večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Uredništvo In upravniitvo: Kolodvorsko ulioo štev 15. — Z urednikom ae moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi bo no vračajo. — Ineeratl: Soutatopna petit-vr»ta 4 kr., pri večkratnem ponav ijanji daje «e popmt. — Velja *a Ljubljano v upravnifitvu: ca coio leto 6 gld., ca pol lota 3 gld., ca čotrt lota l gld. 60 kr., na moaoo 60 kr., po&iljatev na dom volja mesečno 9 kr. več Fo polti velja aa oelo ____________ loto 10 gl., ca pol lota 6 gld., ca čotrt lota 2 gld. 60 kr. In ca jed tu« moaoo 86 kr. Štev. 229. V Ljubljani v četrtek, 8. oktobra 1885. Tečaj II. Volitve na Francoskem. Svet je zopet za jedno iznenadenje bogatejši Icid francoskih volitev, kolikor je dosedaj znan, tak, kakor ga nikdo ni pričakoval. Ko bi bil Pfed kratkim še kedo nastopil a trditvijo, da je ljudovlada na BVancoskem v nevarnosti, osmešil bi se bil pred vsem svetom. A danes? Danes strmi in se tudi svet, kako je zamoglo tako priti. V teku zadnjih let krepčala in razvijala se je ljudovlada na Francoskem tako lep6, da se je vi-delo, kakor bi bila utrjena za večne čase in kakor bi bilo za vselej nemogoče, da pride tam še kedaj monarhistična stranka na krmilo. In tega Prepričanja ni bil samo zunanji svet, ki francoskih razmer ne pozna skozi in skozi, tega prepričanja 80 bili pred nedolgim še najodličneji vodje republikanske stranke in lahko trdimo, da francosko Prebivalstvo sploh. Niti monarhistom samim bi se P>'ed nekolikim časom ne bilo moglo sanjati, da Postanejo njim razmere najedenkrat tako ugodne. Od sedaj izvršenih 531 volitev izpalo jih je ''Rodno 17G za konservativce ali monarhiste, in le 131 za republikance raznih frakcij, v tem ko je Da 224 mestih treba ožje volitve. To je hud, skeleč udarec za ljudovlado. Monarhisti so do sedaj za 45 mož naprej in če se pri ožjih volitvah sreča ne obrne k republikancem, ako le-ti ne zmagajo tukaj, potem zgubljena jo dosedanja vladna zi-steina. V strahu in trepetu živeli bodo vsi prijatelji ljudovlade do dne 18. oktobra, ko se imajo v*'šiti ožje volitve. A do tedaj imajo časa dovelj obirati svoje moči, do tedaj si lahko še premislijo, to li ne bilo bolje, ako se dosedaj nasproti stoječe 81 republikanske frakcije ne združijo in zjedinijo Zoper skupnega sovražnika, zoper konservativce. Listek. P r o k 1 e t, a! ■^'uUan Spisal Eiuilo Ricliotiourg; po K Vacanovi predelavi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) »Midva sama tega ne veva," odgovori hlapec. "Prišla sva baš o pravem času, da sva pomagala v*6Či vas iz vodnjaka. Mladenič, ki je bil z be-la£em, moral se je bil pač spustiti v vodnjak, da je ovil vrv tako trdno okoli telesa, zakaj on J'* bil ves moker." »Da, spominam se. Tudi vrl človek, la mla-(l©nift! Ovil mi je vrv okoli telesa. Kako li je to Počel? Jaz bi tega ne znal povedati. Čudež je, “'“vi pravcati čudež! ... Ali je z Mardoche-em * odšel?« , »bu, odšla sta skupaj! Mladi gospod je oble-‘ oblačilo ovčarjevo, ker ni mogel tako moker odtod.« »Ali ga poznata?" — „Ne.“ — „Jaz sem ga U e enkrat videl," dč drugi hlapec. „On pozna Le tedaj, ako se to zgodf, imajo upanje, da se jim še posreči uadvladati ter pridobiti si večino. Nekaj vender je uže danes gotovo, tudi če se pristašem ljudovlade še posreči pridobiti si večino. Monarhistov ne bo se smelo več tak6 zaničljivo pogledovati, kakor se je to prej godilo, ampak treba bode z njimi računati. Še dan pred usodepolnimi volitvami rogalo se je republikansko časopisje naporom monarhistov, nov dokaz, kako malo so tudi na Francoskem pričakovali takega prevrata. Danes molče glasila raznih frakcij ljudovlade in le jedna republikanska stranka zvrača krivdo na drugo, da so volitve tak6 neugodno iz-pale. Odslej republikanska stranka, tudi če je v prihodnje še v večini, ne bode mogla tako prosto gibati se, kakor se je v pretečeni dobi gibala in v marsikaterem oziru ne bo se dala izvesti njena volja, ker jo bodo zadržavala pri tem imponujoča manjšina konservativcev. Up tedaj, katerega so pristaši ljudovlade gojili, da se sedanja vladna zistema tudi po ravno vršečih se volitvah okrepčd, kakor se je bila po vsaki prejšnji volitvi okrepčala, da dobi monarhistična stranka po njih nov smrten sunec, šel je za vselej po vodi in naj več, kar je republikancem še pričakovati od teh volitev, je to, da ostanejo v pohlevni večini. Težko je povedati in določevati, kaj je pro-vzročilo ta prevrat, kake sile so se tu združile, da je poslopje sedanje francoske vladne zisteme, ki je stalo uže na tako varnem temelji in slonelo na tako močnih stebrih, najedenkrat v nevarnosti zrušiti se. A gotovo zadenemo pravo, ako tega ne pripisujemo samo jeduemu vzroku. Pred vsem se pač ne sme prezirati nestanovitni značaj francoskega ljudstva. Zgodovina kaže nam dovelj jasno, kako za kratko časa se zamoro francosko ljudstvo sprijazniti z jedno ali drugo vladno zisterao. Od gospodičino Blanche-o; kajti minolo nedeljo je govoril ž njo pred cerkvenimi vrati." Rouvenat je bil zelo ganen. Podpirajoč glavo na blazino, ležal je zamišljeno in nemo. Ni mu bilo več dvomiti: njegov rešitelj bil je mladenič, ki je ljubil Blanche-o, mladenič, kateremu je on vzel bil vse upanje, . • • kateremu jo srce uničil! .. . Kako li je ta mladenič prišel k Mardo-che-u ? In prihajale so mu druge misli. Starček vzdihne: „Če je Lucila mrtva — če on, ki ga pričakujem, nikoli ne pride, moram se vender odločiti v to, da izročim Blanche-o drugemu! In ta tukaj jo ljubi, da! ljubi jo odkritosrčno ter bi jo osrečil .. . Pa ne! ne! ne! Na to ne smem misliti. Izgubljenca morata še živeti, onadva morata se še povrniti! Mi moramo na-nja čakati!" Kakor vsak starček, imel je tudi Rouvenat stavno svojo pomisel, katera je nad njim gospodovala. Zdajci prične zopet eden hlapcev: „Bila je nesreča, da stari vodnjak ni bil še zasut. Kako prve velike francoske revolucije sem izvršil se je na Francoskem skoro vsakih petnajst let kak prevrat v vladni zistemi. No, in najnovejša ljudovlada je sedaj ravno toliko Btara in kedo v6, če ni deloma hrepenenje po novotariji krivo, da ima republikanska stranka toliko odpadnikov. Da je razkosanost in razdvojenost republikancev mnogo pripomogla k temu, da so podlegli v tolikih krajih, je tudi gotovo. Duobus certantibus tertius gaudet se tudi tukaj uresničuje. V Parizu samem so republikanci proglasili sedemnajst volilnih oklicev z različnimi kandidati. In blizu tako godilo se je tudi na različnih krajih po deželi. To je na jedni strani moralo vse nasprotnike ljudovlade ojačiti, a na drugi strani republikanske vo-lilce oplašiti ter spraviti jih uže naprej ob nado, da zmagajo. Nesrečna politika v lastnem taboru, tedaj nesloga, ta največja pregreha v političnem življenji, je jeden glavnih vzrokov, da je1 šla republikanska stranka do sedaj tako potolčena in pobita iz volilnega boja. Dalje morajo se v poštev jemati vse one nezgode, ki jih je doživela ljudovlada zadnji čas a svojo kolonijalno politiko. Ekspedicija v Tonking zahtevala je ogromne žrtve. Sto in sto milijonov je šlo in sto in sto francoskih src je nehalo biti na bojnem polji, ne da bi se moglo kazati na Bog zna kak uspeh. V tej zadevi so se možje, ki so stali ljudovladi na čelu, britko prevarili in to njih nasprotnikom ni odšl6. Uporabili so vse te nevspehe za svoje agitatorične namene in nedvoj-beno je, da je to zlasti med preprostim kmečkim prebivalstvom močno vplivalo. Preprosti kmetovalec, kojega sin je padel v boji v daljnem Ton-kingu, bil je kmalu pridobljen za nasprotnike ljudovlade, ako se mu je reklo, da je le ta kriva njegove nesreče. je prav za prav prišlo, gospod Rouvenat, da ste va-nj padli?" Rouvenat se zgane. Njegovo oko se tožuo zasveti. Mirno in z dozdevno resnico pa odgovori : „Sedel sem na kraji, kadil svojo pipo ter prešteval zvezde. Naenkrat se mi začne v glavi motiti. Takoj skočim po konci; a pričnem se opotekati; spotaknivši se, padem v vodnjak. Druzega ne vem ničesar." „K sreči je prišel stari Mardoche mimo ter je slišal vaš klic." — „Na, pristava seuillonska mu je dolžna lepo darilo! O, jaz ue bom nehvaležen !" zamomljd Rouvenat. * V tem sta Mardoche in Leon brzo šla proti Civry-u, kjer ja vzprejme lajanje nekaterih psov. Ljudje so uže davno spali. Dospeta do podrte hišice. Mardoche se ustavi. „Tukaj je", reče. Mladenič ga začudeno pogleda. „Sledite mi", veli starček. Konečno je vplival pač tudi mnogo novi volilni red, po kojem se je ta volitev vršila. Republikanska stranka, ki je ta volilni red uvela, prizadela si je z njim hud udarec. Vsled njega se je število volilcev po deželi neprimerno pomnožilo, in tam je še vedno mnogo tal za konser-vatizem. To so vzroki, ki so po naši misli v svoji skupnosti priveli do tako nepričakovanega izida teh volitev. Da se monarhisti veselč tega izida, ni treba naglašati. A nekaj se pri vsem tem ne sme pozabiti. Monarhistična stranka bila bi pri obstoječih razmerah ljudovladi na Francoskem gotovo zel6 nevarna, ko bi bila — jedina, a tudi ona razkosana je v tri stranke, ki se dosmrtno sovražijo. Vsled tega ne more se še nič gotovega pro-rokovati v tem oziru, in počakati je treba, kako se stvari v bližnji prihodnosti zasučejo in razvij6. Dogodki v vzliodnji Rumeliji. »Pol. Corr.“ poroča iz zanesljivega srbskega vira iz Niša naslednje: Poročilo v »Agence Ha-vas“ iz Sredca, kjer se govori o treuotnem agi-tovanji srbske vlade v sosednih bolgarskih okrajih, je po polnem neutemeljeno. Povodom afftre Bregova pritožil se je srbski kabinet po pravici zaradi Čudne gostoljubnosti, katero je bolgarska vlada dajala srbskim revolucionarjem v bližini srbske meje, in ona torej ne želi, da bi kaj jednakega storila. Včeraj po noči zbrali so se članovi bolgarskega kabineta na brzojavni postaji v Sredci ter prosili srbskega ministra za vnanje zadeve, gospoda Garašanina, naj bi tudi prišel na telegrafsko postajo v Niši, da mu poroče, da so srbske vojne čete prikazale se na srbskem ozemlji. Ta trditev pa ni resnična, ker je ona po bolgarski vladi naznanjena točka oddaljena 50 kilometrov od vsake srbske vojne posadke. Srbski vladi se zdi ta vest izmišljena zaradi tega, da bi se Srbija svetu kazala kot revolucijska dežela. Proti takim sumničenjem pa se mora srbska vlada odločno zavarovati. Iz Plovdiva (Filipoplja) se z dne 6. t. m. poroča iz bolgarskega vira: Poročilo, da je sultan pripravljen, kneza Aleksandra priznati za glavnega guvernerja vvzhodni Rumeliji, se je tu hvaležno sprejelo. V merodajnih bolgarskih krogih vender vlada mnenje, da se mora na vsak način razveljaviti orgauični statut za vzhodno Rumelijo ter sklicati veliko narodno sebranje, katero naj bi pregledalo ustavo, upeljalo za obe deželi jednak vladni zistem ter dovoli one kredite, kateri bi bili potrebni, da se plača davek Turčiji ter se poravnajo zaostali dolgovi. V vzhodni Rumeliji in Bolgariji vlada popolen miri jn če bi ne prehajale čete vedno iz jednega kraja v drugega, bi se nič ne znalo o vojnem stanji. Posebno mirno zadržijo se Mohamedani. Vlačila sta se okoli podrtin. Mardoche prižge svetilnico. Potem pokaže neko okno. »Zdaj, ko lehko vidiva, vstopiva skozi to odprtino." Mardoche spleza naprej, Leon za njim. Starček postavi svetilnico na mesto, ki je je bil uže vnapreje pripravil. »Pod tem kamenjem in pod to malto je letven pod; tega moramo odpreti. To je najino delo.“ »Delajva!" reče Leon. To rekši, pričneta odpravljati grobljo. Po preteku polu ure izpregovori Mardoche: flZdaj je dovelj." Nekako en meter poda bil je pospravljen. Mardoche vzame klešče ter udari z njimi na letvo. , • v ■■■>* : »Tu spodaj so papirji V d& Leon je čakal tresoč se same uestrpnosti. „In zdaj, mladi mi prijatelj", nadaljuje Mardoche slovesno, »predno vam podam te papirje, ki bodo za vas brez dvojbe jako važni, poslušajte me! Te papirje mi je umirajoči vaš oče sam zaupal; a priseči sem mu moral, da jih izročim vaši Ko se je po deželi zvedela vest, da je knez Aleksander ponudil se caru, da hoče rajši odstopiti, če car brani združenje, bilo je vse navdušeno za Aleksandra in popularnost njegova se je za mnogo povzdignila. Politični pregled. Avsirijsko-ogerska država. Stranke in klubi državnega zbora so se uže sestavili in posamične spremembe, katere bi naatale, mogle bi samo jeden ali drug klub povečati ali zmanjšati, a glavnega lica državnemu zboru bi to nikakor ne spremenilo. Število klubov znaša osem, in sicer: 1.) Nemško-avstrijski klub; 2.) Nemški klub; 3.) Trientinski klub; 4.) Klub liberalnega središča (Coroninijev klub); 5.) Središčni (Liechtensteinov) klub; 6) Klub desnega središča (Hohenwartov klub); 7.) Češki klub; 8.) Poljski klub. Potem je še 28 „divjakov“, med temi šest ministrov, kateri so ob jednem poslanci. Avstrijski škofje snidejo se zopet, v posvetovanje na Dunaji. Nekateri škofje so uže prišli tja, drugi pa se pričakujejo še. Najbrže se bodo posvetovali zopet o kougrui in šoli. Predvčeranjim vršila se je uže prva seja. V včerajšnji seji hrvatskega sabora naznanil je predsednik, da sodni dvor zahteva, naj se mu v kaznovanje zaradi javnega nasilstva izročita poslanca Grzanič in David Starčevič. Odločitev prepustila se je imunitetnemu odseku. Nadalje je naznanil predsednik, da je v včerajšnji seji preslišal razžaljive izraze poslancev Radoševiča in Davida Starčeviča, a kakor se je prepričal iz zapisnika, sta jih rabila. Predlaga torej, naj se imenovana poslanca izključita za 60 sej. Potem je utemeljeval Folnegovič adreso zaradi odstranitve bana. Nujnost se je brez debate z veliko večino zavrgla. Predlog se je izročil posebnemu odseku. Mazzura je v daljšem govoru utemeljeval jednak predlog, podpirala sta ga Posilovič in Tuškan. Slednjemu konečno predsednik odvzame besedo. Crnkovič se obrača proti predlogu Folnegoviča, naj bi se ban tožil, ter dokazuje, da je banovo postopanje bilo opravičeno. Radoševič je inter-peloval vlado zaradi razpustitve občinskega zastopa v Kostanjici ter dejal, da pravna stranka zahteva, da se vlada drži zakona, in da hoče to zahtevati, če bi se tudi morala prolivati kri. Predsednik grajal je ta izraz ter predlagal, naj se Ra-doševič izključi iz zbornice za 30 sej. Tuje dežele. »Journal de St. Petersbourg" razmotriva poročilo »Tempsa" o izjavi nekega diplomata, kateri je baje dejal, da vlasti niso garantirale berolin-ske pogodbe ter dostavlja: Pogodba res da ni v najožjem pomenu besede garantirana; a sklenila se je, da se je izognilo hudi krizi in da so materi. Ko sem to hotel storiti, ni je bilo več tukaj; odšla je bila iz teh krajev. Lehko torej uganete, zakaj so ti papirji tu bili skriti uže devetnajst let. Da bi vedel, da je nesrečna vaša mati še živa — molčal bi morda še zdaj! Mislim pa, da ne lomim prisege, ako sinu izročim to, kar je bilo materino. Da se ti papirji nahajajo, znano je le meni! V malo minutah jih boste imeli v rokah ter v svoji sobi v Saint-Iruuu jih preberete. Povedal sem vam, da ne vem, kakošna jim je vsebina; mogoče pa, da je v njih strašna skrivnost. Priznati moram, da me to vznemirja. A jaz moram ravuati po svoji vesti! Obljubite mi le eno.“ — »Kaj pa?" — „Bodi tem papirjem katerakoli vsebina, ne storite nič na svojo roko, nego zmerom mene prej vprašajte za svet! Obljubite mi tudi, da boste ravnali po mojih svetih? — »Obe-tam, prisezam vam!“ reče Leon. — »Tedaj me jutre, ko uže vse preberete, poiščete?" nDa, kje vas najdem?" — »Čakati vas hočem ves dan na terasi skalnatega svojega gradu", odgovori prosjak z milim nasmehljajem. — »Tedaj ostane pri tem!“ Kmalu je trhlena letva bila po konci ter škatla, čez in čez polna trohljadi, v rokah Mardoche-evih ! se preprečile zmešnjave. Tega mnenja so še zda vsi kabineti. Vse vlasti so jedine, da želijo, da se ohrani status quo. Želeti je, da to soglasje dalje traje, tla se tako preprečijo zmešnjave ter se vpliv bolgarskega gibauja omeji na najožje meje. Dozdanji laški poslanik na Dunaji, grof Robil ant, imenovan je ministrom za vnanje zadeve. Grof Robilant zapusti uže ta teden Dunaj ter se podd h kralju v Monco. Volitve v Francoski izpale so povsem zaj republikance neugodno, kajti voljenih je samo 136, tem nasproti pa 187 monarhistov, in med slednjim 77 Bonapartistov. Španska vlada namerava iztirati vse dopisnike tujih listov, kateri so od tod poročali o dogodkih ali neresnično, ali pa take vesti, katere b' se no bile smele poročati. Listi poročajo, da je v Srbiji in Kunuiniji globoko ukoreninjena misel, da boste te dve državi odškodovani z bolgarskim ozemljem; če bi jima vlasti tega ne priznale, bosta odločno zahtevali. Če bi pač hotele vlasti vsem poželjivostim ustreči, zamotalo bi se orijentuo vprašanje le še bolj; se bodo pač vlasti menda kaj malo ozirale na take zahteve. O shodu poslanikov v Carigradu se poroča, da se bodo posvetovali najprej o vzhodnorumelij-skem vprašanji posebej, potem pa še le o vprašanji, če naj bi se morda drugim balkauskim državam dala kaka odškodnina. Dopisi. Z Dunaja, 7. oktobra. (Izv. dop.) Današnja peta seja državnega zbora otvorila Be je ob 11. uri. Poslancu baronu Beessu dovolil se je jednomesečen dopust. — Justični minister predložil je zakon o podaljšanji začasnega ustavljenja porotnih sodnij na Dunaji, v Korneuburgu iu v Dunajskem Novem Mestu. Na to predložil je finančni minister nekaj zakonov o podaljšanji uže veljavnih zakonov. Potem stavili so poslanci 1‘lener, dr. Heils-berg in dr. do nj. ekscelence gospoda minister-skega predsednika naslednjo interpelacijo: „R8Z' mere v Češki so se v slednjem času nevarno P°' slabšale. Vršila se je cela vrsta uasilnih izgredov od strani češkega prebivalstva proti Nemcem. Mnogokrat so bili Nemci zaničevani, se jim je pretilo iu tepeni so bili, da večkrat so bili napadeni samo iz tega vzroka, ker so se z rabo svoje materinščine pokazali kot Nemce. Pri tem niso pri obla3tnijah našli one obrambe za varstvo osebe, katero bi morali najti, ker je to prva naloga urejene države. Nemci se pri ustanovitvah svojih šol neprestano sovražno napadajo in motijo, potiskajo se iz društev in korporacij in mirno kazanje svojega narodnega in političnega mišljenja v mešanih okrajih provzroča najhujše napade. Leon je debelo gledal. Mardoche privzdigne pokrov, papirji so bili nepoškodovani. S tresočo roko jih dd Leonu. »Spominajte se svoje obljube 1“ zajeclja. — »Mardoche, vi mi bodete vodnik in svetovalec!" zavrne mladenič ganen. »Dalje vaa ne povprašujem, ker hočete molčati. Brez vas bi bil pa še denašnji dan po temi tapal; le vi m* morete vse po polnem razjasniti 1 In kmalu, čutim, storite to! Hvaležen vam bom dokler bodem živ 1 — »Ko preberete spise, hočeva dalje govoriti,* zavrne starček. Zdajci zapustita kočo ter prekoračita v1*8 molčeč. Mardoche, zmerom previden, bil