Štev. 10. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 8. marca 1922. Leto XXXV. Glasil® Jugoslovanska Hm^tske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 10 Din. na leto. S Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 20 Din. g ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Posamezne številke se prodajajo po 50 par. S Upravništvu nDomoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Maša inteligenca. Naše ljudstvo ima mnogo temnili, zelo temnih točk na sebi, ki mu delajo prav veliko škodo. Alkoholizem, v katerem smo se začeli zopet utapljati, je najbolj črna. Pomanjkanje discipline in zato pomanjkanje zavesti za dobro in strumno organizacijo je tudi boleča rana. Menda na tej bolezni bolehamo vsi Slovani. Množica organizacij — pa bolj na papirju. Manjka zavesti skupnosti in manjka discipline. Zato ni uspehov takih, kot je trud. Zelo žalostno poglavje bi napisal — Kdor bi pisal o žitju in bitju slovenskega ljudstva — o naši inteligenci. To se pravi o naših izobražencih, ki imajo višjo šole in malo manj. Tu mislimo na liberalno, svobodomiselno inteligenco, zakaj ta ima žal še vedno večino med slovensko inteligenco. Inteligenca je po svojem naravnem poklicu, ki se mu niti odpovedati ne more, voditeljica ljudstva. Kdor več zna, kdor več ve, druge vodi, hote ali nehote. Zato je napredek — gospodarski, politični, verski in splošno kulturni bistveno odvisen od inteligence, iz katere ljudstvo črpa prepotreb-no znanje za vsestranski napredek. Inteligenca je voditeljica ljudstva in nobena sila ne bo tega nikdar izpremenila, ker je zakon narave tak. Kdor pa je voditelj ljudstva, ima tudi ogromno odgovornost pred narodom, pred zgodovino, pred Bogom. Kdor je voditelj ljudstva, je tudi bra-nitelj njegovih pravic, njegov učitelj, njegov vzor in zgled. Ce pa hoče biti njegov branitelj, učitelj in vzor, mora stati z njim vedno v stiku, mora kot lev braniti njegove pravice m njegove duševne sile, ki so mu z;a ob-st0Jjn napredek neobhodno potrebne, mora živeti tako, da bo ljudstvo ne samo brez škode, pač pa s koristjo lahko hodilo po njegovih potih. Sedaj pa poglejmo našo liberalno in sploh svobodomiselno inteligenco, ki globoko posega v usodo našega naroda in bistveno odločuje o njegovi zgodovini. Že davnaj je izgubilo vsak stik z njim. Iz njega je izšla, toda ne pozna ga več. Zakaj svobodomiselstvo je tako tuje vsej bit- venosti našega ljudstva, da izkoplje nepremostljiv prepad med inteligenco in ljudstvom. In ker inteligenca nima več stika z ljudstvom, zato tudi nima več umevanja in smisla za njegove težave in potrebe — ne gospodarske, ne politične, ne verske, niti kulturne. Zato smo videli in še vidimo: ko je slovenski kmet, ki je jedro slovenskega ljudstva, gospodarsko umiral v krempljih raznih vaških oderuhov, tedaj se ni nihče zmenil zanj. Liberalna inteligenca je vpila po čitalničnih veselicah »Živio Slovenci!« in »Črna zemlja naj pogreza...« toda brezčutno je pustila narod umirati. Prišel je slovenski duhovnik, ki je v vseh časih stal na braniku trpečega ljudstva, ter ga gospodarsko iztrgal iz objema oderuških pijavk. Zgodovina slovenskega zadružništva je najsijajnejši dokaz, da edina slovenska inteligenca, ki je tudi narodu vračala, kar je od njega prejela, je bila duhovščina. Prav samo iz političnih koristi so potem skušali tudi svobodomiselni inteligenti ustanavljati zadruge, toda to ni imelo življenja, ker svobodomiselcu manjka čuta za ljudske potrebe in to je duša zadružništva. Danes pa je slovenski svobodomiselni inte-ligent nositelj bankirstva, verižništva in oderuštva. Politične pravice I Slovenski svobodomiselni inteligent — tudi izjeme so med njimi, pa morajo molčati — so po svoji naravi suženjskega duha. Naravno: ker se ne morejo nasloniti navzdol, se naslanjajo navzgor. To je bilo v avstrijskih časih, ko je zopet v prvi vrsti katoliški duhovnik in katoliški inteligent — kolikor je slednjih bilo — neustrašeno branil pravice slovenskega ljudstva. Zgled: Koroška, Prekmur-je, Istra. In danes? Sram nas je o tem govoriti. Slovenski liberalni inteligent je bolj kot kdaj preje zatajil svojo slovensko mater in se plazi po trebuhu pred belgrajsko oderuško in gnilo žlahto, ki jo bodo celo Srbi kmalu izpljunili. In v tem slepem kle-čeplaztvu so pripravljeni vse prodati, kar je našega, s trudom in znojem pridobljenega — našo kulturo (kdo ne misli tu na vseučilišče, ki so nam ga hoteli vzeti, na lepi slovenski jezik, ki ga hočejo popačiti itd.), naše versko prepričanje, ki nam je bilo najmočnejši branik v vseh stoletjih, našo POZOR! POZOR! Naročniki, ki »Domoljuba« še niso plačali in ga prejemajo na poštah, ki se začenjao s črkami od K do R, dobijo v današnji številki položnice, katerih naj se poslužijo in poravnajo naročnino, ker sicer prihodnje številke ne dobijo več. POZOR! POZOR! gospodarsko moč, ki gine, peša in umira in slovenski liberalni inteligent ji z ostudno škodoželjnostjo libero poje in svečo drži, naše politične pravice, ki so nam jih vzeli. Ne smemo si sami dajati postav, plačevati moramo, toda nismo gospodarji svojega denarja, niti nimamo pravice nadzorovati, kako se uporablja. Vsako naredbo, ki pride od belgrajske žlahte, razlaga in izvršuje v najstrožjem smislu in če ljudstvo pri tem še tako izkrvaveva; mislimo na davčne odredbe, ki jih niti v Belgradu tako hudo ne mislijo kot naši davčni gospodje. Inteligenca je cvet naroda, pri nas ne. Inteligenca je voditeljica naroda, tudi pri nas. Žal, tudi pri nas. In od tega vodstva je imel naš narod že ogromne škode — v vsakem oziru — danes bolj kot kdaj preje. Zato je naša dolžnost, da vrsto katoliške inteligence, ki hvala Bogu v ogromni večini čuti s svojim ljudstvom in dela zanj, čimbolj pomnožimo. V tem oziru smo na dobrem potu, treba je le, da to pot držimo in na njej vztrajamo. Katoliška inteligenca bo popravila škodo, ki jo trpi narod po svobodomiselni inteligenci in potem bo marsikaj mnogo boljše. Za ugled učiteljskega stanu. (Nadučitelj Fran Silvester.) Ko sem bil na socijalnem tečaju Slomškove zveze v ljubljanskem Rokodelskem domu, obljubil nam je g. urednik »Domoljuba«, da nam podeli prostor v listu, kadar bomo želeli braniti svoje stališče proti eventuelnim napadom na učiteljski stan v imenovanem časopisu. Sicer je res, da se napadajo v »Domoljubu« vedno le svobodomiselni učitelji, vendar pa nekateri članki hote ali nehote silijo, zlasti preprostega, v šolskih vprašanjih manj poučenega človeka — k misli, da je učitelj-stvo krivo vsega zla na tem božjem svetu. Zato naj sledi par dobrohotnih pojasnil vsem, ki so do-brevolje. Ozrimo se nekoliko na posamezne očitke I HrteljKr« J« prema)« up*Nj- ' SMS^ $£, preje je prinese z Grma pr. Novem „e sta Boričevem, ki so imeli y n Ji dopis, ki ga v sledečem v glavnih obrisih ^^ parcele'in katerim J JJjjJJJ ^riD>rukajšnja okolica velja za trdnjavo 1 v, "J«*- »i je, samostojuezev, vendar Pa Uajajo I udi pri nas polagoma do zavesti, da jih vodijo samostojneži prav temeijito za nos. Do tega spoznanja jih ni privedla samo vladna politika samostojnežev v narodni skupščini, temveč tudi »delovanje« tukajšnjih samostojnih voditeljev. Na državni kmet. šoli na primer smo imeli za ravnatelja inženirja Vedernjaka, o katerem smo bili trdno pre- ' je sam narekoval, prašiče, krave, telice in bika. Izposojeval si je za obdelavo zem. Ijišča šolske vole, potem stroje in ostalo kmetijsko orodje. Saiuoobsebi je razumljivo, da je veliko tega orodja pokvaril na škoJo državne šole, ki ga je za silo po-pravil tako n. pr. kosilni stroi.< Tako piše »Naprejc. Odgovornost z« pričani, da bo mož na svojem mestu, toda resničnost teh podainov prepuščamo nje-Učiteljsti« unemarja šolo. Izjeme so po- ' bridko smo se varali. Ta samostojni junak | mu. Pristaviti pa moramo dvojno: 1. da smo le ni čudno, služijo zanaša. malenkost na sramotni oder javnosti, čeprav polre- Ul IL.UUU, V.« O^ u:uu,l'u u.^^.u, .. u .u i . ^ u, , ... . . . , C" r j . . • » 1 služijo javnim potrebam, navadno milostno pri- : dili skozi koruzo, ker je hodil vasovat k ^ v urugin listin, nimamo vec razloga mol- zanaša, le uboga udtelisKa para mora za vsako njihovim dekletom, čeprav je oženjen in ' čati; 2. da se bivši ra-natelj ni šel pokorit ms. enkost na sramotni fvJer iaviiosti. čeoiav roLl'e- • , • ,. . . ' . - . .. .. ___x__• r . . nsan v . . . , . , . _______, Grmu ga S® ^o^Pr^TbUst^vPefbo0 Seflt i dfia sedaJ Moro za svoje grehe. Namesto j ^^.bilo več^ mogoče držati in zato so g, ko! brezplodno biatenje po časopisju, ki ponižuje ves stan. o kalerem vedno trdi.e, kako velike važno^ je. Ce pa bo pristojna oblast za vašo opravičeno pritožbo gluha, potem pa na dan i njo, da *azna o nji ves »vet in nihče vam ne bo zameril. >Ki je bil« ia posaraeiaih šolah manj afi- Itijtkih meri. m bili »epehi b*lj»i.