PRIMORSKI DNEVNIK Ah'hWna plafiana v gotovini /A postale i gmppo_Cena 60 lir j"lZAČETEK PRIPRAVLJALNIH STIKOV TRST, četrtek, 18. aprila 1968 ki bi U Tant je predlagal nekatera mesta lahko bila sprejemljiva za obe strani ojnik OZN je stalno v stiku s Hanojem «po običajnih poteh» - Johnsonov pogovor z južnokorejskim predsednikom v Honolulu ju - Povečana vojaška ojuvnost v Juž. Vietnamu - Dean Rusk je ponovil že znano ameriško stališče Jjm Johnsonovimi izjavami nikV* 1SL ie ameriški predsed-(j.,. uP°rabljal ustrahovalne besede. Varš pravb da sta Pnom Penh in slii/aia Primerni mesti za prvi klan' i b°d° ZDA trmas';0 °d-„Q jJale, bodo pokazale svojo dvoj-odo« ro *n bodo morale prevzeti vso dno Vor-no^- ^st ugotavlja tudi vena oVecJe število letalskih napadov to r~everni Vietnam in dodaja, da n"* more biti v skladu z Johnso-naBl[ni izjavami, češ da hočejo ZDA napredovati po poti miru. m5?n°jski radio je v svojem ko-Johri u danes poudaril, da je no aspnov govor v Honoluluju jas-ikik0, al trmo in podlost ameri-da , °blasti. Komentator je dodal, n0uf °. brez vsake podlage Johnsonu6 trditve, da ZDA niso še do-Dreai Hanoja odgovora na svoje odBnge' Severni Vietnam je jasno kiltraf°ril na ta predlog, toda vsa-re at so ZDA našle nove izgovorov ir zavlečejo začetek razgovo-vji1 .komentator je na koncu izja-no]„i7a bo Johnson zahteval v Ho-lje 1*JU od Južne Koreje, naj poš-Južni • ,.en° divizijo plačancev v ~Tni Vietnam. časnikar Charles Colling-noi “i. je nedavno obiskal Ha-kiie sinoči izjavi, da mu je ne-cionJlVernovietnamski visoki funk-ra,Uj,r. Ugotovil, da Hanoj ne misli do tj raz8ovor z ZDA, ko se bo-udaril Za5eii' Collingwood pa je po-tii in1’,da bodo razgovori zaplete-robu b°*8i in pogostoma bodo «na tninj.i pyoPada». Severnovietnamski ho ontf • Predsednik pa je zmer-kubističen v zvezi z razgovori. je zadnjih štiriindvajsetih urah se PodrodfuCa'a ■ vojaška. dejavnost na Vilni JU Sajgona, kjer so bili ste-ok0]i ®Popadi na področju 50 km 100 km'68*'3' ®b delti rete Mekong, Osvokš1 Ju8°vzhodno od Sajgona, so ^edn i sile včeraj napadle iz bhde i vladno enoto in ji zadale sile lz8ube. Sinoči so osvobodilne talci • cn° obstreljevale z minome-vzho. da so morilci ob-... mnogo starejših ljudi ter M >>l>"" ni",, nm lUmunHMitmninnnn ^ Adis Abtbi odpro ^ 29. aprila ski 17- — šole v etiop- 29. a a>mci bodo ponovno odprli Setimi Hn . prb so jih pred dvaj-skih Hpn?VI 2aradi resnih študent-takrat 7ai0astracij. Odgovorne so ***•» boSstii 'ih je sedaj impe‘ vrgli njihova trupla v vodnjake in močvirja, sežgali so več živih o-trok in posilili številne ženske. Južnokorejski predsednik Park je prišel danes v Honolulu in zvečer se je sestal s predsednikom Johnsonom. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je govoril na združenju ameriških ravnateljev časopisov. Govoril je o ameriški pobudi v zvezi z Vietnamom po Johnsonovem govoru 31. marca in je trdil: «Potrebuje- roči! YORK, 17. — Predstavnik Združenih narodov je spo-hann’1 u.a ^lavnl tajnik OZN U Tant predlagal ameriški in liivi SKl Vladi nekatere morebitne sedeže, ki bi bili sprejem-1 za pripravljalne razgovore. yPredstavnik je sporočil, da se je • lant sinoči pogovarjal eno uro n en četrt o težavah, ki so nastani- a8 Izb'ro sedeža, z ameriškim predstavnikom v OZN Goldbergom. °.eg tega je U Tant v stiku s Ha-r)Jern po običajnih poteh. Menijo, Je predstavnik mislil alžirsko, . arsk° ;n indijsko vlado, po ka-11 je imel v preteklosti stike s vernovietnamskimi voditelji. Kakor je znano, je U Tant v so-n_j? Pozval obe strani, naj se v jpJKrajšem času sporazumeta o se-ezu za pripravljalne razgovore. Kak°r poročajo iz Pariza, so na anasnji seji francoske vlade go-n,.™1 0 Vietnamu. To je sporočil inister za informacije Gorše. De-nn, -Je.’ ba niti ameriška niti sever-„ V1etnamska vlada in nobena dru-država niso do sedaj predlagale nfrjz? za pripravljalne stike. Pri-^>1 je, da Hanoj in Washington laceta kraj sestanka že od 3. apri-, ’ I vemlar pa se nista še sporazu-kaf8' P<) lahko kaže na težave, na ko^bodo naleteli pri pogajanjih, p„„ bodo načeli bistvo vprašanja, kom'r pik ie pripomnil, da je tež-o .mishti, da se ne bi sporazumeli ki rkf*',U- sestanka, toda vsak dan, Poteče, je vsekakor zgubljen za poyratek miru. Dgb^rhovietnamsko glasilo «Nan mo?-, p‘še. da svet zahteva od a-vn rif, vlade, naj gre v Varša-na' ;ak° da bi v najkrajšem času Viot a Prvi stik med Severnim lnarn°m in ZDA. V zvezi z vče- mo resno zanimanje za mir našega nasprotnika. Če se bo to zgodilo, bomo mi in naši zavezniki napravili svoje. Pozivam hanojske oblasti, naj ne zgubijo te priložnosti in naj se ne spuščajo v polemiko.* Nato je Rusk dejal, da ameriška vlada želi, naj se začnejo odgovorni razgovori, če je to mogoče*. Trdil je, da je Johnsonov govor 31. marca, s katerim je napovedal o-mejitev bombardiranja in ponudil začetek pogajanj, ogromen korak naproti miru*. Ponovil pa je, da ZDA ne bi nikoli sprejele «lažne rešitve* s katero bi «morale opustiti svojo odgovornost*. Nato je izjavil, da se bodo ZDA še dalje trudile, da se najde vzajemno sprejemljiv kraj za sestanek. Govoril je o «enostranski odločitvi* ZDA v zvezi z omejitvijo bombardiranja in trdil, da na nasprotni strani ni bilo nobene proti-dajatve, ker «niti en kvadratni kilometer južnovietnamskega ozemlja ni varen pred napadi*. Nato je Rusk dejal, da «če ne bo mir prišel s pogajanji, bo prišel tedaj, ko se bodo severni Vietnamci zavedli, da odločenost ZDA vzdrži vsako preizkušnjo*. Trdil je, da ZDA ne iščejo stalnega oporišča v Južnem Vietnamu ter da so pripravljene umakniti svoje sile šest mesecev «po obnovitvi varnosti Vietnama*. Kosigin v Ravalpindiju RAVALPINDI, 17. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je prišel davi na uraden obisk v Pakistan. Na večerji, ki mu jo je priredil Ajub Kan, je Kosigin med drugim izjavil, da ima ameriška vlada sedaj priložnost pokazati, ali želi konec vojne, ali pa išče nove spletke da zakrije svoj napad na Vietnam. Kosigin je tudi izjavil, da se politika nasilja v Vietnamu odraža tudi na Srednjem vzhodu, kjer izraelski napadalci skušajo vsiliti kolonialno nadvlado na ozemlju, ki so ga zasedli. Posvaril je Izrael pred iluzijo, ki jo goji, s tem da se ne ozira na svetovno javno mnenje in na odločitve OZN. Poudaril je, da je sedanja politika Izraela neprevidna avanturistična politika, ki se bo končala brez slave. Zatem je Kosigin go voril tudi o odnosih med Indijo in Pakistanom in dejal: ((Mislimo, da se bosta Pakistan in Indija trudila, da postopoma rešita sporna vprašanja.« Pri tem se je skliceval na taškents-ki sporazum. NEW YORK, 17. — Afriške in azijske države v varnostnem svetu (Alžirija, Etiopija, Indija, Pakistan in Senegal) so pripravile načrt resolucije, s katero obnavljajo zahtevo, naj Velika Britanija porabi silo proti Južni Rodeziji in naj članice OZN takoj prekinejo odnose z rodezijsko vlado. Varnostni svet se bo sestal v četrtek. PO ATENTATU NA RUDIJA DUTSCHKEJA Fotograf AssociadedPressa prva smrtna žrtev demonstracij Fotografa je nekdo zadel s kamnom v obraz v Miinchnu - Javno tožilstvo je uvedlo preiskavo BONN, 17. — Val demonstracij in nemirov, ki. je zajel Zahodno Nemčijo po zločinskem atentatu proti študentovskemu voditelju Rudiju Dutschkeju, je danes terjal svojo prvo človeško žrtev. Klaus Prings, 24-letni fotograf ameriške agencije ((Associated Press«, je dgnes zjutraj umrl v nevrokirurški kliniki v Miinchnu. Fringsa je med neredi, do katerih je prišlo včeraj v Miinchnu zadel v obraz kamen, ki ga je verjetno vrgel nekdo od demonstrantov. Ranjenega fotografa so v nezavesti takoj odpeljali v kliniko ter ga operirali, danes pa je mladenič, ne da bi prišel k zavesti, podlegel poškodbam. Miinchenško javno tožilstvo je u-vedlo preiskavo, da bi ugotovilo stranke Willy Brandt ter številne druge zahodnonemški; osebnosti. Po mnenju Zveze nemškega tiska je Fringsova smrt zelo resno opozorilo proti nadaljnjim nasiljem. Vodstvo zveze je odločno protestiralo proti takemu načinu politične debate ter izjavilo, da sta nasilje in uničevanje atentat proti demokratičnemu redu v državi. Svoje obžalovanje je izrazil tudi predsednik Združenja socialistič- krivca Fringsove smrti. Glasnik po licije je izjavil, da so včeraj usta vili študenta, ki je bil osumljen, da je vrgel usodni kamen, vendar so ga kmalu nato izpustili na svobodo, ker niso imeli nobenih dokazov o njegovi krivdi. Po izjavah glasnika je policija sedaj v slepi ulici. Sožalne brzojavke Fringsovl vdovi so danes poslali kancler Kie-singer, voditelj socialdemokratske „„„„„„................................. Partija ČSSR bo preučila delovanje Novotnega Razgovori o ureditvi odnosov s katoliško cerkvijo PRAGA, 17. Včeraj se Je sestal preaidij centralnega komiteja češkoslovaške komunistične partije, ki je sklenil preučiti celotno politično dejavnost bivšega predsednika republike in bivšega generalnega tajnika stranke Novotnega. U-radno glasilo partije «Rude Pravo« danes objavlja uvodnik člana tajništva Mlinarja, ki zahteva ustanovitev posebnih komisij pri ministrstvu za sodstvo, pri javnem sodišču, pri ministrstvu za notranje zadeve in v partiji, ki naj preuči odgovornosti vseh oseb, ki so bile posredno ali neposredno zapletene pri pripravi procesov med Stalističnim razdobjem. Stališča so zanimiva, saj je že včeraj partijsko glasilo omenilo možnost, da so bili sovjetski be-rijevski agenti neposredno vmešani pri uboju zunanjega ministra Jana Masaryka. V petek bo odpotoval iz Prage v Vatikan apostolski administratov nadškof Tomašek, ki bo poročal perspektivah katoliške cerkve v novem češkoslovaškem političnem ozračju. O istem vprašanju je češkoslovaška uradna agencija razširila intervju z dunajskim nadškofom Koenikgon, v katerem nadškof izraža upanje, da se bodo utrdili odnosi med državo in cerkvijo v CSSR na osnovi realističnega stanja. Nadškof pravi, da imajo mark. stati in kristjani skupno težnjo, da se ustvari svet miru in pravice Nikezic o razmerah v Evropi BEOGRAD, 17. - Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezič v intervjuju časopisu «Mednarodna politika*, katerega del smo objavili v današnji številki, med ctrugim ugotavlja, da so trenutno razmere v Evropi precej zadovoljive v primerjavi z razmerami v drugih delih sveta, čeprav so v Evropi še vedno nekatera osnovna vprašanja nerešena, kot je nemško vprašanje. Kaže namreč, da evropske države želijo razvijati sodelovanje mimo blokovskih meja. Dogodki na Češkoslovaškem, ki so notranja zadeva, po mnenju Nike- ziča potrjujejo, da je perspektiva krepitve pozicij in stabilnost socialističnih držav in njihovega vpliva na svetovna dogajanja odvisna od njihovega nadaljnjega uveljavljanja neodvisnosti in demokratične usmerjenosti njihove politike. Kaže, da je trenutno v raznih državah vrsta vprašanj, katerih rešitev se je odlagala v dobi hladne vojne in ki se sedaj pojavljajo z vso silo. Ta vprašanja se niso odlagala samo v socialističnih državah, kar dokazujejo družbena dogajanja, predvsem nemiri v vrstah mladine v raznih evropskih državah. Rešitev teh vprašanj lahko po mnenju Ni-keziča samo prispeva k izboljšanju stanja tudi na mednarodnem področju in demokratizacijo mednarodnih odnosov. Za današnje nezadovoljivo stanje v mednarodnih odnosih v Aziji pade po mnenju jugoslovanskega državnega tajnika velika odgovornost na politiko izolacije Kitajske. Titovo bivanje v Ulan Batoru ULAN BATOR, 17 - Predsednik republike maršal Tito je danes, tretji dan bivanja v ljudski republiki Mongoliji, obiskal industrijski del mesta Ulan Batcra, kjer si je med drugim ogleda! tovarno usnja, čevljev in usnjene galanterije. Zatem pa si je v osrednjem domu za šport ogledal tekmovanja v nekaterih mongolskih narodnih športih. Popoldne je Tito sprejel zastopnike društva mongolsko - jugoslovanskega prijateljstva in zastopnike kmetijske zadruge istega imena. Zvečer pa je priredil sprejem, katerega so se udeležili voditelji partije in vlade in številne ugledne osebnosti mongolske republike. BAGDAD, 17. — Iraško ministrstvo za obrambo javlja, da so se po 22 mesecih premirja znova začeli spopadi med Kurdi in vladnimi četami v Severnem Iraku. Bagdadski radio je javil, da je zgubilo življenje deset oseb, ko so kurdski uporniki napadli iz zasede skupino vozil ter enoto ira- Ak« vojske nih študentov (SDS) Karl Dietrich Wolff. Na tiskovni konferenci v Frankfurtu je depal, da je Fringsova smrt rezultat descalationa« nasilja ter napovedal študentovsko povorko v znamenje žalovanja zaradi smrti mladega fotografa. Wolff je tudi dejal, da študentje ne bodo mirovali, dokler ne bodo politične oblasti sprejele njihovih zahtev. časopis ((Frankfurter Rundschau« objavlja danes drugo Wolffovo izjavo, v kateri je rečeno, da slu' dentje niso teroristi in da nočejo revolucije, pač pa diskusijo. Študentje hočejo po Wolffovem mnenju dokazati, da ne morejo za-padnonemške oblasti nadaljevati po isti poti. kakor doslej. Vodstvo SDS je danes apeliralo na demonstrante, da se ne bd spustili v nasilna dejanja, ter je poudarilo potrebo po dialogu med političnimi voditelji ter predstavniki ((izvenparlamentarne opozicije«. Pod predsedstvom kanclerja Kie-singerja se je danes v Bonnu sestal ministrski svet zvezne republike. Na sestanku je minister za notranje zadeve Benda poročal, da ima policija po nekaterih začetnih težavah položaj povsod pod kontrolo. Na tiskovni konferenci po sestan. ku ministrskega sveta je glasnik vlade Diehl izjavil, da misli vlada odločno nastopiti proti organizatorjem neredov, da se pa ne namerava posluževati izrednih sredstev, kot so poseg obmejne policije (Bundesgrenzschutz), izredno sklicanje parlamenta ali razpust SDS. Diehl je dejal, da vlada obsoja izgrede in nasilja, ki so povzročila človeško žrtev, ter vsako dejanje, ki bi bilo nevarno za človeško življenje, za svobodo in za imetje. Vlada namerava sodno postopati proti tistim, ki so kršili zakone in ustavo. Na vprašanje nekega novinarja je Diehl dejal, da vlada ne misli razpustiti SDS, za sedaj pa niti ne misli, da bi z njo vzpostavila dialog, ki bi bil nekoristen. Diehl je tudi povedal, da so med neredi preteklih dni ustavili 575 oseb, od katerih so veliko večino kmalu izpustili na svobodo. Demonstracij so se po njegovem u-deležili tudi predstavniki komunistične stranke, ki je v zvezni republiki ilegalna. Študent Peter Brandt, sin voditelja socialdemokratske stranke Willyja Brandta, ki se je v preteklih dneh udeležil študentovskih demonstracij, je danes izjavil, da je včerajšnje poročanje angleškega lista «The Sun« popolnoma neresnično. Angleški list je včeraj pisal, da je mladi Brandt poudaril nujnost revolucije v zvezni republiki, ki bi pometla z vsemi sedanjimi političnimi voditelji, vključno z njegovim očetom. Študent naj bi bil tudi izjavil, da je njegov oče eden od voditeljev, ki so, ko so vstopili v koalicijo s CDU-CSU, izdali nemški socializem. MOSKVA, 17. — V prvih tfeh mesecih letošnjega leta Je industrijska proizvodnja v Sovjetski zvezi narastla za 9,3 odstotke v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. V Val d’Aosta bodo v nedeljo deželne volitve Pismo Longa Fanfaniju - V soboto ponovna stavka delavcev FIAT RIM, 17. — V nedeljo bodo v deželi Val d’Aosta deželne volitve, na katerih bo 75.178 volivcev izvolilo med devetimi volilnimi listami in 280 kandidati 35 deželnih svetovalcev. Na volitvah so predložene naslednje liste: KPI, PSIUP, PU, MSI, Union Valdotaine, PSU, PRI, Rassemblement in KD. Dve kandidatni listi sta regionalnega značaja. Po zadnjih volitvah, ki so bile 27. oktobra 1963, je prišlo do leve uprave, kasneje pa do uprave levega centra, ker so socialisti spremenili svojo politiko. Pri tem je prišlo tudi do dokaj ostrih spopadov, ki so imeli tudi sodne posledice. Generalni tajnik KPI Luigi Longo je danes poslal zunanjemu ministru Fanfaniju pismo, v katerem poziva italijansko vlado, da sprejme odločnejše stališče glede sestanka med predstavniki demokratične vietnamske republike in Združenimi državami Amerike, da se pride do popolnega prenehanja bombardiranja Severnega Vietnama in do pričetka mirovnih pogovorov. Longo obdolžuje ZDA, da nadaljujejo s kriminalnimi napadi na vietnamsko ljudstvo in poziva vlado, da takoj izrazi svoje stališče, ki mora odražati ogorčenje italijanskega javnega mnenja. Nadaljuje se tridnevna stavka zdravnikov bolnišnic, ki se bo jutri končala. Danes so se sestala tajništva FIOM-CGIL, FIM-CISL, FISMIC-SIDA in UILM-UIL, ki so preučila rezultate referenduma v vseh obratih Fiata o sindikalnem spoi-u. U-gotovili so, da se delavci strinjajo z zaostritvijo spora, zaradi česar so proglasili novo stavko, ki bo v soboto, 20. aprila. Frlander in Kardelj o važni vlogi nevezanih držav STOCKHOLM, 17. — Predsed- nik vlade Tage Erlander je priredil sinoči s soprogo večerjo svojemu gostu, flanu sveta federacije Edvardu Kardelju in njegovi soprogi, ki sta včeraj prispela na prijateljski obisk na Švedsko. V zdravici na večerji je Erlander poudaril, da se Švedska strinja stališčem Jugoslavije, da morajo nevezane države igrati večjo vlogo v reševanju mednarodnih vprašanj in da se mirna rešitev vietnamskega vprašanja lahko zagotovi samo z udeležbo v razgovorih vseh zainteresiranih činiteljev. Er- lander je na koncu zdravice dejal, da Švedska s posebnim zanimanjem sledi naporom Jugoslavije o nadaljnjem tehničnem, gospodarskem in družbenem razvoju. Edvard Kardelj je v odgovoru na zdravico med drugim ugotovil, da imata Švedska in Jugoslavija kljub razlikam v družbeni ureditvi v osnovi skupne smotre. Sodelovanje švedske in Jugoslavije na mednarodnem področju in njuni skupni napori v Združenih narodih in v drugih njenih organizacijah so najboljši dokaz, da nevtralnost švedske in privrženost Jugoslavije politiki nepovezovanja ne pomeni zapiranje oči pred svetovnimi vprašanji. Po besedah Kar, delja je danes vedno jasneje, da se mir lahko obvaruje samo z vzpostavitvijo enakopravnih odnosov med narodi, ki bodo zagotovili vsestransko mednarodno sodelovanje in jamčili spoštovanje pravice vsakega naroda do svobodnega razvoja. Razvoj ljudskega znanja in proizvajalnih sil na svetu usmerja danes narode k integraciji. Toda ta integracija ne sme biti hegemonija velikih in močnih nad majhnimi in slabimi, temveč samo rezultat skupnega in skupnih interesov ter demokratičnega sodelovanja enakopravnih narodov. Sedanje stanje v mednarodnih od- nosih po mnenju Kardelja zahteva, da vsi narodi in vlade povečajo svoje sodelovanje in delovanje v korist miru, neodvisnosti in aktivnega sodelovanja med narodi. To je tudi smoter pobude predsednika Tita in drugih državnikov, da se skliče konferenca držav, ki podpirajo politiko nepovezanosti. Demonstracije proti SZ v Pekingu MOSKVA. 17. — Agencija Tass javlja, da je bila pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu nova protisovjetska demonstracija. Agencija dodaja, da je demonstracija z izgovorom podpiranja borbe ameriških črncev zavzela od vsega začetka protisovjetski značaj in to po volji oblasti. Skupine rdečih gardistov in vojakov so nosile transparente s protisovjetskimi napisi in so vzklikale protisovjetska gesla. Nekatere skupine so šle pred sovjetskim poslaništvom in vzklikale proti Sovjetski zvezi. Pekinški radio pravi, da je na stotnsoče študentov in delavcev demonstriralo v vsej državi v podporo ameriškim črncem in proti ameriški vladi. iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiMftitM ODPOSLANEC OZN V KAIRU Jarringova misija je že doživela aeuspeh? Predsednik Lloyda meni. da Sueškega pre-kopa sploh ne bodo več odprli za plovbo niiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii,, «Pohod revnih» na Washington se bo začel iz Memphisa Marlon Brando se je začasno odpovedal filmski dejavnosti, da se posveti borbi za pravice črncev MEMPHIS, 17. — Pohod revnih na Washington, ki ga je imel voditi Martin Luther King, se bo začel v Memphisu, kjer je bil King umorjen, in prav s tistega mesta, kjer je King padel. To je sinoii sporočil Kingov naslednik Aber-nathy. Dodal je, da bo pohod vodil on. Abemathy je prišel v Memphis, da se udeleži ((proslave zmage« 1300 tamkajšnjih pometačev, kjer je župan končno priznal njihov sindikat. Abernathy je pozval črnce, naj se množično udeležijo pohoda. Podpredsednik ((konference krščanskih voditeljev juga« Andrew Young je sinoči izjavil, da sta se on in Luther King konec marca pogovarjala z Marlonom Brandom in da mu je ta tedaj rekel, da je na njihovo razpolago. Young je dodal, da je zelo verjetno, da bo Marlon Brando aktivno sodeloval Pri pohodu revnih na Washing-ton. Sinoči je Marlon Brando sporočil, da se odreka glavni vlogi v filmu «The Arrangement« zaradi »osebnih zadev, ki so zelo resne«. Dejal je: nimamo pred seboj probleme, za katere bi se moral po mojem mnenju vsakdo zanimati pred vsako drugo stvarjo. Nisem mnenja, da bi mogel uspešno iz peljati dve stvari istočasno.