V nov šolski dan
933 zaverovanih glavic prvošolčkov je letos prvič sedlo v šolske klopi. Šolski vrvežje napolnil vsak kotiček, tudipred dnevi še v opoldanski vročini prijetne sence.
Šolske zgradbe — od tistih častljive starosti do tistih komaj pobeljenih — skrivajo za svojimi zidovi polno drobnih in nemalo žgočih problemov. Osnovno vprašanje, ki si ga mo-ramo zastaviti, so moinosti za kvalitetno vzgojnoizobraie-valno delo. Prostor in pomanjkanje učiteljev pa sta osnovni vprašanji, skorajda ž.e retorični.
V letošnjem šolskem letu novih prostorov ni, a tudi novih učiteljev skoraj ni. Učenci Štepanjskega naselja so do vrha napolnili šolsko zgradbo —šest oddelkov je morala prevzeti OS Ketteja in Murna. Novi do zgornje meje poini oddelki 1. razreda (ntaksimalno dovoljeno število je 36 učencev) po-stavljajo resno grožnjo moinostim za normalno delo. V gradnji je O, Nove Jarše, ki bo končana septembra prihod-njega leta; v eni izmeni bo 540 učencev. V letošnjem letu za-sejane lopate za OŠ Štepanjsko naselje, OŠ Dolsko in prizi-dek OŠ Leopolda Mačka-Boruta bodo razmere omilile, a nič več. Resno je ogroien tudi cilj: 20% učencev v celodnevni osnovni šoli in 20% v podaljšanem bivanju do leta 1985. Možnosti za prehod na celodnevno osnovno šolo zo zdaj ni-mamo, novi oddelki 1. razreda pa zmanjšujejoštevilo oddel-kov podaljšanega bivanja. Zato je še posebej utemeljeno pri-zadevanje za sočasno gradnjo nove fziinske soseske in osnovne šole. Tu bomo zasadili lopate marca prihodnjega leta.
In dko bo opravljal tako odgovorno delo, kotje vzgoja in izobra-ževanje? Število uslrezno usposobljenih učileljev se manjša, čeprav tistim delavcem, kinimajouslrezneizobrazbe, nemoremo iekarna-prej očitali nesposobnosti; le veliko več dela morajo vložiti, da bi za-dostili osnovnim zahtevam. Kljub zaskrbljujočim problemom in na videz nerešljivim teiavam pa pedagoški optimizem še vedno razbija pesimizem, navideznv nemoi, pa tudi kačurstvo.
Vendar tako sianje zahteva resno in poglobljeno delo. Ko bo šola v celoti poslala »naša«, bo pol laijo. Ne samo učenčeva ocenjena uspešnost, lemvečplemenitenješolskihprogramov, neumornosode-lovanje šole s krajevnimi skupnostmi, drugimi tozdi, družbenimi or-ganizacijami in društvi — vse to in še kajje rešljivo lakrat, ko šola v celoti postaja naša.
Zato 933 razgretih glavic z rumenimi ruticami negotovega koraka frrek 5 pločevino napoljnjenih cest čaka na nas.                J.LAH