71. številka. Trst v sredo 28. marca 1900. Tečaj XXV „Edlmost" zhaji enkrat na da«, razun nedelj in prazni kOT, ob uri zvečer. Naročal uh znata : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 zh četrt leta................6 _ za en meseo................i kroni Naroćuino je plačevati naprej. Na na-ročbe bre* priložene naročnine tiurava ne ozira. ___ Po tobakarnali v Trstu se promaga nič, saj vidite, da so jedni in drugi postali nepristopni za besedo v zmislu pomirjen)a, za vsako svarilo, če tudi je narekovano od ocitega rodoljubja! Mi vemo in smo uverjeni, da so ti gospodje j dobri prijatelji naši, da simpatizujejo z nami :n tla nam dobro hočejo; da so nam celo tesni somišljeniki tudi v presojanju slovenskega prepira in da nam le zato svetujejo, naj ne govorimo o bojih med strankama na | Kranjskem, ker vidijo, da nič ne pomaga. ! Pa tudi mi sami smo že sklepali nejedenkrat, | da bomo sledili tem nasvetom. Ali vsakokrat ^ smo se uverili, da sklepati je jedno in izvr-j ševati sklepe je drugo. Le ukazuj glavi, naj ne misli! Le ukazuj srcu, naj ne utriplje in naj ne čuti ! Le ukazuj duši, naj se ne veseli ali naj se ne žalosti! Le ukazuj svojemu bistvu, naj se odteza utisom, ki jih naprav- i ljajo dogodki okolo tebe. Le ukazuj in se upiraj, ali tvoja pamet bo mislila dalje in bo delala svoje zaključke; tvoje srce bo čutilo in bo utripalo; duša se ti bo žalostila in veselila in tvoje bistvo bo prejemalo u tise, ki jih ustvarjajo dogodki, in se ne bo menilo za vse dobre sklepe. Tako smo ustvarjeni, taka je naša nrav. Mi moremo sklepati, kolikor hočemo, da se ne bomo brigali za to, kar se dogaja križem naše domovine in da bomo skrbeli le za to, ka'- se godi v najtesnejem krogu okolo nas, ali prirojeni nam čut skupnosti, zakon narave, ki sili na vzajemnost med vsem, kar si je sorodno po rojstvu in krvi, sili tudi nas, da se preko vseh nasvetov in sklepov in preko vseh razmer le povraćamo k dogodkom, ki interesirajo našo pamet in nam vne-majo srce in dušo. Torej že moment narodne skupnosti nas j sili, da se brigamo za to, kar se godi v dru- | gih slovenskih pokrajinah, in da se še so-sebno brigamo za dogodke v deželnem zboru Kranjskem!! Ali k narodnemu momentu prihaja tu j še drug moment: oni vsakemu bitju priro-' jeni nagon ]>o samoobrani, želja po ohranitvi svoje ekzistcnce. V deželi kranjski bi mogel biti naš živelj absoluten gospodar in iz deželnega zbora kranjskega bi mogla in morala prihajati iyicy^tiva za mnogoka-tero akcijo pokrajinskim Slovencem v prilog. Tu bi mogli žugati z represalijami, tu bi mogli pritiskati na vlado, tu imamo jedino izdatno orožje proti vladi in preko vlade tudi proti nasprotnikom. A še tu, kjer bi bili lahko mogočni, se ubijamo sami in se po razmerah, ki so nastale med nami, delamo obnemogle! Jedino orožje, ki je imamo, dajemo iz rok. In kako orožje! To nam je povedal včeraj naš zagrebški sotrudnik v uvodnem članku ozirom na deželni zbor dalmatinski. A to, kar je pripovedoval, kako bi ta deželni zbor lahko pomagal Slovanom istrskim, velja v polni meri tudi za deželni zbor Kranjski ozirom na rojake v Primorju in na Koroškem ! Kako represalijo bi lahko izvrševala ta dva deželna zbora, koliko bi nam lahko pomagala! Da bi n. pr. naši večini v teh dveh deželnih zborih izjavili slovesno: dokler ne bodo večine v zbornicah v Poreču, Trstu in Celovcu pravičneje nasproti Slovencem, dotlej ne bomo dovoljevali ni predlogov ni interpelacij v nemškem oziroma laškem jeziku, ne bomo volili Nemcev in Italijanov v noben odsek in bomo — ako bo potrebno — tudi z fizično silo zabranjevali vsako nemško ali laško besedo, ako bi — na kratko povedano —* slovenski večini v deželnem zboru Kranjskem in Dalmatinskem jednostavno, strogo in neizprosno posnemali vzglede, ki jih dajejo večine v Poreču, Trstu in Celovcu, pa bi že videli, kako bi imponiralo to nasprotnikom in kako bi vplivalo to na vlado, da bi pritiskala na rečene večine in jim svetovala: bodite pametni, bodite prijen-ijrvi ! Tako bi lahko bilo in bi moralo biti. A kako je? Kako je, to nam je pokazal predvčerajšnji dan v deželnem zboru Kranjskem, kjer smo doživeli žalosten prizor. Kjer bi smeli pričakovati represalij in pritiska proti Nemcem in Italijanom, a rojakom ob periferiji v prilog, ne le da ne vidimo in ne slišimo nič od vsega tega, ampak vidimo marveč, kako so Nemci — naj se nam oprosti ta nelepa primera — kakor petelin na gnoju. Od kje naj bi prišel respekt pred narodom slovenskim, od kje pomoč rojakom, ki si sami ne morejo pomagati ? ! Potem pa nam še zamerjajo, ako ne moremo molčati o razmerah na Kranjskem in jih obsojamo. Mi smo vajeni temu, da obe stranki odvračati krivdo od sebe ia jo zvra-čati na nasprotno stranko. Nam pa ni čisto nič pomagano s tem, ako Peter pravi, da je Pavel kriv, nam ni pomagano s tem, da vemo za vzroke tem žalostnim razmeram, ki paralizujejo še ono moči, kar bi jo lahko imeli: mi vemo in občutimo le efekt vsemu temu. A ta je tudi za nas žalosten. Nedolgo temu nam je bila prilika govoriti z nekim gospodom s Kranjskega in ta je menil: Zakaj se razgrevate radi prepira na Kranjskem, saj ti vam ne more škoditi, ker vzlic prepiru ostajajo simpatije obeh strank do vas nezmanjšane. Hvala lepa! Saj škoda, ki jo provzroča prepir na Kranjskem, ne obstoji v tem, da bi stranki kaj storili na našo škodo in z namenom, da bi nam škodili, ampak v tem. da zbok medsebojnega prepira ne moreti nič storit i za nas!! Ako bi bile mej njima vsaj znos-ljive razmere, bi bili tako močni, da bi lahko ne le žugali, ampak tudi dejanski vršili represalije; vsled prepira pa se nam nasprotniki smejejo cel<5 tam, kjer bi lahko pritiskali, kjer bi lahko pomagali svojim bratom in kjer bi jih vezala tudi dolžnost, da pomagajo. Represalije v Ljubljani in v Zadru tlačenim rojakom v prilog bi bile v narodno .dolžnost, bi morale biti imperativ .narodne vzajemnost:! Vsled mejsebojnega prepira, vsled mejsebojnih žalostnih razmer, pa iz-ostaja vsaka akcija ili pokrajinski Slovenci ostajajo brez pomoči! Ali oni, kdor je ki i v, bodi Peter, bodi Pavel, naj si zapomni, da vsako škodo, ki je trpimo ob periferiji, bo trpela konečno narodna skupnost! Zaključujemo z včerajšnjimi besedami Dinka Po-litea : Dixi et salvavi animam meam! Za jednakopravnost. Interpelacija poslancev Spi n č i 6 a, dra. L a-ginje in tovarišev do ministra za notranje stvari v seji zbornice poslancev dne 16. marca 1900. C. kr. poštna uprava v Trstu — bržkone sporazumno s c. kr. namestništvom — se je v minolem mesecu odločila, da je na poštnem j»ečatu v Skednju, okolico tržaške, priredila slovensko ime Skedenj, kakor tudi PODLISTEK. 