32 let mladinskih delovnih akcij
1. aprila letos je minilo dvalntrideset let, odkar so se začele mladinske delovne akclje. V življenju neke dežele lahko pomeni dvaintrideset let mnogo alipa le malo. Danes še vedno poznamo dežele, kjer čas ne pomeni mnogo, ker se v njihovem življenju desetletja alicelo stoletja ni skoraj nič spremenilo. TudiJugosla-vija je nekdaj spadala mednje.
Pretekla tri desetletja pa po-menijo v njenem življenju po-poln preobrat. Naš povojni razvoj seveda ni potekal brez obdobij gospodarske stagna-cije in številnih političnih in socialnih problemov, ki so ga spremljali. Kljub temu pa je Jugoslavija doživljala in še do-življa proces nagle industriali-zacije, ki po svojem tempu v povojnem obdobju skoraj ni-ma primere v sodobnem sve-tu.
Ta proces je prinesel spre-membe, ki tudi v tistih delih naše države, v katerih so še hedolgo tega vladali napol f ev-dalni odnosi, razbijajo tradi-cionalno kulturo in vnašajo sodoben način življenja. K tem spremembam so dale svoj dragocen delež tudi mladin-ske delovne akcije. Njihovpri-spevek je bil še posebno po-memben v času, ko je množič-no prostovoljno delo v veliki meri nadomeščalo pomanjka-nje akumulacije kapitala, po-trebnega za obnovo in gospo-darski   razvoj Jugoslavije.
Mladinske delovne brigade so vse od prve velike akcije — izgradnje proge Brčko-Bano-viči — sodelovale v vseh veli-kih gospodarskih akcijah ob-nove porušene domovine in tudi v kasnejšem obdobju. Ekonomski učinek mladin-skih delovnih akcij je bil tedaj, zaradi nizke stopnje mehani-zacije gradbenih del, ki je za-htevala veliko množičnega fi-zičnega dela, in zanosa mlade generacije, ki je bil tedaj - le nekaj let od zmagovitega kon-ca narodnoosvobodilnega bo-ja - na vrhuncu, nedvomno ogromen. Ekonomski učinek je bil zato temeljna vrednota in merilo uspešnosti tedanjih mladinskih delovnih brigad.
Danes, ko mladinske delov-ne akcije stopajo že v četrto desetletje svojega razvoja, so se razmere, v katerih potekajo, temeljito spremenile. Jugosla-vija se je iz nerazvite, agrarne, polkolonialne dežele, spreme-nila v gospodarsko srednje ra-zvito deželo, ki je nacionalni dohodek na prebivalca skoraj
podeseterila. Slovenija, ki je bila pred vojno na tisti meji, ki jo ekonomisti ponavadi po-stavljajo, da bi ločili gospodar-sko razvitejše dežele od nera-zvitih, je danes že presegla Ita-lijo in dosegla sosednjo Av-strijo.
Mladinske delovne akcije pa so ostale in se uveljavile kot nepogrešljivi del aktiv-nosti mlade generacije. Doži-vele so sicer tudi obdobja stagnacije, ko so mnogi dvo-mili v njihovo koristnost, v zadnjih letih pa so se dokonč-no af irmirale kot sestavni del življenja naše družbe.
Minili so časi, ko smb na mladinske delovne akcije gle-dali samo skozi oči ekonomi-sta. Sedanja stopnja mehani-zacije gradbenih del zahteva čedaljemanj »nekvalificirane-ga« ročnega dela in čedalje več strokovnega znanja. Razum-ljivo je, da marsikatera mla-dinska delovna brigada tem merilom ne ustreza. To pa nas ne sme pripeljati do tega, da bi zanikali ekonomsko upraviče-nost mladinskih delovnih ak-cij nasploh. Vrednost oprav-ljenih del na vsaki mladinski delovni akciji vedno precej presega stroške, ki so potrebni za njeno organizacijo.
Kljub temu pa je treba iskati razlog za dejstvo, da mladin-ske delovne akcije ravno da-nes doživljajo izreden razmah, še nekje drugje. Ekonomske-mu učinku so se pridružile druge, še pomembnejše vre-dnote, ki jih razvija vsaka mla-dinska delovna akcija. Mla-dinska delovna brigada je da-nes šola samoupravljanja in prostor, kjer se uveljavljajo kulturni, športni, družabni in drugi interesi mladih ljudi. Mladinske delovne akcije so dokazale, da je mogoče tudi zabavo, ki si jo v svojem pro-stem času želi vsak mlad člo-vek, povezati z aktivnostjo, ki razvija ustvarjalne potenciale vsakega mladega človeka in koristi razvoju družbe kot ce-lote. Da mladinska delovna akcija poleg tega razvija tudi zavest o nujnosti in uspešnosti
skupne akcije v družbi in »ko-lektivizem« v tistem najbolj pozitivnem pomenu te bese-de, bo potrdil vsak, ki se je je zdaj udeležil.
Mladinska delovna akcija seveda ni takška, kakršno jo mnogokrat prikazujejo neka-teri novinarji v sredstvih jav-nega obveščanja, čeprav v »dobri veri«. Brigada ni nika-kršna idealna skupina mladih ljudi, ki s pesmijo na ustih »vrta in podira gore«, zvečer pa v nekakšni popolni medse-bojni slogi poseda ob tabor-nem ognju. Ce je kdaj mladin-ska delovna akcija koga razo-čarala, potem je razočarala ti-stega, ki je nanjo prišel s takš-nimi predstavami.
Mladinska delovna akcija je morda nekoliko poseben in za marsikoga »nenavaden« del, a še vedno samo del vsakdanje-ga življenja in zato pozna tudi probleme in težave, ki nam jih tudi sicer prinaša s seboj naš vsakdanjik in ni »imuna« za človeške napake. Kljub temu pa mladinska delovna akcija vsakemu mlademu človeku da nekaj, kar mu ne more dati nihče drug. In to je nek pose-ben idealizem - lahko bi mu rekli »brigadirski idealizem«, ki ga imamo vsaj nekaj v sebi vsi mi, ki smo bili kdaj briga-dirji. V vsakdanjem življenju smo se navadili, da cinično ali vsaj nezaupljivo gledamo na vsak »idealizem« in mnogo-krat v njem iščemo sled dema-gogije. V »brigadirskem idea-lizmu« gotovo ni nič demago-škega in razume ga lahko sa-mo tisti, ki je že kda; bil del te posebne skupnosti ljudi, ki ji pravimo mladinska delovna brigada.              Mile Šetinc