« Nekateri Brandovi prijatelji pravijo, da so «osebne zadeve«, ld jih je Brando omenil, njegova aktivna udeležba pri borbi za državljanske pravice črncev. Ameriško združenje zavarovalnic je javilo, da znaša škoda zaradi ne. redov, ki so bili preteklo poletje v Newarku in Detroitu, približno 80 milijonov dolarjev (50 milijard lir), in sicer 64 milijonov in 100 tisoč dolarjev v Detroitu, 15 milijonov in 900 tisoč pa v Nevvarku, Ti zneski pa se nanašajo samo na škodo, ki jo krije zavarovalnina, t.j. 60 do 65 odstotkov ce' lotne škode. Združenje javlja tudi, da po prvih ocenitvah znaša škoda zaradi neredov, ki so sledili umoru Kinga, okoli 45 milijonov dolarjev. Pogled na del vrta Ikofjeloškega gradu In na škofjeloški grad, kjer bo letos 4. julija izseljeniški piknik (Foto Stane Jesenovec) KAIRO, 17. — Posebni odposlanec OZN Gunnar Jarrimg je danes dopoldne prispel v Kairo. Takoj se je v navzočnosti podtajnika za zunanje zadeve Salaha Gohara sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Mahmudom Riadom. Razgovor je trajal dve uri in pol. Gunnar Jarring je iz Kaira odletel v Nikoaijo, potem ko je bil pet ur v egiptovski prestolnici. Razgovor med Riadom in Jarrin gom ni dal nobenega rezultata. Agencija Srednjega vzhoda, ki je to javila, je dostavila, da Jarring ni imel nobenega novega predloga. Po razgovoru je Riad dejal: »Naše stališče ostane nespremenjeno. Ne nameravamo odstopiti niti palca arabske zemlje«. Rekel je še, da se mora Izrael podredita resoluciji varnostnega sveta od 22. novembra 1967. ((Razgovor med odposlancem OZN Gunnarjem Jarringom in egiptovskim zunanjim ministrom ni prinesel nič novega. Izrael vztraja pri svojem negativnem stališču glede resolucije o umiku čet z zasedenega ozemlja, ki jo je sprejel varnostni svet 22. novembra.« Tako je izjavil glasnik ZAR Zayat na svoji tedenski tiskovni konferenci. Dostavil je: «Ni naša stvar ugotavljati, če je Jarringova misija uspela ali ne. Ta sodba pri pada U Tantu, kateremu bo Jarring predložil poročilo.« Glede na izjavo izraelskega obrambnega ministra Dayana v reviji «Look» (da bi namreč «večlna Izraelcev bila zelo vesela, če bi se lahko znebila nanovo pridobljenih Arabcev) je Zayat pripomnil, da je Dayan govoril samo o prebivalstvu ne pa o ozemljih ter »tako mimogrede potrdil ekspanzionistdčne namene Izraela«. Glede potovanja egiptovskega zunanjega ministra v Moskvo, Budimpešto in Prago je Zayat posebej poudaril, da je obisk na povabilo zadevnih treh vlad in namenjen pretresu dvostranskih odnosov s temi državami. Tako z jordanske kot z Izraelske strani poročajo o manjših incidentih na črti premirja. Vsaka stran pa seveda poudarja, da so pričeli streljati na drugi strani. Moskovska Izvestija danes napadajo izraelsko vlado, češ da je pričela izvajati priključitev arabskega dela Jeruzalema s tem, da ga je obdala z izraelskimi naselji in ga tako izolirala. Izraelski vojaki onečaščajo jeruzalemske svete kraje. Očitno pač je, da si Izrael prizadeva razširiti svoje o-zemlje na račun Arabcev, ne da bi upošteval resolucije OZN in negativno reakcijo svetovnega javnega mnenja. V nekem drugem dopisu pa list kritizira bližnjo proslavo 20-letnice ustanovitve izraelske države. Oblasti so sklenile, da ob tej proslavi do skrajnosti napnejo militaristično psihozo. Med vojaško parado hočejo namreč Izraelci pokazati tehniko, s katero so premagali Arabce. Na svojem potovanju po nekaterih deželah Srednjega vzhoda je jordanski kralj Husein danes prišel na 24-umd obisk v Bahrain. Sprejel ga je emir Isa Bin Sulman Al-Halifa. LONDON, 17. — Predsednik družbe «Lloyds Register of Shippdngi) Anthony Grover je danes v Londonu izjavil, da so mnoge osebe prepričane, da Sueškega prekopa sploh ne bodo več odprli za plovbo. »Odločitev za naročila številnih petrolejskih ladij z zelo veliko tonažo — je dejal — pomeni, da Je bodočnost v plovbi okrog Rta dobre nade. Pa tudi če bi prekop spet odprli za plovbo, bi bil sedanji položaj bolj ugoden za daljšo plovbo«. Grover je še omenil, da so 70 odstotkov dohodkov prekopa prispevale petrolejske ladje. Vojaški atašeji ZDA vohuni v SZ? MOSKVA, 17. — Današnja Izvestija pišejo, da bi že bil čas, da bi se nekateri vojaški atašeji zavedali mejne črte med dejavnostjo, ki je v zvezi z njihovim statusom, in vohunstvom. Potem navajajo neki incident, pri katerem sta bila udeležena dva ameriška podpolkovnika, vojaška atašeja. Malo prej pa sta dva druga ameriška vojaška atašeja z nekim kanadskim podpolkovnikom izzvala incident v Leningradu. Danes je sovjetsko zunanje ministrstvo poklicalo kanadskega o-pravnika poslov Clarka ter mu izročilo protest zaradi omenjenega podpolkovnika. Clark je časnikarjem izjavil, da je vsa zadeva brez podlage«. Ameriško veleposlaništvo pa je izdalo izjavo za tisk, v kateri zatrjuje, da so vsi incidenti napihnjeni in da je pri njih prišlo do vrste kršitev pravic, ki jih imajo vojaški atašeji. Zaradi takega ravnanja sovjetskih oblasti je sledila vrsta ameriških protestov v Washingtonu in Moskvi. Pisanje Izvestij, zatrjuje veleposlaništvo, pa je polno zavijanj in netočnosti. Komsomolskaja Pravda pa piše o nekem Stepanu Sudakovu, ki je konec 1. 1967 prišel v SZ na čelu neke skupine študentov. Vendar so ga izgnali, ker je že nekoč prej navajal študente naj zbirajo vohunski material. Ekonomska komisija za Evropo v OZN 2ENEVA, 17. — Trgovinske izmenjave med Vzhodom in Zahodom, problemi v zvezi z gospodarskim, znanstvenim in tehničnim razvojem Evrope ter dejavnost specializiranih odborov so glavne točke dnevnega reda 22. zasedanja ekonomske komisije za Ev-ropo v OZN, ki je danes pričelo svoje delo. V komisiji so vse evropske države Vzhoda in Zahoda ter ZDA. Na otvoritveni seji je govoril generalni tajnik ECE la-nez Stanovnik. Delegacije SZ in nekaterih vzhodnih držav so za predsednika zasedanja predlagale bolgarskega predstavnika, izvoljen pa je bil avstrijski veleposlanik Emanuel Treu, ki ga je predlagala delegacija CSSR. Bolgara Evgenija Matejeva pa so določili za podpredsednika. Aretacije v Grčiji ATENE, 17. — Danes so deportiran bivšega političnega delavca Angelosa Angelussisa na majhen otok v Egejskem morju. Politik ima 51 let in je bil bivši poslanec zveze centra. Aretirali so ga v ponedeljek pod obtožbo, da je nevaren za javno varnost. Do aretacije Je prišlo nekaj ur po domačemu priporu, ki so ga oblasti odredile za bivša predsednika vlade Papandreuja in Kane-lopulosa. V domačem priporu je tudi Di-mitri Papaspru, ki je predsedoval poslanski zbornici pred državnim udarom 21. aprila lanskega leta. Zaprli so tudi bivšega poslanca zveze centra Antopulosa. Po konferenci naprednih in protiimperia-lističnih sil sredozemskih dežel v Rimu Soočenje različnih mnenj Konferenca naprednih ln proti-lmperiallstičnih sil sredozemskih dežel se je končala z majhnim presenečenjem, ki očitno ni bilo na predvidenem dnevnem redu. Jugoslovanska delegacija se je vzdržala glasovanja o sklepnem dokumentu, ki Je bil sicer sprejet z glasovi vseh drugih 16 delegacij, iz arabskih in evropskih dežel. Cernu Je pripisati ln kaj razodeva tak izid konference, ki je bila zanimiva po svoji sestavi, tehtna po namenih iz katerih je pognala, in važna zaradi smeri, ki Jih je, ali ki bi jih lahko nakazala? Zakaj Je Jugoslovanska delegacija vztrajala pri svojem predlogu resolucije, ali načrtu programske platforme, ki pravzaprav sploh ni prišel v ustrezen pretres, ker ga Je v proceduri zamenjal drug predlog, obremenjen z neproduktivnimi ideološkimi akcenti? Jugoslovanska delegacija v Rimu ni imela formalnih ali celo prestižnih ciljev, kot jih tudi sama konferenca, v nobenem primeru ne bi smela imeti. Pri svojem predlogu, ali bolje, pri svojih stališčih in načelih je vztrajala zato, ker gleda na sredozemske probleme ln rešitve drugače, iz drugih izkušenj in drugih političnih perspektiv, kot pa se izražajo v besedi v du-hu dokumenta, ki je bil na konferenci izglasovan na osnovi besedila, ki sta ga pripravili delegaciji gostiteljev KPI in PSIUP. Ce j« imela jugoslovanska delegacija drugačna izhodišča in drugačne poglede v prihodnost, pač v skladu z Jugoslovanskim konceptom in dosledno politiko neuvrščenosti, to ne pomeni, da se postavila nasproti vsem drugim delegacijam, ali da so se vse druge delegacije frontalno postavile proti njej. V jugoslovanskih namerah ali v pričakovanjih nikdar ni bilo sledu o težnjah po konformnosti ali po sili enotnosti, narobe, vedno so izhajali iz strogega upoštevanja in spoštovanja različnosti, ki se kažejo v poreklu, v oblikovalnosti in v konkretnih prizadevanjih posameznih 6trank in nacionalnih političnih gibanj. Sestava rimske konference Je bila zelo pisana: tu so bile zastopane politične organizacije, ki nosijo odgovornost za vodstvo svoje dežele, stranke, ki se bijejo v parlamentarni opoziciji, stranke, ki žive v ilegali in emigraciji. Te politične tvorbe so zelo pisane po svoji sestavi, po svoji orientaciji in po svoji realni politični teži. Ta različnost, ki je odsvit resničnih sredozemskih razmer, ni motila Jugoslovanov, nasprotno, želeli so in želijo, da bi srečava-nje in združevanje naprednih in demokratičnih sredozemskih sil, seglo še mnogo dlje, tako da bi bilo to gibanje še mnogo širše, da bi upoštevalo in zajemalo še mnoge nove elemente, v katerih klijejo in zorijo pristna «sredozem-ska» spoznanja in smeri, da bd bilo s tem še bolj reprezentativno in vplivnejše. Po mnenju Jugoslovanov bi bila že udeležba na rimski konferenci lahko precej širša in raznovrstnejša. Mislili smo, da bi bila morala konferenca utrditi vsaj tisto, kar Je bilo s skupnimi prizadevanji doseženo na predhodnih sestankih ln konferencah, po možnosti pa storiti še krepak korak naprej, v vsakem primeru pa se čimmanj zadovoljevati z znanimi shemami, ki v sodobbnem dinamičnem razvoju praktično lahko pomenijo tudi korak nazaj. Zelo resne Jugoslovanske pripombe so se nanašale na postopek. Način vodenja konference bi bili v nekih trenutkih lahko tolmačili kot poskus, da se zaobide razprava o jugoslovanskem predlogu ln s tem seveda o vsebinskih smernicah, ki Jih vsebuje. Ni šlo in ne gre za formalnosti in za papirnate prednosti, temveč gre spet za načelno pojmovanje in izvajanje reda in postopkov v mednarodnem sestavljanju in dogovarjanju, ki naj bi veljala ob vseh podobnih priložnostih. Jugoslovanski predlog je bil nazadnje uvrščen v uradno gradivo konference. Ne gre za večje ali manjše zadoščenje, temveč gre, naravno, za pravico novih idej, da se prebijajo, in za dolžnost njihovih nosilcev, da Jim utirajo pota povsod tam, kjer je to utemeljeno in količkaj obetavno. Konferenca je s prispevki posameznih delegacij nanizala vrsto dejstev, s katerimi se ni težko »strinjati*. Naslikala je podobo, ki verno ln nazorno kaže, da je Sre- dozemlje spremenjeno v pravo o-rožarno. Gospodarji teh zalog uničevalnih sredstev niso sredozemski narodi, ki se Jim zato tudi upravičeno zdi, da niso gospodarji svoje usode. Kje tiči osnovni vzrok tega položaja, ni težko ugotoviti. Tudi ni težko zaznati, kod se vleče težka veriga problemov, ki so Jih s svojimi značilnimi posegi izzvale zgodovinske in sodobne tuje sile, in ki segajo od izraelsko-arabskega spora do fašističnih nadlog v Grčiji, Španiji in Portugalski. Mnogo bolj zamotano pa ostane vprašanje, ko je treba izbirati in brusiti ključ za vsako posamično rešitev, in hkrati razumno graditi tak splošni položaj, da se bo lahko nekoč resnično prevesil v prid sredozemskih prebivalcev. Zgodovinske, vojaške, gospodarske, objektivne in subjektivne politične silnice ustvarjajo cel molek lokalnih problemskih žarišč, napetosti raznih stopenj in zapletov v medsebojnih odnosih. Od tod tudi različna vrednotenja, različne mere zaupanja v lastne sile in različne dimenzije posameznih obzorji. Od tod tudi pojav, da nekomu lastna stiska zakriva pregled nad širšo celoto, da drugi ne verjame v jutrišnji ali pojutrišnji dan in so mu zaradi tega ljubše priročna, čeprav dvomljiva jamstva in da si tretji morda sploh ne more resnično predstavljati sveta, ki bi se odtegnil pravilom sedanje »velike igre* med dvema blokoma. Videti je morda paradoksalno, pa vendar je tako, da iz množice teh tenzlj je često tudi nasprotujočih teženj, raste čedalje več skupnega, ker se v bolečih in razjedajočih procesih čedalje bolj razgaljajo osnovni življenjski interesi sredozemskih ljudstev, ki niso naperjeni drug proti drugemu, temveč nosijo znanje skupne usode. Do rimske konference ni prišlo slučajno. Jugoslavija je bila med njenimi pobudniki, aktivna Je bila v pripravah ln na zasedanju. Njeno prizadevanje ln njena misel sta nesporno imela odmev ln sta bila deležna tudi Jasnih priznanj. V rezultatih konference ni prav nič dramatičnega. Dramatična Je sredozemska stvarnost, iz katere je treba najti primeren nedrama-tični izhod. če v Rimu ni zmagala »Jugoslovanska formula* se Je to zgodilo predvsem zato — ker taka «formula» ne obstaja, ker Jugoslovanski vidik ni skupek bolj ali manj določenih pravil, temveč živ skupek političnih ocen in pobud. Vsekakor pa je tudi obratno rimska konferenca prinesla nove izkušnje za jugoslovansko sredozemsko politiko in njeno nadaljnjo artikulacijo. In sklep? Vodja jugoslovanske delegacije, generalni sekretar Socialistične-zveze Beno Zupančič, je v izjavi za Jugoslovansko televizijo med drugim dejal: «To samo pomeni — delati potrpežljivo, na dolgi rok, primerjati poglede in stališča, shajati se na osnovnih smereh možnih rešitev, in to tako v bilateralnih kot multilateralnih dogovorih ln akcijah.* In Se: »Objektivni položaj v svetu ln v samem Sredozemlju, kakor tudi objektivni interesi vseh narodov, ki žive na sredozemskih obalah, nas samo še bolj prepričujejo, da smo krenili po dobri poti in da obstajajo realne perspektive za sodobno ali vsaj sodobnejšo politiko v Sredozemlju.* P# IZPLAČILO ODKUPNINE 85.000.000. LIR Banditi izpustili trgovca Moralisa 32 dni v rokah ugrabiteljev - Še nobene vesli o prof. Stellinu, ki je izginil iz Akama (Sicilija) CAGLIARI, 17. — Trgovec z železnino Luigl Moralis, katerega so banditi ugrabili pred 32 dnevi, Je zopet svoboden. Njegova družina je plačala odkupnino v višini 85 milijonov lir. Spočetka so ugrabitelji zahtevali 180 milijonov, a ko so se prepričali, da Morallsova družina tega denarja ne bi mogla plačati, so se po dolgih pogajanjih končno »zadovoljili* z izročeno vsoto, ki so Drišli do nje v dveh obrokih. Zadnjega so Morallsovi svojci plačali na velikonočno nedeljo, ko so Jim banditi zagotovili, da bodo DEMOKRACIJA PA TAKA! Turško sodstvo se vmešava v politiko ANKARA, 17. — Državno pravdnUtvo v Ankari je zahtevalo, da odvzamejo dvema poslancema turške delavske stranke (skrajne levice) imuniteto, da bi ju lahko sodili pod obtožbo, da sta z udeležbo na konferenci naprednih in protiimperialističnih strank Sredozemlja v Rimu škodila interesu države. Poslanca sta generalni tajnik stranke Riža in član glavnega odbora prof. Sadun Aren. NA AMERIŠKI TELEVIZIJSKI MREŽI NBC Dokazi o vohunskem delovanju «PuebIa» v vodah S. Koreje Nalogo posadke, odkriti radarske položaje, so odobrili McNamam in strategi ZDA WASHINGTON, 17. — Ameri- ška televizijska mreža National Broadcasting Company (NBC) je sinoči pokazala jned dnevnikom nekaj dokumentov iz seivemoko- Slovito angleško plesalko Margot Fonteyn (na sliki) obtožujejo, da je pripravila zaroto za ugrabitev panamskega policijskega poveljnika. Angleški plačanci bi izvedli načrt v primeru, da bi njenega moža dr. Ariasa, ki je podpredsednik panamske poslanske zbornice, aretirali. Dr. Arias, ki je zaradi atentata iz 1964. leta paraliziran, je hud nasprotnik sedanjega režima, Pravijo, da »brez dela ni jela« In prav imajo. Še bolj pa imamo prav mi, ko trdimo, da brez dobre »kuharice« ni okusne kuhinje. V resnici boste nad kosilom in večerjo res zadovoljni šele tedaj, ko ju boste pripravili po receptih in nasvetih ENCIKLOPEDIJE Opozarjamo pa vas, da jo lahko dobite po prednaročninski ceni le, ako pohitite! tliailta kniigaina ri.ST - ui, Tel. 61-7:2 sv. Frančiška 20 rejskih virov, ki dokazuje, da je bila ladja «Pueblo» ko so Jo 23. januarja zajeli, v severnokorejskih teritorialnih vodah. Med dokumenti je tudi stran ladijskega dnevnika, v kateri je naveden položaj ladje, ki Je bila 7,6 milj od obale, medtem ko sega teritorialnost 12 milj Američani so med drugim videli na ekranu tudi fotografsko kopijo ukaza naj ladja krene proti Severni Koreji in drugega ukaza, ki Ji je nalagal nalogo, da poizve za položaj severnokorejskih radarskih postaj. Po NBC sta pentagon in CIA (Central Intelligence Agency) podrobno proučila dokumente in ne dvomita v njihovo pristnost. Vseeno pa v uradnih krogih vztrajajo pri trditvi, da Je ladijsko poveljstvo dobilo nalog naj se zadržuje 13 milj od obale. Po NBC Je poveljnik ladje priznal, da Je postal »drzen*, ker je spoznal, da ladje ne nadzorujejo. Teden dni potem ko so severni Korejci zajeli ovhunsko ladjo «Pue-blo* je tedanji tajnik obrambnega departmaja McNamara izjavil pred kongresom, da ni sredstva, s katerim bd lahko preprečili podobne incidente. Pred senatnim odborom oboroženih sil pa Je Mc Namara že februarja izjavil, kar se je zvedelo šele včeraj, da morajo biti ZDA pripravljene tvegati in prevzeti nase vso odgovornost za incidente, če sploh hočejo priti do važnih informacij. Tedaj Je bil govor, da bi morali še bolj vojaško podpreti Južno Korejo, tako da bi se Severna znašla v občutno slabšem položaju. McNamara Je tedaj potrdil, da je imela posadka «Puebla» nalogo med vožnjo izven teritorialnih voda ugotoviti položaje radarskih pa staj. Nalogo »Puebla* so proučili njihovega sorodnika izpustili kmalu na svobodo. To se je zgodilo v noči med torkom in sredo, na področju med Ottano in Bolotano. Utrujen, z dolgo brado in z raztrgano obleko se je Moralis odpravil po cesti proti najbližjemu mestecu. Na srečo je privozil mimo neki šofer, ki spočetka ni hotel ustaviti avta. Bal se Je, ker se je spominjal poskusnega ropa v njegovo škodo. Toda kmalu se je premislil, zavozil nazaj in Moralisa povabil v vozilo. Trgovca iz Cagllarlja je nemudoma odpeljal do karabinjerske postaje v Ottano, kamor sta okoli 2.30 prišli tudi žena in hčerka. Takoj zatem Je Moralisa zaslišal namestnik državnega pravdnika iz Nuora, kasneje pa so vse tri spremili do doma v Cagliarl, kamor so prišli ob 6. uri. Trgovec iz Cagllarlja je sodnemu funkcionarju izpovedal kaj se mu je pripetilo med ujetništvom. Bil je ves besen na bandite, vendar je tudi potrdil, da z njim niso slabo ravnali. Brez dvoma, je rekel izpuščeni trgovec, je bilo to obdobje najslabše v njegovem življenju in da ni nikoli tako hrepenel po ženi in otrocih kot v dneh, ko je bil v rokah ugrabiteljev. Moraiisovl svojci so najprej plačali 5 milijonov lir, kasneje pa še razliko. Stik z banditi so navezali z oglasom v časopisu «Unione Sar. da», ki se Je glasil: «Da Gigi Pazi chiedete insalata mlsta con rughet-ta», To je bil domenjen stavek, ki je potrjeval, da so Moraiisovl svojci zbrali denar. Denar so ha teli izročiti na dogovorjenem mestu že v soboto. Banditov pa ni bilo. Zato so se vrnili v nedeljo in tokrat so imeli dokončni sestanek. Trgovec, ki je rojen v Alessan-driji, a je dolga leta preživel na Sardiniji, je svoje ujetništvo preživel v dva metra dolgem in komaj 70 cm širokem jarku. Ugrabitelji so mu sezuli čevlje, ki so mu Jih vrnili ob izpustitvi. Karabinjerji iz Tempia Pausania so uvedli preiskavo, da odkrijejo pisca anonimnega pisma zdravniku iz Lurasa dr. Lorenzu Giui. Neznanec zahteva 30 milijonov lir in grozi, če mu ne bi dostavili denarja, represalije proti njemu in družini. Karabinjerji menijo,' da je pobuda osamljenega zlikovca, vendar je vseeno vzbudila razburjenje na tem področju, ki je eden najbolj mirnih. ALCAMO, 17. — Se vedno ni nobene vesti o profesorju in premožnemu posestniku iz Alcama Grazia-nti Stellinu, ki je v ponedeljek prejšnjega tedna izginil brez sledu. O izginotju obstajajo tri možnosti: ugrabitev zaradi izsiljevanja odkupnine, umor iz maščevanja ali pa prostovoljni beg, da bi se izognil obvezam denarnega značaja. Njegova žena je danes po tisku pozvala ugrabitelje naj izpustijo moža, ona pa jih je pripravljena,, v mejah njihovih zmogljivosti, «poplačati». nillllHIIIIMMIIIIIIIMIItlllMIIIimiMIltitllHIIIlUllIMMIiililllMIMIIIIIIIIIMMIIHlMIIIIIIHIIIIIIIIIIIimillimilllll ZAKAJ TOLIKO SMKTN1H ŽRTEV NA CESTAH? Pretirana hitrost vzrok najhujših prometnih nesreč in v celoti odobrili McNamara in drugi ameriški strategi. BERLIN, 17. — Maja meseca bodo v Nemški demokratični republiki objavili nov «Who’s Who» (Kdo je kdo). Gre za seznam agentov CIA, ki bo vseboval biografijo 3500 oseb, ki naj bi sodelovale z ameriško tajno službo v 120 državah. Vzhodnonemška agend ja ADN, ki Je objavila vest, Je dodala, da bo junija izšla knjiga v angleškem prevodu. Knjiga, ki obsega 600 strani, Je delo publicista Jullusa Ma-derja. HAAG, 17. — Danes so uradno javili, da je holandska princesa Mar-griet, ki se je 10. Januarja lani poročila s Pietrom Van Vollenhove-Jem, sinom nizozemskega industrij-ca, povila svojega prvega sina, ki Je četrti na prestolonaslednišk! listi. RIM, 17. — Vzroke prometnih nesreč med velikonočnimi prazniki od 12. do 15. aprila, ki so terjale 57 mrtvih in 1382 ranjencev, Je treba iskati v kršitvi cestno pra metnih norm. To Javlja v svojem poročilu ministrstvo za javna dela, ki potrjuje, da so najhujše nesreče direktno povezane s preveliko hitrostjo vozil. Sicer še ni mogoče napraviti primerjave z nesrečami v istem obdobju lanskega le- niiiHiiiimiiitiiiiiiimiimmitiiiiiiiiiniiiiHiiiiiimiiiiiiimiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii PO STATISTIČNIH PODATKIH ANICA Le 20 odst. manj gledalcev •j 1 1 • Ji* 9*1 v italijanskih Porazno nazadovanje števila gledalcev v Angliji, Nemčiji in Franciji RIM, 17. — Po podatkih zveze italijanskih kinematografskih industrij ANICA Je Italija po prodanih vstopnicah še vedno na prvem mestu. Prodaja Je sicer nekoliko nazadovala, vendar ne toliko kot v drugih državah, kjer so v 10 letih izgubili praktično polovico gledalcev. Italija je namreč Izgubila le eno petinko, to se pravi 20 odstotkov gledalcev, ki so v najboljših časih posečali kinodvorane. Največje nazadovanje so zabeležili v angleških kinematografih, ki so izgubili tri-četrt gledalcev, v nemških, kjer se Je število zmanjšalo, za 60 ln v francoskih, kjer Je 40 odstotkov manj gledalcev. Medtem ko Je bilo lani v italijanskih kinematografih 600 milijonov gledalcev, Jih Je bilo v Angliji 270, v Zahodni Nemčiji 260, v Franciji 225, v Španiji 300, v Belgiji 35, na Holandskem pa 30 milijonov. To nazadovanje Je predvsem negativno vplivalo na obstoj kinema- tografskih dvoran. V zadnjem desetletju Je bilo najbolj porazno v Angliji: po vojni Je bilo 4500 dvoran, sedaj pa Jih je le 1800. Tudi glede lnkasa Je Italija na boljšem kot druge države. Zanimivo Je, da so v Italiji oddali za 60 milijard Ur več vstopnic kot v treh večjih državah zahodne Evrope, to Je Angliji, Nemčiji ln Franclji. Precej Je tudi kritik zaradi previsokih cen. To drži v glavnem za nekatere boljše kinodvorane v večjih mestih, medtem ko ni mogoče pozabiti, da Je povprečna cena vstopnici v Italiji (272) najnižja v Evropi. ta, predvsem ker manjkajo popolna poročila, vendar se lahko trdi, da se »pokol na cestah neusmiljeno nadaljuje*. Vse je odvisno, pravijo na ministrstvu za javna dela, od šoferjev, ki jih že dve leti s pozivi vabijo na previdnost ln na zmerno hitrost, s katerima se lahko prepreči aU vsaj zmanjša posledioe dramatičnega pojava. Ta poseg ministrstva pa zelo ovira propaganda trgovskega sektorja, ki uporabnika cest nenehno bambardira z gesU o hitrosti, o bliskovitem prehitevanju in o športni vožnji, s čimer spodbuja, posebno mlade šoferje, tiste, ki so komaj prebredli oviro izpita in manj spretne, k sebi in drugim nevarnemu obnašanju na cestah. Prav zaradi tega ministrstvo vztraja v trditvi, da je nevarnost prav v pretirani hitrosti in je razširilo geslo «Vozl počasneje. Pusti tiger v džungU.* GOSPODARSKE VESTI Naša dežela v žarišča mednarodnih turističnih tokov V zadnjih letih se čedalje več ljudi navdušuje za turistična potovanja v vzhodnoevropske dežele. Tn ristične agencije in potovalni uradi na zahodu so se temu primerno prilagodili; tudi same turlstičn* organizacije vzhodnih držav so že razvile živahno propagandno aktivnost v zunanjem svetu. Turističu1 promet v nasprotno smer se je tudi začel razvijati v novejšem času, zato pa je njegov pritisk dan<* toliko večji. Turistični tokovi iz zalednih držav prek Trsta in naše dežele v Italijo ln druga zahodno**' ropske države se bodo v prihodnjih letih močno povečali: na naše področje konkretno gravitira 14,2 m1' lijona češkoslovaških, 10,1 mil. malžarskih, 19 mil. romunskih, 8,2 mil. bolgarskih, predvsem pa 20 mi' jugoslovanskih potencialnih turistov, da ne govorimo o turistih iz Sovjetske zveze in iz drugih zalednih držav. Na takšen razvoj turističnega prometa se je treba v Italiji pravočasno pripraviti, še posebno P® se moramo nanj pripraviti v Trstu, kjer imajo druge pridobitne dejavnosti neprimerno manjše možnost razmaha v prihodnosti DEL RIO (Texas), 17. — Danes so odkrili v razdalji 3 km na državni cesti blizu meje z Mehiko trupla štirih oseb. Gre za moškega, dve ženski in 2 leti starega fantka. Na istem področju so našli dva hudo ranjena otroka. Eden je bil ranjen s streli iz samokresa, drugi pa z nožem. Policija nima nobenih podatkov, da bi prišla na sled zločincem. TEHERAN, 17. — Prejšnjo noč Je vseh pet petorčkov (trije dečki, dve deklici), ki so se rodili v soboto v vasi Khallber, umrlo. Brž ko so oblasti zvedele o prezgodnjem rojstvu, so naložili na helikopter inkubacijske naprave, žal pa helikopter zaradi slabega vremena ni mogel pristati v Khallber ju. Burton in Taylorjeva želita posinoviti vietnamskega otroka LONDON, 17. — Richard Burton in Liz Taylor nameravata poslna viti vietnamskega otroka. Ni znano, če bo ta iz severnega ali Južnega Vietnama. Edina ovira je, da si Burton želi deklico, TayIorjeva pa fantka. Konec tega meseca bodo v Trstu tri važne prireditve s področja mednarodnega turizma: V. kongres italijanske zveze turističnih in potovalnih uradov, mednarodni salon turizma in okrogla miza, posvečena turistični propagandi. V času od 28. aorlla do 5. maja se bodo tako sešli v našem mestu predstavniki domačih in tujih organizacij, ki se udejstvujejo zlasti v mednarodnem turizmu, iz italijanskih turističnih krogov pa bodo prisotni na prireditvah praktično vsi vidnejši zastopniki te važne pridobitne dejavnosti, industrije, ki je lansko leto zabeležila za 2.500 milijard lir prometa, dvakrat toliko kolikor je znašal letni budžet torinskega velikana FIAT, in od česar je odpadlo na tuje turiste nekaj nad 900 milijard lir. Na skorajšnjih prireditvah o turizmu bodo sodelovali tudi najvidnejši predstavniki krajevnega turističnega sveta, zastopniki ^'krajinskih turističnih ustanov in a ie-toviščarskih ustanov iz lase dežele ter seveda predstavniki deželnega odborništva za turizem, ki od leta 1964 nadzira in usmerja turistično politiko v Furlaniji - .fudjsk, krajini. To bo torej odlična priložnost za temeljit pretres naših turističnih problemov: problemov, ru zadevajo naše turistične zmogljivosti, turistično vlogo Furlanije - Julijske krajine ter turizem kot gospodarsko dejavnost na sploh. Furlanija - Julijska krajina je gospodarsko šibka dežela, za Trst pa to velja še posebej. Naša kovi-nopredelovalna industrija in naše gradbeništvo, da omenimo samo dve najvažnejši panogi z našega področja, kažeta v zadnjih letin, vznemirljivo t ozadovanje. Za.md njunega popuščanja pa beležimo močno induktivno popuščanje tudi na številnih drugih področjih, ki so s prvima dvema v bolj ali manj tesni poslovni zvezi. Prav tako se v zadnjih letih vse prepočasi razvija tukajšnja trgovina: krajevne Izmenjave Je zaradi ozkosti prostora vse premalo za mesto, kakršen j» Trst, mednarodni trgovinski in tranz'tni tokovi pa se nikakor ne morejo okrepiti: blagovni promet v pristanišču — če ne upoštevamo dovoza surove nafte za cezalpskl naftovod — se še vedno suče na višini 6 milijonov ton ra leto. Na teiciar-ne dejavnosti pa ni mogoče računati, če se poprej ne razvijeta industrija ln trgovina. Kje naj torej iščemo nove možnosti za nov gospodarski razmah našega ožjega ln širšega deželnega področja? Takih možnosti Je morda več, ena med največjimi pa je prav gotovo v turizmu. Turizem je pridobitna dejavnost, ki se ji brez vsakega dvoma obeta svetla bodočnost. Mednarodna zveza uradnih turističnih organizacij Je ugotovila, da se obseg svetovnega turizma od leta 1950 dalje več* v razmerju 12 odst. na leto. Samo v lanskem letu se je podalo i,a razna turistična potovanja po vsem svetu 130 milijonov ljudi, ki so skupno Izdali za to okoli 15 milijard dolarjev, to Je skoraj 10.000 milijard lir. Turizem se naglo razvija povsod po svetu: na vzhodu kakor na zahodu, na severu kakor na jugu. število potovanj v Afriko ;n Oceanijo je na primer v zadnjih 10 letih narastlo za 20 odst. Največji razmah doživlja ta pojav v vsem povojnem času pri nas v Evropi: toda medtem ko se turizem v tradicionalnih deželah, kot so zlasti Italija, Franclja in Španija, razvija sicer živahno, vendar pa postopoma po polagoma naraščajoči krivulji, Je ta dejavnost v deželah vzhodne Evrope v zadnjih letih naravnost ((eksplodirala*. V letu 1966 je turizem v Jugoslaviji narastel za 30,1 odst., na Madžarskem za 43,3 odst., v Bolgariji za 52,1 odst. itd. Turisti z zahoda silijo v čedalje večjem številu na vzhod, turisti iz vzhodnoevropskih dežel pa nasprotno na zahod. Globalni podatki, s katerimi trenutno razpolagamo, žal ne sežejo dlje kakor do leta 1965, vendar so tudi tako nadvse zgovorni: v tem letu Je stopilo na ozemlje vzhodnoevropskih držav — vključena tudi Jugoslavija — 10 milijonov 184.000 tujih turistov, od tega 5.548.000 iz zahodnih držav. Vedno , v letu 1965 pa je prestopilo domače meje 6.950.000 vzhodnoevropskih turistov. (V obeh primerih niso všteti tako imenovani ((tranzitni turisti*.) Prome.t v eno in v drugo smer se je predlansko in lansko leto še zelo povečal, kakor zatrjujejo vsi opazovalci, v dobri meri tudi zaradi mednarodnega leta turizma in olajšav, ki so Jih uvedle skoraj vse vzhodne države za vstop tujih turistov na njihova domača tla. Tudi za promet v nasprotno smer postajajo mejne pregrade čedalje laže premagljive kar velja zlasti za Jugoslavijo in češkoslovaško, v zadnjem času pa tudi za druge vzhodnoevropske države. V okviru tega sodobnega »preseljevanja narodov* pa ima naša dežela naravnost čudovito ugodno ie-go. Furlanija - Julijska krajina ima vse pogoje, da postane širok most med zahodnim ln vzhodnim turističnim svetom, čez naše področje se bodo v prihodnjih letih prelivale čedalje večje množice turistov iz zahodnih držav v Jugoslavijo, češkoslovaško, Romunijo, Sovjelsko zvezo... v nasprotno smer pa pritiska najmanj 71,5 milijona potencialnih turistov, ki jim je turistična pot v tujino čedalje bolj na ste-zaj odprta in ki bodo predvidoma v velikem številu izbrali pot na primer v Italijo, prav čez naše področje. Zdaj ko se Trst pripravlja na to, da sprejme najvišje pv^dsiavnike domačega in tujega turizma, se ponuja ugodna prilika, da be vprašamo, ali se v svojem vsakdanjem prizadevanju, da oi izboljšali tukajšnjo gospodarsko strukturo in zgladili pot razvoju krajevnega in deželnega gospodarstva, v zadostni meri zavedamo važnosti tega pojava. Ali so naši državni m deželni organi, kj Jim Je poverjena skrb za razvoj turizma, storili dovolj v tej smeri? Tako turistično poglavje (XXI) v državnem petletnem načrtu, kakor tudi ustrezno poglavje (XVI) v petletnem deželnem t* Črtu sta v tem pogledu vse preti)®1' zgovorni. Naše železniške,' letal®®', še posebej pa cestne zveze z zaW( Jem, katerih se najčešče posiui®' sodoben turist, so pomanjklji'] Vprašanje primerne povezave vzhodom ne bo rešeno niti s *r Ijavo avtoceste Villesse - Golit*. Ljubljana, ko bo ta čez 4-5 J; morda dograjena, še posebno F„ manjkljiv pa je v tem pogledu P1, ložaj na Tržaškem. Manjka pa n*i tudi »turistične gorečnosti*, ki nas priganjala, da bi najprej v $ sedm republiki, ki nam Je najt"*, Ja, in ki daje največ turlstlčn®? prometa na zahod, potem pa v drugih zalednih državah razviJ*, primerne propagandne akcije, da po zgledu velikih Industrij (FF ENI, Innocenti, Pirelli, itd.) vztr® no obdelovali turistična tržišča zaledju. V Italiji imaš na voljo rističnih vodičev v vseh mog«c‘ jezikih, poštenega vodiča v slovf skem jeziku pa ni najti. (Zve ,re^a čuti prihajajočo zimo n aa hoče iz strahu pred ledeno jr?10 Pobegniti. S popolnoma ob-, enega črnega neba so neprene-i °mo Podale dežne kaplje. l*vx obali tur dvema topoloma ležal čol-ice/c z navzgor obrnjenim dnom. 110. Je, kot da je vsenaokrog iz- loz pa sem eden izmed pre-nnStt Takrat mi je bilo osem-ajst let. Stopil sem na mrzel, vla-l?n Pesek, zobje so mi šklepetali, nn iSiem, Prišel do stojnice, sem za-Vozii sključeno žensko postavo, ki LJ rokami izgrebla pesek pod Prodajnim pultom. ,*?? dela tukaj?* — sem se kri?S,al in ?edel k niei na da. Za-JJ?- le in me pogledala s svojimi mehkimi rjavimi očmi. Zagle-JaiiSen Privlačno devetnajstletno J„°. Obraz so j■> kazile plave Pogledala me je, njen ntin, ]e Počasi izginil. Z rok je resla pesek, si popravila ruto in ejala: «Tudi ti si videti lačen. *r.". utrujena sem. Verjetno notri klobase in kruh, ker stoj-c° se uporabljajo za prodajo.» sem kopati. Za hipec se je ogledala vame, nato pa je sedla « J" Pomagala. Molče sva delala. oko sem se poglobil v opravilo, a sem na vse pozabil; mislil sem „ .na. zalogo v pultu Vedno tem-le,le bilo, spustila se je gosta ®0(a, valovi so se vedno bolj io ?a3onjali, decne kaplje so ,n nočno padale. Nekje daleč je zopiskal čuvaj... ^*Pna tla?* — je vprašalo dekle, tla ^'iPročola sem, ali ima stojnica n,'Cenith ima, se ne trudiva za-,.?n) Pametneje bi bilo, da zlomijo ključavnico! - Zgrabil sem Jfovnico in jo mahoma iztrgal. kafa sPremljevalka se je zvila kot ca m naglo zgrabila v odprtino. šqI^°' kaj si našla?* — sem vpra- s steklenicami, prazne hi„Fe' dežnik, železno vedro... ah, dn °ec kruha. Sicer je vlažen, to-nzemi ga — Pred moje noge k,.?? zakotalil hlebec. Odlomil sem scek in ga hlastno vtaknil v usta. če meni. In sedaj 'morava jKam greva?* — Pogledala vrl01' ?ebe. — «Ah, tam leži pre-njen čoln, pojdiva podenji* j tul f m°čneje je deževalo, vihar je: ^ll‘, midva pa sva požirala kruh. ini^ok0 ti je ime?* — sem vpra-deklico. Rekla jc- cNataša.* Dežne kaplje so padale na lese-.... stene čolna. Tako pljuskanje dzroča žalostne misli. Najino in a?ovanie» je bilo tesno, vlažno -0rez najmanjše udobnosti. Na-rob -Sf ie 2 rokam* naslonila na J čolna in se zazrla v reko. Rad Veds? Pogovarjal z njo, a nisem sedi’ mi začnem. Nataša je 2 rokami objela kolena in «7-iat°pila v misli Nato je rekla: Jako prekleto življenje!* Pravzaprav je zatarnala. Toliko rfVodušnosti je bilo v teh bese-u. Enostavno je povedala svoje nenje... _ «Rada bi crknila* — lzbruhnila. «Kd° te je tako osramotil?* — em vprašal. *Moj ljubimec... neki pek!* *Je često pretepa?* znx Vdorna se mi je približala in . ela pripovedovat1 o Paški: pek hn.,rna.brke in zelo dobro igra na ln,,°toko. Prišel j s k njej v «sa-fnm ^eo 3* ie bil, ker je vesel niol' Zljubila se je. vanj. Bil je Pa ■ 2?ščitnik in prijatelj, potem dohii ]e vzel ves denar, ki ga je Prprf °d gostov, ga zapil in se 0;J? njenemi očmi zabaval z dru- airni dekleti. dr„n°oboli- Sem rnar slabša kot sml' Predvčerajšnjim, ko sem naši ven• sem šla k njemu in ga sem0 z arugim dekletom. Očitala mi * n?' on Pa me je pretepel in vm^^rgol obleko. Le kako naj se zo ei>l' • ^se mi je raztrgal... blu-ho?* fcrdo> Moj bog, kaj bo z ma- začutil dve majhni goli roki in zaslišal tih glas: «Kaj ti je? Kaj si zagrešil? Te zebe? Torej kakšen si? Sediš tu in molčiš, le davno bi mi lahko povedal, da te zebe. No, lezi na tla; iztegni se; tudi jaz bom legla. In sedaj me močno objemi. Tako, sedaj ti bo topleje. Potem bova legla s hrbtom proti hrbtu in prenočila. Prav gotovo si izgubil službo. Sedaj si brez dela?* Potolažila me je ona, ženska, ki je prodajala svoji telo, deklica, ki ni našla prostora na svetu. Gost dez mi je padal na obraz, na prsi. Kljub temu, da sva ležala tesno objeta, sva se še tresla od mraza... Ta resnica je bila težja kot vse sanje... Nataša pa je govorila tako, kot znajo govoriti le ženske: ljubeznivo in prijateljsko. In nekaj njenih besed je padlo v mojo dušo; solze so se kar same prikradle. S tihim glasom mi je rekla: *Ne joči, ljubi moj. Bog bo dal... našel boš posel. Ne smeva obupati!* Nenehno me je poljubljala. To je bil prvi poljub, ki sem ga dobil od kake ženske. Dolgo sva ležala z roko v roki. Ko se je zasvitalo, sva zapustila čoln ir. odšla v mesto. Tu sva se poslovila kot stara prijatelja. Nikoli ve<~ je nisem srečal, čeprav sem pol leta stikal po beznicah, da bi jo našel; tisto Natašo, s katero sem preživel neoma-deževano Silvestrovo noč. MAKSIM GORKI — Videš, Jakec, zde j se vide, de je naša zemla res premajhna. — Pej zakej? — Ma kej ne videš, kaku se martrajo, de be dobili ki kašen krej, kamer be se vsedli za ano konferenco za naredet mir u Vietnami? Aden reče: dejmo se dobet tam! Ma ta drugi reče: ne, tam ne, zatu ke nimamo diplomatskeh stikov ses tisto državo. Dejmo se rajše dobet lam jn tam! Jn spet odgovori ta prvi: ne, če ne moremo jet, zatu ke pole be zgledalo, de smo se vam preveč podvrgli! More bet prou nevtralen teren. J n zde j je narhujše, de tašnega nevtralnega terena nikjer ni. Ana država drži bol sez anem, ana pej z drugem. Jn taku, ke ne morejo dobet ta pravega kraja, ne morejo začent konference jn taku more jet vojska naprej. — Jn zdej? Sej srn ti reku. Samo meni se zdi, de kašni nalašč vlečejo na dougo. Džonson zastran vseh sort svojeh domačeh štorij jn zatu, ke se bližajo volitve za precednika; pole Kitajska nar-brž tudi kej meša Hanojce jn taku vsi govorijo, de ne morejo dobet ta pravega kraja. Jn če ne najdejo ta pravega kraja, konference ne bo. — Znaš, kej rečem jest? Kej nismo forte napredovali u tehniki? Kej nismo forte napredovali sez interplanetarnimi poleti? Kej ne pošiljamo tiste rakete tudi na Luno? Jn, za kej ni na zemli nobenga mesta, ke be blo res nevtralno, nej nardijo tisto konferenco na Luni. Jest mislem, de Luna be bla zadosti nevtralna. Jn taku be jemeli tudi an nuc od tistga raziska-vanja vesolja. — Jakec, jemaš prou. Džonsona be lahko poslali na Luno Amerikanci, ke so zadosti naprej ses temi raketami; Hanojce be pej lahko prepelali Rusi, ke jemajo tudi dosti tašneh ra- ket. Jn gor be se lepu naj-dli jn se zmenil. — Jn jest be reku, de pole be lahko Džonsona nečko pestili tam. Takujntaku mu hmali poteče precedniški mandat, zvoljen ne bo več jn taku ga Amerikanci ne bojo nucali več. — Orkotron, Jakec, tu je ideja. Ga poslat na Luno jn ga pestet tam. Jest rečem, de be se Amerikanci prou oddahneli. — E, Mihec, ne samo uani; tudi mi. — M a znaš kej, Jakec, meni se zdi, de zmi-ram preveč govorimo od tega Džonsona jn de morejo bet tudi naši bralci vre štufi. Jest rečem, de be se kej pomenli od volitev. — Ben, jest srn vre slišau od ane škode, ke jo bomo jemeli. Sm brou, de letos ne bo tiste avtomobilske dirke Trst - Opčine. De bo vsa policija u službi na volivneh sedežeh jn de ne bojo mogli nobenga poslat za delat red pr tisti korši. Jn taku more tista športna prireditev odpast. — Pej sej be lahko nardili kašno drugo nedeljo!? — Ne! Zatu ke druge nedelje so vre zasedene pej za druge športne manifestacije. Jn taku dirka, ke be mogla bet na šestjndvajsti aprila, more prou odpast. — Al morejo bet jezni športniki! Jest stavem, de bojo zastran tega nalašč volili bele glasovnice. Ben, tisto ne Verjem. Ma vselih se dosti sliše od tisteh beleh glasovnic. Taku po radji, koker po časnikeh. Jn pravejo, de postaja stranka beleh glasovnic zmiram bol močna jn de tudi letos zna prdobet. — Ara ti! če be jest kandidirau pr stranki beleh glasovnic, be bi u gvišno zvoljen. — Ne rečen), de ne. Za letos koijček spet v rabi kostumi Dolge jopice in cela lestvica barv Včeraj so v Firencah svečano otvorili modne revije italijanske visoke mode ter mode boutiques, na katerih sodelujejo vse najbolj znane ital. modne hiše in bouti-ques. Modne revije prikazujejo v glavnem žensko modo za prihodnjo jesen in zimo In ker sta ta dva letna časa še daleč od nas ter se nam zdi le prezgodaj govoriti že o jesensk' in zimski modi, medtem ko pravzaprav še nismo začele nositi niti spomladanskih oblačil, bomo tokrat raje spregovorile o teh z obljubo, da se bomo k modnim revijam v Firencah vrnile. Če hočemo navesti glavno oblačilo letošnje spomladanske sezone, potem morami• omeniti kostum, ki letos izpoariva vsa ostala oblačila, od plaščev do dvodelnih oblek, ter se uveljavlja kot najbolj zaželeno in tudi najbolj iskano oblačilo letošnje spomladanske ženske mode. Če je torej katera med nami še v dvomu za kakšno novo spomladansko oblačilo bi se odločila, potem naj se kar odloči za ko- Z°bi k10 j' e so mi šklepetali; pa tudi zeblo. Tako se je stiskala NANSENOVE NAPOVED! SE URESNIČUJEJO Le nekaj številk o bogati Sibiriji Le Monde: industrijsko središče sveta 21. stoletja Neučakani Sibirci z napovedjo ne soglašajo V samem začetku prve svetovne vojne je raziskovalec Nansen preplul skozi ledene plošče vse do ustja reke Jenisej in nato krenil s svojo odpravo v sibirsko tajgo. Ko se je vrnil s tega potovanja, je napisal knjigo z naslovom «V deželi bodočnosti*. Tu je med drugim zapisal: «Prišel bo čas, ko se bo Si^rija prebudila in ko bo pokazala svoje skrite sile. Tedaj bomo slišali tudi iz Sibirije nato besedo. Sibirija ima svojo prihodnost: glede tega ni nikakršnega dvoma.* Od tedaj do danes je minilo obilnih 50 let "in po poročilih iz Sovjetske zveze, kakor tudi iz raznih potopisov tujih obiskovalcev tega velikanskega področja zvemo, da se v Sibiriji gradijo velika dela, da nastajajo velikanske centrale, velikanski rudniki, tovarne, nova mesta. Toda leta 1959 je pariški list «Le Monde* prinesel vrsto reportaž, v katerih je njegov dopisnik iz Sibirije med drugim zapisal, da bo Sibirija postaja «industrijsko središče sveta v 21. stoletju*. Sibirci s to napovedjo ne soglašajo ker trdijo, da je do konca tega stoletja še obilnih 30 let in zato dovolj časa, da se prirodna bogastva Sibirije s pomočjo sodobnih tehničnih sred- •«n očeh. terni*1}? barabe ste moški. Pobi I?"1 bi vas. Ko bi eden crknil, biloi P'lur>Ha v obraz in ne bi mi Pa Najprej je tako lepo, ko vdaš. pa...* sem? bedno sem se počutil, da zastokal. V tem trenutku sem jtlllilsiD Sloviti ameriški filmski umetnik Marion Brando se je odpovedal filmski karieri, ker se bo posvetil borbi za enakopravnost ras v ZDA. «Za oboje nimam časa,» je rekel. kovaPN (°d 21.3. do 20.4.) Nepriča-he ?? vebk dobiček Vest iz tuji-Bnr V/dH, 130 razveselila, se 21-4. do 20.5.) Zavarujte ta. jj? napadom nekega konkuren-hje poslabšano razpolože- manr-M3e dober, treznost pa nič teljev Ne raz°čarajte svojih prija- ^ze^KA fod 215. do 21.6.) Op; ij. Rak-Z , ma'°QUŠnostjo. grabil (od 22-6- do 22.7.) Trdo za-Polnjtp za. delo, pa boste uspeli. Iz LFv , 0 svojo moralno dolžnost, no zaL(0d 23 7 d'> 22.8.) Sklenje-dovp £zn*stvo bo začelo dajati plo ljena ,, dovolite, da bi vas ljub DEVTPa18/ P°niževala. vamjp,A .(od 23.8 do 22.9.) Težko tov kaj svetovati ko pa nasve-Prei noul-po?(evate- Poravnajte čim ■ anjem seveda ničesar dosegli. Omamna je njena lepota, toda ne tako tudi njen duh. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Zanesite se na osebo, ki vam zeli pomagati, dasiravno je ne poznate dobro. Maščevanje je vedno trpkega okusa. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ne trudite se vedno le za druge, mislite tudi nase. Vaša zvestoba bo poplačana. KOZOROG (od 22 12. do 20.1.) Ne ukvarjajte se s pos:i, ki niso dovoljeni. Razočaranje rad nekim novim prijateljem VODNAR (od 21 1 do 19.2.) Izpol nili boste tvegano n-ilogo in prejeli zasluženo plačilo. Ne smešite se s svojo ljubosumnostjo. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Viharen štev uveljavijo že v sedanjem stoletju in da bo zato Sibirija postala «svetovno industrijsko središče* že v 20. t.j. v našem stoletju. Ne bomo se postavljali niti na stran pariškega lista niti na stran Sibircev, kajti res je, da so sibirska bogastva velika, hkrati pa je tudi res, da so ta bogastva mrtva, dokler niso izkoriščena in da ni lahko v nekaj desetletjih nadoknaditi to, kar je zgodovinski razvoj zamudil v desetletjih, stoletjih. Zato bomo v naslednjem navedli le nekaj konkretnih po- datkov ga kov o prirodnih bogastvih te-zemljepisnega področja, ki se mu obeta tolikšna prihodnost. Številke so po navadi dolgočasne, pa vendarle še največ povedo. Začnimo z njimi. V Sibiriji so strnjene štiri petine sovjetskega gozdnega bogastva: 720 milijonov nektarov gozdnih površin, prvenstveno iglavcev. Računi pravijo, da je v Sibiriji okoli 8 milijard kub.m odličnega lesa, ki se da izkoristiti v najrazličnejše namene. Geologi so ugotovili, da je v Sibiriji za 7 trilijonov ton premoga, kar je devet desetin vseh premogovnih skladov s premogom sicer bogate SZ. Kar zadeva vodne tokove, sta v Sibiriji dve tretjini vseh hidroenergetskih zmogljivosti Sovjetske zveze za skupno 1000 milijard kWh elektrike na leto. Sibirija krije tudi eno tretiino sovjetskih zalog železnih rud Ko smo tako navedli nekaj konkretnih številk, pridemo do zaključka, da so v Sibiriji dane nekatere osnove za že omenjeno cnajvečje industrijsko središče na svetu*. Toda gornji podatki so, po mnenju sovjetskih geologov, še nepopolni. Glede petroleja in podzemeljskega plina, pravijo geologi, je Sibirija prav tako bogata. Leta 1960 so ob reki Kondi prvič privrtali do naftnega ležišča. Dolgo so iskali v Sibiriji petrolej, dokler so prišli do prvega vrelca. Toda od tedaj so se vrelci začeli množiti in po računih sovjetskih in tudi tujih geologov se pod Sibirijo raztezajo velikansko ležišča nafte. Do leta 1966 so sovjetski geologi ugotovili že 50 velikanskih ležišč petroleja in plina. Njihovi računi pravijo, da je samo na področju Tjumena pravi pravcati podzemeljski ocean petroleja, o-cean, ki vsebuje na stotine milijard ton petroleja dočim da znašajo tamkajšnje zaloge podzemeljskega plina nekaj tisoč milijard kub.m. Do sedaj in verjetno še dolgo bodo mogli vrtati petrolejske vrelce le ob rečnih tokovih, ker je notranjost sibirske dežele zamočvirjena in zato težko dostopna. Na področju Bakčar na primer so pred kakim letom odkrili velikansko ležišče železne rude. Geologi so ugotovili, da gre za ležišče 110 milijard ton te surovine. Ker so v neposreoni bližini odkrili tudi velikansko ležišče podzemeljskega plina, so s tem prišli do drugega osnovnega elementa za postavitev na tem področju velikanske železarne, kajti v novejši dobi se vedno bolj uveljavlja kot gorivo v plavžih tudi podzemeljski plin. Seveda smo doslej govorili v glavnem in izključni o tem, kolikšna bogastva se krijejo v Sibiriji. Rekli smo že. da ta bogastva še ne predstavljajo resničnega bogastva Toda zgrešeno bi bilo trditi, da so bili doslej v Sibiriji na delu le geologi. Tu je vedno vec velikih podjetij, pravih gigantov, ki že proizvajajo, ki že dajejo predelovalnim industrijam ..popad na nekem sestanku. Dokonč-, aaJ°J0 "J«"™ 23.9. do 23.10.) Z, no se boste razšli z neiskrenim pri- velikan, ke količine surovin in pol i ne boste nikoli | jateljem. izdelkov. DR. KRELIN 0 FREUDOVIH NAUKIH «Psihoterapija ni izganjanje duhov V Sovjetski zvezi beseda psihoanaliza ni več tako ožigosana in neprimerna, kot je bila nekoč. Za Stalinovega življenja oziroma v obdobju, ki ga običajno imenujemo po njem, pa vse do pred kratkim so freudovsko analizo smatrali za nevarno in reakcionarno, sovražno in tujo prakso. Danes nanjo gledajo z večjo u-mirjenostjo in celo naklonjenostjo. Sicer je ta rehabilitacija samo delna, narekovali pa so jo praktični razlogi. Vsekakor pa uredniki «Literaturnaje gazete» s tem, da so objavili objektivnejša razmišljanja o tem predmetu, ne morejo biti obtoženi freudovskega prestopka. V omenjeni številki je najvaz- . nejši članek izpod peresa dr. Kre-iina. Ta Iznaša naslednje mnenje: «če se pacient ne počuti boljše po prvih desetih minutah svojega obiska pri zdravniku, potem ni nekaj v redu z zdravnikom. To nima nobene zveze z zdravnikovim znanjem, pač pa je odvisno od njegovega načina in pristopa k bolniku. Glede na to, da vsi mi bolj zdravimo pacienta kot bolezen, je potemtakem zelo važno poznati tako njega kot njegovo duševno stanje. Psihoterapija v Sovjetski zvezi kaže nagnjenje k temu, da bi se prikazovala kot nekakšna oblika izganjanja duhov, vtem ko bi v resnici morala biti znanost.« Zaradi tega članek tudi nosi naslov ((Izganjanje duhov ali znanost9« V okviru takega konteksta se dr. Krelin zavzema za študij Freudove znanosti oziroma teorije. On pravi, da obstoji znanstvena metoda psihoterapije, ki temelji na široki podlagi izkušenj, in se vprašuje: «Zakaj bi Je sovjetski študenti in zdravniki ne smeli proučevati?« Pri tem pa ne gre tako daleč, da bi branil Freudovo učenje oziroma, da bi zahteval, naj bi psihoanaliza bila priznana za eno od medicinskih panog. On enostavno pravi: «Brž ko nekdo omeni psihoanalizo, ji ljudje že nalepijo etiketo freu-dlzma in diskusija se s tem zaključi.« Doktor Krelin pa stoji na stališču, da neke koristne metode ne gre zavreči skupaj z ustanoviteljem freudizma. Akademik Snežnjevski, ki je o tem napisal drug članek v isti številki iste revije, ne gre tako daleč kot dr. Krelin. Ta zatrjuje, da Je dvajset let skušal uporabiti psihoanalitično metodo, nakar je moral s tem prenehati, ker ni dosegel nobenega rezultata. Hkrati pristavlja, da pa je dogmatična uporaba Pavlovovega učenja «v preteklosti« ovirala razvoj sovjetske psihoterapije, kakor ^udi opozarja, da 'sovjetska znanost ne sme zapirati oči pred razvojem v inozemstvu. Uredniki, «Gteraturnaje gaze-te» so še opreznejši, ko se lotevajo te teme. Le-ti pravijo, da se je freudovska analiza, kot medicinska metoda, spočetka zelo naglo širila, vendar da so nedoslednosti tega sistema kmalu postale očitne, tako da je zanimanje zanjo Izginilo tako v inozemstvu kot v Sovjetski zvezi. To Je naravnost mojstrski evfemizem za stalinistično preganjanje čarovnic. V prvih letih po revoluciji, so se boljševiki zanimali za Freudove ideje. Tako Trocki kot Lu-načarski sta menila, da je Freudov dialektični pristop moč združiti z marksizmom in da se bodo konflikti, ki Jih je Freud proučeval, ohranili tudi v brezrazredni družbi, čeprav v različni obliki. Toda Stalin je mislil drugače. On je obsodil sleherni freudovski pristop. In ker Je Stalin, kot nekateri mislijo, uspeval na iracionalnosti, je zaradi tega bil proti vsakemu raziskovanju podzavesti. Drugi pa trde, da ((inženir duš« ni mogel trpeti konkurence kakega drugega prihopato-loga. Sodeč po vsem, enotnosti glede tega vprašanja v Sovjetski zvezi še ni. stum, pa naj bo la športni, če tega nima, ali pa eleganten. Glede športnih kostumov priporočajo modni eksperti kostume z dolgimi jopicami, ki imajo lahko pasove, ali pa so tudi brez teh in ki jih dopolnjujejo krila z globokimi gubami, pa tudi zvončasta krila. Med športne kostume >■spadajo kostumi s hlačnimi krili, pa tudi z dolgimi hlačami, ki so v nasprotju z zadnjo modoi popolnoma ravno krojene Vsi li kostumi so iz gladkega volnenega blaga, na primer iz gabardina v naslednjih vzorcih: pued de-poule, principe di Galles in še v drugih karirastih vzorcih. lahko so pa tudi enobarvni, toda v tem primeru zahtevajo zelo žipopisane bluze, ki bodo tak kostum še d osebno poživile. Toliko o športnih kostumih, ki imajo lahko seveda tudi zelo kratke jopice. Glede elegantnih kostumov pa bo izbira letos zelo enostavna. Ker je letos izredno v modi plava barvo, se bo lahko vsaka odločila za plav kostum, ki bo lahko zelo temne, pa tudi bolj mornarske plave barve. K takemu kostumu bo tako rekoč obvezna bela bluza, ki ho lahko okrašena s čipkami in drugimi naborki, lahko bo pa tudi povsem enostavna in gladko krojena. Mlajše si bodo lahko privoščile tuai varianto rdečih bluz kot tudi izbiro rdečega kostuma s temno plavo ali pa belo bluzo. Vsi elegantni kostumi se vračam h klasičnim krojem, z majhnimi spremembami v dolžini jopic kr so lahko zelo dolge in se nekoliko prilegajo životu, lahko so pa tudi izredno kratke. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -12.00 Ruska revolucija - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Safred -17.20 M. Kacin: »Glucomo Leopardi* - 17.30 Zaploskajmo jim - 18.00 Zbor SAICI - 18.15 Umetnost -18.30 Casella: Partita za klavir in orkester - 19.00 Ansambel Mescoli - 19.10 Pisani balončki - 19.40 Zabavni ansambli - 20 00 Šport - 20.35 cženitev*, komedija 22.25 Skladbe davnih dob - 22.50 Melodije. 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.30 I. Svevo: «La novella ..» - 14.10 Brahmsova serenada. Koper 6.30, 7.30, 12.30 114.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 10.45 Plošče - 11.00 Beležnica - 11.30 Današnji pevci - 12.00, 12.50 in 14.10 Glasba po željah • 15.30 Lahka glasba 16.30 Opereta - 17.00 Današnji gostje - 17.40 Narodne pesmi ■ 19.00 Ansambel Fountain - 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8 00, 13.00 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak 10.05 Šola - 10.35 Ura glasbe '2.05 Kontrapunkt • 13.20 Preizkušajo se diletanti ■ 14.45 Popevke 15 30 Nove pesmi 16.00 Spored za mladino ■ 18.05 Veliki ČETRTEK, 18. APRILA 1968 variete - 19.11 Radijska priredba - 20.15 Lahka glasba 21.15 Sup-pejev «Boccaccio» • 22.00 Volilna tribuna II. program 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi • 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.40 Skeči in plošče - 11,41 Popevke - 13.00 Poje G. Cinquetti - 14.00 Juke box - 15 16 Operni pevci - 16.00 Z mikrofonom v Cremo-ni - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Glasbeni spored - 20.06 Kronike in zanimivosti - 20.15 Glasbeno tekmovanje - 21.15 Angleške plošče. III. program 10.00 Schubert in Beethoven -11.20 Ghedini kot skladatelj - 12.20 Mozartove variacije - 13.00 Veliki interpreti - 14.30 Komorna glasba - 15.50 Resna glasba - 17.20 Francoščina - 17.40 Schumannove skladbe - 18.15 Gospodarstvo - 18.30 Lahka glasba 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.45 A. Berg: «Lulu» Slovenija 6.00, 7.00, 10.00. 13.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja -8.55 Družba, ki v njej živimo -9.25 Nekaj pesmi 9.40 P. Lipar: »Uganka* - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki 11.20 Jug. pevci - 120° Na današnji dan 12.10 Tz opere »Matija Gubec* - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Pri- poročajo vam... - 14 05 Izbrali smo vam 14.45 Liriki, za otroke -15.40 Pianist A. Jarc - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnosti 18.15 Turistična oddaja 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Poje M. Deržaj - 20.00 Domače pesmi 21.90 Absurdni človek v dramatiki 21.40 Glasbeni nokturno - Z2.10 Honeggerjev večer - 23.05 V. Solouhin: Živeti na zemlji. Ital. tele viiijo 10.30 Šola - 12 30 Dokumentarec - 13.30 Dnevnik - 17.00 Spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Kmetijska oddaja - 19 15 Poljudna znanost 19.45 Spor* in kronike -20.30 Dnevnik 21.00 Film «11 te-soro di Serafino* 22.00 Volilna tribuna - 23.00 Dnevnik. II. kanat 18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Francoščina 21.00 Dnevnik - 21.15 Su e giu - 22 15 Filmske kronike. Jug. televizija 17.10, 18.05, 20.00, 22.20 Poročila - 9.40, 14.50 TV v šol- - 10.35, 15.45 Nemščina - 11.00 Angleščina -16.10 Splošna izobrazba - 17.15 Medvedov Godrnjavček , 17.30 Oddaja za otroke - 18.15 Turistične informacije - 18.20 Zbor Zarja iz Trbovelj - 18.45 Kaleidoskop - 19.05 G. Mihič: Samci, humoreska -19.45 Vijavaja - 20.35 Integracija premogovnikov - 21.50 Iz operete Vesela vdova. IVAN REGENT: SPOMINI 13. Iz navdušenja za rusko revolucijo je med slovenskimi delavci vzkipela jeza proti tržaškemu slovenskemu narodnemu dnevniku Edinost, ki je pisal proti ruski revoluciji in zagovarjal carja in njegov absolutizem. Naše vrste so se množile. Ruska revolucija 1905. leta je po svoje zrevolucio-nirala slovensko in italijansko delovno ljudstvo v Trstu in na vsem Primorskem. Mislim, da je ta revolucija enako vplivala tudi na italijanske delavce v Trstu. Delo za pridobivanje slovenskih delavcev in slovenskih kmetov za vstop v socialnodemokratlčno stranko je postalo po tej revoluciji lažje. Vendar je le slučaj, da je bilo prav 1905. leta ustanovljeno delavsko prosvetno društvo Ljudski oder, z ustanovitvijo katerega se je praktično začelo naše «šturrnanje» na delavce v mestu in na deželi, da bi Jih pridobili za socialistično stranko. Vključevanje delavcev iz mesta, iz njegove okolice, s Krasa in iz bližnje Istre v naše vrste, pa ni bilo tako, da bi nas lahko zadovoljevalo. Kmete in delavce, ki so šele komaj prišli z dežele, je bilo izredno težko pridobiti. Dejstvo, da so se delavci začeli — deloma tudi z dejavnostjo delavskega prosvetnega društva — orientirati bolj kot poprej v socialistične vrste, in gotovost, da pridemo kmalu do enake volilne pravice, je prestrašilo slovenske narodne kroge v Trstu. Iz strahu, da ne bi začeli preveč izgubljati svojih pozicij med delavci, pa tudi zaradi sovražnega razpoloženja do socialistov so leta 1907 pred volitvami ustanovili Narodno delavsko organizacijo, ki je ob velikem prvotnem narodnem navdušenju in zaradi demago-ških nastopov njenih voditeljev pritegnila v kratkem času v svoje vrste prav mnogo slovenskih delavcev. Po ustanovitvi te organizacije, ki je bila močno in grobo aktivna, Je stranka izgubila nekaj članov, še več slovenskih delavcev pa je zapustilo naše, predvsem mednarodne strokovne (sindikalna) organizacije in se vpisalo v Narodno delavsko organizacijo. Slovenski narodnjaki so z največjimi upanji začeli uporabljati proti naši stranki metode, kakršne so uporabljali od 1919. leta naprej italijanski fašisti, razlika med njimi in fašisti je bila samo v tem, da slovenski narodnjaki niso prišli do državne oblasti, zato pa so jih avstrofilski elementi in avstrijske oblasti v tem boju vsekakor močno podpirale. Boja slovenskih narodnjakov in Narodne delavske organizacije proti socialni demokraciji pa ni netilo samo njihovo nerazumljivo sovraštvo do socializma, marveč ga je netil tudi tedaj še nepotrebni strah, da ne bi pri bližajočih se volitvah izgubili preveč glasov. Ne mislim, da so se bali, da ne bi zmagah v slovenskih in hrvatskih volilnih okrajih, torej tudi v tržaški okolici, tega se niso bali in se jim tega tudi ni bilo treba bati, čeprav so bile volitve vsekakor tudi zanje velika uganka. Bali so se, da bi dobili premalo glasov. Ker so le sebe imeli za Slovence, so menili, da je v Trstu samo toliko Slovencev, kolikor so dobili njihovi kandidati glasov; če bi dobili premalo glasov, bi bil to samo dokaz, po njihovi logiki seveda, da je v Trstu manj Slovencev, kot so sami pravili, da jih je. To je povzročilo, da je boj med socialisti in slovenskimi narodnjaki po ustanovitvi Narodne delavske organizacije — v nadaljevanju NDO — in zlasti pred volitvami 1907. leta postal boj na nož. Položaj se je tako močno zaostril, da je NDO ob stavki luških delavcev v Trstu 1908. leta z namenom, da bi škodovala socialistom, v dogovoru z organizacijo italijanskih delodajalcev nabirala v slovenskih krajih stavkokaze za tržaško luko. To svoje umazano početje, ki pa jim ni nič pomagalo, so narodnjaki opravičevali, češ da se tako bojujejo proti antinacionalni socialni demokraciji, in trdili, da bodo na tak način povečali število Slovencev v Trstu. Volilni boj leta 1907 Je bil v Trstu zelo oster. Italijanski nacionalisti so hoteli dokazati, da je Trst italijansko ireden-(Išticeii, slovenski narodnjaki pa so hoteli dokazati, da Je Trst slovenski. Oboji so se borili z vsemi sredstvi proti slovenskim in italijanskim socialnim demokratom, italijanski nacionalisti so trdili, da so se italijanski socialisti prodali Slovencem in Avstrijcem, slovenski narodnjaki pa so trdili, da so se slovenski socialisti prodali Italijanom. Bilo je hkrati žalostno in smešno, da so se takih oslarij posluževale dozdevno resne politične stranke in osebnosti. Ob ustanovitvi NDO je tedaj krožilo med slovenskim prebivalstvom več verzij. Med temi tudi verzija dr. Tume, ki je menil, da je dr. Josip Mandič, prvi in edini predsednik NDO, ustanovil to organizacijo proti volji tržaških slovenskih narodnih voditeljev z namenom, da bi vtisnil slovenskemu narodnemu boju napreden in demokratičen značaj. Pri tem da je hotel slediti naukom narodnih socialistov na Češkem, katere je vodil tedanji češki poslanec v avstrijskem parlamentu, Vaclav Kloiač. V Trstu nismo imeli možnosti prodreti v tajne slovenske narodne organizacije, zato ne morem trditi, da je bil Mandičev namen tak, kakršnega mu je pripisoval dr. Tuma. V Trstu ni bilo treba ustanavljati take delavske narodne organizacije, marveč je bilo potrebno zdemokrati-zirati in spametovati voditelje tržaškega slovenskega narodnega gibanja, izvleči jih iz pokornosti do Franca Jožefa; izkopati jih iz avstrijakantstva; poriniti jih v naprednejše politične tokove, prisiliti jih, da bi dali svoji politiki resno politično vsebino in prenehali biti samo narodnjaki in da bi se orientirali v kako napredno svetovno misel. Nova stranka, kakršno Je po mnenju dr. Tume hotel ustanoviti dr. Mandič, je bila daleč od vsega tega in se 1e zato nujno morala spoprijeti s socialnimi demokrati, to je z nami, enostavno nadaljevati in poostriti boj proti socialni demokraciji, se izenačiti z voditelji slovenskega narodnega gibanja in končno zdrsniti na raven stavkolomstva. Vendar je navzlic vsemu, kar sem povedal o dr. Mandiču, v trditvi dr. Tume o Mandiču morebiti vendarle kaplja resnice. Na neki seji za slovenske šole v Trstu, ki so jo bili sklicali slovenski starši mestnega okraja Sv. Jakob, se je dr. Mandič navduševal za skupen nastop z nami in z italijanskimi socialisti za to pravično slovensko zahtevo. Dr. Otokar Rybar pa tega ni hotel in Mandič se mu je uklonil. Ce je Mandič res hotel imeti novo stranko, se kot politični voditelj ni izkazal. Med bojem proti NDO in med volilno kampanjo nas je bilo zelo malo, ki smo bili sposobni prirejati volilne shode. Na Primorskem smo imeli v stranki dva intelektualca, ki pa nista hodila na shode; dr. Josip Ferfolja ni mogel zaradi drugih obveznosti, dr. Anton Dermota pa je bil bolan in je mogel hoditi na shode le redko. Vsa volilna agitacija za Jugoslovansko socialnodemokratlčno stranko Je bila v Trstu, Istri m na Goriškem na ramenih dveh ali treh sodrugov! Italijanski sodrugi so bili glede tega mnogo na boljšem, ker so imeli v svoji stranki veliko sposobnih agitatorjev in' propagandistov. V tržaški okolici je kandidiraj slovenski socialist Anton Jernejčič, ki pa je zaradi svoje pohabljenosti težko hodil na volilne shode. Moral sem mu biti vedno ob strani, kar sem storil zelo rad. Vinko Kermolj je kandidiral na Krasu in tudi z njim sem hodil na vse shode. Z njim tudi zato, ker ni upal iti sam. France Milost in Alojz Štolfa sta agitirala v glavnem v goriški okolici ter v Soški dolini, in tudi tja sem se moral večkrat podati. Dober in priden agitator, ki Je večkrat in rad zahajal na shode, je bil Jože Pe-tejan, ki Je bil tudi dober govornik. Jože Kopač je moral na Kranjsko, kjer je kandidiral. Poleg tega so bili dobri agitatorji od človeka do človeka v Trstu in na Krasu sodrugi Andrej Bahun, Fridrih Žnidaršič, France Jernejčič Franc Sešek, Valentin Mešek, Nace Mihevc, Ivan Makuc ’ Avgust Novak itd., na Goriškem Valentin Komavli, Filip Ropaš Simo-netti, Gorkič, Arčon in drugi. Volilni boj je bil v nekaterih Zel° VroC’. ker smo Premr|ogokrat naleteli na aktiviste NDO, s katerimi je bilo treba govoriti s stoli in poleni Poleg tega pa smo morali prirejati shode tudi v mestu, kjer smo agitirali za kandidate italijanske socialistične stranke. Razume se, da smo tedaj že imeli po vsem Goriškem, v Trstu, deloma tudi v slovenskih krajih Istre precejšnje število zaupnikov (aktivistov), ki so vsak v svojem kraju agitirali od moža do moža za naše kandidate. tnadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Naj višja temperatura 18,5, najnižja 11,6, ob 19. uri 16,6 stopinje, zračni tlak 1018,9 stanoviten, veter severozahodnik 6 km na uro, vlaga 66 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13,9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, II. aprila KONRAD Sonce vzide ob 5.14 in zatone ob 18J55 — Dolžina dneva 13.41 — Luna vzide ob 0.57 in zatone ob 8.45. Jutri, PETEK, 1». aprila EMA VOLILNA KAMPANJA VSTOPA V ŽIVAHNEJŠE OBDOBJE ToIloy in Dušan Košuta odprla volilno kampanjo za socialiste Slovenski kandidat na listi PSU za parlament Dušan Košuta, je poudaril, da morajo socialisti nadaljevati prizadevanje za uresničenje vseh pravic Slovencev - Senator ToHoy o porazu nacionalizma v Trstu Včeraj je minister za zunanjo trgovino senator Tol!oy odprl volilno kampanjo za združene socialiste v Trstu. Na zborovanju, ki je bilo v kinu Ritz, je prvi spregovoril sotajnik stranke Pierandrei, ki je med drugim omenil tudi njeno politiko do slovenske manjšine. Zatem je spregovoril v slovenščini kandidat za poslansko zbornico Dušan Košuta, ki je dejal, da se spusča stranka v bitko velikega političnega pomena, saj teži za spremembo statičnega političnega položaja v Italiji s pomočjo raznih reform. Dejal je, da je zaključek pretekle zakonodajne dobe kljub delnim neuspehom pozitiven, saj so se utrdile s prisotnostjo socialistov demokratične ustanove. Po položaju v državi in gospodarskih razmerah v Trstu je Košuta orisal položaj slovenske manjšine in razloge vključitve dela Slovencev v socialistično stranko. Rekel je, da je nedvomna zasluga socialistov in naprednih strank, da se je položaj Slovencev v deželi vsekakor premaknil na bolje ter da se je pričela krhati stara nacional-fašistična miselnost o Slovencih kot o državljanih druge kategorije, če ne kot o potencialnih sovražnikih celotnosti države. Koalicijska vlada levega centra, ki kljub priznanim naporom še ni izpolnila vseh upanj tukajšnjih Slovencev, pomeni v tem razdobju nedvomno prelomnico. Vsaka manjšina živi v hudem položaju zato, ker je manjšina, celo takrat, ko dosledno izvajajo načela o enakopravnosti in njeni zaščiti. To velja še zlasti za Slovence, ki prebivamo v Italiji, a ki še zdaleč ne uživamo tega, kar določa ustava. Ta namreč pravi, da mora republika ščititi manjšine s posebnimi zakoni. Oglejmo pa si, kakšne so nekatere stvari v praksi. Osnovna pravica je uporaba materinega jezika v odnosu do oblasti, do javnih uradov, kar se pogosto-ma označuje za dvojezičnost. Slovenci zahtevamo, da se smatrajo prošnje v našem jeziku za enakopravne, tako da dobe prosilci odgovor v slovenščini. Za tem je Košuta dejal, da ne zahtevamo dvojezičnosti v pomenu, ki ga ji nekateri pripisujejo. Omenil je tudi, kako se je po zaslugi občine in izključno zaradi pritiska socialistov napravil vsaj v okolici korak naprej, ko so oaprli izpostave z osebjem, ki obvlada slovenščino. Dejal je, da omenja ustava tudi posebne zakone za manjšino, toda z enakopravnostjo je precej slabo in z zakoni ni skoraj nič bolje. V povojnih letih je parlament odobril en sam zakon o slovenskih šolah in še ta je bil pomanjkljiv. Sploh še ni urejen status šolnikov vseh šol. Kje pa so ostali zakoni o jeziku, o zaščiti slovenskih organizacij in podobno? Govornik je dejal, da smo mnogo pričakovali tudi oo dežele in da je treba priznati, da je mnogo pomenila pri ustvarjanju novega vzdušja in medsebojnega razumevanja. Vendar je njen statut zelo o-mejen in kadar hoče dežela kaj odobriti v korist slovenske manjšine, vlada to zavrne, češ da dežela ni za to pristojna Zadeva je naravnost absurdna saj je dobila dežela posebni statut ravno zato, ker prebiva v njej manjšina. Zato se morajo spoštovati obve-ki jih je prevzela združena so- cialistična stranka ter ne sme ostati le pri programih, marveč mora priti do konkretnih rezultatov. Potrebno je, da se vsi socialistični tovariši vživijo v življenjsko problematiko naše manjšine in jo skušajo razumeti. Borba za naše pravice je združena z borbo za socializem in za emancipacijo delavskega razreda. Košuta je tudi omenil žrtve naše manjšine v borbi proti fašizmu, kar je prispevalo k preporodu republiške in demokratične Italije. Tudi zato menimo, da je napočil trenutek, da se morajo naše pravice upoštevati na isti način kakor izpolnjujemo vse dolžnosti. Sociar listična stranka se mora odločno zavzemati za uresničitev postavljenega programa in za obrambo slovenskih pravih. Samo na ta način in v tej smeri slovenski socialisti upravičeno pričakujejo povečanje števila glasov. Pričakujejo tudi več podpore od slovenskih volivcev, ker samo tako bodo imeli dovolj moči pri zahtevah, ki so jih po- faro), ob 18. uri v Ul. del Veltro 65 (Bruno Zecchini), ob 18.30 na Trgu Cavana (Dario Supancic), ob 18.30 na Lonjerski cesti (Tonel), ob 20. uri v Ul. Archi (Colli), ob 20.30 na sedežu na Proseku (Cuf-faro in Albin Škerk). Jutri pa bodo naslednja zborovanja KPI: ob 11. uri na Nabrežju Nazario Sauro pred ribarnico (Zecchini), ob 12. uri v industrijski coni (Radiči - Šema), ob 17. uri pri Rumeni hiši (Cattonar), ob 18. uri v Ul. Lorenzetti - D. Bosco (Jole Burlo in Supancic), ob 18.30 na Trgu Sv. Antona (Calabria in Colli), ob 20. uri na sedežu v Griži (Ba-cicchi), ob 12. uri na Sprehajališču Sv. Andreja - Sv. Marko (Ba-cicchi), ob 20.30 v Ul. Cancelieri (Vidali). Tiskovni urad federacije KPI sporoča, da so deželni funkcionarji sporočili, da so podpisi za predložitev list za deželne volitve, ki so bili zbrani istočasne z zbiranjem podpisov za predložitev kandidatnih list za politične volitve, neveljavni, ker jih ne bi smeli pobirati pred objavo ustrezajočega dekreta. Zato vabi komunistična federacija vse komunistične volivce in podpisnike liste, da listo znova podpišejo v navzočnosti notarnja v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 v četrtek 18. in v petek 19. tm. od 18. do 20. ure. S seboj morajo prinesti osebni spoznavni dokument. Deželni tajnik KPI Silvano Ba-cicchi pa je v imenu deželne svetovalske skupine KPI naslovil pismo na glavnega ravnatelja RAI-TV dr. Ettora Bernabeja, v katerem izraža med drugim protest v zvezi z govorom predsednika deželnega odbora dr. Berzantija po televiziji 16. tm. ob 14. uri, češ da je ta oddaja predstavljala očitno kršitev sporazumov, sprejetih s parlamentarno komisijo za nadzorstvo nad RAI-TV glede volilne snovi. Občina nadaljuje razdeljevanje potrdil za politične volitve. Do včeraj so izročili občinskim slugom 209.165 potrdil, ki se tičejo 351 volilnih odsekov od skupnih 361 v vsej občini. Od teh so jih že razdelili volivcem 67.960, medtem ko so jih 2.917 vrnili volilnemu uradu, ker niso našli volivcev na zadevnih naslovih. Razdeljevanje potrdil se bo moralo končati do 25. aprila. Od tega datuma do 3. maja bodo še enkrat nosili na dom potrdila, ki ne bodo še izročena zaradi zgrešenega na- slova. Volilni urad namreč sproti išče nove naslove volivcev, ki so se preselili v druga stanovanja in katerih potrdila vračajo sluge uradu. Od 4. maja dalje bodo ostala potrdila za tiste volivce, ki jih ne bodo mogli nikakor najti, na razpolago prizadetim v volilnem uraidu. Danes bo občinski odbor na podlagi zakonskih predpisov poskrbel za dodelitev prostora raznim strankam na oglasnih tablah za lepljenje lepakov za propagando za deželne volitve. Zanimivo predavanje NA SLOVENSKI SREDNJI ŠOLI NA PROSEKU I «KongreS» V SG o protisinhrotronu Prof. Giuseppe Fidecaro s tržaške univerze bo danes zvečer predaval o protosinhrotronu in o delovanju evropskega odbora za jedrska raziokovanja CERN, ki ima, kakor znano, svoj sedež v Ženevi, in ki namerava v prihodnjih letih postaviti nekje v Evropi orjaški protosinhrotron 300 GeV. Predavanje bo v dvorani Irijevega centra za strokovno izobraževanje mladine pri Sv. Ani na Trgu Valmaura št. 8, in sicer ob 18.45. Predvajali bodo tudi film o delovanju ženevskega protosinhrotrona 25 GeV. Za predavanje vlada v mestu veliko zanimanje, saj se skupina «mo-drih« pri CERN še ni dokončno izrekla o tem, kje naj se postavi «veliki stroju za raziskovanje infinitezimalnih delcev snovi. Kandidatura Doberdoba je še vedno na dnevnem redu, njen najhujši tekmovalec pa je kraj Le Luc v Franciji; poleg omenjenih dveh kandidatur sta na dnevnem redu še dve, in sicer ena v Zahodni Nemčiji, ena pa na Angleškem. Zasluženo priznanje slovenski dijakinji iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DVE RESOLUCIJI UPRAVNE KOMISIJE PODJETJA ACEGAT Vprašanja mestnih prevozov je treba nujno rešiti na zakonodajni stopnji Zakoni, ki danes urejajo javne prevoze, so bili izdani v začetku tega stoletja - Tudi dežela ima v tem smislu učinkovite pristojnosti Tudi letošnji proračun občinskega podjetja Acegat beleži več kot milijardo lir primanjkljaja. Javno ugotovljeni primanjkljaj pa ni vedno točno ekonomsko izračunan, ker igrajo pri tem včasih svojo vlogo tudi določene politične koristi. Saj se skoraj vsako leto dogaja, da ravnateljstvo podjetja predvideva, vzemimo 1,5 milijarde lir primanjkljaja, upravna komisija ga zmanjša za nekaj sto milijonov, občinski svet pa ga ponovno zmanjšata. Kljub temu pa je že nekaj let, ko podjetje Acegat ne zaključi svojega poslovnega leta, ne da bi zabeležilo nad milijardo lir primanjkljaja. Kje so vzroki za tako pasivno poslovanje tega občinskega velikana, ki nam prodaja vodo, plin, električni tok, ki vzdržuje mestne prevoze, ki proizvaja plin in skrbi za vzdrževanje plinovodov, vodovodov in elektrovodov v tržaški občini? Ekonomska računica uprave podjetja kaže, da vse izgube, ki jih podjetje beleži, Izhajajo iz upravljanja mestne prevozne službe, da so ostale storitve (voda, plin in elektrika) aktivne in da Je treba zaradi tega poskrbeti, da visoki stroški za vzdrževanje mestnega .....................................................................................................im...............um ■■■■■ ii i .......n Seja sveta združenja stanovanjskih upravičencev 27. t.m. protestno zborovanje proti ravnanju hišnih lastnikov V večini primerov so njihove zahteve po zvišanju blokiranih najemnin pretirane Glavni svet združenja stanovanjskih upravičencev je sinoči razpravljal o zakonu o ukinitvi blokiranih najemnin, ki bo stopil delno v veljavo 1. julija letos, delno pa 1. julija prihodnjega leta, ter o njegovih negativnih posledicah v našem mestu. Najprej je tajnik poročal, kako že nekaj mesecev prihaja vsak dan v pisarno združenja na desetine ljudi, ki prosijo za pojasnila in za zaščito pred zahtevami hišnih lastnikov. Med temi je največ delavcev in upokojencev, ki ne vedo kaj storiti, ko jim hišni lastnik pošlje pismo o odpovedi najemne pogodbe s pripombo, naj se zglasijo pri upravniku hiše, kjer naj bi se dogovorili za novo najemnino. Do sedaj so hišni lastniki v Trstu poslali odpovedi dejansko že vsem najemnikom z blokirano najemnino od leta 1947 in od leta 1963. Tajnik je poudaril, da hišni lastniki ne delajo nobene razlike med stanovalci, tudi med tistimi ne, za katere vedo, da imajo manj kot 100.000 lir mesečnega dohodka na družino, ali pa manj kot tri stanovanjske prostore s stanovanjsko gostoto več kot ene osebe na stanovanjski prostor. Za te bo po zakonu najemnina sproščena šele s 1. julijem leta 1969. Na seji je bilo poudarjeno, da mora združenje glede tega vprašanja odločno nastopiti. Omenjeni SGVlami govor je imel minister J2T Tolloy, ki je rekel, da ni zapu- stila politika leve sredine v nobenem mestu tako globokih sledov kakor v Trstu, kar dokazuje dejstvo, da je slovenski kandidat na tem zborovanju spregovoril v slovenskem jeziku. Politika leve sredine predstavlja edino upanje za prihodnost. Obveznost socialistov v vladi je pomenila za Trst bodisi zgodovinski poraz nacionalizma kakor tudi zmago strpnosti in razumevanja. Naciolanisti so izrabljali patriotična čustva in oportunisti kot na primer Giunta so izkoristili idealizem Slataperja. Dokaz, da je nacionalizem izgubil v Trstu bitko, je tudi nazadovanje MSI. Mlada pokolenja zavračajo nacionalizem. Tolloy je poudaril potrebo po prijateljstvu z vzhodnimi in zahodnimi državami in zgraditve demokratične države in demokratične Evrope, ki bosta lahko prebrodili nasprotja. Zatem je Tolloy govoril o splošnem položaju v državi ter se dotaknil položaja v Trstu in deželi sploh. V zvezi s tem je med drugim poudaril, da je treba zgraditi protosinhrotron pri Doberdobu. Z njegovim govorom se je zborovanje zaključilo. tržaška federacij? KPI ima za danes najav’jena naslednja volilna zborovanja: ob 11. uri na Trgu Bel-vedere (Jole Burlo), ob 12. uri na Borznem trgu (inz Antonino Cuf- stih prizadel omejeno število dru-;t pa je v slabšem polo- priz ždn. Trsi žaju. Pri nas 'je 50 odstotkov najemnikov, ki bodo prizadeti. Zato je glavnd svet sklenil, da priredi v soboto, 27. t.m. na Trgu sv. Antona Javno protestno zborovanje proti ravnanju hišnih lastnikov, ki bo povzročilo, da bo v kratkem na tisoče družinam grozil izgon iz stanovanj. Na seji Je bilo tudi ugotovljeno, da hišni lastniki zahtevajo pri podpisu nove najemne pogodbe povišanja najemnin, ki gredo za blokirane najemnine (leta 1947) od 50 do 500 odstotkov; za blokirane najemnine (leta 1963) pa od 40 do 170 odstotkov. Prav tako hišni lastniki zahtevajo tudi povišanje najemnin za poslovne prostore. Velika večina družin, ki je prišla iskat nasvete in podporo k združenju, je izjavila, da ne more na noben način plačevati visokih najemnin, ki jih sedaj od njih zahtevajo. Zato je glavni svet razpravljal tudi o spravni komisiji, ki jo bo ustanovil predsednik so dišča in jo bo vodil spravni sodnik. Ta komisija, v katero bodo gotovo imenovani kot strokovnjaki tudi predstavniki združenja stanovanjskih upravičencev, bo imela nalogo, da poravna spore med hiš nimi lastniki in najemniki glede višine novih najemnin, ki ne smejo biti pretirane. Poleg tega j« na Mjl tekla raz prava tudi o novem pojavu špekulacije z mestnimi r.tavbišči, V zadnjih mesecih so gradbena podjetja vložila na občini veliko število prošenj za rušenje starih hiš, na mestu katerih nameravajo zazidati nove stavbe. V mnogih primerih ne gre za stare, slabo ohranjene hiše, marveč za takšne hišne bloke, ki so še v dobrem stanju. Gradbeniki pa hočejo te hiše porušiti, da bodo na istem mestu zgradili nove visoke hiše z več kot podvojenim številom stanovanj. V resnici pa pri tem ne gre za sanacijo starega dela mesta. Tam, kjer bi bilo treba sanirati, se nihče ne spomni di bd kaj gradil, kot nam dokazuje stanje v starem mestu. špekulacija se izvaja na tistih mestnih področjih, kjer zgradbe niso zavarovane in kjer gradbena pravila ne postavljajo omejitev glede višine. Tudi glede tega vprašanja bo združenje posredovalo pri pristojnih oblasteh in zahtevalo, da nihče ne sme podreti kake zgradbe, v mestu, ne da bi poprej zagotovil stanovalcem u-strezno stanovanje s pogoji, ki so jih uživali v stari zgradbi. 79-letni upokojenec Raimondo Birsa iz Pendice Scoglietto 32 je hotel včeraj pri postaji na Trgu della Borsa stopiti na filobus proge št. 17, ko je zgubil ravnotežje in padel vznak na pločnik. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili udarce in ogrebnine po čelu in na glavi. Pridržali so ga na nevrokirurškem oddelku, kJeT bo mož okreval v 8 dneh. prometa ne bodo šli še naprej izključno v breme podjetja, če ne bodo pristojne oblasti kaj pravočasno ukrenile, menijo upravitelji Acegata, obstaja nevarnost, da bo podjetje zašlo v nerešljiv gospodarski položaj. Ta pojav sicer ne beležimo samo v Trstu. Vsa občinska mestna prevozna podjetja so več ali manj v enakem stanju, ker poslujejo predvsem kot Javno-soclalne in ne kot gospodarske enote. S tem vprašanjem se je ukvarjala tudi upravna komisija podjetja A-cegat, ki Je na predlog predsednika soglasno sprejela dve resoluciji. V prvi upravna komisija ugotavlja, da se je seznanila s stališčem, ki ga Je glede tega vprašanja zavzela u-pravna komisija podjetja za mestne prevoze v Piši, ter se sklicuje na sklepe in napotke, ki jih je sprejel izvršni odbor zveze italijanskih javnih podjetij za mestne prevoze. Resolucija nato pravi, da se strinja z ugotovitvami in zahtevami dveh omehjenih organov, v katerih je predvsem poudarjeno, da je treba čimprej na zakonodajni stopnji rešiti vprašanja mestnih prevozov, kot so rešili vprašanje zasebnih podjetij. Potem ko ugotavlja, da veljajo danes zakoni o javnih prevozih, ki so bili izdani v začetku tega stoletja, so upravitelji Acegata soglasno sklenili, da bodo podprli prizadevanja podjetja v Piši in izvršnega odbora vsedržavne zveze, ter da bodo dali pobude, da opozorijo politične sile in javnost na pomanjkanje ustrezne zakonodaje, ki spravlja občinska prevozna podjetja v velike težave predvsem zaradi socialnih bremen, ki jih sedaj skupnost ne vrača. Druga resolucija pa se prav tako sklicuje na Splošne ugotovitve o hudem gospodarskem položaju podjetij za mestne prevoze, ki so danes v stiski tudi zaradi velikega razvoja zasebnih prevoznih sredstev, ter ugotavlja, da bi morala pristojna oblast konkretno pomagati občinskim prevoznim podjetjem, da bi zmanjšala prevozne stroške, obnovila, posodobila in okrepila prevozna sredstva in naprave. V tej resoluciji se upravitelji A-cegata sklicujejo tudi na posebni deželni statut, ki omogoča deželni upravi, da lahko izdaja zadevne zakone in daje podpore prizadetim podjetjem. Zato so člani upravne komisije Acegata sklenili, je rečeno v resoluciji, da bodo posredovali pri prizadetih občinskih in pokrajinskih upravah, naj te posreduje pri deželni upravi, naj sprejme ustrezne zakonodajne, upravne in finančne ukrepe, ki bodo omogočili, da bodo mestna prevozna podjetja odpravila primanjkljaje in poslovala na zdravi gospodarski podlagi. Stavka delavcev v industriji stekla Pokrajinski tajništvi sindikalnih organizacij Vetro (CCdL) in FIL CEyA (CGIL) sporočata, da bo v okviru vsedržavne stavke delavcev, ki so zaposleni v industriji stekla, tudi na Tržaškem stavka te stroke (podjetje Vetrobel), in sicer od 6. ure v četrtek, 18 tm: do 6. ure, v soboto, 20. aprila Predavanje prof. Luzzata-Fegiza Včeraj je imela srednja Sola Fran Levstik na Proseku izredno svečanost. Učenko Nadjo Simoneta je namreč nagradila knjižna založba Federico Motta iz Milana. Prejela je 60.000 lir in knjigo «Cuore» (Ed-mondo de Amicis). Ta deklica obiskuje I. A razred nižje srednje Sole in je odlična učenka. Njen učni uspeh ob koncu trimesečja je znašal 8.33, kar je edini primer v naši deželi. Nadja Simoneta prihaja v šolo iz Zgonika, kjer je bila tudi rojena 25. marca 1956. Ze v osnovni šoli je pokazala nagnjenje do učenja, kar je obrodilo koristen sad. Razen tega daje dober vzgled svojim sošolcem in sošolkam s svojim lepim in skromnim vedenjem. Vrednost učenkine osebnosti je v prvi vrsti opazil šolski skrbnik prof. dr. Angioletti, ki je prisostvoval šolski svečanosti. Pedagoški svetovalec prof. Stane Mihelič je tudi počastil učenko s svojo prisotnostjo. Ravnatelj dr. Viktor Visnovec je pozdravil navzoče goste, šolnike in dijake, nato pa se je v imenu nagrajene deklice in prizadete šole zahvalil razrednik prof. Zoran Tavčar. Pojasnil je tudi okolje, v katerem deklica živi in njen dobrodejen vpliv v I. A razredu. Gospod Guerrino Aguiari, predstavnik založništva Federico Motta, je po daljšem nagovoru izročil u-čenki Nadji Simoneta denarno nagrado in knjigo. Šolski skrbnik je učenki prebral čestitko direktorja vseh srednjih šol v deželi in ji tudi sam iskreno čestital. Svečanosti so se udeležili tudi njeni starši, saj imajo oni največ zaslug za pravilen duševni razvoj in rast njenih dobrih lastnosti. Em. C. R. Op. ur. Objavljamo dopis, ker vodstvo omenjene šole ni pravočasno obvestilo in povabilo našega u-rednika, da bi se osebno udeležil te vsekakor važne prireditve. Če ne bi bil šolski skrbnik prof. Angioletti na svečanosti omenil, da je to slovenska šola, ne bi nihče, ki ne bi ze prej tega vedel, mogel iz same prireditve sklepati, da je šola res slovenska, kajti tako nagovora slo*enskih profesorjev kakor tudi zahvala učenke so biii samo v italijanščini. Izvedeli smo namreč, da je šolski skrbnik prof. Angioletti v svojem lepem nagovoru med drugim dejal, naj mu oprostijo, ker žal ne obvlada slovenščine da pa bo nekdo njegove besede prevedel v slovenščino. Namesto da bi ravnatelj šole prof. Višnjevec prevedel v slovenščino, kar je šolski skrbnik povedal v italijanščttri je baje rekel: «Ni potrebno, da prevajamo, saj vsi ob/ladamo italijanščino.» Kakor je bilo najavljeno, bo danes ob 18.30 v dvorani Venezian na univerzi prof. Luzzato Fegiz imel predavanje o temi »Kultura in tehnologija v jutrišnjem svetu*. Ker gre za predavanje priznanega strokovnjaka, je za to veliko zanimanje ne samo meči študenti, pač pa tudi med gospodarskimi ope-vitelj' raterji in upravitelji. Davek na prodajo zemljišč Tržaška občina sporoča, da so na oglasni deski županstva v Ul. Mal-canton št. 3 objavljeni sklepi občinskega odbora glede seznama o-seb, ki morajo plačati davek na prodajo stavbišč, ali pa na izkoriščanje zemljišč za gradnjo hiš. V seznamu so imena oseb, ki niso same prijavile, da so prodale ali izkoriščale zemljišče v gradbene namene in jim je občina sama ugotovila obdavčitev. Marljiva dijakinja, ki je prejela nagrado, pa je spregovorila samo v italijanščini, ker so ji pač tako naročili. Če ni tako res, kot smo napisali, naj nam g. ravnate!) Višnjevec pošlje preklic, ki ga bomo rade volje objavili dobesedno. Pri tem moramo še pripomniti, da za to, kar se je včeraj zgodilo na slovenski srednji šoli na Proseku, ne nosi odgovornosti profesorski zbor. Zdi se nam pa, da bi bilo umestno, če bi o tej zadevi zdaj profesorski zbor razpravljal in zavzel svoje stališče do takega ravnanja ravnatelja slovenske šole. Ni nam treba še posebej poudarjati, da tako ravnanje ne dela časti slovenski šoli, kakor tudi ne utrjuje njenega ugleda med slovenskimi starši, niti med našimi italijanskimi sosedi. To nikakor ni dober zgled mladini, da bo znala cenit* in spoštovati svoj materin jezik. In končno ta primer je še bolj žalosten, ker je sam solski skrbni!, izrecno želel, da se njegov nagovor na slovenski šoli prevede v slovenščino. tniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii MED SVOJIM VČERAJŠNJIM OBISKOM Člani študijske skupine EGS seznunjeni z vprušunji dežele V dvorani tržaškega županstva so ugledne goste sprejeli vsi najvidnejši predstavniki krajevnih oblasti in dežele • Poročila dr. Berzantija in resornih odbornikov • Pozdrav župana Spaccinija Studijska skupina strokovnjakov evropske gospodarske skupnosti, ki jo sestavlja 27 izvedencev z gospodarskega in socialnega področja, ln ki jo vodi Nemec H. Algner, Je včeraj pričela svoj dvodnevni obisk naši deželi. Njeni člani, ki se ukvarjajo s specifičnimi problemi deželne narave v okviru EGS, so se prvi dan svojega bivanja na našem področju sestali s predstavniki de- JUdMUcmU A. RIGAMONTI TRST - Ul. Manzoni 20 - TeL 96-085 OPREMA ZA AVTOMOBILE FIAT TOVORNJAKE IN POLTOVORNJAKE: FIAT 626-640-666-666N7-680 ORIGINALNI MATERIAL FIAT ZMERNE CENE IN NAJVECJI POPUSTI želnih in krajevnih oblasti in si v spremstvu predsednika dr. M. Fran-zila ogledali tržaško pristanišče. Osrednji sestanek je bil v večernih urah v glavni dvorani na tržaškem županstvu, kjer so se gostje sestali z najvidnejšimi predstavniki oblasti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Poleg predsednika deželnega odbora dr. Berzantija, predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija, številnih deželnih odbornikov, generalnega vladnega komisarja dr. Cappellinija, predsednika tržaške pokrajine dr. Savone in goriške pokrajine dr. Chienta-rolija, so bili prisotni še predsedniki deželnih trgovinskih zbornic, predsednik družbe Autovie Venete Tonutti, predsednik pristaniške uprave ter številne druge osebnosti. Člane študijske komisije so dr. Berzanti in odborniki seznanili z osnovnimi vprašanji naše dežele, z vprašanji, ki se porajajo zlasti v zvezi z njenim socialnim, kulturnim in gospodarskim razvojem v stiku z drugimi narodi EGS, še posebej pa v stiku z narodi iz sosednjih dežel, izven šesterice. Dr. Berzanti je navedel vrsto otipljivih podatkov o sedanjem stanju v Furlaniji - Julijski krajini, njegova izvajanja pa so vsak s svojega pristojnega resorja dopolnili še odborniki za kmetijstvo Comelli, za industrijo in trgovino Marpillero, za promet in turizem Giacomettl, za Javna dela Masutto, za kulturo in izobrazbo Giust, za socialno skrbstvo Dal Mas, za krajevne uprave Vicarlo ter za načrtovanje Stopper. Prostor, ki ga imamo na razpolago, nam žal ne dopušča, da bi obravnavali posebej nastope vseh navedenih govornikov, čeprav so bili ti posegi zanimivi tudi zaradi tega, ker se uana-šajo na prizadevanja deželne uprave v njeni prvi mandatni dobi; glavne izpovedane misli pa so se ujemale v tem, da je naša dežela kot obrobno področje v EGS po eni strani močno na škodi, ker jo razvoj na marsikaterem področju prav zaradi te obrobnosti (pomanjkljive zveze in oddaljenosti) zanemarja, po drugi strani pa ji prav ta lega nudi možnost, da se vsestransko uveljavi kot most med Evropsko gospodarsko skupnostjo in evropskimi deželami izven nje. Mednarodno poslanstvo dežele ln še posebej tržaškega pristanišča je treba torej v prihodnje primerno okrepiti. V tej zvezi je deželni odbornik za načrtovanje Stopper v Imenu deželnega odbora povabil študijsko komisijo, naj bi se zavzela pri vodstvu evropske gospodarske skupnosti, da bi temeljito proučili mednarodno vlogo Furlanije - Julijske krajine ln zlasti tržaškega pristanišča. Goste je v imenu tržaškega prebivalstva pozdravil inž. Spaccini, ki je v krajšem priložnostnem govoru navedel dosedanje stike našega mesta z organi evropske gospodarske skupnosti. Sledilo je poročilo prof. Medija o protosinhrotronu. ki naj bi ga postavili na Do-berdobsKl planoti. Danes si bodo mednarodni strokovnjaki ogledali j nekaj industrijskih obratov v de-' želi, nakar se bo njihov obisk zaključil. V petek bo Slovensko gledališče v Trstu uprizorilo na odru Kulturnega doma v koncertni izvedbi novo dramo Primoža Kozaka «Kon- gres». Kozakova drama je bila pred kratkim prvič uprizorjena v Drami SNG, kjer je doživela izreden u-speh; bila je ocenjena kot ena izmed najboljših del povojne slovenske dramatike. «Kongres» obravnava problematiko slovenske današnje stvarnosti iz zornega kota intelektualca, ki živi v dilemi med «novim in starim». Režijo in scensko realizacijo je oskrbel lože Babič, ki se je poslu-žil vseh igralcev Slovenskega gledališča v Trstu. Slovensko gledališče vTrstu KULTURNI DOM Primož Kozak KONGRES (koncertna uprizoritev v treh dejanjih) Režija: JOŽE BABIČ PREMIERA: V petek, 19 aprila ob 20.30 Abonma: premierski • red A - Al športni - red H (Vstopnice so še na razpolago) PONOVITVE: V soboto, 20. aprila ob 20.30 Abonma: I. ponovitev . redB sindikalni . red G dijaški - red F (Vstopnice so še na razpolago) V nedeljo, 21. aprila ob 17. uri Abonma: nedeljski pop. — red D invalidski - red C okoliški - red E (Vstopnice so še na razpolago) Prodaja vstopnic od četrtka, 18. aprila, dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Odbor za proslavo STOLETNICE KMEČKE ČITALNICE v Skednju v a di na MLADINSKI GLASBENO ■ LITERARNI VEČER ki bo v sredo, 24. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju S to prireditvijo se začenja proslavljanje stoletnega jubileja. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT V petek, 19. aprila ob 20.30 bosta v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predavala prof. IGOR ŠKRAB o opremi planinca in alpinista TONE SAZONOV o orientaciji, samoreše-vanju in tehniki plezanja Sledilo bo prikazovanje diapozitivov o nedavnem prvenstvenem zimskem vzponu v Čopovem stebru v Triglavski severni steni. Vabljeni vsi ljubitelji goržt, posebno pa udeleženci plezalnega tečaja. KASTA priredi 1. maja 1968 izlet v RAKOV ŠKOCJAN Odhod ob 7.30 izpred sodnije. Vpisovanje v Tržaški knjigarni vsak dan od 18. do 19. ure. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 8. do 14. t.m. ugotovil naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 5, ošpice 11 (7 izven občine), norice 12, kožni izpuščaji 2, oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 1, rdečke 17, srbečica 3 (2 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 8 (1 izven občine), akutni sklepni revmatizem. Gledališča Verdi V soboto bo v gledališču Verdi peti simfonični koncert spomladanske sim_ fonične sezone. Orkester gledališča Verdii bo dirigiral dirigent Vittorio Gui, kot solist pa bo nastopil pianist Pietro Scarpini. Program bo v celoti posvečen Ludvvigu van Beethovnu in bo obsegal uverturo op. 115, Četrti koncert za klavir in orkester ter Šesto simfonijo (Pasionale). Koncert se bo začel ob 21. uri. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Teatro Stabile Igralska skupina Teatro Stabile se je po daljši turneji po Italiji, kjer je uprizarjala Goldonijevo komedijo ((Lažnivec)), vrnila v našo deželo in bo nastopila s ((Komedijo Zannov« na turneji v Umagu in v Bujah. V soboto ob 16.30 ln v nedeljo ob 10.30 bo »Komedijo Zannov» ponovila za otroke v tržaškem Avditoriju. Od četrtka do nedelje bo gledališče nastopilo z »Malim Eyolfom» v gledališču «Firenze Teatro«, nato pa bo ansambel ponovno odpotoval v Istro, kjer bo uprizoril Goldonijevega «Laž. nivca« v Rovinju, Pulju, Vodnjanu ln na Reki. Naztonale 16,00 «Squadra omicldi, spa-rate a vista«. R. VVidmark, Henry Fonda. Technicolor - Techniscope. Excelsior 16.00 ((Banditi a Milano«. G. M. Volonte, Don Backi. M. Lee, Technicolor • Techniscope. Fenice 15.30 (dmpiccalo piu in alto«. C. Eastvvood, Stevens. Technicolor. Eden 15.00 «Bamb!». Barvna risanka W. Disneya. Grattacielo 16.00 ((Benjamin«. Cathe-rine Deneuve, M. Piccoli, M. Morgan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom, Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) Danes zaprto. — V petek ob 16.00 «Quella carogna delPispettore Stef-ling». Henry Silva, Beba Lončar. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.00 «1 sette fratelll Cervl«. Lisa Gastopi. G. M. Volonte. Technicolor. Filodrammatlco 16.30 «1 dolci vizi della casta Susanna«. P. Petit. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 »LMnvestlgatore«. Fr. Sinatra, R. Corite. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. — Zadnji dan. Cristallo 16.00 «La calda notte del-1'lspettore Tipps« Barvna kriminal ka Garibaldi 16.30 «Dove la terra Scotta#. G. Cooper. Technicolor. Capitol 16.00 «11 proteta«. Ann Mar-gret. Vittorio Gassman. Aurora 16.30 «La morte non conta i dollari«. Mark Damon. Technicolor. Impero 16.30 «Io, due figlie, tre vali" ge». Louis de Funes. Technicolor. Astra 16.30 «Io, io, lo . . . e gli altri*. W. Ohiari, M. Mastroianni, S. Man-gano, G. Lollobrlgida. Vittorio Veneto 16.00 «Natascla«. Ser-gio Bondarcluk, Ludmilla Saveljeva. Iz romana L. Tolstoja Vojna In mir.' Abbazia 16.00 cDuello alPultimo san-gue». R. Hudson, d. Reed. Technicolor. Razna obvestila / Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča, da bo danes ob 15.30 telovadba za otroke. Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 28. 4. 1968 Izlet na StarO goro pri Čedadu, v Kobarid ter na grob Simona Gregorčiča k Sv. Lovrencu pod Libušnjami. Vpisovanje vsak večer, razen ob sobotah m nedeljah od 20.30 do 22. ure na sedežu društva v Skedenjski ulici 24/1. SPDT priredi v nedeljo, 21. april Izlet na Volnik. Zbirališče ob 9. P) pred tramvajsko postajo na Opčinat Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. aprila 1968 se je v Trsti* rodilo 12 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 21-letni Sergio Cram*" stetter, 46-letnl Antonio Spangaro, 80-letna Giuseppina Svagelj, 54-letni Ma. rio Canziani, 78-letna Anna Bastiah-cich vd. Campanella, 64-letni Brun® Baitz, 60-letni Pietro Clon, 774etni Luigi Černe, 65-letni Antonio CauteO 71-Ietna Armida Sandrini vd. Draghic-chio, 70-letna Maria Strekeilj vd. P*" telin, 66-letni Giovanni Tramontln. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure) AlPAngelo d’Oro, l'rg Goldoni Cipolla, Ul. Belpogglo 4. Marchio, L Gtnnastlca 44. Mlanl, Drevored Mir mare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8.30) Dr. Gmelner, Ul Giulta 14. Manz ni. Trg Sonnlno 4 1NAM, Al Cedr Trg Oberdan 2. D'Ambrosi, Ul Zori ti 19/c. I Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Marije Stopar daruje Angela' 1000 lir za Dijaško matico Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast in no no RUDOLF BASTJANČIČ Pogreb dragega pokojnika bo danes, 18. t. m. ob 15.40 mrtvašnice pri Magdaleni na pokopališče v Slivnem. Žalujoči hčerka Lidija, zet Aldo in vnukinja Slivno - Zgonik, 18. apri la 1968 Dne 17. t. m. nas je zapustila MARIJA ŠTREKELJ vd. PETELIN Pogreb pokojnice bo danes, 18. t. m. iz mrtvašnice glav-le bolnišnice v Mavhinje št. 48 ter od tam ob 16.30 na do-riače pokopališče. Žalostno vest sporočajo sinovi, hčere, zetje in neveste vnuki, bratje, sestre, svaki in svakinje in drugo sorodstvo. Mavhinje - VVellington (Nova Zelandija), 18. aprila 1968 5 -2 18. aprila 1961 Ig tkžažkiii sodnih dvoran Bobrih 7 let zapora za tatove toskanskih volkov*priŠtivana Javni tožilec je za vse tri zahteval skupno 11 let zapora paškim kazenskim sodiščem veiitdsedrak Lugnani, tožilec Ta-zapisnikar Chiarelli) so se deni;;1 za°ovarjati včeraj trije mla-tatvf’ .so bili obtoženi raznih nH a a se Posebej tatvine enega nj, dveh bronastih volkov pri Štiva-1 so ju postavili na skali ob «T ‘ v spomin dveh polkov brigade scana» _(«I lupi di Toscana*). ip(nd Zatožni klopi so sedeli: 28-Va,rl° zavadlal iz Ul. Madon-'*hi Maro 19, 22-letni Enea Ros-«5 S. Vito 4 ter 20-letni Gior-vn,ilfartellani iz Miramarskega dre-Dn eda Mladeniči niso v pri-s»nT’ S obravnavi sta prisostvovala ^mo Zavadlal in Martellam. Rossi-keni :! baje prepozno obveščen, Ujmasiuzi vojaški rok nekje blizu mi„jb>zmca je dolžila tri omenjene adenice, da so ponoči med 28. in apr“om prežagali zadnji nogi Orhtmi ---- ne ooaraii /-auuji štiv?Jene^a bronastega volka pri ilnnianu ter nato polomili sprednji nor cin. pdoesli plen s seboj. Isto irsni kin siJ H*>radli tudi bronast dopi I Pifi • bjariskega kralja Umberta zeiu Je,il shranjen v vojnem mu-Virit Pf, Henriqueza na griču Sv. gNadalje so se polastili še več ki iiuas^,b. .cevi in raznih aparatov, meto rab’j° pri varjenju. Te pred-ieti» n0.,odnesli z gradbišča pod-30 a .[ilrio. v žavljah. Ponoči med Dola^v om in 1- majem pa so se ki il!!C'is*ci organi so prišli mlade-ka ?ina sled čisto slučajno. Ne-javnP01cljska patrulja komisariata reč ?,i,Va-rr!osti v Barkovljah je nam-škP,' b železniški progi pri železni-prerii bloku, št. 37 našla 2. maja *ani V6Č nrpHmpfnv fnrinruvr* to tezo ter skušal doseči, da bi vrnili to vsoto njegovemu varovancu. Naklep pa je spodletel, kajti sodniki so ukazali, naj se vsota shrani na sodišču, kot jamstvo za izplačilo zelo hude denarne kazni, ki so mu jo naložili: 3 mesece zapora ln 4 milijone ln pol lir globe. Tudi Moimasa ln Mattescovo so spoznali za kriva ter so obsodili vsakega na dva meseca zapora in tri milijone iir globe. ......... V marcu ugotovljena kazniva dejanja V mesecu marcu ie tržaška kvestura ugotovila naslednja kazniva dejanja: odvzem zastavljenih predmetov (6), grožnja proti javnemu uradniku, prekinitev javne službe (3), žalitev javnega uradnika, hlinjenje kaznivega dejanja, podpora kaznivemu dejanju, samovoljno u-veljavljanje svojih pravic z nasiljem nad dobrinami (4), združeva- nje (2), zamenjava osebe, lažno pričevanje o lastnih osebnih podatkih (4), nespodobna dejanja (3), nespodobne publikacije (2), kršitev dolžnosti vzdrževanja družine (3), slabo ravnanje z družino, povzročitev telesnin poškodb (8), povzročitev telesnih poškodb z obtežilni-mi okoliščinami, nenamerni uboj, nenamerna povzročitev telesnih po škodb (29), žalitev (11), obrekovanje, grožnja (2), kršitev stanovanjske nedotakljivosti, tatvina (2), tatvina z obtežilnimi okoliščinami (6), poskus tatvine z obtežilnimi okoliščinami, izsiljevanje, ugrabitev z namenom izsiljevanja, poškodovanje, goljufija, namerna neplačlji-vost, izdajanje čekov brez kritja (3), izkoriščanje prostitucije, vinjenost. Aretirali so 46 oseb ter izvršili 30 zapornih ukazov. Ugotovili so tudi 111 raznih prekrškov ter 2.030 prekrškov prometnega zadnje v zločinske namene, nenamer- nika. Našli so ukradeno blago za na povzročitev požara, ponarejeva-1 skupno vrednost preko 8 milijonov. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 SEJA REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI S Agenti še h °koIico ter domnBnaftega volka- ------------ ~ prej ey.a i' da Dodo neznani tatovi zato n ' fs e-i. Pr'šli po plen ter so se zasedo, v katero sta so skrbno prešo pozneje našli Upravičeno so 10 milijonov lir za javna dela v okviru gospodarskega načrta 5. maja bo občinska razstava goveje živine sivorjave alpske pasme Predsinočnjim je bila seja re-pentabrskega občinskega sveta, na kateri je najprej župan imel kratko poročilo o delovanju in o nekaterih ukrepih občinske uprave. Med drugim je sporočil, da Je občinski odbor ugodno sprejel prošnjo treh skupin iz repentabrske občine, ki so se z alegoričnimi vozovi udeležile pustnega slavija na Opčinah. Za spodbudo prirediteljem je občinski odbor Sklenil, da se podeli vsaki skupini 10.000 iir prispevka. Nato je sporočil, da so bila dokončana dela za popravilo ceste, ki pelje na «Petnji vrh» in da je oDčinsKi odbor protestiral pri vojaškem poveljstvu, ker so nekatere vojaške enote imele vojaške vaje na strelišču v dneh, ki niso za to določeni. Vojaško poveljstvo je sporočilo, da sta ta prekršek zagrešila dva oddelka, ki nista nastanjena v Trstu, in je zagotovilo, da je obvestilo vse vojaške oddelke, da smejo uporabljati strelišče za vaje le v dneh, ki so za to določeni. Zupan Je tudi sporočil, da so se nekateri starši otrok, ki obiskujejo popoldanski pouk, pritožili glede uporabe italijanskega in slovenskega jezika pri poučevanju raznih predmetov. Rekel je, da je občinski odbor proučil to zadevo in zaprosil šolski patronat, naj odpravi to neprijetnost. Na koncu je še sporočil, da Je vladni komisariat določil repenta-brski občini za letošnje leto 10 milijonov lir za Javna dela v okviru gospodarskega načrta. Občinski odbor ni še pripravil seznama javnih del, kar pa bo storil čimprej ln nato predložil, v odobritev občinskemu svetu. Občinski odbor Je med drugim sprejel razne sklepe, in sicer glede povišanje plače občinskim u-službencem, prispevka za razstavo živine In za praznik terana itd. Občinski odbor je tudi uredil spor. no zadevo glede lastnine občinskega zemljišča, ki ga je kupila Žita Danieli-Gomizelj. Občinski svet je soglasno odobril sklepe občinske-je z večino uredili parkirni prostor in razširili cesto. O tej zadevi je bila pre. cej živahna diskusija in svetovalci so očitali zlasti nekaterim lastnikom zemljišč, da so zahtevali previsoko ceno, saj bi parkirni prostor predvsem koristil njihovim gostinskim lokalom. Glede jusarskega zemljišča, na katerem gradijo športno igrišče pri Repnu, je župan sporočil, da je glavni komisar za Jusarska zemljišča dr. Palermo pristal na predlog, da se omenjeno jusarsko zemljišče spremeni v zemljišče za javne koristi. Na ta način ne bo treba občini plačati približno 800.000 lir za nakup tega zemljišča, kakor je do sedaj zahteval dr. Palermo. Pred zaključkom seje je župan še sporočil, da bo občinska razstava goveje živine sivo-rjave alpske pasme, v nedeljo 5. maja, in je priporočil živinorejcem, naj polnoštevilno sodelujejo na razstavi s svojo živino. Pripravljen je izvršilni načrt za obrat, ki bo predeloval smeti Odobriti ga mora občinski svet, ki se bo znova sestal v ponedeljek, 22. aprila Padel je pod kolesa voza Priletni poljedelec se je včeraj ponesrečil pri delu na njivi blizu svojega stanovanja 72-letni Alojz Purič z Opčin, Narodna ulica 56, se je okrog 14. ure peljal na vozu, ki ga je vlekel konj, ko je iz še nepojasnjenih razlogov padel na tla ter zašel pod kolesa voza. Pri tem si je mož polorčil' hekaj reber, se ranil v brado ter se udaril po obrazu in glavi. Mimoidoči avtomobilist ga je pospremil v glavno bolnišnico, kjer so ga pridržali na oddelku za pljučno kirurgijo. Purič bo okreval v 35 dneh. Mrtev v stanovanju Agenti komisariata Javne varnosti s Trga Stare mitnice so včeraj vdrli v stanovanje v Ul. Ghirlan-daio 40, kjer so našli truplo 61-letnega Josipa Kraške Sodni zdravnik Nicolini, ki je spremljal agente, je ugotovil, da je mož umrl za kapjo že pred tremi ali štirimi dnevi. Policijo je bi' obvestil svak umrlega, Franc Kobal, ki je bil zaskrbljen, ker ni že več dni videval Krašne. Truplo so položili v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. P0 U? f.dcji dan uiela dva tatiča, niča „ j em zaslišanju sta mlade-dala t,J?nala Sv'°i° krivdo ter • iz- 50 PovedaHetiega sopaidfa- KriYcl in h„ Qal1’ da so oni brezposelni dejo . so se zato odločili, da kra-z lahL. ,lnske predmete, ki bi jih j^koto prodali sotna vc®yaišnji obravnavi sta pri-Brelšn!„ ■ adeniča Ponovila svoje htevai „ lzJave, Javni tožilec je žabi- 4 , za vse tri Izredno hude kaz-be ~ zapora in 150.000 lir glo- 3 ie.a zavadlala ln Rossinija ter tcllanii 130-000 lir globe za Mar-dva .i"®;' Sodniki so obsodili prva zaporo na 2 leti in 4 mesece Milanu« l00-000 Ur globe, Mar-miaZ,]a (mladenič je bil tedaj secev , erU pa na 1 leto in 7 me-zapora ter 85.000 lir globe. 18 * * * raii^o,, istimi sodniki so se mo-fti2zi t?°yarjali tudi 26-letni Paolo Alfrerof Baiamonti 12, 31-letni ter -»ni Moimas iz Ul. Revoltella skg „1, na Lidia Mattesco iz Istr-?a so* ,17’ ki so bili obtoženi, bg j.n 6- junija lani tihotapili 60 . Tihot0emsklh cigaret, binjgr taPce je izsledil neki karali « ’ ji Je opazil dva mladeniča, z Prair,- Vrečama na hrbtu prišla 5ai'ahiniCe Mattesca v Istrski ulici. Baia^PJcr jima je sledil do Ulice AlJska kier so Jn prijeli. Sod-blšrip* ®olast je nato dovolila tudi HlZz1Pr,elSkave- ?re za Jr Priznal, da Je vedel, da Jel od o»8arete, ki jih je baje pre- Po j)! nekega pomorščaka, «Silvia» ga odbora, nato pa je z da n;enu' Mattescova je dejala, glasov odobril predlog za nakup in jJ vYče|a. da je šlo za cigarete | in zamenjavo približno 900 kv. m V sv se trdll tudi Moimas. zemljišča od Ivana Škabarja, Ru- Jev 2„„Jem zagovoru je tudi Rizzi- dolfa Guština in Fernanda škabar-> “sovornik dr. Ghezzi zastopal I ja v Repnu, kjer bodo verjetno ...............................................n« H ..............HM,I,.MIH ............... Občuten porast denarnih vlog v treh hranilnicah naše dežele •Sfl/no v Trstu so hranilne vloge konec I. 1967 znašale 67.242 milijonov lir, depoziti na tekočih računih pa 98.294 milijonov lir V tkehpua vrednost denarnih vlog hranilnicah naše dežele (tr-k&la 'igriške in videmske) je zna-»UlijJ^jnec lanskega leta i 34.452 Pozitiv iir> sgupna vrednost de-ihenkv,,na tekočih računih njihovih se*LDa 118.198 milijonov lir. 252 rrui?,mo °he postavki, dobimo Prhn hJm-d 650 milijonov lir. Za ,0 naj navedemo, da je Pec rw,Yrednost obeh postavk ko-'etubra ifhjega. leta, to je 31. de-°n°v lir 6’ 197 milijard 81 mili- ?jerUh?st denarnih vlog pri ome-etih or,iavodlh le v 'zadnjih dveh pokazala naslednji razvoj: Hranilne vloge hranilnice T v Trstu Vidmu Gorici beto ]qRo 'v milijonih lir) beto 61.735 43.038 16.110 . Iz , 67^.242 48.676 18.534 Je vrPJ^detuice je razvidno, da i°Večaio nost vl°8 v zadnjem letu §•507 a P« tržaški hranilnici za 7-638 moJonov, pri videmski za Johov Ur 8°rlSki pa za 2.424 mili- IVanjjPoa1 depozitov na tekočih ;a»M& bančne klientele pa Je po-razvoj • v iatem razdobju naslednji TEKOČI računi hranilnice , v Trstu Vidmu Gorici y eto v. (v milijonih lir) beto {dr? 60.570 12.965 87 98.294 16.632 2.663 Pri tržaški hranilnici — ki upravlja kakor znano tudi del sredstev deželne uprave — je vrednost teh računov lani narastla za 37.724 milijonov lir; napredek pri videmski hranilnici je znašal 3.667, pri gori-škem zavodu pa 609 milijonov Ur. Zanimivi so tudi podatki, ki jih posnemamo Iz lanskih proračunov, in ki se nanašajo na skupen promet zadnjega poslovnega leta: pri tržaški hranilnici Izkazuje ta postavka 194 milijard Ur (318 milijard z vštetimi razvidnostnimi računi); pri videmski hranilnici 100 milijard (204 milijarde z razv. računi) ter pri goriški hranilnici 34 (75) milijard. Pri vseh treh zavodih so Jani zabeležili tudi znatno večji dobiček kakor prejšnje leto: Tržaška hranilnica Je imela 340 milijonov, videmska 310 milijonov, goriška hranilnica pa 201 milijon Ur dobička. To znaša skupaj 851 milijonov Ur. Za primerjavo naj navedemo, da je znašal skupen dobček treh hranilnic v Furlaniji - Julijski krajini leto poprej 718 milijonov lir. Brošura o turizmu Deželno odborništvo za promet in turizem je izdalo poseben zve-i zek posvečen posegom za turizem 3.272 v razdobju od leta 1964, to je od HlltO .IKIS. PBOSEK Podvaja danes, 18. t. m. ob 19 30 barvni komični film: *>UE MAFI0S1 C0NTR0 AL CAPONE (Dva mafijca proti Al Caponeju) Igrajo: FRANCO FRANCKI tn CIOCIO INGRASSIA rojstva dežele Furlanije - JuUJske krajine, do danes. Zvezek, ki so ga tiskali pri Editoriale Libraria in ld ga je opremil znani tržaški risar Kollmann, prinaša najprej pregled predvidenega razvoja turizma v Furlaniji - Julijski krajini, nato navaja deželno zakonodajo s tega področja, statistični pregled turističnih dejavnosti ter posebne po šege v korist jamarstvu in drugim spremnim dejavnostim, dalje pregled speljanih in popravljenih cest, novozgrajenih hotelov, in še vrsto drugih zanimivih podatkov. Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki ji je predsedoval podžupan Candussi, so sprva razpravljali o ukrepih, ki zadevajo občinske uslužbence, potem pa so na predlog odbornika za finance De Simona sklenili najeti dve posojili v skupni vrednosti 8,4 milijona lir za gradnjo otroškega vrtca v Ul. Ponte del Torrione tn osnovne šole v Ciprianijevi ulici. Znova so pregledali načrt za izgradnjo obrata za predelovanje smeti na meji med štandrežem in Sovodnjami. Odbornik dr. Tomas-sich je predlagal izvršilni načrt ter osnutek sklepa, ki ga bo moral odobriti občinski svet. Start italijanske krožne kolesarske dirke v Gorici je bil predmet diskusije, ki jo je načel odbornik za šport in turizem Agati, medtem ko je odbornik Lupieri poročal o nujnosti popravila poslopja ustanove Paulettig v Campolongo al Torre, zamenjavi nekaterih zemljišč med Ul. Duše In Clprianl ter kolaudaciji grelne naprave v osnovni šoli v Marconijevi ulici. Občinski svet se bo znova sestal v ponedeljek 22. aprila ob 18.30. Naprava za predelavo smeti v gnojilo, ki jo bo — kakor pišemo zgoraj — občinska uprava zgradila pri Soči med štandrežem in Sovodnjami, bo stala skupno 230 milijonov lir, od katerih bodo 180 milijonov potrošili za izgradnjo poslopja, nakup strojev ter njihovo montažo, 20 milijonov lir bodo potrošili za nakup zemlje ter njeno ureditev, 13 milijonov lir bo stala vodovodna in električna napeljava, 10 milijonov lir pa bodo znašali stroški za izdelavo načrta ter vodstvo del. Deželna uprava bo za obrat prispevala 20 milijonov lir, zgradila pa ga bo SASPI. Natečaj za službo v civilni upravi S posebnim odlokom notranjega ministrstva, ki je bil objavljen v uradnem listu od 8. t.m. je bil razpisan natečaj za 37 mest svetovalca v notranji upravi. Pogoj je diploma v ekonomiji, trgovini, pravu ali političnih vedah. Rok za predložitev prošnje za udeležbo pri natečaju zapade 8. maja. Podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na prefekturi. Državni prispevek za dobavo vode Gorici V uradnem listu je bil te dni objavljen odlok predsednika republike, s katerim je določen državni prispevek v znesku 67.5 milijona lir za dobavo vode Gorici za zadnji dve leti, ali točneje od 16.9.1966 pa do 15.9.1968. Kot znano se Gorica še vedno poslužuje za dobavo vode Mrzleka na pobočju Sv. gore ter plačuje za to določeno odkupno ceno. ERNESTA BOLTAR Zapustila nas je sredi svojih najboljših let, sredi načrtov in želja, kljub svoji neugnani volji po življenju: Ernesta Boltar, naša uprav- GOSPODARSKA PUBUDA NEKATERIH VINOGRADNIKOV Družba «ViticoItori del CoIIio» bo ustekleničevala briško vino Njen sedež je v Stevcrjanu - Upravitelj je dr. Formenlini Kakor smo že včeraj poročali, so briški vinogradniki ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo, ki se imenuje «Viticoltori del Collio*, da bo ustekleničevala žlahtna briška vina na področju Brd, ki sodijo pod konzorcij za pravilno poimenovanje in zaščito briških vin. Družbo so registrirali na sodišču, njen sedež je v števerjanu, zanjo pa odgovarja edini upravnik dr. For-mentini. Družba bo težila za prodajanjem domače vinske proizvodnje na no-družba I vih tržiščih, kjer bo moč uspešno plasirati naša vina ki so znana .............................................................................................................. zaradi svoje kakovosti. rala in prodajala drožje in druge Njeni nameni pa se ne omejujejo postranske proizvode na račun vi-zgolj na ustekleničevanje proizvod- nogradnikov. nje članov te družbe, ampak si je zadala tudi druge naloge kot je širjenje dobrega imena briških vin na italijanskem kot tudi na mednarodnem tržišču, znižanje stroškov pri proizvodnji, ustekleničevanju ter prodaji vina, kakor tudi dajanje prilike manjšim proizvajalcem, da bodo mogli svoja žlahtna vina uste-kleničevati s pomočjo racionalnih naprav in ob tehnični pomoči, da bodo lahko konkurirali na slehernem tržišču. Končno bo družba zbi- VESTIZ VRHA Kako je z napeljavo telefona in javno govorilnico v vasi? Postopno asfaltiranje turističnih cest na Krasu Na Vrhu imajo dve jestvinski poletno sezono in bi bil res zad- trgovini, kar je za tako vas skoraj še preveč, saj se domačini, ki hodijo v velikem številu vsak dan na delo v Tržič ali Gorico, odnosno v Sovodnje, deloma oskrbijo s potrebščinami kar v mestu. To Je bilo tudi vzrok, da je Goriška nabavno prodajna zadruga oddala svojo poslovalnico zasebniku. Sedaj jo upravlja prejšnja poslovodkinja v lastni režiji, pri čemer Ji pomaga soprog, ki hodi obenem tudi na delo v tovarno. Le tako se da spraviti družinsko bilanco v ravnovesje. Za praznike so se že pojavili v večjem številu tudi domači izletniki in tudi turisti, saj je sedaj spomladi, ko se je tudi Kras odel v zeleno ter ga še ne mori suša, na Vrhu res prijetno. V tem oziru se bo gotovo še izboljšalo, ko bodo uredili in asfaltirali mrežo cest okrog vasi. To delo Je prevzela pokrajinska uprava, ki je v zadnjih tednih začela s pripravljalnimi deli na zgornji cesti z Vrha do Šmartnega ter na cesti od Vrha pa do one, ki pelje iz PetovelJ do Debele griže. Predvideno je tudi asfaltiranje ceste, k1 se odcepi od ceste Smartno-Zagraj proti Doberdobu in mimo jezera v Jamlje. Vaščani pa Se vedno zaman pričakujejo napeljavo telefona. In vendar bi bila javna telefonska govorilnica na Vrhu zelo potrebna, zlasti v primeru bolezni in nesreč, ko je treba nujno poklicati zdravnika in drugo pomoč. Kakor so nam zagotovili na županstvu v So-vodnjah so z njihove strani že napravili vse potrebno in bi bilo sedaj odvisno od telefonske družbe, da napravi ona v tem oziru svojo dolžnost. Sedaj smo tik pred Karabinjerska postaja v Števerjanu je namestila na Bukovju dvojezični napis. Prav bi bilo, da bi takšen zgled posnemale tudi druge postaje, predvsem pa Javne ustanove, ki naj poskrbijo, da bodo vasi poimenovane s slovenskimi imeni. Občini Doberdob ln Steverjan namreč še vedno nimata napisa ob vhodu t tm da se tudi ta zadeva nji čas, uredi. ---------------- Občni zbor zadruge COI V nedeljo 21. aprila ob 10. uri dopoldne bo v dvorani UGG v Gorici reden letni občni zbor delavske zadruge COI, ki ima svoj sedež v Stražicah. Na dnevnem redu Je poročilo upravnega odbora, pregled in odobritev obračuna za lansko leto, volitve novega odbora in končno razno, ko se bodo člani pogovorili o vseh drugih zadevah, ki se tičejo tega podjetja in zadružništva na splošno. V primeru da bi ne bilo dovolj prisotnih ali delegiranih članov, se bo občni zbor vršil naslednji dan 22. aprila ob isti url in na istem kraju ob kakršni koli udeležbi članov. Slovensko planinsko društvo iz Gorice prireja v nedeljo 21. aprila celodnevni planinski izlet z lastnimi prevoznimi sredstvi na pogor. je nad Ajdovščino z vzponom na V Doberdobu so pokopali Emo Frandolič V soboto so v Doberdobu spremili na njeni zadnji poti na domače pokopališče Emo Frandolič por Gergolet,, ki je imela komaj 55 let. Umrla je prejšnji dan na domu po daljši bolezni in potem ko ji v Tržiški bolnišnici niso mogli več pomagati. Pokojnica Je bila iz znane družine Frandolič, ki imajo trgovino in pekarijo. Njen mož je tudi že dalj časa bolan. Zapustila je tri otroke. Pokojnica je bila zavedne slovenska žena. Domačinom Je še v spominu njena čudežna rešitev med prvo svetovno vojno, ko je še kot komaj dveleten, otrok ostala v niši, ki so jo bombardirali. Hiša se Je posula in deklica je padla v spodaj JežBč,,htev*.Ka so Jo odkopali -izpod ruševin so Jo našli popolnoma nepoškodovano in le vso prestrašeno. Pregled mer in uleži Goriški metrski urad, ki ima svoj sedež v Gorici, Ul. P. Diacono 116, je napravil razpored za preglede mer in uteži po podeželskih občinah. V Doberdobu, kjer pride v poštev 70 obratov za pregled, bodo opravili tako kontrolo dne 27. in 28. maja; v Ronkah je 510 obratov in bodo izvedli pregled od 11. do 22. maja; v števerjanu za 20 obratov dne 17. septembra, v Sovod-šinii vrh ter „„„„ ™ "J811 za 70 obratov dne 13. in 19. rviLniin i odrto goro. Za vsa septenibra, v Krminu za 490 obra-pojasnila Je na voljo urad SPZ i tov pa od 28. avgusta do 7. sep-. v Ascolijevi ulici 1, tel. 24-95. 1 tembra. ...........................'"""I.'"......Illllllllll.....IIIII.IIIIIIIIIIII.II.HIIIIIIIIIIII..... IZ BENEŠKE SLOVENIJE v Živahen promet je za praznike odprl poletno taristiino sezono V zadnjem trenutku je gostilničar presenetil vlo. rnilca - Požar v gozdu in prometne nesreče Za velikonočne praznike so ime-1 tako prišel v stanovanje. Za enkrat li tudi v Čedadu in v nadaških dolinah na splošno Izredno velik obisk izletnikov in turistov. V nedeljo so bdle vse gostilne in drugi javna lokali v Čedadu popolnoma zasedeni in nekatere skupine so morale naprej v špeter ali kam drugam, da so dobile prostor. Tudi na velikonočni ponedeljek je bilo živahno in so našteli na cestah tega področja več kot 30 tisoč vozil, med drugim tudi precej avtobusov. Intenziven promet je trajal do poznega večera. Da bi ga malo olajšali in pospešili so ta dan mestni stražniki ukinili delovanje semaforskih luči, ter so sami urejevali promet na cestah. Zunaj mesta pa je skrbela za varnost cestna policija in karabinjerji. Te dni Je neki vlomilec vdrl v stanovanje 60-letnega gostilničarja iz Čedada Albina Stergarja, ki ima gostilno in tobakarno v Ul. Carra-ria. Ravno v trenutku, ko Je vlomilec stikal po stanovanju kaj bi odnesel, je prišel domov gospodar in ko Je videl nevarnost, jo Je tat jadrno pobrisal. Policija, ki jo je gospodar {»klical, je ugotovila, da se je vlomilec poslužil lestve, & jo je prislonil na zunanji zid, splezal po njej do prvega nadstropja, razbil tam okensko šipo ter je tat izginil, vendar policija vodi preiskavo, da bi mu prišla na sled. V čedadski bolnišnici se bo moral zdraviti 8 dni 18-letai Jožef Kanalac iz Ljese pri Grmeku. Padel Je s skuterjem ter se pri tem poškodoval nad desnim očesom. Te dni so prvič letos odprli sezonski prehod za dvolastnike v Za-varijanu v dreški občini. Prehod bo ostal odprt do 18. ure v ponedeljek 25. t.m. namenjen Je samo za dvolastnike za kmetijske potrebe. V gozdu se Je prejšnji dan spodrsnilo 38-letnemu Aldu Medvešu iz Trčmuna. Zdrsel je po strmem bregu in si pri tem spahnil desno roko v ramenu. V čedadski bolnišnici so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Na hribu med Tavorjano in Čedadom je za praznike izbruhnil požar v gozdu, ki je'poškodoval drevje na površini 14 hektarov. Gozdna milica in gasilci iz Čedada so se trudili šest ur preden so ogenj omejili in pogasili. Po prvih cenitvah znaša škoda okrog 300 tisoč lir. Domnevni vzrok za požar je bil kos cigaretnega ogorka, ki ga je nekdo lahkomišljeno odvrgel ter je padel na suhljad, ki se je vnela ni ca kakor smo jo imenovali, se je poslovila od nas, od svojcev in prijateljev, natihoma in dokončno. V torek je dopolnila 39 let, toda rože, ki jih je prejemala, za voščilo, so bile zadnji pozdrav tolikih, ki so se prišli poslavljat od nje za vedno. Na pragu 40. leta nas je zapustila. Zaključila je svoje mlado življenje, v katerem je okusila dosti gorja. Ernesta se je rodila v Solkanu, kjer še danes živim njena mati, bratje in sestra. Proti koncu vojne se je kot mlado slovensko dekle vključila v osvobodilno borbo. Takoj po vojni je bila zaposlena v tiskovnem uradu Osvobodilne fronte v Gorici, ki je imel svoj sedež v Ljudskem domu. Se isto leto je postala upravnica «Primorskega dnevnika» ter za nekaj let tudi *Soče» in je to svoje delo opravljala vse do zadnjih dni svojega življenja. Ernesta je bila partizanska kurirka ter je po vojni bila v tesnem stiku z vsem našim dogajanjem na Goriškem. Skrbela je za prodajanje in širjenje našega tiska, reševala je knjige iz plamenov, ki so označevali hude čase po drugi vojni. Bila je tiha in skromna, toda delo, ki ga je pogumno opravljala, je bilo veliko ter borni stežka našli človeka, ki bi ga naredil s tolikšni vestnostjo in sposobnostjo kot ona. Živela je za naš tisk. za Primorski dnevnik, ter posebne v zadnjih letih videla v tem delu velik smisel svojega življenja skorajda bi lahko rekli uteho za svoje osebne težave in grde slutnje Na Goriškem ni slovenske hiše kjer ne bi prestopila praga s vojim nasmehom iti prijazno besedo, ko je opravljala akcije za širjenje edinega slovenskega dnevnika. In ko so ji že po-jenjavale moči, je še vedno prihajala v pisarno, hod;la na teren ter hotela biti koristna do zadnjega diha. uče je potrebno kasirati naročnine in oglase, kar pustite — je rekla še nekaj dni pred smrtjo — bom že sama opravila, ko se vrnem iz bolnišnice.» Dasiravno jo je po-gostoma mučila zh slutnja, jo je vedno uspela pregnati s svojo neugnano življenjsko voljo. Rada je živela, ljubila je življenje, zase in za svojega sina, in zato nam je zelo hudo, da jo je kruta usoda tako hitro iztrgala iz naše srede, iz vrst svojih dragih. Naj se spočije v svojem kraju, kjer ji je stekla zibelka, poleg svojega očeta, ki ga je imela tako rada. Gorica VERDI. 17.15—22: «Italia secret Service«, N. Manfredi in G. Mo schin. Italijanski barvni film. CORSO. 17.15—22: «La calda not-te delFispettore Tibbs«, S. Poi-tler in R. Steiger. Ameriški film v barvah. MODERNISSIMO. 16.30-22: «1 giova. ni pigri«, M. Farinelli in M. Mel-le. Italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15-21.30: «Carta che vince, carta che perde«, G. C. Scott, S. Lyon; ameriški film v barvah. V1TTORIA. 17.15—21.30: «GIi aman-ti devono imparare«, A. Dickln-son in R. Brazzi. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30: «Nel sole«, Al Bano in R. Power. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Quella spor-ca dozzina«, L. Marvin in E. Borgnine. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Gangster sto- ry», W. Beaty in F. Dunney. Ki-nemaskope v barvah. Ronke EXCELSIOR. 19—21.30: «La Costa dei barbari«, R. Todd ln M. Koch. Kinemaskope v barvah. RIO. 19—21.30: «La primula rossa«, J. Marais in S. Chaplin. Kinemaskope v barvah. DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna AL CORSO, Marzinl, Korzo Italija 89 — tel. 2443. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna CENTRALE dr. Fitz in En n eri, Trg republike 26 — tel. 7234. RONKE Danes ves dan in Jutri Je odprta lekarna ALI,A STAŽ IONE dr Ma-titti, Ul. Garibaldi 3 — tel. 77446. Uuzy -+ Sporočamo nepozabna žalostno vest, da nas je v starosti 39 let za vedno zapustila naša ERNESTA BOLTAR Na zadnji poti jo bomo spremili danes z odhodom nišmice v Gorici čez prehod Rdeča hiša v Solkan, kjer se lz cerkve na domače pokopališče. Solkan, Nova Gorica, Gorica, 18. aprila 1888 ob 15.15 iz kapele civilne bol bo ob 16. uri razvil pogreb Žalujoči sorodniki 7. JUGOSLOVANSKA ZVEZNA LIGA Crvena zvezda utrdila svoje vodstvo Ljubljanska Olimpija na zadnjem mestu Danes bodo odigrali še zaostalo tekmo med Partizanom in Radničkim BEOGRAD, 17. — Danes so odigral] 21. kolo 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige. V Skopju je bil Vardar v prvem polčasu v premoči, v nadaljevanju igre pa ni vzdržal pritiska Beograjčanov, ki so zlasti po zaslugi izvrstno razpoloženega Djajiča, prevzeli pobudo igre v svoje roke. Z dvema osvojenima točkama je Crvena zvezda utrdila svoje vodstvo na lestvici. Seveda bi lahko jutri dosegel Partizan enako število točk, kot Crvena zvezda, vendar pa le, če premaga Radničkega. kar pa verjetno zanj ne bo pretežka naloga. Zadnji z lestvice, Beograd, ki je preteklo nedeljo premaga! celo močnega Partizana, sl je tud: tokrat privoščil zmago, čeprav proti šibkejšemu nasprotniku Sarajevu. Pri Beogradu sta Igrala najbolje veterana Milutinovič in Seku-larac, od mladih pa tudi Turudija, Santrač in Petkovič. Mariborčani so doma pred 9000 gledalci z goloma Pirca slavili zmago nad Dinamom. Malo presenečenje pa je pripravil Hajduk v Mostarju, kjer je premagal ekipo Vsleža. Edini gol za Dalmatince je dal Nadoveza. Zeljezničar je tudi dosegel zmago z enim samim golom tekme (dal ga zadnjem mestu lestvice obtičala prav ljubljanska enajsterica. Zagreb je z goli Dračiča (2) in Klobučarja premagal Rijeko. Derbi med favorizirano Vojvodino in Proleter-jem v Zrenjaninu pa se je končal brez gola in seveda brez zmagovalca. Izidi 21. kola: Proleter — Vojvodina Zagreb — Rijeka Zeljezničar — Olimpija Velež — Hajduk Vardar — C. zvezda Maribor — Dinamo Beograd — Sarajevo Tekmo Partizan — Radnički bodo odigrali jutri popoldne. LESTVICA 0:0 3:0 1:0 0:1 0:2 2:0 3:1 (2:0) (0:0) (0:1) (0:1) (1:0) (2:1) niagai Sarajevo je po tem kolu na C. zvezda 21 11 7 3 42 19 29 Partizan 20 11 5 4 31 19 27 Zeljezničar 21 9 7 5 32 21 25 Dinamo 21 8 8 5 30 22 24 Vardar 21 9 6 6 23 25 24 Hajduk 21 8 6 7 28 25 22 Zagreb 21 8 5 8 40 37 21 Maribor 21 6 8 7 29 33 20 Proleter 21 7 6 8 23 32 20 Rijeka 21 7 5 9 28 32 19 Velež 21 7 5 9 20 24 19 Vojvodina 21 5 8 8 20 21 18 Sarajevo 21 8 1 12 32 35 17 Radnički 20 8 1 11 22 33 17 Beograd 21 7 2 12 27 37 16 Olimpija 21 5 6 10 22 33 16 Mazzinghi-Kim Ki Soo maja meseca v Milanu MILAN, 17. — Srečanje med južnim Korejcem Kirn Ki Soojem in Italijanom Sandrom Mazzinghijem bo 22. maja v Milanu. Boksarja sta namreč že podpisala dogovor za ta dvoboj in danes ga je odobrila tudi svetovna boksarska zveza (WBA). Kirn Ki Soo bo v tem srečanju branil svoj naslov svetovnega prvaka srednje junior kategorije, ki ga je odvzel pred časom sedanjemu svetovnemu prvaku srednje teže Tržačanu Ninu Ben-venutiju. B. B. Cokes ohranil naslov v welter kategoriji DALLAS, 17. — Ameriški boksar Curtis Cokes je v Dallasu v Teksa. su ohranil svoj naslov svetovnega prvaka welter kategorije. S tehničnim nokautom v petem krogu je premagal Južnoafričana Willia Ludicka. Ameriški čmopolti boksar je tako že četrtič uspešno obranil svoj naslov, obenem pa je v 63 srečanjih svoje profesionalne boksarske kariere izbojeval že 53. zmago. V ostalih desetih srečanjih je bil osemkrat premagan, dvakrat pa je boksal neodločeno. Cokes je star 30 let. NOGOMET Italijanski reprezentanti dosegli med trening tekmo osem zadetkov V Firencah so premagali amatersko enajsterico Borgo San Lorenzo z 8:2 (6:2) FIRENCE, 17. — Kandidati za sestavo italijanske državne nogometne reprezentance so danes v Firencah zaključili svoje priprave za sobotno srečanje z Bolgarijo. Jutri zjutraj bodo namreč reprezentanti odpotovali z vlakom v Neapelj. Danes popoldne so nogometaši odigrali trening tekmo proti amaterski enajsterici Borgo San Lorenzo, katero so premagali z 8:0 (6:0). Italijanski reprezentanti so nastopili z naslednjo postavo: Vieri (Zoff); Burgnlch, Facchettl; Fer-rini, Guarneri, Castano; Domenghi-ni, Juliano, Mazzola, Rivera, Prati Gole so dosegli naslednji igralci: v prvem polčasu Mazzola v 24’ in 27’, Domenghini v 26’ in 32’, Rivera v 28’ in Prati v 38’. V drugem delu igre: Anastasi v 40’ in Lo-detti v 41’. V prvem polčasu je bila igra spočetka precej sproščena, po petnajstih minutah pa so se «Azzurri» razigrali, prikazali so zelo dinamičen in razgiban nogomet. Rezervni vratar reprezentance Zoff, ki je branil vrata ekipe Borgo San Lorenzo, je bil močno zaposlen, saj so reprezentanti streljali iz vseh položajev. V drugem polčasu se je igra precej umirila, napadi reprezentantov so postali manj nevarni in šele v 40’ je uspelo Anastasiju z glavo potisniti žogo v mrežo, minuto kasneje pa Lodettiju povišati Izid s strelom iz gneče. Za srečanje je vladalo med florentinskimi ljubitelji nogometa veliko zanimanje (čeprav je bilo v bistvu le trening), saj se jih je kljub delavniku zbralo ob robu igrišča več tisoč. Medtem poročajo iz Neaplja, da vlada tam za srečanje z Bolgarijo veliko zanimanje. Za sobotno tekmo so do danes prodali že 60.000 vstopnic, tako, da so doslej razprodali že vso za predprodajo določeno količino listkov. V Neaplju so zato že danes začeli predprodajalci ponujati vstopnice na «črni borzi« in to seveda po precej višji ceni od nominalne. .........................HUMIH........iiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiMiii................................. KOLESARSTVO Najboljši jugoslovanski vozači tri dni vzdolž jadranske obale Od jutri do nedelje bodo jugoslovanski kolesarji nastopili na 8. kolesarski dirki po Jadranski magistrali. Dirka bo razdeljena na tri etape. Jutri bodo opravili dve pol-etapi od Šibenika do Zadra in od Zadra do Karlobaga v skupni dolžini 65 km. V soboto bo na vrsti druga etapa od Karlobaga do Reke (133 km), v nedeljo pa bo na sporedu najzanimivejši del tekmovanja od Reke do Pulja na 103 km dolgi progi. Proga bo skupno merila 301 km. Tekmovalci bodo prispeli na cilj okrog dvanajste ure, ob 15. uri pa bodo nato vsi udeleženci nastopili še na kriterijski vožnji po puljskih mestnih ulicah. Ta proga bo merila 56 km. Za dirko so se prijavili skoraj vsi najboljši jugoslovanski vozači, katerim bo to obenem odličen preskus pred prvimi letošnjimi večjimi mednarodnimi nastopi. Med posamezniki je favoritov več, predvsem pa so to Boltežar, Bilič, čubrič, Škerlj, Valenčič in drugi. Med ekipami pa postavlja močno hipoteko na končno zmago ljubljanski Rog, ki sodi med najmočnejše amaterske kolesarske klube v Evropi. Na dosedanjih sedmih dirkah po Jadranski magistrali so zmagali naslednji vozači: 1961. — Nevio Valčič — Nevio Valčič — Nino Sebelič — Jože Santavec — Franc Škerlj — Franc Škerlj — Cvjetko Bilič dopinga, mu bodo odmerili dva meseca suspenza, če pa se bo jemanje poživil .ponovilo, ga -bbdo dosmrtno diskvalificirali. Zopet zmaga Pd Cankar jgy|p ^ ,, _ ' ' m:, Nekaj posnetkov z nogometne tekme med mladimi in starimi Bor-štani, ki so jo odigrali v ponedeljek na igrišču v Boljuncm ZGORAJ: skupinska slika «veteranov». V T' mladih. SPODAJ: izmenjava SREDINI: zmagovita postava daril med zmagovalci in poraženci 1962. 1963. 1964. 1965. 1966. 1967. V ANGLIJI STROGE MERE PROTI DOPINGU ODBOJKA ZAHODNI POKAL Italija se uvrstila v finalno skupino NtiRNBERG, 17. — Zahodna Nemčija, Finska, Belgija, Turčija, Nizozemska in Italija so se uvrstile v finalno skupino mednarodnega moškega odbojkarskega tekmovanja za Zahodni pokal. V zadnji tekmi izločilnega dela tekmovanja je Nizozemska premagala I-talijo s 3:1 (15:10, 15:11, 9:15, 15:9). To je bilo praktično odločilno srečanje turnirja, kajti Italija v finalnem kolu ne bo več mogla igrati z Nizozemsko in torej lahko upa le še na osvojitev drugega mesta. Srečanje samo je bilo izredno borbeno in tehnično lepo, vendar pa so v italijanski ekipi manjkali številni standardni igralci, tako, da ni nastopila le okrnjena ekipa, ampak praktično tudi brez menjav. V prijateljskem srečanju Sokol-Zarja 3:1 Sokol — Zarja 3:1 (15:9, 15:12, 7:15, 15:3) SOKOL: Filipčič, Gabrovec, Ca-harija, Batagelj, Švab, Zavadlav, Maganja Nives, Maganja Nadja, Knez, Zidarič. ZARJA: Križmančič Sonja, Križ- mančič Magda, Križmančič Dora, Križmančič Saška, Bandelj, Bal-dassin, Seražin. V prijateljski trening tekmi, v kateri so se dekleta obeh društev pomerila sinoči v Bazovici na igrišču Slomškovega doma, sta obe šesterki predvajali zadovoljivo igro. Premoč Nabrežink je bila sicer očitna, saj sta zlasti Zavadlalova in Švabova uspešno režirali in vodili igro svoje vrste. Bazovke, ki bodo letos nastopale v C ligi (Sokol igra v B ligi), so se pogumno zoperstavile bolj izkušenim nasprotnicam, katerim so celo uspele iztrgati tretji set. čeprav sta torej bili na igrišču šesterki iz dveh različnih lig, pa je nastop vendarle zadovoljil številno občinstvo, saj je bilo priča požrtvovalne in borbene igre na obeh straneh mreže. Danes govorimo o • •• • Naso športna društva delujejo že več let z velikim uspehom. Manjka pa neka povezava med njimi, saj pridejo njihovi voditelji do medsebojnega stika le med športnimi igrami, pa še tedaj skoraj izključno zato, da rešujejo nesporazume. OBVESTILO ATLETSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča tekmovalke in tekmovalce, da je občinski stadion Valmaura v Trstu odprt za treninge vsak dan razen sobote od 16. ure dalje. MEDSEBOJNI ODNOSI MED DRUŠTVI Lahko trdimo, da so medsebojni odnosi med našimi društvi zelo slabi. Prav v športu, kjer bi moralo vladati medsebojno prijateljstvo in razumevanje, vse prevečkrat tega ni opaziti. Pojavlja se rivaliteta pa tudi nasprotja med društvi in to predvsem v nogometu. O tem vprašanju je bil že večkrat govor, vendar do sedaj nismo prišli do nobene ugodne rešitve. Letos se nasprotstva pojavljajo v isti meri, kot se je to dogajalo lani. Mnenja smo, da je neka skupna rešitev možna. Že nekaj let opažamo potrebo po neki vezi, ki bi naša društva družila v celoto. Narejenih je bilo že več poskusov v tem smislu, vendar pravega sistema še nismo našli. Predlog, ki ga tukaj postavljamo je naslednji. • Sestavljen naj bi bil svet slovenskih športnih društev, v katerem bi imelo vsako po enega predstavnika in ki bi koordiniral delovanje posameznih društev, predvsem med športnimi igrami. • Nogometne ekipe, ki nastopajo v uradnih zveznih prvenstvih naj bi se na skupnih sestankih posvetovale o uporabi igrišč za treninge in prijateljske tekme in urejevale druge probleme, ki se tičejo izključno nogometa. • Društva, ki se bavijo z odbojko naj bi prav tako sodelovala med seboj in skušala skupno rešiti vprašanje telovadnic. • Društva, ki nastopajo v namiznem tenisu naj bi se skupno pomenila, kje naj naši tekmovalci nastopajo in kje ne; zavzeti pa bi morala skupno stališče. Prav to je pa najvažnejše. Bodisi da naša društva nastopajo posamezno ali združena v neko celoto, morajo zavzeti skupno stališče tako glede udeležbe pri raznih turnirjih in prvenstvih, kot tudi glede drugih vprašanj, kot so igrišča, telovadnice in podobno. IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllDII TEDENSKI KOMENTAR III. AMAT. KAT. Pozitivno kolo za slovenska društva Na lestvici brez bistvenih sprememb Podjetna pobuda Šd Zarja V Bazovici grade igrišče LONDON, 17. — Britanskim kolesarjem grozijo zelo hude kazni, če jih bodo zalotili pri jemanju poživil. Kogar bodo zalotili pri jemanju V meddruštvenem šahovskem srečanju je v Boljuncu ekipa Pd Cankar tudi v povratnem dvoboju premagala šahiste Pd Prešeren in sicer z izidom 12,5:3,5. Ekipi sta bili sestavljeni takole: Cankar: Hrovatin, Koren, Jankovič in Pahor. Prešeren: Ota, Sancin, Kuret in Pečenik. Izidi posameznih partij so bili naslednji: Hrovatin - Ota 1:0, Koren - Sancin 1:0, Jankovič . Kuret 0,5:0,5, Pahor - Pečenik 1:0, Hrovatin . Sancin 1:0, Koren . Ota 0:1, Pahor - Kuret 1:0, Jankovič _ Ota 1:0, Hrovatin - Kuret 0,5:0,5, Koren . Prečenik 0,5:0,5, Jankovič - Sancin 1:0, Pahor - Ota 0:1, Hrovatin . Pečenik 1:0, Koren - Kuret 1:0, Pahor . Sancin 1:0, Jankovič - Pečenik 1:0. Končna lestvica: Hrovatin in Jankovič (oba Can.) 3,5 točke, Pahor (Can.) 3, Koren (Can.) 2,5, Ota (Pr.) 2, Kuret (Pr.) 1, Pečenik (Pr.) 0,5 in Sancin (Pr.) 0 točke. Poleg nekaterih drugih organizacij, deluje v Bazovici tudi šport-no društvo Zarja, v katerem se živahno udejstvuje bazovska mladina. Zarja ima v svojem sklopu tudi nogometno ekipo, ki pa ima težave s treningi, ker društvo ne razpolaga z lastnim igriščem. Vodstvo Zarje je zato vzelo od tržaške občine v najem 40 tisoč kv. metrov jusarskega zemljišča in sicer do leta 1975, za simbolično najemnino 5 tisoč lir letno. Občina pa je dala zemlišče Zarji na razpolago s pogojem, da zgradi na niem no gometno igrišče v dimenzijah 100x 65 metrov. Najemninsko pogodbo bodo seveda po poteku prvega ro ka podaljšali za naslednje obdobje Na veliko zemljišče so doslej že navozili 2.000 tovornjakov zemlje, da bi ga znivelirali in prvi obrisi novega stadiona že rastejo iz gmajne. Zemljišče je prav idealno izbrano in leži ob poti proti Jezeru pod mladim gozdičkom na Krasu Ce bodo dela še naprej tako dobro napredovala, kot doslej, bo igrišče sposobno za prve treninge že v nekaj mesecih. V bližini je tudi voda, neprijetna bo pa pozimi burja, ki bo včasih nagajala. Igrišča ne bodo izgotovili takoj v celoti, ampak v etapah. Bazoviška Zarja se priporoča vsem prijateljem, domačinom in simpatizerjem, da ji pomagajo po svojih močeh pri gradbenih naporih, saj mora društvo pri tej gradnji računati predvsem na lastne sile. M. V. Rekordno število golov: v šestih tekmah jih je padlo kar 25 V nedeljskem koli- smo ponovno zabeležili premoč vodilnih enajsteric (Aurisina, Breg, Primorje, Li-bertas Prosek). Tako je ostal položaj na zgornjem deiu lestvice nespremenjen. V tem prvenstvenem zavrtljaju pa smo zabeležili tudi nov rekord glede števila zadetkov: v šestih tekmah je padlo kar 25 golov. To pomeni, da so na vsaki tekmi padli povprečno nekaj več kot štirje goli, kar je že nekoliko nenavaden dogodek, če upoštevamo, da živi današnji nogomet v dobi zaprte, obrambne igre. Za naše enajsterice lahko rečemo, da je bilo to kolo zelo pozitivno, saj so si vse priborile zmago. Izjema je bilo le moštvo Primorca, ki pa je prepustilo obe točki... Primorju. Če smo pa v preteklosti večkrat kritizirali sodnike, potem je prav, da jih tokrat pohvalimo: z odličnim sojenjem so temeljno pripomogli, da je bilo to kolo med najbolj korektnimi in zanimivimi v vsem dosedanjen. prvenstvu. PRIMORJE — PRIMOREC: tekma zapravljenih priložnosti Primorje je v nedeljo imelo v gosteh ekipo Primorca. Obe moštvi sta v tej tekmi iskali «renabilita-cijo» za svoje dosedanje neuspehe, oziroma «poluspehe» in sta pripravili prav zanimivo tekmo Zmago so si zasluženo izbojevali domačini, ki so zaigrali preče’ bolje od nasprotnika. Predvsem so mlacii pro-seški nogometaši zeli* uspešno nadomestili veterane, kar daje tehničnemu vodstvu Primorja lepe izgle-de za bodočnost ekipe. Enajsterica Primorca je Kljub porazu zaigrala zelo požrtvovalno. To je prišlo do izraza zlasti v drugem delu igre, ko je moral poŠKodovani Edi Kralj zapustit’ igrišče in je moštvo ostalo v desetih. Kljub po žrtvovalni igri pa moštvo ni znalo izkoristiti številnih priložnosti, ki jih je imelo med igro in si je zapravilo vrsto skorij gotovih zadet- kov. Povedati je namreč treba, da smo na tej tekmi neleg dveh golov videli tudi kar šestkrat, kako se je žoga odbila od okvira vrat, vsaj petkrat pa so bili napadalci v zelo ugodnem položaju za strel, a so preveč oklevali in je tako nasprotnikova mreža ostala nedotaknjena. V tej tekmi bi bil zato rezultat lahko tudi drugačen: domačini bi po eni strani lahko dosegli še več golov, gostje pa tudi lahko izsilili nekaj zadetkov. Vseeno pa je uradni izid 2:0 točen odraz razmerja sil in vrednosti obeh enajsteric na igrišču. Zmaga domačin nogometašev je bila torej zaslužena. BREG — RUPINGRANDE: jim je to uspelo 19 novembra lajj ko so premagali Primorca z edin®} golom tekme. Zato je ponedeljki zmaga Zarje močno razveselila s* vilne in glasne bazoviške navijaj Čeprav so Bazovci v tej tekmi \ čeli igrati s silovitim tempom « prvi polčas ostal brez zadetka. . nadaljevanju igre pa je napadaj serija zmag plavih se nadaljuje Tudi v tekmi z dobro ekipo Ru-pingrande so Brežini prišli do oben točk. Predstavniki dolinske občine so v nedeljo sicer nekoliko razočarali, saj so predvajali nezadovoljivo skupinsko igro, kljub temu pa izid 3:1_ potrjuje, da je to moštvo zadnje čase v dobri formi. Nekoliko slabše kot običajno sta na sredini igrišča zaigrala oba stebra sredine polja Vižintin in Mikuš; Vižintin je preveč nreigraval, Mikuš pa je včasih zamujal start na žogo. Gostujoča enajsterica se je predstavila kot dokaj dobro moštvo, čeprav ga sestavljajo mladi 'gralci. Tej ekipi manjka le še izsušenost, v prednji vrsti pa odločen strelec, ki bi znal izkoristiti številne priložnosti, ki jih je ustvarilo «zaledje». Brežani s strelci seveda nimajo večjih težav, kar so potrdili v nedeljo tudi s tremi eoli. V tem prvenstvu so dali že 49 golov, kar za 19 odigranih tekem nikakor ni malo. Z nedeljsko zmago drže Brežani drugo mesto lestvice še vedno trdno v svojih rokah. vrsta, v kateri se je še posebno ‘t kazal Scocco, pritisnila še tnočn® , in v 23’ je Baldasin izkoristil K: dajo iz kota ter je z glavo povelj svojo enajsterico v vodstvo. Ta v je še bolj podžgal «rdeče». da J vztrajali v napadu in pet mi^ pred koncem je Scocco izid r dvojil. Zmaga je tako popolnoma zasj! ženo pripadla Zarji, ki je po toli” neuspehih končno lc okusiia sl?j zmage in zadovoljila svoje navija*' UNION — ROIANESE: 2:0 brez borbe Podlonjerci so v nedeljo prišli., obeh točk brez borbe. Enajstedu i ALABARDA — ZARJA: končno zmaga tudi za Bazovce Po petih mesecih nastopanja so Bazovci Končno le prišli do obeh , točk tudi na tujih tleh. Zadnjikrat I Roianese se je namreč predstav1 , s na igrišču le s šestimi nogometa’ kar je seveda v nasprotju s P‘„ vili, ki tako nizkega števila na*fl pajočih ne predvidevajo. Sodnik} zato dosodil zmago v korist Uni<^ IZIDI: Tecnoferr. - Libertas Prosek 6;; Primorje - Primorec Union Roianese Breg - Rupingrande Alabarda - Zarja Grett.a - Aurisina LESTVICA 2:f 2:11 3:} O: h4 Aurisina 19 15 2 2 Breg 19 13 3 3 Primorje 19 11 4 4 Libertas-Pr. 19 11 4 4 Tecnoferr. 19 7 6 6 Zarja 19 6 D 8 Rupingrande 19 3 11 5 Union 19 5 6 8 Alabarda 19 6 3 10 Roianese 19 4 7 8 Primorec 19 2 4 13 Gretta 19 2 3 14 42:16 42:19 28:17 1 1 !! 82.28 26:27 23:26 28:31 22.17 22:30 I i i 1 STEFAN OLIVIER (ITI NOVI ŠEF Maurer, ki je šel že mimo, se je ozrl: «Dobro jutro, dok- ^'NeugSiaue? ji začudeno gledal dokler se za njim niso Trni IZr £ takeV1 ^adfvS^" ve. Kaj bo, ko bo zvedela? rss: r * trar&as ms jLT iolfjr jt le mogla biti. Doktor Kroger jo je ob,skal večkrat, kot je bilo potrebno. Samo njen mož ni bil tak kot kdaj prej. Gledal jo je, smejal se ji je, a ustnice je stiskal, kot bi ga mrazilo. «Sedi,» mu je rekla, «a ne na mojo jopico! T.amle jo obesi. Tako. In zdaj mi povej vse po vrsti, kako je doma. Kaj delate ves dolgi dan?» «Nate čakamo,« je odgovoril. _ «Kmalu bom doma. Doktor Krttger je tako rekel Prve dni prihodnjega tedna bom lahko odšla^Veš, silno do^er J®’ Vsi so dobri, zlasti pa dr. Feldhusen.« Prijela ga je za roko in ga potegnila bliže. «Dragi Klaus, ko bom imela otroka, bom spet prišla sem.« Maurer se je zdrznil. Skrčil se je, kot da ga je zadela nevidna krogla. «Kaj pa je?« je zbegano vprašala. «Zakaj sl tako čuden? Ali je kaj narobe?« Položil si je roke na oči in ni odgovoril. «Dragi Klaus,« je nemirno nadaljevala, «ne pusti, da bi vse vlekla iz tebe, košček za koščkom. Kaj je narobe? Morda doma? Ali z očetom? «Ne,» je rekel skoraj sam zase, «s teboj je nekaj narobe.« Zdrznila se je. Na čelu se ji je pojavila tenka gubica. «Z menoj? Kaj je narobe? Povej vendar, za božjo voljo.« Bog pomagaj obema, si je mislil; spregovoril je jecljaje in hripavo. «Marianne... morda bi ti moral povedati že prej, toda... čakal sem, da se okrepiš.« Široko je odprla oči. «Zakaj? Kaj je? Saj sem zdrava. Je kaj resnega?« Skušal se je nasmehniti, a ni se mu posrečilo. «Resno — resno... no, no pravzaprav resno, ampak...« Vznemirila se je. «Zakaj ne poveš, govori vendar!« Oslinil si je ustnice. ((Poslušaj Marianne. Vzeto v celoti se je vse izteklo zelo dobro. Vse je v redu in nič več ne boš bolna. Samo... Neugebauer je napravil napačno diagnozo. Tumor je bil mnogo večji. Vesel sem, da te je operiral Feldhusen. Toda...« Nenadoma jo je nekaj preblisnilo. «Klaus, kaj je?» Vsaka beseda je bila težka kot železo. «Otrok... ne bova Imela.« Obrnila s? Je, bleda kot smrt. Sklonil se Je k njej, a ga je takoj odrinila. Vse, kar je ljubil, je izginilo z njenega obraza. Lovila je sapo. «Marianne!» stegnil je roko proti njej. «Pusti me,» je zavpila, (inikoli nisem tega hotela in oče tudi ni hotel. Tl si hotel, samo ti. .Samo pojdi v bolnišnico, draga Marianne. Saj ne bo nič. Samo majhna operacija.’ Da, tako majhna, da nihče ni imel poguma, da bi povedal resnico! Potuhnjeno se plazite okrog, vsi, božate mi roko in lažete! Ti tudi! Ti — moj mož!« Na obrazu se ji je videlo, kako zelo trpi. Vedela je, da ne dela prav, toda nekaj jo je sililo, da bi pahnila samo sebe na dno prepada. «Pojdi ven,« je zakričala, «pojdi ven, nočem te več videti.« Zakopala se je v blazine, ki so dušile njene besede. V hlipavem ihtenju se je vsa tresla. Vse se je mešalo v poplavi solz — jeza, želja, da bi ga ranila. Nad vsem pa je bila globoka žalost. Nobenih otrok. Brez otrok. Nobeno bogastvo sveta ji ne bo moglo nikoli nuditi tega, kar so ji vzeli: pričakovanje, da bo šla po cesti s sinom, ki bo za dve glavi večji, kot je sama. Klaus Maurer je molče sedel. Komaj je dihal. Odpustil ji je vse, prav ničesar ji ni zameril. Ob vsem, kar je videl in slišal, pa se je divje razjezil na Neugebauerja; jeza se ga je oprijela kot škodljiv plevel. Tiho so se odprla vrata. Prišla je sestra Waltraudt. Pogledala je in razumela. Obzirno je prijela Maurerja za roko. Brez odpora je šel za njo. ((Pojdite zdaj domov,« mu je rekla, «jutri se bo vse pokazalo v drugačni luči.« Pokimal je in odšel, ne da bi se ozrl. B. 1 i 9 1 kimi diamanti okrog vratu. Toda videlo se je, da ni z®1, voljna. Nič je ni veselilo, odkar ji je čudna sprememba t ' grenila življenje. Črte njenega obraza so postale ostrejše, so izgubile sijaj. Za Feldhusna to ni bilo nič novega: rbe” niča utrujenosti in nezaupanja, živčnosti in zavisti. Nič ni bila privlačna, ne zase ne za druge ljudi. Ni se ho^ vdati tej usodi, sprejeti jo kot neizogibno. Iz vsega je naPf vila bolezen, sebe za mučenico. Ordinacije so postale njef zatočišče, zdravniki njeni spovedniki. Bila je med prvi151' ki je prišla k novemu glavnemu zdravniku. Feldhusen jo je poslušal, ko je z veliko resnostjo prffj vedovala o bolezenskih znakih. Delal se je, kot da še ni p o®*1 podobnega primera, kakor da je njen primer najvažnejši ’ najzanimivejši na svetu. Veliko denarja ima, je pomislil, nF zdravstvena knjižica to potrjuje. Že način, kako jo je poslušal, ji je dobro del. To j® \ prvi doktor, ki si vzame čas, ki je ne prekinja, jo razum® z njo sočustvuje. To je dognala že ob prvem obisku. Pri Feldhusnu je bila nekako zadovoljna, čeprav j° V tem času /e bil Feldhusen sredi zasebnih posvetov. Bil je odlične volje. ženska, ki mu je sedela nasproti, Je prebolevala meno. Bila Je oblečena z največjim okusom, zelo negovana, z veli- - - - . ’ j n zdravil, kakor bi jo zdravil vsak drug zdravnik. Toda to " k ne de Našla je novo zatočišče na težavni poti k starosti , ii to sobo in tega moža, z modrostjo v očeh in toploto v roK' * ((Morate nas obiskati,« je rekla, ko je odhajala. FeW ? sen se ji je z nasmehom priklonil. j}1 Zabrnel je telefon. Sestra Waltraudt. Gospe Maurer« J je pravkar dobila napad, ne more pomiriti. Ali bi m°^ k doktor... d Feldhusen takih sporočil ni imel rad — take stvari Jjj & bi opravila Neugebauer ali Krttger, toda v tem primeru td' K iti. «Takoj pridem,« je odgovoril. J Ko je stopil v sobo, mu je sestra Waltraudt pon«® } stol, nato pa odšla. Ni počakala, da bi jo kaj vprašal. (Nadaljevanje sledi) j d UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ufu —--------------« TI TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA sc. zu - Teieion 37-338, vo-ra - inakuciniina: mesečno 800 v* „ UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 8 n0samezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega % t, vnaprej, četrtletna 2.250 Ui% polletna 4^°° ” trg3/l.,t*lefo^22-207^ekočl račin pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm y širlitt__enega_ stolpoa: _trgovski 150, to^o-upravnl^250, osmrtnice ^OJir^ Mali oglasi i0 „ Trst 11-5374 —“ Za SFRJ. Alj * »J J* c________________________M v>v.atrl T* vcoh rimali beseda Oglasi za tržaško togo riško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ..Socletk PubbUcltk Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKU - izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst