tekle po licu. Vzela je dojenčka v roke in ga pestovala. Oddajnik je srečno prišel v roke partizanom.«
Ta dojenček je bil — moj oče.
NATAŠA BANOVlC
SPOMINI NA EOVARDA KAROELJA
Nikoli te ne bom pozabil, Angela
Prijazna tiišica nosi tablico Sostro 321. Mati-čevo Angelo iščete? V tejle hiši stanuje.
»Ste me le našli,« začne krepka, osivela žena Angela černe, »pri hiši se je reklo pri Maticu, dobro ste slišali.«
Zanimal me je njen drobni zvezek zapisov iz najtežjih časov od tam med Urhom in Počarjom.
»Po Roški ofenzivi se je glavni štab naselil v dveh bunkerjih na Retešci, dobre četrt ure hoda odtod. Skopala sta ga moj oče in brat Franc. S svakinjo sva kuhali hrano, nosila pa sem jim jo največkrat sama. Po trikrat na dan. Juho, krom-pir, meso iz Češnjic. Dobro se spominjam, da so bili v enem bunkerju Edvard Kardelj, Franc Le-skošek, Boris Kidrič, Jaka Avšid m Marijan Bre-celj. Kmalu so prišli tudi Jože Moškrič, Lesko-škova žena Marija s hčerko in drugi.«
Svoje ilegalno, revoluctonarno pot je začela Angela černe s sedemnajstimi leti kot tovarni-ška delavka. Čez letotini je dobila delo lotarice v Saturnusu. Zaslužek — med 80 in 120 dinarji na teden.
»Delala sem skupaj s Pepco Maček-Kardelj in Angelo Dovč-Ocepek. Takoj sem se vključila v kovinarsko organizacijo. To je bilo leta 1928. Sodelavke smo se dobro razumele, s Pepco in Angelo Dovčevo sem biia tosno povezana. V letih 1935 in 1936 sta bili obe izvoljeni za glavni delavski zaupnici, jaz pa za namestnico; že ta-krat sta pobirali za Rdečo pomod. Marsikatera delavka se sprva ni upala dajati, ker se je bala, da bl za to zvedeli naši nasprotniki. Kljub grož-njam in šikanam pa sta Pepca in Angela prido-bivali vedno več simpalizerjev. \z Angelinaga dnevnika: Pa me nekega dne pokliče v pisarno Strašek in me začne obdelovati, češ kaj da
imam z Mačkovo Popo in Dovčevo. Ti dve da me bosta daleč pripeljali. Rekla sem mu, da se poštenih Ijudi nič ne bojim in da sta zame v redu punci. »O naši zavednosti še toie: kljub vsem teža-
R«s. Kadar J« po oavoboditvl prlicl v Satur-nua In m zanlmal za d»lo taga kolcktlva, |« vadno nai»l 6aa tudl za aproičvn pogovor z nakdanflml aoborcl. Mad Edvardom Kard*-t|*m tn n)*govo ztno P»pco ato)Ha t*dan)l dlrvMor Zdravko Rakuičvk In na«a sogo-vornlca Angala čarn«. (Foto arhlv Saturnu-•a)
vam smo sa tovarišice prenekaterikrat zbrale, posedle in zapele Slovenka sem — Slovenka čem ostati; včasih smo tudi zaplesale. Leta 1937 sem se udeležila več sestankov in izletov, ki so jih organizirali komunisti. Nekaj krajev se spominjam: Rašica, Ihan, Dolsko, K?tarina. še nekaj mi je od takrat ostalo močno v spominu. Sindikat je imel vsako leto občni zbor v delavski zbornici na MikloSičevi cesti. Leskoška sicer ni bilo več v Satumusu, pa je vseeno prišel na naS zbor, da bi govohl resnico. Nekateri funkcionarji so ga hoteli vreči ven, me pa smo šle za njim in ga skoraj prinesle nazaj. Pa je bilo zaman. Ni smel govoriti!«
Začela se je okupaciia.
\z dnevnika Angeie Cerne: »Julija 1941 je bila Pepca Kardelj nekaj tednov pri meni z matim Borutom... Dvainštirtdesetega leta sredi poietja pride k meni neki kurir in pravi: »Angela, za 50 Ijudi je treba preskrbeti hrano in jo pripeljati na Pugled!« Kako to uspeti? Pa zbe-rem nekaj tovarišic in šle smo nabirat hrano po vaseh. Nabrale smo je toliko, da smo jo peljale s konjem na Pugled. Uspela akctja.«
Potem je prišlo tisto, kar je zapisano na za-četku. Angela Černe je poznala Edvarda Kar-delja, vedela je za njegove dolžnosti v revolu-cionarnem narodnoosvobodilnem boju. Zatoje z veseljem in čutom dolžnosti za prehrano tova-rišev v bunkerjih na Retešči sprejela zadano ji nalogo — kljub skrbi, kje zbrati hrano, kje jo ku-hati in še zlasli, kako jo neopaženo prinesti do n^h. Posebno ji )e ostal.v spominu Kardeljev resni pogled in njegove besede: »Nikoil te ne bom pozabil Angela, saj nam rešuješ življenje.«
JANEZ GRČAR
Predvojno revolucionarno delovanje železničarjev v Zalogu
Po prvi svetovni vojni so naši revolucio-narni delavci pričeli boj za delavske pra-vice tudi pri nas v Sloveniji oziroma v stari Jugoslaviji. Na razvalinah avstroogrske monarhije nastalo Jugoslavijo so namreč imeli v oblasti kapitalisti, ki so delavcem kratili vse pravice. Njihov boj ni bil lahek in ne majhen. Vse napredne sile so se zdru-ževale, veliko vlogo so imeli pri tem želez-ničarji.
Aktivost železničarjev se je začela tedaj, ko se je veliko železničarjev moralo umakniti iz Trsta in sploh Primorske — v Italiji se je pojavil fašizem. Ti železničarji so bili že preizkušeni v boju za delavske
Dne 15. aprila 1920 so se stavkajoči že-lezničarji podali na protestni pohod poZa-loški cesti. Pohod je bil s krvjo zadušen, 13 žrtev je obležalo mrtvih. Tega železničarji ne bodo nikoli pozabili. Stavka je trajala do 28. junija.
Dne 12. marca 1923 so železničarji de-monstrirali v Ljudskem domu. 13. avgusta 1923 so se železničarji udeležili 24-urne stavke proti zakonu o državnih nameš-čencih.
Na javnem shodu v Ijubljanskem Mest-nem domu so železničarji 16. avgusta 1923 ostro protestirali proti kratenju pravic železniških delavcev.
Izkaznica   Jakoba   Skuka,   člana   Jugoslovanske   socialnodemokratske strankeizi. 1920
Dne 15. maja 1935 so železničarji pro-testirali proti državnim zbornim volitvam; kdor ni volil Mačka, so proti njemu izvajali sankcije, mnogi so bili kazensko premeš-čeni v Srbijo, Bosno itd.
Večkratne shode v Taškarievem borštu sta vodila Franc Perdan in Zorga.              j
Trdno in močno je bilo na raznih shodih sodelovanje železničarjev z delavci Pa-pirnice Vevče.
Železničarji so bili nenehno preganjani, premnogi v zaporih, odpuščani iz služb itd.
V Zalogu so bili znani revolucionarnim idejam predani železničarji, ki jih ne bomo nikdar pozabifi:
kurjač Franc Perdan, ki je bil v zaporih zastrupljen od oblasti; nadpremikač Ivan Mislej, kretnik Franc Dovjak, kurjač Anton Dobrota, kretnik Viktor Sluga, zidar Jakob Skuk, kretnik Ivan Dorbež, svetilničar Mar-jan Bertosi, Valentin Baciavilla, kretnik Tinče Židan, kretnik Franc Likon, osebni invalid Peter Čermelj, kretnik Jože Oma-hen, premikač Maks Majeršič, Peter Uča-kar, premikač Anton Zupančič, delavec Anton Sošič, kretnik Franc Groznik, vozo-pisec Rudi Sigulin.
(Ne omenjamo političnih in revolucio-narnih delavcev s terena, katerih zasluge in delovanje je treba opisati posebej.)
Tik pred izbruhom druge svetovne vojne so imeli železničarji v Zalogu svojo ile-galno partijsko organizacijo, s katero je sodeloval najprej Franc Leskošek, ka-sneje pa Polde Maček.
Razlagala sta tedaj jasne cilje KP, predvsem združitev vseh naprednih sil za boj proti bur-žoaziji jn fašizmu. Zato železničarjev kapitula-cija stare Jugoslavije in fašistična okupacija nista presenetili, marveč sta jih še bolj povezali in združili v organiziranem boju proti okupatorju. Premnogi železničarji so sodelovali v NOB, mnogi so žrtvovali tudi svoja življenja.
Tako predvojni kot medvojni borbeni in revo-lucionarni železničarji naj bodo svetli zgled vsem nadaljnjim generacijam, ki uživajo jn bodo uživale sadove njih boja.
ROMAN KLEŠNIK
pravice. Naselili so se v Ljubljani in okolici. Pridružili so se drugim železničarjem in delavcem ter skupaj nastopali v delavskih strankah in strokovnih organizacijah de-lavskih sindikatov. Močna organizacija že-lezničarjev je bila ustanovljena tudi v Za-logu. Njeni člani so nenehno in bojevito izražali svojo pripadnost revolucionar-nemu delovanju in tolmačili pomen delav-skega gibanja za delavske pravice.
Že leta 1920 so se združili v Jugoslo-vanski socialdemokratski stranki. Prvi predsednik zaloške podružnice je bil Ivan Mislej, tajnik in blagajnik pa Franc Dovjak.
Leta 1922 je bila organizirana tudi Neodvisna strokovna železničarska orga-nizacija za Slovenijo s podružnico v Zalo-gu. Bila je že komunistično usmerjena. Predsednik je bi! najprej Jaka Skuk, bla-gajnik Viktor Sluga, kasneje pa je bil pred-sednik Viktor Sluga, blagajnik pa Ivan Orobež.
V dneh 21. in 22. junija 1919 so izbruh-nile stavke predvsem železničarjev proti intervenciji kapitalističnih držav v mladi Sovjetski Rusiji.
Medvojni skojevec pripoveduje
Našo šolo Ketteja in Murna je obiskal Jože Klun, ki je bil v vojnih letih skojevec. Svojo pri-poved je pričel takole:
»Zbrali smo se zato, da vam bom povedal, kako smo mi preživljali svojo mladost v težkih dnevih med narodnoosvobodilnim bojem. Ta-krat nas v šoli niso seznanjali s pomembnimi političnimi dogodki. Prišlo je leto 1941 in pričela se je druga svetovna vojna. Okupatorjev ško-renj nas je vsak dan bolj žulil, zato sem leta 1942, ko sem bil star osemnajst let, odšel v par-tizane. Bojeval sem se z vsem srcem, ker sem neizmerno Ijubil svojo domovino. Toda življenje v partizanih ni bilo lahko. Večkrat smo bili tudi lačni. številni vaščani, ki so verovali v svobodo, pa so nam v takih težkih trenutkih pomagali. A kljub temu, da smo bili v hosti noč in dan, »je v šali dejal,« pločevink nismo puščali za sabo. Ležišča smo si napravili iz smrekovih vej, naša streha pa je bilo zvezdanto nebo.« Eden izmed učencev ga je vprašal, kateri trenutek mu je bil v parfizanih najtežji. Njegov prej veseli obraz se
je zresnil. Globoko se je zamislil: »Takih trenut-kov je bilo več, vendar resnično težko mi je bilo, ko me je med neko sovražnikovoofenzivo prosil moj najljubši prijatelj, naj ga ustrelim, saj se je zvijal v smrtnih mukah. Zdravnik mu je predvi-deval še največ uro življenja. Zelo rad bi mu iz-polnil željo, saj mi ni bilo lahko, ko sem gledal umirajočega prijatelja, vendar ustreči mu nisem mogel.«
Otožno se je ozri skoz okno, a že smo ga spet vprašali:
»Katera je bila glavna naloga SKOJA po osvoboditvi domovine?«
»Glavna in prva naloga je bila obnova in zgraditev porušene domovine. To nalogo smo uresničevali s šlevilnimi mladinskimi akcijami, na katerih so sodelovali stari in mladi.
Med vojno so se skovala trdna prijateljstva, ki so pognala globoke korenine. Če se danes sre-čamo s starimi bojnimi tovariši, se pozdravimo, kot da smo rodni bratje in vrata moje hiše so jim vedno odprta.                            Bojana in Irena
znal zadovoljevati imperialistične težnje italijanskega fašizma ter pritegniti balkan-ske države v krog svojih zaveznikov. Ven-dar so se demokratične in svobodoljubne množice v evropskih državah pričele že zelo zgodaj povezovati v protivojna, proti-fašistična in mirovna gibanja in hkrati ustanavljati Ijudsko fronto, v katero so se združili v boju proti naraščajočemu faši-zmu komunisti, socialisti in demokratične meščanske stranke. Tudi v Sloveniji se je od srede tridesetih let razraščalo Ijudsko frontno gibč.nje, ki ga je vodila komuni-stična partija. V času ustanavljanja KP Slovenije so se slovenski prostovoljci že bojevali na strani antifašističnih sil v Špa-niji.
Jogoslovanska buržoazija in zlasti njeni stranki JNS in JRZ, ki so z vsemi sredstvi dušlle protifašistično gibanje in nastajanje enotne delavske fronte, so sistematično pripravljale pot fašistični diktaturi in se po-vezovale z osjo RIM — BERLIN na škodo jugoslovanskih, zlasti slovenskega naro-da. Zato se je KPJ in KPS na osnovi nove razčiščene politične usmeritve in v okviru protirežimskih in drugih akcij približala de-lavskim množicam in hkrati pričela uresni-čevati tudi nove ideje o boju in reševanju narodnega vprašanja.
POPRAVEK
V prejšnji številki 25. majajena3. str. pod sliko desno zgoraj pravilno ime Alojz Židan, v prvi vrstici tretjega od-stavka srednje kolone na isti strani pa je pravilna letnica 1935.
Avtorju in bralcem se za napaki opravičuje
UREDNIŠTVO
Sestavni del te nove usmeritve je Spe-ransova knjiga, ki je poudarjala potrebo po združevanju vseh naprednih demokratič-nih in domofjubnih sil v boju za osvobodi-tev in združitev slovenskega naroda. S tem delom je Edvard Kardelj aktualiziral narodno vpašanje na pragu druge sve-tovne vojne ter podal stališče komunistov do narodnega vprašanja in do zgodovin-skih nalog delavskega razreda v boju za ohranitev in obstoj stovenskega naroda. Tako je Kardelj narodno vprašanje dvignil med strateška vprašanja revolucije.
Kardelj je nadalje s svojo študijo zelo nazorno prikazal nastanek in razvoj slo venskega naroda in s pretehtano oceno označil vse pomembne revolucioname sestavine boja slovenskega naroda za svobodo, enakopravnost in združitev v ra-zličnih zgodovinskih obdobjih. Ob tem je prikazal smernice boja za bližnjo in daljno prihodnost. Zlasti delavskemu razredu in komunistični partiji je namenil pomembno vlogo v procesu združevanja (defavcev, kmetov in izobražencev) v medsebojne zaveznike, v enotno demokratično skup-nost. Ta naj bi v zgodovinsko odločilnem trenutku združila boj proti izkoriščeva^-skemu kapitalističnemu razredO za pra-vično družbeno ureditev z bojem za na-cionalno osvoboditev in za združitev in enakopravnost slovenskega naroda. Tako izhodišče boja se je kazalo že pred vojno v protirežimski in protihitljerjevski propa-gandi in v narodnoobrambnem gibanju, ki jezlasti širokozajelomladino. Obenempa so vsa ta gibanja vsebovala tudi zahteve po socialnogospodarski pravičnosti.
V prelomnem obdobju 1941—1945 so se spremenile razmere in nastale so nove možnosti za dosego dolgoročnih ciljev KP. Le-ta je bila ob okupaciji in razkosanju slo-
HPCRANSt
RAZVOJ SL0VENSKEGA, NARODNEGA VPRAŠANJA
IVAfiA ZALOŽBA
Sperans »Razvoj slovenskega narod-nega vprašanja,« 1939
venskega ozemlja edina politična sila, ki je na temelju programa ustanovnega kon-gresa KPS in njene dejavnosti našla re-snično oporo v Ijudskih množicah. Na osnovi programa Osvobodilne fronte pa je nadaljevala združitev vseh pozitivnih in rodoljubnih sil na Slovenskem, vodila na-rodnoosvobodilni boj in Ijudsko revoludjo za nacionalno in socialno osvoboditev slovenskega in jugoslovanskih narcKlov in narodnosti.
Naj na koncu poudarimo, da je Speran-sova knjiga Razvoj slovenskega narod-nega vprašanja prepričljiv dokaz o nepre-trganem nadaljevanju politike komuni-stične partije iz let pred vojno, med vojno in revolucijo in po zmagi revolucije.
A. M.
Gozd
Foto: M. SREBOTNJAK