< Očitek je aOf.er>en proti razšrjenju šol v večrazrednice. — njega smo dobili novega ravnatelja v osebi premestili v Maribor. Pri oddelku za km> vinarskega nadzornika Skalickega, ki je tijstvo se ne šikanirajo agitatorji za samo-vsem ljudem v okolici v prav dobrem spo- stojiieže, pač pa se to dela z drugimi urad-minu, ker je bil za časa vojne žitni komi- j pred kratkim sta dva strokovujaka sar. Lahkoverni ljudje so zopet pričeli zapustila službo pri tem oddelku. Sploh bo upati, čeprav so se o nepoštenosti samostojnih voditeljev že lahko neštetokrat pre- nri^flli TA^O n.iSI! nn .i—___l * * , jlirna lepaka raših šolskih poslopij, ki jo opa- pričali. Toda prišli so vnovič iz dežja pod farno skorc wpor*nd je, da so šole pren-aj^ne. ' kap. Novi ravnatelj se ie začel uvelhvlinfi Pn, c-.anju sol s* m gibalo vsaj nekaj desetletij „ . . r ' " J® J® „„ !.. !'J3' V , treba temu uradu, ki odločuje o našem kmetijstvu, posvetiti več pozornosti. Razjasniti se bo moral n. pr. dirindaj na državni žrebčarni, ki traja že celo leto ia r bocoČLdS- Dmes imajo rita CLToi več. tot preo dva, posamezne polo- 8 tem:.da izrablja učence za privatna dela 1 23 katerega se zanima že cela dežela. Da.je alset leti. Da se pre- : v svoji razkošni vili, da se poslužuje šol- bo treba pregledati razne očitke živino- rr«-. drago udanje n. rih šolskih poslopij, m je skih dekel za donašanje raznih potrebščin k ; * t? V^^ko * je od pet nz:eoor in ponavljaino šolo lahko namesd P°veoal siromakom, oblagodarjenim poljskih delih. — Le hudoben ~ali" pa silno za~ P^ega nadstropja, kjer je pustil drago po-s^epben človek more trditi, da je uspešen pouk , slikati sobane, podove namazati. Deči nrp trajno mogoč pn 7C-90 učencih v enem razredu. , nareuiti itd Nappiinl !p hH P Napredek ogromne večine Soloobiskujočih otrok «etliavo vfn^t 1 ® , električno raz- namreč odvisen v prvi vrsU od tega. da je v zaifnjl kotiček svojega bodočega posameznih predmetih vprašan vsak učenec tako- stanovanja. Ne bi imeli prav nič proti temu re^oc vsak c:an, a učitelj mora imeti dan za dne- Če ne bi videli, kako malo se hnVa n« vom dovol časa. da pregleda in sproti popravi drutri etrpri „ a » g? .8 nr. ia al, on. način tudi - učenčeve domače vaje £ • , M S0'Sk° g°sPodarstvo, da je V*« to pa je mogoče le. «ko je v razredu 30-+X 8 UD ,In SleP 23 Popravo U1 nakup krv avo Uiec!ev' ^ bi bili otroci Potrebnega orodja za obdelovanje zemlie je. te ne dobra, pa vsaj siaba polovica učencev navadno manj ali relo slalonadar;ena in j? na- zdravnikov proti njihovem predstojniku; te stvari se deloma obravnavajo pri sodišču, deloma pa še v oddelku, kjer prihajajo živinozdravniki še vedno z novimi stvarmi, izmed katerih bo marsikatera zanimala tudi širšo javnost. Radovedni smo tudi, kaj bo odgovoril vharski nadzornik Gombač na kritiko njegovega delovanja za časa ljubljanskega velesejma s strani vinarskega in sadjarskega odseka v Mariboru. No in potem pride še veliko prav »luštnilu stvari. Končno pribijemo še er.krat, da so val ti imenovani gospodje: Vedernjak, Ska-licky, Malasek itd. najstrastmjši samostojni itd. Preureditev njegovega"&ga"7t^ -na^h^1*^ ***** ^^ t 80 tQdi "seborpijoč greh B^- manj m siabona .«• .enimi otroci, ki premalo vprašam, uortajjjo v nzrer.h. StarM p.'metejo Prišli, denar v Lio - a J^JPctrebllto«. i« obutev in obleko - 1 " V?« 'i^^ih M dandanes v srlo=nen macj Mufili. kot T pr(.!ekiih deH.C(.ih-h r™ ^ »i® t»č;tke čui na Uste« ušesa. 2nano mi je namr^i d« a vn.it ocence prav dobro p-obvali o. s*«r na. kdor *» o napredka o tej aii .»r^V^Ta ^ J^f- snu-lB; "i "M ferfi porem«, ž na ofr tei^vo porabilo Kopi v »čiiale. i, »j pofikuk, Gospodarski obzornik. Kaj bo Slovenija plačala letos. razredenina itd.) in indirektni (trošarina, carina itd.) davki, takse in monopoli (> bak, sol, užigalice itd.), v drugo spadajo državna prometna podjetja in sicer pošta> brzojav, telefon ter čekovni urad, dalje dohodki iz državnih gozdov, rudnikov, industrijskih podjetij in kopališč. V tretjo »ko- pino pa spadajo razni manjši upravni dohodki. 1. Zadnjič smo že podrobno izkazali, da so direktni davki v Sloveniji preračunani na okroglo 70 milijonov kron, h katerim je prišteti zaostalega dolga na davku na vojne dobičke 24 milijonov kron. Posebna, špecijalna trošarina za Slovenijo je proračunana na 8,800.000 kron. Povišane in pomnožene takse imajo dati državni blagajni 56 milijonov, v resnici pa bodo vrgle mnogo več kot vsi direktni davki, ker je brezdvomno nezdravo razmerje. Kosmat dohodek monopolov (tobak, sol, užigalice, cigaretni papir, petrolej in saharin) je izračunan za Slovenijo s 500 milijoni kron. Od te pol milijarde pripade na tobačni monopol 364 milijonov, na solni 64 milijonov, na petrolejski 52.5, na užigalice 6, na cigaretne papirje 12y2 in na saharin 1 y2 milijona kron. " 2. Pri državnih prometnih podjetjih državnoželezniške proge v Sloveniji niso posebej izkazane, marveč pod ravnateljstvom v Zagrebu skupno z ostalim omrežjem. Dohodki pošte za območje poštnega ravnateljstva v Ljubljani se računajo na 38 milijonov, brzojava na 1V2 milijona in telefona na 6% milijona kron ter čekovnega urada na 2 milijona kron. — Od ostalih državn. gospodarskih podjetij in naprav je proračunan dohodek od državnih kmetijskih šol, žrebčaren itd. na 2,408.800 kron, od državnih gozdov 1,669.000 kron, od gozdov verskega zaklada 17 milijonov kron, na cinkarno v Celju, Velenjski in Za-bukoviški rudnik 184 milijonov kron, in končno na kopališča 9 milijonov kron. Dohodki kapitalov in fondov znašajo 321.778 kron in razni drugi drobni dohodki 19,445.853 kron. Seveda so to kosmati dohodki brez odbitka stroškov. K tem posebnim dohodkom, ki znašajo za celo Slovenijo 919 milijonov kron, bi bilo prišteti še pripadajoči del splošnih dohodkov iz carine, carinskega agia, splošne državne trošarine in davka na poslovni promet. Ako računamo, da pripade od skupne vsote na Slovenijo ena desetina, bi to znašalo pri carini 160 milijonov kron, pri prometnem davku 160 milijonov kron, pri splošni trošarini 150 milijonov kron in končno pri carinskem agiu okrog 300 milijonov kron. Po tem ključu bi torej ti splošno izkazani dohodki znašali le okrog 150 milijonov kron manj kot posebni dohodki. Iz cele sestave je razvidno, da pri vseli teh številkah stari direktni davki že sploh ne igrajo nobene vloge več. Letos jih bodo celo takse presegle, dalje je vpeljan nov davek na poslovni promet, ki sam donaša nad dvakrat toliko, kakor vsi direktni davki z dokladami skupaj. Carinsko breme se je celo prevalilo na uvoz in se je v novembru in decembru povišal agio na 500 odstotkov. Polovico celega proračuna tvorijo draginjske doklade, dočim izvažajo verižniki živila v inozemstvo ne da bi država imela le en vinar od teh ogromnih dobičkov. Take gospodarske politike ne more nobeden odobravati in vsak trezen gospodar z resno skrbjo gleda v bodočo Pomlad Pridobitne naprave in podjetja države imajo pri nas vseskozi izgubo. Povišane postne in brzojavne pristojbine komaj zadostujejo za vzdrževanje ogromno pomnoženega nepotrebnega osobja; čekovni urad sploh ne misli na kako obrestovanje vlog; velenjski rudnik je tako zavožen, da ga tudi razni dvorni svetniki ne bodo rešili; o propadlem gospodarstvu državnih železnic pa bi bilo škoda izgubljati vsako besedo. Splošno znano je tudi, da je cinkarna v Celju pasivno podjetje, ki v državni upravi ne bo nikdar dobičkanosno. Ministrstvo šum in rud, kakor tudi pošt in brzojavov se bojita objaviti računske zaključke svojega zavoženega gospodarstva in jih izpostaviti javni sodbi. Naši gospodarski krogi so nad našim voljenim zastopstvom že obupali in se udali topemu. Tri leta so prigovarjali, da tako gospodarstvo vodi navzdol, zaman in zaman. Načelno so odklanja vsak dober nasvet. Razveseljivo dejstvo je le, da je proračunska razprava leto3 vendarle malo živahnejša kot prejšnja leta, dasi je še od stvarnega razmotrivanja zelo daleč. V prometnem vprašanju se zdi, da je nastopilo na vladni klopi malo iztreznjenosti, bojimo se le, da prihaja to spoznanje prepozno. (Po »Trgovskem listu«.) Angleži o naši držam. »Manchester Guardian«, znani angleški list, prinaša dopis o gospodarski politiki in o razmerah v Jugoslaviji. Dopis ni preveč laskav za nas hi bo le pripomogel, da se slab glas, ki ga ima inozemstvo o naši državi, še bolj utrdi. V dopisu se govori tako-Ie: »V polovici meseca septembra preteklega leta prosila je vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da sklene državno posojilo v Londonu. Ta prošnja je bila brezuspešna, ali točneje rečeno zavrnjena. Vzrok temu so bilo velike zapreke, kakor tudi pomanjkanje varnosti srbskih vojnih dolgov. Vojni dolgovi znašajo 1.9 milijard frankov v zlatu, v kateri vsoti so že vračunjeni tudi stroški za novo oborožitev srbske armade na solunski fronti. Nadalje je upoštvati tudi francosko-angleške predujme; za te, kakor tudi za že zapadle obresti zahtevajo upniki garancije, in sicer potom prepustitve državnih monopolov. V začetku se je inozemski kapital še zanimal za narodno gospodarstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, no, slednjič se je to zanimanje vsled najrazličnejših ovir, koje so se slavile sklepanju sporazuma za nove naprave, ^onolnoma ohladilo. — Začasno je angleški kapital udeležen v petrolejski delniški družbi v Zagrebu, koje delniška glavnica znaša 50 milijonov papirnatih kron. Inozemski kapital se je zanimal tudi za prometna sredstva v Jugoslaviji, toda tudi v tem oziru ni prišlo do sporazuma. Švicarski lconsorcij se zanima za zgradbo železniške proge Sarajevo — Split, nek drug francoski konsorcij se je ponudil, da izdela železniško progo Split—-Banialuka z zvezo v Slavoniji. Tudi je hotelo neko ameriško društvo zgraditi luko v Bakru ter jo zvezati z železniško progo Bukarešt—Jadransko morje, kateri načrt je zbudil zelo živahno zanimanje v Londonu in Parizu. Ako bi vladalo v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev zanimanje za omenjene načrte, gotovo se ne bi stavljale nobeno zapreke njihovim izvršitvam, toda zdi se, da tam prevažajo tovore rajši na oslih, nego pa po železnici, ker se jim mora tudi pustiti, ker so s tem zadovoljni. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 27. lebr. 3. marca 6. marca Denar K v K v ameriški dolar 320 - avstrijska krona -- — — češkoslovaška krona 5 75 -- angleški funt — _ —_ francoski frank 28 92 _ _ italijanska lira __ _ _ bolgarski lev 2 — _ — carski rubel 27 — _ — grSka drahma — — — _ nemška marka — — _ — rumunski lej 2 40 2 48 Švicarski frank _ _ -- poljska marka -- -- mažarska krona ------ g Banke ne kupujejo nič več tujega denarja. Sindikat bank sporoča: Sindcirane banke v Ljubljani so z ozirom na deloma nejasna po časopisju objavljena poročila o novem dodatnem pravilniku o kupčeva-nju s tujim denarjem in devizami sklenile, da do nadaljnega ne kupujejo in ne prodajajo nobenega tujega denarja in ostalih plačilnih sredstev ter tudi ne izdajajo uverenj. g Vedno več papirja. Od 8. do 15. februarja je narastla vsota bankovcev v naši državi za 4,144.240 kron in znaša zdaj cela vsota bankovcev 18.565,110.300, t. j- 18 milijard in pol kron. g Izplačevanje 7odstotnih, obresti in-vstijskega posojila se izvrši 15. marca pri vseh denarnih zavodih, kjer je bilo posojilo podpisano. g Izplačilo odtrganih 20 odstotkov o pnliki markiranja denarja, se po poročilih listov bliža svoji uresničitvi. Pravijo, da se to izplačilo izvrši v najkrajšem času in da so s tozadevnim delom v finančnem ministrstvu že pri kraju. — Tako smo že večkrat poročali in bomo morali najbrže še večkrat. DAVKI. g Davkoplačevalci in davčne knjižice. Finančni minister je odgovoril 24. t. m. na pismeno vprašanje posl. Stanovnika in tovarišev o uvedbi davčnih knjižic za davčne obveznike v Sloveniji s sledečim pojasnilom: Po 8 14. ustave za davčne urade iz 1. 1850. morajo davčni uradi potrjevati strankam plačilo davka v davčnih knjižicah, ki so jih dolžni donesti davčni obvezane! sami. Ako nima obveznik knjižice, je dolžnost davčnega urada, da jo na zahtevo stranke izda. Tak in edini je način plačevanja direktnih davkov neposredno pri davčnih uradih. Drugi način plačevanja je, da obveznik plača davke po poštnih položnicah. Razume se, da tudi takrat dobi obveznik potrdilo o izvršenem olačiiu od poštnega urada; ko pa obveznik Dride v g Cene živini in mesu v Mariboru 9-0lL.26 ,d0 32 K' Polde^li voli od 18 do 2o K, plemenski biki 17 do 25 K biki za klanje 18 do 22 K, klavne krave 18 do 22 K, krave za klobasarje 13 do 16 kron, molzne krave 18 do 20 K breie krave 18 do 20 K. mlada živina 17 do 24 K. — Volovsko meso I. vrste, II. vrste in meso od bikov, krav in telic 1 kg 40 do 48 davčni urad, more zahtevati, da se mu izvršeno plačilo vpiše v davčno knužieo. .Taki zahtevi mora davčni urad ustreči ,vedi odpravilo, in sicer radi tega, ker se davčni zavezanci, katerim vrnemo po preteku več mesecev svoje nepravilne napovedi, pritožujejo, da jim niso več v spominu dohodki že davno preteklega leta. — Z odličnim spoštovanjem udani A. Ipa-vic, vodja davčnega okrajnega oblastva v Novem mestu. g Za izenačenje dovkcv. Na seji narodne skupščine je dne 21. febr. govoril poslanec Ljudske stranke dr. Gosar proti dvanajstinam za racseca marec in april. Naglažal je, da obsto/a brezglavost našega državnega gospodarstva predvsem v tem, da nimamo nobenega jasnega vpogleda v dosedan e linance in da ministri sami izjavljajo. da so proračuni samo navidezni. Šc manj vpogleda pa imamo v letne obračune, ki se sploh ne polagajo. Nadalje je protestiral proti neenakosti davkov ter navedel posamezne slučaje z ozirom na neenako obdavčenji v Srbiji in v prečanskih pokrajinah. Ba vil se je tudi z davki, ki ih morajo plačevati celo navadni delavci. Navedeni slučaji so osupnili skupščino tako, da (e financ, minister vzklikal, da se načrt novega davčnega načina že pripravlja. Poslanec dr Gosar je nad.le dokazoval, da lezi vzrok naše slabe valute predvsem vlade gospodarstvu ^ finančni politiki 2IVINA, kron. Telečje meso I. vrste fS K. II. vrste 40 K. Svinjsko meso sveže 1 kg 60 do 8U kr0"g Voli iz Nemčije. Pogodba, ki jo je svoječasno sklenila država glede prodaje živine iz Nemčije z neko družbo, je uničena na zahtevo poslancev. Belgrajska politika poroča, da se je tej družbi vseeno posrečilo prevzeti 17 tisoč volov in jih prodati v Švico. Te vole so kupili od države nekaj pod 4 dinarji za 1 kg žive teže, v Švico pa so bili prodani po 1 frank 60 san-timov, kar pomeni, da so zaslužili pri vsakem kilogramu malenkosti, nic več kot okoli 20 dinarjev. Dobro bi bilo, da bi nam g. poljedelski minister Pucelj kaj vec povedal o tej kupčiji in pa imena javnih in skritih kompanjonov, ki so pobasali lepe milijončke v svoje nenasitne malhe. Prosimo! CENE. g Cene hmelju. Iz Žatca na Češkem poročajo, da je v zadnjih dnoh povpraševanje po lin. jI iu zopet živahnejše. Hmelj kupujejo po 32C0 do 3300 čehosl. kron za 50 kilogramov. g Cene v Črni gori. V Črni gori je draginja še večja kot pri nas. Kilogram masti stane 30 din., koruze 5 din., krompirja 4 din., ovčjega mesa 14 din,, svin/.-kega mesa 20 Din. PH0MET. g Nabava železniških pragov. Na drž. železnicah bi se moralo izmenjati 3,000.000 pragov. Železniško ministrstvo je razpisalo sedaj dobavo 1,300.000 pragov, za kar se računa^ okrog 160,000.000 krou. »Hrvatski drvotržac« pravi, da je ta razpis prišel ob najneugodnejšem času, ko bo dobava mnogo dražja kot sicer. Zakaj pragovi niso izdelani, izdelavati se bodo morali poleti, ko je šumski delavec znatno dražji kot pozimi in ko bo tudi izvoz iz šum radi pomanjkanja snega in vjjorcbljanja vprežne živine mnogo težji in dražji. Dalje pravi »Hrvatski drvotržae«, da sta nevednost in nerodnost v železniškem ministrstvu enako veliki. g Vzoren nered na naših železnicah. Na naših železnicah vlada vedno večji ne, red. Edina pokrajina, kjer je še red na železnicah in kjer vlaki redno vozijo, je Slovenija. Sedaj je pričel minister za železnice delati tak red, da so odstopili vsi železniški ravnatelji, na njih mesto pa so prišli sami Srbi. Slovenci sploh ne pridejo v poštev. Priznati pa moramo, da so v Belgradu nekaj pametnega pogruntali. V Ljubljani imamo ravnateljstvo južne železnice. Čeprav so težld časi, vendar vlada na progah, ki so podrejene temu ravnateljstvu lep red. Pripominjamo, da imajo to ravnateljstvo v rokah Slovenj. Ker v Belgradu uvidevr jo, da so nesposobni . a praviti red na železnicah, se bavijo mislijo, aa izroce glavne proge državnih železnic v upravo ravnateljstva južne železnice. Naj-preje bi imelo prevzeti pro^o Zagreb— oeigrad. Kakor trdijo, se tozadevna pogajanja ze vrše. g Kako gradu pri nas železnice. Za zeleznisko progo Užice-Vardište v Srbiii so proracunali znesek 15 milijonov dinarjev. Pravijo, da bi ta vsota popolnoma za- dostovala. Sedaj so pa ugotovili, da je t„ proga stala 88 milijonov dinarjev, torej 73 milijonov dinarjev več, kot so pa prorač« nali. Finančni odbor zahteva sedaj gtroM preiskavo in kaznovanje krivcev. g Amerikanci bi radi pri nas gradili železnice. Neka ameriška družba se je po-nudila, da zgradi pri nas železnice. Za-hteva pa, da ji pusti gotovo število let m izrabo tisto progo, ki jo zgradi, obenem 7 in pol odstotno jamstvo za slučaj, če bi se te železniške proge ne izplačale. Ta družba pa ni povedala, katere proge namerava graditi. Vlada je o tej ponudbi že raz. pravljala in je pripravljena odobriti pe(. odstotno jamstvo od vloženega denarja toda družba bi morala graditi ne samo tiste proge, katere bi se smatrale, da bodo nesle (n. pr. Belgrad—Brod na Savi—Sarajevo—Jadransko morje), ampak tudi tiste, ki so za nas v vojaškem oziru važne. Vojnemu ministru je prepuščeno, da sestavi zemljevid vojaško važnih prog. g Za zgradbo železnice v Prekmurju. Zastopniki 27 prekmurskih občin so na svojem sestanku v Beltincih zahtevali, da se prične takoj graditi železnica Ljutomer —Ormož, nadalje proga Murska Sobota-Dolnja Lendava in da se obnovi promet na progi Murska Sobota—Hodoš. g Aviomobilna prometna d, d. v Ljub. Ijani naznan a občinstvu, da je mora. la vsled veli aiia;a pričneta prepirati med seboj. Naenkrat odredi Francija, da bo belgijski frank na Francoskem vreden samo devetdeset centimov. Isto odredi tudi Belgija. Na meji pa živi človek, ki ima veliko žeio, pa malo denaria. Vzame vse svoje premoženje v obliki enega francoskega franka, gre v francosko oštariio in izDiie kozarec žganja _ za deset centimov. Namesto devetdesetih si da izplačati en belgijski frank, ki ie,v Franciji le devetdeset centimov vreden. Ž njjm gre preko meie in izpiie v belgijski krčmi kozarec žganja za deset centimov. Namesto devetdesetih centimov si da izplačati francoski frank. Tako roma mož od jutra do večera že tedne in tedne in ie že popolnoma izpit, franka v žepu mu pa še ni zmanjkalo. To ie valuta. d Štrajk. V tovarni usnja »Indus« in tovarni konserv (»Impeks«), oboje na Vrhniki, je stopilo delavstvo s preteklim pondeljkom v štrajk. Vzrok mezdno gibanje. d Pismo iz Amerike. Cleveland, Ohio, 7. feb. 1922. Cenjeno uredništvo! Ker imamo sedaj silno malo dela v Združ. državah Amerike, bi Vam rad nekoliko opisal razmere in novice iz naše države. Velikanska podjetja, katera delajo to državo slavno in dajejo zaslužka naseljencem, so v današnjih dneh mrtva. Jekleni stroji, topilnice, rudokopi in druga industrija: vse počiva. Velika revščina, katera nastaja vsled brezposelnosti, povzroča rope, umore in tatvine kar pri belem dnevu. Imamo tudi velikansko gonjo vsled pro-hibicije (prepoved alkoholnih pijač). Zdi se da le Slovane najbolj preganjajo, ker so najbolj potrpežljivi. Marija Gredinova, mati več otrok, je bila pred sodnikom. Jok in tarnanje ni pomagalo nič, 200 dolarjev kazni, ker. so imeli pri hiši žganjico. Lažnivi, hinavski Italijani pa, dasi imajo polne zaloge opojnih pijač, so naravnst strah okoličanov, v imeniku kaznjencev prohi-bicije pa je le težko najti njihovih imen. V Filadelfiji so našli več vreč ječmena in ker je bilo tudi hmelja pri hiši, so zaplenili 25 tovorov zrnja in drugih stvari, meneč, da nameravajo variti pivo. Kakor v Charleston, W. Va., kjer rudarji že 20. mesecev brez dela živijo z družinami v šotorih, v zimi in bedi, tako imajo ubogi delavci sitnosti po več krajih Zdr. dr. Amerike samo zato, ker so združeni v delavske zveze, česar milijonarski magnati ne dopuščajo. Najete imajo suro-veže, ki se jim še dobro zdi, ako ustrelijo kakšnega foreignes, ginis, hunkejs, kakor zmerjajo inozemce. V tej deželi svobode so obdolžili zarote Franka W. Snyderja, urednika lista »The Federationist«, ker se je potegoval za premogarje. V Scran-ton, Pa, in Gate, Pa je bilo zasutih več rudarjev. V Steubenville, Ohio in Yorkville, Ohio. so najeti hlapci milijonarjev kar divje streljali po ulicah. V Newyorku so ujeli 13 letnega ro-. parja H. Staganelli, pri delu. — Humbert Rocchi daje poročila amer. časnikarskim poročevalcem, da so edino Slovani krivi nereda v Evropi. . Kinomatografski igralci so tudi zadnje čase nekako podivjali. V Los Angelos, Cal. je pred nedavnim časom umoril na nemoralen način debeluh Arbuckle igralko Kappe. Tako je bil na nek skrivnosten način umorjen nadzorovatelj Igralcev Wil-liam Desmond Taylor. Evropske igre nq filmih za kinomatograf se prodajajo po silno visoki ceni. Tako neka družba ponuja 500.000 dolarjev za Kristusovo trpljenje, igrano in povzeto nekje na Bavarskem. — V Waschingtonu, D. C. se je udrla streha vsled teže snega na gledališču »Knickerbocker« in pokrila nad 300 gledalcev, od katerih je blizu 200 mrtvih. Dne 4. svečana se je poročil Anastazij Andrejevič, Slovan, z gospo Marion B. Stephens, ki ima 40 milijonov dolarjev premoženja. Anastazij je staj" 22 let dočim je njegova milijonarska žena stara 45 let. Adrejevič je bil pisatelj v rojstnem kraju, tukaj v Zdr. državah je delal kot kemik za 8 dolarjev tedensko. Kljub slabim časom se pojavljajo novi slovenski časniki. Do sedaj smo jih imeli 14, zadnje dni pa smo zopet za dva boljši v Clevelandu, tako da jih je 16 skupno. Tudi smo boljši v številu ver. Zadnje čase smo dobili nekakšne spiri-tiste med Slovenci. V sredo 8. svečana imeli bomo v Clevelandu priliko videti metalno borbo z velikim, mogočnim Rusom in z bolj orjaškim Ln junaškim Jugoslovanom Martinom Pleštinom. Ameriško-angleško časopisje se silno navdušuje za Jugoslovana. Kakšne so razmere pri nas, dokazuje sledeče dejstvo: Izvrševalni odsek Ameriške legije je na svoji seji odločno protestiral napram nameravani gradbi velikanskega spomenika padlim ameriškim junakom v spomin, ki bi veljal 3,000.000 dolarjev in kojo zgradbo je sam predsednik Harding priporočal. Ker je na tisoče in tisoče bivših vojakov sedaj brez dela, je Ameriška legija namigniia Haidingu, da naj jim da kruha in zaslužka, ne pa trositi milijonov za oni spomenik. Končno bi še želel, da bi se Vaš list razširil med našimi Slovenci v Združenih državah Amerike. Mnogo je naših rojakov, ki tako radi čitajo novice iz rojstnega kraja, vendar ni pravega podvzetja med njimi. S slovenskim narodnim pozdravom Vaš naročnik Ludvik Zupančič, Cleveland, Ohio, Sev. Amerika. d Cerkveno. Ljubljanski škof bo tudi letos zadnje tri tedne posta v stolni cerkvi izpovedoval in sicer od dneva pred praznikom sv. Jožefa, namreč od sobote, dne 18. marca popoldne pa do velikega četrtka zjutraj. Začel bo vsak dan zjutraj ob pol petih in popoldne ob petih. d Proti slabi literaturi v Nemčiji. Svo-ječasno smo že poročali o sežigu velike grmade slabih knjig v Nemčiji. Sedaj so nekateri poslanci predložili nemškemu parlamentu zakonski načrt proti slabim knjigam, ki kvarijo in zastrupljajo mladino. Zakon predvideva ustanovitev posebnih zbornic, ki jih sestavljajo profesorji, pisatelji in umetniki. Zbornice bodo imele pravico prepovedati razširjanje slabih in nemoralnih knjig in časopisov ter slik, ki bi lahko nepovoljno vplivale na moralni, duševni in telesni razvoj mladine ali pa bi lahko preveč razgrevale fantazijo mladih ljudi in s tem nanje vplivale v slabem smislu. — Kje smo še pri nas, kjer imajo gotovi svobodomiselni pisatelji kvantarijo še vedno za najlepšo umetnost. d Dr. Žerjav se je peljal v dobro za kurjenem salonskem vozu v Dalmacijo\ naš rekrut se je vozil v nezakurjenih živinskih vagonih. Dr. Žerjav ni še nič naredil za državo (pač pa ji premnogo škodoval), rekrut pa tvega svoje življenje zanjo. — Živimo v času samostojnega centralizma. d Balkanski sodniki. Franc Jevnik in tovariši, ki so med delom zakurili ogenj na podstrešju šmartinske cerkve ter ga niso pogasili, so stali te dni pred sodiščem v Kranju. Škoda je bila milijonska, malomarnost prav skrajna, kazen pa — 24 ur za Jevnika, tovariši pa oproščeni. Kmalu bomo po zasluui naših liberalcev v Mace-doniji. — Samostojneži, le še dalje v boj za centralizem, da bomo preje v Mace-doniji. d Ljudski glas, socialistični tednik stane od 1. marca naprej letno 115 kron,' Domoljub 40 kron. Domoljub je po obsega večji kot Ljudski glas. d Absolventi kmetijske šolo na Grmu. V zadnjem desetletju je dovršilo kmetijsko šolo na Grmu 201 učenec. O šestnajstih se ni moglo poizvedeti, kakšen poklic da so si izbrali. Glede ostalih 185 se je poizvede-lo, da se jih peča s kmetijstvom 175, torej 85 odstotkov. Od teh je v državni kmetijski službi 10 absolventov (5 odst.), in sicer skoraj polovica izven mej Slovenije, 7 (4 odst.) jih je v privatni kmetijski službi, tudi skoraj polovica izven Slovenije, ostalih 7 se pa še nadalje šola na zavodu. Vseh ostalih 133 absolventov, torej 72 odst. se peča s kmetijstvom na domačem posestvu in so mnogi znani kot marljivi gospodarji in pospeševalci kmetijskega napredka. Od ostalih 20 absolventov jih je umrlo 19 in sicer razen dveh vsi v vojski, eden se pogreša, eden je zblaznel, eden je vojak, eden v državni službi kot okrajni tajnik, eden v privatni službi v Belgradu in štirje so cdšli v Ameriko. (1 Koncert. V nedeljo dne 5. marca je priredil pevski zbor »Ljubljana« iz Ljubljane na Vrhniki dva koncerta z zelo bogatim sporedom. Udeleženci, kateri so posebno pri prvem koncertu dvorano do zadnjega kotička napolnili, so bili z izvajanjem pevskega zbora prav izredno zadovoljni in so hvaležni »Ljubljani«, da s takimi podeželskimi koncerti širi smisel in ljubezen za lepo narodno pelje. d Kmalu pa novem letn se ie nekje v Sloveniji poročil mladenič, ki se ie pisal Franc Junak. — Te dni pa je došla na pokrajinsko vlado prošnja, v kateri Franc Junak prosi, če sme spremeniti svoie ime. d Orožnik in upokojenec. Piše se nam; Nekoč pred Božičem se je radi beračenja aretirani upokojenec napram orožniku izrazil »saj boste tudi Vi na moje prišli.< Nato je Slov. Narod povedal, da pripada orož. naredniku, ki je dovršil 30 let aktivne službe, ceia poslednja plača in doklada na rok službe okrog 210 Din mesečno kol pokojnina in da vsled tega ne bo potreba upokojenemu orožniku beračiti. Prosimo uredništvo Slov. Naroda, naj nam pojasni, od kedaj dobivajo upokojeni orožniki na podlagi Uradnega lista štev. 24/21 točka 61, člen 12, svojo poslednjo: plačo kot pokojnino. Ako ne dobivajo, zakaj se, kakor pravi pregovor »sraka s pavovim perjem baha«. Pred vojno sta bila dinar in krona 1 : 95 v, glej Prof. A. L'. Hickmonn Upiversal Taschenatlas 1897; 6' itr. 32, zakaj se to sedaj ne Izenači za upokojence; morda bi vedeli povedati tisti gospodje, ki imajo drž. gospodarstvo v rokah. * . Upokojenci, zapomnite si to, kadar pride zopet čas volitev. . . Nove pokojnine so sicer na papirju obljubljene, če jih pa tudi kdo v resnici dobiva, pa nam ni znano. , Da boste prepričani, prosite pri svojin županstvih, da vam pokažejo Uradne liste, ki izrecno povejo, da dobi vsak upokojenec po dovršenih službenih letih polno poslednjo plačo v Din. Uradni listi so: stev. 24/1921, točka 61, člen 12, štev. 57/1921, točka 143, člen 3, štev. 107/1921, točka J 79, člen 12 in štev. 4/1922, točka 5, člen 54. Najlepše je razvidno iz Uradnega lista Štev. 107/1921, točka 279, tabela V a, ki dobiva poduradnik I. raz. letno plačo 2526 Din in b sluga VI. raz. 720 Din letne plače, dočim dobiva recimo orož. narednik s 30 službenimi leti v letu 1920 upokojen, okrog 660 Din letne pokojnine.Ali je to 100% njegove poslednje plače? Naj gospodje v Belgradu računajo. Ali orož. narednik s 30 službenimi leti ni enak poštnemu pod-uradniku I. raz. — Orožniki aspiranti, či-tajle ta članek predno se javite v orožniško službo. d Z Gorenjskega. Za elektriko smo se kregali in upali in mislili, da postanemo direktorji ali vsaj upravni svetniki, kateri se kaj na števce zastopimo, pa nam je ZavrS-nica naredila štrih čez rajtengo (da govorimo po jugoslovansko) in štrajka: ne da vode. Še zdaj, ko se sneg že precej topi, nam sveti in motorje žene samo nekaj ur zvečer. d Koledarčka Jugoslovanske kmetske zveze je še okrog 100 izvodov v zalogi. Ker smo že precej daleč v letu, je založništvo znižalo cene na 12 K. Oni, ki so koledarček že davno prejeli, pa ga niso še plačali, naj store svojo dolžnost, da moremo še. ostanek računa v tiskarni poravnati. d KrAjni šolski svet na Vrhniki. Piše se nam: Gabriel Jelovžek. steber Jedeesarjev na Vrhniki, je že pred dvema mesecami dobil od okrajnega šolskega sveta p07.lv, naj kot najstarejši član skliče sejo krojnega šolskega sveta. Skrbni oče našega šolstva, zgani se, sicer se bomo mi zganili. d >'a neki maškeradi v Ljubljani je pred-pustno dni nastopila neka gospodična, ki je imela morda samo pol metra obleke na sebi. Nekdo vpraša svojega prijatelja, kako mu gospodična ugaja. »Njena postava je taka — je odvrnil — kot proračun belgrajske vlade.« — »Zakaj?« — »Zato, ker je povsod primanjkljaj in nikjer nobenega pokritja.« Občni zbor Kmetijsko nabavno in prodajne zadrure za kamniški politični okraj se bo vršil dne 19. marca 1922, to ie na sv. Jožefa dan dopoldne ob pol desetih v Kamniškem domu v Kamniku. — Člani zadruge iz celega okraja ste tem potom vljudno povabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite. — Ako imate kake želje in nasvete, oziroma predloge, ki naj bi se obravnavali na tem občnem zboru, jih pismeno javite načelstvu zadruge. d Svojcčasni duševni voditelj socialnih demokratov na Vrhniki, uradnik pri konservni tovarni, Iloman, je naznanil izstop iz socialistične stranke, obdržal pa je mandat občinskega odbornika. d f Anton Berce. Dne 2. marca ob 10. uri zvečer je umrl v Kranju, previden 9 sv. zakramenti za umirajoče, č. g. Anton Berce, župnik v pokoju. Rojen je bil dne 5' 20. maja 1860 v Kamni gorici. Naj počiva V "TlJmrla ie na Prevoiah v visoki, starosti 72 1.1 tetka sestr^ znanetfa gostilničarja Jako- ba SkdatesrečImVDZabukovju pri Št Ru-pertu na Dolenjskem je mati Robidnica, vdova, nesla svojemu sinu, ki je v gozdu drva sekal, kosilo. Ko je prišla to sina, jo opozori, da naj pazi, da se drevo, ki ga je sekal in ki je biio že močno nagnjeno, ne podre nanjo. V tem trenotku zahresci, drevo zadene mater, ki je takoj obležala mrtva. Zapušča šest otrok, izmed teli pet nedoraslih. Bog ji daj večni pokoj 1 — Požar. Dne 24, februarja dopoldne je v kozolcu posestnika Alojzija Sterniša v Regerčivasi, obč. Šmihel-Stopiče nastal ogenj. Poleg kozolca je zgorelo tudi 1500 kilogramov sena, večja množina slame, voz in večje število mecesnovili in češnjevih desk. Škode je 50.000 K, zavarovalnina znaša 1500 K. , , d Jiati z otrokom v naročju pod vlakom. Pri Komarovcu na pro^i Opava— Svinov se je vr da mati z detetom v naročju pod vlak, ki je prišel iz Opave. Nesrečni materi je stroj odtrgal glavo, otročičku pa se ni nič žaiega pripetilo. Kaj je mlado mater pripravilo do groznega dejanja, se ni moglo dognati. d Tat monstrance v mariborski stolnici prijet. Mariborska policija je izsledila v hotelu »Stadt \Vien« tatu monstrance v mariborski stolnici. Tat je šofer Karel Vavpotič, doma pri Ljutomeru. Ko so odprli njegov kovčeg, so našli v njem mon-štranco, deloma že polomljeno. Prodal je kamne, o katerih je mislil, da so pravi, nadalje luno in srebrno podobo sv. Janeza. Glede hostije je priznal, da jo je sam zavžil. Priznal je tudi, da je prišel v cerkev, opremljen z raznim orodjem, nakar se je skril v spovednico ter pozneje vlomil v tabernakelj, ko je bila cerkev zaklenjena. Vavpotič ima že več tatvin na vesti. d »Slava presv. Srcu!« Deset pesmi v čast božjemu Srcu Jezusovemu za mešani zbor in orgije, vložil Ivan Pogačnik. Založila Jugoslovanska kn igarna v Ljubljani. I'art. Din. 12.—, glasovi po Din 4.—. Vse. Pogačnikove sVladbe se otlliki.jejo po plemeniti in iskieni melodilu, ki se mirno in pobožno gibljejo sicer v preprostih, a vendar lepili in živahnih melodijah. Tudi pričujoče pesmi so vložene v tej obliki. — Odkar se je pri na:; po-božnost Srca Jezusovega tako razširila, manjka na-Mm zborom zla.~ti še jio deželi več ali manj tozadevno primernih napevov. Prav iskreno torej pozdravljamo to lepe pesmi in jih vsem našim cerkvenim zborom prav toplo priporočamo, da jih uvrste v svoj repertori . d Vrtec in Angelček št. 3 in 4 imata zoret zelo zanimivo vsebino. Toolo priporočamo staršem, da naroče lista sv iim otrokom. Vrtec z Angelčkom stane 26 K: Anrfelček sam 10 K na leto. Dobi se šc št. 1-2. Od Dreišniih letnikov se še Mrko naroče Angelček 1. 1916 It Din), 1919 (1 Dinl, 1920 1 in ool Din) 1921 12 in pol Dirl in Vrtec 1915 in 1916 do 4 Din. Denar se oošlie no položnici, ki io uprava ori-lozi cošiljatvi. V kratkem se bo d >bil lično APnie!ček 1Q.19' 1920 in 1921 ter Vrtec i^U in 1921 00 primerno nizki ceni. d Kdo vo kaj o Francu Možina, roj. 1837 v Orm^l. -17- pešpolk, 1. komp., pogrešan od 24. 8. 1914, ko je sel na rusko bojišče Zena je hvaležna za vsako čeprav kra ko poročilo in bo povrnila vse stroške. 1 oročila naj se pošljejo na naslov: Fran Mozma in Meerbeck, Post Mora, Rheinland, Iks-strasse 21. «*.i.dJIli!!?ič-..Ni V8ak(?° »»feniak, ki si natakne očala, vzame knjigo v roke ln učeno gleda. NI ie pesem pesem, le Ima lepo rimo in tekočo mero Svinec ostane svinec, četudi ga z zlatom prevlo. čel. In proza ostane proz«, četudi je v verze oblo-češ. Pa brez zamere I d Št. K. Sv. T.: V Ljubljani in SkofH Loki. CERKLJE PRI KRANJU. M ->rda bo že kdo mislil, da tias ni več u svetu. Še smo in živabno se gibliemo. Pod sedanjo vlado k. Hribaria smo dobili oddelek finančne kontrole z dacariem in še tremi fi. nancarii. Vsi smo iib z veseljem pozdravili. nai-boli Da tista Američanka, bi ie kuoila na javni dražbi dve hiši Globočnikovi. V eni ie kr. oo-šla. v drugo se ie pa v 24. urah vselila iinanč-na kontrola. Lastnica nima v svoiih dveh hi-šah ne kuhinie. ne vode za svoio rabo, Po milosti so ii prepustili tri sobe. Slan vanisks oblast II. sto-nie ie odlok okr, glavarstva raz-veliavila. v Kraniu na praviio: »T nas nič ne briga! Pri starem nai ostane!« — Občinski lov tudi še ni urejen. Pri glavarstvu menda ora-viio. da ga ne more imeti tisti, ki na dražbi nai j ponudi, pač na tisti, ki naimani. Seveda ima g. pokrajinski namestnik prednost Drcd t!, žu&ancm. Ti ie pravica! — Pri nas vse verjamemo. Nai pride kak Amerikancc. ki v enem letu še sebi ne more hiše dograditi. in rečci »Tam v Smaršnem ie oremnga več kot Da t Ameriki,« oa brž hitimo z denariem. luoatami In krampi kopat Zn.bili sm 1 že čez 49.000 K, prem ga na le ni. S -om'adi se prične gradili močni elektrarna v Rc' i. Pa rraviio: »Bo. bo, bol« Mi tudi nravimo: »B •. bo. bo — ena iigi!« — Poročil se ie g. Jernei Vombergar. sobni slikar in dr. z gdč. Jero Berrfanl iz Poženka. Bilo srečml — Bomo pa drugič kai. SV. KRIŽ PRI LITIJI. Dne 23. februaria 1922 ie umrl Rcsnlk Franc, posestnik na Gori. v 88. letu starostu Bil ie do zadniega vedno zdrav na duhu in telesu. Bil je mož globoki veren ter vedno vnet za vse dobro. Raciki ie bil skozi več let klin-čar podružnih cerkvr na Gori. katerih ena ie posvečena Materi b žii. druga sv. Junu. Koliko ie on storit za oleršavo teh cerkva, s« ne da ponisati. Bil le nad 40 let žunan veliVe občine Moravče, kater 1 ie vodil z naivec;o natančnostjo. Bil ie tudi vež let odbornik okrajnega cestnega odbora Ktiiskega itd. M ie - n storil med tem čnsom dobrefa. te znano samo Vsemogočnemu. Prt niem ie imel vsakdo v=nk čas zavetie. nai bi bil bogat ali reven. Kako ie bil orfiublien pri liiHeh. se ie pokazalo rri njegovem pogrebu. Od blizu in dMeC so prišli blagemu nokoiniku izkazal zadmo čast. V Sv. Križu ni bPo že več let t"kega op; grebn. di H Kilo t liko zbranega hudstva. Hal blaži Dokoinik počiva v miru. SFiMIO. Ko sem se po daljšem času vrnil domov, sem ivodol nar novic, ki so za naše mmere nrav r"^ žilno. Ko som šol od Vrtače proti Podrobni, f™ vide! v braiili ob cesti več kot deset dobe ih t« pri tleli odžagani!). Ko sem popraSeval, kdo D' oni pobalin, ki bi mogel v svoji maščevalnosti Ka.l takega storiti, sem zvedel še hujše reči. Isto ko BO bilo trto poiagane. je ni^nann 7n.1n1 v ' vrednež na gospodaria teh trt, na bivšega oMC-spoštovanega župana Jakoba Pluta z revolverjem streljal skozi okno, ko so jo ta spravljal spat. sreči ga ni 7adel. Ali ni b 'a to enain:«ta ska roka? Kjo je vest in vera? Daleč smo pn« > To je duh, ki veje ii samostojničkih vrst Njih *'» silo pri nas najbolj širi trgovec Zurc, pa nc krito, ampak skrito. Z državno podporo pr««®) galico rcneje kot drugod, zraven pa nabteva 20 K ia »naše glasilo xa pol leta«, kot pr«*1- ,m. Kmetijski list si ne upa povedati. na take »e ne groiov. uieigsKi lisi si ne upa poveoaii. «• , , „'»!• limanico boste malo ptičev ujelL Na»i kmei ' > d»|o rti leviti tudi m pw i«'<»«l•T,,, ŠT, VID NAD LJUBLJANO. Dva občna zbora smo imeli oreteklo ne- Želfo, Dopoldne za hranilnico in posoKInico. lišall smo. da ie imela v preteklem letu nad 14 milijonov denarnega prometa. Pre osnovala se ie v Šulce-Deličvko in vneliala poslovanje t menicami, kar fe v našem obrtnem kraiu neobhodno potrebno. Čiste bilančne rezerve ima nad 50.000 kron; hranilnih vlog nad 5 milijonov. vloge se obrestuleio pd 4 odstotke, obrestujejo se tudi vplačani deleži. Uradne ure so vse čini dopoldne razven sobote, V načelstvo so bili izvoljeni: dekan Zabret. profesor dr. Ratajec, posestnik in kmet Fr. Eriavec. posestnik in krojaški moister Sim. Juvan. posestnik ln mizarski moister Fr. Brenk. Hranilnica te kupila lep stavben prostor stare Vgvkovine v središču Št. Vida ob drž. cesti, kier bo postavila prstsoren zadružen in društven dom. kadar »vremena bodo se zjasnila«. Bog dai kmalu! Po občnem zboru ie dr. Basai predaval o pomenu Šutce-Deličevk in Raifaiznrvk ter ciih medsebojni razliki. — Popoldne ie bil občni zbor ljudske knjižnice, ki se ie preteklo^ leto že zonet precei oživela, želim > le. da bi postala še živahnejša. Ob precejšnji udeležbi ie g. šolski vodia Baiec poljudno oredaval o kvari slabeča berila. Izvolien ie bil dosedanji od-b?r, na čelu šol "ki vodia g. Bajec. — Obrtno zvezo so preišnii teden osnovali naši obrtniki, V načelstvo so poleg zastopnika posameznih vasi oziroma strok izvoljeni Franc Zavodnik, Franc Brenk. Jos Arhar (Ukan). Štefan Erman. Že ta isgena so nam porok, da obrtna zveza ns bo ostala samo na naniriu. marveč krepko posegla v življenje. Pred vsem ii priporočamo, nai čimprej osnuie posredovalnico za obrtne tičence. ustregla bo s tem mojstrom in učencem, naibolf pa stgrišeia naslednjih. — V bralnem šolskem svetu se nekai kuha, kai se bo skuhalo, danes še ne moremo povedati. Izdamo nai le toliko, da ie bila d -sedaj ena seia. ki ie trajala nad pet ur (menda so mlatiti prazno slamol, na se še ni končala. JDesarii. stari nepoboljšljivi liberalci so prišli z za sedaj »najvažnejšim« in »nainniaeišim« nredlogom, da se mora nekdanl; nado&teH Žirovnik ookiisati nazai na šentviško šolo. Povemo nai še toliko, da sta že odstopila Pipan in Štrukel! (Žibert) ln da so sedal JDesarii neomeieni in zato tudi edino odgovorni gospodaril v krmnem šolskem svetu. SLS. ki ima večino v občini, nima v lirninem šolskem svetu nobenega zastopnike, zakaj župnik in šolski vodia sta notri le kot zastopnik« cerkve oziroma šolo. Tako sedai šolo »vodiio« Porent, Zctfen, S'cni J?ncz in Nace Košir. Leno so začeli in zdi se, da bodo ie lepše končaM. IZ BLAGOVICE. Od 11. d v 20, t. m. se ie obhaial pri nas sv. misiSon. Udeleževala se ga fe prav pridno Vfa župnija razen par iziom. tako da so biH i!g. misij narii prav zadovoljni. Ako se Domisli, da ie bila prav huda zima. sla'-a nota in da so jiudte že ob 2, url zintrai čakali na spoved, le rfotovo to velika o žrtvovfllnost. Nai bi obrodil oJ>ilo sadu. gg. misijonarjem na prisrčna zahvala za delo in trud B g povrni. O bv. Petru dobimo nove bronaste zvonove. Akoravn < fe žu"nHa m«?tina. se le nabralo že nad 200.000 K; vsi iih že težko pričakujemo. letos prihala v župnlfo 68 izvodov Domoljuba. v večinoma vse hiše. Šempeter pri novem mhbtu. , V »tem dragem predpnstu« so se iz tukajšnjega orlovskega odseka poročili: br. preds. Fr. Gotlib in računska preglednika br. Ant. Žnra in br. Tone Uhernik. Vsi trije ženini so bili tudi vztrajni eerkevnl pevci, vse tri neveste odlične Marijine družabnice in vse tri doma iz Luterškega sela. Svatbe bo se izvršile časom primerno in po-vse dostojno. Lepo je bilo pri br. fcuri kongre-nlstu, ki je redno prihgal k družbenim shodom. Br. načelnik se je v orlovskem kroju poslovil s par oosedami od ženina pred vhodom v cerkev k poroki. — Naj bi mladi pari srečno delovali v fari veliko let Bogu v čast in ljudstvu v koristi trboje. Se U Trboj prt Kranju enkrat en glas! Lansko leto sm« dobiU ■ Jesenic neve sronove. Lahke se reče, da so Izmed najboljših, kar so jih gori vlili. Samo mali se ni posebno posrečil. Naj bi larant, ki so tako radi zanjo darovali, jih tudi radi poslušali, ko jih kličejo k molitvi in službi božji! — Vsled hudo vročine, suše in nezdrave vode je lani tu hudo razsajala griža in pokosila posebno mnogo otrok. Na praznik sv. Štefana pa jo umrla najstarejša oseba v župniji: Lužarjeva mati, stara 85 let. — Vsled hude zime je letos v Trbojah Sava premrznila, tako da smo od 11. do 15. februarja čisto brez skrbi po ledu čez hodili k Mavčičanom in oni k nam. To se pač malokdaj zgodi. Zadnji tak slučaj komaj pomnijo, najstarejši I. udjo. To je bilo že pred kakimi 70 leti. — Jako pogrešamo primeren prostor za izobraževalno društvo, ki so zato ne more razvijati, kakor bi bilo želeti. Ko bi imeli ves tisti denar, ki so ga zadnja leta dohili tantje od ženinov »za likofc, bi lahko postavili dovolj čeden dom. Samo to je šment, ker jc pro-inalo varčnosti in navdušenosti za dobro stvar, pa preveč žeje. No, letošnji predpuet je pa post od pijače, ker nimamo nič ženinov! — V tukajšnji župniji, ki šteje po zadnji ljudski štetvi 310 duš, imamo naročenih 4 »Slovence«, 40 »Domoljubov«, 40 »Bogoljubov«, 10 »Glasnikov Srca Jezusovega« in en nebodigatreba »Kmetijski list«. Bere ga in ' čuda, če se tak otrok trese, ko se mu bliža dan, ko bo moral v šolo. Pametni starši ne strašijo nikdar tako svojega otroka, pripovedujejo mu o šoli, kjer se bo učil toliko lepega in koristnega, kjer se nauči s svojimi tovariši čitanja, pisante, računania, petja, kjer bo slišal toliko lepega o Bogu in angeljih in o čudežih, ki jih je delal Jezus. Tal co govori mati otroku, tako ga pripravljaj za šolo, da pojfde otrok vanjo z zaupanjem in z veseljem,. Ko oddaš mati otroka v šolo, tedaj s« moraš zavedati, da imaš ^ učitelja ali učiteljici tovariša ali tovarišico pri odgoji svojega otroka. Nikakor pa ne smeš misliti, da )'e tvoje delo z vzgojo že končano, ko oddaš otroka v šolo. Ne, z učiteljem ali uči. teljico se bodeta dopolnjevali, gledali bosta z roko v roki nato, da bo videl otrok tako v materi kakor v učitelju ali učiteljici nekaj popolnega in vzvišenega. Do šolske dobe si bila otroku vzor le ti, mati, tebe je gledal, tebe posnemal v vsem in povsod, sedaj se razdeli njegova pozornost, sedaj ima dete v svojem učitelju ali učiteljici svoj drugi vzor. Ti moraš s tem računati in pa-žiti, da ne zman]šaš ugleda učitelja ali učiteljice. Skleni že s prvim dnevom, ko je> otrok v šoli, da mu ne boš slepo verjela vse, kar ti bo pripovedoval o šoli, učitel/u, kazni itd., ampak da boš opazovala mirno in trezno svoje dete in njega razvoj. Kako se rad zlaže tak mali šolarček! — Nič, pravi nič nisem storil pa me je kaznoval! — Naj veruj mu na slepo, ne miluj ga in ne obsot jaj glasno učitelja! Pride ti v drugič in sej ti zlaže zopet, če treba še bolj debelo, ta* ko bo tretjič, četrtič in Bog ve kolikokrat* Če )'e bil otrok že prej doma vajen govoriti in slišati le resnico, ga lahko zasačiš, ko izreče prvo laž. Glej ga le resno in mirno v oči, otrok zardi, ne zdrži tvojega pogleda in povesi glavo. Ako si v dvomu in se je tvojemu otroku morebiti res godila krivica, pojdi sama v šolo, ne bojevita in razjarjena, ampak mirna in brez predsodkov. Učitelja ali učiteljico vprašaj, naj ti pojasni kako in kaj je bilo, potem se pa ravnaj napram otroku. Za laž ga kaznuj! Ni grše lastnosti, nego je laž in če se zlaže enkrat, dvakrat nekaznovan, se bo lagal še večkrat. Trpeti ne smeš, da bi bil otrok surovi napram predstojnikom, ne doma, ne na ulici, Kakšna posurovelost se kaže tam, kjer deca vpije za učitelji ali za učiteljicami! Sramota ne pada na otroke, ampak na starše, ki svojim otrokom dovoljujejo kaj takega. Listek. Čudodelna skrinjica.- Povest, Spisal Pšeničan, (Dalje.) Še tisti večer se je Očakar izneveril svojemu sosedu. Drobnik je zapisal njegove po« datke, dal pa mu ni trohice zato, sluteč, da I'e tukaj tudi sosed prizadet. Poznal je Oča-carja, kj se je ponujal že temu in onemu; komur se je vsilil, mu je bil nekaj časa vedno za petami, pozneje pa se je pokazal izdajalca. Griželj je po prestani omotici uvidel svoj nesrečni položaj. Strah pred sramoto mu fe oznoiil čelo in srce mu je udarjalo kakor kladivo ob misli na kazen; kajti prestavljanje mejnikov je kaznjivo dejanje, po postavi strogo prepovedano. Stroški bi bili ničevi napram zaporu, ki mu vzame veljavo in ugled. Da mu Očakar ne prizanese, je bil prepričan; morda bi se dal pogovoriti Drobnik, če bi ga prosil ter mu povrnil odškodnino. Ta misel se mu je zdela edino rešilna, druge poti Iz svojega prepada ni poznal. Zasijalo mu j« novo upanje; k Droboiku poide. pokleknil bo preden}: če se ogreje kamen, se bo tndi njemu omečilo srce. Skesano in z negotovimi koraki se mu je približal naslednje jutro. Sprejem je bil sicer nekoliko hladen, a konec je bil zaključen s spravo in prijateljstvom. Grižel je bil pripravljen plačati odškodnino in Drobnik je ustavil tožbo na veliko jezo Očakarju, hre-penečemu po maščevanju. Kakor se je Griželj veselil rešitve, tako se je čutil vsled usodnega razkritja tudi ponižanega pred sosedi. Postal je redkobeseden, izogibal se je ljudi, misleč, da se mu le na videz kažejo prijazne, za hrbtom pa ga obirajo ter se mu posmehujejo. . V gostilno k Avbelju ni zahajal več; ne toliko radi krčmarja samega, kakor zavoljo drugih, ki so se zbirali pri zeleni mizi. Žena mu tega ni mogla ubraniti, nesreča ga je iz-modrila... , Družba pri Avbelju je pogrešala svo;ega člana. Avbelj je opazil njegovo izpremembo, vabil ga je — osebno in po drugih — toda zaman. Prepričan, da ničesar ne opravi ga je terjal za posojilo. Griželj se ni ustrašil; žena je posredovala pri očetu. Kokalj je odprl denarnico in Avbelj ga je moral izpustiti iz pesti. Treba je bilo pomiriti tudi druge upnike, ki sta iih Avbelj in Očakar nahujskala proti njemu. Drobnik mu je priskočil na pomoč. Posodil mu je denarja in Griželj je bil rešen gospodarskega poloma. V zahvalo za prejete dobrote se je Griželi napotil neke nedelje na goro v starodavno cerkvico sv. Urha, vremenu in viharjem klju-buiočo. Kolikokrat sta jo obiskala z očetom; kakšna skrivnostna čuvstva so ga prevzemala nekdaj kot otroka v teh prostorih! Vsak kotiček se mu je zdel napolnjen z dihom božje navzočnosti in slednja slika mu je govorila o lepoti nadzvezdne£a sveta. Ia danes? Kje so nekdanji občutki — tista čista sreča in nezasenčena radost mladostnih dni? — Zagledal se je v svetnika, čigar obraz se mu je zdel poln sočutja, kakršnega more imeti le svetnik do ubogega Zemljana. Bližal se je oltarju, da ga poljubi — po dolgih letih trpljenja, poskušenj in skrbi. Z robcem je obrisal prah, nakopičen na trhlem lesu, in z desnico je odtrgal pajčevino, visečo od oltarja. Kolika zapuščenost in nesnaga v tako pri.azncm svetišču sv. Urhal Iztrkal je prašni robec ter je stopil za oltar. Tu se je nekdaj nahajal nabiralnik, kamor so častilci sv. Urha nosili svoje darove. Tudi on bi rad poklonil skromen dar. Prasnil je z užigailco po vlažnem zidu, da poišče luknjo, kamor se spušča denar. Zadel je ob nekaj trdega in komaj je v mračnem prostoru za oltarjem prestregel tablico, da ni padla na tla. Stopil je na svetlo izza oltarja, z dlanjo je očistil umazano šipo in oko mu je obstalo na očetovi sliki, ki mu je bila pred letom ukradena iz sobe. Kako je prišla semkaj ta podobica, mu je bila ujjanjka. Morda je hotel tat tudi tukaj poskusiti svojo srečo, ali pa jo je pustil nalašč na tem kraju. Mogoče je tudi, da jo je kdo našel ter jo je obesil tukaj v nadi, da jo ugleda njen lastnik — Vroče jo je poljubil ter jo je y otroški ljubezni pritisnil na srce, „ Pri Griželju se je začelo novo življenje. Štefan si ie prizadeval na vse načine, da se posled le sklenil, da preišče očetovo skrinjo ter pregleda zadnji listič in prečita sledmo vrstico. . . vi Neke zimske nedelje sc je lotil dela. Na dnu očetove skrinje ie našel povesek papirja; razvezal ga ie ter čital list za listom z vso natančnostjo in pazljivostio. Razgrnivši neko večjo od moliev raziedeno nolo, ie zapazil v pregibu listek, ki mu ie padel na mizo. Na njem ie bilo s svinčnikom zapisano nekai vrstic; poznal ie pisavo, bila ie očetova. Hlastno ga ie pobral in prečital. »Dve pedi od strona in dva metra od tal v zidu nod sliko sv. Florjana,« se ie glasilo pisanje. Kai nai to pomeni? Brž ie premej-il steno ter se prepričal, da podoba sv. Florjana visi resnično dve pedi od stropa in dva metra od tal. Previdno io ie snel raz žebeli in s členom kazalna ie potrkal na mesto, kjer ie visela. Votli glasovi trkanja so mu bili priča, da se nahaia v zidu dtiplinica, skrbno zazidana. Zastavil ie dleto v mehko steno, odluščil ie nekai ometa in pokazala se mu ie odprtinica, katero ie razširil z močnim prstom svoie utrjene roke, Vrtatoč po peščenem zidu, ie začutil, da se v luknii premika nekaj lesenega. Našel ie skrinjico, katero ie pol v strahu pol v nadi izluščil iz stene ter io ic postavil na liati svoje krščanske dolžnosti. Skrivaj se ie ivčasih razjokal pred očetovo sliko, ki ie zo-jpet visela na prejšnjem mestu in solzen ie fcrosil očeta, naj mu čudežno razodene njegov Zadnn pogled, tisto poslednjo željo, katere ni tnotfel izraziti z besedo. V noči no obletnici očetove smrti je imel E »eDaV/dn0 sanie. Videl ie očeta. Stoječega v čumnati poleg stare skrinje, v" roki ie držal povesek pisem in starih listin: nemo je zrl v kot na neko podobo — pogled M steklen in obraz mrliški ~ nato ie n3"i-Že-iu -ta Pri¥?en ni, hotela il spomina. fi i 'V®, W ie nefla za sv. mašo, misleč. da ded trm na onem svetu ter »otrebui« fcomoči. Sam pa ie sklepal in ugibal in na- m iiajsžprneisa prilika m štedes e! v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po brez odbitka rentnecja In Invalidnega davita. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in jo imela koncem decembra 1921 nad 100 milijonov kron vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoleke in v tekočem računu. Prstan kraSjfce iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec, (Dalje.) Ta zgodba je, menim, onim, ki sem jim jo pravil, odprla oči in zlasti Ormeju, za velike in naraščajoče nevarnosti našega položaja. Kesneje mi je povedal, da je o tej zadevi govoril z Makedo, in da se je zelo prestrašila zaradj nas in nekaj tudi zaradi sebe. Jozva, je dejala, je zmožen vsakršnega zločina, za seboj ima pa veliko večino Abatov, ki so ljubosumno. nizkotno ljudstvo, ki jim zvijačnost nadomešča to, kar jim manjka poguma. Vendar pa — to sem dobro videl — njiju nevarni položaj ni prav nič zmanjšal njiju ljubezni ali ju ločil. Zdelo se je pravzaprav rajši, da ju je še bolj trdno zvezal in ju še bolj popolnoma zedinil, Izkratka: žaloigra je šla svojo določeno pot dalje, dočim smo drugi stali ob njej in jo opazovali, ne da bi mogli pomagati. Popoldne tistega dne, ko sva z Jozvom skupaj trčila, smo bili pozvani na sestanek z velikim svetom. Šli smo, pa ne brez trepeta, ker smo pričakovali sitnosti. Sitnost je bila, toda druge vrste, kot smo se bali. Komaj smo stopili v veliko dvorano, kjer je Hči kraljeva sedela na svojem prestolu, obdana od vsega veličia m slavja njenega komedijantskega dvora, so se na drugem koncu odprle velike duri, skoz nje pa so prikorakali trije sivobradi možje v belih oblačilih, ki smo takoj videli, da so tunški glasniki oziroma poslanci. Ti možje so •e priklonili zagrnjeni Makedi, se obrnili proti kraju, kjer smo stali posebej ml v mali skupini in se nam tudi priklonili. ' Jozva, ki sta ga opirala dva tlužabnika ni še namreč mogel sam stati, in drugih abat-skih veljakov in duhovnov pa kakor da niti opazili niso. »Govorite,« je dejala Makeda. »Gospa,« je odvrnil govornik odposlanstva, »nas pošilja naš sultan Barung, gin Ba-rungov, vladar FunjJpv. Tako jjovori Barung' O Valda Nagastal Z rokami in umom belih mož, ki si jih poklicala na pomoč, že dolgo delaš veliko hudega bogu Harmaku in meni. njegovemu služabniku. Poi-ušila si ena izmed vrat mojega mesta, ž n imi vred pa ugonobila veliko mojega ljudstva. Rešila si iz mojih rok jetnika, uropala Harmaku njegovo žrtev in zato priklicala nad nas njegovo jezo. Ubiia si precej njemu posvečenih zveri, ki so daritvena usta, pomorila si mnogo Harmakovih duhovnov in stražnikov v predoru v skalovju. Vrh vsega mi moii vohuni pripovedujejo, da pri-pravliaš pogubo bogu in meni. Zato sem odposlal može, da ti povem, da bom zaradi teh in drugih zločinov napravil konec abatskemu ljudstvu, ki sem mu doslej prizanašal. Samo še malo, da omožim svojo hčer z belim možem, ki se imenu,e »Pevec Egipta«, in ki pravijo, da je sin vrača v tvoji službi: toda ko dopraz-nujem to slavnost in moje ljudstvo jx>spravi svoje žito, pograbim z vso resnobo meč in jfa ne odložim prej, dokler Abatov ne bo več. Pomni pa, da je tisto noč potem, ko so bile ubite svete živali in se je žrtev izmuznila, bog Harmak govoril svo;im duhovnom v prerokbi. To pa je bila njegova prerokba: da predan se bo žetev začela, bo njegova glava spala na murski ravnini. Mi ne vemo razlage teh besed, toda to vem, da bom pred žetvijo jaz. ali ta, ki bi vladal za menoj, legel k počitku v mojem mestu Muru. Zdaj pa zberi — ali se takoj podaš, in iz-vzemši psa Jozva, ki me je oni dan poizkušal zajeti zoper navade narodov, in desetero drugih, ki jih bom imenoval, bom prizanesel življenju vseh vas, Jozva pa in onih deset bom pa obesil, ker niso vredni, da bi umrli pod mečem. — Ali pa se ustavi in pri Harmaku samem prisegam, da bo vsak moški med Abati umrl, izvzeniši bele gospode, ki jih spoštujem, ker so junaški, in tega njih služabnika, ki je bil zadnio noč z njimi v levji jami; in vsako žensko bom naredil za sužnjo izvzomši tebe, o Valda Nagasta, zaradi tvoje velikodušnosti. Odgovori gospa Abatov I * Takoj se je Makeda ozrla po obrazih svojih svetovavcev in videla na vseh zapisan strah. Marsikateri, kot smo opazili, so se v strahu kar tresli. »Moj odgovor, Barumjovi poslanci, bo kratek, »je odvrnila, »saj dasi sem samo ženska, je vendar primerno, da ta, ki ljudstvo predstavlja, tudi za ljudstvo govori. Stric moj, Jozva, ti si prvi v mojem svetu, kaj imaš povedati? Ali hočeš dati življenje z desetero drugimi, katerih imen ne vem, da bo mir med nami in Fungi?« »Kaj,« je Jozva odgovoril in srd mu je vrel na dan, »ali naj sem to doživel, da slišim Valdo Nagasto prigovarjati, da bi se prvi princ v deželi, njen stric in zaročeni mož izdal našim dednim sovražnikom, da ga obesijo kot dognanega psa, in ali ste vi, o nepoznanih deset, ki brez dvoma stojite v tej sobani, zato živeli, da kaj takega slišite?« »Stric moj, nikar. Vprašala sem samo, če to želiš, to je vse.« »Potem pa odgovarjam, da tega ne želim, niti ne želč onih deset, pa tudi ne želč tega Abati. Ne, mi se ne bomo borili s Fungi in jih mučili, in iz njih malika z živalsko glavo bomo napravili kamenite klade, iz katerih bomo zidali naše sinagoge1, in kamenje, ki bomo z njim tlakali ceste. Ali slišite, vi, fun-škl divjaki?« In krevljal je proti njim, ozirajoč se na svoja stražnika in se jim v obraz pačil. Poslanci so ga s svojimi mirnimi očmi premerili od vrha do tal. »Slišimo, in smo zelo veseli, da slišimo,« je njih govornik odvrnil, »saj smo mi Fungi navajeni spore reševati z mečem, ne pa s pogajanjem. Tebi, Jozva, P« pravimo: Požuri se, da umreš, preden pri' Sinagoga ie judovska molilnica. Jemo v Mur, zakaj vrv, kolikor vemo, ni edino sredstvo za smrt.« Zelo slovesno so ti trije poslanci pozdravili, najprej hčer kraljevo, potem za njo pa nas, nato so se obrnili in šli. »Pobijte iih/« ie zakričal Jozva, »grozili so in zasramovali mene, princal« Toda niti eden ni dvignil roke zoper može, ki so odšli varno iz palače na trg. kjer jih je čakalo spremstvo z njih konji. f Jerneju Cenčičti v spomin. (Kom. Iglič.) Ve5 kot pol leta je že minulo, odkar smo za-erebli v Kamniku blagopokoj. 771etnega nadučitelja Jerneja Cenčiča. Bil je odkritosrčen prijatelj ljudstva, vzoren mladinoljub, krisalen, globokoveren značaj, zato zasluži, da mu tudi v »Domoljubu« postavimo skromen spomenik. Jernej Cenčič se je zlasti odlikoval po veliki ljubezni do bližnjega, osobito do ubožcev. Prav zaslužil Je častno ime 3očeta revežev«. Skozi dolgo vrsto let je nesebično deloval v Vinceneijevi družbi. Storil je neizmerno dobrega za uboge, ki so mu bili hvaležni in so mu brez dvoma sprosili pri Bogu častitljivo starost, njegovi družini pa blagoslov in srečo. Rajni Cenčič jo bil vzor kremenite značajno-sti in neomahljivosti v boju za dobro, sveto stvar. Bil je globokoveren mož; nikdar ni skrival svoje Iskrene vernosti Vera mu je bila zvezda-vodnica v vsem njegovem delovanju v šoli in izven nje, tolažnica v trpljenju in smrti. Zato je zelo čislal oznanjevalce božje besede, duhovnike. Z domaČimi duhovniki je vedno živel v slogi in edinosti, a premnogimi pa v iskrenem prijateljstvu. Bil je vsak dan pri sv. maši; javno je molil opoldne, ko je zazvonilo Mariji v čast. Delal je povsodi za katoliško stvar; nasprotnikom je brez ovinkov kar v obraz toda prijazno povedal resnico — a ker je bil res kristalen značaj, so ga tudi nasprotniki spoS ovali. Mož je pripadal naši učiteljski organizaciji Slomškovi zvezi; bil je eden prvih njenih ustanoviteljev in navdušen sodelavec. Udeleževal se je z veseljem naših zborovanj in prireditev. Pri vsem tem pa ni poznal nobenega sovraštva do druge nase stanovske organizacije; pa tudi ni imel nobenega sovražnika med svojimi tovariši v tej ali oni učitelski organizaciji. Bil je vedno vedrih lic, vedno vesel, šaljiv ter zelo potrpežljiv do svojih stanovskih tovarišev. Skoro za vse učitelje kamniškega okraja je svoječasno skozi dolgo vrsto let dvigal pri davkariji plačo in jo potem razpošiljal, da .im je prihranil pot Ogibal se je nespametnih in nestrpnih osebnih napadov. Znal je ločiti načela od osebnosti Sicer ni našel v življenju samo takih ljudi, kot je bil sam, zato je moral včasih tudi pretrpeti krivic, a če je stvar zahlevala, je delal in se žrtvoval za svoje osebne nasprotnike. Pokazal se je s tem moža velike inteligence, zlasti pa moža silne srčne izobrazbe. Bil je velik prijatelj preprostih ljudi; rad je zahajal v hribe, češ »tam so še pravi, odkriti, pa dobri ljudje«. Bil jim je svetovalec v raznih zadevah. K pogrebu so prišli kmetski ljudje iz okolice in Klemen, mož poštenjak, stara korenina iz Gojzda pri Kamniku, je rekel po pogrebu ves otožen: »Zgubili smo moža, ki ga nima Kamnik m ga ni daleč na okoli 1< Ranjki gospod nadučitelj je tudi znal biti dober in zvest prijatelj. Na Gojzdu pri Kamniku je bd župnik Alojzij Podobnik, s katerim sta si bila posebna prijatelja. Ce tudi star, je Cenčič hodu leta in leta vsako nedeljo brezplačno orglat x"L izd ozir- tud' "a Rova, v Tun ice, k 00. frančiškanom v Kamniku. Imel je posebno veselje do orglanja. P0! na Gojzd je bila težavna, a rekel je: »ko sem prišel iz Kamnika v Gojzd, sem ve..no veselo zaukal« Gospod Podobnik je nenadoma .ilV. ,ulifa 1910 in nieC')v prijatelj Cenčič je »Kienit, da ne bo v življenju nikdar več zaukal. in res ga ni bilo na nikak način mogoče pripraviti tUrli v naiveselejši družbi ne. . ' u i® Predsednik že omenjene Vincencljeve onitbe od L 1913. pa do smrti. Znal je držati od-r)r 8.k"Paj in bil silno točen. Seje tedenske do r®*"1,16 to'no ob uri; ako je kdo le par minut »mudil, ga je znal Kaj ljubko posvariti, kakor: ""•e bukve pridete, ker vas moramo čakati !< & Veliko skrb je Imel do svojih otrok. Izšolal Pn svoji tedanji skromni plači (600 gld. letno) " otroke: Viktor je urednik pri »Slovencu«, Jožef nadučitelj v Rogatcu, Julij bivši nadnčitelj v SL Petru sedaj nastavljen v Kamniku, Angelica pa mestna učiteljica tudi v Kamniku. Za otroke je izdal vse do zadnjega krajcarja; trpel je sam poman kanje, da je mogel izšolati otroke. Tovariš-nadučilelj Štrukelj iz Ljubljane se je ob odprtem grobu v krasnem govoru poslovil od svojega pri-jatelja-tovariša. Bog mu bodi bogat plačnik za njegova zlata dela, nam pa daj še več takih vzornih učiteljev. Razno. — Šolstvo v Bosni in Hercegovini. Šolske razmere v teh dveh pokrajinah niso v Avstriji bile ravno na dobrem glasu. Nič boljše pa niso razmere sedaj v četrtem letu obstoja Jugoslavi-e. Skupaj je 518 ljudskih šol, od teh jih je '28 samostanskih. Na njih poučuje 1233 učiteljev in učiteljic. Obiskuje pa jih skupaj 69 000 otrok, kar znači samo 24 % vsoh šoloobveznih otrok. — Razstreljevanje ledu na Donavi. Ker se je ob mostu pri Novem Sadu nabralo toliko ledu, da je obstojala nevarnost za most, so pred par dnevi izvrtali več odprtin in položili pod led bombe, s katerimi ro razstrelili debele plasti ledu. — Vseučilišče v Sarajevu. Bosanska pokrajinska vlada je poslala ministru za pro-sveto dopis, v katerem zahteva, da naj se ena izmed fakultet beigraiske univerze prenese v Sarajevo. V svoji predstavki pravi pokrajinska vlada, da naj se najslabšem slučaju razdeli filozofska fakulteta in naj se poedine sto-lice ustanove v Saraevu, kjer ie dovolj muzejev, knjižnic in zgradb za namestitev. Pred ogledalom more vsakdo vsak dan opazovati, kako se lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Fellerja nad 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto. Fellerjeva »Elsa«-pomada za lice, Fellerjeva »Elsa«-Tanochina-pomada za rast las (dva lončka ene vrste teh pomad skupaj s poštnino 52 K). Fellerjevo »Elsa« lilijno mlečno milo, najboljše »milo lepote«, 4 kosi poštn. prosto 98 K. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 16, Hrvatsko. Pri trgovcu pazi na znamko in vtisnjeno besedilo »GAZELA-MILO«! LEPO POSESTVO, dovolj njiv, gozda in ko-šenine za 6 glav živine, vse v dobrem stanu, je naprodaj eno uro od Litije. — Naslov prodajalca pove uoravništvo »DOMOLJUBA« pod »posestvo štev. 807c. ^ SllhP hfll^kP za iganjekuho, dokler traja tf UIIC III UOFIG zaloga, po 800 K za 100 kil. FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36. \lioitno sprejme v uk začetkom me-VCBJUIfc(Al seca aprila. — IGNACIJ ŠTREKELJ, vrtnar v Ljubljani (Spodnji Šiški), Celovška cesta štev 66. 797 Mlinska Sita. (Razprodaja.) Zimnata 50 cm, kos 46 K; volnena 1 m, kos 156 K; svilena, prava švicarska po najnižjih cenah. J. D0LINAR, Svetje-Medvode. Samostojen vrtnar ali vrtnarica osobito za zelenja"o, obenem pa pomaga pri kmetijstvu, se sprejme na posestvu v Trnovem (Ljubljana). Plača po dogovoru hrana in stanovanje poljubno, v hiši ali tudi ne. Naslov pove: Upravništvo DOMOLJUBA pod Stev. 752. 1 Hrvaško in istrsko črno in rtteča po zmernih cenah prodaja I. KNEZ v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 3. 802 Objava. Gospodu Mavriciju Bergantu, visokošolcu iz Krašč, se za lepo darilo najiskrenejše zahvaljuj« Matilda Otolani. _Tržen, dne 27. februarja 1922. Krojaški vajenec, Sr,: sprejme takoj. Hrano in stanovanje pri mojstru. AL. ŠIMN0VEC, Pred Škofijo št. 3, Ljubljana. ženitna ponudba. Trgovec, star 34 let, z nekaj kapitala, Zeli znanja z gospodično, ki bi imela trgovino ali primerno posestvo. Samo resne, ne anonimne ponudbe pod F. C. na upravništvo DOMOLJUBA. 766 HIŠA z gospodarskim poslopjem vse v dobrem stanju, in 68 oralov zemljišča, med tem 2 sadna vrta in 2 zasajena gozda, je za ceno 400.000 K naprodaj. Poizve se pri gosp. JOSIPU OSTERMAN, Knežja lipa pri Kočevju. 788 81ES/I I p A okrog 16 let stara, revnej-llLI\LibH gih in poštenih staršev, se sprejme kot služkinja pri dobri družini k odraslim otrokom v Ljubljani. — Naslov pove Anončni zavod DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Izurjene 767 delavke za šivanje slamnikov sprejme tovarna slamnikov v TRSTU pod najugodnejšimi pogoji. Ponudbe pod šifro: »Slamniku na anončno družbo Atoma Companj, Ljubljana, Kongresni trg 3. (Zglasi se lahko tudi osebna Dobro goveje in honjsho seno po 8 K oddaja 6ospodars!ia zveza v Ljubljani v manjših kolifiinah in celih vagonih Za bližajočo se pomlad in Veiikonoč! Priporočamo svoio veliko zalogo različnega b'aga angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzo