POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava; Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namena delavsitva ter nameščencev, stane visaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1,50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 70.	Sreda 28. avgusta 1929.	Leto iv.
Borba za življenske interese delavstva.
Shod Strokovne komisije v Mariboru.
Strokovna komisija za Slovenijo je sklicala v Mariboru v nedeljo, dne 25. avgustai t. 1. na verandi pivovarne »Union« shod, ki se ga je udeležilo veliko število mariborskega delavstva. Shcdii je predsedoval Bibič, poročal pa je na; njem Uirainik. Ker so izvajanja Uratnika važna za vse delavstvo, jih prinašamo našim čitateljem iv kratkem izvlečku.
Uvodoma omenja govornik, da se namerava v Beogradu revidirati vsa socialna zakonodaja, in sicer: zakon o zaščiti delavstva, obrtni zakon in rudarski zakon. Zlasti važen je zakon v zaščiti delavstva, ker uvaja prve temelje
starostnega zavarovanja.
To točko iskreno pozdravljamo, da si je prišla na spored šele ob dvanajsti uri in d asi so nas dosedanji načrti precej razočarali. Zakon o starostnem zavarovanju uvaja šele prve skromne početke in vsaka redukcija je tu nemogoča. Po dosedanjih predlogih bi dobivali delavci v starosti 36 odstotkov zaslužka, vendar le v shičaju, kadar potrdi zdravnik popolno delavčevo delanezmožnost. Mi bomo na anketi poudarili, da morajo skrbeti za delavca v starosti predvsem tovarne, ki so doslej štele v izgubo obrabo stroja, ne pa še obrabe življenja svojih delavcev. Gospodarski krogi se bodo sicer — kot vedno — izgovarjali z gospodarsko krizo, toda nobena, še tako velika gospodarska kriza ne opravičuje, da se pusti delavca poginjati od gladu na cesti.
'Pri predlogu o starostnem zavarovanju nas je zlasti vznemiril dostavek, k* določa, naj se črpajo dohodki zanj iz prihrankov (bolniškega zavarovanja. Bolniško zavarovanje pa je tako majhno, da je tu nemogoče kaj prihraniti. Zato bomo na anketi predlagali, naj plačajo en del prispevkov delavci, večji del stroškov pa naj nosi industrija. Gospodarski krogi se bodo sicer izgovarjali, da je industrija v krizi, toda vse slične jermijade so večjidel — laž. Industrijo ščiti carina, gospodarski krogi pa mislijo samo na dobiček, ki ga skušajo še povečati.
Drugi važni zakon je
obrtni zakon«
ki je najstarejši delavski zaščitni zakon, ker je vseboval v prejšnjih časih Vse zaščitne določbe. Po vojni smo dosegli, da se je izločila iz obrtnega zakona večina delavsko zaščitnih Odredb, ki so prišle v samostojni zaščitni zakon. Prejšnji sistem je imel natinreč za posledico, da je en zakon skušal braniti interese delodajalca in delojemalca, kar pa ne gre. V obrtnem zakonu pa sta ostali še dve važ-
ni stvari, ki bi spadale iv zaščitni zakon, in sicer:
1. Službena pogodba med delodajalcem in delavcem, ki se tiče pred vsem delovnega časa. Imamo sicer kolektivno pogodbo, ki določa osem-umik, vendar pripoznava danes večina sodišč v spornih vprašanjih privatni pogodbi prednost pred kolektivno. Mi se bomo zavzeli za to, da pride službena pogodba v zaščitni zakon in da se privatne pogodbe ne pripoznajo.
2. Obrtni zakon vsebuje tudi vajeniško vprašanje. Mi smo v tem oziru stavili vladi svoje predloge, potem ko smo preštudirali -zakone 40 kulturnih držav. Ministrski referent v Beogradu pa se ni oziral na nas, temveč je izdelal lasten predlog in sicer na podlagi 50 let starega avstrijskega obrtnega zakona1. Na anketi bomo odločno povedali, da1 je nemogoče aplicirati 50 let stari zakon na današnjo moderno dobo. Poskrbeti pa tudi hočemo, da pride v novi zakon natančna določba, da je namen vajenca, da se uči, ne pa da mojstru zastonj dela. Poznam nekega mojstra v Sloveniji, ki zaposluje 2 izučena delavca in 18 vajencev. — Predlog za novi obrtni zakon določa, da lahko postane pomočnik vsakdo, mojster pa samo oni, ki dokaže pred mojstrsko komisijo, da razume svojo obrt. Po tej določbi bi obrtniki sami odločali o številu mojstrov, pri čemer se pa bodo vršile iz konkurenčnih ozirov lahko velike zlorabe.
Gospodarski krogi so naperili ves svoj boj proti
osemuraiku,
misleč, da se da »gospodarska kriza« preboleti s podaljšanjem delovnega časa. Pri tem ne upoštevajo, da delavec ni stroj ter da predolgo delo ne vpliva samo fizično, temveč tudi moralno slabo na delavca. Ker nimamo dovolj zemlje, morajo iskati naši ljudje zaslužka pri obrti in industriji. Podaljšanje delovnega časa bo torej imelo za posledico — brezposelnost. Eden bo delal 10 do 12 ur, drugi pa nič. Take razmere so nezdrave in morajo voditi v silno nezadovoljnost.
Na bodoči anketi bomo zastopali stališče, kot sem ga obrazložil. Strokovne organizacije bodo storile svojo dolžnost. V koliko bomo uspeli, še ne vemo. Ce merodajni krogi ne bodo uvaževali naših zahtev, ne bomo nosili mi krivde in napake bodo teple vse narodno gospodarstvo. Jasno pa je, da take odredbe ne bodo imele trajne vrednosti.
Po govorni Uratnika so bile soglasno sprejete resolucije, ki je objavimo prihodnjič.
Tal pa.
J. Arh:
Naš izseljeniški problem.
Zadnj
ije čase se mnogo govori in piše o naših izseljencih v inozemstvu. Temu je dalo povod v glavnem to, da so se delavci, kakor hitro so se letos oglasile Francija, Nemčija, Holandska in Belgija, da rabijo toliko in toliko delavcev vseh vrst, priglasili v taki množini, kakor ni tega marsikdo pričakoval. iPa ne išamo to, da ti ljudje vedo, da imaljo pri tem velike ne-prilike in izdatke z nabavo potnih listov in končnoveljavnim oblastvenim dovoljenjem za izselitev, oni se Po večini tudi zavedajo, da gredo ne-
gotovi bodočnosti nasproti. Vse to vedo, ali kljub vsemu oni se hočejo izseliti. Poznam precej dobro psihologijo naših rudarjev v Sloveniji, s katerimi imam opravka že 8 let, in rečem odkrito, ako bi bila izselitev tako lahka kakor je bila pred vojno in ako bi bile predvsem meje v Nemčijo odprte, bi se takoj izselilo nad polovico vseh naših rudarjev.