17 Moja prijateljica. PISe Kopriva. Nekdaj je bila v šoli velika svečanost. Dobila sem tedaj prvo dolgo, črno obleko. I Hm, to je bilo nekaj! Široki rokavi in žametast pas, jopica^- kakor vlita! In bel slamnik, l*?ie rokavice in solnčnik! Hm! Pa še nizke rumene cipele in črne nogavice. Ali smo bili »fes!« Jaz sem imela govoriti veliko deklamacijo. Kdo bi se k temu dobro ne nagizdal!! Sla sem k prijateljici in njena teta mi je lase nad čelom in ob straueh zvila v lepe, imenitne kodre. Bogme, kar sama sebe sem rada imela! Šibka, visoka, vitka^ kakor jelka in krilo prav do tal. (rospodična, cela gospodična v resnici ! Seveda sem deklamirala sijajno. Kdo bi ne, s kodri, v novi obleki, novih ci-{»elalt in finih belih rokavicah za petintrideset krajcarjev! Smenta, to je bilo nekaj ! Bil je god gospe predsednice in jaz sem j€^v imenu vsega razreda }>oklooila šopek cvetlic. Zakaj moj glas se je imenitno popravil. Ker sem poprej jecljala, navadila sem se zboi| vedne vaje na glasno, doneče govorjenje. Moj glas je kar grmel po velikem širokem samostanskem hodniku. In čist in jasen je bil, da mi je gospa predsednica izrekla posebno pohvalo. Šla sem potem še nekaj na izprehod /6 sošolkami v Latermanov drevored in pod Tivoli, kjer je neka Lončnil^spendirala za nas pet čokolad s pecivom. Bil je sijajen dan! No, doma stjt me moji dve gospodinji nekaj nezadovoljno gledali. Na vsa moja vznesena, bučna pripovedanja^dobivala sem kratke, suhe odgovore, zvečer pa je starejša pozvala mlajšo, naj kaj čita. In mlajša je vzela knjigo »življenje svetnikov« in je čitala povest sv. Roze Limanske, ki je imela velike lepe lase, a si jih je odrezala, ker so lasje mladim deklicam mnogokrat »peklenska veriga«, s ka-ter^hi jih peklenšček vleče v pekel.. . Tako je bil zaključen prvi dan, s katerim sem bila povsem zadovoljna. In vendar nisem bila tako slaba. Malo je človek menda lahko navihan! In v meni je bilo včasih toliko življenja, da sem menila, da se razleti m, če ne uporabim to bogastvo v kako veliko, famozno norost. Vedno je bilo kaj na programu. Koliko je bilo samo v šoli vrišča! Imeli smo dva tabora : slovenski in nemški. Prvi je bil v veliki manjšini, a gotovo je bil bolj energičen. Na zadnjih klopeh je kraljeval in spomladi smo C^rgale brezštevilno cvetov z lip na poljanskem nasipu za dostojno adjnstiranje našega kluba. Nasprotnice so nosile vsakidan čudovite šope plavic v šolo, katere smo* vselej brez usmiljenja kon- ■ fiscirale in uničile, kjer-jkoli smo jih mogle zaseči. V pavzah in pred uro so se bili razgreti besedni boji. Slovani in Germani, hej, vso zgodovino smo prebrskale in menda nikdar pozneje nisem vedela toliko slovanske zgodovine in slavnih imen^ kakor tedaj. Pif! Paf! Kakor bombe so treskala imena iz naših vrst in kar zaropotalo je navdušenja, kadar smo naše protivnice za hip ugnale. Tam jih je bilo seveda več, ali kje je bila njihova navdušenost proti naši! In me smo imele imenitne glasove in če drugače ni šlo, tolkle smo z Itneali po klopeh, da je bil cel sodni dan v razredu. Nune so, kakor je že bilo, pritezale te sem, one tja. Ljubljenke nasprotne stranke niso bile všeč nam in naše ne onim. Učiteljica risanja, ročnih del in računstva je bila odločna Nemka. Ali znale smo jo jeziti. Imele smo narisati ceko zavijanje traka v poljubnih barvah. Me c slovenske s smo se seveda domenile v 5 eden dušek, da narišemo tro bojnico. Da bi še bolj bodla v oči, smo* ozadje pocrnile s tušem. Ali je bilo veselje, ko smo oddavale svoje risbe in so se oči nune vedno bolj jezno svetile ! Me smo nedolžno skom&avale z ramami in se sklicevale na «poljubne barven, med tem pa smo se ščipale in suvale radosti. (Pride še.) italijansko Servola, in je s tem vsaj deloma ustregla faktičnim razmeram ter zadostila opravičenim zahtevam tamošnjih prebivalcev. Iz krogov gospodovalne stranke italijanske so se dvignili protesti proti prireditvi slovenskega imena, kakor da je to motenje njih posestnega stanja in pristransko povspe-ševanje slovenskih rogovilenj od strani vlade. Oni so zazrli v tej odredbi nadaljevanje lcrar tenja, vršečega se po načrtu, in zoževanja njih narodnih in kulturelnih pravic, in so to odredbo označili kakor lahkomišljeno zlorabo državne oblasti, idoeo za tem, da v zvezi z drugimi odredbami potlači italijanski narod v Trstu in v Primorju. Poznavatelji razmer in postopanja toliko c. kr. oblasti kolikor imenovanih krogov v Trstu in v Primorju, se ne čudimo takim glasovom poslednjih. Le-ti so se priučili, da ne le v avtonomnem delokrogu postopajo absolutno, despotično, brezobzirno, ampak da zapovedujejo tudi po cerkvah, šolah in na vseh poljih javne uprave, in da preprečajo tudi najmanje poštevanje pravic Slovencev, oziroma Hrvatov, ker si domnevajo, da Trst in obe drugi primorski provinciji so italijanske provincije. Da se pa javno menenje po njih protestih v tej stvari ne zavede na krivo pot, bodi povdarjeno tu nastopno: Skedenj je kraj, v katerem bivajo Slo-| venci že od starih časov, gotovo od časov, ko so predniki iz vestnih sedanjih prav mnogih gospodov Italijanov v Trstu bivali Bog ve kje, gotovo pa ne v Trstu. Po zadnjem, od magistrata izvedenem ljudskem štetju šteie Skedenj 1997 Slovencev ' in le 565 Italijanov in 5 Nemcev. V resnici je Skedenj — izvzemši nekoliko v noveje čase priseljenih italijanskih rodbin — obljuden od samih Slovencev, in le-ti so pač najbolje spričevalo v dokaz narodnosti tega kraja in pristnosti imena, s katerim označujejo ta kraj. Ime Skedenj rabijo splošno prebivalci tega kraja in bližnjih in oddaljenih krajev, ne izvzemši mesta tržaškega, in sicer od sta-rih časov njih naseljenja. Ne samo c. kr. upravne oblasti so morale vsprejeti in odobriti ime Skedenj, ampak tudi avtonomne oblasti mesta tržaškega so ga rabile do pred malo časa; do pred 4 do 5, pravim štirimi do petimi leti je bila javno, na steni, določeni za javnost, obešena železna tabla, na kateri je bilo Čitati jedini napis, izveden v reliefu: »Selo Skedenj. Občina Trst«, krajna tabla, ki je v času znane afere tabel na Primorskem izginila na jako karakterističen način, da se je od strani avtonomnih oblasti v Trstu nadomestila z italijansko-nemško-slovensko. na kateri pa je napisano le italijansko ime Servola in na kateri popolnoma pogrešamo pravo slovensko ime Skedenj. Z ozirom na to in z ozirom na interpelacijo posl. Spinčica, Nabergoja in tovarišev od 23. maja 1894, na katero, žal, še nismo dobili odgovora, si dovoljujejo podpisani nastopno vprašanje do njegove ekscelence gospoda ministerskega predsednika kakor načelnika centralne vlade in voditelja ministerstva za notranje stvari: Ali je njegova ekscelenca pri volji odrediti potrebno, da ostanejo ne le poštni pečat v Skednju in ono drugo malo slovenskih oziroma hrvatskih napisov v provinciji tržaški in v vsem Primorju, ampak da se slovenski, oziroma hrvatski napisi prirede na vseh javnih uradih in pečatih v vsem obsežju Primorja, v zmislu prava in zakona, da bo odgovarjalo narodnim odnošajem. Politični pregled. TRST, 28. marca 1900. Iz deželnih zborov. V deželnem zlmni M o r a v g k e ra je poslanec Začek podpiral prošnje mest in kmečkih občin v okraju Zabreh, da bi se češki gimnazij v Z£br<5hu prevzel v državno upravo: govornik je opozarjal na dejstvo, da je zavod dobro obiskan ter da je v omenjenem okraju 6 nemških srednjih šol, a nol^ene češke, dasi v okraju poleg 00.000 Nemcev prebiva tudi 80.000 Ćehov. Govornik upa, da l»osta deželni zbor in vlada j>odpirala navedene peticije. — Posl. šefcik je interpeliral namestnika zaradi kršenja ravnopravnosti v zunanjem uradovanju državnih oblasti na Moravskem, z napisi, pečati itd. ter zaradi izključne rabe nemškega jezika na moravskih šolskih uradih. Deželni zbor Nižeavstrijski so otvorili včeraj. Deželni maršal se je v prisrčnem govoru spominjal umrlega poslanca Dumbe. Zbornica je izvolila zapisnikarje in nekoliko odsekov. Deželni zbor Štajerski je včeraj izvolil odseke. Slovenski deželni poslanci štajerski se ne vdeležujejo sej in utemeljujejo ta sklep s tem, da bi jih v zbornici le napadali, zunaj zbornice pa zasramovali. Mi umejemo sicer razloge štajerskih slovenskih poslancev, ki jih navajajo za ta sklep, ali bojimo se, da bodo nasprotniki baš ta sklep smatrali kakor nov dokaz, kako pohlevni in boječi smo Slovenci. A to jih bo le utrjevalo v prepričanju, da je njih taktika prava, zbok česar bodo le | vzpodbujani za nadaljevanje politike intran- j sigence. Sedanji Nemci so nasledniki srednjeveških vitezov: nrav teh vitezov jim je ostala in zato so njih cilji in njih načela še danes nasilna, da nimajo smisla ni za pravico, ni za resnico. Istotako je deželni zbor Tirolski včeraj izvolil odseke ter odobril volitve. Posl. \Velj>oner je predlagal za 1. 1900—1901. po 22.500 kron prispevkov v povspesevanje obrti, to pa le |K»d |>ogojem, da se tudi država udeleži te akcije. — Prihodnja seja bo v soboto. Iz Gradca nam pišejo: Jaz sem se bil izrekel v Vašem listu proti politiki abstinence in sem na vel razloge za to. Slovenski štajerski poslanci pa so, kakor se zdi, sklenili, da se ne bodo udeleževali zaseden j a deželnega zbora. Dobro! Po dolžnosti narodne discipline se pokorim tudi jaz. Ali, če so že naši poslanci sklenili, da bodo izvrševali politiko «proč od Gradca», tedaj pa pričakujemo, da bodo tem intenzivnejše delovali doma po shodih, katere naj prirejajo nedeljo za nedeljo, da ljudstvo poučijo, kako more poslance podpirati! Naj si vzamejo za vzgled nemške radikalce ! Ljudstvo potrebuje pouka. JČe je ljudstvo nevedno, se seveda lahko da tlačiti, a če se mu pove in razodene krivica, bo pa nastopalo z elementarno silo. Nemci bodo morda seveda sedaj Slovencem očitali malomarnost, češ, v odseke smo jih volili, a nočejo priti. Zato treba povedati kmetu, da je to samo pesek v oči. Kajti če je tudi kakov Slovenec voljen v odseke, vendar Nemci s Slovenci ravnajo, kakor se jim t poljubi. Mi Slovenci ne moremo delovati z1 deželnim odborom poprej, dokler se za spod-j nji Stajer ne ustanovi posebni vladni oddelek J kakor se je ustanovil za Italijane na Ti-j rolskem. Torej na delo in med ljudstvo, dal bo to samo tirjalo, česar potrebuje za svoj obstanek, gospodarski in narodni! Baron Florijan Zeimalkovski Dne 27. t. m. je umrl na Dunaju baron Florijan Zemialkovski, bivši mnogoletni poljski mini-ster-rojak, v 83. letu svoje dobe. Mož je imel viharno življenje za seboj. Ze leta 1841. so ga zaprli in deli pod obtožbo radi veleizdaje. 3 in pol leta je bil v preiskavi in potem obsojen na smrt, a cesar ga je pomi-lostil. Gibanja leta 1S4K. se je živahno udeleževal in je bil člen državnega zbora v Kromerižu. Na potu v domovino so ga prijeli v Olomucu kakor politično sumljivega in ga internirali v Tirolu. Ob ustaji leta 1863. je bil zopet kompromitiran in ga je vojno sodišče zopet obsodilo na tri leta, a leta 1867. ga je cesar že imenoval podpredsednikom drž. zbora. Leta 1873. je bil imenovan ministrom za Galicijo in je ostal na tem mestu do leta 188^., na kar se je umaknil v zasebno življenje. Tako se sučejo stvari : iz politično »sumljivih«, iz veleizdajic postajajo |K)lagoma svetovalci krone. Angleško človekoljubje. Lord Re-berte, vrhni poveljnik angležkih čet- v južni Afriki, se je oglasil s protestom proti rabi ekspanzivnih krogel. Na to opaža angležki list »War Against War« : Lord Roberte je dvignil prigovor proti rabi ekspanzivnih krogel, expanding bullets. Ekspanzivna krogla je »Dum-Dum-krogla«, katere rabo smo mi branili na konferenci v Haagu, a proti kateri so protestovale vse druge vlasti. Odkar pa so ekspanzivne kroglje rabijo proti nam, smo še le našli, da je to grdo kršenje vojnih običajev. Tako vplivajo dogodki na sodbo ljudi! Ali prav mej tem, ko lord Roberta v Traasvaalu protestira proti ekspanzivnim kroglam, se v tovarni za orožje Webleya za angleško vojno izdeluje po sto revolverjev na dan za tako imenovane man-stopping-krogle, katerih izrečna lastnost je ta, da se v človeškem telesu raztezajo. Prav lepo smo torej obhodili okrožje kompasa : na konferenci v Haagi smo branili ekspanzivne krogle, v južni Afriki protestujemo proti rabi istih, a v Birminghamu jih fabriciramo na veliko za rabo proti Burom, Take sodi angležki list o »človekoljubju« Angležev in o hinavstvu Robertsa, a civili-zovanemu svetu ne preostaja druzega, nego da se zgraža na taki okrutosti in na drznosti, ki hoče, da se barbarstvo vrši v imenu, — človeške kulture! Civilizovani svet mora gledati vse to, ker p. n. gg. diplomatje menijo, da imajo vezane roke po formalitetah mednarodne uljudnosti in ker pobijalcem v južni Afriki noče priti na misel, da bi zahtevali, naj jim kdo zaustavi roko. Nazori gg. diplomatov o pravu in pravičnosti so pač včasih zelo — čudni. Tržaške vesti. Shodi po okolici. (Zvršetek.) Dvorana gostilne »pri Matevžu« v Kolonji je bila natlačeno polna volilcev. Gosp. dr. S1 a v i k je pozdravil došlece v imenu pol. društva »Edinost«. Razložil jim je važnost jvolitev, s katero izvršuje vsaki volilec svojo pravico do sovlade, podeljeno mu po konstituciji. Poživljal je volilce, naj posvetijo Italijanom, ki bodo ponujali okoličanom svojega kandidata. V staro mesto naj gredo in na Reno, pa naj pomagajo svojim bratom iz one grozne moralne in materijalne bede! Tj« naj zanesejo svojo slavno kulturo, a nas slovenske okoličane naj pustijo na miru, naj nas pustijo, da si izvolimo za zastopnika moža naše krvi, našega jezika. Italijanski meščani so naši politični nasprotniki in kakor taki imajo ves interes, da nas tudi gospodarski podjarmljajo in ugonobljajo. Oni hočejo našo gospodarsko propast, da bi nas tudi politično obvladali, da bi nas lažje poitalijančili. Zato ne moremo od njih pričakovati, da bi nam iz svoje volje kaj dali. — Oe si izvolimo za poslance same Slovence, bodemo imeli vsaj šest mož v zboru, ki se bodo za naše koristi potegovali, gjcer — nobenega! Govornik je naznanil občinstvu, da je bil na shodu zaupnih mož proglašen kandidatom dosedanji poslanec gosp. Ivan Marija Vatovec. Opozarjal je, da tu ne gre za osebo, ampak za višje namene. Ako volilci oddajo svoj glas za g. Vatovca, protestirajo proti nasilstvu vladajoče italijanske klike, proti irredenti, proti italijanskim uniformam, proti premoči židovskih pijavk in dokažejo, da je okolica še vedno slovenska, zavedna, vredna enakopravnosti, da Trst ni se zrel za italijansko državo! Volilec g. Josip Negode je priporočal kandidata, ki se je pokazal odločnega in zanesljivega narodnjaka in podpornika narodnih i»odjetij. Poživljal je volilce, naj se udajo disciplini, naj opustijo vse eventuvelne osebne pomisleke, simpatije in antipatije, a pred očmi naj jim bo le stvar — naša sveta stvar! V poljudnem zares krasnem govoru je pojašnjeval nevarnosti, katere nam pretijo od naših dobrih sodeželanov, in je dokazoval njihove za okolico in državo pogubne nakane. Po navdušenih besedah odbornika gosp. Andreja Ćerneta, ki je |»obijal nazore nekega volilca, botečega po vsej sili drugega kandidata ter grozečega, da bo sicer kandidiral na svojo roko, in je poživljal naj se vsi udajo narodni disciplini, da dokažemo, da smo zreli možje a nikaki »ščavi«, ustal je g. Stanko Godina, kijfe govoril volilcem na srce, naj vsi volijo onega, ki bo proglašen kandidatom, in naj 3e zove ta Peter — ali Pavel! Izjavil je, da vsled svojih zasebnih razmer mora odločno odklanjati kandidaturo, katero so mu prišli ponujat nekateri volilci. Naj bi mn ustregli s tem, da volijo proglašenega kandidata. Tu ne gre za osebo ampak za stvar! Ohraniti moramo slovensko okolico sicer gorjć nam! Tudi ta govornik je v priprostih a navdušenih besedah pojasnjeval naše tužne razmere, grde nakane naših nasprotnikov in krivice, ki se nam gode in katerim se moramo postaviti odločno v bran v svojo korist in v korist naše države! G. dr. S 1 a v i k je na to dal na glasovanje kandidaturo g. Ivana Marije Vatovca, ki je bila sprejeta soglasno. Po zborovanju se je razvila lepa narodna ! zabava ob ubranem petju kolonjskih in sveto-ivanskih pevcev. Gg. dr. Slavik in Negode sta napila vrlim kolonjskim pevcem ter slednji jih poživljal, naj zberejo svoje zares izborne pevske moči v društvo. Zak^j smo reklamirali l! Na to vprašanje smo odgovarjali že včeraj, a hočemo danes še. Reklamirali smo in bomo vsako leto tudi za mesto, ker so volilci IV. razreda tudi volilci za državni zbor, ki volijo skupno z okolico. Na zadnji državnozborski volitvi smo vzlic vsej divji agitaciji propadli le za nekaj nad 200 glasov, a letos smo pridobili v IV. razredu in za okolico kakih 500 glasov. Ali umejo sedaj naši — čudaki, zakaj so ti novi volilci velike važnosti za nas, četudi letos niso volili?! Nadaljnje opazke pridejo še. Volitve t IV. volilnem razredu za mestni svčt tržaški. Na včerajšnji volitvi v IV. razredu je zmagala »Democratica« sč svojimi kandidati. Ob 6. uri zvečer so za-| ključili oddajanje glasovnic; skrutinij je trajal do polunoči. Od 1097 volilcev I V. razreda se je volitve udeležilo 1064. Med izvoljenci i so: dosedanji mestni svčtniki: Karol Banelli 7. 905 glasom, Antou Barison 869, Lovrenc Bernardino 883, tiskar Mihael Bratos 952, Edgard Rascovicli 919, dr. Ernest Spadoni z 921 glasovi: na novo voljeni so : gostilničar : Rudolf Baschiera z 815 glasovi, kavarnar | Ivan Fanelli z 775, zdravnik dr. Emil Mar-cus z 905, šolski vodja Josip Muller z 925, : mesar Josip Pierobon z 886 in odvetnik dr. Alfred Zanolla z 928 glasovi. Lista »demokratov združenih z neodvisnimi socijalisti« z dr. Dompierijem na čelu, i je ostala v znatni manjšini. Dr. Dompieri je 1 dobil le 355 glasov. Te številke naj si ogledajo oni naši, ki so menili, da bo Bog ve kaka zmešnjava na i teh volitvah, katero naj bi bilo društvo »Edinost« izkoristilo! Mfiller-Orsettieh. — Vprašanje do visoke vlade t interesu slovenskih učiteljev. Predmet je velevažen in nas sili, da se še enkrat povraćamo k njemu. Vsi vemo, da so učitelji slovenske narodnosti v Primorju mnogokrat občutno kaznovani tudi za stvari malenkostne nravi. Zgodovina soške doline bi vedela marsikaj povedati o tem. Tržaške volitve pa so nam prinesle eklatanten dokaz, da vse drugače se meri Italijanom, ali bolje povedano: psevdo^-Italijanom. Le-tem je do-! voljeno vse. Dokaz za to imamo v izvolitvi ! komunalnih učiteljev Mullerja in Orsetticha za občinska svetovalca, katero izvolitev je ! priporočalo društvo cAssociazione Democratica =>, torej društvo, katerega poznani vodi-telji so v mestni zbornici tržaški o mnogih prilikah govorili govore, ki bi bili jako pa-trijotični, ako bi se bili govorili — v Rimu, govore, ki so izzvenevali v željo, da bi solnce, i ki se sveti na nebesnem svodu, vspenjajočim se nad Tibro, skoro vrglo svoje žarke tudi I nad Trst! To je bilo dovolj jasno povedano, da ne moremo biti v dvomu gledč tega, kaj čutijo gospoda v svojem srcu, in torej ne | moremo biti tudi v dvomu gledč tega, kaj je društvo * Associazione Democratica* in kakov je njega program!! Vendar se komunalna učitelja Mfiller in Orsettich nista zbala kandi-I dirati pod zastavo tega društva! ! Več odkritosti ni mogoče zahtevati in le občudovati moramo pogum teh dveh gospodov. Sedaj pa naj napišemo svoje zaključke, i To, kar hočemo reči, je že izraženo v na-! slovu te notice : naše besede niso naperjene proti Mullerju in Orsettich u in njiju svobodi v izvajanju svojih političnih nazorov in narodnega prepričanja, ampak za jednako svobodo slovenskim učiteljem !! Mi zahtevamo od vlade, naj vsem narodnostim meri z jednako mero! Mi si dovoljujemo vprašanje: Ako misli vlada, da učitelji, ki se javno pripozna-vajo k stranki, o kateri je znano, da nje] narodni in državnopravni cilji leže onkraj mej te države, niso nič zgubili na svoji vsposobljenoBti za upravljanje tako važne službe, kakor je učiteljeva, ki je spojena s toliko odgovornostjo pred Bogom, državo in narodi v tej državi — ali misli odslej še prosledovati naše slovenske učitelje, ako so bili toliko odkritosrčni, da niso mogli skrivati svoje pripadnosti k naši narodnosti, oziroma svojih političnih nazorov ? ! Odgovor na to vprašanje je nujno potreben, da se bodo naši slovenski učitelji vedeli ravnati! Porotno sodišče. Včeraj je bil 23-letni dosedaj nekaznovani kamnosek Ivan Ukmar s Prošeka, ki je dne 24. julija m. 1. v prepiru prebodel Frana Rupelja ter provzročil njegovovo smrt, obsojen v 4 leta težke ječe. To je bil veletragičen slučaj, kije vzbudil obče sočutje z obema družinama, prizadetima po njem. Veletragičen zato, ker sti obe družini, in še sosebno preminoli in današnji obsojenec živeli v tesnem prijateljstvu, ki se je ohranilo — in to je ganljivo — tudi preko te nesreče. Iz obtožnice posnemamo : Dne 23. julija m. 1. so nekateri mladeniči na Prošeku priredili javen ples. Med njimi je bil tudi Fran Rupel. Ker Ivau Ukmar ni bil pozvan v prirejevalni odbor, se je čutil žaljenega in je zasmehoval prireditelje, zbok česar je prišlo dne 24. julija na javnem trgu do prepira mej njimi, in sosebno je prišlo do besed med Ru-pelnom in Ukmarjem. Ob 10. uri zvečer so se zopet srečali na cesti Rupel in Ukmar s prijatelji. Tu je zopet prišlo do besed in Rupel je dal Ukmarju zaušnico, v isti hip pa je poslednji zamahnil z nožem in sunil Rupelna v trebuh tako silno, da se je le-ta bolestno jecaje zgrudil na tlu. Ukmar je pobegnil, Rupelna pa so prenesli k zdravniku. Dne 2i>. julija je Rupel umrl. Zaradi tega dogodka je državno pravdništvo tožilo Ukmarja radi zločiua umora in tatvine, ker si je v gostilni Lukševi prisvojil oni nož. Xa rajepravi se je Ukmar izjavil nekri-vim, trde, da ga je ob 7. uri zvečer zaustavil pok. Rupel češ, da imata še jeden račun med sabo. Rupel, da mu je grozil. Po uri zvečer je bil v gostilni Lukše, in ko je za trenotek šel iz gostilne, je čul krik: Slovenec jih dobi nocoj! To ga je prestrašilo, da je zbežal zopet v gostilno in si je prisvojil nož v obrambo, a ne da bi imel kak slab namen. Potem je šel zopet na trg v družbi z Rebulo. Tu je srečal Rupelna, Xi mu je zopet grozil. Oddaljil se je in pozneje je zopet srečal prireditelje plesa in med njimi Rupelna. Vsi so ga žalili, a on jih je prosil, naj ga puste pri miru. Rupel pa ga je udaril. Nastalo je pehanje in v bojazni, da ga hočejo pobiti, je, ne vede, kaj dela, potegnil nož in je zadel Rupelna, ki mu je prišel najbližje. Potem je zbežal iu je ležal na planem do jutra. Naslednjega dne se je stavil sodišču. Priče so izrekle več ali manj v zmislu obtožbe, zlasti pa, da je Rupel apostrofiral Ukmarja radi žaljenja : Vi ste sami čevljarji. Priča Alojzij Cuk je menil, da Ukmar ni mogel biti posebno pijan. Priča Fortunat Se-zina je povdarjal, da ni res, da bi bili vsi Ukmarja žalili. Priča Fran Pirjavec je miril, ali kakor bi trenil, je Ukmar potegnil nož in ranil Rupelna. Ni videl, da bi bil pokojni prej udaril Ukmarja. Priča Rudolf Trobec je izjavil slično, samo to je potrdil, da je obtoženec res prosil, naj ga puste v miru in da je pokojni udaril obtoženca. To isto je potrdil tudi priča Filip Cibie. Istotako je priča Ivan Rebula ugodno izjavil za obtoženca. Priča Antonija Rebel. natakarica v gostilni Lukša, je izpovedala, da je bil obtoženec splošno priljubljen. Ni vedela, da je obtoženec v njih gostilni vzel nož. Zdravniki izvedenci so izpovedali, da je Ukmar povsem normalen človek, da torej ni možno izključiti njegove odgovornosti za to, kar je storil. Po govorih državnega pravdnika in branitelja dra. Breitnerja so porotniki izrekli svoj ver-dikt, s katerim so zanikali vprašanje, glaseče se na umor, in so potrdili vprašanje ubojstva. Tudi vprašanje glede tatvine so zanikali. Okrajna bolniška blagajna. Zadnji teden je bilo prijavljenih 477 slučajev bolezni, 590 oseb je bilo proglašenih, da so zdrave, 1040 jih je nadalje ostalo v zdravljenju. Med poslednjimi je 12* takih bolnikov, ki so ponesrečili na delu. Predstopkov proti predpisom zdravnikov je bilo 180. Na bolniških podporah se je izplačalo tekom zadnjega tedna 12.77*rG4 kron. Tatvina. Minolo noč so neznani tatje ulomili v trgovino s kolonijalnim blagom Rigo na lesnem trgu ter odnesli kave v vrednosti 80 kron. Aretiranje. Včeraj popoludne so aretirali tukaj 28-letnega Danteja Ferretta iz Vi-čence; tamošnje sodišče ga je bilo obsodilo zaradi goljufije v 2 in j>oi leti ječe. Vsled tega izročc Ferretta italijanski oblastim. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 9.3, ob 2. uri popoludne 13.2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 756.0 — Danes plima ob 6.58 predp. in ob 7.50 zvečer; oseka ob 1.11 pi-edp. in ob 1.19 popoludne. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 29. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražl»e premičnin: v ulici Corso 7, sukno: v ulicah Scorzeria 4, Cisterno ne (Greta 334), Sette Fontane 17, Media 30 in v ulici del Bastione 1, hišna priprava. Redili olk-ni /bor zavoda sv. Nikolaja t Trstu. Dne 25. t. m. se je vršil v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« redni obćni zl>or zavoda sv. Niko-leja v Trstu, kateremu je prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo iz vseh slojev tržaškega Slovenstva. Po kratkem pozdravu predsednice. gospe Ponikvarjeve, je poročala tajnica, g«»spa Gromova o društvenem delovanju takole : Častite zborovalke! Ko se je pred dobrim poldrugim letom ustanovil naš prepotrebni zavod, edino samostojno žensko društvo ne le v Trstu, marveč vse Slovenije, tacaš je marsikdo prigovarjal, da našega zavoda ni treba, da ne bode vspeval itd. Kakor društveni tajnici pa mi je danes čast, da Vamjavim s ponosom, da je zavod sv. Nikolaja v kratkem času svojega obstanka lepo vspeval v moralnem in materijalnem oziru ter si pridobil dobro podlago za svoj nadaljnji razvitek. Naj navedem tukaj nekatere podatke. Po prvem občnem zl>oru dne 18. septembra 1 <>98 do danes je društveni odbor imel 12 rednih in nekaj izrednih sej, v katerih so se častite odbornice pod predsedni-štvom gospe Karle Ponikvarjeve posvetovale o društvenih stvareh ter so ukrepale o njih. Njegovemu Veličanstvu presvitlemu cesarju je društvo izrazilo svoje sožalje o priliki izgube blagopokojne mu soproge, cesarice Elizabete, ter mu čestitalo o priliki Njegovega rojstnega dne. Obakrati je naš zavod prejel najvišjo zahvalo. Zavod je priredil dve veselici z dramatičnima predstavama, in sicer dne 2. novembra 1898 in 2. novembra 1891». Obe veselici sta prinesli društvu lep čisti dohodek, a še lepši je bil njijin moralni uspeh. Zavod je poslal skoro vsem slovenskim županstvom prošnje, da bi mu ista pomagala preskrbljati njih dekleta s službami, koristiti jim z dobrimi nasveti in poukom, reševati jih propada ter tako koristi tudi občinam samim. Zal, da se je le malo občin odzvalo temu pozivu ter poslalo veče ali manjše podpore. Te občine so: Ljubljana, Črnomelj, Cerknica, Loški pr»tok, Kastav, Litija, Kovte, Novomesto, Jelša ne, Bovec, Vrhnika, Idrija, Sežana in Klanec. Posnemanja vredne so pa zlasti Slovenke v Kranju in v Podgradu v Istri ter posojilnica v Idriji, ki so nam doposlale lepe svote. Posebna hvala gre gosp. Franu Kalistru, ki nam je podaril 200 kron in gospodu Hrastu, tukajšnjemu mestnemu učitelju, ki je podaril zavodu lepo število |>oučnih knjig ter s tem položil temelj društveni knjižnici. Hvaležno moramo omeniti častitega gospoda Furlana, ki je kakor društveni katehet obiskoval naš zavod vsaki teden ter j>oučeval dekleta v krščanskih in j>osvetnih naukih ter vsestranski skrbel za ugled zavoda. Z dobrimi nasveti sta zavodu vedno pomagala častita gg. M arto in Steuiberger. Posebna hvala gre tudi slovenskemu novinstvu, v prvi vrsti »Ed.«, kije vzbujala zanimanje za naš zavod ter skozi vse leto priobčevala društvene izkaze in društvena poročila. Največ zaslug pa ima za zavod mati zavoda, notranja voditeljica in blagajničarica. Koliko truda in j»ožrtvovalnosti jo stane vodstvo zavoda I In ona dela vse to brezplačno. Saj je pa tudi res to delo nepoplačijivo: narekovati je more le najčistejše človekoljubje. V znak našega priznanja in zahvale, prosim, da vstanete vsi se sedežev. (Ugodilo se je želji.) Tudi vsem drugim dobrodelnikom. ki so na kateri koli način pripomogli k lepim vspehom našega zavoda, izrekamo s tem najsrčnejšo zahvalo. Društvo je izgubilo tekom minolega leta velikega dobrotnika, gospoda Ivana Sabca, v katerega spomin je njegova blaga gospa soproga darovala društvu 200 kron. Izgubili smo tudi vrlo odbornico, gospo Terezijo Me-tlikovič. Slava nje spominu! Odbor je odločil, da so dekleta oproščena plačevanja posredovalni ne za službe ter da imajo plačati stranke po dve kroni od posredovanja. Zavod je vsprejel v svojo oskrbo do sedaj nad 600 deklet, katerim smo izveČine preskrbeli dobre, poštene službe : druge se je odposlalo domov, ali pa so odpotovale same. Z veseljem moram povdarjati, da se za naš zavod ne zanimajo samo slovenske družine, ampak tudi naši nasprotniki Italijani, ki so večinoma zadovoljni z našimi dekleti. Sprejemalo se je tudi drugorodke v oskrbo, a domačinke so imele vedno prednost. Ni ga društva na Slovenskem, katero bi imelo toliko nasprotnikov, kakor jih ima baš naš zavod. Nasprotnice so mu vse one ženice, ki so doslej dajale našim dekletom prenočišča, nasprotni so mu naši narodni nasprotniki, ker vedo, da hoče zavod dekleta ohraniti veri in domovini. Vsi ti delajo ovire našemu delovanju, a vse to nas ne straši, marveč mi hodimo pogumno svojo pot. Boli nas pa, da se celo v naših vrstah najdejo ljudje, ki ovirajo delovanje zavoda, zabavljajo čezenj ter škodujejo s svojim neprevidnim postopanjem ugledu in napredku društva. In zakaj vse to? Zato, ker se je zavod zavzel za najnižje sloje ženstva, za to, ker hoče iz istega napraviti koristne ude človeške družbe. Nekateri hočejo, naj bt zavod iz naših deklet kar čez noč napravil prave vzore vseh čednosti. Pomislili naj bi pa ti nezadovoljneži, da zavod sprejema iz človekoljubja vsako dekle, Če tudi isto ni angelj ; vsprejema je v svoje okrilje, da je spreobrne, poduči ter mu svetuje. Zavod stori v tem oziru kolikor mu je sploh možno, in vemo, da ta trud ni bil zastonj. A čudežev pa ne more delati, niti v eni noči popraviti tega, kar je zakrivila dvajsetletna vzgoja. Očita se nam celo, da dajemo dekletom priliko k pohajkovanju, češ, ker jih vzdržujemo. Zavod pa daje dekletom samo prenočišče; hrano pa jim daje voditeljica zavoda na lastni račun; ako hoče ona komu kaj podariti, je to njena svol»odna volja ter jej tega ne more nihče zabraniti. Naš zavod ima še mnogo nedostatkov, to pa zaradi tega, ker dobiva vse premalo podpor. Prepotrebno bi bilo, razširiti društvene prostore, ker so dosedanji preomejeni. Koliko prošenj deklet moramo sedaj odbiti, ker je vedno vse prenapolnjeno. Vse to bi naj pomislili tisti, ki so tako malo naklonjeni našemu zavodu ter o istem sodijo tako pesimistično. Končno pozivljem slovensko ženstvo, naj stopi v naše kolo, ter nam pomaga reševati naša dekleta moralnega propada, saj so tudi naše sestre. Tudi one postanejo nekdaj, ako jih rešimo, zavedne slovenske matere. Kjer je pa mati zavedna, je zavedna družina in kjer je zavedna družina, je zaveden tudi narod. Tak zaveden narod naj postane naš mili slovenski narod. Sklepajč to skromno poročilo, kličem vsem: Združuj mo se složno v to človekoljubno delo, katero naj nam blagoslovi sam sv. Nikolaj, varuh deklet. Posvetovanje za sestavo novega odbora »Delal, podpornega društva^ boprih. nedeljo dne 1. t. m. ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih. Anton Cevna, načelnik nadz. Pevska raja. Podpisani javlja, da bo prihodnja pevska vaja v soboto zvečer ob navadni uri v pevski sobi. ODBOR pevskega društva »Kolo«. 'Slovanska čl taluica* priredi tekom prvih dnij meseca aprila svojim členom koncert z raznovrstnim programom. Dan in na-tanjčni v s po red priobčimo pravočasno. drugim hribolazcem, za katere se odpre novo polje. Važna je ta postaja tudi za božjo pot na Žalostni gori. * Zdravniška zbornica kranjska je sklicala za dan 29. t. m. enketo, da se definitivno uravna razmerje med zdravniki in zavarovalnicami za slučaj nezgod. Na enketo so povabljene vse na Kranjskem v to svrho delujoče zavarovalnice. Zdravniško zbornico kranjsko bosta zastopala: dr. P. De-franceschi in dr. V. Gregorič. Vesti iz Kranjske. * Na vojaškem naboru v Ljubljani je bilo včeraj potrjenih 54 okoliških j mladeničev. — V Kamniku in Prevojah so | potrdili od 608 fantov 190. * V Kranju seje nastanil izprašani 1 učitelj godbe g. F. Wogrollv. * Broda čez S a v o je deželna vlada | dovolila za daljšo dobo 5 let in sicer Fr. j Klemenčiču iz Mrt vic pri Krškem, in turnski grajščini pri Črničju. * Prijeli so predvčerajšnjem v Ljubljani Jos. Jarma, posestnika s Korenitke pri Veliki Loki, ki je razprodal vse svoje premoženje na tihem ter je hotel uiti svojim upnikom v Ameriko. * Železniška postaja Prese rje je osigurana. S tem bo mej drugim gotovo tudi posebno ustreženo slovenskim, pa tudi Brzojavna poročila. Nižeavstrijskl deželni zbor. DUNAJ 28. (K. B.) Posl. Steiner in dr. so stavili nujni predlog, ki poziva vlado, naj deluje na to, da pridejo v državnem zboru čim prej na razpravo zakonski načrti o gradnji več železnic na državne stroške ter o ustanovitvi stavbinskega in investicijskega preli-minara uprave državnih železnic za dobo do konca leta 1904. ter da se po zakoniti rešitve teh načrtov nemudoma začne z razširjenjem prometne mreže in gradnjo druge zveze s Tretom. Nadalje se poživlja vlada, naj deluje na to, da se vodstva avstrijskih privatnih železnic preosnujejo v modernem smislu. Na to je deželni maršal priobčil vspeh voli-i tev v odseke. Dunajski mestni svet. DUNAJ 28. (K. B.) Kakor javljajo listi, je odložilo 35 občinskih svetovalcev svoje mandate. Stavke. DUNAJ 28. (K. B.) Listi javljajo iz Moravske Ostrove, da je vlada razpustila tamošnje radikalno delavsko društvo. LABIN J 27. (K. B.) Jutri prične pogajanje radi poravnave štrajka. Loubet t Parlzn. PARIZ 27. (K. B.) Predsednik Loubet se je predpoludne vrnil semkaj. Otvoritev parfžke razstave. PARIZ 27. (K. B.) V ministerskem svčtu, ki je bil v palači Elisče, so določili, da se svetovna razstava otvori dne 14. aprila j tek. leta. Oboroženje švicarske vojske. BERN 27. (K. B.) Narodni svdt je do-| volil zveznemu svetu kredit 300.000 frankov, ! da nadaljuje poskušnje z novim oboroženjem 1 topništva. V7 svrho primerjanja s Kruppovo baterijo hočejo za drugo baterijo nabaviti i tope belgijskega sestava Coquerill Nordens-| feld. i Zakon o pomnoženju mornarice v državnem zboru Nemškem. BEROLIN 27. (K. B.) Proračunski odsek državnega zbora je začel danes pretresati zakon o mornarici. Državni tajnik pl. Bulow ! je dajal zaupna obvestila o zunanjih razme-I rah Nemčije ter prišel do zaključka, da je j razširjenje mornarice neobhodno potrebno v j razvitek miroljubne politike. Državni tajnik ! pl. Tirpitz je poročal tajno o mornarskem i položaju Nemčije. Strahovlada na Kitajskem. LONDON 27. (K. B.) »Daily Mail* javlja iz Shanghaia z včerajšnjega dne, da je cesarica-udova zapovedala dvema križari-cama, da odplujeta v Straits-Settlements ter poskusita z ljudmi, ki jih je poslala tjakaj, da se polastita — ali živih ali mrtvih — nekaterih tamošnjih prijateljev reform. Cesarica-udova je menenja, da križarici lahko uideti angležkim vojnim ladijam. Vojna v južni Afriki. Joubert v Pretoriji. LONDON 27. (K. B.) »Reuterc. javlja iz Pretorije dne 23. t. m.: Joubert je prispel iz Kroonstadta semkaj ter upa, da se bode v kratkem zamogel vrniti v Natal. Izpred Kimberleya. LONDON 28. (K. B.) »Dailv Cronicle« javlja iz Kimberleva z dne 26. t. m.: 400 Boercev iz Oranja je zasedlo ceBto med Kimberlcvem in Pardebergom. Na Oranjski meji. LONDON 28. (K. B.) »Dailv Tele-graph« javlja iz Ladvsmitha dne 26. t. m.: 20.000 Boercev iz Oranja čuva devet sotesk čez gorovje Trachen. Kakor je slišati, so Boerci umaknili svoje težko topovje iz Big-garsberga. Ne mislijo se tamkaj utrditi. Iz Kafekinga. LONDON 28. (K. B.) »Morning Post« javlja iz Mafekinga dne 15. t. m. čez Ga-berones: Tudi danes so Boerci obstreljali angležke pozicije. Boerci si prizadevajo na vse mogoče načine, da bi pomirili urojence. Tukaj je vse zdravo. Trgovina in promet. Kako je klavzula o carini na vino v pogodbi z Italijo uničevala našo produkcijo vina, o tem pričajo nastopni podatki. V letu 1892 je Dalmacija pridelala še 1,253.224 hektolitrov, dočim je v letu 1898 pridelala le še 922.167 hektolitrov, torej za 331.048 hkl. manje. Ta odpadek je sicer nekoliko posledica raznih bolezni na trtah. Ali glavni vzrok temu odpadku je v nenavadnem padanju cen vinom. To padanje pa je začelo z onim časom, ko so stopila v veljavo določila nove trgovinske pogodbe z Italijo, posebno pa ona, ki so obsežena v tako imenovani klavzuli, ki določa uvozno takso za italijanska vina le s 3 gld. za hektoliter. Vsled te pogodbe se je začela močna konkurenca z cenenimi italijanskimi vini, v kateri konkurenci so domača dalmatinska vina morala podleči. V nekaterih krajih so ubogi vinogradniki v njijveči bedi vzlic temu, da imajo polne kleti. V hišah, v katerih je bilo še pred 10 leti vsaj razmerno blagostanje, je danes turščica izključna hrana. Po nizkem cenjenju je klavzula provzročila Dalmaciji do 8 milijonov škode na leto. — To so podatki, ki kriče, in smo res radovedni, da-li se še najde državnik, ki bi hotel zopet podpisati pogodbo, ki mora, ako bi se obnovila, v malo letih %'se te pokrajine — avstrijske pokrajine! — pahniti v popolno pogubo in uničiti pri tisočih in tisočih vsako zmožnost za plačevanje davkov. Mi vsaj ne bi pripoznali nikacih »viših ozirov«, ki bi bili vredni, da bi se radi njih lastni državljani ubijali gospodarski na tak način. Z jedne strani nimamo prav nobene vere, da bi se na zaveznico Italijo smeli zanašati za vse slučaje, a na drugi strani da bi takemu zavezništvu žrtvovali gospodarsko ekzisteuco svojih državljanov, katerih lojalnost se je izkazala ob vsaki priliki na najsijajneji način — to bi bilo preveč ! Ali mogoče je vse, zato je poslancem dolžnost, da stoje na straži, da se ne obnovi taka gorostasna določba. Trgovinske vesti. Budimpešta 28. Pšenica za oktober K. 7.67 do 7.68. Pšenica za april K. 7.43 do 7-44 Rž za oktober K. 6 51 do 6 52. Rž za april K. 6*30 do 6-31 Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 5*32 do 5*34. Oves za oktober K. —*— do Oves za april K. 4 88 do 42.90 Pšenica: ponudbe zmerne povpraševanje omejeno, mlačno. Prodaja: 10*000 met. stot. za 2 do 5 st. ceneje Vreme: lepo. Hamburg 28. Trg za kavo. Santos good average za marc 36.— za maj 36.50, za september 37*25 za december 37*75 Denar. Havre 28. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 43.75, za juli 50 k. frankov 44.50. Dunajska borza dne 28. marca.. I( O. - ,2 <> na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban-kovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2S. junija in pdnoano 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah^ Okroial oddel. v vredn. papirjih 2d'n na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropave, Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. Gradec, Sibinj, Inoniostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, r?aaz in Solnograd, brez trosko v. Knpij m. i m prodaja. bitku l°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumeatnejšimi pogoji. FreduJ mL Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisna na katerokoli mesto. Vloftki v pohrano. Nasa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Proda se lepa in prostrana kavarna pod ugodnimi pogoji. Ponudbe 11a Božo Mijic, posredovalec na Reki. Dr. Rosa Balsam --|J Praško domače zdravilo iz letarne B. Fraper-ja v Pragi [o je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krep in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. I varilo! Ysi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S Glavna zaloga: Lelarna B. Fraper-ja c. in to. dvornega zalaptelja jri črnem orlf a Praga, Mala« t ran, ogel Spornerjeve uiice. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani, E. Leitenburg, | P. Prendini. S. Serravallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Praxmarer. 13 ym Narodna jed postati morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin Znideršič & Valenčič v II. Bistrici po njih izbornem okusu, obilni redilnosti, nizki ceni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajalnicah jestvin. m Cenilniki zastonj in franko Šivalnih strojev tovarniška zaloga Ivana Jax-a v Ljubljani IV Dunajska cesta it v. 13. priporoča svoje pripoznano najboljše šivalne stroje za domačo porabo in obrtniške potrebe. Čuvaj se OOOO O O senjske roke 'TTl^Bt^^ roman. Velja 35 nvč. Prodaja se v uuravuiStvo našega lista, !! Nezaslišano!! 191 predmetov za samo 2. glcL 10 kr. 1 krasna pozlačena ura, jamče na tri leta. 1 jKJzlažena verižica. 1 krasen etui zn smoodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja samo za '2 s:old. 10 kr. (tira sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka H. SCHEUER. Krakovo Josefsgasse štev. 46. Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku 8 dnij. Hustrovani ceniki zastonj in franko. Pohištvo i u nieblji. Novoporočenci pozor! ^ vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledal, stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del. Anion BreM-ak. (■»riea. Gosposke uliee št v. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Za bolne na želodcu ! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje iriporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskušeno. To zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. | To MliUno vino jo sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, A Jati in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliično vino od-1 1 Stranj nje vse nerodnosti v krvnik ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V čsjo bolezni in deluje vspeftno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, »lati prednost porabi tega vina pred VBemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7aniranio plnuoČLo nntroho in nJe nePrijet»e posledice kakor: stiskanje, ičipanje, £.dJJII i>j»a si. 14. ■joči izvrstno helo vipavsko ter istrsko iu dalmatinsko crno vino. Dobra kuhinja, domačo klobase. Gostilna je odprta vcilno do 1. ure popolnoei. Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0. vinskega špirita 100.0, glicerina 100,0, rudečega vina 240,0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka 320,0, mane 30,0, koprive, janeža, omanovih korenik, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine nai se pomešajo. loisno društvo" pri Sv. JaK oDn naznanja slav. občinstvo da je odprlo v ulici Coiiconliu (vogel iilicc Vespuccl) pri Sv. tJakohu . ... svojo novo gostilno Toei izvrstno Istrsko, dalmatinsko in vipavsko izvrstna kuhinja vedno pripravljena z gor-kimi in mrzlimi jedili. Za mnogobrojni obisk se priporoča Odbor.