T Plačilo za dolgotra|no robslvo: — bafonetl ln svinec — ! Stev. (No.) S12. Chicago, HU 2. septembra (September) 1913. Leto (VoL) VIII. Stavka rudarjev v bakrenem okrožju ne bo končana dokler družbe ne priznajo unije. Tako se glasi odgovor štra)kar|ev, ko so |lm baroni bakra namignili, da na| prezrejo W. F. ol M. — Konlerenca v Chlcagl za nadalfnl načrt boja. Rudarji stoje trdno. Calumet, Mich., 28. avg.—Stav-x ka v michifanakih bakrenih rudnikih ne bo končana, dokler lastniki rudnikov ne pnsnajo Western Federation of Miiiera kot reprezentativno telo vseh delavcev, ki delajo pod zemljo. Tako ae glasi odgovor stavkajočih rudarjev na poročilo, katerega je predložil guvernerju Fer-} risu sodnik Albet Murphy. V tem poročilu namreč sodnik'Murphy omenja, da so se baroni bakra v toliko ganili, da so proti njemu namignili, da ao pripravljeni dovoliti rudarjem krajši delavnik in neke druge olajšave, ako se zadnji takoj vrnejo na delo in prezrejo organizacijo W. F. of M. To je do danes prva koncesija od strani operatorjev, odkar traja štrajk, kamero je dal v javnost guverner Ferris in katero mu je kakor rečeno — uradno »poročil sodnik Murphy, ki je kot guvernerjev osebni zastopnik pravkar končal preiskavo položaja v okrožju stavke. Iz poročila je dalje razvidno, da je Murphy posvetil več paznosti stališču operatorjev, kakor pk zahtevam rudarjev. — Murphy v poročilu ničesar ne o-menja pod kakimi pogoji so rudarji pripravljen» Juv»f>rrv da rji valed tega protestirajo proti takemu poročilu guvernerjevega pooblaščenca m izjavljajo, da ne odnehajo od boja, dokler baroni bakra ne priznajo unije. V oets-• lem pa sodnik Murphy poroča gu»-vernerju, da so lastniki rudnikov ~ krivi nemirov in izgredov. Za stsvkarje je ta izjsva velikega ^mena. * V|spl osnem vlada mir v celem f štrajkaskem okrožju. Izzivanja m napadi od strani miličarjev •in de-putijev se seveda nadaljujejo; ni ga dneva, da se ne bi kak rudar pritožil zoper surovost oboroženih hlapcev kapitalizma. Sempa-tja se zgodi tudi kaj smešnega. Te dni je vojak, kateri je stražil "rockbouse" v Allouezu, opazil nekaj črnega, ki se je počasi pre-- mikalo v bližini. Mislec, da je gruča "groznih štrajkarjev oboroženih od pet do glave", je vojaka kar kurja polt oblila in ka kor blazen je pričel streljati v dotični črni predmet, kateri se je ' zgrudil na tla. Ko se je "hrabri' vojak potem počasi približal "sovražniku", videl je, da je ubil nedolžnega — konja, ki se je pa sel ob potu. Do danes je država Michigan izdala $204,000 za vzdrževanje milice v bakrenem okrožju. Sirmo Houghton in Keewenaw county i-mata stroškov $50,000, ki jim morajo plačati davkoplačevalci. In stroški rastejo vsak dan. t Konferenca v Chicagi. Chicago, 29. avg. — Včeraj so imeli uradniki Western Federation of Miners v Briggs House konferenco glede stavk v Michi-gsnu. Najbrž ao izdelali načrt za nadaljni boj med rudarji m baroni bakra. Charles H. Moyer, predsednik federacije, je dospel is Denverjs in tskoj po konfe-rnci pojde v bakreno okrožje. Podpredsednik C. E. Mahonev se je povrnil iz Calumets in izjsvil, da je bilo tamkaj vse mirno dokler niso baroni bskrs importi-i4li večje število "gimmen" ali oboroženih tolovajev rz New Yorks. Ti tolovaji so ubili dva stavkarja. Sodnik Murphy je v svojem poročilu ns guvernerja obtožil barone bskrs, ds so krivi vseh nemirov kakor tudi dvojnega umora. Na podlagi te Murhy-eve izjave — rekel je dalje Ma-honey — bo sedaj Western Federation of Miners zahtevala, da guverner nemudoma odpokliče milico do zadnjega vojaka in stav karskega okrožja. Kajti če guverner po svojem zastopniku pri-znaje, da so rudniške družbe krive nemirov, je njegova dolžnost, da družbam odvzame sredstvo za nemire — milico in druge impor-tirane tolovaje. Ako hočejo baroni bakra se dalje imeti štrajk, naj ga imajo, Hoda brez državne milice. Iz Calumeta je prišel v Chicago tudi Joseph D. Cannon, generalni organizator federacije a svojo soprogo. Obiskala bodeta vae seje chicaških strokovnih unij in apelirala za denarne prispevke v pomoč stavkarjem. Zopet slovenski stavkokazi. — Zavedni rudarji se trdno držijo. Calumet, Mich., 27. avguAa. — (Pos. por. Proletarcu.) — Cenjeni sodrugi! Boj s kapitalisti se nadaljnje. Neznosno je Se, ksr počenjajo m i ličarji tukaj. Z golimi jami in bajoneti nspadaje mirno ljudstvo po ulicah in po nedolžnem vlačijo ljudi v zapor, samo da bi s tem prisilili delsv- stvo v staro sužnoat. Ali za enkrat so se zmotili. Ogromna večina rudarjev se zaveda, da so ljudje m hočejo, da se z njimi postopa kakor z ljudmi. Puške in bajoneti ne strašijo več delavcev, kakor jih ne ostraši zapor niti vse laži v kapitalističnem časopisju, ki je podkupljeno, da laže ameriški javnosti, češ da je štrajk izgubljen. Naša unija raste. To je dokaz, da o porazu še ni govora. Bratje rudarji! Stojmo trdno kot skala in zmaga mora biti naša, magari če traja boj do 19151 Omeniti moram — dasi teško — da med neznatnim številom izda-jic, ki so se dali pokupiti od kapitalistov, da opravljajo sramotno delo skebov, je še vedno največ Slovencev. Menda zato, ker so Slovenci vedno teš^o delali kakor mule in pasje hlapčevstvo jim je že tako daleč predlo v meso in kri, da se tudi sedaj ne morejo vzdržati, zato pa skebajo sebi in drugim na sramoto. Sram vas bodi, Judeži in Efijalti! Le dobro si zapomnite: poznali vas biodo zavedni slovenski delavci povsod in — I bet you boots — kesali se bote tudi vi, ali prepozno bo. Opozarjam slovenske delavce, da ai naj dobro zapomnijo njihova imena, kajti kakor hitro ržaj, Joe Kreus, Frank Kovačič, Peter Ma-jerle, Steve Turk, Ignac Lavretič, Martin Majerle, Joe Rupe, Geo. Koče, Frank Kump, Frank -Bre-zovar, Martin Umek, Jote Perko, John Kokol, Mike Angelski, Steve Periček, John Cvetič, Joe Sečen, Maljko, Nik Bddovinae (Ilrvst), Matt Majerle, Mike Frdič, Joe Žalec Hrga, Matt Ro-gina, Joe Met oš, Matt Fabac, Matt Spebar, Jack Graliek, Martin Verderber. Amen. Ostali pridejo na vrato prihodnjič, fe ne ustavijo svojega umazanega početja. Prazen je vaš izgovor, stavkokazi in izdajice, ds nimate kaj jesti. Zakaj ne greste v unijo pa bi dobili za življenje. Tolik« seveda ne bose dobili, da bi nosili na banko, a ne bi vam bilo treba sedaj skebat. Ne mislite, da hote štrajk ubili. O ne, mi bomo štrajkali 10 let če je treba in moramo zmagati. Štrajk gotovo ne bi trajal dva meseca, ako ne bi vi svojih nosov vtikali tam, kamor ni treba, kajti od drugod ne prihajajo skebje. Toda vaše odrte koati ne mirujejo in take ste v škodo nam, sebi in svojim otrokom pa v večno sramoto. Srčen pozdrav zavednim alo-venakim delavcem in delavkami šiseis Amerike. Ževestekdoeem. (Nadaljevanje na 4. strani v 1. koloni.) Strajkarji v "copper county" so veseli in upapolni zmage. Za seboj imajo nad 3,000.000 linijskih delavcev. Obl|ublll so (lm moralno ln llnanclelno pomoč« Oči vseh zavednih delavčev so uprte v or|a£kl bo) — bo| dela ln kapitala. Calumet, Mleti., August, 30. Položaj štrajka v bakrenem o-krožju je neizpremenjen. Ako nas situacija ne vara, pojdejo kapitalisti s svojim Shawom iu McNaughtonom na čelu, —kmalu na kolena. Fafkt je. da je v vseh 79 rudnikih, kolikor se jih nahaja v bakrenem okrožju — komaj JiOO skebov. Seveda je treba pojasniti kakšni so ti skebje. Niti ene#a poštenega in dobrega delavca ui med njimi. Nekaj med njimi je propadlih delavskih duš, katerim vsako pošteno delo smrdi, največ je pa bivših "bos-sov" kateri se boje za svoje šar-že" ter sedaj hodijo ležat v rudnike. Rude le malo pride na površje, kar jo pa pride, tisto pa potem vozijo od enega rova do druzega, da jo šitrajkarjem kažejo. Strajkarji se tem kapitalističnim trikom seveda smejejo, kar kapitaliste hudo jezi. Kapitalisti imajo od sedanje skebari-je velikansko izgflt><^ Skebom morajo dajati velike plače^ povrh tega pa morajo vsakega ske-ba_ čuvati noč in dair deputy šerifi. Slaba prede skebom, a*ko jih dofoe v roke Slovenke in Hr-vstice. Vkljub temu, da je še precej vojaštva in pohio detektivov, vendar še večkrat kakšen junak dneva izgubi svitlo zvezdo in samokres, aji ga pa ženske oplju« vajo. To se seveda le takrat zgodi, ako si kakšen pijani "žan-dar" prilastuje več pravic, kolikor jih ima. V splošnem pa vlada med štrajkarji lepa disciplina ln vzorni red. Dosti zabave imamo tudi z nekaterimi listi, kateri pravijo, da so delavski, toda v svojih stopcih kažejo štrajkarje v slaibi luči in prinašajo neresnična poročila. Kadar sem dobre volje, preči taiu take laži na shodih, kjer so dvorane nabito polne, da »trajkarj! vedo, kje so tisti njihovi prijatelji. Videti je, da te lekcije ne kaj zaleže jo. "Amerikanski Slovenec" v svojej štv. od 26. augusta nekaj popravlja. Medzi u-redniki v Jolietu pravijo, da so vrjeli "The Chicago Daily Tribune". Da "A. S." vrjame temu listu, to smo mi že davno vedeli. "The Chicago Dailv Tribune" in "Amerikanski Slovenec" sta si namreč brata, onadva, roka v roki, toplo zagovarjata današnjo formo suženjstva in kapitalizma. Vedno bolj pa štrajkarji povprašujejo za "Pro-letarcem". Kdor pri prvih ne pride, ga sploh ne dobi. Posebne za zadnjo štv. je bil cel direndaj. Tudi na "South Range" bi radi dobivali po več iztisov. 'Proletarice" je list,kateri ima bodočnost, zato se naši dragi prijatelji tako jeze. / Strajkarji so veseli in z mirnimi očmi gledajo v bodočnost. Vedno dolbivamo vesela poročila iz raizliwnih krajev "Unije". Včeraj smo dofbili brzojavno poročilo od Frank Morrisona, tajnika in blagajnika od "American Federation of Labor". Brzojav se glasi, d* je eksekutiva omenjene unije im?la, posebno sejo, na ka-terej so v imenu 2,400,000 članov soglasno sklenili, da kolikor je največ mogoče pomagajo štraj-karjem tudi financielno. Drugi jT brzojav je prišel iz glavnega sta V na * 4 1 1 \ t « it TIT amUa aw. A C A na "United Mine Workers of A-merica." Ta brzojav se glasi, da je izvrševalni odbor "U. M. W. of A," sklenil, da se da iz blagajne omenjene unije v pomoč štrajkarjeni v bakrenem okrožju leipo svoto $100,000. Tretji brzojav je prwjl iz But te, Mont. Ta brzojav se glasi, da l>odejo vsf rudarji v Butte, Mont., (katerih je lepo število; odstopili enodnevno plačo v pomoč svojim boreči m bratom v Mišiganu. Da se štrajkarji tako dobro drže, mnogo pomagajo številne para«Te in shodi. Ker pa je na velikih mednarodnih shodih v "Palestra Ring" le kratko odmerjen čas govornikom, katerih je včasih 10—12. — zato včasih priredimo poSebne shode za Slovence in Hrvate v "TaljanskeJ dvorani". Dvorana je vselej polna. En lep tak shod smo imeli dne 24. augusta. Dne 26. august a ipa je bil shod na Ahmeeku, kjer je poleg drugih govoril tudi Walker, zastopnik rudarskega oddelka od "A. F. of L." Wallker je po govoru takoj odšel v Illinois, toda obljubil je, da se kmalu zopet povrne. Lepo manifestacij-sko parado smo imeli dne 27. augusta. Prišli so tudi na Calumet (kot pridejo k vsa m večji udeležbi) štrajkarji iz Ahmeelta, Copper City, Mohawk in iz drugih bližnjih naselbin. V ogrom- Nndaljevanje na 4. strani v 5. koloni.) Liet za koriati d«lav-okofla lludatvb. Delav-el so oprevtftenl do vatgs War productra|o. This paper la devoted te the Intereele ol the working class. Worker« ere entitled te ell whet they produce. PAZITE! ne številko v oklepa|u-ki se nehale poleg ve-šege naelove. prilepile« nega »podajali ne ovitku. Ako (313) )e Številke . . tedal vam a prihodnjo številko nešege liete poteče naročnine. Proei-mo, ponovite |e tekel. iTïo^^.P^V^.'°,,u*: 2146 Blue UUnd Ave "Dclavy^vseh dežela, združite se' Iz naselbin* Virden, III, Aug. 21. 1913. Pri na« »e vedno brezposelnost nadvladuje. Stari rov "North Mine" je res začel poslovati ie pred mesecem dni, toda tamkaj ni posla za vse tukajšnje brezposelne premogarje. North Western E. R. železniška proga, katera črta Illinois v bližini Vir-den in je imela zaposlenih nekoliko tukajšnjih premogarjev, je tudi ravnokar dogotovljen. Kdor je sedaj tukaj brezposeln, mu je za enkrat skoraj nesmiselno računati na kak zaslužek, prj 21. maja t. 1. pogorelem rovu "West mine", kjer smo bili tukajšnji Slovenci zaposleni, so sicer že nekoliko popravili ostanke ognja in pripravljajo za novo stavbo, toda k temu potrebnega materja-la še ni na licu mesta, Micer oue-tajo, da ima isti dospeti vsaki čas, toda skoraj je gotovo, da oni, ki čakamo na delo v "West mine" ost&nemo brezposelni vsaj do meseca oktobra. Ogenj pri rovu nam je uničil zaslužek, nenavadna suŠii iu vročina je pa «ko ro uničila slednjo zelenjad, ki bi nam bila v pomoč pri neznosni življenski draginji. Tak je torej tukaj naš delavski položaj. Ker sem vse to svoječaano opiaal in razvidel, da so cenjeni rojaki, v polni meri upoštevali; ravno tako naši urarji in zlatarji, kakor tudi delavci, da so se nas splošno ognili, kot garjevih "psov", sem prišel do popolnega prepričanja, da je "Proletarec" jako upliven list med Slovenci, ter, da ga gotovo povsod čitajo. Ker sem bil že skoro tri mesece brezposeln in mi je bilo živeti v tako tužni okolici, da sem si že od srca želel nekoliko razvedrila, sem dne 8. aug. z veseljem stopil na vlak, ki je vozil v Chicago in tretji dan obratno — za en;o tretjino navadne cene. Dasiravno si nisem v Chicagi popolnoma osvežil duha se oprostil o-tožnosti, sem imel vendar dokaj osveževal-ne^a užitka in še več bi ga bilo, če bi mi ticket ne bil dolo leal ure — slovesa in polnoma pobijam dopis v "Prole- tarcu," glaseč se iz Fran k lis, Pa. Kaj bomo s "Proletarcem", če je i-, »¡m MHrMÍkdollx>I,olnu,na z& n[('> 011 ih,ii le ste se vseeno «motili.) Marsikdo Kar obstoji "Proletarec" bi bil začudenja presenečen, ~ nA ¿ ^ n UWm urade v zvezi s stanovanjem in iste v stanovanjskem oddelku me-»ta. .laz se nisem temu prav niš I Naroda do sedaj. čudil in tudi prednosti tega si nisem hotel pustiti navajati, ker aem jih kar sam zapopadel. Tukaj se ne gre za baliarijo, da bi tujcu razkazovali velikanske | uradne in dokler bo, ne bo storil za svo je ljudstvo toliko, kot je "Glas k * Ako iiui ho kdo ugovarjal, sem dragevolje vedno in vsak čas za odgovor. Sedaj brezimen dopisovala! kar z odgovorom na dan, bomo le videli, kaj da bo. Vprašam te: kaj ZVU«tanejo velikanke vendar Je ie GL, IM. ,«redil voU deiurja kakor .naj« „Jd.br«. » n.Se l,ud«vo! K«Uj , "J: * 0 . • i- še kakšen podučen članek M aleparake drnlb«. P redno« J, ' (,e !a ' M Jln« Narod." j. t»k.. Prvič ne «M tol.ko « stnik _ ifinn iih druine \io'/nii na delo in I* a«'«1 J . . . jemmna, ur^ «»nj ... venakerau kapit.h.tu, meodiičnega v dvajsetih letih, Širjena po celem svetu med vsa- kar on izhaja, kolikor napiše in kim narodom in v vsaki državi, v naredi "Proletarec" v enem letu, CHI3H0LM, MINN. Želim Vam v kratkih vrsticah pojasniti tukajšnje delavske razmere. Niso tako dobre za delavce, kakor izgledajo od zunaj. Treba jih je revidirati od znotraj, pa se bo vsak prepričal o njih. Vedno čitam razno časopisje, f>a nikjer ne najdem nič poroča-nega o tukajšnjih okoliških chis-lolmskih krivicah, ki se nam de-aveem navadno dogajajo po tukajšnjih rudnikih. Naj omenim vsaj* površno le enega teh rudnikov. di danes delavstvu, ki še ni orga nizirano v nobeni crganizaciji 1 S soc. pozdravom! Delavec. enih bolj v drugih manj. i pa bi bilo še dobro. Jaz le pravim, Kapitalisti so že sprevideli, da da tak list kot je "Glas Naroda "( se bliža njih konec in z njimi tu- beri le, ako ga dobiš, ne podpiraj di poslanci raznih držav, zato so ga pa nikar. Ako dortiČni dopiso-se začeli vdajati in nekoliko zbolj valeč tako dobro ve, zakaj se ne šavati delavske razmere. Res, da podpiše s pravim imenom, zakaj niso dosti boljše, ali vendar se po- se skriva za dr. št. kjer. je ver zna. Oni že čutijo, da jim voda v članov skupaj, katerih je morebi grlo teče in to vse radi teh "pro- ti komaj četrti del takih misli, kletih socialistov." kot je on. Poglej vendar člane, Tako so tudi naredili v državi oziroma delegate zadnje konve« Oregon, kjer so postavili zakon «ije S. D. P. Zveze, kateri so se skoro enoglasno izrekli za "Pro-|letarca" in si ga izvolili za svoje , v* » Mireiroii v uv k ler s* uoutriuce Ul, glasilo. Seveda, Ti bodeŠ morda tako teano omejeval ^«.Inegaj-^on »H»'-, » „ke!. da el.„i ni,o . - i • '- 'tem, ali ne l>oš, Jaka! Gotovo so za deset urno delo. To je pa Slo prazni žep kapitalistom po glavi, posebno v h*»v*Wffii Oregon City, kjer as papirnice in okrožja. Toda v tem omenjenem okrožju sem se sešel z rojaki, ki smo si že pred deset in več leti segli iz rok v roke in se nagovarjali — aodrug t, potem se razšli za vsemi božjimi vetrovi in sedaj se zooet v Chicagi sešli. Prilika je bila tudi narsikomu. z oči v%Či pogledati in z roke v roko seči v prvič, dasiravno se že dalje časa poznamo pod geslom — sodrug." Že predno zapustim unijsko postajo. se mi pridruži, stari znanec, sod. F. Petrich, kteri me popelje .naravnost v socialistični glavni stan na North Market Str. Ko vstopimo v prvem nadstropju, ugledam stroj poleg stroja, namreč pisalne stroje, za katerim vsakim je sedelo angeljsko bitje, Naenkrat se upre v me na ducate nebeških oči, govoril bi bil rad, toda vedel nisem kaj, objednem sem se moral tudi dostojno obnašati, ker sem bil od soproge nadzorovan* V ozadju je bila cela vrsta 'prevajalcev vsc.il babilonskih jezikov. Podal sem se tja in z njimi občeval. Kdor hoče vse to vestno ogledati, bode kmalu prepričan, da Sojarja in "Amerikan-skega Slovenca" še mnogo dela čaka, če hočeta svojo nalogo rvr-šiti, to je socializem v Ameriki uničiti. Torej naprej z obiski. Obiskal sem glavni urad S. N. P. J. Ker je bil br. glavni tajnik rav.no v prostem času, ki je za počitek, zvečer od 8. ure naprej, — ko sem ga posetil, sva se dalje časa raznotero pogovorjala in konečno mi je razkazal vse običaje urado-vanja. Mislim si, da najbrže ni nobena slovenska jednota ali Zveza boljše urejevana, kakor je ravno S. N. P. »T. Pri uredniku Glasila nisem imel ravno toliko sreče, da bi mi kaj razkazal z ozi-rom na urejevanje, ker baje ni bilo ravmo posebnosti na razpolago. Proletarčevega urednika sem bolj vestno opazoval in videl sem, da ima že za eno številko naprej gradivo urejeno, predno prejšnje izla, torej ni Čuda, ako ne more dopisov sproti priofcčevsti, _ kakor dohajajo. Jaz svojega vem, da bode čakal vsaj dva tedna, če se sploh ne ponesreči. (Op. ur. s Malo 111 ur, pa so moTali zdaj narediti oeemumo delo. Natto so hoteli, da| bi delal en mož za dva, kar jim pa nt šlo tako gladko, kakor so| mislili. Neki večer se je Z bližnje-1 se prej na dr. sejali pogovorili o tem in svojim delegatom naročili. Naj bo za danes, pa drugič kaj več. Ako mi boš odgovoril, pa ga mesta Portland-a pripeljaloH«^ še kaj več izveš več članov unije I. W. \V. in so-eialistov. Ustavili so delo v dveh papirnicah, v tretjo pa niso mogli, nakar so se obrnili nazaj preko tamkajšnega mostu, kjer so jih zgrabili ondofcni šerif in se drugi kapitalistični hlapci. Odvedli so jih v zapor okrog 45 a takoj drugi dan so jih nekaj izpulili, druge so pa pridržali. Ko je prišel dan obravnave jim pa niso mogli dokazati kateri so bili zraven in ker niso nič škode naredili, so tudi tiste izpustili. Kapitalisti v Oregon City m zopet za eno blamažo bogatejši, de-4avci pa nekoliko na boljšem. (Ne vem pa ne prav gotovo, kako natanko se je godilo, ker jaz nisem bil tam; sem le od drugih tako «ve.4*4.}--Ako dvajset let nazaj, vidimo, da so so se takrat kapitalisti še brigali za delavce oziroma poslan ci v raznih zakonodajah in so se Tebi. naš vrli list in zagovoVnik delavskih pravic, želim obilo u speha! Le tako naprej po zavrtani poti in zmaga 1m> naša prej. kakor si kdo mislif » John Kurnik. BLACK DIAMOND. Ker se že dolgo nisem oglasil Vam zopet sporočim nekaj podat kov iz naše naselbine, da ne bo ste mislili, da smo tu vsi zaspali. Organizirani smo tu v uniji V. M. of A. Na dan 11. augusta smo odložili kramp in lopato. Zastavkali smo radi enega moža, ki je bil odslovljen. On je rodom Meksikanec, toda mož fjrave-ga značaja, ki se bori za naie interese. Nobenemu rojaku ne svetujem hoditi sem -sa Msm, dokfcr ni stavka končana. Kakor hitro se malo | bo pa to zgodilo, bom spoltocil v tem listu. Nadalje imamo tu štiri različna jim le posmehovali, a sedaj je vse I društva, ki spadajo k raznim jed-drugače, akoravno ne veliko. To notam in zvezam. je pa le radi tega, ker se delavci bolj zanimajo za svoje delavske liste in socialistično stranko ter unionizem. Ali dobi se še doeti ta- Tudi piknikov se nam ne manjka, da ae lahko zabavamo. Kar jc najboij potrebno, tega pa nimamo in to je — socitlistič- kih, kateri ne vrjamejo tega in I m klub. pravijo, da so le kapitalisti tako Tu nas je lepo število Sloven-dobri in so sami od sebe plačo eev da bi ai čisto lahko ustanovili zboljšali ter delavni čas skrajšali. Tudi je dosti takih, ki pravijo, da mora biti tako, da so eni bogati, drugi pa revni. Seveda, to so 1* tisti, katrei ne berejo delavskih listov; ali jih pa berejo, pa ne mislijo, kaj berejo, ali sploh nočejo klub. Žal le, da je p« malo takih Slovencev, ki so pravega soc. mišljenja. Dosti jih je, ki se boje socializma, kakor hudič križa. Ne vem, si 11 mislijo, da smtol socialisti anarhisti! Ce jim kdo vrjeti, kar berejo. Pravijo, da ta- r" m '8 . "" .♦„.«v- nra* i i«. • . „ T>'.» , pove kaj od soc. stranke, pa pra* ko ne more biti nikdar. Pnsel bo ' ^ ^ f(> ^ gploh ni_ čas, ko se jim bodo oči odprle mL <«\vTe11 " * * bodo sprevideli, kdo je imel prav. to je resnica, če bi bili vsi ljudje takšne misli potem ' ;—■* " • I on i vsi i J un je TaK*n*- k--— V stev. 181 Glas Naroda sem I. bi R0 nflm kdaj „bolj bral dopis iz Ralph t on, Pa., v ka- |a| ^ iR](ynin\ položaj. terem piše dobesedno: Nimam namena dalje kriltizira- " Velikega pomena je tndi gla ti, ker oni pač ne vedo, kaj pome- silo organizacije. List organizaci- nj beseoke zem lje, ?e £oiK»t. t« k«jo. prigan.ia.či. £>-koli in okoli, kakor bi bili vsi besni. Že tudi najslaltšc organziran delavec ne more dolgo obstati tu kaj. Tu se izkorišča do Rkrajno*4ti Prišlo je že v navado, da pravi jo vsakemu ki obstoji tu že kake tri mesece: "No, ta je pa že naš irtar, domač majnar, je že dolgo tu!" Večina je tu takih, ki so prišli šele pred kratkim iz stare domo vine. Ti se dajo najlažje izkori ščati do skrajnosti in sicer, koli kor se le onim poljubi. — Pa še nekaj ! Ce si že tako sTcčen, da narediš svoj "Siht", se 1 i pa že kdo priključi, in da prideš le sa mo za eno minulo prehitro k hod niku, pa že zopet izgubiš polovi co svoje dnevne plače, za katero si se prej cel dan mučil v sragah Plače najdeš pa 'tudi vseh vrst sramotne tukaj. To naj za danes zadostuje. Srečni smo pa delavci danes vsaj toliko, da imamo dane« žie vsaj svoj delavski list "Proleta rce", kjer že jasno, brez strahu kritiziramo današnjo gnjilobo a krivice, ki se nam že kar javno Sode. Kakor sem poprej opisal, se go Waukegan, 111. Prosperiteta, o kateri je kričalo kapitalistično čaaopisje po izvolitvi demokratskega predsednika, da se vrača, je gotovo na poti poginila, ali pa vsaj zaspala. Skoraj od vseh strani se poroča v delavskih listih o štrajkih, brez poselnosti in druziii neugodnostih, katere mora prenašati proletariat. Tudi v Waukeganu nismo pri tem nič na boljšem. Cu-krarua, (tvorniea sladkorja), v kateri je bilo vfioeleuih okoli 700 delsvcev, je za nedoločen čas odslovila skoraj vse delavce; v žičarni American Steel and Wire Co. se pa dela po pet, nekateri pa še celo samo i>o tri do štiri dni na teden. Kar je drugih tovarn, so pa tako majhne, da skoraj ne pridejo v poštev. Zatorej ne svetujem nikomur hoditi za delom v Waukegan. Kdor je prizadet s tem, da nima dela in se misli seliti v drug kraj, naj zaupa samo pravemu delavskemu listu, ali pa osebi, na katero se lahko zanese. Ne sedite pa na limanice brezvest nim agentom, kateri imajo oglase v listih, in to tudi v slovenskih, češ, da rabijo toliko in toliko delavcev, da je dobra plača in stalno delo. Neštetokrat se je ž/e zgodilo, da so bili delavci zapeljani po takih "poštenjakih", da so prišli iz bede v še večjo bedo in iz suženjstva v še večje suženjstvo. Kadar se bodo razmere zbolj šale, ako se sploh bodo, bodein poročal. J. Zakovšek. Op. ur.: Poročajte tudi sicer pogosteje! Pozdrav! Virden, IU., Aug. 22. 1913. Dne 17. t. m. sem poeetil naše vrle slovenske pevce v Spring îeld, lil., ksteri so imeli svoj piknik na Maple Str. Nelson farm vako se jim je piknik obnese 1 v 'inaueielucm oziru, mi ni čisto nič znano. Konštatirati pa zamorem a se je z mora ličnega ozira prav odiro obnese]. Prosta narava že sama ob sefoi nudi Človeku dokaj razvedrila, tem večji je pa užitek, , h . t -t ko je človek v družbi sebi jedna- ^^ ^do^ujejo. ko mislečih ljudi, ki si skušajo v i>ro«ti naravi z raznoterimi šalji-vostmi osvežiti od vsakdanjih muk oftVpnjeni duh — razvedriti in osvežiti ga za nadaljnjo borbo obstanka in napredka. Se pred malo leti je vladala v Springfiel-du med Slovenci popolna egiptovska tema. Toda največji mračnjaki še niso bili zadovoljni s tem; želeli so še vec teme in nadvlade. Ustanovili so svojo cerkev, dobili "pastirja". Sila na eni strani je rodila protisilo na drugi strani, kakor vedno in povsod. Da so naši sodrugi zamogli konkurirati proti črni sili so si ustanovili soc. klub, v tem zopet organizirali »evski zbor in konečno še godbe-ni oddelek. Kjer so posamezniki, povsod pomeni to za dotičnike velikansko irožrtvovalnost. Toda česa vsega dobra volja in brezmejna v z* rajno* t ne premagata. V tej kratkej dobi »o se ti oddelki čudovito dobro izveibsli. Vso če*t njim I,______________ _________ Videti je, da so si springfield-nki sodru gi iyccej on Hi bomb o-svojili, ki jih je bil prinesel dne 12. oktobra 1. 1. oni anarhist iz Ljubljane, proti kateremu so pozvali celo mestno upravo, da bi bili le preprečili razmetavati one duševne bombe v njih neposredni bližini in delokrogu. Ker ni bilo mogoče preprečiti Kristanovega gevora, «e je "pastir" tako opla-šil padajočih "bomb", da je kar pustil eredo na cedilu in zbežal. Gospod je bil vendar se toliko tu smiljen, da črede ni razkropil, ko je pastirja udaril. (v,reda si je preskrbela novega pastirja. Bati se pa je dane«, da se gospod raz-togoti, da udari pastirja in čredo raskropi. Uverjeni bodimo, da se naši sodrugi ne bodo ozirali ne na levo ne na desno, marveč korakali po njim začrtani poti napram svojemu cilju. Sodrugi! Kadar vas črnosuknež slučajno obišče, zalu čaji* mu v obraz: "Mi nismo čre da, ne potrebujemo pastirja" Preteklost je vaša, a bodočnost je naia. Na take in jednake izraze bo defe imeli kmalu mir pred zdraž bsrji. 8. Kavčič. CHISHOLM, MINN, Nisem ravno posebno zmože^ zlagati dopise, vendar Vam h Čem, sodr. urednik Proletarca ra. zodeti, kar me v srcu teži, v kakih razineTah živimo mi, tukajšnji delavci. Kakor je že v navadi pri tukajšnjih rudnikih, se izve vselej a prvim dnein novega meseca, koliko je kdo v pretočenem meseca zasluzil na svojem rekordnem prostoru za svoje trdo, mesečno delo. Če se le ganeš, ze čuješ med potoma razne pogovore o raznih plačah med fanti in možmi ter kako je bil ta ali oni opeharjen. Tako sem naletel tudi jaz z dela domov gredoč na tak pogovor med več možmi. Prvi pravi: "Jaz sem pa še dobro napravil na ta rekord, kakor-šnega mi je dal od kare. Le to je vrag, ko mi ga zdaj noče plačati vsega, kar se m zaslužil pri tem delu." Na to pritožbd omeni drugi: * "Meni je pa delodajalec odtrgaj zadnji mesec celih 40 c plače na vse j>o«amezne "šihte". Potem »cm ga pograbil, naj mi da to, kar mi je po svoji zmoti vzeirOb-ljubil mi je, da bo že prihodnji mesec dodal, kar mi zdaj manjka. Pa, glej ga spaka, kako se je zopet napravilo! Namesto, da bi mi bil ono nazaj dodal, kar mi je , zadnji mesec odvzel, mi je še po- J vrhu tega zopet ta mesec 6 centov plače na vse ¡»osamezne "si- * hte" odtrgal." Tretji pa reče: "Vi ste že vsaj vsi na dobrem, ko ste že vsaj toliko naredili, ali mi, ko smo na celih 18 "šihtov" po celih 16 centov na vse posamezne "šihte" naredili — brc» dolarja." Eden izmed njih se pa vmeša: "Ilm, bedaki! Zakaj ste mu pa po tako nesramni ceni delali na rekord". "Hm, — ja, saj srao ga v jami na našem delavskem prostoru vprašali, če nam bo plačal. Zdaj nas je pa res plačal, kakor smo zaslužili. Res je, da se raeu* na osemurno delo, a delamo le eno uro zase, o>italo pa vse za tiste, ki nič ne delajo, kakor se zdaj vidi." Še več takih in enakih tukajšnjih slučajev bi Vam, sodr. Ur re.dnik, lahko naštel, pa ti naj ** zadostujejo. v -4' Delavci, učite se iz takih zgledov, kako zelo smo potrebni močne delavske organizacije. Tukajšnji rud. rudar, j Marianna, Pa. Spoštovani urednik' Ni še dolgo tega, ko sem Vas nadlegoval. (Op. ur.: Nadlegujete me nikdar), pa zopt* sem se namenil poročati o pikniku, katerega je imelo društvo "Slovenski Prijatelj", štev. 171, S. N. P. J. dne 17. avgusta t. 1. Obenem je bila tudi si a vn ost razvitja društvene zastave. Slavnost je bila na svobodomiselni podlagi. Udeležba je bila taco velika, da naše društvo v resnici ni take pričakovalo. Udeležila so se društva S. A. P. P. D. Štev. 8. in tudi S. S. P. Z. štev. 71. se je udeležilo sprevoda s svojo društveno zastavo. S svojima zastavama sta se u-deležili tudi hrvatski društvi; "Kok Burg" in "Elsvort" in tako naro .pripomrtgJj., do boljšega uspeha. Omeniti hočem, da smo poklicali glavnega predsednika S. N. P. »T. Jakoba Miklavčiča, ki nam je z veselimi besedami govoril o napredku našega slovenskega naroda in zavednega delavstva v Ameriki. Sobrat, glavni predsednik pam je mislil napraviti še en govor, da bi nam razložil tudi še kaj o delavskih razmerah in o socializmu. Pa, — "Pihlerjev kevder" tega ni pripustil, ker je bilo preveč ječmenovca v njem. Zato ni bilo mogoče sklicati shoda skupaj —! ITpam, dragi ibrat, da nam boš na razpolago, kadar Te bo klical naš socialistični klub it. 105. Lepo se ti zahvaljujem v imenu našega drnšitva S. N. P. J. štev. 171 za krasni govor. Zahvaljujem se tudi vsem gori omenjenim društvom za obilen obisk. Kadar bo-dete vi potrebovali kake pomoči, smo vam na razpolago. H koncu pozdravljam vse zavedno delavec in delavke Širom Amerike! Tebi, vrli delavski list "Proletarec", ki se vedno bojuješ proti izkoriščevalnemp kapitalizmu, pa Želim največ uspeha v Ameriki. FVank Primožič. PE0L1TAK1C advertisement SLOV. DELAVSKA Ustaaevljwis do« it. sv^sta mL PODPORNA ZVEZA InborporirsM tt- spril« ltM v dri«vi Pmu. Sedež: Conemaugb, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOVOlC, bos 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOÄIP ZOEKO, B. F. D. 3, box »l|a, Wnt Newton, P». Tajnik- ALOJZIJ BAVDEK, box 18T, Conemaugh, Pa. Po motni ujnik: IVAN PBOSTOB, box 120, Export, Pa. Blatnik: JOSIP ŽELE, Ö108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČlC, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa. * NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemau4h, Pa. FRAN TOM A ŽIC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVÖE, 3. finds., 1 Craib at., Numrey HiU. N. 8. Pittsburg, Pa * POROTNIKI: IVAN GORÄEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ K ABLING EB, 3. porotnik, Oirard, Kansas, R. F. 1). 4. box 8«. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Uradno glasilo: PROLETAREC 2250. Kusole Ivan, e. it. 2540. Kusole | Josip, e. it. 2541. Bastko Juro, e. it. ¿946. Golmis Frane, c. it. t. Lorber Franc, e. it.3539. Budi« Franc, e. it. 3540. Fnbežan Lovrenc, e. it. f. Ru-tar Luka, e. it. 3933. Dolgan Anton, c. it. 3932. Atev. 55— Kerkovč Franc, e. it. 2329. Kuinik Frani-, c. it. 2641. Atev. 56— KapuA Frančiftka, e. it. 32M9, Jevuikar Ivan, c. it. 3192. Atev. 60—Jelovčsr Ivan, c. it. 2619. Merlak Ivan, e. it. 3627. Svete Anton, e. it. 4007. Atev. 61—Talesnian Martin, e. it. 3010. Atev. 62—Piki Marija, c. it. 3206. •Srpar Marija, e. it. 4041. Urbas Ms rij«, e. it. 2797. Petrlin Marija, e. it. SS90 T Atev. 64—Korber Al. e. it. 3402., Oo tob Al., e. it. 3715. /» Atev. 65— Miklavčič Frane, e. it. 3218. Atev. 66—Kujovič Frane, c. it. 3349. Atev. 72—Pjahiuski John, c. * t. 3*61. Kar nas je članov slovenskih I — O itavkokaiih. Neki lomlon- organizacij, smo skoraj bre* ia- siri aoduik je dejal o priliki atav- jerae vai proletarci. kovnega procesa o tftavkokazih Seveda je vmea nekoliko malih bledeče: "Z* organizirane delav- trgovcev, ki ao pa vai odvisni od «'e j« «tavkokaz prav to, kakor iz- lelavskih rok. dajalec za avojo domovino in te- ji i 1 , . prav sta morda oba v težkih časih Sklenilo se je nadalje, da ae naj rttV • , » i . konatna eni atranki, ju zaničuje vpeljejo, ako pride do • , ^ mir Stavko. trije razredi za boln ško podporo K« . . , . _______.. , 1 kaz ie zadnji ki bi pomagal itru- in posmrtnino. za posmrtnino, kajti s tem, bi se dala prilika tudi atarim članom, ali rojakom, da bi se lahko zavarovali samo za posmrtnino. Na| letarake otroke, ne bo kapitaliatič-na družba odpravila nikdar. Se le socialiatična družba bo pripravila otrokom življenje, o kakrš-nem sanjajo dandauea ljudje, ki bi ustvarili radi otrokom paradiž na zemlji. — Mednarodna reforma gociali stičnih mladinskih organizacij. V Baaleji je bila mednarodna konferenca aocialiatičnih organizacij. Konferenco je sklicalo centralno Bi dopise je zadnji , , . , z .gernu, ampak prvi, ki zahteva po- Pa. nHJ W bil f®mo|moč; vendar ne dela nikdar prav varno. Gleda le na svojo koriat, ne vidi pa preko tiajbližnjih dni vodstvo mladinskih socialno de-v bodočnost; ali za denar in bre*-1raokratičiiih švicarakrh organiza-, ...častno i>ohvalo iz^a avoje prija-Lj; >ja konferenco so odposlale ta način bi knli potem 4. razredi.L lje HVojo drVi2iy>, 8Vojo deželo. L^opnike mladinske organizaci- r .tulI1,Kl MMIM ....... Nadalje se je tudi sklenilo, da skratka: rttavkokaz je izdajalec, he n nem£ke \n francoske Švice, Atev! 73—siiouran* Pavel*,' e.' it." 397i Utjj bode enakopravnost pri pri ki liajprej proda svoje tovariše Aizacije, Lorene, Badna, Vlrtem-.rila Ivan, c. it. 3971. stopu, kakor tudi pri meee&uni, hu ^i Ka |>oznejc proda njegov de- kakega in Avstrije. Črtani članic« ls druitva: ne oziraje se, ako je član Star Iti lodajalec, končno ga pa zaničuje-fctev. 2.—Kovrfič Frane, c. it. 56. ali pa 45 let. ta in sovražita obe stranki; on je cKT^fiKUBGomUaV1?^"lW.I3^:| «e geslo naj bode: "Vsi za sam svoj sovražnik; sovražnik se- - Družabni red. Dober, vzo-Atev. 8—Košir Jožef, C. st.'1958. Trat-1 enega, eden za vse!" Edino to| danjosti in bodoče družbe." -—| ren, neprecenljiv je današnji dru-sik Ivi 2369. -Jakopin Alojzij, r. »t. 10*1. »iev. si i ^leni]0 ge tutjj n*4 K0 po. I HH H I SjSf^.tlSi. 6 0V.v"« Ltavi bodoii združeni 'organizaciji šmarni izvržek dclaratva. I enkrat vri ljodj« delati, aHv.i Mutevt. C It. 2153. iVot.ii Jo.ii,. «. I)0nolnoma novo ime kojeif» naj Vaem zavednim delavcem «o alav- ljudje le uživati J I ako je pa vi-J3*Mb,N.r.i Ivin potrdi večina «kupnih glaaov pri kokazi - te hijene na bojMu de- Uja moi" v«e topo Wi»»l« ...... i: .. a.« Ltlp-rk.i Llninon, „u«,„..„;„ la — element, ki (fa zan čujejo. in razdelila delo in užitek. Na do- C.aj.a. druitv«, ozi.oo,« «jih „.daiki « »ljo4.. „oUnl, P<4U>t - ; »t ««'• ^ ^T. Kl™JM; .. p Mnogo „avkokazov po poklicu smrtno delo «o «lojeni proletar se in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugegs. Donar aaj l , m){) ftUy 4i_Novak Jo#ipt c. No\\ ime, kakor tudi ves pre- | V . * T . K .. « »__ L. __ ^___.____x-____i_____j.. ev. 8—Košir Joief, e. it. 1958. Trat enega, eden za vse!" Edino to danjosti in bodoče družne." — ren, neprecenljiv je č delati, tedaj je zanj čaa, pomanjkljivosti, naj f nemudoma naznanijo nrad glavnega tajni*., da so v pri d^^oeli k°l°barjU in 80 »^V ^ ^ * ^^ ^ hodnje popravi. van c! it. 23. Veseli t Ivan, e. it. 110 8e Je ®Peu* ži. Kljub temu so ljubljenci pod- njegovo izmozgano telo ne aali 3101. Sevec Alojzij,«, it. 3649. Atev. ra na delegate, kakor »tudi nah^^kih <«šarfmaherjev', in po- estetičnega čuta mogotcev tega 41 NaDredni siovnei" itev 61-1 0t°niimr Fr,IU<,, iti*** "radnike S. S. P. Z., da ti „ gveta> Kiular si dal zadnjo trohi-Ausec Kanc) c.^it 4068; Majdak Roža- ^ ^ P<> ^oji najboljši moči delujejo lijs, e. it. 4069; Frankovii Nikolaj, c Atev. 2.—Plantari* Franc, c. it. 61. na konvenciji, ki se prične 8. aep- IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. Z. Premem be pri krajevnih druitvih. Pristopil člani ce k dmitvu: ** Zaveznik" itev. 3—Kajder Ivan, c. it. 4074; v prvi oddelek. "Zavedni Slovenec" itev. 4— Mramor Franc, e. it. 4151; v prvi oddelek. "Zvesti Bratje" itev. 6-Oblak Franc, e. it. 4028; v prvi oddelek. "Jedinost" itev. 7—Boiič Anton, e. it 4101; v prvi oddelek. "Planinski Raj" itev. 8— Zsemlies Paul, e. it. 4146; Gérlica lva ... _ . ~ i; I C. it. 53. Atev. 5.—Debevee Ivan, c. vsi skupno — za «družitev! V peklu živi dandanes pretetna . gamo tJ dve yrgti j. 7^a°; Franc A^ev. H- Ravnotako delegatje in glavni večina ljudi, le žal, da se marši- L./^ danažnja dnlžba nc more KoroAec Andrej, c. it. 352. OA*ben An Uradniki dr. »v. Barbare! Ko bo- Kdo niti tega ne zaveda. Me ▼•.[¿ottojno pregkrbeU atarih ljudi, I {Sv ••i "ŠL^frir Antn C M iborovali v P^urgu, PaJd* je nakovalo po katerem ne- kaže nagl-»n, c. At. Versko, kakor tudi poUtično ^»divo, dokler se ne zgrudi. ^c stliro obnemelo lenico, ki ni e. At. 4109; Rsdan Anton, e. it. 4110; 2061. Atev. 23—Stražar Franc, e. it.___• le de av^C, tudi proletarska Ženal „i\,mmnZ voX PoM.li «n, in Radan Ivan, c. it. 4111; vsi v prvi od-11153. Atev. 28-Tuiek Aioj.ij, c it prepričanje naj ostane do ^ru- ' » mogla nikamor več. lajali ao jo delek. 3827. Atev. 31-Lensrčič Matevž, c. žitve popolnoma na atrani. Kadar m proletarski otroci so 01 sojeni 1 urad in Um povedaia> da je , ^T^IS- ffif- K^„3^tef^c^t^rni" bo4tmo združeni, naj pa večina v d®nasnji družbi na nepretrgano ^ d& beraii da nima rol.c.it. 4086; Aipel Jožef, e. it. 4087; it. 1940. Klemene»« Jotef, e. si. » j r trnljenie Da bi se hoteli Uzlobltll^ . I . j x oba v prvi oddelek. Akerl Anton, c. it. 2269. Cirar Frmnc, odloča. | trpljenje, lsu m » ,, lrf.nnv.nk Hs nuna lin dnia ns "Pod Triglavom" itev. 73—Zufer e. it. 3505. Atev. 38—Zaje Franc, c. k , , , _______ „ „ ,________ Ivana, c. it. 4039; Aabec Pavel, c. it. it. 3002. Atev. 41-Strsjner Avgust, ^ ■»«H » »e je p* »F» s ghodih, da BO "ljudski" zaatop . * , , • 4114; oba v prvi oddelek. |e. it. 3039. Gregorčič Anton, e. H. | franklmskih različnih društev in ^ trrv^n 7 vlaHn drn\™ d» ^va že leta in leta i« kra- _ ■ izdali TurAič Matija c. it. 1338; od^ dr it 1 ¿tev7«-fitnik Jožef, e it. I in zastopnikov ter članov na vael^ ^ žtatia"tični urad "o otro-! 3. k dr. it. 4. Kermavnar Mat^vi e. 1797 Jurman Andrejf e. It. 3199. itrv Uj^te sirom "Združenih drŽav" L« A «n n„ A v«trii«kpm in n I------------- At. 1846; od dr. At. 6. k dr. it. 3. Pri- 45—LoksA Ivan e. it. 1673. Loksč Jo- , , . . , . . 1 „ skem delu na Avstrijskem in o . hiralnico _ Sluoai ie bil boži, Mihael, e. It. J018; ¿IŠT^It mS 1 Loksč Rudolf e. H.|d?^te_«a «no V Proktarcu slarko Let- dalje beračila: 2628. Gregorič Terezija,_e. |.ua.uu« »j^ da ffara za fore vinarje ena'"-' ........ .......neprecenljiv ja v kraj. Imela je sinove, pa so vai pomrli, ko so bili stari že nad 70 let. Policija jo je spravila po- ^i;^i18^»^ ^ » Afr ^Tl-I^ ^ IT^^i^Te*-loobveznih^trok p« ^^ ^'' Ivan, e'. M. 1111; Nsglič Gregor, e. it.Mfn^. Vt. 1802. Atev. 54-Kuhar I « s Čast nažim OČe- AvstTij«kem v prostem času - 1831; od dr. it. 11, k dr, it. 4, 38tf Atev. Ms- |ltoO|l StOTlll SO. kolikor Jim je bl- ^ dft ^ ^^ {n pr(ypadajo na __ ^ ^^ av8trijskih dr- in telesu. A ne jeza, ki bi ae žavljanov ne zaslura na leto niti e. it. 3455; Grofij Frsne, e. it. 2227; I «-«ribanuk žavbi Ivan, e. it. 2985; Terček Ivan, Odstopil CUni-ca od druitva. c. it. 1683; od dr. it. 23. k dr. it. 70. "Caven" itev. 57. Urh Ivsn, c. it. Kokal Anton, c. It. 3114; Kranjc Ro- 2588 zalija, e. it. 2906; Krsnjc Rudolf, c. it. wx .. . ^ . 2006; od dr. it. 30. k dr. it. 50. Po Iaobč«l fcUai-ca la dobnik Ignac, e. it. 2867; od dr. it. 63. "Bratoljub" itev. 64. Pfeifer Ivan, k dr. it. 26. je. it. 3294. Krajevnim druitvom na znanje. Suspendirani člani ce is druitva: Radi neplačanega enta. Vse iste bolniAke podpore, katere Odmev ix Pennsylvanije! Atev. 1—Baž Kovačič, e. it. 21. Paik nakaznice so priile v glavni urad po Somerset Co.: jm, c. it. 27. Svobod« Jožef, e. it. 20em, se ne bodejo nakazale poprej ko godni za solo, morajo muči-11.000.000 oseb je imelo letnih do-vest poataja momentalno^ signr-L. z ddom Jn ^ omenjene knjige, hodkov od 1200 K do 4000 K. Ce ALOJZIJ BAVDEK. inejsa m trdnejša. - "reteceni to- na« navedemo le tri primere, ki odštejemo od skupnega Števila gl. tajnik S. D. P. Z. den je po tiikajsnjem County-u I dokazlljejo da je življenje prebivalcev 14 milijonov žen in Opomba. Vsa druitva katera .majo govoril soc. govornik W. J. far- proleUrgtih družin v kapitalistič- otrok, tedaj ostane okolo 13 mi- Ü ker,Sb0di . j / dobro obiskani, I. dril£bi in državi res peJcel 0 lijonov oseb, ki niti 1200 ne za- ^vni urardl boT -'tim ^ r.öan I ™ kar se pričakuje tudi mnogo dehi ^rok, ki še ne obiskujejo služijo na leto. Od teh ne pobira v javnosti. sadu! , Uolskcga pouka, pravi uradni iz- država direktnih davkov, a kljub ■ «—- Dne 23. augusta je priredilo dr. kaz: "Na uvodnem mestu smo že temu izpreša « njih z neposredni- FRANKLIN. KANSAS. "Karol Učekar" na Rockwood omeniUf da zaostajajo otroci, ki mi davki milijone in milijone Dne 10. augusta t. 1. ob 3. uri piknik. Piknik je bil dobro obi- delajo, duševno in telesno, tedaj kron, ki jih potem izmeče za "o- rpoldan je bila skupna seja f ran «kan. Udeležilo se je precejšnje Velja to še vse bolj o otrocih v borožen roir'r, kulturne potrebe itialrih <1 riaitpv število člano\' iz Csarretta od dr. predšolski dobi. Učitelj v 1. raz prebivalstva ao ji itak neznane re ohladila s puhlimi resolucijami h200 K. 1200 K letnih dohodkov ^ . ... . . _______ jeza, ki ne bi ponehala, velja v Austriji za eksistenčni Delujmo za združit*?! Ldokler ne uredi vlada najvažnej- minimum in država ne obdaouje Za skupno sejo franklinskih ^ ^ciaine zadeve in dokler ne letnih dohodkov do 1200 K z ose- drultev v dr. Kansas: prepove kratkomalo vsako delo in bnodohodnin*kim davkom. Ob Louis Karlinger, predsednik, izkoriščanje otrok. Ni dovolj, da konec leta 1900 je bilo na Avstri- Franc Wegel, zapisnikar. | živi aatrijaki proletariat v taki jakem 28.321.088 prebivalcev, od bedi, da morajo proletarski starši teh je moralo plačevati osebno- prikrajševati že itak pičlo izobraz dohodninski davek 1,304.755 0- bo svojih otrok s tem, da jih pri-laeb, torej je 4,62 odstotkov vse- Ivan, C. it. 27. Svobod» Joief, c. it. 120em, se ne bodejo nazazaie poprej «o. ____, isiljeni in neradi gonijo na pre- ga avstrijskega prebivalstva ime 360. Butara Olojzij, e. it. 766. Lampel h. septembra, t. L to je za deset dnij Vest premogarskih Daronov se dnje delo še celo otrokt ki ni. lo nad 1200 K letnih dohodkov. Andrej, c. it. 1207. Umek Franc, e. it. in radi, zaključka itirimesečnega m" Ise 01 omehčala. — Delavska za ® , , . v , mora;Q mnči- 1 f 1214. Malnar Alojzij, e. it. 1208. Zu- čuna. • • -------*-------I80 8e if°dni M s010' m0r»J0 TOUC1 |l.i Rnčič Anton, c. it. 1218. Kopriva 2 bratskim pozdravom! anc, e. it. 1827. Slercog Franc, c. it. 390. Krčič Jurij, e. it. 2046. Modic Anton, e. it. 2420. Klsnčar Jurij, e. it. 3068. Pajk Terezija, c. it. 2320. Svoboda Marij«, c. it. 2563. Atev. 4—Pajk Alojzij, e. it. 921. Atev. Bratovič Mihael, e. it. 1958 Tratnik Fraic, c. it. 2206. Atev. 9—Cuček Franc, c. it. 325. Ja-voriek Lovrenc, e. it. 3629. Atev. 10—Gabriek Karol, e. it. 298 Atev. 12—Branisel Frani', c. it. 1718 Keriiinik Ludvik, c. At. 740. Atrucel Mihael, e. It. 1644. Aas Karol, c. it 1773«, Keržiinik Franc, e. it. 3756. Atev. 13—Palčič Franc, e. it/ 2614. ' Ate>:~i4^ko?li? Malija, e. it. 2493. Stemec Ivan, e. it. 2492. Gržiniič Ivan, c. it. 2751. Atev. 30—Gore Alojzij, e. it. 526. At. 22—ftrovat Franc, c. At. 1129. Turk Ignac. c. it. 1378. Koželj Franc, e. it. 2551. Hrovat Karolina, c. it. 3422. Aaiko Ivan, c. it. 3556. Komp Pavlina, c. it. 3700. ' Atev. 23—Akerjanc Ivan, e. it. 1931. Frelih Josip, c. it. 2570. Msrin Franc, c. it. 1307. Strekel Franc, c. it. 1055. Atev. 25—ZavrAnik Anton, c. it. 1130. Zavrinik Marija, c. it. 2624. Atev. 27—Auiteriič Mihael, c. it. 3171. Atev. 28—Aumar Jiird, e. it. 3383. Atev. 29—Bogotaj Josip, c. it. 1239. Atev. 32—Orabnar Lovrenc, c. it. 2401. Milak Mihael, c. it. 3228. Atev. 37—Atrukelj Martin, e. it. 3411. Perne Jernej, e. it. 4001. Južna Ivan, «. It. 3029. Atev. 41—Gliha Ivan, c. it. 1420. Medved Jakob, c. it. 1658. Penko Franc, e. it. 20£8. tele Jakob, c. it. 2196. Aulmal Andrei, e. it. 3243. Usnik Ivan, c. it. 3689. Bradač Josip, e. it. 3691. Cesnik Jakob, e. It. 3041. Atev. 42—Kladnik Ivan, e. it. 3075. Atev. 45—Jurkovič Ivan, e. it. 2708. Urbas Anton, e. it. 1571. Atev. 49—Kostelec Frančiika, c. it. 2167. Tekaviič Frančiika, e. it. 2166. Perko Neža, e. it. 2376. Ačinkave Ma rija, e. it. 2377. Marinčič Marija, c. It. 2432. Pečnik Marija, «. It. 2515. Oo-riiek Uriula, e. it. 3698. Maver Fran čiika, e. It. 3378. Zimiek Terezija, c. It. 3497. Uri gel Alojzija, e. It. 36«9. Atev. 50—«H Gorfrid, e. It. 2114. čelesnik Avgust, «. it. 2127. Tratnik Jožef, e. It. 3427, Atev. 53—Baraga Anton, e. it. 2246. Knsole Jakob, «. it. 2345. PredaniČ Franc, e. It. 2240. PredaniČ Neža, e. It. 2250. Hren Jožef, e. It. »253. Maue Frank, e. it. 2258. Blažič Anton, e. it. popoldan klinskih društev. . . _ . _ „ 0 , . Seje AOzaatop Uvesti Bratstev. 6 «obrat Ani 5 društev, «padajočih k sledečim Kočevar je pozdravil navzoče s zvezam in jednotam: S. N. P. J. Primernim govorom. Po daljšem št 92 S S P Z st 35 S. D. P. odmoru povzame besedo sodr. Ht. Z." ftt.' 60. druit. sv. Barbare st. Zabric. Njegova izvajanja so od- 44 A S H P D st 16 krila korupcijo in okrutnost W. , . i vvirginakega in michiganskega Predseclnikom skupne aeje je ^ ^ ^ bd izvoljen Alojzij Karlinger, ^ ¿J. ; ^^ pisntkarjcm pa Franc \ egel I ^ n^bni dfl go ()ni naj. Seja se je sklicala radi zdni-l niejSi ZH^H\C\ civilizacije, so T.n.lnarmh ar»*. I80vrRštva med razredi ženja alovenskih podpornih orga nizacij v skupno celoto. in masami. Na tisoče delavcev Vsa gori navedena društva ®o I preživlja po enega takega posto-potom svojih uradnikov, zasrto]> pft(v.a, a oni (delavci) dobijo za nikov in članov pripoznala neob- vge komaj najpotrebnejše, da se hodno potrebo za združenje, kaj- preživijo. — Kapitalisti pomnožil-ti edino ta pot nas more rešiti jej0 v svoji potrartnoati draginjo krize, katera pride prej ali slej, živilom in drugim potrebščinam ako ostanemo nezdruženi in raz- Oni hočejo pogubiti nas (delav-cepljeni. Ako se pa združimo v e- c«,) ki to spoznavamo itd. . „o podporno orR.nit.cljo, n.m je 0b >k, Hpolir»l n» hodocnort MsiRnrana, Ker r «aru ^ naj \-sakdo prispeva ženjn je moč I m0 grozni bed i pozdravil zdravnike. Kot predsed-avstrijekih proletarakih otrok in nil^ je govoril nato sir Tomas Bar družin. Jarem del», ki «titka pro-«low. pkoletakrc PROLITARKC 'ust za iivtkkbsk delavskega ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK. LMteik te ijd*i*t«ij. j«nil«fMUki delavska tiskovna drsita ^ w Ckkaf o. III. Na/otaiaa: Za Ameriko tt.00 mm eelo teto, 1.0« sa pol teta. Za Kvrt*po $2.60 u eelo teto, $125 sa pol teU. pmmat p9 SfMfii. Pri »prtm*mbi MraiUSm f ——tU« tudi STAM/—tot. PROLETARIAN «s OwMd ud pabhsbcd Evssr Tusso*y by %mtk Slavic Workmen's Pnblishtef Compaay Chkafo. iilteols. Glasilo Slovenske orgunisacij« Jugosl. socialistična Zv«sa v Am«riki. _, iabaeription rate«: United Statea and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year Foreign countries $2.50 a year, $¡.26 for half year. Advcrtising Kates on agreement. NASLOV (ADDRESS): MPROLETAREC* 2146 Blu« Island a v«. Chicago, 111 (Nadaljevanje s «prve strani 4. kolone.) Plačilni čeki — kaj govore 1 «'Miners' Utolletin", katerega izdaja unija v Calnmetu od časa do časa sedaj, ko traja stavk, ima za*nimivo statistiko glede rudarskih plač, kakoršne so bile pred štrajkom. Tako n. pr. je družba Copper Range Consolidated izplačala v dee. 1912 za 31% dneva $60.55, odračnnanih $16.00 za J \Ic\awhton direktor 20.000 nad ženstvom in deco v Caluaietu 0. rSS. tajnik-blag. 20.0001 in okolici. Ti dogodki osvetljuje- mlajša dekleta in vrtel ae nekaj Nadaljevanje s prve strani šeste tudi ne bilo »kebov. Tukaj je pa *"* .jl—«l- - '—l - i i kolone: ------------— časa |K) amerikanako, a nekaj I jo dovolj, kskšnih hudodelskih I čaaa pa po sta rok rajsko. Deklet« 10.000 sredstev se poslužujejo baroni | ga imajo menda res bolj rada od|nej paradi in z mnogimi zastav* mene. Zdravi! bakra, da bi uničili stavko. \V. C. Smith, pom. tajnik blagajnik.......... James ^^aughton, glav. manager............ 40.000 Vojaki Bpr«mljajo stavkarske E. B. Levitt, pom. inienir 25.0001 obhode _ ¿tnske govore na shodih. ravno nasprotno. Duhovniki ud ''deputy šerifi" ter nosijo "zvezde". Hrvatje pripovedujejo, da 'gospud" v cerkvi o- Skupaj..........$370.000 To so letne plaže. Sedaj pa ra-l^p^ por. Proletarcu.) — Stavka mi smo korakali po vseh večjih j« njihov Stavkar, I ulicah Lauriuma in Red Jacketa. Lnanil, da kateri hoče, naj gre Mogočno «o po tlakovanih mest delati. Ni čudno, ako ljudje ne. nih ulicah odmevali koraki tiso ZADNJA VEST! Ravnokar je doiel glavni svestlčerih mož, žena in dec«. Mc-Calumet, Mich., 30. avgusta. — I telegram od predsednika Moyer- Naugihton je skrivaj skozi okno čunajte koliko pride na mesec m teie naprej. Rudarji it raj karji »o koliko na dan. Vsekakor pride bolj navdušeni in stoje več kot pa dolar ail poldrugi do- kakor skala za svoje pravice • * ______x___ 1..I1! in »iiilarii I < i« »_ ___i: __i___;___ n. čejo več hoditi v cerkev in da so cerkve skoro popolnoma prazne. Hrvatski "]>op" Media se je tu- lar, kar povprečno dobijo rudarji kakor je razvidno i« gornjih Številk.* Kakor kaže gornja tabela, ima Jim McNaughton tri letne Obhodi in shodi stavkarjev se vrže malone vsak dan. Zgodaj zjutraj korakamo okoli rudnikov in z nami gredo naše žene in otro ja, da so bili včeraj v Oalum*tu opazoval mednarodno harmonijo di izrazil ,da ne bode nobenega veliki izgredi! Vojaki so strelja l in solidarnost delavcev. Molče štrajkarja več pokopal, v sluča- smo korakali. Ampak naš molk ju, da zopet katerega ubijejo ka-- - je bil kaipitalistom glasan krik, pijalistični beriči. To seveda nas AOITATORIGEN FOND Lja je za vedno zatonilo brezmej- enostavno nič ne skrbi. Vsakega za pošiljatev Proletarca med „o izkoriiSanje rudarjev v ba'k- štrajkarja, kateri bode ubit od štrajkujoče rudarje v Odurne*, renera okrolju. Po obhodu smo im,portiranih kapitalističnih mo- plače, kot drugi podpredsednik {,x ¿em, n0sijo zastave. Zgodilo se dobi $25,000, kot direktor dobi [>a je „^j novega. Sedaj kora-$20.000 in kot glavni poslovodja | kftj0 t nami tudi vojaki, dasi nepovabljeni. Kakor hitro opazijo, da smo na "marchu", alarmirajo vojaštvo. Ena četa gre pred in druga za nami. Tiste, ki marši-rajo pred nami, pa večkrat dobro potegnemo za nos. Na mnogih krajih gredo vojaki naprej misle- ali manager dobi pa $40.000 na leto. To znaša skupaj $85.0001 Lepa svotica, kaj! Poleg tega pa dobi car McNatigtmi še letnih $35,000 za opravljanje "dela" iste kapacitete v rudniških po djetjih, ki so podrejena Calumet & Hecla družbi. Skupaj $120.000^a ^mo mi za njimi, toda na leto! Med tem ko mora navadni rudar biti zadovoljen s 600 do 700 dolarji na letd< — in povprečno ne dobi več — ima Mr. James McNaughton 120 tisočakov! To so številke, ki govore za štrajk. Številke, ki vpijejo o izkoriščanju, izaesavanju, tlačenju in sistematičnem ubijaju delavcev, tistih delavcev, ki omogočajo gori navedenim g«ospodoin kapitalistom v Bostonu ogromne tisočake poleg mastne dividende, a sami zdravnika, ostalo -<44.55. Za 24 nimajo niti toliko, da bi dostojno dni v feb. t. 1. $26.64 ; drugemu za 24 dni $24.00 — dolar na dan ! — Za 23 dni v nov. 1912 $57.50, od preživeli svoje družine. Ali ni to krivica, če je sploh kje krivica? Ali je to krivica ali bi pa bila račnnanega $33.50 vštevši račun kriviva, če bi rudniki postali ko< za bolnišnico, ostalo $24.00 za ceh mesec za družino s petetimi otroci! Wolverine Copper Mining Co. je izplačala za 25 dni $58.38, za 24 dni $53.68, za 23 dni $52.40, za lektivna lastnina ljudstva kakor zahteva socializem? Ali je to pravica, da rudar, kateri se muči za žive in mrtve in v nevarnosti za lastno življenje ustvarja milione, dobi le poldrugi dolar na dan, ~ . . ~ i. • "ÁcT on med tem ko postopač kot gori na 22 dni $48.36, za 26 dni $57.20, ' *.......... z« 25 dni (1909) $56.85,. za 26 dni (1911) $54.00. da 27 dni (1912) $54.65, z* 26» j dneva H913) $59.57, za dneva (april 1913) $64.74. Iz teh številk je razvidno, da je družba plačevala rudarje kakor se ji je poljubilo in da delavec ni nikdar znal, koliko ima dobili, dokler ni prejel. Za 26 dni Je enkrat plačala $57.20, drugič $54.65 in v tretjem slučaju $59 57 za eno in isto dek> Te številke govore dovolj jasno, zakaj so šli rudarji v bakrenem okrožju na štrajk in zakaj morajo zmagati. Ali naj take plače zadostujejo rudarjem z ženami in otroci za dostojno življenje! Kje za boga svetega! Ru darji, ki kopljejo baker v Mon-tani, so za delo iste vrste plačani po $3.50 do $4.50 dnevno. Inže«. nirji in kurjači v Calumetu in okolici dobe od $55 do 70 mesečno, med tem ko imajo inženirji in kurjači v Butte, Mont, za delo iste kakovosti po 124.50 na mesec. Ali so delavci v bakrenem okrožju manj vredni, kot njihovi bratje v Montani? Zakaj so rudarji v Montani boljše plačani? Odgovor: Zato, ker so dobro organizirani in ker so prisilili on-dotne kralje bakra, da so ugodili njih zahtevara.. ¿c-stoc^.?. tudi rudarji vMichiganu in sedanji štrajk je prvi korak k temu. Delavstvo cele Amerike mora stati na strani stavkarjev, da dobijo, kar zahtevajo v svojem "pravičnem boju. Koliko imajo plače baroni bakra. V gornji vrsticah smo povedali, kakšne plače dobijo rudarji, ki lopravljajo najtežja dela in ki v resnici ustvarjajo vse bogastvo, kar ga nudi bogata mati priroda v globokih zemeljskih plasteh gornjega Miehigana. V naslednjih vrsticah hočemo pa navesti nekaj številk glede plač, ki jih dobivajo prve glave mogočne Calumet k Hecla družbe. Zapomnite si, da te velike glave ne opravljajo nobenega dela, to se pravi produktivnega dela v rudnikih, temveč vsi razen enega stanujejo v sijajnih palačah v Bostonu, vozijo se v avtomobilih in hodijo na počitnice v London ali Pariz. To so: Q. A. Shaw, predsed.....$100.000 R. L. Agaaaiz, podpred... 50.000 James McNaughton, 2gi podpredsednik...... 25.000 Q. A. Shaw, direktor---- 20.000 F. Ii. Iligginson, direktor 20.000 W Hunniwell, direktor.. 20.000 R. L. Agsssiz, direktor.. 20.000 I šteti, ki ne dela nič koristnega za družbo, dobi od deset do sto tisočakov na leto? Pomislite, rudarji, ali je to pravica? Gotovo ni! Ali ni potem pravično, kar zahtevamo socialisti, da rudniki in vsa proizvajalna sredstva postanejo lastnina vseh in da koristi od teh naj imajo le tisti, ki producirajo bogastvo, vsak po svojem delu? Če ni to pravična zahteva, če ni to človeška zahteva — potem ni pravično, da človek živi na svetu! — Rudarji! Naprej! Štrajkajte! Strajkajte! Štrajkajte! In kadar dobite štrajk — zaštrajkajte na političnem polju. Nappvejte štrajk republikancem, demokratom in drugim kapitalističnim H-zunom. Vstopite v socialistično stranko in glasujte za socialiste! Brutalni miličarji. Iz zapriseženih izjav, ki jih navaja "Miners' Bulletin'*, je razvidno, da miličarji, kolikor jih je še ostalo, počenjajo nad mirnimi ljudmi take brutalnosti, da se mora zgražati tudi divjak. Glede umora Ivouis Tiljana in Štefana I*utrieh v Painesdale je sedaj dokazana stvar, da sta bila umorjena brez vsakega vzroka, popolnoma po nedolžnem od uewyorškilv tolovajev, ki jih je importiral šerif Cruse. Nadalje so vojaki in .acvy^rSki tolovaji ikKršili sledeče brutalnosti: Mary Pulkkinen, 53Ietna žena finskega rudarja, izjavlja pod prisego^ da so jo napadli vojaki na poti med Copper City in Kearsage in jo silili, da mora z njimi v hosto. Imeli so seboj polne steklenice žganja in jo silili piti. Eden Vojakov ji je ponujal denar. Žena je vpila na ves glas in to jo je rešilo iz rok surovih barab. Frank Pavlin, slovenski stavkar, je videl, kako so štirje vojaki vlekli po Oak cesti v Calumetu V. Kneživiča in eden vojakov ga je z revolverjem tolkel po glavi. Viktor Ozanič je bil aretiran na javni eeati in odveden v okrožno ječo v Houghtonm Tam so ga deputiji tolkli po glavi, suvali v rebra in držali so ga 24 ur v zaporu ne da bi bil kaj zakrivil. — Paul Špehar, mestni stražnik v Red Jacketu, izjavlja pod prikego, da je zalotil tolpo vojakov ob dveh zjutraj v Shea-ovem hlevu na Oak cesti, kjer so imeli dve mladi deklici. Spehar jim je iztrgal eno deklico in jo odpeljal v zapor; ko se je povrnil po drugo, so vojaki med tem po begnili i deklico neznano kam. Lahko »bi »e našteli nebroj aličnih dogodkov, ki jih povzročajo brutalni in bestijalni miličarji nad mirnimi ljudmi, zlasti Mich, »o darovali sledeči: Fr. Primožič, Barton, O. .. M. Barich Walkesville, Mo. Jug. soc, klub, št «v. 83..... Jug. soc. klub štev. 119 ... lug. soe. klub štev. 5...... Jug soc. klub štev. 116 .... Nabrano na pikniku wood, Pa|: John "Kočevar, 2^c; Step. Zabric, šli v dvorane. Za Slovence in rilcev, bodemo pokopali mi z vse« ♦1.00|Hrvate je bila "Taljanska dvo rana" kjer smo se seveda zopet J nekoliko pomenili. Mnogo sitnosti so delaili šerifi in vojaki "piketom" kateri so 5.00 5.00 v Rock- O I I hodili zjutraj zgodaj na stražo- ženske, ki navadno korakajo na čelu stavkarjev, urno zavijejo po drugi cesti in vojaki pred nami morajo teči za nami kot besni, da zopet pridejo pred nas. Tako smo jim zmešali štreno 28. avgusta, tako da so morali — bili so na konjih — skakati po "tajzih" in "relali" naokrog, da so nas dohiteli. Takrat sem se spomnil na Jakata fctrigla, kateri, kakor ču-jem, hodi po "tajzih". Ko bi saj on bil tukaj in če hi videl ta di' rindaj, bi počil od smeha. Ženske, ki nosijo prc^l nami zastave, se vsakjkrat na ves glas smejejo, kadar zmešajo štreno vojakom, vriskajo in ploskajo, da po vsem mestu odmeva. Ko so nas enega jutra opazile Waddelove barabe, da gremo na maroh, odfreale so hitro v avtomobilih — z njimi ae vozi tudi iKxlsuperintendent — od rudnika do rudnika in zbrali so skupaj skebe, kar ji>li imajo in preoblečene v delavno obleko ter s svetilkami na njih propalih bučah so nam jih predstavili ob cesti misleči, tla nam bodo s teiu odvzeli pogum. Ampak grdo so »e zmotili. Se blamirali so se. Vseh skebov so nabrali okoli 40. Ko lino mi korakali mimo njik in njihovih bossov, pričeli smo od srca smejati in brit i norce iz njih. Povpraševali smo drug drugega, tako da so nas bossje lahko slišali "Kje je onih tisoč in dva tisor skebov, ki jih vedno naštevajo kapitalmtičlii listi? Ali je to vse, kar morete pokazati?" Po končanem obhodu smo sli v italijansko dvorano. Organizator Strizič je predlagal, da naj danes govore ženske v raznih jezikih, kar smo z aplavzom odobrili. V slovenskem jeziku sta govorili Ana Klemene in Katarina Janko. Mrs. Klemene je priporočala ženskam, da naj se potrudijo z vsemi močmi in pomagajo možem v tej bitki do zmage, kajti zmaga bo koristila tudi žei^am in otrokom. Ako propadejo možje, propadle bodo tudi njih žene in otroci. Zatem stopi rra oder Mrs. .Tnnko in pravi: "Drage sestre in bratje! Kapitalisti iu njih hlajvi na vse načine bluffajo in lažejo nam ženskam, da bi svoje može pregovorile od štrajka. In ko so uvideli; da ro~nič -ne* pomag.v, pv»-celi so nam la?ati, da je unija preveč* socialistična in brezverska. Znano vam je, da še noben govor nrk, odkar traja stavka, ni delal propagande za socializem in da do danes smo — žalibože — v večini še zelo malo seznanjeni s socializmom v bakrenem okrožju. Dobro bi pa bilo, da se enkrat seznanimo s socializmom. Ako bi vi možje, ki imate volilno pravico, volili kandidate delavske stranke, ne pa kapitalističnih kandidatov — republikancev in demokratov — bi danes ne sedel na guvemerskem stolen demokrat Ferris in na še-rifovem stolčku republikanec Cruse, ki sta importirala semksj v naše mimo mesto vojake in barabe iz New Yorka, ki' vas sedaj streljajo in preganjajo, ko se borite za svoje pravice." Govorile so še druge ženske v raznih jezikih. Sledili so jim organizator Strizič, &av« in en Poljak. Zvečer ob sedmih smo pa imeli unijsko plesno veselico m plesali smo, da se je v*e kadilo, samo namesto ječmenovca smo pili vodo, vsled česar se je delal v dvorani večji prah. Skoda, da ni prifel na ta naš ples — Jaka Stri g*lj- To ps radi tega, da bi bil videl nafoga organizatorja Fr. Ha vsa, kako n je itbiral samo ( paziti na skebe. Vedmo so jih po- jali, suvali 'in tudi pretepali. Da m- , A . .v or . . x i »e temu odpomore, smo si tudi mi 25 c; Ant. Semič, 25 e; Ant. HoČe-|. «•» \ . X , . e ; Alojzij Telič 25 c; Tony x . . * . . . " * * ' ' IhruIllA V Ari* 711lt PU 1 »Kil a mi častmi in ogromno udeležbo, kakoršno zasluži junak, kateri je padel z& delavske pravice in za preobrat človeške družbe — na industriefnem polju. ŠAVB. Kralj 25e; Ant. Čuk, 25c; Frank Sukek, 25c; Smuk čez breg, 25 c; John Kralj 35 c; Joe Ule 25 c; J. Jernejčič, 25c; Matija Kočevar, hodijo več zjutraj nai stražo v malih gručah, pač pa se zberemo vsi skupaj, ter z ženskami na če- LASTNIKOM IN URÉDNIK0H OKOLI "GLASNIKA" V PRIJAZNO POJASNILO. V zadnje j št v. "Glasnika" je bila sledeča notica. "Socijalistu Šavsu : Le napadaj in hujskaj g5c: John Milavec, 25c; Anton n08U? ko™k*'»<> P° mestnih uli Brezi« 50e; Joe Grabrenja 25c; 0 istisov štev. 311 Nabava klišejov .... bro poznana, ker je bila delega $5.551tinja na milwauškej konvenciji, t. 1. $4.001 N'a koncu ženskega oddelka pa $27.80|zopet nosi nekoliko manjo zastavo sestra Katarina Junko, so $6.10|proga našega znanega brata Leo da ti je več za tvojo socijaJistič-uo propagando kot pa za dobrobit delavstva, dasiravno trdil nasprotno. To je že veliko naših rojakov spoznalo, ker brez vsakega povoda napadati, mesto stvarno delavcem kazati pot k zmagi, se pač ne pravi druzega kot hujskati. Če misliš, da nam bodeš kaj s tem škodil, se motiš in za tvoja, napadanja damo to^ liko kot za piškav oreh." Tako torej piše "Glasnik" pri 5.00 j Junko. Veselje je gledati, kako katerem ima glavno besedo "deputy serif" župnik Luka Klop- Skupaj ...... $11.101 pri teh jutranjih paradah leta V blag. dne aug. t. 1. .. $17.101 vojaštvo za nami. Ampak ženske čič. Da ne bodejo politični in in-d ust nein i otroci okoli Glasnika Jos. Erjavec-ev obrambni fond I jih ;najo imenitno voditi za izkazano v štev. 3)0......$6.001nos. Vojaki s»> nastavijo po ti- mislili, da so s svojo prismojeno notico dosegli kakšen uspeli; Fr. Krže, Chicago, III..... 1.001stih vogalih koder mislijo, da btfdemo mi "marčsli". Ali hudo Skupaj ........... $7.00|mušne ženske jo nalašč zavijejo drugam — in vojaki morajo zo-Sodrugi' I pet 'eteti za nami. Po končanem Vsled štrajka rudarjev v Oalu- obhodu se vselej snidemo v 'Tal- naj vljudno vzamejo na znanje sledeče poročilo: Dne 30. augusta je bilo zbranih polno Slovencev in Hrvatov v "Taljanskej dvorani". Vprašal sem jih, da kdor je zadovoljen z menoj in metu in okolici se nudi posebna janskej dvorani" da se nekoli prilika za našo agitacijo med ru- ko poipeniipo. Da pa ne boste I kdor hoče izreči nezaupnico skeb VIm»lili, ovolJ prostorno Prispevke je pošiljati tajništvu «Ivorano. Gov J. S. Z. Ill N. Market St. ali pa|^r},tkU ^bnerj*'« npravništvu Proletarca. teli skebati, ko so zaznali, da je štrajk in so rajši "bumali" naborniki so imeli lc Laj# Tisti, kateri je nabiral ske-jeni čas, ker jih je je ^ določen, da bode pri skebih za "bossa". Res je delal nekaj časa skebskal dela, potem bilo dosti. Slovenci in Hrvatje bi bili radi videli, da bi ostal par Waukegan, 111. NAztritnjam tftsirom so?ia!isvi< nega kluba, štev. 45 Waukegan,|Strajkarji na "South Range" se dni na "South Range" za kar pa raztrgan privandral v Cliica- nmliitti-da- ¡im krasil-«stre iem.- ^ doki er mu niso ix Caíame ta 111., da smo zaključili na redni dobro drže, posebno se postavijo mesečni seji dne 31. avgusta, da Slovenke in Hrvaitioe na "piket se zanaprej vršita dve seji na line". Gorje skebu ako ga dobe mesec iu sicer drugo in zadnjo I v roke. netj^ljo v mesecu. Dolžnost me poslali denar, da je mogel nazaj. Da mi ne bodejo očitali, da sem surovina, zato. za danes ime dotičnega "gentlemana zarnol-čim. Ako pa ne bode miru, potem a u gust 31. I mu pa bodem raztrgal krinko Danes popoldan, veže opozarjati član«, naj zahaja h,odemo zopet imeli ogromno pa-ldol, pa bodisiže v listu ali pa na jo bolj redno k sejam, naj bolj ra(^0 na Calumetu. Odkorakali govorniškej tribuni, redno plačujejo mesečne prispev* | hodemo izpred linijskega stana 4* Palestro", kjer bode glavni govornik Charles Moyer, predsednik od "Western Federation of J. Za/kov k, tajnik. | MinergM Moyep je ravil0 danes prišel med nas. O shodu vam poročam prihodtfjič — seveda a-ko mi bode dopuščal čas. Kakor vidite, ni nobene nevar- ke in pridejo pravočasno na sejo. S tem bode lepšd red in boljši klubov napredek. Chisholm, Minn. OBJAVA. Jugosl. Soe» C družen je u Chisholm. Minn., obdržavati če svojuL ... .... , redovnu mjesečmi skupštinu dne nost1' da bl 0b7'a" 7. septembra, točno u 9 sati prije lovanja vredni so tisti jugosla podne u dvorani Frank Medveda vanski delavci,! kateri so se dali (up stars). Pošto imamo na dnev- «ap^iati v sk^barijo.Skaaili so si nom redu više važnih stvari, kao coročam aodrugom, da naj glasujejo proti predlogu." IZJAVA OLAV. POROTNEGA ODBORA 8. D. P. Z. glede pritožbe od Jernej Lautar, član društva "Slovenska Kasta va", štev. 33. S. D. P^Z.vproti gori omenjenemu društvu, je prišel gl. porotni odbor do zaključka po dolo&bah pravil S. D. P. Z. stran 19. člen 3., da ostane vsa zadeva člana Jerneja Iiautar pri zakljuČ ku društvene seje, ker ne|>ozna-njc pravil'ne opravičuje nobene ga člana. Glede pritožbe od Frtnk Zapu-der, član društva "Bratstvo", št 16. S. D. P. Z., proti Anton-u 'irnat tudi član druš. 'Bratstvo', štev. 16. S. D. P. Z. £o določbi pravil S. D. P. Z. stran 17 I člen se Anton rirnat izobči iz društva oziroma iz S D. P. Z. Olede pritožbe od John KriŽ-mančič, član društva "Jutranja Zvezda", štev. 41. S. D. P. Z., proti Josef Marinciču, član gori orne njenega društva, in gl. in pomožni bljfeajnik S. D. P. Z. je prišel gl odbor do zaključka, da se cela zadeva zavrže, prvič, ker je že stvar zastarala in ker se razvidi iz različnih podatkov, da cela stvar izhaja iz osebnosti in stran karstva, torej se cela stvar za vrže. John GorSek, I. porotik. Jaeob Kocjan, II. porotnik. Louis Karlinger, III. porotujk VLADNO VPRAŠANJE HO LANDSKIH SOCIALISTOV. llolandski socialisti so vsled iz rodu o ugodnega izida pri zadnjih volitvah za parlament v zelo te žavnem j>oložaju. Vprašanje je ali naj vstopijo socialisti v ministrstvo ali ne? Odgovor ni lehak. Pri zadnjih volitvah je socialistič no-liberalna koalicija porazila ho-landske klerikalce tako. da je kle-rikalno ministrstvo Ileemskerk takoj odstopilo. Ijevica, ki šteje v holandski zbornici sedaj 37 liberalcev in socialistov, ima večino in takoj po volitvah je nastalo vprašanje, kako naj bo sestavljeno novo ministrstvo. Kraljica je konferirala naprej z voditelji strank: med prvimi, ki jih je bila povabila na posvet, je bil sodrug Troelstra. Posledica teh konferenc je bila, da je poverila kraljica sestavo novega ministrstva demokratu dr. Bosu. Ta je imel ^alog, da sestavi ministrstvo, v katerem bodo zastopan« vse stranke levice. Socialistični stranki je ponudil dr. Bos tri mi nistrske sedeže in poleg tega je bil sestavil demokratičen vladni program, namreč: splošno volilno pravico tudi za ženske, brezplač no starostno podporo kakor je zahteva paša stranka in še več demokratičnih reform. Strankin iz vrševalni odbor ni hotel sam od ločevati o vprašanju, ali naj vstopijo socialisti v ministrstvo ali ne temveč je "ftoVelV* eta * odide i 0 'Y Hrt strankin zbor koncem julija. Med tem pa je bil v izvrševalnem odboru stranke odklonjeti vstop v kabinet s 13 proti 8 glasovi in zato ni bil sklican strankin zbor. Dr. Bosu so odgovorili socialsti, da ne vstopijo v.kabinet, a so mu obenem predlagali sestavo čistega liberalnega kabineta. Socialisti so obljubili, da bodo v zbornici podpirali ta kabinet. S tem odgovorom niso bili liberalci zadovoljni in dr. Bos je odstopil od svoje naloge. 8edaj skušajo sestavki neutralno uradniško ministrstvo; če se bo posrečil poizkus, še ni gotovo. Ker je na vprašanje o vstopu ali nevstopu socialistov v vlado vendar zelo važno in težavno in da se to vprašanje vsestransko pojasni, je sklicala stran k a za 9. in 10 avgust strankin zbor v Zwolle. fttrankin zbor mora odločevati med dvema predlogoma: Troelstra in Vliegen predlagata vstop. Wibaut in Van der Ooes sta proti vstopu. Vprašanje o vstopu ali nevstopu je zaradi tega tako izredno važno, ker bi bile najbrže v nevarnosti vse demokratične reforme, če bi socislisti odklonili vstop. Holsndsks Stranka je prosila ne-kstere bratske strsnke zs svet, preden ds ssms odloči. Tudi na teoretika mednarodne socialne de mokracije Karla Kautskyja so se obrnili holandski sodrugi, ker je prav Kautsky sprožil resolucijo o ministerializmu na mednarodnem tongresu v Parizu (1900) in ki jo jc amsterdamski kongres potrdil. Kautskyjev odgovor prinaša strankino glasilo holandskih so-irugov "Hat Volk". Nekatere od omke njegovega zanimivega odgovora podajamo v naslednjem. Kautsky piše: . . . Načelno določa naše sta lišče resolucija pariškega mednarodnega kongresa iz leta 1900., ki pravi, da ne pomenja vstop socialista v meščansko ministrstvo začetek osvojitve političfffc moči po proletariatu in ni nekaj po čemur naj stremimo, temveč je to "nevaren eksperiment", ki naj se mu po možnosti izogibljemo. Obenem pa pravi resolucija, da ni vstop socialista v meščansko ministrstvo absolutno nedopusten, temveč se lahko prepušča v posebnih okolščiuah, a vstop naj ne bo trajen. Reaojucija pravi: "Če v posebnih slučajih res nastopi prisilni položaj za vstop, tedaj naj bo to taktično vprašanje, ne načelno . . . Ali na vsak način koristi tak nevaren eksperiment le tedaj, če ga odobri trdna strankina organizacija in če je socialistični minister pooblaščenec svoje stranke in to tudi ostane." To vse torej pomenja: Vstopu sodrugov v meščansko ministrstvo naj se izogibljemo tako dolgo, kakor le gre. Če je položaj takšen, da je vstop res nujno potreben, tedaj ne sme bi* to le parlamen-tarična zadeva, ki se tiče le parlamentarne frakcije temveč mora o tem sklepati strankin zbor. Kadar preneha prisilni položaj, tedaj je čas za izstop socialističnega ministra. Na Holandskem torej takrat, ko se izvede vodilna reforma. K temu pride še doata-vek sodruga Plehanova, ki nalaga socialističnim ministrom dolžnost. da izstopijo takoj iz meščan sketra ministrstva, kakor hitro ne varujejo popolne nevtralnosti v vseh konfliktih med delavci in kapitalisti. Nastaja sedaj vprašan je, če je na Holandskem res takšen prisilni i»oložaj kakor ga za hteva resolucija? Z drugimi besedami: Ali ni mogoče v sedanji situaciji drugače doseči splošne volilne pravice kakor z vstopom socialistov v meščansko ministrstvo in če je upanje da se res doseže z vstopom splošno volilno pravico? Zahteva liberalcev se mi dozdeva zelo prekanjena, če ne smatrajo volilne pravice za resno zadevo. Če socialisti vstopijo ali ne vstopijo v ministrstvo, na vsak način jim naprtjio liberalci tudi odgovornost, če se volilna reforma izjalovi. Situacija, v kateri je holandska stranka, ie najtežavnejša in že dolgo časa ni bila nobena stranka internacionale v enako težavnem položaju. Ali naj sklene holands-ka stranka karkoli, eno je goto vo: s svojim dosedanjim trdovfat nim odporom zoper ministerjali zem ste ravnali popolnoma v duhu mednarodne resolucije in vaš ugled je » triu le pridobil v inter-nacionali. Vstop socialista v meščansko ministrstvo ie združen s tolikimi ne v aro ^n u in prinaša leTiko* toliko škoikro ironijo omrtvičili oboroževalni krč. v katerem je Evropa. Ta lepa. velika impozantna demokracija ob Bodenskem jezeru dokazuje. da ljudstvo ne mara sovražnosti, temveč je njegova najvišja želja, da tekmuje med seboj mirno za kulturne pridobitve preko vseh mej, ki jih je postavil ne-raznm. Nasproti preteči svetovni vojni mora biti intemacionala požarna hramba, ki z&brani ogenj in ki pokliče na odgovor zanetil-ce. (Velikansko odobravanje). Zadnji govornik je bil državni poslanec sodrug dr. Kari Renner, ki je prinašal pozdrave avstrijske socialne demokracije. Avstri ja, tako je dejal, jeeedaj poskusi la, kaj je vojna ob meji. Mnogim ki jim je bila Radeckyjeva koračnica doslej najvišja himna, se je zasvetilo. Pozimi smo bili prav oft robu svetovne vojne. Kažoč proti Bazileji, je protestiral govornik ob splošnem pritrjevanju proti očitanju, da je v tem času častila socialna demokracija "podlo jav danje za mir". Kako je spoštovala avstrijska vlada bazilejaki kongres, dokazuje okoliščina, dk je bil bszilejski mirovni manifest ta koj konfiseiran in da je pretila vlsda udeležencem kongresa zs aretacijo in s procesi. Strah pred proletariatom sili vladajoče, da ne izvlečejo sablje iz no/jiice. Ba-| zilejski kongres in volja proleta-rijata, žrtvqvati vse za mir, je jolj pospeševalo mir kakor vse olgočasne konfereuce diploma-ov. Za proletarijat velja geslo: judstvo hočemo biti, ki je veže ratska edinost. (Viharno odo-»ravanje). To je velika ideja in-emacionale. Z veliko gobo hoče-izbrisati meje. Nočemo moriti, nočemo ruiiti in ker tega nočemo, nas . uazivljajo "moderne »arbare". Ali oni, ki more in vsak dan m<4ijo: "Ne ubijaj!" to pravi kristjani. (Navdušenje, ki se dolgo časa ne poleže.) Mi tiočemo. tako je sklenit govornik a vladaj človeštvo mirno, pre-i sto delo. Potem bo šele mir. Z navdušenimi klici mednarodnemu socializmu se je zaključilo impozantno zborovanje) ki je zo->et pokazalo v jarki svetlobi soli-arnost in brastvo mednarodnega socialističnega delavstva. Razno. Potresi na Portugalskem. Lizbona 11. V Lizboni in okolici se ponavljajo potresni sunki 8 podzemeljskim bobnenjem. Zlasti občutni so v krajih ob reki Tajo. )oslej je le mak) škode. Neurje na Ogrskem. Budimpešta, 10. Z dežele jav-jajo ponovno o velikih poplavah in ujmah. V Also Vadaszru je 122 lis porušenih, med njimi parni mlin. V Kupi, Hoiuorodu, Also Kesmarku, Felso Kcsmarku in še drugih krajih so večinoma vse hi še poškodovane, mnogo pa jih je fiopolnoma razdejanih. Špediterska stavka. Dunaj, 7. Stavka delavcev v šj>edicijskih podjetjih traja dalje. Včeraj so delodajalci sklenili, da odklonijo vse zahteve in žugajo, da bo vsak odpuščen, kdor ne pride do jutri opoldne na delo. De-avci so sklenili, da vztrajajo v 9trajku. Stavka v Milanu. Milan, 6.H Stavka traja dalje. Obe stranki sta trdovratni. V predraestih se nadaljujejo nemiri. Delavci v državni tobačni tovarni so se pridružili stavki. Tudi parni tramvaj je moral ustaviti promet. — Novi Balkan. Teritorialne pridobitve balkanskih držav so po sklenjenem miru sledeče: Bolgarska je pridobila ozemlje, ki je približno tako veliko kakor Nižja in Zgornja Avstrijska in SaNibur-ško skupaj: Grška je pridobila ozemlje, ki je tako veliko kakor Štajersko in Nižje Avstrijsko. Srbija prav toliko. Romunija jc pridobila ozemlje v velikosti Kranjske. Srbija in Grška sta sedaj skoraj Se enkrat 'ako veliki kakor pred vojno. Bolgarija se jc povečala približno za tretjino svo jega prvotnega ozemlja. v — Grozne posledice verske blaznosti. V vasi Bonnieujc pri Avig-nonu na Francoskem sta umorila v četrtek 271eti Marij Julicn in Tjjo^ora lOlctna xv.its a Roza.-synji) starejšo sestro 291etno Julijo. V tUhmji sta tolkla s stoli tako dolgo po njeni glavi, da je oblejala mrtva. Rešiti sta jo hotela hudobnih duhov, ker sta bila prepričana, da je obsedena od zlih duhov. Sltara mati je bila navzoča pri u-moru, sedela jc na stolu z zavezanimi očmi. Vsa d nižina je bila /ersko blazna. Vaščani so vedeli o tej blaznosti, a so mislili, da je povsem nevarna. — 8vinjar v kuti Pred dobrim tednom je bil obsojen pri sodišču v Napolju, menih, brat Ralvator, na sedemletno ječo in ko se Vrne iz ječe, bo' eno leto pod policijskim nadzorstvom. Čedni namestnik božji je zlorabljal deset in enajstletne dečke. V svojo sobo jih je privabljal s sladkarijami. SODRUGI 1 Vsak socialist bi moral naroči U "PROLETARCA, " kajti list M-vi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral Uriti "PROLETARCA", kajti to Je prva naloga nafte stranke. Vsak socialist hi moral točne plačati naročnino sa "PROLETARCA," ker ls na U način ss zamore osifurati napredek na*e-ipu listu. FKOLITÀRIO SOCIALIZEM IN MODERNA VEDA. (Dalje.) Težava vsega problema je v odmeri vsakemu poedincu pripadajočega delavnega donosa; kolektivizem je za to postavil rna-flo formulo: vaakemu po njegovem delu — komunizem pa drugo: vaakemu po njegovih potrebah. Nihče ne more a priori povedati, kako bo pra* »a podrobno rešila to vprašanje; zategadelj ker je to dane« nemogoče, ne gre socialistom očitati fantastnega u-topizma. Ni je ki»ltiu?te dobe, da bi se že ob njeni zori dala napovedati zaporednost in kakovost njenih razvojnih stopenj. Nasprotno pa opravičuje neo-vržen induktivni preudarek socioloških in psiholoških dejstev tole trditev: Nedvomno je jjruga, komunistična formula, kakor je tudi Marx priznal, poslednji, trsnseendentni idesl, ki ga nekateri postavljajo za cilj teoretičnega anarhizma v nasprotju s so-ciaMsom. Nedvomno pa prodsts-vljs tudi kolektivistirqa formula stopnja družabnega pred komunizmom. (Daljni Spencerjev ideal individualisma, ko ravna poedi-nec brez vnanje kontrole iz golega nagnenja k dobremu, je izvedljiv le po kolektivistični dobi, ko se podrede individualne sile in nsgoni disciplini solidarne družbe in stoprav po odstranitvi se-danjegs anarhičnega individualisma, ko vsakdo, kdor se zna i-zogniti • kazenskemu zakoniku, ravna, kakor se mu poljubi, ne glede as soljudi. ("Data of E-thics", p. 128, 275). Trditev navideznega protislovja med darvinizmom in socializmom glede enakosti vseh ljudi je iz-pecibita, ker sociaUeem nikakor ne trdi te enakosti, temveS hoče fe izrabiti neenakost v darvin-skem smislu zs reformo individualnega in družabnega življenja. To je tudi odgovor socializma na neprenehoma ponavljani očitek, da pod svinčeno pezo skupnosti sstre in zaduši osebnost in ds poniža poedinca na vlogo čebele-^e-Lavke v družabnem panju. Bes pa je nasprotno. Hiranje in uničenje mnogoštevilnih individualnosti, ki bi donašale, ako se povzdignejo iz teme, silen dobiček sefbi in družbi, je eden nsjrednejših pojavov sedsnje meščanske družbe, ki v jnjej vsakdo — izimši prav odlične in izrašene osebnosti — veljs kolikor ims in ne toliko, kar je. Kdor je v siromaštvu rojen, za kar pač nič ne more, in naj je od prirode oblagodarjen z umetniškim ali znanstvenim genijem, ps brez imetjs, ki bi ga podprlo v prvih življenskih bojih in ki bi mu omogočilo višjo izObrazbo, ali pa brez posebne sreče, ki je dovedla pastirja Qi-otta k Cimabue, ta lahko ugasne svojo luč in postane nsvadns številka v množicah mezdnih sužnjev; drufcbi pa se izgubi zaklad duševnih dobrin. Kdor pa se je rodil v bogastvu — kar pač ni njegova osebna zasluga — se pri-rine, in naj bo še tak drobnogla-rec ali. bffhec, na po&orišfo ijvr Ijenske komedije prav gotovo v ospredje, vsi lakaji se mu bodo priklanjali in ga bodo občudovali in ssm bo le zsto, ker neksj ima, mislil, da je kaj. Pod režimom kolektivne lastnine t. j. v socializmu, ki zagotovi vsakemu poedincu življenje, bo vsakdanje delo za poedinca najlepša prilika, da pokaže svoje več ali manj sijajne darove, in nsjboljša in najpodovitejia leta •življenja se ne bodo, kakor danes, izgubljala v obupnem, krčevitem in ponižujočem boju za vsakdanji kruh. Socializem zagotovi vsakemu poleg čl^vetice ek-sistepce tudi p rot ost za razvoj in izobrazbo telesne ter duševne o-sebnosti, ki jo je sprejel od neizčrpne, z zmerom novo silo stva-rjajoče prirode; kakor je enoličnost in enskost prirodi neznana, prav tako neznana je tudi socializmu, ki hoče pri rodno neenakost voditi in iskoristiti za proste jši in plodovftejši razvoj človeškega življenja. m. Žrtve boja sa obstanek. Nadaljno nasprotje med socia lixraom in dsrvinizmom so hoteli iztufhtati v tem, češ, da darvini- zem kaže, da je ogromna večin rojenih individuov — lj«d>» *»vali in arstlin — posvečens poginu ker izvojuje le pičla manjšina boj za obstanek, dočim socializem zatrjuje, da vsi lahko ixvojujejo ta boj, ne da bi kdo poginil. (01 Ziegler, op. cit. P 151, 159.) Nato je predvsem pripomniti, da je numerično razmerje žrtev do zmagalcev v boju za obstanek tem ugodnejše, čim višje stoji vrsta v redu živih bitij. Nesorazmernost med "poklicanimi" in "Izvoljenimi" pa pojema tudi v različnih vrstah isaega prirodnega reda. Tako proizvajajo vse rastline vsako leto ogromno množino semen, iz katerih se razvije le pičlo individuov ; v živalstvu je število reproduciranih individuov manjše, šrtevHo takih, ki obstanejo v življenju pa razmeroma zelo visoko: končno je pri človeškem rodu število potmstva. ki ga poe-dine« more porajati, zelo neznatno; sorazmerje tistih, ki obstane-je v življenju, napram številu rojenih pa je znatno. Nadalje, v vsem organskem svetu imajo najnižje stoječi, najpreprostejše organizirani rodovi največjo reprodukcijsko silo, toda najmanjšo odpornost. Gliva proizvaja na'tni-lijone kali in je krstkoživa, dô-čim rodi palma vsako leto le nekaj tucatpv semen, pa doseže stoletno starost Riba proizvaja na tisoče jajc, dočim rodita slon ali šimpanz le malo potomstva, a dosegata visoko starost. V Človeškem rodu so prirodnl narodi plodovitejši, ampak krat-ki^živi, dočin izkazujejo kulturni nsrodi msjhno šitevilo porodov, ampak tudi manjšo umrljivost. Tudi na čisto biološkem polju velja pravilo, ds neprenehoma rsste relativno število tistih, ki obstanejo v življenskem boju, črm višje stoji vrsta v organskem redu sli pa v plemenu. Železni zakon boja za obstanek terja torej tem manjšo hekatom-bo žrtev, čim višje se razvija in izpopolnjuje organizacija. (Ziegler je »prezrl sli zamolčal ta dejstva; gl. op. cit., p. 177 in si.) Zmotno bi bilo postsvljati nasproti socislizmu bre^ vsega zakon prirodnega izbora —.tečaj Danvinove teorije —, kakor velja med nižje organiziranimi živimi bitji, brez ozira na napredujoče ublaževanje njega učinkov, ki se nam pojavlja na višjih stopnjah organizacije, tudi med različnimi človeškimi plemeni. Ravno za socializem, ki predstavlja višjo stopinjo človeškega razvoja in ki prav znatno ublaži izbor, ne velja tako sirova m plitka razlaga se-lekcijske teorije. To teorijo, zlasti v brutalno spačeni podobi, so zlorabljali nasprotniki socializma za utemeljitev individualistične zahteve po neomejeni konkurenci, (01. Ziegler, op. cit., p. l.r>7 in si.) ki često ni nič driurega kot civilizirana oblika ljudožrstva in ki vidi v Hobbesovem stavku : Homo ho-mini lupus podlago sedanjega družabnega položaja, v stavku ki je Hobbes sam označil ž njim prsstanje človeka pred sklenitvi jo družabne pogodbe. Toda zloraba znanstveni VT* načela w nt dokaz proti njegovi veljavnosti, pač pa noj vzpodbuda za natanč nejšo opredelitev meja njegove veljanosti in praktične porabno-sti: to sem na kratko poizkusil z dokazom popolne skladnosti med socializmom in darviniz-monv 1 Že v svojem delu Socialismo # Criminalita sem naglašal, da je boj za obstanek rmanenten zakoi> človešl^ega življenja, da pa se način njegovega učinkovanja neprenehoma preminja In blaži. Teh misli sem še danes, v nasprotju z mnogimi socialisti, ki so ovreči ugovore darvinistov s tem, da so zanikavali posebnost in učinkovanje darvinskega izbora v člo veški družbi pod razmerami, ki jih udejstvuje socializem. (01. Lanessan. "La lutte pour 1' exi stence (Paris 1861); I^oria, "Di-scomo su Carlo Darwin" (Siena 1882). -— Colajanni, "Lo socia-liaroo'* (Catania 1884), p. 85, je priznal, da so bili moji tedsnji nauki mnogo bolj socialistični, od mnogih priznanih in preganjanih socialstov. Moje gorenje delo ae je obračalo le proti tedsnji revo-lucijski metodi socializma in me gLeni romantiki. Odsihmal sem ae pogrezal, začetkoma akoro pro ti avoji volji, od leta do leta globlje v socialistične simpatije in misli, po zaslugi Turatije^ih in Prampolinijevib, »lasti pa for-maiiHi suhih, po vsebini pa nepre magljivih, grtiialnih de] Karla Marxa. Znanatveno dopolnili so moje socialistično prepriianje »piši Iiorie, ki stoje i>opolnoina na stališču Marxovih teorij, ka tare je t«oria s svojo čudovito vse-atranako učenostjo oplodit Da moje politično delovanje ni bilo tuje socialističnim idejam, sledi iz tega, da sem kot parlamentarec vedno označeval socialno vprašanje za edini problem naše dobe. Iz sociološke faze svojega razvoja, ki je bila potrebna prehodna stopnja, sem dospel v plo-dovlto fazo brezpogojnega socializma..) Kako naj zakon, ki brezpogojno ovladuje ves živi svet, od bakterije do ns j višjega sesalca, klone pred človekom, ki je le neločljivo v kovan obroč v neskončni verigi življenja. Prepričan aem bil in sem še, ds je boj za Obstanek neločljiv element •širjenja in s tem tudi človeškega razvoja, da ps ta zskon navzlic svoji stalnosti polagoma preminja svojo vsebino in dobiva blažjo o-bliko. Vprimitivnih razmerah se živ-jenaki boj človeka komaj loči od boja ostalih živali: brutalen, z mišičjo silo bojevsn boj za vsakdanji kruh in za ženo — kajti glad in ljubezen vežeta ves svet. Kasneje se pridruži boj za politično prevlado (v razredu, plemenu, vasi, občini, državi i. t. d.) in pri tem se poleg muakulature zmerom bolj uveljavljajo možgani. V zgodovinski dobi pristopi v grško-latinskem svetu boj za državljansko enskost : tudi ko je dovojevan, ni miru, zakaj življenje je boj; srednjeveški svet se >ojuje za vensko enskost, ki jo doseže, ne ds bi se umiril. Oaem-nsjsti vek zsčevija boj za politič no enakost. Toda tudi po izvoje-vanju tega cilja človeštvo ne miruje in ne počiva : bojuje boj za gospodarsko enakost, ne v smislu materialne enakosti in absolutne nerazličnosti, temveč v smisli, ki sem ga ravnokar obrazložil; vsa znamenja kažejo tistemu, kdor jih hoče umeti, z brezpogojno gotovostjo, ds vede tudi ts boj k zmagi in da ga nadomeste nove naloge naših naslednikov. Počasni preraembi smotra in i-dealov bojev vstreza stalno ublaževanje bojnega načina, ki — iz->rva brutalen in čisto telesen — postaja boljinbolj prizanesljiv in duševen, ne glede na posamezne ataviene ponovitve sli na bolestna protidružabna nasilja poe-dince^ in na družabno zatiranje posameznikov. V novi izdaji svojega dela o socializmu in kriminaliteti se povrnem na svoje umevanje prirodnega izbora. (Mojemu podobno umevanje prirodnega izbora duhovito razvija Novikov v svojem novem dehi, le da popolnoma pozablja na spolni izbor. (Novikov, "La Lutte entre sociétés humai di Loria moti, trdeč v svoji knjigi "Bases čeonomiques de la con-stitution soeiale" protislovje o-beh naukov. Lombroso ga je v tem pogledu popolnoma zavrnil (Archivio di Psichiatria e Scien-ze Pen ali." 18»4, XIV., 6.) Obširnejše obravnavanje tega .vprašanja si prihranim za drugo priliko; za sedsj pa hočeiv ob kratkem podati svoje nazore o tem problemu*kot kriminalni antropolog in socialist. (Dalje.) advertisement ZRNO. Lev N. Tolstoj: Našli so nekdaj otroci v grapi stvar, veliko kakor kurje jajce, po sredi je imela vdrtino in izgledala je kakor zrno. Mož, ki se je peljal mimo ,je videl stvar, jo od kupil fantičem za pet kopejk, jo prinesel v mesto in jo je prodal carju kot izrednost. Car je poklical k sebi modrijane in jim zapovedal, da doženo, kaj bi utegnila biti ta stvar, jajce ali zrno. Modrijani so tuhtali in tuhtali in niso mogli iztulitati odgovora. Stvar je ležala na podokniku. Priletela je kura, kljuvala po njej In izkljuvala luknjo. Vsi so zdaj videli, da je stvar zrno; in modrijani so se oglasili, da je rženo ¿mo. Car se .ie zelo čudil, zato je zapovedal modrijanom, naj poizve-do, kje uspeva taka stvar. Modrijani so tuhtali in študirsli po knjl gah — ampak uašli niso ničesar. Prišli so k carju in dejali: "Nobenega odgovora ne moremo dati. V naših knjigah ni o tem nič pijanega; vprašati moTamo kme-t», morda je slišal kateri od svojih starih, kdaj so sejali tako zrno." Car je zapovedal, da mu privedejo čisto starega kmeta. Pripeljali so predenj brezzob-nega možička z rumeno brado, ki m» je trudoma opotekal na dveh 1 orgijah. Car mu je pokazal zrno. Toda starec je komaj videl, napol je videl, napol tipal. "Ali mi ne moreš povedati očka, kje je uspevalo tako zrno T" ga je vprašal car. "Ali si morda sam sejal tako žito? Ali pa si kdaj v svojem življenju kupil tako zrno!" Starce je bil napol gluh, le tru-dema je slišal, le trudoma razumeval. Odgovoril je: "Ne", je dejal, "nikdar nisem sejal na svojem polju takega žita. nikdar ga nisem žel, nikdar kupoval. Če smo kupili žito je bilo zrno vedno majhno. Vprašati morate mojega starega, morda uteg ne on povedati, kje je rastlo tako zrno." , Cir je zarovedal, da privedejo predenj starČkovega očeta. Našli so četa in so ga pripeljali k carju. Prišel je starček na eni berglji. Car mu je pokaral zrno. OTi starega so še dobre, natanl si j* ogledal zrno. Car ga je vpr šal: "Ali ne veš očka, kje je usp< valo tako zrno. Ali si morda sam sejal na svojem polju tako žito? Ali si morda kdaj v svojem živ ne«." — Paris 1891.) Za sedaj so jj^,, kupil tako zrno?"....... za dovoljujem le z omenitvijo po časne modifikacije in ublaieva-nja izbornega boja. Socializem lahko trdi, ni» da bi se količkaj pregrešil proti Darvvi-novemu zakonu o trrumfu najboljše prilagodenih v konkurenčnem boju, da morajo biti vsem ljudem zagotovljeni pogoji človeškega Obstanka, kajti omenjeni zakon ima svoj poseben pomen in svojo poselsio veljavo na naprednih stopnjah človeškega razvoja, različno od njegovega delovanja v primitivnih in predčloveških stadijih. Da, znanstvena poglobitev aocialirma celo ka-že, da ne zaniksvs in ne more zanikavsti dejstvs, da zahteva žrvljenski boj svoje žrtve. To dejstvo je velepo membno za odnošaje med zločin-stvom in družabno organizacijo; tisti socislisti, ki ne priznavajo zakonu življenskega boja (nenormalna kn iprotkthržmbna oblika boja, v nasprotju z njegs normalno in socislno cfbliko, f delom) enkrat, popolnoma s sveta; zategadelj smatrajo socializem in nauke kriminalne antropologije za nezdružljiv«; nauk o rojenem zlo-čineu pa je le n»delj*™nje dsr-vinizma. (Z oblalovanjem konsta-tiram, da se v tem vpra*enju ti* Čeprav je stari težko slišal, vendar je slišal boljše kakor nje gov sin. je dejal, "na svojem polju nikdar nisem sejal takega ži «a, nikdar ga nisem žel; kupil ga tudi nisem nikdar, ker v mojem času denar sploh ni bil v rabi. Vsi so se hranili z lastnim kruhom in so si ga v sili razdelili med se boj. Kje je rastlo tako zrno, ne vem. Naše zrno je bilo večje in izdatnejše od sedanjega, toda takega zrna nikdar nisem videl. Sli šal sem od svojega starega, da je v njegovem času žito bolje vspe-valo kakor v mojem in je bilo ve čje in izdatnejše. Vprašati mora te mojega starega." Car je poslal po starčkovega očeta. Našli so starega očeta in ga privedli pred carja. Brez truda, brez bergelj, je vstopil starček, njegove oči so jasne in govori razločno Car je pokazal staremu oč^tu zr no; ta ga je ogledaval od vseh strani. "Dolgo je tega", je dejal, "da nisem videl tsko prastsregs srn cs." Odgriznil je drobtinico, ne koliko požvečil in menil: "Tisti j«. Povej mi dedek, kdsj in kje Bol. Pod. Društvo In kor pori ran« M. fobr* *wj« IMS v értsvi li»m Sedež: Frontenac, Kans. ÖLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTJN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Mineral, Kana Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kan» Blagajnik: FRANK STARČlC,Box 245., Mulberry, Kans Zspisniksr: LOUIS BREZN1KAR, L. Bor38, Frontensc, Kans. NADZORNIKI: PONtiftAC JURŠE, Box 357, W. Minersl, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Ksns. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontensc, Ksns. POROTNI ODBORr JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kaas. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprfjemns pristojbina od 16. do 40. leta znass same edea Dolsr. Vsi dopisi se nsj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse densrne pošiljstve ps gl. blagajniku. je rastlo tako zrno. Ali si morda sam sejal na svojem polju tako žito, ali si ga kje kupil?" "V mojem času je povsod rastlo tako žito, le s takim zrnom smo se branili." "Rad bi vedel, dedek, ali si ti sam sejal tako zrno, ali si ga morda kupil." Stari se je smehljal. "V mojem času", je dejal, "nihče ni poznal greha, da bi kruh prodajal ali kupoval, in o denarju nismo nič vedeli — vsi smo imeli kruha več kot dovolj." "Kje si sejsl tsko zrno, dedek, in kje je bilo tvoje polje?" "Moje polje je bils božja zem-ljs. Kjer sem orsl, tam je bilo moje polje. Zakaj svobodna je bila zemlja, lastne zemlje nismo poznali. Svojo Isst smo imenovsli le svoje delo." "fte na dve vprsssnji mi odgovori", je vzkliknil csr. "Prvič: kako se je njoglo zgoditi da je preje uspevalo tako zrno »n zdaj nič več. Drugič: Kako se je moglo zgoditi, da hodi tvoj vnuk po dveh bergljah, tvoj sin po eni, ti sam pa prideš lahkotno in bres truda k meni? Tvoje oči so jasne, tvoji zobje so trdni in tvoj govor zveni razločno. Zakaj, povej mi dedek, je temu tako?" "Zato je tako, ker ljudje več ne žive od lastnega dela in zavidajo soseda. Preje nismo živeli tako, živeli smo bogaboječ.e. Ker s.no imeli lastno blago, nismo poželeli tujega." NAVADNI IN OSLOVSKI KAÔEU. Navadni kašelj ni bolezen, temveč je le znak bolezni, ter nam kaže, da se je pričelo vnetje v goltancu, jabolku, sapniku ali v bronhijah, ki se odeepljajo od sapnika. Pri vsakem vnetju se napravlja mnogo sluze, ki jo občutita sapnik ali bronhija kot tujo snov, ker oba služita edinemu namenu — zračnemu prehodu. Vsled tega povzročuje sluz kašelj. Kašelj je smotrena reakcija našega telesa, ki se izvrši brez naše volje; telo hoče izločiti iz sapnika vse, kar ne spada vanj. Veliko bolezni je združenih s kasljem : navadno prehlajenje, vnetje nosnih sluznic, goltanca, jabolka, potem influença, ošpice, pljučna jetika. Pri vseh teh boleznih je kašelj znak poleg rano« gib drugih. Pri oslovskem kaši ju pa je ravno kašelj, ki se od navadnega temeljito razločuje, bolezenska slika. Oslovski kašelj je lezni. To traja približno 14 dni. Za tem pa se pojavljajo znaki, iz katerih se že lahko sklepa na posebni značaj nastopajoče bolezni: Otrok ne pokaaljuje več kakor pri navadnem bronhialnem kataru, temveč kaslja več časa skupaj. Po teh napadih se počuti otrok popolnoma dobro in tudi ne napravlja vtisa bolnika. Telesna toplota je normalna; kdor torej ne sliši tega posebnega kaslja, ta niti ne ve, da je otrok bolan. Čimbolj napreduje bolezen, tem pogosteje se pojavljajo napadi kailja, tem krajši so odi mori med napadi. Oslovski kašelj se razlikuje od navadnega kaš-lja tudi v tem, da otroci bruhajo sluz pri oslovskem kašlju. Večkrat izbruhajo tudi zavžite jedi. Oslovski kašelj se sliši tudi vse drugače kakor navadni kašelj. Med napadi vdihava otrok zrak na tako čuden način, nastane neki raskav šum, ds se po tem ts-. koj spozna oslovski kašelj. V tež. kih slučajih se ponsvljsjo krčeviti nspsdi kašlja in vdihsvanjo zraka z raskavim šumom tako naglo, da otrok vidno slabi in hujša. ,V teku 24 ur ima otrok 30 do 40 napadov, sli še več. Odmori postsjsjo vedno krsjši, otrok ims vedno msnj časa, da bi se odpočil. V takih težkih slučajih mora dati zdravnik otroku o-mamljiva sredstva, da mu podaljša čas miru. Pri oslovskem kašlju dostikrat zateče jezikova vez in sicer zato, ker se zadeva jezik pri kašljanju ob spodnje zobe in dobi rane. Po tem znsku se skoraj najlažje spozna oslovski kaslej. Med kašljanjem postane bolnik v obraz močno rdeč, izgleda za-brekel, ker zastaja med napadom kri po žilah. Večkrat tudi krvavi iz oči, iz nosa, včasih se ulije kri tudi v možganih, kar je silno nevarno. Najhujši krčeviti kašelj traja 6 do 8 tednov, potem pojema in preide v navadni ksselj. S tem je bolezen prestana, le včaaih se zgodi, da pritisne, posebno pri dojenčkih, še pljučnica. Posledi* ca je smrt. Zoper oslovski kašelj ne poznamo pravzaprav nobenih sredstev, ki bi okraj&ali bolezen.' Sicer razglašajo vsako leto kako" novo sredstvo, ali niti eno ne pomaga. Zdravniki uporabljajo najraje kinin, bi olajšuje napade. Ker je pa kinin zelo grenak, ga nadomeščajo z evkininom ali aristokininom. Ta dva preparata se ne stopita tako hitro, zato se ne občuti tako močno njiju gren* ki okus. Otroci se morajo pri o-slovskem kašlju pred vsem zava- posebne vrste nalezljiva bolezen otroške dobe.Razširja se le od ose/rovati pred prehlajenjem. ^ Ako be do osebe, neposredni prenos* nimajo vročine, gredo lahko na bolezni po predmetih, po tretji o^ sebi, je silno redek. Izven človeškega telesa pogine strup o-alovskega kašlja zelo hitro, kai kor strup ošpic, med tem ko se prenese škrlstinks, davica tudi po predmetih, ki jih rabi bolnik. Seveda se tsk slučsj pri oslov« tikem ksšlju dogodi semtertje, s je zelo redka izjema. Inkubacijski č s s otroškega kašlja, to je oni čas, ko je strup še v telesu, a ni še dovolj močan, da bi povzročil pravi izbruh bolezni, traja pet do deset dni. Po* tem sledi čas, v katerem ima bolnik vse znake bronhialnega katera : pokašljuje, telesna toplota narašča, a ne zelo. V tem času se še ne more spoznati prave bo- prosto. Ker bolezen dolgo trajs, zsto ni prav, da je otrok neprenehoma v postelji, Tteraemba zraka učinkuje dostikrat zelo dobro, otroci naj bodo po več ur na dan zunaj, seveda le tam, kjer je toplo. Kdor more, naj ima za otroka z oslovskim ksšljem dve sobi na razpolago. Otrok naj ima posebno saplnico, v kateri naj bodo okna ves dan pdprta, šele zvečer nsj se segreje sobs na 17 stopinj Celzija. Zrsk ne sme biti presuh. Ns prepihu ne sme stati bolni otrok. Bolni otrok nikakor ne »me priti v dotiko z zdravimi otroci, ker skorsj nobena nalezljiva bolezen se ne prenese tako naglo kakor oslovski ksielj. Od-rssli mslokdsj dobi to bolezen. *r I- (UllTillO i Stran fa i ¡IIIMMIIMMMUHOMI' OSEM MESEČNI BAÔTJN SLOV. SEKCIJE J. S. Z. f \ od 1. Jan. do 10. sug. 1913. DOHODKI: Preuos gotovine iz let» 1012. $441.08 Preuos gotovine i» leta 1»1S..M«i.vs Obreoti banine vloge za L 1»« 10.33 Za kajige v Koek Hprings, Wyo. 4.73 Za knjige ki. št. «5............ Za knjige ki. št: «2............ Za knjige ki it. 23............ Za knjige ki. it. 30............ ™ Za knjige ki»it. .............. .. . T. • m__»____i__t;. m i ali slcebat v Michigan. «omss*. Naj VHCikdo pazi, da sr ne vse-de na take lima*iiee! Poslušalec shoda. ČLANOM J. S. Z. V PREVDA REK. V zadnji številki "Proletarca" je bil priobčen zapisnik seje ekse-kutivnega o raznih načib naselbinah. fcabodi «o —ilikf vafcmwrti *n zaradi tegafc ker nam trudijo priliko za pridobivanje naročnikov za naše časopisje in razpečavanje nasiti knjig in brošur. Vprašanje, katero je pred nami, ni, hočemo li organizatorjev iu shodov, ampak bode li nameravano zvišanje mesečnih prispevkov koristilo ali škodovalo napredku nase organizacije. Moj« mnenje je, da bode škodovalo. Vsakdo, kdor pozna razmere v katerih se nahajajo delavci dandanes, posebno oni, kateri imajo družine, ve, da si morajo takore-koč od ust odtrgati vsak groš, katerega plačajo za stranko., In mesečnina ni vse. Vsaki mesec pridejo še drugi stroški, za pod poro strajkarjem, podpore časo pisju, politični boji, prirejanje zabav, itd. Skoro ni .seje, pri kateri bi se ne zbiralo darov — zdaj za eno, sedaj »a drugo stvar. Ako zvišamo mesečrnno, bode ne samo tr/je p-ri^okivalL -novA- ^jtiiov,-ampak znamo tudi zgubiti dober del onih, kateri so danes v nnSih vrstah, kateri pa še niso postali prepričani socialisti. To so razlogi^ zakaj sem nasproten zvišanju mesečnih pri spevkov. TTpam, da se oglasijo so-drugi iz drugih naselbin in izrazijo svoje mnenje. Op. ur.: Tudi mi popolnoma soglašamo! Math Fetrovčič, Cleveland, Ohio. ??? Kdo vc ??? Milo odvajalo, | za otroke, ki ne ščiplje ali griže črev je SEVEROV LAX0T0N • Priporoča se za zdravljenje zapeke pri otrocih in drugih, ki so nežnega ustroja Cena 25c centov. Severove kapljice za otroke (SEVEKA'S SOOTH1NG DHOPS) se priporočalo kot varno in čisto zdravilo za aojenčke za olaišanje kolike, zvija-vice, krčev in drugih otročjih neprilik. Cena 25 centov. Na prodaj so v vseh lekarnah. Ne vzemite nadomestitev. Zahtevajte Severova. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite' jih od nas. CILJI DELAVSKE STRANKE. Predno je modemi kapitalistič-rarvoj poepeftil postanek razrednih stanovskih organizacij ter s tem povzročil poostritev razrednih bojev, je bilo le malo prijateljev ljudstva, ki so se zavedali da-Ickosežnih posledic naraščajočega in nepretrganega konflikta mod organiziranimi delavci in koaliTa-nimi kapitalisti. Le redko število znanstvenikov je uvidelo -pomen industrije in delavstva za napredek človečke družbe. 8aint-8imon Fourier in Owen so prerokovali, da bode doba industrije doba naj-tetneljitejših preobratov. T'sodo kapitalizma in njega pomen za razvoj delavstva sta zlasti razumela Mark in Engels. Poznanje zgodovinskih zakonov postanka Bivša moja soproga jo je dne 24. julija te. 1. popihala z nekim — poprej pri meni stanujočim Ant. Gracerjem. Pobrala sta mi ves denar in več drugih stvari. Vzela sta s seboj tudi oJ)a moja fantička. Kam se je podal omenjeni parček, mi ni znano. Zato prosim cenjene rojake, ako izve kdo za njih naslov, naj mi ga takoj naznani, za kar dobi tudi $5.00 nagrade. Tu Vam je kratek opis: Anton Graear j«' star 34 let, «loma iz Trebnja, okraj Novomesto. Visok je nekaj čez šest čevljev, črnega obraza, trepalnico levega očesa ima nekako zatrgano in oko se mu vedno solzi. Najlažje ga je spoznali po njegovi komični hoji, k«>r hodi tako na dre+mo. kakor bi imel v kolenih noge zvezane. in napredka kapitalizma, jim je tišini poziv na delavstvo vseh narodov, da naj se mednarodno združijo, če hočejo /,agos[>odovati svet in postati svobodni. Le polagoma prihaja potem delavstvo do spoznanja, do stremljenja in po pospešitvi splošnega razvoja. Cela desetletja se zaman trudijo prvi agitatorji socializma, da bi združili proletaarce v bojii proti izkoriščevalcem in špekulantom m tako postavili prvi temelj stran ki bodočnosti. Toda delo kulture in združevanja ne more ostati brezuspešno. Danes je po vseh kulturnih deželah sveta stranka delavstva najmočnejši faktor v politiki in v gospodarskih bojih. Miljonov glasov se združuje na imenih socialističnih kandidatov. V najslavnejših parlamentih sveta tvorijo socialisti najmočnejšo parlamentarne JFrskc.ij/>~ JrH.U»garije~de-laveev, ki ne bi imeli >\<>.i«' organizacije. ni ga strokovnega ali političnega boja, pri katerom ne bi odločevala delavska razredna stranka. Naraščajoča moč organizacijo je služila izvojitvi ne&tevilnih koristnih gospodarskih bojev in dosegi modernejše zakonodaje. Do^ seženi uspehi pa ne morejo ustaviti naše delo in boj. Vsaka nova zmaga vsiljuje nov boj. Cilj delavske stranke ni le izvojitev pro-letarskemu razredu ugodnejših delavnih, plačilnih ali političnih pogojev v okviru sedanjega d niža bnega reda. Delu in boju stranke je končni cilj, popolnoma temeljita preuredba socialnih in gospodarskih stikov in zakonov. Ta cilj se ne more uresničiti v kratki dobi ene generacije. Za razrušiti sistem, ki obstoji od najdav-nejčih časov človentva ne zadostuje trud, boj in žrtvovanje zavednega proletariata, ki je Se vedno napram ogTomnemu številu indiferentAega in nezavednega delavstva mala, neznatna manjii-na. Ali ravno ta zaveat zgodovinske misije delavske stranke( ki ima prevzeti po popolni dovršitvi kapitalističnega procesa vi svoje roke usodo človečke drulbe, ki bode po tisočletnem gospodar- V Zdr. državah biva kakih deset V*t. Govori slovensko in nekoliko ungleBco. Ona je stara 24 let. Njeno dekliško ime je Mary Krenker. Je precej velike in drobne postave ter črnih las. Govori slovensko, nemško in angiežko. Fantička sta —» prvi Rudolf, star 7 let in drugi Franc, star 5 let. Oba govorita slovensko in angiežko. Tukaj ta slika Vam predstavlja ženo in oba fantička. Ako kdo najde to družino, naj samo starejšega fanta vpraša. On mu l>ode gotovo povedal, kje so pustili svojega očeta. firosiin cenjene rojake, ako kdo ta parček zasledi, naj mi bllago-volf sporočiti na moj naslov-: V Tludolf Pehar, Box 136 Carona, Kansas. ■■ ■ - skem in duševnem 'zatiranju, končno zopet prosta, dalje sitnost in pomen rezrednetnu boju proletariat«. Seeialnih razmer ni mogoče mahoma spremeniti. Stopnjevale se spreminjajo oblike sistemia in linziranja mase. Pomen političnega in gospodarskega boja v sedanjem kapitalističnem redu ni presojati le iz stališča takojšnjih koristi, ki donašajo .delavstvu pomen tega neprestanega boja je ceniti po neprestanem revolucionarnem vplivu na značaj in nazi ran je delavskih slojev. Razredni boj spram in ja diwevnost ljudstev. Pbraja se tako na obzorju človeške zgodovine novi razred z lastnim prostim naziranjem; razred. ki ima prevzeti mesto izčr-pajorega so kapitalizma. Neizogiben je postanek delavske stranke; nepreprečljiva njena zmaga. PfOsVrtva j e -bod očnnct. Pospe« e -vati razvoj dejstev in ljudske du-Sevnosti je naloga delavske stranke, ki ima omogočiti na svetu dobo svobode in sreče, ('im številnejše bodo naše vrste in čim sil-nejši naši boji tom prej l>o ljudska emancipacija dovršena. Zgodovina bodočnosti bo zgodovina delavstva. Iz .Železničarja. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA carl strover Attorney at Law Iistipi st villi lodiicib. Ôt. so be 1009 13S W. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Hain 3989 TUJCEM priporočam svoje do bro urejeno prenočišče in restav racijo, domačinom pa svoj saloo» vsem skupaj pa vpe. IG. KUŠLJAN 229—1st Aye. MILWAUKEE. WI1 M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA 8lFKARTE. Pošilja denar po pošta in brzojav no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA. LOUIS RABSEL moderno urejen talun IA 4SI GRAND AVE., KENOSHA. «IS Telefon 1199 ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce, mineralne vode in raznih necpojnffa pijač. 1137 So. risk 81 Tel. Canal 14M S AL^OON z biljardom ii kegljišče« Poleg saloona dvorana ta društvene seje, veselice itd. «J o lin StražlAar . 611 Market St.. Waakcfaa. III. Pfaoo« it. »n. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. NIZKE OENS. Velike ugodnoell: električna lnč, izvrstna knhinja, vino zastonj, kabine tretjiga raz greda na parnika Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik sa notranja bolezni in ranocelnlk. »zdravniška preiskava brezplačno—pla Aati jo le zdravila i924 Bluo Ialantf A ve., Ohlcago. I! redu je od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer, izven Ckieag« ftiveAi bolniki naj pišejo aloveneko Delavci na Aurori, Minn., in tisti, kateri pridete na Auroro, ne pozabite Cetiti Kovačev "Saloon" kjer vam e sodr. Movlan postregel s hladno in «velo pijačo in unijskimi smodkami. Delavci, podpirajte svoje organizirane tovariše. ANA KOVAČ, Maln ulica, Aurora, Minn. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWITZ, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. Sledeči parniki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka: Argentina ... - 28. ma|a Oceanic . . . . 7. junija Martha Washington ., 14. inni|a Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6ti'l Agt'i, 2 Washington St., Ni« Ywt. ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI SALOON s modernim kerUittcn Bvoio pivo v oodékik ia buteljka* ks druge ra—ovaofe pijaéo ter lodks. Potniki «tobe Mmo tiMe aa ažak» s mm. Poetreeba totea la taborna. Teem Biov—e—a im druguu MARTIN POTOKAR, 1625 Se. Centre Ave. Ohioaf» SODRUOI1 Vsak socialist bo moral naročiti "PROLETARCA", kajti list živi samo od tvojih naročnikov. Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naie stranke. Viak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLE TARČA", ker le na ta način se samore osignrati napredek naie-mu listu, ter ga povsdigniti v dnev nik. Delavci jia krov 1 JAKO VAŽNO VPRAftANJE? "Ali sem ie poslal zaostalo na-ročntno sa "Proletarca"? fie ne!— JOS. A. FISHER » Buffet Iaa na raapolafo vaakovratao pivo vino, euiedke, lté. I «vratni prostor za okrepčilo. S7SS W. SStk Bt., Ckieag*. HL Toi. Lawadalo 17«! JOE POLOVICH do dane« najmoderneiši KROJAČ dela obleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke slika takoj sproti med tem, ko vi čakate. 3129 Broadway, St. Lools, Mo. E. BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, 111. je največja čeekoslovenska delavnica zastav, znakov, čepic in vpeh društvenih potrebečin. Zahtevajte takoj po poiti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj. L STRAUB URAR loia w. lau st. oucBf^ m lam voA> oalogo v, voriM«, pMt» te drugi k drugo tšu. Iovvteja te« popravila v taj Ako želite slovensko gramofonske ploiče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas! A. J. TERBOVEC à CO. P .0. Bo* 25, Denver, Colo. M, A, Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1842 So. Ashland ave. Tel, residence: Lswndale 8996. GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom. G. Mamčllovlch & Co., 331 Greeve 8t, Conemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. VVatno uprsianj H i* t H A mi opravi Konzularne - vojaik«?20V» 6row rt »izvedel, ds je Frimmel v Trst 11. Snoči je silno dezeva- Uudeljek okrog 4. ure .,M>peldne lo VTrstu in okolici, vmes je pa- plačal stanovanje čea da mora dal. gosta toča Toča je napravila nujno odpotovati. Ob 7. «v« čer je f S okoHci in vipavski do- poklical avtomobil in se odpeM. v trzaaai OKO"t! Leveda ne da bi povedal kam. Se- hni ogromno škoden ^ (* ^ „ .lfVoji. Trst 11 Po vsem Primorju so mi" 10.000 kronami daleč, je ve bili snoči nalivi in toča. Med ne-1 lik umetnik, vihto je ubila strela neko ženo v M Viitfersei. Toča je napravila na! MILIJONSKO 8LEPARSTV0 polju in |>o istrskih vinogradih Paril| e, Zaprli so lastnika to velikansko škodo. Zlasti po vino- vanie rA letalne stroje Perdussi gradih v okolici Pirana je skoraj L zaradi goljufij in falsifikacij. vse uničeno. Zaradi neviht so NjeROva pasiva znaša 33 milijo stavili delo tudi v državnih aali- noy a^tiva pa 9 milijonov fran nah. I kov. PerduHsin je prodajal aero plane vojni upravi. Bil je tudi vi — Utonil je na Planini pri Vi- L , ¿afitne le«rije. pavi 171etni Edvard Stokelj. Spustil se je v vodnjak po brentač, pa se mu je utrgala veriga in pa Kolera del v vodo, katere je bilo v vod- Bukarešt, 5. V ^tefanestiju pri njaku nad dva metra. Izvlekli ao Bukareštu so trije « Bolgarskega ga kmalu, toda vsi poskusi oživeti | t|trf«|i cigani umrli za kolere, ga, so bili zastonj. _ v Savinji je utonil. Med I Sedemnajst oseb utonilo. Rimskimi toplicami in Zidanim Swinemiinde, 8. Čoln un jadra mostom so v torek, dne 5. avgu- "IVinc Friedrich Kari" se je v sta popoldne našli v Savinji mrt- viharju prevrnil. 22 oseb je padlo vo truplo Mkhaela Grošelja, ka- v votlo; samo pet so jh mogli re-plaha v Dramljah pri Celju. Pred|šiti, ostali so utonili, nekaj leti je bil v opazovalnici v Gradcu. _Grozen samomor. 651etni Kol doličev viničar v Kags v ormoškem okraju Martin Zoreč je bil hud žganjepivec. Zadnja dva dni niinolega meseca je neprestano po pival po gostilnah. Dne 31. julija je prišel zjutraj domov, šel v ko-6o za streljanje proti nevihti, vzel možnar in ga prinesel pred kočo. Ko ga je nabiL, se je sklonil nadenj in vžgal. Učinek je bil gro-raznealo in razmetalo mu* je zen glavo in prsi na tisoč koscev, ki »o ležali okrog po vinogradu. — Detomorilka. Iz Celja poročajo: Helena Mastnakova, pose«rt-nikova hči v Ijokarju pri St. Juriju, je iz iz jeze, ker jo je zapustil njen fant, vrgla svoje dete v greznico. Dete »o še isti dan potegnili mrtvo iz greznice. Mastna-kovo so aretirali in jo izročili o-krožnemu sodišou. Kadar nemore-te dobiti pravi Rich ter pain expel ler pri vašemu lekarnarju pišite na F. A4. RICHTER 74-80 Visbisftsi Strut, IE« TORI. I. T. Rabim 100 rojakov ki hočejo postati samostojen in aeod vison gospodar v lepem in rodo vit — Sarajevo, 11. V noči od so- L^VjTji dobra voda, rdravo pod bote na nedeljo je udsrila strels Bebjs in kjer jih je ie mnopp naselje med grozno nevihto v postajo ki so vsi prav ti, • . xr • v . . T kdo posUti kedaj premožen rarmer, se Alipasing-Most. Vsi brzojavni in ne >me nMeirti tam, kjer fte ni farme- telefonski aparati so bili uničeni, rjev, ki bi mu kos povedati, ie bo «a S.V. je silno umi. Pri Novi Gradiški je prinesla voda poletno Marinette Countjr je te veliko farme hišo s seboj. Izredno rodovitna rjev in rojnkov in nikds se ne pritolu-, .. n • i ie. Zakaj ne t Ker je zemlja redovit- dohna Posavine je popolnoma na rM^ej0 vsi tisti poljski pri- preplsvljens. deiki kot v starem kraju, izvrstna pit- na voda, sdrairo podnebje, trave sočna-.te in redil ne za živinorejo, ne hudih Kolera. viharjev ne toče, ne sule, ne močvirja, Pulj, 12. Iz Kotora poročajo, več jezer za ribji lov, z eno besedo vse da se je tam pojav*! drugi slučaj J^ljJftf1J2 a/.ijske kolere. | naravnost od lastnika samega T. Ker- sten. Nobenega dobička zemljiikim x . X 4 ♦ • • 1 . kompanijam. Ker je te lastnik precej — Knz in mec. Avstrijska V o-1 star, bi se rad hitro znebil vse zemlje, jaška uprava ne zaupa nic več zato podari vsakemu kapcu v mestu svojim oficirjem, zak.j dr»*.«« ne bi poklicala jezuite, da ji iz- Zemlja mora biti prej ko mogoče vsa vežbajo in preparijo rekrute še prodana, zato prav po ceni in lahka preden prestopijo prag vojašnice. Po vsej Avstriji bodo namreč v pulite he danes v slovenskem jeziku jesen za novim-c shodi, na katerih | na T. Kerstenovega zastopnika bodo pridigali jezuitje. Shodi bodo če le mogoče, v vsaki vasi in jezuitje bodo poslali iakrat svoje najbolj fanatične pirdigarje, ki naj fantom v najjarkejši luči po-ftavjejo notranje Yn zunanje "soVraž nike Avstrije. Zlasti so nevarni notranji sovražniki. To je torej najnovejša naloga katoliške cerkve : " Rekrutenabrichtunga". N. PIXLOR, 1528 West 21 8t. Chicago, XU. Vse v redu. V iwi k o reč moramo storiti prav in o pravem ¿asu. To velja glede dela in počitka. To pravilo velja tudi pri jedi. Ce ne jeste o pravem času in v pravih merah, ne bode vaša prebava nikdar v redu. Če ne uživate svojega zdravila po predpisu, ne boste nikdar ozdraveli. V boleznih prebavnega ustro ja je vedno zelo važno, uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v predpisanem navodilu. Ce ga hoste redno uživali, kmalu opazite, da vam jed bolj diši, da se počutite krepkejšega telesno in duševno, da so vaša telesna opravila urejena, da vsi organi delujejo skladno. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-^1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Dober liniment je domača potreliščina. Trinerjev liniment jc najboljši. (Advertisement.) NE OZIRAJTE SE na to, kar drugi povedo, ampak pridite tp prepričajte se sami KAKO LETINO IMAJO FARMARJI na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaiikee, Wis., ampak tudi v sosedni slovenski naselbini Crivitzu in vsi tej okolici. Vincenc Petrovič iz Johnson City, 111., kateri je bil tu-kaj v sre<^ meseca julija in se na lastne oči prepričal kako letino imajo tukajšnji farmarji v primeri z onimi iz južnega Illinoisa, se ni mogel načuditi rodovitnosti te zemlje, dobremu in ugodnenvu podnebju in zdravi in čisti vodi. Navdušen je vzel seboj nekaj vzorcev, da jih pokaže svojim prijateljem. In prijeli smo pismo od njegovega prijatelja Josipa Remit z, v katerem nam piše med .drugim sledeče: "Dam Ti vedet, da sem govoril s stricom in Pe trovčičem in sta mi pravila, da sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz Wausaukee in kar nisem se mogel dovolj načuditi, da je tako dobro zrastlo in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da sem res zadovoljen . T . (Remitz je od nas kupil farmo v aprihi). SEDAJ JE ČAS, da si pridete ogledati ta avet, ravno aedaj, ko je malo žito V klasju, ko je druga košnja skoro zrela, ko vidite ka ko drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati. Jiižne države so uničene od prevelike suše, vsa letina zgleda slabo. V Marinette County smo imeli dosti dežja celo leto. Letina dobro zgleda in farmar se veseli obile žetve. Pašniki so lepi, zeleni, koruza je temno zelena, žitna polja «gledajo kot morski valovi. Take rejene in debele živine malo kje najdete, kot ravno tu. Kdor misli kupiti farmo, divji svet ali pa že obdelano s poslopji, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila. ADOLF MANTEL, 133 W. Washington St. Chicago, 111. Room 1007 Tel. Franklin 1800 (Advertisement) POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM ¡■■H Kasparjeve Državne Banke najceneje in natboll slgurss. « Naba parobrodna poslovnica je najvatja na Zapadu ln ima vae najboljie oceanaks črte (linije). Sifkarte prodajamo po kompanl |akih cenah. _ ,... K as par Driavna Banka kupu)e ln prodala In zamen|u|e denar vseh d rta v sveta. — Pri Kaaparjavi Državni Banki se izplača sa KO 91. biy odbitka. - \ Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 8% obresti. — Slovenci postre-ienl v slovenskem |e/lku. — Banka ima 96,818,821.65 premoienja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., CHICAGO. ILLINOIS CLEVELANDČANI POZOR! i! Bela j & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. t i < KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo Z < moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. ! Izdelufeva obleke po na|nove)šl modi. ♦♦ss»eeessso»sseess»»s»»»»ss»eee»»ss»»»sssssss»»eee Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 JAN KAREL, PSSOSEDNIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK Nsis podjetje js ped nadsoratvom "Clearing Houas" čikaikih baak, tersj ja denar popolnoma sigurno calotea. Ta banka prevzema tudi ale-gs poétae hraailniee Zdr. drtav. Zvrtaj« tudi denarni proonet 8. N. P. J. Urada« are od 8:30 dopoldns do 5:30 popoldne; v soboto je bsaks odprta do 9 tire svséer; v nedeljo od S ure dopoldne do lt are dopoldne. Pozor slovenski gostllnlčarll! Moja tvnlka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost is Mtanjskega. Poskusite en /jiboj 12 stekleni?, od vsacega 3 steklpnio«» briajevca, slivove«, tropinje>ea in grenko vino. Zagotovim Vam. nnaju, pS jo je popHial s približno 10.000 kronami v žepu. V pomdeljek opoldne je dobil nalog, da odda približno 960 K na pošti in odda reeepis do 2. popoldne podpolkovniku B. 8 takim zneskom se seveda ne uide; kam pa bi prišel s to bairatolo 11 < ► tlnidič v-podobi slučaja pa je hotel, da je srefcsl ijadporočnik nslj stopnicah nekega računake-ga o- h ficiala, ki ga je prosil, naj mn pri \y hrani pot in odda podpolkovniku ; r « Is i)000 K, ki M jih imel oficial t Cemke preste saston,. oddsti blagajni. Frimmel je hil| »♦♦»»C»»»»»»»»»»»»» tako ljuhejtnjiv, da je takoj prevzel denar. Ali oh 2. popoldne ni bilo ne njega, ne recepiaa. Kdo bi V takem slučaju mislil takoj kaj hudega? Menili so, da je pa* sa-držan, pa se ho oglasil dnwi dan. Ali ttndi v torek ga ni hilo v pi samo Torej so froalali pod^astni-nika, da ga poklice. Toda ta se je vrnil brez nadporofnika in pove- l^ADAR potrebujete društvene po-trebičine kot zaatave, kape, re-gajijc, uniforme, pehate in vse drugo obrnite se na svojega rojska F. KERŽE COM 2616 South Lawndale Avenue GHICAGO, ILL. Vse delo garantirano. ! Dobrs domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAVRACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldruga* 1816 So. Centre Ave. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-50 Bine Island Avenue, Chlcago. lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni Restavracija in kavarna "Jugoslavija". 1134 — W. 18 Str., CH1CAGO, ILL. — Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijake cigare! — E. RICHTER, lastnik. — * 11 —' ' * Conemaugh Deposit Bank 54 MAIN STR. C ON EM A IUI, PA. Vložena glavnica $50.000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER ' blagajnik. \AAAAA I , [Naprodaj ali v najem imam lot 50*120, hilo s petemi sobami in prodajalno t rasnim blagom. Vae se nahaja v jako lepi legi v mestu Llojdell, Pa. V temu mestu in okolici je 7 premogokopov v katerih se prav pridno dela vsaki dan in delavci primeroma dobro sasluiiio. Slovencev je tuksj okoli dvesto in veliko drugih Slovanov. To je edina slovensks prodaja, ena v tej okolici in je pako lepa prilika sa onega, ki ga veseli trgovina. Premo-garji »o Tii organ i tiran i. Katerega veseli trgovina na] ne »mudi te lepe prilike. Pro % povoljne. p--_------- ..».vn n» ».-n. il ii^iiTiun um I uc lil. ra *ro