jo svet'1' nico zopet ugasnil. Ko prideta v bližino seuillonske pristal’ ugledata neko okno razsvetljeno. »To je soba Rouvenatova," pravi Mardocb®; »On je zopet doma. Gotovo se tega spoinn'* ^ ste storili to noč za-nj!" dostavi nasmebljftV ’ j »Bolj kakor kedaj smete zdaj deklico ljubit'* je on boter!" Leon odgovori le z vzdibom Kmalu potim se ločita. Ti dogodki so nemško prebivalstvo globoko vznemirili in razjarili, in to se je še s tem povišalo, da so oficijozni listi skušali olepšati sovin/,no postopanje proti Nemcem, da celo skušali kazati, da so bili žaljeni in tepeni krivi izgredov A obžalovanja vredni dogodki niso posamične prikazni ^enotnega razburjenja in prepira, oni so marveč simptomi globoko sezajočemu narodnemu sovraštvu v Češki. S tem ohladili so si gospodje zopet nekoliko 8rcei saj so zopet vsemu svetu oznanili, da Nemec nikjer ni vet varen življenja, spregovorili so zopet besedico o zatiranem nemštvu ter potožili, da je temu vzrok zdanji vladni sistem, kateri hoče povsodi odriniti Nemce. Tisočkrat ponavljane tožbe o odlivanji Nemcev, katero pa se vrši samo v glavah velikonemškili prenapetežev. Konečno stavili so ti „zatiranig Nemci do vlade vprašanje: Kako more vlada svojo dozdanjo opustitev, da ni zadostno varovala Nemcev v Češki, opravičiti in kako se misli v bodoče obnašati nasproti uže šest let vladajočim narodnostnim bojem v Češki in nasproti vedno bolj nevarnemu položaju Nemcev v deželi? Posl. dr. Keil in dr. predlagali so zakon, naj 86 državi naloži dolžnost, da mora od državno-železniškega prometa plačevati samostojne deželne 111 občinske doklade. Posl. Kinder man n je predlagal, naj se vlada Pozivlje, da predloži postavni načrt, tičoč se po-'hžavljenja češke severne železnice. Konečno je naznauil predsednik, da na dnevni re o pomanjkanji matere v onih letih, ko se jeden batalijon pešcev in nad sto redarjev poslalo se je tja Zaslišalo so jo 80 priC, zagovarjalo je 35 advokatov in porotnikom stavi so 7467 vprašanj, na katera bodo mogli odgovoriti še le v kakih petih ali šostih dneh. Predsednik je zaradi tega priredil poseben lokal s posteljami, kuhinjo, obednico; oskrbel je tudi potrebne strožaje in kuharje. — (Dvoboj.) PreteCeno sredo sporekla sta se v neki kavarni v Pesti dva častnika in jeden sunil je dinzega v obraz. V sled tega prišlo je do dvoboja, ki se je v soboto vršil. Častnik MihajloviC bil je od svojega nasprotnika Hellnerja v prsi zadet. Sicer je ra-njenoc še pri življenji, a je malo upanja, da bi okreval. Hellnerja prijeli so ter odvedli v preiskovalni zapor. — (Zakon s strategičnega stališča.) Mlad Častnik stopi pred svojega strica polkovnika ter mu reče: „Dragi stric, danes prišel som k vam, liotč vam povedati, da sem se odloCil ožoniti.“ — Stric: „Tak6, t.ak6 ! No, pa kedo je tvoja novesta ?“ — Častnik: „Saj jo poznate, dragi stric, lepo Franico!“ — Stric: „A to hočeš vzeti! Ja/, nimam niC zopor to, vender pomisli, da uimaš ti nič in ona tudi nič, da pa se za vsako vojsko potrebuje donarja, dosti denarja Ia Domače stvari. — (Nj. veličanstvo presvitla cesarica) pripoljala so je predvčoranjim popoludno ob 2. uri v pristanišče v Dubrovniku. Obiskala je otok Lakroma, potem pa se ob 4. uri 10 min. odpeljala dalje proti jugu — (N&rodna čitalnica v Ljubljani) priredi v nedeljo dne 11. oktobra 1885 društveno besedo. Vsporod: 1.) Mozart: Ouvertura iz opore „Entfilhrung aus dom Serail", 9vira domaCi orkostor. 2.) Foerstor: „Pobratimija“, zbor z bariton-solo in čveterospevom; solo poje gosp. Pucihar. 3.)Haydn: Andantino gra-zioso iz „Qnatuors celebres", svira domači orkoster. 4.) Toodor Bradsky: „Pod Višehradom", staročeska pesen s sprornljevanjom glasovira; poje g. Pucihar, na glasoviru spremlja gosp. Pribil. 5.) Sohor: „Put-nica“, svira domaCi orkester. 6.) Bendi: „Božca moja dremlje“, čveterospev poj6 gg. Pribil, Štamcar, Valenta, Paternoster. 7.) Nedvčd: „Luna sijo“, zbor s tenor-solo; solo poje gosp. Razinger. 8.) Ljubezen v naskoku. Vesela igra v enem dejanji. ZaCetek ob 8. uri zveCer. Pristop imajo le p. t. društveniki narodne čitalnice. — (Gosp. Rihard Dolenec,) vodja na slap-ski kmetijski šoli, odšel je, kakor poroča „Ed.“, na poziv kraujskoga deželnega odbora v Ormož na Štajersko, da si ogleda tam dr. Geršakov vinograd, ki je z amerikanskimi trtami nasajen. Iz Ormoža pojde gosp. Dolenec še na Ogersko v KStskOmet, kjer uže imajo veliko trsovnico iz samih amerikanskih trt. Gosp Dolenec bode to ogledal, da potem na bodoči vinarski šoli tudi tako trsovnico za kranjsko dežolo priredi. — (Spromomba posestva.) Hišo „pri Šikcnu v Vegovi ulici kupili so dediči g. Škofa iz Dčlenje ŠiSko za 11 500 gld. človeško srce taja otroške miline; tožil je o žalostnem brezciljnem svojem živenji, klel svojo usodo ter tirjal od Boga, da se mu opraviči, zakaj je srečo tako nejednako razdelil med človeštvom ! Čem dalje je Leon bral, tem bolj je nahajal lastno svoje gorjč, lastno svojo žalost! Bilo mu je, kakor da bere svojo zgodoviuo! Ko je pa pisec onih vrst vse to divje obupne tožbe izbruhnil bil ua dan, pričel je hvaliti in poveličevati dobrotnega Boga. Prikazala se mu je bila Lucila iu ž njo jo dobil pogum, moč, slavo-Ijubje, nadejo, živenja cilj in misijo! In tudi tukaj nahajal je Leon zgodovino lastnega svojega srca, metamorfozo (preobrazbo) svoje duše! Prišedšemu pa do rokopisovega konca, ni se razsvetlila živenja tema. V rokopisu je stalo le ime ,Lucila*. Brez dvojbe je bilo to ime njegove matere. Pa to imč ni bil nikakeršen sled. Kakor on, bil je tudi njegov oče zapuščen otrok, ki ni poznal svoje družine. (Daljo prihodnjič.) — (Umrla) je predvCeranjim zveCer na gradu na Fužinah v 82. letu gospa Josipina Terpinc, vdova bivšega predsednika kranjske kmetijske družbe, Fidelisa Terpinca. Pokojnica bila je velika dobrotnica revežem -- (Tatvine.) PredvCeranjim po noči ulomili so neznani tatovi v prodajalnico tabaka v Lattermauuo-vem drevoredu ter ukrali raznih smodk za "VO gld. — Branjevki Mariji Rogali v Florijanski ulici ukral je včeraj neznan tat 14 gld. — (Subvencijske bike muricodolskega plemena,) koje je prodajala na javni dražbi c. kr. kmotijska družba v soboto 3. oktobra t. 1. v Novem Mestu, so kupili sledeči gospodje: Grof Albin Margheri, grašCak v Otočocu; dr. Teodor Rudež, grašCak v Ribnici; Jožef Gorše, posestnik v Toplicah; Julija Rudež, graščakinja na Tolstem Vrhu ; Fran Majzol, posestnik v Boli Cerkvi; Anton Rojc, posestnik v Zatičiui; Autou Štraus, posestnik v Kostanjevici; Fran Pintar, posestnik v Novem Mostu; Jakob Lenk, grašCak na Raki. — (Učiteljstvo postojinskega okraja) priredi v dan 11. oktobra t. 1. slavnost o priliki stavljenja nagrobnega spomenika pokojnemu n&rodnemu učitelju Valentinu Bernotu na Colu nad Vipavo. Razvrstitov: 1.) BGovor“. 2.) K. Mašek: „Pri zibeli,* čvotorospev. 3.) Fr. Gerbic: „ Jezerski glasovi," samospev. 4.) Ant. Nedvšd: „Moja rožica," čveterospev. 5.) J. Kocijančič: „Oblačku,“ samospev s zborom. 6.) Kreutzor: „Večerna," čveterospev. 7.) Val. Mau-delc: „Bog vas spri mi! Kdaj pojdete domu?" Vesela igra v onem dejanji. — ZaCetek ob 5. uri popoludue. — Gledš blagega namena vstopnina prostovoljna. — (NesreCa.) Iz Ptuja se poroča: Minolo nedeljo bilo je pri Sv. Volbenku birmovauje. O tej priliki dobila jo cerkev nove zvonove. Ko so zjutraj jemali zvonove z voza, pal je največji nekemu tesarju na nogo, mu pretrgal obutalo ter odtrgal mazinec. Ponesrečenec je potem še nekaj Casa plesal, se smijal in norčeval ter trdil, da ga nič ne boli. Zdaj se zdravi v ptujski bolnici. — (Tržaške novosti.) V morji poleg mola štev. 3 v novi luki so našli včeraj truplo nekega tujega 401etnoga mornarja. Vse kaže, da se je uže pred 4 ali 5 dnevi v morje vrgel. — Trgovec Ruggiero Rigo, rodoma Istrijan, je v soboto zvečer sedel v kavarni „al Corso". Prijatelji so ga vabili, nsy z njimi igra biljard, a on je smejaje se odrekel, češ, da nema časa, ker mora odpotovati v novi svet. Iu res, kmalo potem je šel v postrausko sobo kavarne in se tam vstrelil z revolverjem ter precej mrtev ostal. — Vrtar ljudskega vrta polog železnične postaje je našel v ponedeljek zjutraj v nekem grmu omenjenega vrta mrtvo novorojeno dete zavito v namizni prtič. — Pravijo, da so užo na sledu brezsrčni materi. nEd.“ — (Samomor.) Iz Celovca se poroča, da so včoraj zjutraj iz kanala potegnili truplo moža srednje starosti. Najprej se je nesrečnež ustrelil s samokresom, a kor se je najbrže preslabo zadel, skočil je še v vodo. „Klagenfurter Zeitung" poroCa, da je samomorilec pri-gloduik od rudnika v Idriji; stauoval je baje uže par duij s svojo ženo in svakinjo v gostilni nGrossglockner“. Pri samomorilci našli so pismo, v katerem pravi, da izvrši umor zaradi neozdravljive bolezni v želodci. Razen pisma našli bo pri njem tudi 32 kr. Književnost. Slovenski časopisi leta 1885. (Dalje in konec.) 27.) Duhovni Pastir. Izhaja II. leto v Ljubljani v mesečnih zvezkih po 3'/> do 4l/, tiskovne polo. — Odgovorni urednik Anton Kržič; lastnik in izdajatelj „Katoliška Tiskarna." Stoji za vse leto 4 gld. 28.) Ljubljanski Li^t. Večerna priloga deželnemu uraduemu časniku, Izhaja vsak dan razven nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer II. leto v Ljubljani na coli poli ter stoji za vso leto 10 gld., za pol leta 5 gld, za četrt leta 2 gld. 50 kr., za jeden mesec 85 kr. — Odgovorni urednik J. Naglič; tiskata iu zal&gata Ig. pl. Kleinmayr in Fedor Bamberg v Ljubljani 29.) Zadruga. List za razpravo narodno-gospo-darskih vprašanj. Glasilo zveze slovenskih posojilnic. Izhaja II. leto v Celji vsak mesec po jeden pot na po- lovici pole ter stoji vse leto 1 gld. 50 kr. — Izdajatelj in lastnik Mihael Vošnjak; odgovorni urednik Maks Vršeč, tisk ,,Narodne Tiskarne1' v Ljubljani. 30.) Km eto valeč. Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva Kranjskega — Izhaja s podobami 1 in 16. dan vsakega meseca v Ljubljani II. leto na polovici pole v 4. ter stoji po 2 gld. na leto. — Urednik Gustav Pirc, tajnik c. kr. kmetijske družbe, tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. 31.) Jurij s pušo. Dolgočasen list za lahone. nemškutarje, madjarone in druge nerodne ljudi. Izhaja vsako drugo in zadnjo soboto v meseci v Trstu II. leto s podobami, ter stoji vse leto 3 gld. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar, tisk C. Amatijevih sinov. 32.) Dolenjske Novice. Izhajajo I. leto v Novem Mestu 1. in 15. dan vsakega meseca na celi poli. Cena jim je za vse leto 1 gld. — Odgovorni urednik, izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec v Novem Mestu. 33.) Narodna biblioteka. Izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec v Novem Mostu. Doslej je izšlo 19 zvezkov v mali 8. po 15 kr. 34.) Ljudska knjižnica. Odgovorni urednik Lavoslav Kordeš, tiskar in založnik J. Leon v Mariboru. Doslej je izšlo 16 zvezkov v 8 po 6. kr. 35.) Besni Glasovi Izhajajo po dvakrat na mesec na celi poli I. leto v Novem Mestu ter stoje za četrt leta 50. kr. — Odgovorni urednik Vekoslav Je-nič; založniki Karl Perjatelj in dr.; tiskata Ig. pl. Kleinmayr in Pedor Bamberg v Ljubljani. Vrhu tega tudi „Laibacher Dioecesanblat.t“ (odgovorni urednik Martin Pogačar; tiskarja Klein in Kovač) časih prinese kako slovensko razpravo. Po vsebini se ti časopisi dele tako: Političnih je 8 (dnevniki Slovenski Narod, Slovenec, Ljubljanski List; polutednik Edinost; tednik Soča in polumesečnik Kmetski Prijatelj, Mir in Kesni Glasovi). Gospodarski in politični so 3 (tednika Novice, Slovenski Gospodar in polumesečnik Dolenjske Novice). Gospodarskih je 5 (Gospodarski List, Slovenski čebelar in sadjerejec, Zadruga, Kmetovalec in Gospodarski Glasnik za Štajersko). Cerkveni so 4 (Zgodnja Danica, Cvetje, Cerkveni Glasbenik, Duhovni Pastir). Zakoniki so 4 (Državni zakonik in deželni zakoniki za Kranjsko, Štajersko in Primorsko. — Deželni zakonik za vojvodino Koroško so izdaja samo v nemškem jeziku). Šolska lista sta 2 (Učiteljski Tovariš in Popotnik). Leposlovnih je 5 (Vrtec, Kros, Ljubljanski Zvon, Narodna biblioteka, Ljudska knjižnica). Leposloven in političen je 1 (Slovan). Humoristični so 3 (Brencelj, Škrat, Jurij s pušo). V Ljubljani izhaja največ listov, namreč 16 ; v Mariboru, Gorici, Novem Mestu in Trstu izhajajo po 3; v Celovci in Celji po 2; na Dunaji in v Gradci 2. „ Ljubljanski Zvon". Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1 Pariz, 8. oktobra. Izvoljenih je 136 republikancev in 187 monarhistov, med temi 77 Bona-partistov. ____________ Pariz, 7. oktobra. Izidi volitev so še vedno nepopolni. Do zdaj imajo sami republikanci Lock-roy, Floquet, Delaforge, Brisson in Allain-Targč ter radikalci Barodet, Clemenceau in Raspail absolutno večino. — Do zdaj še ni nobeden minister demisijoniral. Sred ec (Sofija), 7. oktobra. Med Garašani-nom in bolgarsko vlado vrSilo se je zaradi domnevanega prekoračenja srbskih 6et čez bolgarsko mejo prijazno telegrafsko občevanje. Garašanin je zagotovi), da je to bila le roparska tolpa. Med Srbijo in Bolgarijo so se razmere zboljšale. Atene, 7. oktobra. Tri ruske ladije se jutri pričakujejo v Pireji. Angleška eskadra ostane v Krfu. Atene, 7. oktobra. „Corr.Havas“ poroča, da je Salisbury svetoval Grčiji, naj se ne gane, ker bi nastala velika nevarnost za Grčijo, če bi grške čete prestopile mejo. Delyanis je formelno zavrnil angleške svete ter dejal: Grčija bode slušala svete prijaznih vlastij, če ne bodo nasprotni helenizmu. Suakin, 7. oktobra. (Reuterjevo poročilo.) Telegram Markopolija beja iz Asmare z dne 29ga septembra do polkovnika Chermside potrjuje zmago Abesincev nad vstaši pod poveljstvom Osmana Digme, kateri so izgubili 3000 mOž. Osman Digma je tudi med mrtvimi; njegovo truplo so spoznali. Abesinci imajo mnogo izgub. Telegrafično borzno poročilo z dnč 8. oktobra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih...........................81' 40 » » » > srebru............................. 82 30 Zlata renta..............................................108-80 b°L avstr, renta.........................................99- — Delnice n&rodne banko................................. 867 • — Kreditne delnice...................................... 280‘90 London 10 lir sterling..................................126' — 20 frankovec..........................................10'02 Cekini c. kr.............................................. 6 01 L00 drž. mark.............................................61-95 Tuj ei. Dn £ 6. oktobra. Pri Maliči: Staun, trgovec, iz Francoske. — Bechem, Sinn-reich, Richter, Liiftner in Raimann, trgovci, z Dunaja. — Witz, tovarniški ravnatelj, iz Badena. — Altman, zasebnica, s hčerko, iz Ljubljane. Pri Slonu: Kanne iz Curiha. — Sotlschegg, trgovec, in VViplinger, potov., z Dunaja. — Klein, trgovec, iz Trsta. Freudvveiler, potov., iz Celovca. — Mayer, c. kr. okrajni zdravnik, iz Planine. — Pavelič, trgovec, iz Gospiča. — Lušin, župnik, z Homca. — Sitar, kaplan, iz Polhovega Gradca. — pl. Daniek, c. kr. lajtenant, iz Ljubljane. Pri Bavarskem dvoru: Albertin in Nussio, trgovca, iz Bassano. — Bernardis, agent, iz Trsta. Pri Južnem kolodvoru: Branca W. in M. iz Berolina. — Wagner, arhitekt, in Dollinar, fabrikant, z Dunaja. — Tomažič iz Prema. Pri Avstr, carji: Kapus, kaplan, iz Dola. Pri Virantu: Pehani F. in J. iz Žužemperka. TJi*ii*li so: V civilni b61nici: D n 6 6. oktobra. Jarnej Pravst, gostač, 70 1., ope-žanje. — Frančiška Turk, delavčeva hči, 8 1., možgansko otrpnjenje. Tržne cene. V Ljubljani, 7. oktobra. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 12 kr., domače 6 gld. 34 kr.; rež 5 gld. 63 kr.; ječmen 4 gld. 37 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 37 kr.; proso 5 gld. 20 kr.; tur- šica 6 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 80 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2‘/2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjsko 60 kr., drobniško po 34 kr, — Piške po 50 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. i Stanje Caa baro- oparovanja metra v mm Tempe- ratura j Vetrovi Nebo I Mo-krina v ram I i I s 7. zjutraj 734*47 M 2. pop. I 732*69 | °. 9. zvečer 731-54 I i> i 10-8 jzpd. sl. obl. 17 8 jzpd. sr. d. js. 13-2 jzpd. sl. obl. I 7 0 dež St. 545. Eaz^las. (156) 3-2 Dn6 12. oktobra 1.1. se pričn6 zopet v Sežani redni mesečni sejmi za živino. Županstvo v Sežani dne 5. oktobra 1885. Župan. Najfinejši bohinjski sir jako mehek in ukusen, zel6 po ceni, se dobiva pri J. R. Paulinu, Pred škofijo št. 1, v Ljubljani. — Pri nakupovanji na debelo po cele hlebce in tudi na drobno razpečevalcem prodaja se še ceneje. (155) 8—2 Dr. Fran Zupanc ordinira vsak dan: dopoliulne od 9. do 10., popoliidne od 2. do 3. ure specijelno Bft bolezni na očeh. Veliki trg št. 20, I. (v prejšnji Fortunovi hiši). (154) 5-2 Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole sestavila Eazlnger in Žumer, založila (148) Kleinmayr & Bamberg, pripuščeno je od vis. c. kr. naučuega ministerstva, da se uvede v učilnice ter se bode pričelo razpošiljati še sredi meseca oktobra 1.1. 1SES2SB S05ESBSB5H5HSH5HSHSHHB5r0SBSi SZSBSiS Moje tak6 priljubljeno, ne prozorno, ampak istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano univerzalno glicerin-milo priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljSi porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. ~ Neobhodno potrebno za umivanje otr6k. Samo pristno iz tovarne (49) 20—18 H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku. Jedina zaloga v Ljubljani pri K. Karingerji Mestni trg štev. 8. '>^5asiai1as0saja5HsasasasHsasasdsa5asasasasE5e Tržaška ra Trstu. Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset, frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isli novčni vrednosti. Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti. Vse operacije izvršujejo se po pogojni ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih. (66) 36—19 lir. Hiridi dobro znani specijalni zdravnik za slfllitlko iu kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du (68) 25 sifilitiko in kožne bolezni Studi zastarele), ulesa, bolezni lo&la in v me-inrji, poluolje, možko slabost, ženski tok, v najkrajši dfibi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov: Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren. pjl^iTgjjgTTgl— knjie V založništvu našem izišla je na svitlo Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljilh kratkočasnlo lz vseh stanov. Nabral ■A-n-tom. Brezo-malle učitelj. 12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr. Ij. v. Kleinmayr & Fsi. BamM knjigotržnioa v Ljubija01, Odgovorni urednik J. Nagli*. Tiskata in zalagata I g. v. K lei n m uy r A |<’ o «i 11» u* *’ ** rJf v Ljubljani