Pa zakaj je to? To hočem strogo objektivno v naslednjem obrazložiti. Da pa bo javnost in vsi oni, katerim je ta problem, bodisi iz tega ali one-
ga razloga tako pri srcu, vedela, da mi stvar ni tuja, povem, da sem v mlajših letih delal kot izseljenec-ru-dar v Leobnu, Madžarskem in Nemčiji mnog let, in da sem imel v letu 1926 kot delegat Delavske zbornice v izseljeniški komisiji priliko, si ogledati razmere in razpoloženje naših izseljencev v Franciji in Nemčiji,
Prvo kar moram ugotoviti je to, da se mi zdi, da oni, kateri so tozadevno že iznesli svoja mnenja v raznih časopisih, tega problema niso in ne znajo zadeti v živo iz razloga, ker gledajo na istega ali preveč z verskega ali pa nacijonalnega stališča, in še to od zgoraj navzdol. Da po-vdarim takoj; oni gospodarsko-soci-jalnega smiselnega nagona teh množic ne morejo razumeti, ker ga praktično nikdar doživljali niso.
Pa k problemu samem. Prvič ugotavljam, da je Slovenija pokrajina, ki ima presežek na svojih delovnih silah, in bo vprašanje izseljevanja najbrž čimdalje aktuelnejše. Samo vprašanje je, kam se bo ono usmerilo, ali v inozemstvo ali pa v tuzemstvo. Drugič res je, da vsak izseljenec ima v sebi kolikor toliko svojega domovinskega čuta, in da ti po ogromni množini ne zapuščajo svojo domovino lahkomiselno. Tretjič res je, da mnogo jih tudi v tujini propade ali se ponesreči prej, kakor če bi bili ostali doma. Poznam primere iz predvojne Nemčije, ki je bila na višku kar se tiče mezdnih in socijalnih pogojev za delavstvo, pa so se vendar dobili tam naši ljudje, ki so trpeli veliko pomanjkanje. Vzroki so različni in ne bom jih tukaj našteval. Povdarjam, da je to po vojni še slabše. Ali dovolite, da se izrazim: vse življenje človeka je kakor hazardna igra. Za isto vrže človek vse karte v upanju, da dobi, pa če tudi pri tem izgubi vse. To je bilo, je, in bo, dokler se bo moral človek kot posameznik boriti za svoj obstoj; versko in nacijonalno vprašanje igra pri tem globoko podrejeno vlogo.
Vzemimo sedaj konkreten primer: Naš kmetič na deželi z majhno kmetijo in številno družino, z vsem svojim trudom komaj toliko pridela, da naj-skromnejše preživi svojo družino. Komaj mu prvi sin ljudsko šolo zapusti, že gleda kam ga bo spravil, da se razbremeni. En del teh se gre učit kake obrti, kjer je kot vajenec dober, a ko postane pomočnik je brezposeln, ker ni mesta v njegovi obrti za njega. Le poedinci ostanejo doma na kmetiji, a ostali pa romajo kot pomožni delavci v tovarne in rudnike. Da ugotovim stalež in razvoj naše industrije: Ta je danes tak, da bi se lahko iz staleža že obstoječega industrijskega delavstva rekrutiral potrebni nadomestek. Prirastek iz dežele je samo konkurenčna delovna sila, katero podjetništvo grozno izrablja, na škodo skupne delavske množice v obliki nizkih mezd. To stanje povzroča spoznanje, da v ožji domovini ni mogoče človeku doseči najminimalnejšega človeškega življenja, pa bodisi iz samskega ali po želji družinskega življenja, ^ niti za časa njegove delovne dobe, še manj pa, da bi si mogel prihraniti kaj za starost. To spoznanje in življenski nagon v človeku samem, je tista gonilna sila našega slovenskega delovnega ljudstva, ki ga žene v neznano tujino, ne glede na posledice.
■Kako sedaj preprečiti, da na tem polju ne izkrvavimo? Prvič, država bi se morala zavedati, da so ti ljudje nje lastni udije. To se pravi, ona bi morala skrbeti potom kmetskih šol
IJOBLJAflSKI VELESEJEM
priredi od 31. avgusta do 8. septembra 1929 razstavo
LJUBLJANA V JESENI
Program: Kmetijstvo (mleko, sir, masio, vino, med, grozdje) Vrtnarstvo Zoo
Higijena
Zadružna razstava Pohištvo Domača obrt Kmetijski stroji Radio
Industrijski izdelki Zabavišče
Permamentne legitimacije po Din 30*— se dobe na vseh večjih železniških postajah pri blagajnah, pri večjih denarnih zavodih, podružnicah kmetijskih družb, županstvih, Putniku. Legitimacija daje pravico na polovično voznino Za stanovanja preskrbljeno.
II!
in zadrug, da se naše poljedelstvo dvigne iz sedanje konzervativne obdelave ‘zemlje k moderni obdelavi, kar bi mnogo pripomoglo k višji produktivnosti iste. Nadalje, izvesti bi se morala pravična agrarna reforma zemlje.
Zakaj je še danes v naši mali domovini toliko zemlje v posesti ljudi, ki jo zase ne rabijo, temveč ženejo našega človeka z rodne zemlje v tujino. Na kmetih bi se morale ustanoviti kmetijske zadruge, katere bi morala država sopod'pirati s svojimi sredstvi, da bi mogle iste dajati kmetu cenen kredit za nabavo potrebnih poljedelskih strojev, plemenite živine itd. Kmetskemu delavcu pa je treba dati moderno socijalno zavarovanje, predvsem zavarovanje zoper starost in onemoglost. Še mnogo bi se dalo navesti, ali šel bi predaleč, rečem sa--mo to, da če bi se bilo samo del tega v zadnjih 10 letih izvršilo, bi bil beg našega kmetskega ljudstva z dežele v našo industrijo in inozemstvo v veliki meri omejen.
Isto je z našo obrtjo im industrijo. Smo majhen narod 's precej razvito obrtjo in industrijo, kjer pa obrt stalilo peša vsled konkurenčne nezmožnosti radi tehnične zaostalosti in konkurence domače in tuje industrije. V obrti se ustvarja ogromen kader vajencev, ki po večini po izučbi za-puste svojo obrt, in se oprimejo drugih poklicev. Tukaj bi bilo predvsem potrebno izvesti največjo zaščito vajencev, pod kontrolo nepristranskih obrtnih izvedencev, kateri bi morali predvsem regulirati delovni trg in skrbeti za pravilno strokovnjaško izobrazbo istih. A obrt samo pai modernizirati in ji omogočiti vse pogoje za zdrav napredek.
V industriji sami pa je treba z zakonom odrediti norme minimalnega eksistenčnega minimuma za vso delavstvo. Treba je predvsem izpopolniti obstoječo socijalno zaščito delavstva in uvesti splošno zavarovanje zoper starost in onemoglost. Z eno besedo rečeno: našemu delavstvu je treba dati predvsem vse pogoje za možnost človeku dostojnega življenja za čajsa njegove produktivnosti, za Čas njegove iznemoglosti pa zaslužen pokoj.
Mislim, da sem s tem vsaj v glavnem povedla! moje misli k temu problemu. Če boste vi merodajni 'krogi to razumeli in znali izvesti, potem bodite uverjeni, da 'bo naš človek vzljubil svojo domovino in ne bo silil od nje. Akt) pa tega ne boste znali izvesti, potem pa nikar ne branite in ne žalujte za odtokom vaše srčne krvi, ki teče iz vašega telesa.
O zadevi že izseljenih pa prihodnjič.
Trenuten položaj v Avstriji.
