Posamezna Številka 12 vinarjev.
Siev. 165.
r LlDtM r SOM, 21 Idil 1917.
um m.
m Velja po »oltii ■■
m salo leto umj.. K 80-— aa m meaee ,. .. „ 2-ttO »lemčljo oeloletno. „ 34*-■a ostalo lnosemstro. „ 40-—
T LJubljani na domi Sa e«l* lato naprej. . K 28-— ■aeameseo „	frSO
V upravi pre|«iat „ fr—
trn Sobotna Izdajal tm
ta oalo leta.....K 7-
«a Hemčilo oeloletno. „ bb ostalo lnosemstvo. „ Ifr—
[
Uredalltre |a v Kopitarjevi nllol Ste?. B/OL Rokopisi h na vračajo; neiranklrana pismi se ne obb sprejemajo. — Uredniškega telelona ž.tev. 74.
mmm IttMratti i
tsafr
irt.^r
slano: "-.'.i' Enostolpna peUtrrsta p9 60 v
hAaja vsakdan tsrsemll ao.' delje »s prsen 11^, ob 5. nri poji j
Bedna lotna priloga vond ■


VpratulStvo je v Kopitarjevi nllol ž t. 8. — KaSn poStne hranllnloe avBtrljske £t. 24.707, ogruke 28.5tt, bosn.-hero. št. 7568. — Upravrlštega telefona št. 188.
Noše slaiče.
V višjepastirski skrbi za Cerkev in narod je presvetli knezoškof ljubljanski sklical dne 17. t. m. shod dekanov in nekaj drugih duhovnov, da pojasni navzočim svoje misli o sedanjih javnih razmerah in posebej o nesporazumljenju v naši stranki in da poskusi kot vrhovni pastir ublažiti in poravnati obstoječa nasprotja med slovenskimi katoliškimi somišljeniki, ki so mu vsi enako ljubi in dragi. — Po razgovoru z gg. duhovni na omenjenem shodu nas je pooblastil Presvetli, da objavimo nastopne
Resolucije.
i.
1.	Duhovniki obžalujemo razdor v S. L. S. Zvesti načelom S. L. S., utrjenim na naših katoliških shodih, odločno hočemo, da se razpor poravna in stranka zopet ze-dini. Naš škof naj to poravnavo vodi.
2.	Duhovniki spoznamo, kako potrebno je vedno, posebno pa še v naših nevarnih časih, skupno in složno delovanje vseh stanov; zato želimo, da si pri splošni organizaciji našega ljudstva v smislu sklepov naših katoliških shodov podamo prijateljske roke vsi, duhovniki in lajiki, posebno še naši katoliški inteligenti.
II.
III.
1.	»Slovenec« naj bo neodvisen, katoliški političen list za vse Slovence, stoječ na katoliškem programu, kakor je bil določen na slovenskih katoliških shodih. Podpira in brani naj delovanje ljudskih zastopnikov, ki so izvoljeni na temelju našega katoliškega programa. Kar.,se s tem programom ujema, naj zagovarja, kar je očivid-no napačno, naj pobija, v dvomljivih slučajih naj bo razprava prosta.
Zoper zmote naj bo odločen, toda ne oseben, razžaljiv ali nedostojen; priznava naj vse dobro, naj bo kjerkoli.
Isto velja za »Domoljuba«.
2.	Konsorcij, ki je izdajatelj in pred zakonom lastnik listov, naj glede določevanja politične smeri skrbi, da uredništvo ravna po dogovoru z našimi vodilnimi političnimi krogi.
3.	K. T. D. naj poskrbi, da bo v uredništvu dovolj spretnih moči, ki naj si, podrejene konsorciju, prizadevajo urejevati liste enotno po zgoraj omenjenem pravcu.
1.	Računajoč z dejanskim stanjem, smatramo duhovniki zadružno zvezo in centralo zadrug kot enakoveljavni; zana-prej odklanjamo vsako agitacijo v prid ene ali druge; zadruge naj se svobodno pridružijo oni, ki jim bolj ugaja.
2.	Duhovniki želimo, cla sc vse naše zadružništvo na jugu združi v enotni osrednji zvezi; načelnikoma naših zvez naročamo, naj v tem smislu delujeta.
IV.
1.	Glede demokracije se duhovniki verno držimo načel, izraženih v okrožnicah zadnjih papežev, zlasti v okrožnicah Leona XIII. o krščanski državi (Immortale Dei, 1. novembra 1885), o svobodi (Libertas, 20. junija 1888), o dolžnostih krščanskih državljanov (Sapientiae christianae, 10. januarja 1890), o delavskem vprašanju (Rerum no-varum, 15. maja 1891), o vladavini (Au mi-lieu des solliciiudes, 26. februarja 1892), o krščanski demokraciji (Grave de communi 1901.) Zametamo pa načela, ki se opirajo na ateizem in na naturalizem; zlasti nauk, da je edino upravičena vladavina republikanska, da oblast ni ob Boga, ampak iz ljudstva in v ljudstvu, da je ljudska volja prvi in edini vir prava.
2.	Posebej:
/ a) odobravamo upravičene težnje, da sc prizna ljudstvi! več besede, kadar gre za najusodnejša vprašanja, ki v živo zadevajo vse ljudsko bitje (kakor na primer vprašanje o vojski in miru);
prav tako odobravamo zahtevo, da se da narodom tista svoboda in S2 jim prizna tista pravica samoodločbe, ki jim je potrebna za uspešen in samostojen kulturni razvoj; /
sploh želimo, da se v vsem javnem življenju izvede tista prava krščanska demokracija, ki resnično spoštuje svobodo in enakost vseh, ne da bi zanikavala pravičnost, avktoriteto in socialno oblast;
b) zavračamo pa vsako poveličevanje revolucije in vsakršne prevratne težnje, ki niso v soglasju s krščanskimi načeli o državi;
obsojamo načelo, da je moč in sila pravica in dovršeno dejstvo pravni naslov pravice;
obsojamo težnje tistih, ki s frazo o svobodi hočejo vzeti Cerkvi še tisto svobodo, ki jo ima (namreč z laizacijo šolstva, civilnim zakonom in razporoko, z moderno umevano ločitvijo Cerkve in države).
1T.0.
V resnih dobah velikih prevratov smo bolj kakor navadno priče nestalnosti in minljivosti vseh človeških naprav. Države omagujejo, prestoli se majejo, stranke se cepijo, razpadajo in se nanovo združujejo. Mednarodno pravo, mednarodne pogodbe, mednarodno framasonstvo, rdeča interna-cionala, sploh vse mednarodne organizacije se krhajo in omahujejo. Tem sijajneje pa blesti vzvišeno dejstvo, da je katoliška Cerkev nepremagljivo stanovitna in kljub prostrani vesoljnosti edina.
Naša velika doba nas torej z neizpros-ng resnobo opozarja na tisto staro, a včasih zabljeno resnico, da se katoliška Cerkev in vera nc more in ne sme istovetiti z nobeno politično organizacijo, z nobeno stranko. Katoličani so sicer kot katoličani in državljani ne samo upravičeni, ampak dolžni udeleževati se političnega življenja, snovati in podpirati politične stranke. Toda le stranke, naj še tako odločno priznavajo katoliška načela, niso cerkvene ali verske, ampak politične stranke s konkretnim političnim, narodnim, socialnim in
pridevajo politične ali socialne ^^kfevjfeT n. pr. konservativna stranka, ljudska stranka, centrum. Vsled zveze med strankami in konkretnimi dejanskimi razmerami so vse stranke deležne omejenosti in omahljivosti vsega človeškega. Krivično bi torej bilo, če bi kdo Cerkev delal odgovorno za omejenost, napake ali razpadanje strank.
Sedanji poglavar katoliške Cerkve s svojim modrim nastopanjem neprestano opominja, da Cerkev ni strankarska, ampak visoko vzvišena nad politične, narodne in strankarske boje. To prepričanje mora globoko prešinjati vse zavedne katoličane. Če to prepričanje zatemni, je to katoliški Cerkvi in veri v škodo, a tudi katoliškim političnim strankam ne more biti v prid. Odkod naj namreč katoliške stranke zajemajo svojo življensko moč, če ne iz neskaljenega katoliškega prepričanja svojih zavednih somišljenikov?
Na podlagi teh načel je umevno od nekaterih ne zadosti umevano stališče »Katoliškega Tiskovnega društva«. K. T. D. je po svojih pravilih nepolitično kulturno katoliško društvo, ki se torej ne sme istovetiti z nobeno politično stranko ali politično fi akcijo, torej tudi ne izdaja političnih li-
stov. Sme pa po svojih pravilih (§ 2.) »podpirati časopise v verskem, narodnem in avstrijsko - patriotičnem duhu urejevane«. To svojo pravico in dolžnost je društvo od prvega početka do danes — samozavestno sme reči — pošteno izvrševalo in jo hoče izvrševati tudi zanaprej.
Če kdaj, bi bilo prav v tej dobi, ko je svetovna vojska zastavila toliko novih vprašanj in zahteva v tolikerih vprašanjih nove orientacije, malo modro, zapletati nepolitično kulturno društvo kakorkoli v politične boje z vsemi, vzporednimi pojavi nesporazumljenja in needinosti. K. T. D. bo Cerkvi, slovenskemu narodu in domovini najbolje služilo, ako bo, zvesto svojim pravilom. ostalo, kar je bilo, nepolitično kulturno katoliško društvo. Nihče ne ve, kakšne prevrate bo še povzročila svetovna vojska. Mi mislimo, da bo za vse možnosti najboljše, ako bo stalo K. T. D. sredi vsega valovanja kot močna, nepremagljiva katoliška postojanka, odkoder bo vedno iznova izhajala oživljajoča moč katoliške ideje.
¥
Na graškem vseučilišču je osnovala skupina profesorjev, ki je pečajo s tvrina-mi tičočimi se balkanskih zadev, nov zavod, čegar naloga naj bi bila, mlade in podjetne ljudi vzgajati za bodoče trgovsko delovanje na Balkanu. Tako poročajo današnji graški listi, ki objavljajo tudi podrobnejši učni načrt in vzprejemne pogoje za za-'vodT""^
Ker mi nismo nikoli sovražniki izobrazbe, zato tudi ne bomo nastopali proti zavodu kot takemu. Kdor se hoče učiti, kdor hoče resno spoznavati Balkan, namreč slovanski Balkan, ker živi tam slovan-t ska večina, temu ne bomo metali polen pod noge. Nasprotno, nam je celo prav, ča se enkrat odločijo mladi, nadarjeni ljudje, da n^ spoznajo.
Je pa nekaj drugih točk, katerih n« smemo prezreti:
Iz kakšnega duha se je rodil novi zai vod v Gradcu? Graški zavod ni prvi ta vrste. Ustanovilo se jih je nekaj v Nemčiji, nekaj na Ogrskem in eden na Dunaju. Vse pa v tistih časih, ko je naše orožje zmagovito prodiralo proti jugu, ko so si segli v roke Nemci, Ogri in Turki in ko je vsa naša politična javnost stala pod neposrednim vplivom Naumannove »Srednje Evrope«. Ker pa danes menda ni več treznega človeka na svetu, ki bi še resno "verjel na življenje tistega političnega negodeta, in ker ga ni več človeka, ki bi ne vedel, da je današnji svetovni politični položaj popolnoma drugačen nego pred dvemi leti, zato smo mnenja, da ti zavodi ne bodo imeli
LISTEK,
Grobovi Kranjskih joiKov i lasu zemlji v visočiHi 218 metrov.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Konec je bilo živahne, vesele vojne, krasne majske ofenzive 1916 proti laškemu sovražniku!
Rusija je uslišala slednjič Italijo, ki je neprestano klicala na pomoč, in je vrgla iz svojega skoro neizčrpijivega ljudskega re-servoarja silne množice proti nam.
Tedaj je veljalo »držati«, kar smo priborili na žilavem pohodu in vse svoje vroče želje smo morali preložiti na poznejši čas.
Da skrajšamo fronto, smo morali opustiti priborjeno ozemlje, ki je segalo globoko v sovražno deželo in se umakniti iz gozdnega pasu v visoko pogorje.
To ni bil umik v navadnem smislu; kajti namera nam je bila več dni preje znana, mirno in temeljito smo se mogli na to pripraviti. Nobene patrone, nobene lopatice, niti koščka papirja nisino pustili tam, celo svoje iz brun zgrajene hišice smo podrli in porušili, z eno besedo: vse ozemlje je bilo »gladko pometeno«; Lah naj izpre-vidi, da on k našemu umiku ni prav nič prispeval.
Kakor znano, je pa Lah vendar v svojih vojnih poročilih in listih izkoriščal in z izmišljenimi zmagami svoje ljudstvo razvnel do blaznega veselja.
Kako slabo so pač že morale stati akcije v »cvetoči Italiji«!
Naše umikanje velja lahko za šolski vzgled odličnega vodstva in izredne discipline čet.
Lah niti vedel ni, da smo se umaknili ter obstreljeval drugi dan še pridno naše prazne postojanke; moštvo se je pa tudi kaj prizadjalo, da spelje podlega izdajalca pošteno na led.
Slabe patrulje, ki smo jih pustili v postojankah, da varajo sovražnika, so streljale, častniki so markirali z malo puškami običajni ogenj strojnic. Prevara se je obnesla še bolje kakor smo pričakovali ter se popolnoma posrečila.
Posledica )e bila, da nam je Lah sledil .šele, ko smo že zasedli v polnem miru svoje že preje določene postojanke in jih že tudi za prvo silo uredili, in še tedaj le previdno s patruljami. Pri urejevanju postojank pa smo zadeli tu na precejšnje težkoče; kramp in lopata, ki sta nam sicer pri utrjevanju vedno dobro služila, sta tu popolnoma odpovedala; golo skalovje smo si morali uklonili z obsežnim razstreljevanjem.
Silnega dela in truda jc bilo treba, mnogo potu jc teklo po čelu teh pridnih de- i lavcev, marsikatera roka je krvavela, opraskana od ostrega kaipenja; ampak vsi so
vedeli, da odtehta vsaka kapljica potu kapljico njihove krvi in radi tega izstreljevali noč in dan strelske in dohodne jarke, ki naj bi jim nudili varnost in kritje.
Kmalu se je imelo pokazati, kako zelo se je izplačalo težko delo.
Cadorna, vremenski prerok, se jc v svoja lastna vremenska poročila tako za-veroval, da je končno sam verjel, da je prišla ura, ko more premaganega nasprotnika kratkomalo krepko zasledovali. Avstrijci poskušajo samo še s slabimi zadnjimi stražami zadrževati njegov zmagoslavni pohod. Brez posebne artiljerijske priprave so sledili zdaj tu zdaj tam lokalni sunki, katere pa smo vselej gladko odbili; učinek je bil lc ta, da je po vsakem takem sunku odšlo znatno število junakov gledat svoje sanje: »Trident«.
S temi zadnjimi stražami torej ni bilo nič opraviti, so bile vendar močnejše kakor običajno pri pobitem nasprotniku; naj pomaga torej artiljerija.
Mi smo čas dobro izrabili in tudi naši strelci z daljnogledi na puškah so si izbrali ugodne točke.
V prvih dneh julija je tak strelec Lahe nadlegoval, ko so ravno menažo delili in jih nekoliko postrelil. Lahko si mislimo, da Lahom ni bilo prijetno, da smo jih ravno pri jedi molili; vsi besni so poklicali svojo artiljerijo na pomoč. Kmalu nato so že žvižgale male granate iz njihovih »gorskih
škropilnic«, kakor imenujejo naši ljudje tej topove malega kalibra, v naše postojanke^
Nek izstrelek je žalibog imel po ne-i srečnem slučaju uspeh. Strelec s pritrjenim daljnogledom na puški je zvabil — ponosen na svoje delo — več tovarišev k sebi, da bi jim pokazal uspeh svojih strelov. Stali so ravno skupaj, ko je prižvižgala granata in udarila v sredo med nje. Puška z daljnogledom je bila razbita in žalovali smo za tremi mrliči. To so bili prvi, ki so v novf postojanki žrtvovali svoje življenje.
Nastalo jc vprašanje, kje naj jih polo-.' žimo k zadnjemu počitku? Kamor sega oko, sama skala in kamen, nikjer drevesa, ne grma, ne zemlje. Končno se je odločil/ polkovni poveljnik za majhno dolinico v{j bližini polkovnega poveljstva. Tudi za toj1 del o so zopet pritegnili naše marljive pionirje in za vsakega junaka so izstrelili grobi, — pravo grobnico — v kamenita thu Utrudljivo, zamudno delo, a šlo je za mrtva tovariše, ki naj mirno počivajo v laški zemlji in zaradi lega ni bil noben trud prete-žak. Skrbno so napravili in uredili vsako gomilo, od daleč prinesli ruševja in užgali ime vsakega posameznega mrtveca v leseni križ.
Marsikateri junak je postal žrtev za-vralne sovražne krogle; položili smo ga poleg drugih tovarišev v izsekani grob; toda! nihče ni pričakoval, da bo nekdaj število njih tako narastlo, da jih ne bo mogoče več pokopavati v posameznih grobovih!
mnogo uspeha, če ne izpremene duha, kateri jih je rodil.
Ustanovitev graškega balkanskega zavoda je značilen pojav za politično nezrelost naših nemških sodržavljanov. Vedno str>rn pesem, stara metoda! V načrtu obetajo, da bo dana gojcnccm ugodna prilika, da se t-kom enega leta dovolj priuče jezikom, katere govori prebivalstvo na Balkanu. S tem pozivom priznavajo, cla Balkan ni nemški, da tam stanujejo drugi ljudje, in priznavajo princip, katerega smo mi napram Nemcem vedno poudarjali, cla mora vsak, kdor hoče živeti med tujimi ljudmi, in pri njih iskati svoj kruh in zaslužek, znati njihov jezik in upoštevati njihove navade in običaje. Kako pa delajo doma pri nas? Zadnje izjave vodilnih nemških politikov zastopajo popolnoma nasprotna načela! Torej za tujce — pravo, za domačine pa — staro metodo, da se najmilejše izrazimo. To ni politika pameti, ampak politika nedoslednosti, ki nikdar ne more roditi dobrega sadu.
Naši poslanci so na neštevilnih shodih, v državnem zboru in v delegacijah vedno poudarjali edino zdravo načelo za našo balkansko politiko, ki pravi, da daj lastnim
Eodanikom dovolj in dobrega pšeničnega ruha in dovolj in zdrave duševne hrane, če hočeš pridobiti prekomejne krvne njihove sorodnike zase. Kakor pa vemo, je bila naša telesna in duševna hrana bolj slabe vrste, malo pšenice in še manj duha. Zato ni neopravičeno pred nekaj tedni neki nemški poslanec bridko bičal naše predvojne balkanske politike v dunajski »Arb. Ztg.« Mi teh očitanj ne bomo ponavljali, ker jih zna pri nas itak vsak človek na pamet, Kakor pa vse kaže, bi radi »stari« vodilni krogi tirali tisto nesrečno politiko radi še nadalje. Če se jim bo ta poskus posrečil ali ne, tega sicer še nič ne vemo; ampak če se jim bi, bo rezultat tak, kakršen je bil prej — popoln polom naše trgovske politike na Balkanu, katerega vsi balkanski zavodi ne bodo zavrli, tudi graški ne, zlasti če ga bodo vodili v duhu, ki odseva iz male brošure graškega profesorja Dungerna »Balkanprobleme«. Kdor ljubi humoristično čtivo in si rad privošči par veselih političnih uric, naj jo pa kupi.
Kakor je razvidno iz ustanovitev »balkanskih zavodov«, raste zanimanje za Balkan pri naših sosedih od dne do dne, Balkan je lep in velik in prostran in bogat in — naš! Balkan ima tri morja, in ob tem morju stanujemo mi, zato smo in bomo vedno evropska, ne le avstrijska potenca, s katero mora računati svet- Jugoslovanski pokret, kakor se danes poraja pred nami mogočen in mladostnočil, je prav izbo-ren predmet za študije na balkanskih zavodih, da bodo mladi ljudje, ki bodo baje prihajali k nam, spoznali naš pomen, našo svežo moč in našo zavest in trdno voljo, da Balkan ni samo naš, ampak bo tudi naš. Če bodo gojenci balkanskih zavodov prihajali k nam s tem prepričanjem, je prav; če pa ne, bodo pa spoznali, da je zanje boljše, če ostanejo doma. Jugoslovansko vprašanje ni samo politično vprašanje, ampak tudi gospodarsko; in kakor smo bili pripravljeni na prvo, tako nas tudi gospodarsko delo ne bo našlo nepripravljenih. Za to je preskrbljeno. Kar pa še ni, pa še bo. Na svoji zemlji bomo lahko živeli mi sami od svoje pšenice, od svojega morja in od svojega duha!
s liroisKesfi holla.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
15. julija 1917,
Po zadnjem našem sunku v noči od 25. na 26, junija vlada pri nas razmerni mir. j Tako mirno je, kakor bi vojske ne bilo. Sovražnika se vidita, a ne streljata. Sovražnika dobro vidita premikajoče se kolone, ljudi, konje, vozove, a se iie preganjata. Človek je skoraj varen stopiti iz strelnega jarka in se postaviti za trenutek pokonci, ne da bi se mu zagotovo kaj pripetilo. Na vseh odsekih fronte seveda ni tako varno, a na nekaterih pač,
Pred Asiagom in Arsierom je podnebje bolj milo kakor na vrhovih avstrijsko-laške meje. Zato tudi trava bolj raste. Na obeh straneh bojne črte tega odseka raste prav bujno seno, seveda samo v dolinah. V sedanjih lačnih časih to in onostran strelnih jarkov je treba tako dragoceno krmo pokositi ali vsaj popasti. Ker pa sta oba prostora izpostavljena trajnemu ognju, se tega sena ne more podnevu pokositi in ne popasti. Zato je treba to delo opraviti ponoči. Zvečer gredo kosci kosit laški onostran, naši tostran strelskih jarkov. In^ tako sta oba sovražnika zadovoljna, najbolj pa še naši in laški konji.
Če bi letalcev ne bilo, bi skoraj ne vedeli, da se nahajamo na bojišču.. Te pa imamo vsak dan nad glavami, ki se eden drugega pode, Enkrat so naši letalci nad sovražnimi, drugič pa narobe. Bomb pa ne mečejo. Obrambni topovi letalce preganjajo kolikor morejo in jih tako ovirajo pri njih vohunskem delu. — Ko je dne 19. junija prišla k nam cela sovražna eskadra letalcev, je kričal nek laški ujetnik tik za pehotnimi postojankami pri nekem našem bataljonskem poveljstvu: »Ocio, ocio! Adesso vicn Cadorna con tutta sua fami-glia.« (Pozor, pozor! Sedaj prihaja Cadorna s celo svojo družino!) Cadornova družina je res prišla, metala bombe, a uspeha ni imela. Pač, nekaj uspeha je imela, namreč da je enega svojega letalca pustila v naših rokah in se tako iznebila poleg letalca še enega lastnega letala.
Pri vas v domovini tožite o suši, o pomanjkanju dežja, o vročini. Pri nas pa tožimo o dežju, o preveliki mokroti in mrazu, Dežja imamo preveč! Kar osem dni zaporedoma so neprenehoma lile take plohe, kakor bi vsi nebeški prebivalci s škafi sipah vodo na zemljo. V jutranjih urah pa se moramo v plašče zavijati, in ponoči dve do tri tople zimske odeje prav nič ne škodijo, Tu smo oblečeni poleti in pozimi v zimske obleke. Zrak je oster in za močna pljuča prav zdrav.
Svojčas sem v svojih pismih omenil, da so razni bojni pododdelki ustvarili vrtove za zelenjavo. V teh vrtovih raste sedaj solata, zelje, kapus, radič, češenj in drugo. Uspeha sicer ni bilo veliko, a nekaj se je vendarle doseglo, če se pomisili, da ni poprej v teh puščah 1500 metrov nad morjem nič rastlo.
Kako je pa s hrano, bo vprašal marsikdo. Hrano imamo še vedno povoljno. Meso z juho šestkrat v tednu, sedmi dan kon-zervni guljaž s polento. To je opoldne. Za prikuho imamo suho zelje, ali zelen fižol, ali fižolovo polivko itd. Zjutraj je kava, zvečer tudi kava, vmes še čaj. Vsak dan dobimo pcrcijo (pol hleba) prav dobrega kruha iz pšenično-ržene moke. Tako dobrega kruha še sploh nismo skozi celi čas vojske imeli kakor v zadnjem času. Oči se blestijo možu, ko lomi »štruco«. Tu in tam
dobimo tudi vino, S tobakom tudi ni ie slaba. Vsak dan pet svalčic in vsakih pet dni še zavitek tobaka za pipo. Za strastne kadilce je to seveda premalo, za zmerne pa zadostuje.
Kino-gledališče imamo tik za bojno črto, ki nam služi v razvedrilo ob prostem času. Dvorana je pri vsaki predstavi polna. Glasbo oskrbuje vojaški orkester. In tako človek pozabi za dve uri, da se nahaja na bojišču, kjer preži smrt nanj ob vsakem trenutku.
Celo naše bojišče je prevrtano. Mogočni hribovi imajo po več globokih lukenj-kavern. V njih spimo, bdimo, jemo, igramo, sc zabavamo in dolgočasimo, ro vojski šele se bo videlo, kaj je vse napravila človeška roka in človeški razum. Če ne pokajo topovi, pokajo pa mine v kavernah, kjer se tolče in vrta noč in dan. Kakor krti rijemo v zemljo, da sc tako zavarujemo pred sovražnimi izstrelki.
Za dušno hrano je tudi preskrbljeno. Naši vojni kurati skrbe na vso moč, da nudijo izmuečenemu moštvu kolikor mogoče osvežujoče milosti božje izpred maševalne mize, pri bolniški postelji, pri izpovedi in v osebnem, prijateljskem občevanju. Saj je znano, da dober vojak se najrajše pogovarja z dušnim pastirjem, ki mu gre v vsakem oziru na roko. Koliko dobrega so ti tihi junaki že storili tisočem in tisočem vojakov. Njih delovanje ni razkričano, tudi ba-haštvo jim je tuje.Ponižnost in usmiljeno, sočutno srce! Ti dve lastnosti dičita našo v^jno duhovščino, katere se mora vsakdo s spoštovanjem spomniti, — Naši vojni kurati se pečajo tudi z vzdrževanjem grobov padlih vojakov. Ko stopiš na kraj teh žrtev za domov;no, ti sili solza v oko ob misli, da tu leže sami mladi, krepki fantje in možje, cvet moškega spola. Pokopališče je lepo ograjeno, gomila za gomilo se vrste. Gomile so lično opremljene. Razni mono-graini iz krasnih belih kamenčkov krasijo gorenjo plat gomile. Spredaj je vsajen lesen križ in tabla z imenom in priimkom nesrečnika, katerega polka in kdaj je padel, Na sredi pokopališča stoji mogočen križ, ob vhodu na pokopališče navadno tabla »Re-surrectionis«. vse v najlepšem redu, Za to lepo urdbo pokopališč gre zahvala vojnim kuratom. Saj bodo po vojski ta pokopališča od svojcev padlih številno obiskovana, in marsikatera solza bo še močila grobove junakov, ki leže tu zakopani.
—ič.
UrriBa pereči! vili prolloieiizivl v fiieiji.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 20. julija. Uradno: Izzvani po sovražni ofenzivi, katera je bila vsiljena od zahodnih sil in Amerike proti volji ruskega naroda, so včeraj zjutraj zavezniki v vzhodni Galiciji prešli k protinapadu. Ob 5, uri 30 minut zjutraj so na prostoru med Zloczovom ia Seretom nemške in avstrijske baterije z mogočnim učinkovanjem pričele streljati, V dopoldanskih urah je sledil napad nemške pehote, spremljane cd c, in kr, oddelkov. Zmagoviti napadalci so prodrli skozi tri močno utrjene črte. Rusi so se umaknili v popolnem neredu, popisstivši na bojišču številne mrtve in težko ranjene. Do včeraj zvečer se jc poročalo, da je ujetih* nekaj tisoč Rusov.
Na drugih odsekih gallške fronte je prišlo do več malih, za zavezniško orožje uspešnih bojev. Pri Novici, južno od Kalus-za, so bili ruski napadi zadušeni v topniškem ognju branilcev. V Karpatih se je sovražni topovski ogenj mestoma povišal nad običajno mero.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. julija. Veliki glavni stan;
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega,
Dne 1. julija je ruska vlada v vzhodni Galiciji del ruske armade vodila k ofenzivi, ki se je po skromnih začetnih uspehih vsled ogromnih izgub kmalu ustavila. Ruski vojak, katerega želja po miru se skoraj na vseh točkah naše fronte opaža v približe-valnih poskusih, je bil zopet zastonj žrtvovan za entento. — V odgovor napada Rusov so naše čete včeraj začele s protinapadom.
Pod osebnim vodstvom višjega povelj-* nika so nemški armadni zbori po učinka-polni ognjeni pripravi po nemški in avstrijski artiljeriji vdrli proti ruskim postojan-sam ed Seretom in Zloto Lipo in prodrli skozi tri močne obrambne črte. Sovražnik je imel težke krvave izgube in se je umaknil v popolnem neredu. Včeraj popoldne se je poročalo o nekaj tisočih ujetnikov.
Pri Jakobovem, Dvinsku in Smorgonu kakor tudi ob Stohodu in od Zlote Lip« do južno od Dnjestra se je streljanje znatno povišalo. Naši sunki in nasilna poizve« dovanja so večkrat imela lepe delne uspe« he. Pri Novici so bili novi močni ruski napadi izgubepolno odbiti.
Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Ludendorff,
Miu uradno poročilo o nojih m zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. julija. Veliki glavni stan;
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Na Flanderskem je po deževnem dopoldnevu artiljerijska bitka dosegla zopet skrajno silovitost. Sovražni sunki pri Lom-bartzyde in vzhodno od Mesinesa so se Izjalovili, Na fronti Artois živahno streljanje med prekopom La Basče in Lensom, posebno jugovzhodno od Loosa. Pri Gavrelle ponoči napadle angleške bataljone smo odbili. Tudi pri Monchy so po ljuti ognjeni pripravi Angleži vnovič napadli, ne da bi dosegli nadaljnje uspehe. Jugozapadno od St. Quentina so imeli Francozi pri trikrat* nem brezuspešnem napadu na od nas pridobljene jarke krvave izgube.
Bojna črta nemškega cesar" • jeviča.
Severovzhodno od Craonne so gardn« čete po kratkem močnem ognjenem učinkovanju vzele francosko postojanko na Winterbergu. Sovražnik se je srdito upiral in je imel težke izgube, Nad 375 mož je ujetih in zaplenjenega mnogo orožja. Šele zvečers o se pričeli protinapadi Francozov. Došlo je do težkih ponočnih bojev, pri katerih smo nekaj pridobljenih jarkov zopet popustili.
Pri drugih armadah, kakor tudi pri armadni skupini vojvode Alberta Virtember-škega razen nekaterih za nas ugodnih bojev pred postojankami nobenih posebnih
dogodkov.
Sovražna artiljerija je že od začetka s posebno pazljivostjo obdelavala oddelek II. bataljona, 8. julija pa je obsipavala s točo izstrelkov ta oddelek, in razrušila na mnogih točkah prsobrane, zgrajene iz kamna in vreč, napolnjenih s peskom. Brezštevilni drobci so leteli okrog in iskali svojih žrtev ter jih tu in tam tudi našli.
To je pač vsakdo vedel, da ta »nastavek« proti artiljeriji ne nudi zadostnega varstva, — da nasprotno učinek še poveča, — bil pa je potreben, ker je varoval vsaj pred ognjem pehote in prikrival delavce, da so mogli neopaženo vrtati vedno globlje v skalo.
Šele z mrakom je ponehal artiljerijski ogenj in lahko smo si ogledali nastalo škodo ter poskrbeli za ranjene in mrtve.
Ker napad ni sledil, so morali vsi, kar jih ni bilo na straži, celo noč pridno delati, porušene prsobrane iznova sezidati in črto narediti sposobno za obrambo. Vsakdo je vedel, da Lah nekaj namerava, in to tembolj, ker so poljske straže in stražniki kon-štatirali na sovražni strani sumljiva premikanja in nemir. Videti seveda ni bilo ničesar, niti luna niti zvezdica ni prodrla goste teme, ušesa so morala torej nadomestovati oči!
Proti jutru — gosta megla je še pokrivala bojišče, so prinesli stražniki vest, da so se morali umakniti močnemu proti-sunku.
Istočasno je tudi artiljerija začela zopet delovati in zaprla s svojim močnim ognjem vse dohode v prvo črto.
Torej bo začel vendar sovražnik z napadom. Proti peti uri zjutraj se je prodira-
jočim množicam vsled premoči posrečilo, da so vdrle v širini enega voda v naše postojanke. Strojnice so kosile in uničujoč pehotni ogenj je zadal sovražniku silne izgube, toda vedno nove množice so polnile vrzeli in obdržale premoč. Takojšen proti-sunek s kompanijsko rezervo je vrgel sovražnika nazaj, toda že so zopet novi valovi vdrli v postojanko. Bataljonska rezerva (ena kempanija) je napravila proti-sunek in je vrgla sovražnika v ljutem, besnem ročnem metežu nazaj; ročne granate, bodala in puškina kopita so mecl Lahi grozovito gospodarila. Ker je položaj postal kočljiv, se je premaknila rezerva polka, ki je bila med tem alarmirana — dve kom-paniji — na ogroženo točko. Ni ji bilo pa več treba poseči v boj; tretji laški naval je sicer še dosegel naše jarke, toda dosedanje čete so vrgle Lahe energično in z velikimi izgubami za nje.
Nastal je mir, ka ga je le sem in tja motila artiljerija in stokanje ranjencev.
Bojišče je nudilo žalosten pogled!
Prostor pred postojanko in točko, kjer so vdrli, je pokrivalo na stotine mrtvih in ranjenih. Kolikor se je dalo dognati, so napadli trije bataljoni alpincev, od teh jih je obležalo okrog 300 na bojišču. Ročni me-tež bi se mogel z ozirom na ljutost komaj stopnjevati, kar se da izprevideti tudi iz majhnega števila ujetnikov.
Tudi naših jvv n obležalo nekaj, ki so pomagali, \	č v cpuctoševal-
nem artiljerijskera < '.'jubujoč večkratni premoči, brezprimerno drznostjo in žilavostjo - zvesti izročilom pridnih in
hrabrih Kranjcev — do zadnjega diha izvo-jevati zmago.
Težke, krvave izgube so napotile nekega italijanskega nadporočnika, da se je podal v spremstvu vojnega kurata in treh sanitetnih vojakov v našo postojanko s prošnjo, da bi mrtvece in ranjence, ki ležijo pred postojanko, smeli odnesti. Odposlanci so prišli spontano, sami od sebe, niso se mogli izkazati niti s kakim poveljem niti pooblastilom.
Slučaj ni bil tako enostaven, zato ga je bilo treba sporočiti brzojavnim potom na najvišje poveljstvo, ki ima edino pravico odločevati o takih zadevah. Naj pišejo sovražniki o nas, kar hočejo, naj si izmišljajo najsramotnejše priimke, nikdar nam ne morejo vzeti zavesti, da humaniteta v nas nima zastopnikov.
Dasi se teh dveh častnikov ni moglo smatrati za parlamenterje, ker nista prinesla s seboj nobenih poVerilnih pisem in bi ju lahko kratkornalo odvedli kot vojna ujetnika, se je naše najvišje vojno poveljstvo vendarle pečalo s prošnjo, in je naznanilo pogoje, pod katerimi se sovražniku dovoli, odnesti ranjene in mrtve, Ni mi treba poudarjati, da smo morali biti posebno previdni nasproti sovražniku, kateremu ni nič svetega in kateremu glede neodkritosti in zahrbtnosti skoro ni para.
Naslednjega dne popoldne smo odposlali vojnega kurata z enim sanitetnim vojakom nazaj v sovražne postojanke s pismenimi pogoji za naprošeno premirje.
Do 7, ure zjutraj drugega dne bi morali dobiti odgovor, sicer bi pridržani nadpo-i ročnik zapadel kot voini ujetnik. Odgovor
smo prejeli, — toda od sovražne artiljerlje, ki je obdelavala naše postojanke z grana« tami.
Na prošnjo nadporočnikovo, ki ni mogel razumeti postopanja svojih vojakov, smo čakali še do 3. ure popoldne, S tem je pa tudi ta čudni slučaj bil končan.
Z obupnimi solzami v očeh je bil nad-poročnik odpeljan; potrdili smo mu, da ni prišel na našo stran kot dezerter-ubežnik.
Bil je mlad, inteligenten, v mirnem času slušatelj prava v Rimu ter popolnoma veroval v človeški in pravični način voje-vanja. Skoro bi imel človek z njim sočutje, ako se ne bi nezaupanje tako globoko vko-reninilo.
Lahko, da so bile njegove solze in njegovo ogorčenje nad nečlovečnostjo njegovih lastnih ljudi pristne, skoro gotovo je bil pa tudi on le dober igralec. Chi lo sa! Sedaj pa je prišla nad nas druga skrb: kam s toliko mrtvimi? Ali bo v mali dolinici dovolj prostora vsaj za lastne junake?
Sila kola lomi, pa tudi skalo! Noč in dan so delali pijonirji in izstrelili velike grobove, v katere smo položili mrtve tovariše enega poleg drugega.
Dasi jih je bilo več v enem grobu pokopanih, je dobil vendar vsak svojo gomilo in svoj križ, da se nobeden teh dohrih, zvestih ljudi ne pogrezne v pozabnost.
Sredi med Kranjci leži tudi nek alpi-riec; sanitetni, vojaki so ga imeli za lastnega, ker je imel na glavi avstrijsko kapo; kot znamenje krasi njegov križ laška čelada iz jekla.
Ostale Lahe smo pokopali ne daleč od postojank v skupnih grobovih.
Bosanci pri cesarja.
Dr. Baljak o avdijenci.
Ljubljana, dne 21. julija.
Na.š urednik je govoril danes s članom Jugoslovanskega kluba, zastopnikom dalmatinskih Srbov dr. Baljakom, ki se mudi sedaj na poti z Dunaja v Dalmacijo v Ljubljani.
Dr. Baljak je poročal o avdijenci bosanskih zastopnikov pri cesarju — v kolikor so stvari namenjene za javnost — sledeče:
Člana predsedništva bosanskega sabora — zastopnik bosanskih katolikov dr. Su-narič in zastopnik pravoslavnih Srbov dr. Dimovič — sta bila v četrtek, dne 19. t. m. povabljena k cesarju. Na kolodvoru cesarjevega bivališča je pričakovala povabljenca cesarjeva kočija. Dr. Sunarič in dr. Dimovič sta bila kot gosta pri cesarju na kosilu. Ob treh popoldne se je pričela avdi-jenca. Zastopnika Bosancev sta bila sprejeta posamezno v posebni avdijenci. In sicer prvi dr. Sunarič, ki se je mudil pri cesarju pol ure. Nato dr. Dimovič. Njegov razgovor s cesarjem je trajal celo uro. Predmet razgovora je bil predvsem vprašanje sklicanja bosanskega sabora in zadeva amnestije. Toda cesar so jc razgovarjal z zastopnikoma Bosne in Hercegovine tudi o drugih aktualnih vprašanjih in se zanimal za vse podrobnosti.
Udeleženca sta odnesla od avdijence najboljši vtis. Cesar je bil izredno ljubez-njiv in se je kazal jako naklonjenega Bosni in sploh Jugoslovanom. Dr. Sunarič in dr. Dimovič sta poročala nato o poteku avdijence v Jugoslovanskem klubu. O podrobnostih se varuje najstrožja tajnost.
Dr, Sunarič in dr. Dimovič sta se nato odpeljala v Budimpešto, kjer bosta imela razgovore z vodilnimi hrvatskimi in srbskimi politiki Banovine. Nato bosta sprejeta od ogrskega ministrskega predsednika Esterhazyja.
Kakor nam zatrjuje dr. Baljak, so bila posvetovanja bosanskih zastopnikov na Dunaju z Jugoslovanskim khubom izredno velike važnosti.
V	najbližji bodočnosti lahko računamo na zopetno vpostavitev ustavnega življenja tudi v Bosni in Hercegovini kakor tudi na novi kurz.
Ob slovesu je zatrdil dr, Baljak našemu uredniku:
»Smelo lahko trdim, da je maksimo vseh Jugoslovanov monarhije, tako Bosancev — kakor tudi hrvatsko-srbske koalicije V Banovini — združenje Jugoslovanov v okvirju monarhije pod habsburškim žezlom v smislu državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba«.
Dr. tel v Bsiavaei odseku
Dunaj, 19. julija.
V	četrtek se je vršila v ustavnem odseku razprava o vojnonadzorovalnem uradu. V imenu Jugoslovanov je govoril dr. Krek. Njegova izvajanja so vzbudila splošno pozornost.
Dr, Krek (jugoslovanski klub) je zadel v črno. Najprej skušamo iz danih dejstev razložiti nastanek tega urada. Pri vojnem ministrstvu so hoteli za celo državo ustanoviti tak urad kot izvrševalno gosposko za izjemno s^nje, ker odpravili so vse: osebno svobodo, društveno in /borovalno pravo, svrbodo besede in tiska in picem-sko svobuf c. Tisza p;i se je udi-1, takemu skupnem uradu, zato so samo za avstrijsko polov- o skrpucali nek nestvor, ki nima nobene podlage v ustavi in je z internacijami, konfinacijami in cenzuro storil neizmerno zlo ljudstvu In državi. Na Ogrskem in Hrvatskem niso imeli takega n;a~ da, v Bojni je seveda zavladala popolea brezpravnost. Seveda bi bil v takih hudih časih potreben tak skupen urad, ki bi na zakoniti podlagi varoval interese države in pravice ljudstva. To pa, kar so naredili, je samo dokaz, da se dualizem ni izkazal prav v nobenem velikem vprašanju, pred katero nas je postavil ta hudi čas, n, pr, prehrana, odškodnina za vojno škodo, tako tudi ne v enotno pravo določenem izvrševanju izjemnega stanja. Nemčija je zvezna država precejšnjega števila držav, pa je šla čisto drugo pot. Tudi ko še ni imela zakona z dne 4. decembra 1916, in so vojaške oblasti že neomejeno vladale, so vendar kolikor toliko varovali značaj in dostojanstvo pravne države; pri nas o vsem tem nobenega sledu.
Vojaštvo, ki je imelo pri nas vso reč v rokah, je svojo nevednost, pokazalo v dveh smereh: 1. da nima pojma o ustavnosti, za-, konitosti in nepreklicljivih pravicah posameznega državljana, 2. pa, da ne pozna nenemških narodov, njih duše in njih razmerja do države. Tega zadnjega pač zato ne pozna, ker morajo po starih navadah častniki zahajati samo v nemška družabna zbirališča (kazine itd.), kjer seveda dobivajo vse informacije v izključno nemško nacionalnem smislu. Na Npmškero so tudi mislili in šteli, da imajo vse polno rojenih in nevarnih »izdajalcev« in svoje vrste i srbofilov« v Alzaciji-Loreni, na Dan-
skem in Poznanjskem in vkljub temu je nemški državni zbor oktobra in novembra 1. 1916 v veliki debati z veliko odkritostjo šibal krivice pri omejevanju osebne svobode. Pri tej priliki je dr. Risser ugotovil, da je bilo 28. oktobra 1916 v Nemčiji samo 439 internirancev, med njimi 189 radi vohunstva in 1053 kontirancev. Povdariti je treba, da imamo v Avstriji zakon glede konfinacije, ki prav jasno določa, v koliko je dovoljeno omejevati osebno svobodo, v Nemčiji pa takega zakona ni bilo in vendar je število naših internirancev in lcon-finirancev neizrekljivo večje. (Od zanesljive strani izvemo, da jih je bilo v času najhujšega preganjanja skoro 100.000. Op, po-roč.) Na Nemškem pa so čutili nujno potrebo, da ustvarijo zakonito pravno podlago za te stvari in so to tudi res storili, V nemškem zakonu so natanko določene pravice internirancev in konfinirancev glede pritožbe, pravice do advokata in pravice do odškednine, Postopati morajo ž njimi kakor z ljudmi, ki so v preiskavi, imeti smejo svojo hrano, ločeni so od drugih zločincev, Razven advokata, ki ima vpogled v spise, imajo še posebnega pomočnika, ki se sme ž njimi razgovarjati in zanje nastopat«, Zavarovalni zakon ne sme trajati čez 3 mesece. Zaporno povelje mora biti utemeljeno; čez tri mesece mora vojaško sodišče vnovič sklepati in utemeljiti, če jih hoč» še nadalje držat' v zaporu. Za pritožbo imajo dvojno pot: na vojaško sodišče in na poseber urad. Če so nedolžni, imajo pravico do popolne odškodnine. Pa tudi če niso bili čisto nekrivi, lahko predlagajo, da jim vojaško sodeče prizna primerno odškodnino. Vse to je b'lo mogoče skleniti v Nemčiji, zvezni državi več držav, pri nas P" kaj tacega ne zmojemo, ker sta samo dve državi, samo nobene enote. Govornik bi rad predlagal pravno podlago, toda na žalost more le ugotoviti, da se parlament vsled dualizma sme prepirati, kritizirati, zabavljati in mirno požreti obitek, da ne zna ničesar druzega. Tudi ta urad kaže, da gre država v gotovo pogubo, ako na mesto dveh držav ne zraste nova močna zvezna država. (Splošno odobravanje.)
MOŽ — M Močisi
Dunaj, 19. julija.
Čas nujno sili, da preuredimo monarhijo po želji večine njenih narodov in širokih ljudskih slojev. Na čelo vlade naj stopijo možje iz ljudstva in za ljudstvo —, Sedanja avstrijska vlada je samo vlada voditeljev čez poletje, v jeseni naj bi se stvar začela. Kje je mož, ki naj preuredi Avstrijo v smislu znanih narodnih in ljudskih zahtev? Zdi se, da pri nas še vedno ni dovolj eksperimentov in da še vedno ne vedo, koliko je ura. Novi ljudski zbornici, ki naj zlasti slovanskim narodom da njihove pravice, med vse narode pa pravično razdeli ogromna državna bremena, hočejo dati za voditelja človeka iz — gosposke zbornice. Zadnje zasedanje je pokazalo, da so tam ljudje, ki zastopajo zgolj sami sebe, varujejo razne privilegije, kapitalizem in nemške »belange«, V se to je pri srcu v gosposki zbornici takozvani »sredini« in prav iz njene srede naj pride mož, ki naj preuredi Avstrijo. Danes se trdi z v s o gotovostjo, da je to bivši ministrski predsednik dr, Vladimir baron B e c k .
Nova monarhija je sedaj v porodnih bolečinah. Samo en napčen prijemljaj — pa je mati izgubljena. Baron Beck ni mož bodočnosti. Njegova preteklost vzbuja nezaupanje in žalostne spomine, pri jugoslovanskem ljudstvu pa odločen odpor. Res bo Beckovo ime v naši politični zgodovini, ker je pred 10 leti ljudstvu dal splošno in enako volivno pravico za državni zbor. Zato je posebno pri srcu nemškim socialnim demokratom, ki bi se ga ne branili. No če je že treba, da pridejo do vlade socialni demokrati, pač rajše vidimo, da namesto Becka iz svoje srede dajo moža na čelo vlade, ki vsaj ne bo zatajil svojih demokratičnih in protikapitalističnih nazorov.
Posebno za potrebno premembo ustave, ki pač nc bo smela biti drugačna, kakor jo zahtevajo znane deklaracije, baron Beck ni pripraven mož. Sicer vemo, da Madžari niso več vsemogočni, toda še so ljudje, ki vidijo v dualizmu nekaj svetega in tak mož je bil in je Beck še danes, Kako naj mu zaupamo, ko pa je svoj čas baš on stopical za največjim madžarskim šovinistom Kossuthom in je v zadnji nagodbi priznal Madžarom svobodno državo pri podpisu trgovinskih pogodb.
Proti jugoslovanskim poslancem se jc baron Beck krčevito držal stališča, da sme jugoslovanskemu narodu dati kako mrvico pravice le tedaj, če dovolijo — Nemci. Dobili smo pač nekaj slovenskih knjig in profesorjev za gimnazije, zato pa popolno pemško gimnazijo v Ljubljano. Popolnoma nam jc ponemčil ljubljansko realko, v Celje ni prišla slovenska srednja šola, na Koroškem ni krivičen zistem odnehal niti za las,
Med vojno se je baron Beck bavil s predsedstvom neke centrale za begunce z našega juga. Kolikor vemo ni storil tacega, kar bi pričalo, da se dejansko zanima in ima srce za te največje reveže in težnje jugoslovanskega naroda.
Skoro do grla tičimo v državnih dolgovih in na milijarde bo šlo, če bomo hoteli urediti državno gospodarstvo po vojni. V gosposki zbornici stoji baron Beck pri tistih, ki hočejo varovati veliki kapital, ogromne davke pa prevaliti na široke ljudske sloje. Zato pravimo: »Ne obtežujte ljudskega parlamenta s tako neljudskim ministrskim predsednikom!«
• ¥ *
Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec pri Czerninu.
Dunaj, 20. julija. Zunanji minister grof Czernin je sprejel načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca. Predmet razgovora je bil predvsem vprašanje takojšnjega sklicanja bosanskega sabora.
Jugoslovani in Ukrajinci pri Čehih.
Dunaj, 20. julija. Jugoslovanski poslanci — med temi dr. K o r o š e c in dr. K r e k ter zastopniki Ukrajincev pojdejo te dni v Prago, kjer se udeležijo posvetovanj »Češkega narodnega odbora« o vprašanju ustave, Posvetovanja se pričnejo 26. t. m.
Interniranci in konfinir^nci — v svobodo.
Zahteva poslanske zbornice od zadnje nedelje že rodi sad. Dne 20. t. m. je šla v taborišče Gollersd.orf posebna komisija z dvornim svetnikom Swobodo, da večini ta-mošnjih interniranih Slovencev, Italijanov, Poljakov, Čehov in Ukrajincev prinese — svobodo.
Avstrijska notranja politika.
»Hamburger Fremdenblatt« od 18. julija piše: »Sanje o neoporečni premoči nemštva v Avstriji so proč (sirtd ausge-traumt) in naši bratje v sosedni državi so prisiljeni, da svojo politiko premene. Danes velja zopet lc najostrejša opozicija nemštva proti vladi, kakor pred dobrimi 20 leti. Cesarjev pomilostilni odlok, ki je oprostil 18.000 Čehov in drugih Nenemcev, je nemške Avstrijce zelo razburil. Zato so morali preiti v opozicijo.«
»Hamb. Fremdbl.« je znano vsenem-ško glasilo.
Proti cenzuri.
Dunaj, 20. julija. (K. u.) Odposlanstvo ustavne stranke gosposke zbornice je posredovalo te dni pri ministrskem predsedniku v zadevi cenzure. Zahtevali so odločno in nujno odstranitev žalostnih cenzurnih razmer in so stavili med drugim zahtevo, naj se prekliče prepoved, ki določa, da ne smejo prihajati časopisi posebno iz Francoske in Angleške v našo državno polovico. Te prepovedi ni v Nemčiji, ne na Ogrskem. Ministrski predsednik je obljubil, da Ido vse storil, da se te razmere izboljšajo in bo resno vzel v pretres tudi vprašanje inozemskih časopisov.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 20. jul. (K. u.) Gosposka zbornica je sprejela v drugem in tretjem branju neizpremenjeno postavo o učiteljski službeni pragmatiki.
Zagreb, 19. julija. Začetek današnje seje ob pol petih. Na dnevnem redu je podaljšanje ogrsko-hrvatske finančne nagodbe za štiri mesece, in sicer od 1. julija do 31. oktobra 1917.
Dr. Ivo Frank in poslanci stranke prava vlože predlog proti podaljšanju nagodbe in zahtevajo odpoklic kraljevinske-ga odbora. — Nato odgovarja ban na interpelacijo posl, Radiča in pravi, da se prav nič ne boji osebnih bojev'posl. Radiča, sicer meščana Radiča. Posl, Radič protestira proti izjavi bana, češ, da je Radič meščan, ker še ni revolucije, ampak je še vedno poslanec in da je za njim dva milijona kmečkih mišic.
Poročevalec dr, Lorkovič (hrv. srb. k.) priporoča svoj predlog.
Dr. Ivo Frank (pravaš) govori proti podaljšanju finančne nagodbe. Potreba finančne samostojnosti je dovedla do pakta med stranko prava in koalicijo leta 1912, Koalicija se je zavezala, da ne bo nikoli podaljšala finančne nagodbe, ali ta obljube ni držala. Hrvatsko ljudstvo ne bo koaliciji nikoli oprostilo tega suženjstva. Regni-kolarna deputacija naj se odpokliče, ker ji ni stranka prava nikoli zaupala. — Poslanec Novak (pravaš) govori proti finančni nagodbi. Nato pride do prepira med Star-devičanci in Frankovci. Peršič kliče Fran-kovcem: Vi Zichyjevci! — Hrvoj pa pred-baciva Radiču, da je glasoval za madžarske šole na Hrvatskem. — Poslanec Radič govori proti finančni nagodbi in zahteva za Hrvatsko finančno in gospodarsko samostojnost. Po govoru posl. Radiča zaključi predsednik sejo. — Prihodnja seja v petek.
Zagreb, 20. julija, Začetek današnje seje ob tričetrt na 11, uro. Sabor je precej prazen. S svojo odsotnostjo posebno briljirajo člani večine.
— Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o finančni nagodbi z Ogrsko.
Posl. dr. Petričič (Starčevičanec) opisuje, kako je večina malodušna v tem važnem času in kako ne razume velikega časa. Majhni ljudje v velikem času. Večina ne razume te nove dobe, ampak neprenehoma govori o državni skupnosti in nad njo trepeta. Da se godi Hrvatom slabo, to vedo vsi. Reka je ostala italijansko mesto, Medžimurje se bo narodno potujčilo. V Slavoniji kupujejo zemljišča madžarske banke, na železnicah je še vedno v veljavi madžarski jezik, Madžari kršijo hrvatske pravice. V adresi na kralja bi morala zahtevati večina samostojnost in samodolq-čevanje. Poljaki zahtevajo samostojnost, Čehi zahtevajo za sebe Slovake. Samo-določevanje ni nič več radikalizem, ampak narodna potreba. Jugoslovanski klub zahteva združenje Jugoslovanov v okviru monarhije. To odgovarja duhu časa, ker to zahtevajo vsi narodi monarhije. Govornik se bavi z imenovanjem Zichyja za hrvatskega ministra in pravi, da Zichy kot Madžar ne more zastopati hrvatskih koristi. Stranka prava (Frankovci) se je ponujala Dunaju in Budimpešti, ko pa je doživela neuspeh, jc pričela mlatiti po Starčevičan-cih kot Jugoslovanih in je hotela prenesti na ta način boj na drugo polje. Mi hočemo delati skupno tudi s Srbi, nc z onimi iz Khuenove šole, marveč s tistimi, ki so se postavili na hrvatsko stališče. Srbom narekuje položaj, da pridejo k nam, in to mora vsakega veseliti. — Dr. Horvat (Fr. stranka prava) je rekel, da bo razširil svojo izjavo v »Pester Lloydu«. V nji je ena misel: ustanovitev naše samostojnosti je v nasprotju z entento in veliko Srbijo, ali nas ne more spraviti v nasprotje z ogrsko državo.
Dr. Milobar je napisal članek, da se mora revidirati nagodba. Nadalje piše v »Hrvatski« (dnevnik Frankove stran, pr.), da se more ustanoviti hrvatska država tudi v okviru dualizma in da madžarska državni misel ne more priti v nasprotje s hrvatsko državno mislijo. Dr. M. Kovače-vič je napisal v »Hrvatski« uvodni članek »Balast«. Pod črto pa ni opombe, da se uredništvo ne zlaga s tem. Z ozirom na ta članek bi se morali odreči Slovencem. Ali so nam Slovenci na poti? V tem članku piše ICovačevič, da so Slovenci v boju proti sistemu, a mi da se moramo zadovoljiti z boljšim, (Klic: Zato so šli v Budimpešto!) Hrvati da morejo z nagodbo vse. Ta škandal je moral zbuditi nezadovoljstvo v stranki prava, ker se priznava madžarska državna ideja. In potem se je »Hrvatska« 1. julija opravičila (Horvat: Zaradii Slovencev) zaradi protestiranja »Slovenca«. — (Peršič: V adresi ste »per muss« omenili Slovence.) Po tem članku bi zahtevali La-ginja, Spinčič, Prodan, Krek to, kar zahteva tudi jugoslovanski odbor entente. Ako se z nami ne morejo sporazumeti Slovenci, kako se bo potem mogla z nami združiti Istra? A Bosna? (Velik nemir v saboru. Polemika med Dušanom, Popovičem in Radičem.) Ako se odrečemo Slovencem, potem se moramo odpovedati tudi Med-murju in Reki. Ako stranka prava pusti pri miru dualizem, potem se moramo odpovedati vsem hrvatskim deželam. Govornik med drugim pravi: Finančna samostojnost še ne bo rešila hrvatskega vprašanja. Madžari nas nočejo zadovoljiti, ker stoje na stališču dualizma, a bodočnost monarhije je v koncesiji vsem narodom. Starče-vičanci zahtevajo rešitev tega vprašanja. Govornik nadaljuje svoj govor.
HemSki Oržovel zir
je 20. t. m, brez razprave odobril v tretjem branju 15 tisoč milijonski vojni kredit z vsemi proti glasovom neodvisnih socialistov. Državni zbor se je nato odgodil.
O kanclerjevem govoru pišejo listi levice, da je dosegla popoln uspeh politika večinskih strank, »Vorvvarts« pravi: Prvič je v nemški zgodovini obveljala v zunanji politiki volja naroda, »Freisinnige Ztg.« sodi, da je govoril kancler spretno in da se je ?nal izogniti marsikaterih čeri. »Germania« pravi, da zasleduje kancler srednjo pot, ki vodi bolj proti levici, kakor prej, ne da bi priznal več, polikor dozdaj. »Lokalanzei-ger« pravi; Kancler se je moral sprijazniti z večino opozicije in se ne sme boriti ž njo, če noče notranje strnjenosti za vselej zrušiti. A ravno za to se nc sme navdušeno izjaviti za njo. Konservativni listi pravijo, da je kancler vedno globoko umeval veličino svoje naloge.
»Lokalanzeiger« pravi, da bodo nemudoma parlamentazirali vlado. Ne bodo imenovali samo novih državnih tajnikov, marveč bodo imenovali tudi parlamentarce za pruske ministre.
K praiisiiaeK v Galiciji.
Naš krepki protisunek pri Kaluszu je opravičil pričakovanja, ki so sc stavila nanj glede uvoda večjih operacij. Kalusz je služil deloma za to, da se sovražnik premoti, deloma je šlo za to, da se sovražno
MtfVfeNfeC, Sto 5T. fuTifa
^ Slilfa
prodiranje v smeri proti našemu petrolej-akemu ozemlju zanesljivo ustavi, kar se je zgodilo s tem, da smo očistili zapadni breg Lomnice in osvojili višine pri Novici ter prehode pri Perehinsku. V tridnevnih bojih proti mestoma močnejšemu sovražniku se je hrabrim hrvatskim četam in nemškim bataljonom posrečilo, da so izvršili to nalogo, katero jim je bilo stavilo naše vojno vodstvo.
Med Zloto Lipo in zgornjim Seretom so nastopili za našimi, v predidočih bojih slavno hranjenimi črtami nemški armadni zbori k napadu.
Artiljerijska priprava se je mogla, ker je bilo mnogo težkih kalibrov na razpolago, omejiti na malo ur; s tem pa se je ohranil napadu značaj presenečenja. Sunek je zadel Ruse nepričakovano. Popoldne so bili trije drug za drugim ležeči ruski obrambni sestavi v globočini več kilometrov predrti. Nasprotnik je zaman poizkušal, da bi z naglo skupaj nagrabljenimi rezervami pregnal paniko, ki se je bila polastila divizij prve črte.
Kakšne namene imajo zavezniška vojna vodstva s tem napadom, bodo pokazali šele prihodnji dnevi. Izogniti se hočemo napaki angleškega ir. francoskega vojnega vodstva, ki je moralo že drugi dan bitke priznati, da so na krvavem potu proti več dni hoda oddaljenim napadalnim ciljem, do katerih bi bili morali glasom izdanega povelja priti, napredovali komaj za 2 km in vrhu tega priznali, da več sploh ne morejo doseči.
Ruska bojna črta 15 km globoko prebita.
Berlin, 20. julija. (K. u.) Wolff poroča: Izzivajočemu ruskemu napadu med Dnje-strom in Karpati so odgovorile naše čete 19. t. m. s protisunkom južno zgornjega Se-reta. Podjetje se je popolnoma posrečilo. Samostojno obstreljevanje s topovi, ki ga je tudi avstrijsko topništvo odlično podpiralo in ki se je pričelo, ko se je pričelo daniti, je težko opustošilo ruske postojanke. Naše naskakovalne čete so ob 10. uri med zgornjim Seretom in Stripo ruske trivrstne postojanke prebile. Ob 9. uri 30 minut so vzeli že naši nad 400 metrov visoko Zloto Horo, ki leži severno od Zborova. Napad je pospeševalo jasno, solnčno vreme. Razbite ruske čete so preplašene bežale. Njih izgube so vsled obstreljevanja razbitih postojank in po ognju naših zasledovalcev v zadaj ležečem ozemlju izredno težke. Nekaj ur po napadu smo že našteli 3000 ujetnikov in deset zaplenjenih topov. S težkimi izgubami za Ruse smo na obeh straneh Male Stripe in Zalošč odbili ruske protinapade, ki naj bi bili ustavili naš vpad. Naše levo krilo je napredovalo ob močvirnem z jezeri posejanem zgornjem teku Sereta, naše desno krilo pa na obeh straneh železniške proge Zborov-Tarnopolj. Prekoračena je črta Zalošče-Ulcjev; ruska bojna črta je prebita 15 km globoko. Več naših močnih naskakovalnih čet beleži dosežene znatne uspehe pri Bickem in tudi pri Koniuhih, pri Brzezanih in jugozahodno Bro-dov. Vdrle so v sovražne postojanke in se povsod vrnile z znatnim številom ujetnikov,
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 20. julija zvečer. Veliki glavni stan:
Na vzhodnem bojišču naše čete ostro pritiskajo med Seretom in Stripo za sovražnikom, ki se umika.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff,
Nove Homatile na Rnskem.
Položaj v Petrogradu zelo kritičen.
Haag, 20. julija. Iz Petrograda: Položaj je skrajno kritičen. Nasprotstvo med četami maksimalistov in vlade se vsako uro poostruje. Vznemirja mirovna propaganda, ki se ojačuje vsled poročil o velikih izgubah povodom zadnje ofenzive in vsled po-mankanja živil. Sedež vlade nameravajo premestiti v Moskvo, ker so množice na Angleže vedno bolj razljučene. Vlada namerava razglasiti, da začasno ustavi vojaške operacije.
Curih, 20. julija. Začasna vlada je zasedla kolodvore s topniškim polkom, ki ji je udan. Vladi zveste čete namerava poslati iz Petrograda. Revolucijski vojaki so zasedli prejšnji carski arhiv. V predmestjih so nemiri radi pomanjkanja živil.
Petrograd, 19. julija. (K. u.) Reuter: Včeraj so prepeljavali cel dan velike množice prijetih mornarjev, vojakov in delavcev v glavni stan generalnega štaba petro-grajskega okraja. Oddanih je bilo veliko strojnih pušk, pušk in patronov, Z bojne črte so prepeljali čete v Petrograd, da ščitijo vlado in delavski in vojaški svet.
Genf, 20. julija. »Petit Journal« javlja: Nabili so v petrograjskih cestah letake proti vojnim sodiščem. Vojaki so razgnali dumo, ki je nameravala v sredo zborovati. Kijevški arzenal je zasedlo 5000 oboroženih vojakov,
Petrograd, 19. julija. »Agentura: Štab peirograjskega vojaškega okraja je nedvomno pribil, da so nemiri končani, Vsi
vojaški oddelki so izjavili štabu, da bodo podpirali vlado, da se zopet upostavi red.
Položaj na Ruskem obupen.
Amsterdam, 20. julija. Listi poročajo iz Petrograda, da je položaj Rusije obupen, ako ga ne reši Kerenskij. Zmeda v deželi je popolna, V Petrogradu ni več nobene priznane avtoritete. Ententa more računati sedaj le še na tisti del Rusije, katerega glas se v Petrogradu skoraj nič več ne sliši. Narod gleda hrepeneče v Moskvo, kamor naj bi se vlada pa njegovo željo umaknila.
Čheidze ranjen.
Lugano, 19. julija. (K. u.) Italijanski listi poročajo: Predsednik delavskega in vojaškega sveta Čheidze, ki je ob nemirih s socialističnimi ministri ljudi pomirjeval, je bil s strelom iz revolverja neznatno ranjen.
Za Ljeninovo diktaturo?
Haag, 20. julija. »Daily Cronicle« javlja iz Petrograda: Moskva in druga mesta so brzojavila Ljeninu, da mu pošljejo moštvo rdečih gard za pomnožitev petrograjskih čet. Mogoča je diktatura pod Ljeni-novim vodstvom.
Uporniki v Petrogradu so se udali.
Petrograd, 20. (K. u.) Agentura: Ker je vlada v sporazumu z izvršilnim odborom delavskega in vojaškega sveta odredila, naj se izpraznita palača plesalke Kre-ščinske in del Petropavlovske trdnjave, kjer so se bili zbrali oboroženi uporniki, so poslali tjakaj čete, Našle so pa palačo že izpraznjeno in veliko množino orožja in eksplozivnih snovi. V Petropavlovski trdnjavi zabarikadirani uporniki so se branili, a se udali, ko je vojaštvo oddalo nekaj strelov v zrak. Kmalu nato so prišli v trdnjavo zastopniki upornikov, ki so imeli zasedeno predmestje Vasilevski ostrov onstran Neve in izjavili, da se vladi udajo.
Napad na Kerenskega.
Petrograd, 20. (K. u.) V Plocku je bilo na vojnega ministra Kerenskega oddanih več strelov, ki ga pa niso zadeli.
Umorjen generalni guverner,
Petrograd, 20. (K. u.) Agentura poroča iz Tebrisa: Bivši generalni guverner Aserbejdžana Serdar Rešid jc bil, ko je bil v Sendžanu na potu v Herat, v trenotku, ko je zapustil hišo guvernerja, s tremi streli ubit.
Samouprava Finske.
Helsingiors, 20. julija. (K. u.) Agentura: Deželni zbor je sklenil s 175 proti 27 glasovom, naj se nujno razpravlja o zakonskem načrtu glede na samoupravo Finske. Zakonski načrt sam so sprejeli s 136 proti 55 glasovom.
Ruski pravosodni minister odstopil.
Petrograd, 19. julija. (K. u.) Odstopil je pravosodni minister Pereverzev,
Memoiri bivšega carja Nikolaja.
Stockholm, 20. julija. Bivši car Nikolaj piše svoje spomine o zgodovini njegovega vladanja in s povzročitelju vojske.
Sporazum med rusko začasno vlado in sveto stolico.
Lvov, 20. julija. »Gazetta Wieczorna« poroča: Z ruskega ujetništva oproščeni metropolit nadškof Szepticki potuje v Rim na prošnjo ruske začasne vlade, ki želi, naj uvede med njo in sveto stolico pogajanja o sporazumu s sveto stolico.
Poljski legijonaši kot ruski vojni ujetniki,
Stockholm, 20. julija. Na povelje ruske vlade bodo z vojnimi ujetniki poljskimi legijonaši tako postopali, kakor z ujetniki rednih armad.
Topovski Hali od Soči.
AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO. Dunaj, 20. julija. Uradno: Ob Soči na obeh straneh povišano delovanje topništva.
Načelnik generalnega štaba.
Italijansko uradno poročilo.
20. julija. V dolini Pra (Maso potok) je odbil naš prednji oddelek sijajno močno sovražno patruljo, ki ga je poizkušala napasti in jo je prisilil, da se je morala umakniti; zadal ji je izgube in ji vzel nekaj ujetnikov. Naše topništvo je povzročilo požare v sovražni galeriji ob Colbriconu.
Naši metalci min so poškodovali prednjo sovražno postojanko na Monte Piano; naše baterije so razkropile sovražne delavce, ki so popravljali malo, včeraj razrušeno utrdbo. Obstreljevale so sovražne čete, ki so se premikale pri Sv. Luciji. Sovražno topništvo je le malo streljalo, in sicer na naše postojanke pri Vodicah, na Fajtovem hribu in na Vršiču.
Celjska pehota ob Soči, Pod tem naslovom pišejo »Tagcspost« z bojišča: Nezvenljive vence slave si je priborila v deseti soški bitki 4,/27, stotnija 87. pešpolka baron pl. Succovaty. Bili so najljutejši napadi, ki so jih v dneh od 19, do 25. maja naperili Italijani proti važni višinski koti pri Vodicah, ker bi bilo zanje velikega strategičnega pomena, ako bi jo
zasedli. Skupaj z drugimi junaškimi četami je ta vrla stotnija, boreča se deloma v popolnoma odprti postojanki, odbila štiri sovražne napade, nato pa s protinapadom podrla mnogo številnejšega sovražnika in ga vrgla, se polastila njegovih jarkov in osvojila njegov mitralješki oddelek, V nepopisnem bobnečem ognju so vztrajali junaki liki železen zid, posnemajoč sijajno zgled smrt zaničujoče hrabrosti svojih častnikov. Ko so Italijani 21. maja uclrli v stransko postojanko ter je postal položaj resen, so udrle rezerve z gromovitimi klici Ura! iz kavern in se z neodoljivo silo vrgle na sovražnika, o čemer so jih proti sovražni premoči učinkovito podpirale strojne puške, ki so streljale sovražniku v bok. V nerednem begu so se zgrinjali Italijani, v kolikor jih naši niso pobili ali ujeli, nazaj. Ko je skozi italijanski zaporni ogenj pri-hitel na pomoč drug bataljon, je bila zmaga že odločena,
Naši sovražnik! o koncu vojske.
»Reichspost« prinaša obširen članek o knjigi Jeana Finota »Civilises contre Alle-mands« (Civiliziranci proti Nemčiji). Knjiga je polna napadov na Nemčijo in Avstrijo, Kar se tiče plačila odškodnine, pravi Fi-not: Pustimo Avstrijo na strani. Ako se ta vojna konča logično, jej odpadejo vse njene province, razven čisto nemške dele. Ker je Avstrija tudi v brezupnih gospodarskih in finančnih razmerah, bo njen delež pri plačilu odškodnine v primeri z nemškim jako neznaten. Nemčija, najbogatejša zemlja sveta, bo mogla in morala plačati ta znesek, zavezniki pa bodo držali najbogatejše nemške pokrajine tako dolgo, da bo plačan zadnji novčič. Glede Avstro-Ogrske pravi, da izgubi Erdelj, županijo marmaroško in Bukovino, katere se pri-klopijo Rumunski. Glede Hrvatske, Slavonije in Dalmacije naj se reši vprašanje pripadnosti potom plebiscita. Češka postane samostalna. — Končno razlaga Finot, kaj ostane Avstriji: »Ako se Avstrija ne odcepi od Nemčije, bo mogla rešiti iz katastrofe samo nadvojvodinjo Avstrijsko s kakimi 32.000 kvadratnih kilometrov. Morda pa velikodušnost zaveznikov po Finotovi sodbi priklopi nadvojvodini Avstrijski še Štajersko, Koroško in Kranjsko in najbrže tudi še Tirolsko.
Ofenziva Umerile proti pohorski vojski.
Genf, 20. julija. Iz Newyorka se poroča: Ameriški mornariški strokovnjaki nujno zahtevajo silovito ofenzivo na morju in v zraku kot protiutež proti podmorski vojski. Na \Vilsona pritiskajo, naj izdela načrt za ofenzivo na morju, ker je zmaga Nemčiji zagotovljena, če sporazum svojega sedanjega stališča ne izpremeni.
Načrti japonske.
Petrograd, 20. julija. V proračunski komisiji japonskega parlamenta je izjavila vlada, da ni obljubila Ameriki vrniti zasedene otoke v južnem morju in Cingtau. Vojni minister je izjavil, da bodo po sklenjenem miru povečali stalno japonsko armado za 25 divizij.
GRČIJA DOBI SVOJE VOJNE LADJE NAZAJ.
Atene, 20. (K. u.) Agence Havas: Zavezniki so Grčiji uradno naznanili, da ji bodo vrnili njene lažje vojne ladje.
Dnevne novice,
+' Odlikovanje, Cesar je podelil preč. g. Jožefu J u v a n e c , dekanu v Cirknici, vitežki križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo,
+ Za vojaške domove, C. kr. kmetijska družba je darovala za vojaški dom, ki bodi namenjen slovenskim vojakom 1000 kron z določitvijo, da se imenuje »Dom c. kr. kmetijske družbe kranjske«. Obrtno-pospeševalni zavod je sklenil istotako 1000 K za dom, ki nosi naslov »Dom c. kr. obrtnopospeševalnega zavoda kranjskega«.
—	Iz Srednje vasi v Bohinju. Dne 15. t. m. je občinski odbor v Srednji vasi v Bohinju pri svoji seji enoglasno imenoval častnim občanom g. dr. I. Mathias, okrajnega glavarja v Radovljici, in g. Gustava Pirca, nadravnatelja c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani — vsled izrednih zaslug, ki sta si jih nabrala z delovanjem v korist občini.
—	Ljubensko župnijo upravljata gg. Fran Bleiweiss in p. Kornelij Petrač.
—■ Sestra pesnika Simona Jenka umrla. Dne 17. julija je umrla v Mavčičah pri Kranju Helena Jenko, sestra pesnika Simona Jenko. Dočakala je starost 74 let. Izmed treh sester je bila pokojna Lenka pesniku najljubša. Tudi ona se je pesnika ob vsaki priliki spominjala, če jo je kdo obiska!, ie zgovorna ženica šla iskat v staro skrinjico dva zvezka bratovih pesmi in jih gostu kazala. Rada pa je tudi povedala
ŠfeV. 165.
kako njegovo pesem na pamet, ki jo je ohranila v spomin, ki pa je pesnik ni nikjer objavil. Tudi to je vedno pravila, ob kateri priložnosti je katero zložil. Tako je piscu teh vrstic ob neki priliki pokazala dve pesmi rekoč: »Tile dve pa je zame zložil, ko sem še ovce pasla,« Zadnja leta je živela v Mavčičah precej zapuščena. Stanovala je v hiši poleg stare šole, ki jo je svoj čas sezidal njen pokojni brat Josip Jenko, profesor v Gorici. N. v m. p.l
—	Na dunajski kliniki prof. Hochen-egga je z odliko napravila državni izpit kot bolniška strežnica po poklicu gdč. Zora Janša, hčerka višjega korektorja c. kr. državne tiskarne na Dunaju, Gdč. Janša je dobila državni diplom s častnim znamenjem ter je bila pred kratkim odlikovana tudi od Rdečega križa.
—	Letina v radovljiški okolici je srednja. Tatvin je dovolj. No, pa cele krave se ne more skriti. Škoda v gozdih precejšnja, ker se krade mlado drevje.
—	Smrtna nesreča. V Dolu se je ponesrečil učenec III. razreda Podbevšek Karel. Peljal je z volmi gnoj na njivo. Prišel je pod voz in se je smrtno ponesrečil. Danes 18. julija popoldne smo ga pokopali. Bog ga je vzel iz hudobnega sveta v cvetju življenja.
—	Nesreča. 15letna Ana Modic, hčerka trgovca in posestnika Antona v Ivanjem selu pri Rakeku, je hotela iti 18. t. m. na-žet detelje, S srpom v jerbasu na glavi je na dvorišču domače hiše tako nesrečno padla, da je udarila z vso močjo z desno roko ob srpovo ostrino in zadobila težke poškodbe.
—	Pri kopanj« v Savi je utonil včeraj opoldne 11 letni sinček tovarnarja kemičnih izdelkov Ivana Kcber v Tacnu pri Ljubljani, ki je sedaj pri vojakih. Dečkovega trupla vkljub trudapolnemu iskanju dose-daj niso našli.
Umrl jc v Dupljah pri Tržiču postajni mojster v pokoju Ivan Laibacher.
»Slovenski Učitelj« — glasilo slov. krščanskih učiteljskih in katehjetskih društev
—	št. 788, ima naslednjo vsebino: Članki: Šolska svečanost. — Pedagoška premišljevanja učitelja Samotarja. (Poročnik naduč-Fr. Samec.) — Še nekaj misli ob novi ka-tehetiki sem. prof. dr. Fr. Ušeničnika. (X. Y.) — Pouk slaboumnih otrok. (Anica Le-bar.) — Krenimo na nova pota, (Naduč. J. Polak.) — Spominščica. (Francka Zupančič.) — Abstinenčni kotiček. — Listek: Iz zapiskov mojega potovanja po fronti. (Praporščak V. C.) — Katehetski vestnik: Drobne opazke i. dr. — Zgledi, uporabni pri katehezi. — Vzgoja: Vljudnost. — Kaj pričakujejo otroci od tebe. — Učiteljski vestnik: Razprava o enotni šoli. — Največ, najmanj. — Nadaljevalne šole za dekl. mladino, t- Pobiranje oljnatih semen, bučnih in sadnih pečka itd. — Raznoterosti.
—	Slovstvo in glasba.
Opomba: Upravništvo naznanja, da je z drugim polletjem ustavilo pošiljanje lista zaenkrat čez 100 naročnikom, ki se kljub opominom ne zmenijo za svojo večletno obveznost; drugi pridejo še na vrsto. Zameriti je v prvi vrsti takim odjemalcem, ki bi prav lahko plačali, pa puste upravo v skrbeh za obstoj lista.
—	V ruskem ujetništvu se nahajajo po seznamu izgub št. 592: Andrej Blažič, lovski bat. 20, iz Sel na Krasu, v Skobelevu, okr. Fergana; Aleksau der Ferluga, četor vodja lovsk. bat. 20, iz Tr-sta, v Kirsanovu, gubernija, gubern.ija Tombov; Anton Koc-jančič, pp. št. 17, iz Marezig v Istri, v Ko-zlovu, gub, Tambov; Fran Lah, lovski bat, 20, iz Dornberga, v Alčevskaji, Jurjevski zavod, gub. Jekaterinoslav; Fran Saksida, del. odd. 8/3, iz Dornberga, v Moskvi, eva« kuacijska bolnišnica; Leopold Trobec, deh odd, 10/3, iz Vel, Dola na Krasu, v Saran-. sku. — Ruski Rdeči križ je poročal, da je Trobec umrl 28. januarja 1916, kar pa ni legalno dognano; Alojzij Žiberna, lovski b< 20, iz Brestovice, v Taškentu.
—	Današnji listek »Grobovi kranjskih junakov na laški zemlji v višini 2000 metrov« smo morali radi pomanjkanja prostora prekiniti. Konec listka priobčimo v ponedeljek.
Uiilanske novice.
lj Odlikovanje. S civilnim zaslužnim križcem III. razreda je bil odlikovan gosp., Karel Pire, c. kr. davčni nadupravitelj v Ljubljani in prefekt marijanske kongrega-cije gospodov. Iskreno čestitamo!
lj Osebna vest. Gustav Pire, generalni ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske je prosil za vpokojitev, ki mu jo je družbeni glavni odbor v svoji seji 10. t. m. s pogojem dovolil, da ostane v službi, dokler se ne najde zanj primeren naslednik, oziroma dokler ni ta vpeljan v svojo službo.
lj Umrl je 17. t. m. po dolgi mučni bolezni posestnik in trgovec s premogom Valentin Kuga v starosti 54 let. N. p. v m.l lj Ta teden vsebuje »Ilustrirani Glasnik« II, skupino slik iz južnozapadnega bo-< iišča, ki so z ozirom na originalnost por sebno zanimive.
Stev. 165- ^
SLOVENEC, 'dne. 21. Julija 1947.
Str, 5.
lj Ubožni odsek mestne občine je dne 19. julija podelil naslednjim Metelkovo ustanovo: Cegnar Henrik, ključavničar, Žabkar; Gorjanc Cecilija, prodajalka, Pod-krajšekj Jankar Stanislav, trgovstvo; tr-govstvo; Jelnikar Fr., ključavničar, Rož-nidnik; Kastelič Alojzij, železolivar, Ton-nies; Lužovec Jos., čevljar, Polanjko; Per-dan Rudolf, mehanik, Čamernik; Pust Iv., čevljar, Trtnik; Tomasin Miroslav, pek, Špringer; Tomšič Ivan, mizar, Rojina; Trk-man Franc, klepar, Ecker; Vančar Albin, mizar, Velkavrh; Vidmar Fran, elezolivar, Samassa; Vidmar Ivan, tiskar, Pesek; Zdravje Gabrijel, mesar, Pust. — Sklene se: ustanova se zviša od letnih 48 K na 60 K ter za obleko mesto 20 K na 24 K letno. K ustanovitvi vajeniškega zavetišča se prispeva z zneskom 2000 IC Določi se 30 ustanov za 30 zavetiških vajencev, kar znaša letno 1800 K in za obleko 720 K. — Ubožne podpore dobe: Cerar Franca, Hu-deček Franc in Viktor, otroka, Jerančič Marija, Jeršek Ivana, Kopač Kari in Roza, Miklič Marija, Mlakar Franc in Marija, Rozman Marija, Sarinšek Jera, Sekula Helena, Stražišar Friderik, Tomšič Margareta.
lj Umrli so v Ljubljani: Alojzij Venier, mestni delavec, 56 let, — Valentin Kuga, hlapec, 54 let. — Stanko Cankar, delavčev sin, 13 let. — Anton Sever, delavčev sin, i7 let. — Marija Pompe, šivilja, 28 let. — Janez Cvetnič, poljski dninar, 51 let.
lj Zastrupila sta se danes ponoči Anton Grošelj in njegova soproga Grošelj, — Grošelj je bil prišel radi bolehnosti na dopust. Neki vojak mu je prinesel danes ponoči nekaj čaja, češ, naj ga pije, da ne bo tako kašljal. On je pil, a čaj je bil zelo grenak. Žena mu je dala nekaj sladkorja v čaj, sama je tudi pokusila čaj, a oba sta se onesvestila. Prepeljali so ju danes ponoči v deželno bolnico, V deliriju sta oba; a smrtne nevarnosti ni več. O kakem zločinskem ali samomorilnem namenu ni misliti; nesrečen slučaj v časih sedanjih čajnih nadomestil.
Prepoved kopanja na »Pasjem brodu«. Ker se vzlic svojčas objavljeni prepovedi ljudje še vedno kopljejo na »Pasjem brodu« in na takozvanem »Vollmondu«, ponavlja mestni magistrat svojo prepoved s pristav-kom, da je tudi hoja po ondofnih travnikih in stezicah, ki vodijo k vodi, prepovedana. Prestopki te prepovedi se kaznujejo po §§ 26 in 70 občinskega reda ljubljanskega z globami do 200 kron, odnosno z zaporom do 20 dni.
1 lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka- dne 20. julija 1917. Mestna aprovizacija bo na predlog g. župana na trgu otvo-rila dve lastni prodajalnici za zelenjavo. Branjevci in producenti bodo prisiljeni oddati aprovizaciji primerno množino zelenjave. Vsem pridelovalcem zelenjave bo strogo naročeno, da morajo pripeljati blago na trg in da je zakotna kupčija po domeh prepovedana. Namen vseh novih odredb je ohraniti ljubljanskemu trgu kolikor mogoče zelenjave in omejiti veliki eksport. — Pekovska zadruga naznanja, da pekarijam zmanjkuje drva. Nekaj bo treba ukreniti in se bo predmetno sklepalo v prihodnji odsekovi seji. — Prihodnji krušni teden bo mestna aprovizacija razdeljevala na močne karte po Ms kg pšenične moke za kuho in 34 kg koruznega zdroba. Čez 14 dni se razdelitev ponovi, — Aprovizacija je sklenila z nekim dobaviteljem na Gorenjskem pogodbo, da preskrbi ljubljanskemu trgu večje množine kumar in stročjega fižola. Po Gorenjskem so se pojavili že razni prekup-ci iz dežele same in izven nje, ki hočejo nakupiti velike množine kumar, fižola, čebule in izvoziti blago iz dežele. Proti takim špekulativnim nakupom bo mestna aprovizacija odločno protestirala pri deželni vladi in obenem prosila, da dobi iz gotovih krajev izključno le aprovizacija transportna dovoljenja za prevoz živil. Mestna aprovizacija bo nakupila velike množine sadja po deželi. Za nakup sadja so predpriprave že izvedene in je večje število dobaviteljev zagotovljenih. Sadje se bo sveže prodajalo in sušilo. Dvoje sušilnic za sadje je pripravljenih. Pri deželni vladi se prosi, da dobe transportna dovoljenja za sadje samo oni, ki jih priporoči aprovizacija. Preprečiti se morajo vse špekulacije in strogo paziti na to, da ostane sadje v deželi in se ne navijajo cene. Mestnemu magistratu se je naznanilo, da je centrala za preskrbo sadja in zelenjave na Dunaju dovolila velikim podjetjem izven Kranjske, da smejo kupovati sadje tudi pri nas. Eno samo podjetje bi rabilo za preskrbo svojih uslužbencev lahko do 100 vagonov. Če se bo toraj nakup po tujih tvrdkah izvršil, je vse sadje izgubljeno za Ljubljano. Mestni župan je energično protestiral proti temu pri deželni vladi, da bi dobila izvenkranj-ska podjetja transportna dovoljenja za sadje, predno je krita potrebščina za deželo. Že izdana dovoljenja se morajo preklicati. Mestni župan je prosil deželno vlado, da se takoj jeseni ko bo prvi krompir, nakaže in dobavi aprovizaciji najmanj 600 vagonov krompirja. Aprovizacija ne more čakati na poznejše dobave kot lansko leto, ko potem ni dobila krompirja, Krompir bo aprovizacija vskladiščila in razdeljevala orebival-
stvu po potrebi. — Mesarju Kebru na Zaloški cesti se oddeli za nadrobno prodajo vsaki teden goveja živina. Mestnemu prebivalstvu v vodmatskem okraju bo z otvoritvijo nove mesnice ustreženo, ker je okraj brez mesarja. — Kakor je slišati, se namerava za državno uradništvo v Ljubljani ustanoviti posebna aprovizacija. Velika večina uradništva se brani pristopiti k novi aprovizaciji, ker govore izkušnje, da so podobna aprovizačna mesta vedno slabša od mestne aprovizacije. Končno, če bo hotel vsak sloj v Ljubljani svojo aprovizacijo, potem je konec skupne, to je mestne aprovizacije. Aprovizačni odsek najodločnejše protestira proti ustanovitvi katerihkoli malih aprovizacij po Ljubljani. — Odslej za-naprej se prodaja v vseh prodajalnicali kruha svež kruh, ker pri sedanji kvaliteti moke in letnem času kruh ne sme čakati, lj Glas iz občinstva. Glede na strašno pomanjkanje zelenjave na sicer z zelenjavo tako izborno preskrbljenem ljubljanskem trgu, opozarjamo na dejstvo, da vojaki ze doma pri ljubljanskih vrtnarjih pokupijo vso zelenjavo, ki potem ne pride več na trg. Pogled na ljubljanski Vodnikov trg, ki je bil včasih prenapolnjen, je danes povečini prazen. Naj se poskrbi, da Ljubljančani ne bomo vsaj zdaj poleti brez zelenjave.
lj Razdelitev mesa na rumene nakaznice B. Mestna aprovizacija ljubljanska bo iz svojega skladišča na Poljanski cesti (bivša Kranjčeva hiša) oddajala prihodnji teden na rumene izkaznice, zaznamovane s črko B, mast po znižani ceni, Določa se naslednji red: V ponedeljek, dne 23. julija od 8. do 9. ure št. 1—75, od 9. do 10. št. 76—150, od 10. do 11. št. 151—225, popoldne od 3. do 5. ure št. 226—300, od 5. do 6. št. 301 do 375, od 4. do 5. št. 376—450, od 5. do 6. št, 451—525. V torek dne 24. julija dopoldne od 8. do 9. ure št. 526—600, od 9. do 10. št. 601—675, od 10. do 11. št. 676—750, popoldne od 2. do 3. ure št. 751—825, od 3. do 4. št. 826—900, od 4. do 5. št. 901—975, od 5. do 6. št. 976—1050. V sredo dne 25. julija dopoldne od 8. do 9. ure št. 1051 do 1125, od 9. do 10. št. 1126—1200, od 10. do 11. št. ' 201 do 1275, popoldne od 2. do 3. ure št. 1276—1350, od 3. do 4. št. 1351 do konca. Poleg rumene izkaznice B je prinesti s seboj tudi maščobne karte, kakor tudi rodbinske karte, katere so prejele stranke pri zadnji krušni komisiji, K razdelitvi je prinesti tudi potrebno posodo.
lj Razdelitev prekajenega mesa na rumene in rdeče izkaznice A. V ponedeljek dne 23. julija bo mestna aprovizacija ljub-, ljanska iz svojega skladišča v cerkvi sv, Jožefa oddajala popoldne od 2. do 3. ure pre-kajeno meso po 2 kroni za vse one stranke, ki imajo rumene ali rdeče izkaznice, zaznamovane z veliko črko A. Prinesti je s seboj poleg rumenih ali rdečih izkaznic s črko A tudi izkaznice za meso,
lj Izgubila se je srebrna zapestnica z uro od Križevniške ulice do Mestnega trga. Pošten najditelj naj prinese proti nagradi na upravništvo »Slovenca«.
lj Izgubila se je damska ura z jermenč-kom po poti od Bohoričeve do Cegnarjeve ulice. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v Zalokarjevi ulici 12,
lj Našla sta se dva ključa. Dobita se Trnovski pristan št. 1, v baraki.
PeiioBje posMi niaodelov potrjeno.
Dunaj, 21. julija. (K, u.) »Wiener Ztg.« priobčuje zakon z dne 16. jul. 1917 o podaljšanju poslanskih mandatov do 31. dec. 1918.
Primorske novice.
Starešina »Danice« abs. iur. Josip Markočič. Na severnem bojišču padli starešina »Danice« abs, iur. Josip Markočič iz Štandreža pri Gorici je že drugi član »Danice« iz iste vasi, ki je padel tekom vojne. Prvi, katerega je smrt pokosila, je inženir Anton Pavlin. Težke so žrtve dejanskega patrijotizma, ki ga je doprinesla v tej vojni naša slovenska katoliška aka-demična organizacija.
—	Umrla je 20. t. m. v ljubljanski bolnišnici Leopoldina Jevšek, ena izmed onih 3 deklet, v katerih spalnico je vrgel v Za-brdu na Goriškem neznan vojak ročno granato, Dočim sta njena sestra Marija Jevšček in Justina Humar ozdravljeni zapustili deželno bolnico in šli domov, bo počivala Leopoldina Jevšček na ljubljanskem pokopališču kot žrtev peklenske zlobnosti.
—	Odlikovani so bili pri neki gradbeni stotniji vsi tam služeči Slovenci, in sicer so prejeli malo srebrno hrabrostno svetinjo narednik Josip Zelenko, četovodja Alojzij Munda, poddesetnik Miha Narobe, pešci Anton Kalčič, Karel Perko in Ivan Vaš; bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila poddesetnika Ivan Janžekovič in Miha j Narobe (dvakrat odlikovan); železni zaslužni knžec s krono na Iraku hrabrostne svetinje sta prejela četovodja Simon V račun in Ivan Gril. isto odlikovanje brez
krone pa poddesetnik Anton Bagatelj in pešec Anton Dcžman.
Smrtna kosa. V rezervni bolnišnici št, 9 na Dunaju je 11. julija umrl Ambrož Mučič iz Šentandreža pri Gorici. 20 mesecev je bil v ruskem ujetništvu. Pred pol letom se je vrnil na Dunaj, kjer so mu nogo odrezali. Zdaj so ga operirali na trebuhu, pa ga niso rešili. Žena in sin Stanko sta v Mošnjah.
Kopersko učiteljišče premestijo septembra tekočega leta nazaj v Koper; z novim šolskim letom se otvorijo vsi tečaii.
Reška občina kot dedič. Te dni umrla vdova Ida Steffula v Reki je zapustila vse svoje premoženje, vredno 600.000 K, reški mestni občini.
Bolan in brez hrane. 641etnega voznika Josipa Likon v Trstu so našli te dni v njegovem stanovanju čisto oslabelega. Revež je bil bolan in vrhu tega že dva dni popolnoma brez vsake hrane, Prepeljali so ga v bolnico.
Z gobami so se zastrupili trije majhni dečki na Vrdeli v Trstu. Igrali so se v bližnjem gozdu, našli ondi gobe in jih jeli surove jesti. Posledice so pokazale, da so bile gobe strupene ter so morali otroke prepeljati v bolnišnico.
BospoflarsKe EeieZb.
Mlevske izkaznice. Vsled rajoniranja kmečkih mlinov in vsled splošne vpeljave mlevskih izkaznic, je dovoljeno oddajati žito v mletev le v gotove mline na podlagi mlevskih izkaznic, ki jih bo izdajal mestni magistrat, gospodarski urad. Ker na ozemlju, spadajočem pod mesto Ljubljano, ni mlinov, se bodo določili za meščane mlini v okolici. Vsi producenti mesta Ljubljane se zato vabijo, da se tekom prihodnjega tedna zglasijo na magistratu v gospodarskem uradu in sporočijo, v kateri mlin želijo oddajati žito, da se morejo njih želje pri določitvi mlinov po možnosti upoštevati.
— Oddaja letošnjega sena. Seno se sme prodajati le z dovoljenjem in posredovanjem Deželnega mesta za krmila, oddelek za seno in slamo. Vsaka oddaja sena mora iti skozi roke komisijonarja, oziroma županstva. Kdor oddaja seno na svojo roko, je kaznjiv in je take slučaje naznaniti pri županstvu. Tudi vojaštvo se mora po tem ravnati, ker je pravica oddaje izključno v rokah Deželnega mesta za krmila. Županstvo naj v svojem interesu strogo gleda na to, da hodi kupčija s senom pravo pot, predpisano ji po zakonu. Vse letošnje seno, ki se je dosedaj oddalo, bodisi vojaštvu ali civilnim osebam, se mora pri županstvu naznaniti in je navesti množino oddanega sena in prevzemnika ali kupca.
Masni izdelki za mizarje. Zavod za po-pospeševanje obrti ima priliko oddati zelo veliko množino enakih popolnoma enostavnih strojno-mizarskih izdelkov v naročilo. Vzorci so na razpolago v zavodovi pisarni, Dunajska cesta št. 22, in se interesenti poživljajo, da se v čim najkrajšem času zglasijo, da dobe osebno vsa potrebna pojasnila.
nožne novice.
Iz življenja zaprte ruske carske dru-
žiae. Menyhart Lengyel, poročevalec »Az Esta«, je priobčil po petrograjskih listih »Reči« »Ruskega Slova« iz življenja carske družine v Carskem selu naslednje: Carica živi s svojimi otroki popolnoma ločena v palači carice Aleksandre in ne sme občevati s svojim možem. Kadar hoče car obiskati svoje otroke, odvede višji častnik carico v oddaljeno sobo. Osebe, katere so bile v zadnjem času carskega režima najbolj kompromitirane, so pod ključem v Petrogradski trdnjavi, — Nikolaj AJeksan-drovič Romanov —• tako se sedaj nazivlje bivši car — biva v drugem nadstropju v palači in je moral dati častno besedo, da ne bo iskal nobenih stikov s svojo ženo. Živi pod jako ostrim nadzorstvom. Cela carska družina s služničadjo vred je strogo ločena od sveta in stražno službo izvršuje velik oddelek orožnikov in vojaške garde, — Življenje carja je jako enostavno. Car spi dlje nego preje in vstaja od 9. do 10, ure. Pridno prebira časnike, mnogo je, čaj, sadje in prikuho, mesa ne mara in ne pije ne piva ne vina.Bolj priprosto ne more že nihče živeti, a bolj mirno tudi ne. Vsak dan mu prineso merico vina, pa se ga ne dotakne. Svojčas je prepovedal uživati alkoholne pijače in sedaj se sam strogo drži abstinence. Načelnik carske kuhinje je Francoz Charles Oliveier in dobi na glavo internirancev 4 rublje 50 kopejk. Sestavlja sam obedni list, a samo bolehni carjevič Aleksej si lahko izbira v jedi po svoji volji. Car in carjevič hodita na izprehod v uniformi polkovnika in molita vsak dan v hramu božjem Carskega sela. — Carica stoji po cele ure v cerkvi ali pred svetimi podobami kakor okamenela, nepremična soha, bleda. Le za otroke se še zanima. Sicer je vsa apatična. Samo tedaj se je bila bolj vznemirila, ko so odvedli njeno dvorno daitici in prijateljico Virobnvn v Peh-o-
pavlovsko trdnjavo, v ječo, ki je sosedna ječi, v kateri sc nahaja žena bivšega ministra Suhomlinova. Carica je zalo ljubila Virobovo, ker je privedla v Carsko selo Rasputina. Kadar se ne peča s svojimi otroki, ali ne pripravlja obvez za ranjence, bere pobožne knjige. — Car se obnaša povsem hladno proti vsemu, kar se godi, samo dogodki na fronti ga zanimajo. Govori samo o tekočih dnevnih dogodkih, a je mogoče, da se samo tako dela, zakaj jako dobro ve, da se pazi na vsako njegovo besedico, na vsako njegovo kretnjo; posebno njegovi zapiski so ostro nadzorovani. To ostro nadzorstvo je odredil Ke-renski, ki je izročil carja v nadzorstvo svojemu najvernejšcrt>u prijatelju. Ali kljub vsej ostrosti se ravna s carjem in carico jako ljubeznivo in postrežljivp. Car se je za vse to Korenskemu že iskreno zahvali!..
Romantična Turkinja. Iz Budimpešte poročajo: Septembra meseca lanskega leta so pogrešili hčerko turškega milijonarja Stani Keinala iz Carigradi, ki je bila malo poprej na obisku pri teti na Dunaju. Starši so vsi žalostni in v silnih skrbeh poizvedovali za njo, dokler se ni nekega dne dognalo, da je njih hčerka v samostanu redovnic Notre Dame v Budimpešti in da se je dala krstiti. Ko jo je oče obiskal, ga je sprejela hladno in se je branila oditi ž njim. Oče je prosil turškega generalnega konzula, naj potrebno ukrene. Dne 10. t. m. je bila sodnijska obravnava. Dekle je prišlo v spremstvu nun in ni hotelo spet kar nič slišati o domu, Obravnava je bilo odložena. Ko je hčerka prišla iz sodnijskega poslopja, jo je oče pograbil, nesel v kočijo in izginil ž njo brez sledu.
Konj stoje poginil. Nek štabni živino-zdravnik poroča, da je neki zelo polnokr-ven konj, ki so ga v miru prej čuvali, sedaj pri polku po dvainpolmesečnem brezhibnem, napornem vojnem službovanju po nekem napornem potovanju ponoči poginil in so ga zjutraj našli mrtvega stati na mestu, ki so mu ga določili zvečer. Raztelesenje razven razširjenja srca ni našlo ničesar ab-normnega. Domnevajo, da je smrt povzročilo otrpnjenje srca. Pač čuden in redek slučaj, da bi konj stoje poginil.
'	"""	■ ■ ■■ m« ■ 1.1	1 ■ ■ ■	.....
E=3 C3	CZ3 CZ3
Svojemu prijctlelju in fot>arišu
dr. Francetu S^žu
česfifamo najisl^renejše promociji.
ftreaniltf „s£09SNG<r.
Ljubljana, 20. jul. 1917.	3
EZ3 5ZZ3 EI3 EZ3 EZZ5 EZ3
32 drž. loterija. Glavno ravnateljstvo drž. loterije je priredilo to loterijo za vojaške dobrodelne namene, katere žrebanje se vrši 26. julija. Igralni načrt te popularne loterije je izredno bogat, obsega namreč 21.146 dobitkov v skupnem znesku 625.000 K; med njimi so glavni dobitki po 200.000 kron, 50.000 K, 30.000 K in 20.000 K. Vsi dobitki so izplačljivi v gotovini. Srečke po 4 K se dobe po tobakarnah, menjalnicah, loterijah, poštnih in davčnih uradih itd. Čisti donos je namenjen dobrodelnim in obče koristnim napravam.	j
Pri obolenju žensk, pri katerih se več ali manj pojavljajo težkoče pri odvajanju, se svetuje, da se v svrho odprave teh težkoč takoj prične z rabo naravne „Franz-Josef" grenčice.
zdravi trganje revmo 850 Ssetifas
Po jasniia i n prospekti zastonj.

v bližini Mestnega in Starega trga se takoj sprejme. Naslov pod soba 1734
na upravo Slovenca.
Kupi se manjša
ali
1751'
z vrt,om v Ljubljani. Cenjene ponudbe na Gizela Darbo, Gosposka ulica
c^in^ds 1 m m^sva&i^^i 1
nove in stare
| vsako množino.
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana -j ljubljanska industrija probkovih zaniaškovJ
fl .i

S1? *\V. SW « M" -c- «r-3

vešča slovenskega in romskega jezika v govoru	i
in pisavi, išča službe na deželi; gre pa tudi v	J
mesto. Nastop takoj I
Naslov pove uprava lista pod .šifro Pomlad 1731.	i
TraSlSc^Jst!, friaicl in pskiS
Skoraj še popolnoma nova, dobro ohranjena špecerijska s pulti, predali in stojali za olje iti za petrolej sc proda. Kje, pove uprava .Slovenca" pod št.«736, . če jc znamka za odgovor priložena.
Kupijo se že rabljene železne
_ _ ____® sS__i __
W /TO *S£f 3&I 5J
M&m piiUI^
(žoki), kakor tudi večja rabljena stiskalnica za grozdje. Ponudbe s ceno pod „Eabljeao 1760" na upravo .Slovenca".
V sredini mesta se išče suho, zračno
a w w
Ponudbe do 30. t. m. pod
na upravništvo tega lista.
.2L-4.
1759
10 minut od zrtraviškega doma, zelo pripravna za letoviščarje ali penzijonista. Cena 15.000 K. Naslov pri upravi .Sloveuca' pod 1748. Znamka!
Franivillnii !c sredstvo za potnlaje-ri<tI4Sy«5>i jen|e |aSi ki rdecc, svetle in sive 'ase in brade za trajno temno pobarva. t steklenica s poštnino vred K. 2-70,
RvrfT/ol ie rožnata voda, ki živo po-rdeči bleda licc. Učinek ie ču-
dovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2'fS Povzetje ( 83 vinarjev več. i:i,£lov za Zatocila
JflN GHOLICH, dro-jcrlja pri angelu, |j Brno 641, Mo.ava.	25 <5
DEČEK star 14 let, s tremi razredi gimnazije, želi vstopiti kot	1750
v špecerijsko trgovino v mestu ali tudi na de želi, kjer je trgovska šola. — Luka Pogačnik Češnjica p. Železniki,
V graščini na Fužinah p. Ljubljani sprejmo takoj
ki se posebno razume na rejo kokoši, Plača po dogovoru.	1768
Zaloge v Ljubljani: A. Šsfabon in tJulius Elbefrfc.
i. !i. mMrn k Sini!
potrebuje večjo množino
Natančneje poizvedbe istotam. 1771 (3)
15 let, samskega stanu, ki gre v kratkem na trajen dopust, se želi poročiti s samico ali vdovo primerne starosti, ki se dobro razume na kmetiji. Izučen je gP klobučarske obrti. — Ponudbe pod „vojak 1758" na upravo Slovenca. ™
Proda se radi rodbinskih razmer
¥
irri vrt za sadje in zelenjavo, lepo zdravo lego ob Pavi, pripravna za letno stanovanje, letovišče, tudi za manjšo tovarno, ker se na željo, lahko vpelje električna ali vodna sila. Vpošte-vajo se le resni direktni kupci. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »Bedka prilika«.
r
otvtnjcča iz 10 udov
1773
Obstoji iz rčeta, matere in osem otrek. Vsi so zmožni dela, r?zen treh malih. Oče se razumi tudi na mlinarstvo, čebelarstvo, vsa družina pa na kmetijstvo. Radi bi takoj nastopili. Obrniti se se je na upravništvo pod št. 1773.
Proda se z opremo težak, 3 leta star, 16>/2pedi visok
ter
VQ
za težko vožnjo. Več se poizve pri A. ZORI1AIJ, Ljubljana, Stari ,rg 32.	1790
1792
iz gimnazije za podučevanje za 3 ure na teden. Naslov: Marija Vidmar, Sv. Križ pri Ljubljani.
zmožna za vsako delo, z dobrim izpričevalom, se išče k dobri rodbini. Nastop takoj! Več se poizve Gradišče št. 10, II. Vhod iz Hilšerjeve ul.
Štepania vas 76, pri Ljubljani, prodaja do preklica samo ob sobotah po zmernih cenah raznovrstno blago za obleko in razne drobnarija. 1723
. m (sni v Mi} iiiilp, stari in ši .21
Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in p.sa.ni slroj., gramofoni, električne žepne svetilke. - Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na Siarem trgu 11.

vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj 3 liavčnk-š!a:nbilijev !
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Gaik
laassasK&sLsaaimi?. i
pripravna
m ES-lSS® D&Ft
se proda pod ugodnimi pogoji v ličnem trgu na ■Spodnje Štajerskem ob železnici. - Zraven hiše hlevi in vrt. — Ponudbe na upravništvo Slovenca" pod št. 1772. 1772 (3)
R) Tb7
sa
Hi Hi fif UP Ifif S- i !S
P P P' P p p	'1
<1
i MUlblilih iislll
m ••«» ffev '«3»' -v s
Vy i SšSa
Kje, liove upravništvo Slovenca pod št. 1737.
cerkveno ovc de, ce otue cerkvene ..... — oprave iti. — ■ -.....—
dobavlja najcenejše JOSIP VFiND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
lin
A#o!l JWi!?«'c«! c. kr. okrajni narednik, naznanja v svo'er.1, to? v i.renu '■'ig') Kožo t«r hčere Rožice pretužno vest, da se je r. i ! <•■•.< ;-cno-s '-pozablja hčerka, oziroma dobra sestrica
W* ™
■n


m
učenka IV. razreda Lichienthurnovcga zavoda
dne 20. t. m po kratki, zelo mučni bolezni v nežni starostj 11 lot preselila od nas med nebeške krilatce.
1'ogreb nepozabne ljubljenko bo v nedeljo, dno 22. julija 1917 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta št. 13 na pokopališče k sv. Križu, kjer so položi truplo v rodbinsko rakev k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 21. julija 1917.
je naprodaj. Več
poizva v Kopališki ul. št. 10.
Tovorne vožnje
za trgovce, agenture, ter selitve itd.
prevzema i 1» i ®
SE Metelkova ulica št. 13.
U slovensko -
se ašce
želim dobro ohranjena okna po 1 m visoka, 2 steklenih vrat, okro-:m:!iiiiiiiiiiHiiiii!iii!iiiiii::::t!iiiEii:i £fo in posteljnak.
Ponudbe s ceno na naslov: 1781 JOSIP FRENETIČ, trgovec v Landolu, pošta Hrašče pri Postojni.
Proda se breja krava
in ena krava s teletom.
Več se izve pri 1778 (3)
1793
Udissai 61, Mnisliana.
Proda se:
več konjske oprave, komati itd.
v Zeleni jami št. 141.
Kupimo:
1785
ali »
za neko tovarniško pisarno v Stubici, Hrvatsko. Ponudbe v obeli jezikih s sliko, prepisi spričeval in zahtevo plače na E. V.Feller, Zagreb, Jur j evska ul. 31. A.
dobro ohranjene
hraofmui
lake,
oljnate barve, Siriaež
Kemična tovarna barv
PercSitoidsdorI pri Dunaju.
sn
c ti 300 1 do 800 I. Ponudbe pod „Sod" na upravo tega lista.	1776
& V	H K« HBltfe-
z vso jjostjBnlSko in prodaJaljniOžko opralo in prosilalo tobaka.
Hiša je tik glavne ceste blizu dveh tovarn na Gorenjskem, 10 minut od kolodvora. Kupni pogoji zelo ugodni. Natančno sc izve pri posestniku Ant. If.cncinger, Javoraik 67, Gorenjsko. 1774 (2)
cd 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišiji ceni tvrdka S P? JF& «« «a o rn B SLr
k® sa ia	"sw is b v e.©.
2407
Ljubljana, Marije Terezije casia št. 13.
da bi me kdo obvestil za kako majhno stanovanje kjerkoli na Dolenjskem, hvaležna mu bom. Sem vdova s penzijo, brez družine, goriška begunka. — Obvestila nasloviti: Miroljubna ia skromna 1787 — na inseratni oddelek tega lista.
Želim vstopiti kot
v trgovino z mešanim blagom na deželi, najraje kje na Štajerskem. Znam dobro slovensko, nemško in italijansko v pisavi in govoru. Cenjene ponudbe na upravo Slovenca po št. 505.
v opremnem oddelku pliarmacevti-škega podjetja v Stubici na Hrvatskem se sprejme zanesljiva, pridna datna z razločno pisavo, katera je bila že v enaki službi. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval ter zahtevo plače na E. V. FELLFR, Zagreb, jurjevska ulica 31. K. 1783
Stev. 165.
SEUVENEC, 'dne 21. julija 1917,
Str. 7
Srbečico, flišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K l-00, vo-liki K 3-—• porcija za rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana. Marijin trg.1520
Slav. občinstvu in gosp. trgovcoin priporočam
slamnate
ln slamnate podplate za v čev!jo katere sem začel izdelovati, tako da ustrežepi lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobrb došla. Naj vsak poskusil FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 1622:
5flfl S/ 83*^*0!? 'ia Vam plačam, ako Vali IB El Wjt$ Jvi .^'JH šili kurjih očes, brali II II lf# Ms davlc in trde kože»
IIU M Kipr	tekom 3 dni s kore-
_Jp-F .jiamS n'no 'n bolečin
B9HHH9SSH -ne odpravi
Ria-Balsam. stvenim pismom
K 1*75, 3 lončki K 4-50, 0 lončkov K 7-50. Stotine labvalnic in priznalnic. Kemeny, Kaschau
(Kassa) I„ poštni predal 12/30(5 Ogrsko. 1042
zelo dobre vrste. 1000 za 27 K. pošilja po povzetju ali predplačilu
tvrdka IVAN UREK, Ljubljana,
Mestni trg št. 13.
1573 (12)
i
Ponudite
Kostanj
v hlodih ali polenju edino tvrdki
Vinko ¥abiž, ZaSec
Takojšnje plačilo proti duplikatu voznega lista. Kulantno poslovanje! Navesti je ceno, množino v vagonih in rok oddaje.
Konja!
Iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti ln težkočah v želodcu 2e več stoletij slovet kot krepdlo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega 4 polliterske steklenice franko po pošti ea 40 kron, mladega triletnega, Čudovito učinkujočega kot bol lajša-
Ioče vribalno sredstvo pri trganju v udih, 4 pol-iterske steklenice za 32 kron; 2 litra vinskega žganja K 28'—
Benedikt Hertl,
graščak, grad Golič, Konjice, Šfajer.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v LJubljani, Kolodvorska ulica 34a,
gfupi se 560 rabljenih
c ii žganja ali vina v velikosti 300 ''00 1. Ponudbe na naslov:
Jai^ke Traun,
LJubljana, Bleiweisova cesSa 20.
(za 1 dopisnico) Vas stane moj »"JW glavni ceuik, ki se Vara dopošlje 5-JŽ« — na zahtevo brezplačno, —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. zalo mik Eriix ši. 1552 (Češko.)
JJiUol ali ]etilono uro na sidro "K , 7-—, 8-—. VctJiio - spominske niltalu. ali jeklene* uro li 11—, K 2'—; n.rmadno radij, uro iz niklja ali ;oltla K n —.' Msivno BrobruoH.osko]it remont, uro suklrom K iu,— K20 —. Budilko. Btonisko in uro na stojnjo v volilu izbori po nizkih oouah. alotuo pismeuo jamstvo i'o-su.iapo pOTzotiu, Zamena dovoljena ali donnr nazaj
- i
UIaJ

ees. In M. fMJElifiara.
32. c. kr. državna loterija
li&uuiu a>:
za vojnoskrbstvene dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima
21.145 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron.
fatasil tfaisšisSi x<sažiffl 28©.C8a tasa.
Žrebanje bo javno na Dunaju dne 28. julija 1917, Srečka stsne 4 krone! - Srečka stane 4 krone!
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamis-strasse 6, po ioterijah, trpiikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih iu železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterijo
(oddelek za dobrodelno loterije). 1575
Henrik Weisz
Ustan. 1910.
fjft^
dobavlja po povzetju naslednje čevlje z usnj. podplati v vsaki velikosti. Kiziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dflmskih čevljev okolu K 30 -, K 35.-, K 40.—, in K 55. Par čevljev za strapac (bakanci) okolu K 48 —, K 60.—. Par čevljevza gospode K 40.—, K 45.—, K 50.—, K 55.—, in K 60. Bakanci z lesenimi podplati par K 25.—. Čevlji za otroke v vsaki velikosti. najnižje cene. 4 škatlje kreme za čevlje K 1.
E«
zakon, protokol 45.—, K 50,-
se iščejo za takojšnje deio in nastop:
2 uri od železnice v bližini Feldkirchna na Koroškem. Delo je v lepem graščinskem gozdu za pripravljanje 4 metre dolgih hlodov (krljev) in jesa za papirnice nad 2000 metrov. Delo traja do snega in tudi prihodnje leto. Dobra dnevna plača. Za prehrano, ki jo preskrbi občina, dobe delavci še priboljšek od gospodarja. 2elise4-6 delavcev z naddelaveem, ki razume tudi nemški. Istotako se išče izurjen Žagar na prav dobro dvojnato žago na turbino v Feldkirchnu. Nastop takoj. Delo skozi celo leto. Vprašanja na upravo „Slovenca" pod št. 1706 (če-le možno v nemščini).
Srbečico, potenje, sclnčarloo, hraste, Izpuščaje, kožne bolezni, stare rane
odpravi hitro In sigurno
Na uma?o In ne rti Si. Mali lonček 3 K, veliki lonček b K, družinski lonček 'J K z navodilom, K temu spadajoče Jan
tarsko milo 4 K. — Izdeluje Gero
milo 4 K. — Izdeluje	{H
SšifuSer, lakarnar, Kagy Ktiros 3jt gj
Po umrlem sinu, ki počiva na turških tleh, prodam naslednje predmete:
Vojaško uniformo, novo, zimsko, iz najboljšega sukna, bluza podložena s kamelino dlako, primerno za vsakega častnika.
Poletno uniformo, čisto novo, iz finejšega sukna, s širokimi hlačami.
Fotografični aparat, mali, z vso opremo, najmodernejši, posebno pripraven za g. častnike na fronti.
Fotograf aparat, veliki, star, po nizki ceni.
Kolo s staro pnevmatiko.
Par klopčevinssišh čevljev št. 43, visokih, primernih za stražuo osobje.
Dva godbena avtomata.
Hlače iz dvonitnega platna, nove, kaker tudi več nove iu stare civilne obleke itd.	1754
Ogleda se pri stariših: ANTON MflVEH, hotel Vega, Spodnja Šiška, Celovška c. 26.

v dobrem stanju, z vrtom, travniki, njivami in z gozdom. Pol ure od Kranja. Več se izve v Kranju št. 1S9.
za vožnjo kostanjevih drv iz gozdavSvib-njem nad Radečami, na postajo Zidan-most; oziroma se proda na licu mesta 80 m* omenj. drv za nizko ceno 1 Voznik se zamoro za potrebno dobo tudi oprostiti vojaške službo, Vprašanja ozir. ponudbe nasloviti je na:
Leopold Knez, Krško.
|j Zahtevajte slovenski cenik!	Naslov: Jos. Peteline, Ljubljana.
Priporoča se tvrdka
i I
p m2
M •*[ ffiK
Jm s« - M
Ji »m fe^ ^ ^
m	BT
pij
i
s
Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor tudi lusus-opreme vedno v zalogi. 1'ouk v umetnem vezenju brezplačen!
bUM VranftdHanskosa mostu, lavo, ob vadi tretja hiSa.
10Ietsia garancija!

Pl Iranfsk deželna podrnžsica i LJubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
| spreleiiia zava ovanja n rioživotjs in smrt, otroški,! dot, reatoa in ljudska, M?j»3<lM in jamluna uvarovenja
javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prv?m letu: Staire zavarovanj koncem
'eta 1914............................ . K 173,490.838-— -
Stanje garancijskih fondov konce-n leta 1914. ........•......K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovanem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66 '
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za SO^KH	.
naj se v iastno koris: obrne gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se spreim - /o «?o</ najugodnejšimi pogoji. ffiarije Terezie cesta št. 12.


i /S V S:
teFM Ji'
dobivate
v Specijalnl trgovini za milo
^IlMl
M vi i
Mil: 11 I

l{i!fii% lite h
m,
Isiotan tudi sveče, krema za čevlje, tov letna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno I
Hranilne vloge koncem leta 1916 .... K 1,137.683'37
Rezervni zaklad............ 95.1SO»92
Obrestuje hranilne vloge koncem vsakega pollletja s
Občina Drniš jamči za varnost s celo svojo davčno močjo in z vsem svojim premoženjem, vrednim
13 0 £ 1
lil
2:7
Hranilnica je pod državnim nadzorstvom.
uživa-pupilarno varnost ter se vsled tega sprejemajo tudi vloge mladoletnih, sirotinskih in cerkvenih zakladov.
iis aMb Sitelmi possiila ps t\ >
SELENBURGČVA ULIC/l ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
fimncim vojaške dobžive in hprovizaci-jske kupCije.
daje predujme na blago. :: eskomptira menice, fakture in terjatve. pospešuje trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz vloge na knjižice obrestuje po 4%. :: vloge na tekoči račun po dogovoru.

reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo,
_________________	sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po	........
Vloge v »Ljudski popo tnici«	j* «*> i gRezervni zakladi znašajo
so popolnoma varno nalo-	okroglo en milijon kron.
žene, ker posojilnica daje	««§8 I A I #|	Stanje hranilnih vlog je bilo
denar na varna posestva na	* '	koncem leta 1916 okroglo
deželi in v mestih.	'	26 milijonov kron.
.....,.,..............................brez odbitka rentnega davka katerega plačuje zavod sam zq svoje voznike,	...........................
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
«
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošt> in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskoriiptujejo najboljše.
pri Bohinjskem jezeru, v bližini Sv. Janeza, F i pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici.
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen,
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lore!ejsk;mi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju ias, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešujo rast biade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
Lonček po 6, 10 in 15 kron.
Po poŠti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor jo naslavljati vsa naro.ila
neke domače velike življenjske zava
Na c. kr. državni obitni šoli v Ljubljani se otvorijo v prihodnjem šolskem letu 1017,18 naslednji oddelki:
1.	Višja stavbna šola.
2.	Višja obr na šola mehanično tehnične smeri.
Na višjih obrtnih šolah traja pouk 4 leta. Za vstop se zahteva starost 14 let, dovršena spodnja srednja šola ali meščanska šola ali osemrazredna ljudska šola, sprejemni izpit. Namen višjih obrtnih šol je vzgoja stavbnih mojstrov, poslovodij, uradnikov in voditeljev stavbnih pisarn, strojnih tvornic in druzih industrijalnih podjetij ter samostojnih podjetnikov v strojni in stavbni obrti.
Absolventje teh šol imajo pravico do enoletnega prostovoljstva.
3.	Strokovna šola za lesno in kameno kiparstvo s tremi letniki. Sprejemni pogoji: Starost 14 let in ljudska šola.
4.	Javna risarska in modelirska šola.
5.	Ženska obrtna šola za perilo, obleke in vezenje. Sprejemni pogoii: i: kor pri štev u
Šolsko leto 1917/18 se prične 17. septembra 1917.
Vpisovanje se vrši 14. in 15. septembra 1917.
Podrobnejša pojasnila na črni deski ali pri ravnateljstvu.
V LJUBLJANI, 10. julija 1917.
C. kr. ravnateljstvo.
rovainice se odda za Kranjsko,
S to službo so združeni stalni dohodki ter je to mesto še zelo sposobno za nadaljnji razvoj. Popolno znanje slovenščine in nemščine ter zadostna trgovska in splošna izobrazba jc pogoj. Le odlični, kavcije zmožni gospodje se vabijo, da vpošljejo svoje ponudbe do 30. tekočega meseca na upravo našega lista pod „Prima reference"
Brzojavke: Promelbanka Ljubljana.
sbkaezas«?.'« i imiii e:■>
Telefon št. 41.
Centrala na Mm. il
'fcMta M Ufilll m pu U! Ustanovite 1661 -33 potanšs, M©gaa Klar^si trg
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, koutovue knjigo ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje in prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
g ™ m n »S B » S-i j Rffffl &fs
- So. Petra cesta. Maiš&l kapital 65,200.000 E( Rsserve 17.000.000 8
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih In inozoniskih mea
tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambB (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Ustmcna in pismena pojasnila in nasvet' o vsah v bančno stroko spadajoči transakcijah vsekdar jrezpinsno. St^nij« »lenariti vini na hranilna knjižice dne 30 novembra 1016 K 143,241.140.-,

Tisk »Katoliške 'iiskarne«.
»uMiiTssi.v..m-hmwmJ?ki iimu>»'mu 1—iHHnlii'Hl Izdata konzorcii »Slovenca«.	Oddovorni urednik Mihael Mošlcprc.