Oči cele Evrope so danes obrnjene proti mali Avstriji in ni čudno, ako se v posebni meri za tamkajšnje politične dogodke zanimamo tudi mi. Za to imamo mnogo različnih vzrokov. Avstrija je bila dosedaj najbolj demokratično urejena od vseh naših sosed in je radi tega vsem reakcijo-narcem trn v peti. Avstrijsko delavstvo je znalo ob prevratu izkoristiti situacijo in si je zagotovilo marsikatero dalekosežno pridobitev. Te pridobitve so zajamčene z ustavo. Zato si kapitalistični krogi silno prizadevajo, da bi se ustavo revidiralo. To s« mislili doseči pri zadnjih volitvah, pa so dosegli baš nasprotno. Meščansko zastopstvo v parlamentu je danes še dalje od dvetretj. večine v parlamentu kot prej, zato ni zaenkrat niti misliti na to, da bi se moglo z demokratičnimi sredstvi doseči spremembo ustave, ki bi bila v škodo ljudstvu. Zato v meščanskih krogih obup nad parlamentom. Vsled tega se je vgnezdila vladajočim ter obenem posedujočim krogom v glave misel na — diktaturo po vzgledu Italije.
Pred leti so organizirali takozvani »Heimwehr, ki mu je morda v začetku bila edina naloga, slabiti strokovne organizacije. Zato so to meščansko gardo tudi vzdrževali pred vsem tovarnarji. Toda pozneje so skušali generali Heimvvehra prepričati vladajoče kroge, da heimweh-rovci lahko obenem služijo tudi višjim ciljem, in to je bivši kancler ter prelat dr. Seipel hitro razumel ter dal svoj »žegen« tej nelegalni vojski, seveda v obliki orožja, in Heirmvehr je opremljen danes z vsem modernim orožjem do strupenih bomb. Generala Steidle ter Pfrimer sta tekom leta »muštrali« svojo armado ter organizirala več nastopov »aufmar-šev«, katerim bi naj sledil zadnji pohod na Dunaj, popolnoma po vzoru Mussolinija, ki je korakal v Rim. Ta pohod na Dunaj se je sicer že malo zakasnil, ker je oktobrski pohod v Wienerneustadt doživel polom, toda zdi se, da g. Seipel ne more več strpeti in zato bi se naj ta edino zveličavni pohod ter zavzetje oblasti od strani fašistov izvršil letošnjo jesen. Toda zdi se, da je grozdje še vedno prekislo. Razmere leta 1922 v Ita- j liji in razmere leta 1929 v Avstriji. , niso v ničemer enake. Italijanski pro- i letarijat, na žalost, ni bil nikoli tako
enoten ter discipliniran kot je avstrijski, kljub nekaj tisočev prodan-cev. — Pa tudi meščanski krogi niso vsi navdušeni za meščansko vojno niti za diktaturo. To se pravi: diktaturo nad proletarijatom bi si že želeli, toda ta se more doseči samo preko barikad ter trupel stotisočev, ki so pripravljeni dati najdragocenejše za svobodo.
»Landbund« proti Heimwehrovcem.
Landbundovci, ki tvorijo tudi del vladne večine in katerim načeluje sam podkancler Schumy, so imeli v nedeljo veliko politično zborovanje v Deutsch-Feistritzu nad Gradcem, kjer so se bavili edino s sedanjo politično situacijo v deželi.
Referat je podal Schumy sam, ki je ostro obsodil heimwehrovsko ro-varenje. Bila je tozadevno sprejeta resolucija, v kateri se zavrača vsakršno diktaturo ter izreka za samoupravo. Obenem se vlado pozivlje. da podvzame vse mere ter prepreči vsak poskus puča.
Izjava socijalistov.
Tudi »Arbeiter Zeitung« prinaša izjavo, ki je jasen memento vsem pučistom. Med drugim se veli: »So-cijalni demokrati vemo, kaj zahteva čas od nas. Predrznež iz Innsbrucka (mišljen je Steidle) nas obvešča, da imamo odstopiti in če tega ne storimo, da »bo nas k temu prisilil«. Na to samo naš odgovor: Naj poskusi! On izziva celokupno delavstvo republike, izziva stranko, ki obsega skoraj polovico prebivalstva; stranko, o kateri se pač lahko trdi, da je že drugačne sovražnike odbila, kakor pa so heim.wehrovski generali: stranko, ki je že čisto drugačne viharje preživela ter prestala, kot so oni, s katerimi se nam v obliki heim-wehrovskega puča preti; stranko, kateri odločnost leži v mozgu, kosteh ter v srcih:, ki bo Heimwehru dokazala, da je ta stoječa na temelju prava ter da se ne umakne niti za korak. .
Kar je sklenil zbor naših zaupnikov, je odgovor na nesramno napoved heirmvehrovskega poglavarja, Socijalni demokrati se ne zanašajo na nikogar. Zanašajo se edino na se. Bomo se znali braniti, v obrambi poslužujoč se vseh sredstev, ki jih imamo in ki bodo tudi vsaki obrambi zadostovala.«
S haaške konference.
Na haaški konferenci se ta teden zopet (posvetujejo. Zahtevi Anglije so deloma ugodili, tako da bi utrpela Italija 7, Francija in Belgija 21 milijonov v prid Anglije, ostalo pa Nemčija, da bi spravili 48 milijonov mark skupaj. Temu se pa upira Nemčija in stavlja kot junktim rok za iz-
praznitev Porenja, preden razpravlja o tem'. Skoro gotovo je torej, da haaška konferenca pred zasedanjem Društva narodov ne pride dio zaključka. Zaradi stališča Francije se tudi poostrujejo razmere med Francijo in Nemčijo ter med Francijo in Anglijo. Z ozirom na resni položaj v
Haagu je Macdonald zahteval' ves materijal o poteku razprav, da potem pove svoje mnenje.
Silna nevihta je pa nastala tudi v Nemčijii proti Youngovem načrtu. Centrum in nemški nacijonalci obsojajo postopanje zunanjega ministra dr. Stresemanna, zlasti pa finančnega ministra Hilferdinga, ki jima očitata popustljivost. Hugenberg je izjavil neki poslanici, da nemški narod ne more prevzeti odgovornosti za Youngov načrt, ker je ta največja nesreča za Nemčijo. Če uspe ta agitacija in če konferenca ne bo potekla ugodno, bosta morala oba ministra odstopiti neglede nat to, kakšne bodo posledice ob reševanju tako važnega problema, kakor je likvidacija vojnih posledic.
Povdarimo pa še enkrat, da je zahteva Anglije pravična, če se govori o takih zahtevah, ker je pariška konferenca strokovnjakov pod pod vplivom Francije in Italije odškodovala Anglijo in male države, zato, da dobita neokrnjen delež Francija in Italija. Lepa stvar je konferenca strokovnjakov, če so ti politično' neodvisni in ne podlegajo političnim vplivom. Toda to ni slučaj. Nikakor ne gre namreč, da bi državi, ki sta enako udeleženi na vsem projektu imeli dobiček na račun tretjega udeleženca. Anglija je pripravljena, se ozirati na gospodarski položaj Nemčije in dovoliti olajšave, to-
da ne na 'tak način, da bi potem briljirali Italija in Francija z velikodušnostjo, ki bi jo plačala Anglija. V tem pogledu bi bila Francija še popustljiva, ali Italija ne odneha.
Henderson je sporočil Nemčiji, da prične Anglija neglede na Youn-gov načrt umikati svoje čete iz Porenja dne 15. decembra ter bo potrebovala tri mesece za svojih 5000 mož vojske.
Največ truda za sporazum na haaški konferenci si daje nje predsednik Jasper, ki neprestano posreduje med državami.
Angleško uradno poročilo pa pravi, da potekajo politična pogajanja v Haagu ugodno. Glede stvarnih zahtev še ni dosežen sporazum, vendar daje Anglija interesiranim državam priliko, da stavijo predloge, ki 'bodo za Anglijo sprejemljivi.
Haaška konferenca :je trd oreh za svetovno diplomacijo. Problemi pa1, ki se obravnavajo na njej, so tako važni, da bo moralo o njih razmotri-'vati Društvo narodov na svoji seji, ki prične zborovati prihodnji teden. Haaška konferenca je nedvomno dokazala, kako silno je potreben mednarodni parlamentarizem, ki pa mo-na sloneti na iskrenosti, nesebičnosti, posvečen celokupnemu človeštvu. Tega danes sicer še ni, a priti mora do opravičenega mednarodnega parlamentarizma.
Dnevne novice.
Premija za razbitje ženevske razorožitvene konference. Prava kuga pri raznih mednarodnih dogovarjanjih, kakor v politiki sploh, so intrige raznih interesentov. Lep dokaz, kako se spletkari pri konferencah, ki so namenjene splošnemu človeškemu blagru, svetovnemu mednarodnemu miru, je tožba Ame-rikanca Viljema Shearerja proti nekaterim jeklarnam in ladjedelnicam za nagrado 50.000 funtov šterlingov. Shearer razvija že sam veliko propagando iza povečanje amerikanske vojne mornarice. Zato so ga najele jeklarne in ladjedelnice, da je šel v Evropo in v Ženevo, kjer je skušal zbuditi nezaupanje med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami ter s tem preprečiti akcijo za' razorožitev. Delal je na tem, kakor prtavi sam. od decembra 1926 do marca 1929 ter prejel za ta čas samo 10.246 funtov šterlingov. Za ostanek obljubljene nagrade toži sedaj dotične jeklarne in ladjedelnice. — Ta dogodek, o katerem poroča »Morning Post«, je silno značilen za razvoj svetovnih političnih dogodkov. Predpogoj je 'torej, da pridejo na mednarodne konference absolutno pošteni ljudje, ki imajo pred očmi blagor človeštva in se ne dajo preslepiti po intrigah in premijah. Mednarodni parlamentari-
zem bo imel šele tedaj boljšo bodočnost.
Reparacijska konferenca, katere konec so danes, v pondeljek, napovedovali, se še nadaljuje. Zavezniki proti Angliji vendar le upajo, da bodo slednjo končno le nekoliko omehčali k popuščanju. Gospodje kompromisarji so prišli angleškim zahtevam že precej nasproti, pa upajo, da bo sedaj tudi Snowden nekoliko popustil. Do sedaj šo vedno Brianda povzdigovali v deveta nebesa, češ, on je fant od fare, ki se razume v najtežavnejših situacijah. Toda danes, ko mu stoji stari Snow-den nasproti, pa se mu ne godi več tako. Nekateri francoski listi že srdito napadajo Brianda, češ, da jo bo temeljito zavozil z njegovim popuščanjem. Ja, diplomat biti, pa je res »kunšt«!
Pomorska razorožitvena konferenca. Dogovor med amerikanskim poslanikom Davvesom in Macdonal-dom glede pomorske razorožitve, se bližajo koncu. Po končanih razgovorih med navedenima državama se skliče posebna konferenca najbrže v London. Na to konferenco bodo tudi povabljene države z večjo mornarico. kakor Francija, Italija in Japonska. Konferenca bo imela v prvi vrsti namen, določiti norme, po katerih
Bratko Kreft:
Človek mrtvaSkih lobanj.
134
Kronika raztrganih duš.
Dva dni nato sta se srečala s Frančekom.
»jStane je bil tudi med njimi. Petek mi je povedal. Zadnjič je pozabil. V Ljubljani je kakor v obsednem stanju. Orjunaši patrulirajo s karabinkami, Profesor Kaučič je tudi v akciji. Po dva in dva bodita po hišah in zahtevata, da razobesijo žalne zastave za narodne mučenike.« Trpek je bil Frančekov nasmeh.
»Ti, kaj praviš k vsemu temu, kar se je zgodilo?«
Leo se je obotavljal nekoliko z odgovorom.
»Mislim, da se bo treba opredeliti. Vmes ni mogoče stati, vmes so barikade ...« In Franček je razumel, kako se fotoče opredeliti.
Leo ni hotel podrobno misliti na vse to, niti ni mogel, preveč misli je moral trošiti za uresničenje izleta. Sortja mu je pisala, da se iboji, da 'bo morala za binkoštne praznike domov. Mačeha je bolna. Pisali so ji, dia naj pride, četudi je že pri odhodu povedala, da je pred koncem šolskega, leta ne bo, ker se n« izplača voziti se sem in tje. Vrhuitega je imel Leo napovedano maturo za torek. Da bi radi tega krajšal in kvaril razpoloženje iz leta — nikoli. Saj je vseeno... To je po dolgem času spet rekel on, ki se je vedno boril proti takim mislim v Sonji. Nič se ni mogel učiti za maturo. Vstajal je sicer zgodaj in hodil zjutraj v park s knjigo, toda učil se ni. Misli o Petku, o bogu, o revoluciji in evoluciji, o evangeljih so ga obletavale od vseh strani in on se
je boril samo še proti temu, da ga ostavijo ... Ne misliti, ustaviti miselni aparat v glavi, to je bila njegova želja zadnjih dni. Zakaj kakor hitro je mislil, je čutil, kako se rušijo temelji njegovega nazora. Kd'o jih ruši? »Življenje«. Ali je življenje res drugačno in se ne d>a. na tak način voditi in izpeljati na pravo pot kot !je mislil on? Tiste besede o opredelitvi je kar tako izrekel, v naglici in žal mu je bilo takoj, ker je govoril proti sebi. Čutil je Frančekov zadovoljiv posmeh. — »Vem, zavidal me je ves čas za dušni mir, v katerem sem živel. Za vero, ki me je držala v življenju — on pa je dvomil ves čas in se mučil kot.. . Sonja.«
* * *
Od Sonje ni 'bilo nobenega odgovora. Leo ni več vzdržal doma. Ves dan v petek je hodil kot izgubljen po mestu. Ponovno ji je pisal, ekspresno ji je pisal, toda še vedno niič. Petek je že. Zadnji dan. Jutri zjutraj bi morata na pot. Kaj pa zdaj? Po večerji je šel v gledališče. Vedel je, da spati ne bo mogel. Že v pondeljek je povedal bratu in gospo-i dinji, da odide za dva ali tri dni k nekemu tovarišu l na. Pohorje. Zelo prav mu .bo prišlo. Razvedril, i zjasnil se bo za maturo ... Tako je uredil na sta-| novanju. Ker še popoldne na bilo nobenega odgo-l vora od Sonje, se je odločil, da se pelje s prvim vlakom naravnost k njej. Ko pa je prišel ponoči domov, je našel na mizi brzojavko.
»Za boga milegaI Kaj se je pripetilo? Ali se je zgodila kaka nesreča doma ali pri Sonji.«
Odprl je.
»Vse —v redu — pridem — iz vlakom — 1274
— Sonja.«
Zavriskal bi najraje, da bi zadonelo kdo ve, kam — trda noč je in tam spi brat. Zbudil bi ga. Od veselja, da je prejel od Sonje brzojavko ni mogel zaspati. Vstal je, prižgal luč, spet prebral brzojavko in spet legel. Zaspal je še le okrog ene. Toda zbudil se ;je vsake pol ure. Bal se je, da ne zaspi. Ob štirih mora biti na kolodvoru. Pa je bil že prej. Dogovorila sta se s Sonjo, da se sestaneta na prestopni postaji. Tam jo počaka, je pisal, vozni listek pa je kupil do križišča ... Ko je prišel vlak štev. 1274 na postajo, je šel od voza do voza in gledal. Vse je prehodil, toda Sonje ni bilo in obupan, razburjen se je vračal ob vozovih nazaj in gledal v drugič.
»Leo..,« ga je poklicalo. Obrnil se je. Na stopnicah voza, ki ga je pravkar prešel, je stala Sonja.
»Kaj pa Ti! 'tukaj?« Začudeno, mrtvo.
»Nasproti sem iti prišel, Sonja. ,. Bal sem se za te .. .« Pogledala sta si v oči, krepko sta si stisnila roke in vstopila v vlak. Od težkega pričakovanja utrujen je sedel poleg nje in hvaležno vzdihnil: »Sedaj je vse dobro...« Glas trobente in vlak se je začel premikati.
Že tri ure sta se vozila pa je bila vedno še neka senca med njima. Tega niso bili krivi ljudje, ki so sedeli v istem oddelku, Leo je čutil, da je vse globlja Sonjina navidezna mirnost. Oči so ji izibe-gavale ipred njegovimi, prikrivala je nekaj. Nobene tople prave besede nista še spregovorila med seboj.
naj se pomorsko oboroževanje omeji. Majhen začetek bo tudi to.
Nemiri v Jeruzalemu. V Jeruzalemu stoji nek visok zid iz rezanega kamna, o katerem trde Židje, da je ostanek nekdanjega judovskega templja. To je največja verska svetinja Židov. Semkaj hodijo iz vsega sveta moliti in jokati nad minljivostjo nekdanjega židovskega sijaja in samostojnosti. Po uničenju židovske države po Rimljanih, so se Židje začeli izseljevati po vsej Evropi in na njih mesto so se začeli doseljevati Arabci, ki so sprejeli mohamedovo vero in postali pod njim gospodarji dežele. Prvotni domačini, Židje, so bili od njih zatirani in se jim tudi ob času krščanske oblasti za dobe križarskih vojsk, ni bolje godilo. Po svetovni vojni je bila Palestina vzeta Turčiji in podrejena angleškemu protektoratu, ki je postavil nad njo svojega guvernerja. Obema plemenoma v deželi, Židom kakor Arabcem, se je zagotovila enakopravnost. Sedaj pa so se začeli med njima notranji na-cijonalni in religijozni prepiri. Židje iz vseh delov sveta so se začeli doseljevati in deželo s pomočjo mednarodnega židovskega kapitala kultivirati. To pa ni ugajalo Arabcem, ker so se bali, da bi bili na ta način potisnjeni ob stran, in opogumljeni po raznih temnih silah, ki imajo interes na tem, da svet ne pride do miru, so napovedali Židom boj. Najprej so se spravili nad njihov zid objokovanja. V mestnem odboru so sklenili, da se mora zid predreti in napraviti skozi vhod do njihove mošeje na bližnjem trgu. Židje niso pustili oskruniti svojo svetinjo in so okrog zidu napravili ograjo. Arabci so ograjo razdjali. Razmerje je postajalo vedno bolj kritično; prošli teden so izbruhnili resni nemiri. Po jeruzalemskih ulicah se streljajo; dosedaj je 25 mrtvih in veliko ranjenih. V, dolini Ebron blizu mesta se je vršil boj in imajo Židje 40 mrtvih in 70 ranjenih. Angleškemu guvernerju se očita, da tem problemom ni posvečal dovolj pažnje. Angleška vlada je poslala v Palestino večji del egiptovske posadke z letali na bojnih ladjah, da vpostavijo red. Tudi z Malte se odpravlja angleško bojno brodovje v Palestino.
Kako odgovarja delavstvo na provokacije Seiplovih »Heimweh-rov« na Gornjem štajerskem. O znanih dogodkih v [St. Lorenzu na Gornjem Štajerskem 'je ljudstvo na nasilstva »Heimwehrovcev« odgovorilo s tem, da v masah izstopa iz tiste cerkve, ki javno in 'prikrito podpira avstrijski fašizem. Tako je v zadnjem tednu izstopilo iz katoliške cerkve v Kapfenbergu 500 ljudi, v Brucku ob Muri 600, v St. Lorenzu 22, skupaj torej 1122 oseb. Takozva-ni »religijozni socijalisti« so vsi v skrbeh, kaj bo, če se bo ta iplaz nadaljeval in pišejo obupna pisma raznim škofom:, naj vendar opustijo politiko, 'da ne bo čisto propadla cerkev in z njo vred tudi naivni »religijozni socijalisti«, ki skušajo plavati proti toku.
Dunajski poštni in železniški zaupniki so soglasno sklenili v petek zvečer na konferenci, da bodo v zmislu sklepov konference socijalno-demokratičnih zaupnikov vse storili za obrambo proti »Heimwehirovcem« ter vzdržali pod vsakim pogojem red in nedotakljivost demokratičnih Ustanov. Na konferenci je govoril soai jaf no dem dkr atični poslanec dr. Deutsch.
Fašistični Heimwehr je patrijo-
tičen pokret, pravi stara dunajska klerikalna »Reichspost«.
Kdo podpira avstrijske »Heim-tvehre« z denarjem. Gibanje avstrijskih fašistov podpirajo dunajski Rothschild. Združene jeklarne in in-dtistrijec Thyssen iz Nemčije. S tem Je dovolj označeno, v čigavem interesu delajo avstrijski fašisti.
Velika predilniška stavka v Lan-cashire na Angleškem je končana na Podlagi mešanega razsodišča. Podjetniki ®o zahtevali znižanje plač za 2.82 odstotkov, razsodišče pa je oločilo, da se smejo plače znižati * za 6.41 odst okov. Sklep je bil nabavljen soglasno, ko sta se Obe franki zedinili na predlog. Tekstilni \ e*avci pa imajo po tem izporu še 1
vedno nad 50 odstotkov boljše mezde kakor pri nas.
Žrtev italijanskega fašizma. Jezuitski pater Ross, urednik jezuitskega glasila, je nasprotnik sporazuma med Vatikanom in Italijo. Mussolinija primerja z Napoleonom, ki bo enako končal kakor Napoleon. Papež je »svetoval« Rossu, da naj nastopi daljši dopust in odide v Španijo. Pred odhodom je papež patra sprejel in ga odlikoval z zlato sveti-tinjo. Interesantna stvar je to.
Na rusko-kitajski meji v Aziji se dejansko že vrši mala vojna, čeprav še ni bila napovedana ne z ene, ne z druge strani. Rusi zbirajo vojsko v dveh odsekih ter nameravajo potem pričeti ofenzivo proti Harbinu. Vojsko pa zbira tudi Kitajska; vendar je kitajska vojska slabše opremljena in slabše izvežbene. Kitajsko vojsko bo vodil general Čangsosiang. Z druge strani pa poročajo, da je Kitajska znova ponudila pogajanja. Rusija je v prvi vrsti zahtevala, da Kitajska razoroži bele gardiste, ki so se pojavili na bojnem polju v večjih oddelkih.
Krvavi poboji v Palestini, V Jeruzalemu se češče ponavljajo med Židi in Arabci poboji. V soboto so Arabci demonstrirali ter navalili na židovski del mesta, kjer se je vnela prava bitka. Ubitih je bilo 9 Židov, 2 Armenca in 13 Arabcev. Težje ranjenih pa je bilo 107 oseb. Nad Jeruzalemom je razglašeno obsedno stanje in tja je delegirano večje število vojaštva. Preti nevarnost, da se razširijo nemiri tudi v pokrajino.
Avstrijski komunisti proti nemškim fašistom. Avstrijski komunisti so pričeli prirejati shode proti »Heimwehrovcem«. To je znak, da se zavedajo, kako velika nevarnost preti delavstvu po napredujoči fašistični agitaciji.
»Grof Zeppelin« v Los Angelesu. Nemška zračna ladja »Grof Zeppelin« je dospela v nedeljo ob 14. srednjeevropskega časa po 68 urni vožnji iz Tokija čez Tihi ocean v kalifornijsko mesto Los Angeles.
Višek nestrpnosti in neumnosti. Na Tirolskem se nahaja zdravilišče Obladis, kamor je nameraval priti na odpočitek dunajski župan Karl Seitz. Tirolski klerikalci so pa brihtni ljudje in so nalepili plakate proti prihodu dunajskega župana v zdravilišče. Policija ni izsledila krivcev. Dunajski župan se pa tudi lahko ogne Tirolski.
V Afghanistanu je bil na samozvanca Habila Ulaha izvršen strelni atentat, ki pa se je ponesrečil. Atentator je ušel. Pregnanega kralja Aman Ulaha, ki živi sedaj s številno svojo rodbino na francoski rivieri, je pa povabil turški diktator Ke-mal Paša na brezplačno bivanje na Turškem.
Izborne mezde imajo zidarji na Švedskem. Na Švedskem imajo jako dobro stavbno sezijo. Švedska je obogatela med vojno in je ugodna za razne industrije, zlasti lesne in rudarske. Zidarji so vsi zaposleni, pa jih še primanjkuje. Vselitev tujih zidarjev ni dovoljena. Zator švedski zidarji zaslužijo na dan do 60 švedskih kron, kar znaša v našem denarju 900 Din. — Pri nas pa je vse drugače. Zakaj? Švedski podjetniki pa kljub temu dobro uspevajo, pa delavci imajo tam udobnejše življenje.
Ostro zimo zopet prorokujejo štokholmski vremenoslovci ali meteorologi. Nahajamo se namreč v dobi nekaj ostrih zim, ki se povračajo po okoli dvanajstletnih dobah. Druge pomoči ni, kakor kožuhe si naj napravi, kdor more; če bi slučajno ta zima ne bila huda, bo pa kdaj pozneje, ker dober kožuh drži tudi trideset ali štirideset let.
Italija daje vicinaine železnice privatnim družbam v najem. Okoli 30 železniških prog odda Italija dražbe-nim potom privatnim družbam v najem. »Državni« fašizem, kakor vidimo, popušča in prehaja polagoma v »gospodarske kroge«.
Italijanski list »Giornale dTtalia« pravi, da naj angleška vlada ne meša tehničnega vprašanja Youngovega načrta s fašizmom ter grozi, da ne bi bilo v interesu Anglije, če izziva na-cijonalno občutljivost Italije in s tem
ustvarja politične spore zaradi golih tehničnih vprašanj. — Verujemo, če se Italiji očita, da hoče imeti preveliko vojno odškodnino na račun malih držav in Anglije, da jo to jezi, ali krivica je le to; zakaj naj bi bilo na-cijonalno izzivanje? Italija tudi grozi, da redno plačuje dolgove Angliji in kupuje pri njej blago, da pa nastop Anglije italijanske politike ne bo pospeševal. List tudi trdi, da je Italija prva pozdravila Macdonalda, češ. da bo izvedel obnovo gospodarstva v Evropi.
*
Novi šolski zakon, o katerem se je poročalo, da se te dni objavi, izide najbrže šele drugi mesec, ker je vrhovni zakonodajni svet izrekel nekatere pomisleke proti posameznim določbam ter ker so predstavniki katoliške in pravoslavne cerkve ponovno izrekli željo in stavili predloge v tem smislu, da naj bi bila državna šolska politika v skladu z zahtevami cerkvenih krogov. V tem. je slutiti, da dobi klerikalizem nove koncesije, ki na splošno napredno vzgojo naroda ne bodo mogle ugodno vplivati. — K vsemu temu pa napredna javnost lepo molči in čaka na pečene jerebice iz nebes. Klerikalizem pozna in čuti potrebe, napredna javnost pa mirno — spi.
Uvedba enotnega pravopisa za srbohrvatski jezik. Pripravlja se pravilnik, ki bo določal, da se mora uvesti za vse hrvaške in srbske šole enoten pravopis. Merodajen za enoten pravopis bo oni, ki ga je priredil Vuk Karadžič. Nejasnosti in napake, ki se morda nahajajo v njem, bo obdelal poseben odbor jezikoslovnih profe-sorjev.
Hotelska družba z nemškim kapitalom se baje namerava osnovati v Jugoslaviji. Gradila :bo 30 hotelov v Dalmaciji, Črni gori in Južni Srbiji. Dvigu tujskega prometa bi utegnila taka akcija koristiti.
Pouk v osnovnih in meščanskih šolah se prične v smislu ministrske odredbe dne 16. septembra.
Letošna velesejmska prireditev »Ljubljana v jeseni«« ki ®e vrši od' 31. avgusta do 9. septembra, bo obsegala: Kmetski sejem. Na ogled in nakup bodo postavljena izbrana buteljčna in. odprta vina, najraznovrst-nejši mlečni izdelki ter domači med. Vrtnarska razstava. Razstava društva »Zoo« v Ljubljani, Zadružna razstava, prva med nami. Razstava pohištva in stanovanjske o-preme. Razstava kmetijskih strojev in o-rodja. Razstava hišne domače obrti Hiigi-jenska razstava. Razstava indutsrijskih in obrtnih izdelkov. Zabavišče »Mali prater« z nešteto privlačnimi atrakcijami. Tekmovanje slovenskih harmonikarjev dne 8. septembra. Ta prireditev bo nudila toliko lepega in zanimivega, da bo en obisk gotovo premalo. Zato naj si vsakdo nabavi permanentno legitimacijo za obisk »Ljubljana v jeseni«, ki stane Din 30.— in upravičuje na poljuben obisk ter na vožnjo po polovični ceni z železnico, avijoni in parniki. Vstopnina za enkratni vstop na razstavo 'pa znaša Din 10.—. Lansko jesensko prireditev je poselilo 100.000 Ljudi. Naj vas ne manjka letos med njimi.
Razstava pohištva bo na željo občin-istva zopet prirejena na jesenski iprieditvi velesejma od 31. avgusta 'do 9. septembra. Mizarski mojstri bodo todi tokrat kompaktno razstavili. Izdelki naših mojstrov so priznani ipo svoji kakovosti in solidnosti ter po zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in jedilne oprave, nadalje pisarne in tdrogio od najpr ipr os te j še do na j-•finejše in najbojjatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v polnem obsegu jamči, tako za kakovost in prvovrstnost lesa, .kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega .posameznega Ikosa. Vsak razstavljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte .in vsa tostvama (pojasnila. Talke razstave -so hvalevredne. Prepričale bodo javnost, zlasti tujce, 'da pri nas mizarski izdelki niti najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov so pa v vsakem pogledu več kot konkurenčne.
Dr.
Maribor.
Seja mariborskega občinskega sveta.
Po dolgotrajni pavzi se ,je v četrtek, dne 22. t. m. vršila občinska seja, katere so se prvič udeležili novo imenovani občinski svetniki, namesto razrešenih ibivših »so-cijalistov«. Pri javni seji je to zadevo g-župan kar prezrl ter uvodoma poročal o regulaciji Strossmajerjeve ulice, kar bo stalo 140.000 Din. Za to vsoto se bo poiskdlo posojilo. Kopališče na Felberjevem otoku ne bo letos dograjeno, zakar nosijo baje tisti časopisi krivdo, tki so predčasno poročali, da je občinski svet 'to sklenil; to je dobrodošlo tudi podjetju, ki gradi to kopališče in je ustavilo nočno dlelo, pozneje pa se zaostalo delo ni moglo več nadoknaditi.
Podaljšanje najemnine s posestnikom dragonske vojašnice g. Braunom se ni moglo doseči, da 'bi še lahko nadalje ostala tam
Maribor, Gosposka ulica 23
zopet ordinira.
zasilna stanovanja, ker lastnik ni nato pristal.
Vielilki župan je zavrnil pogodbo mest. občine z avstrijskimi zveznimi železnicami, ki se nanaša na promet za progo Graz— Maribor. Čim se še rešijo nekatere formalnosti, se ibo pa pogodba odobrila. Prošnjo za koncesijo avtopnoge Dravograd—Slo-venjgradec se 'je tudi zavrnilo.
Za regulacijo tržnih cen se je na tozadevni nujni predlog sklenilo, da se postavi zato posebna komisija. Ob tej priliki je žuipan omenil, da namerava uvesti v jeseni davek na uvoz živil na1 trg.
Na predlog občinskega svetnika Pete-jana bo družini, ki je bila deložirana in se sedaj že dolgo časa nahaja pod državnim mostom, nakazano 'stanovanje.
Pri poročilo I. odseka se sklene:
'Rekurzu gostilnčarja Kirbiša se deloma ugodi. Za razširitev Magdalenskiega parka se bodo pogajanja nadaljevala. Za podaljšanje ceste Ob brodu se je z posestnikom dosegel sporazum. Na predlog gradbenega urada se bo uvedlo postopanje za 'dosego inkorporactije Felberjevega otoka.
Sklep upravnega odbora, nanašajoč se na to, da se ipreskrbi zemljišča za razširitev mestnega pokopališča na Pobrežju, se je vzel na znanje.
Ko so se dalje rešile nekatere rekurzne -zadeve, 'je poočal za II. odsek dr. Strmšek.
O otroškem zavetišče v Ljudskem vrtu se bo razpisalo mesto ene oskrbniške sestre.
Na predlog mestnega magistrata se bo uvedlo tudi postopanje v tem pravcu, da se mestna občina izloči iz okrajnega zastopa, za kar plačuje mestna občina sledeče vsote: zemljarina 380%	Din 14.945
zgradarina 25 %	Din 454.514
pridobnina 380%	Din 974,722
rentnina 380%	Din 80.898
družb, davek 25%	Din 30.052
uslužb. davek 25%	Din 29.424
skupaj Din 1,584.555
Od teh dohodkov se pa uporabi samo en del, za zdravniško oskrbo uhogih v bolnici, vsota 230.00 Din, čez 1,300.000 Din pa 'plačujejo meščani za vzdrževanje okolice.
Pri poročilu III. odseka so se obravnavale nekatere zadeve regulacijskega značaja in pa nekaj ulic je bilo na novo imenovanih.
(Konec prihodnjič.)
Volitve v okrajni cestni odbor. V
nedeljo, dne 25. t. m., so se vršile volitve v mariborski okrajni zastop. Kakor znano, so volili samo občinski odborniki ter bili izvoljeni sledeči gospodje:	dr.	Veble,	Franjo Žebot.
Murko Vid od bivše SLS, dr. Strmšek in Dragotin Roglič pa od bivše SDS.
Delo dobe: 4 mizarji, 2 slaščičarja, 10 železostrugarjev, 1 tapetnik. 3 sodarji, 10 soboslikarjev, 2 žagarja, 3 čevljarji za šivano in zbito delo. 2 kleparja, 1 kamnosek, 1 lakirnik. — Vajenci kleparske, kovaške, mizarske in pekovske obrti. — Zglasiti se je pri Borzi dela Maribor.
Detoljub Maribor. Sredo, 28. avgusta t. 1. odborova seja ob 19. uri. — Soboto, 31. avgusta t. 1. igralna ura na travniku za delavnico železnice v koloniji ob 17. uri. — Nedeljo, 1. septembra t, 1. popoldanski izlet.
Celje.
Podružnica »Svobode« v Celju
priredi v soboto, dne 31. avgusta 1929 v Celjskem domu (Union) ob 8. uri zvečer svoj
PRVI PEVSKI KONCERT
moškega zbora pod vodstvom pevovodje g. C. Preglja s sledečim' sporedom: 1. Zorko Prelovec: Slava delu. 2. Emil Adamič: Franica. 3. Emil Adamič: Lucipeter-ban. 4. Franc Ger-bič: Slanca. 5. Vilko Novak: Noč na moru. 6. H. Volarič: Čolničku. 7. Zorko Prelovec: Zapoj mi pesem, dekle. 8. Zorko Prelovec: Hiš’ca pri cest’ stoji (narodna). 9. O. Dev: Da bi biva ljepa ura (narodna). 10. C. Pregelj: Delavska pesem.
Trbovlle.
Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda«, podružnica Trbovlje, bo priredila v nedeljo, dne 1. 'septembra t. 1. ob 3. uri popoldne na dvorišču Delavskega doma v Trbovljah javni telovadni nastop s sodelovanjem polnoštevilne delavske godbe na pihala. Po končani telovadbi prosita zabava, za katero je vsestransko preskrbljeno, tako da bo vsiak obiskovalec prišel na svoj račun. Vabljeni so tudi isodrugi in sodružace iz Hrastnika in Zagorja, da tako skupno pokažemo našo neomajno voljo do napredka.
K
Spored: 1. Zvezne proste vaje. 2. Člani-članice, orodje. 3 Zvečer pa skupine^
Sodeluje godba Pekrske po~ žarne brambe.
Čisti dobiček je namenjen za odplačilo te- 	lovadnice.
Zatetiek3(15) Vstopnina5Din ZVEZANO Z VRTNO VESELICO Za obilen obisk vabi ODBOR.
D.T. E. »SVOBODA STUDENCI
pr redi dne 1. septembra 1929
v prostorih svoje telovadnice
Ptuj.
Na državni meščanski šoli v Ptuju se bodo vršili razredni (ponavljalni) izpiti v petek. 30., in soboto, 31. avgusta; pričetek ob 8. uri. — Vpisovanje v vse razrede se vrši 28., 29., 30.. 31. avgusta in 1. septembra. — Učenci(ke), ki so že obiskovali me-
ščansko šolo, naj prineso s seboj zadnje izpričevalo, ali šolski izkaz, novinci pa tudi krstni list in domovnico. Ob vpisu plača vsak učenec poleg 10 Din vpisnine tudi 20 Din za državni zdravstveni fond, skupaj torej 30 Din. Ostale podrobnosti so razvidne iz razglasov na hodniku šolskega poslopja.
Delavsko gibanje na AngleSkem.
(Kratek zgodovinski pregled.)
Priredil F. A.
(Dalje.)
Doba K. Marxove »Associjacije«.
.
Navdušenje za novo ustanovljeno Ligo delavskega zastopstva pa se je še bolj pojačilo z momentom, ko sta bila kot predstavnika te lige izvoljena v angleški parlament dva delavska zastopnika, Alexander Macdo-nalcj in Thomas Burt. Bilo je to leta 1874.
Dobo tega naraščujočega in oživljenega gibanja je imenovati dobo splošnega napredka. Ta doba je tudi vrgla na zgodovinsko pozornico mednarodnega proletarijata Karl Mar-xovo »Delavsko Associjacijo«. »Mednarodna delavska associjacija«, prva delavska internacijonala, se je po Marxu prenesla v Anglijo in s tem dala zgodovini dokaz, da je angle-
ško delavsko gibanje že v tedanjih časih igralo v mednarodnem, sicer komaj se porajajočem, socijalistič-nem gibanju, važno in vidno vlogo.
Z Marxovo žilavostjo in delavnostjo je Associjacija kmalu dosegla mnogo uspehov. Pridobila si je med delavstvom mnogo pristašev in po vsem svetu se je kmalu pokazal ogromen rdeči jezik novih socialističnih idej. — To dobo pa je posebno na Angleškem zaznamovati kot dobo gospodarske in industrijske prosperitete. Uspeh delavskih strokovnih organizacij je bil tedaj silen. Parlament je priznal strokovne organizacije, udali pa so se tudi podjetniki in po težkih mezdnih gibanjih in stavkah, je bilo meščanstvo prisiljeno v socijalno-političnem ozi-
ru sprejeti za delavstvo mnogo zaščitnih zakonov.
Nekaj let kasneje pa je nastal v gospodarstvu viden izbruh. Velika gospodarska kriza je razmajala tudi temelje doslej že tako močnega delavskega, zlasti strokovnega gibanja. Pojavile so se zopet težkoče, ki jih je bilo težko premostiti. Težko je bilo stališče samega vodstva, ki se je v marsičem delilo. En del je še vedno stal pod vplivom radikalnih meščanov, dočim je drugi del zahteval razredno delavsko politiko proti podjetnikom. Toda delavci niso klonili in niso izgubili kljub gospodarski katastrofi, ki je grozila, vere. Zamisel lige delavskega zastopstva, da bi se ustanovilo emancjpirano in od meščanskih radikalov popolnoma neodvisno delavsko gibanje kot politično gibanje delavskega razreda, je sicer padlo v vodo, toda ne za vedno.
Razmere, ki so v tej gospodarski krizi precej razrvale gibanje, so bile sicer malo razveseljive, posebno, ker je izgledalo, da bo škodljiv vpliv liberalizma zopet popolnoma obvladal strokovne organizacije. Slabo je bilo v glavnem le to, da je liga izgubila svojo strokovno bazo vsled mahinacij, ki jih ni hotelo biti konca. S tem pa je direktno povzročila, da je gospodarska kriza prinesla tedanjemu delavskemu pokretu polno novih mišljenj in usmerila med delavstvom
nove duhove, ki so docela povzročili zmedo. Ta doba je doba neori-jentacij. Sledovi, ki jih je pustila, so datirali še precej daleč v novejšo zgodovino, a pokazali so, da je v njih iskati začetka za poznejše in tem večje v dvajsetem stoletju razširjeno delavsko gibanje na Angleškem.
Marxovi vplivi so zaenkrat izgubili na svoji moči, ker je gospodarska kriza premočno razmajala temelje v angleškem politično-gospo-darskem življenju, zlasti pa povzročila toliko neorijentiranosti med angleškim proletarijatom samim. Toda, Marxova misel ni zamrla in je v času, ko se je gospodarstvo popravilo in je kapitalizem dobil nov tok in trgovina nove neizrabljene trge, znova dvignila visoko svoj prapor. Glavno pa je bilo, da je entuziazem angleškega proletarijata izginil, a mesto njega nastal uvideven in reelno usmerjen pravic novih stremljenj delavskega razreda.
V najem se oddal
Gostilna „Ljudski dom'*
v Mariboru, Ruška cesta 7, se odda s 1. oktobrom t. I. v najem. Pismene ponudbe je nasloviti na Podporno društvo žel. del. tn uslužb. v Mariboru Aleksandrova cesta štev. 65r
GLASBENO DRUŠTVO ŽELEZNIČARSKIH DELAVCEV IN USLUŽBENCEV MARIBOR
V nedeljo, dne 1. septembra 1929 se vrši v gostilni Anderle v Radvanju
■ *	r	-	'	•	r. ,•	V	**/■#,	-	»I
VELIKA
VESELICA
Na veselici svira lastna godba pod vodstvom kapelnika g. Schonherr.
Na sporedu so razne zabave.
Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina 3 Din ' v predprodaji, pri blagajni 4 Din.
Za obilen obisk se priporoča ODBOR.
MALA
la gonilne jermene
za mline, žage in tpvarne v vsaki
firjni dobavlja in ima v zalogi po najnj|ji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
PrcdiMivna zadrug mizarskih mojstrov
r« z* z o» z.
Maribor, Votrlnjska ulica 18.
|u|~%W||||A Lastna (zdelava vseh vrst pohištva od navadne do najfinejše Izdelave, tz mehkega, trdega, kakor tudi Iz eksotičnega lesa, po znatno znižanih cenah, zelo solidno In dobro delo. Eno leto garancije. Samo pri Produktivni za< druigt mizarskih mojstrov, Maribor, Vetrinjska ulica 18.
Tvornica Štampiljk
In p odaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor. Aloksandrova c. 49.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za ob eke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
Elnktrotnhnltna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg It. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno Izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-lecnnlscnes L.exncon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se Se danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. In 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Kovčeki za potovanje«
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji cenii pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PIKARNA R.ZZO.Z. Ustan. >898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTEV.	36-38	Telefon	324
ta v
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno In hiplfenako ure|ena pekarne.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem In delavkam naše okusno perivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske p> karne pri vseh prodajalcih peciva na se var ovalno mamko D. P.
Ali ste ie krili T
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
bi
a
3
,3
A
ca
A
p
ca
3
—»
a
3
■-a
A
«■*
»-a
A
p
A
3
r
CM
>■*
O
Ali ste že preizkusili
»PROJJT ječmenovo M?
o
R J
na
Dobiva se ]o povsod. Dobiva se jo povsod.
atfli3i3iat3atata(3iaiaiai3i!itaHMtiMMM(<)otaMMigi3
Tiska: Ljudska tiskajta d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru,