Poštnina plačana V gotovinL
Leto XV., štev. 183
UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon fit. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
imseratni oddeleK: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2456.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190.
tiačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.188, Wien §t 105.241.
Ljubljana, sobota 11. avgusta 1934
Cena 2.— Din
Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Dm 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
Fašistične diktature in gopodarstvo
Fašizem je v svoji borbi proti demokraciji in parlamentarnem sistemu uporabljal kot enega svojih glavnih argumentov očitek, da je demokratski sistem popolnoma odrekel na gospodarskem in finančnem polju. Vir vsega gospodarskega in ž njim socialnega zla je po fašističnem nauku zakrivil stari liberalni gospodarski red. ki se nanj naslanja demokratski sistem ter z zlorabo in korupcijo upropašča ljudsko blagostanje in državne finance. Niso tedaj za ozdravljenje splošne bede in za izhod iz krize dovolj času primerne reforme. S krparijami se ne kaže muditi, zato je sprejel fašizem v svoj program nov, iz temelja spremenjen sistem gospodarstva. Množice, po posledicah vojne pri-tisnjene ob tla, obubožane in po mnogih neuspelih poskusih obnove razočarane, so sprejele fašistični program kakor evangelij. Bil je to vsaj žarek upanja v dolgoletni temi.
Začelo se je v Italiji in ne da se tajiti, da so prvi uspehi gospodarskega oživljenja pričarali ljudstvu pred oči sliko lepše bodočnosti. Začela so se grandiozna javna dela, melioracije zemlje, gradnje prometnih občil in izboljšanje kmetijstva. Denar je krožil med narodom in brezposelnost je pojenjeva-la. Toda to zo bili le začetki. Dokler je mogla črpati uprava iz starih rezerv, .ie šlo na videz lepo in v redu, kmalu pa so -začela pojemati sredstva, prišlo je gospodarstvo dolgov, naposled oa neizbežne redukcije. Dohodki javnih nameščencev in delavcev so se krčili, zasebno gospodarstvo je zašlo v tesnobe in življenjski standard je padel tako globoko, da skoro ne more več globlje.
Javnost dolgo ni vedela, kaj se godi. ker fašistično voditeljstvo ne dopušča nobene diskusije, izključuje kontrolo ljudstva in preganja nevšečno kritiko. Toda gospodarski razvoj se ne meni za napisane zakone in ukaze ter gre svojo neizprosno pot; življenje samo se pa tudi ne more tako ukleniti z ukazi, da bi naposled vendarle ne pokazalo svojega pravega obraza.
Pred dobrim mesecem je končno pri-rrtal Mussolini sam, da je država s svojim gospodarstvom na dnu. Številke, ki jih je takra.t v svojem znanem, govoru razkril pred javnostjo, so potrdile, o čemer se je že dolgo šepetalo. Razkritje je učinkovalo porazno. Kje je obljubljeni podvig blagostanja, ki ga je obetal in prerokoval fašizem? To vprašanje je bilo vsem na ustnicah in ker ni bilo od nobene strani zadovoljujoeega odgovora, je začelo v podtalju zamolklo vreti, na površju pa so se množili pojavi, ki so dali posla tajni policiji in izjemnim sodiščem. Zunanji svet še danes nima jasne slike, kaj se godi v italijanski domačnosti, vendar pa je slučaj Arpinati zavzel take dimenzije, da mednarodna javnost danes splošno razpravlja o krizi fašizma.
Številke, ki jih je priznal sam Mussolini, so naravnost katastrofalne. Proračunski deficiti so rastli skokoma. V le-letu 1932/33 je znašal primanjkljaj 3867 milijonov lir, za letos bo predvidoma presegel štiri milijarde. Trgovska bilanca računa s primanjkljajem treh milijard, celotni notranji dolg pa znaša več kakor 102 milijardi lir. Če poleg teh podatkov Duceja samega upoštevamo še podrobne informacije, ki krožijo v zadnjem času v francoskem tisku, in dopolnjujejo vladno priznanje še s poraznimi podrobnostmi iz zasebnega gospodarstva, o vedno višjih številkah trgovskih konkurzov, o ustavljanju industrijskih obratov in neustaljeno rastoči brezposelnosti, se ne moremo ubraniti vtisu, da drvi gospodarstvo nekam v neznano.
Paralelo h gospodarstvu italijanskega fašizma imamo v hitlerjevski Nemčiji. Po vzorcih iz Rima, z enakimi ali vsaj podobnimi parolami je narodni socializem zavojeval Nemčijo. Še danes zveni vsem v ušesih Hitlerjeva proro-ška obljuba, da v štirih letih ne bo nemški človek poznal brezposelnosti, da se bodo olajšala javna bremena, da bo zavladala socialna pravičnost. Prišla je v resnici slovita »Wirtschafts-Ankurbe-lung«, število brezposelnih se je umetno potlačilo navzdol, za javna dela so se trosile milijarde. Ni pa še dosežena prva polovica Hitlerjeve »štiriletke« in že je nastala potreba moratorijev, pomanjkanje industrijskih sirovin in celo živil, in naposled nujnost gospodarske diktature, ki je izročila nemško gospodarstvo v roke nosilca izrednih pooblastil, kakor jih je poznal samo vojni čas. Spričo te »ultima ratio«, po kateri je moral poseči današnji voditeljski sistem, bi bilo odveč ponavljati značilne številke o padanju zlatega kritja in o kopnenju deviz v Italiji in Nemčiji.
Vredno pa je opozoriti na izvajanja Maksa Bergneria v »Europaische Hefte« o razpolaganju z naloženimi prihranki za potrebe državnega gospodarstva. Nemške hranilnice, banke in drugi denarni zavodi, v katerih je naloženih nad 40 milijard hranilnih vlog, so primorani brez vednosti vlagateljev sprejemati s>delovne menice« in tako financirati državo z zasebnimi sredstvi Bergner pri-
NEMČIJA POPUŠČA AVSTRIJI
Razpustila je včeraj emigrantsko vodstvo avstrijske hitlerjevske stranke in znano »avstrijsko legijo" na Bavarskem
Pariz. 10. avgusta, r. V tukajšnjih krogih z napeto (pozornostjo spremljajo razvoj odnosai-ev med Avsitrijo in Nemčijo v zadnjih dneh. Papemovo imenovanje je francoska javnost sprejela še s skepso in xe-zervi.ranos.tjo, odobravala pa je, da avstrijska vlada nj odklonila svoje pristanka na to imenovanje, čeprav so ji iz Rima svetovali, na i pristanka ne da. Kakor sc sedaj i®ve, so v Rimu angažirali za odipor proti Papenu celo Vatikan, vendar pa tudi to ni pomagalo. Z napetostjo so v Parizu čakali, kako bo Nemčija reagirala na to gesto avsitrijske spravi ji v os ti. 2e fonmafjno pravilno .postopanje z avstrijskimi begunci o priliki zadnjih dogodkov v Avstriji so mnog- smatrali za znak, da v Berlinu resno mislijo na likvidacijo sovražnosti z Avstrijo, vsaij začasno, dokler ne nastane bolj ugodtna mednarodna stuacija. Sedaj pa i« nemška vlada šila še korak dalje.
Z odtokom notranjega ministra je bilo danes nazpuščeno tako zvano avstrijsko vodstvo narodno socialistične stranke, k| se je po razpustu in prepovedi narodno socialistične stranke v Avstriji preselilo v Nemčijo ln otvorilo svoj glavni stan v Monakovem. Vsi člani tega vodstva, med njuni Frauenfeld, IJofer in Kothen so bili poslani na dopust in do nadaljnjega jim ie zabranieno vsako politično udejstvovaaie. Uradne prostore tega vodstva, ki so bili v neposredni bt žini bitlerjevske »riave hiše« v Monakovem, so danes izpraznili. Vise pohištvo, arhiv in drago opremo so spravili v zaboje in jiih pripravili za odoremo na neznan naslov.
S tem je odstranjena najhujša ovira nemtšiko-avstriijskegia sporazuma, saj se le baš s strani- toga avstrijskega vodstva v teku poslednjih 18 mesecev storilo vse, da so se odnošaji med Dunajem in Berlinom stopnjevali do odkritih sovražnosti. Na Dunaju so vest o .razpustu avstrijskega vodstva sprejeli z velikim zadovoljstvom, ker vidijo v tem dokaz votije za spravo.
Kakor se zatrjuje, bo že v (prihodnjih dneh ukinjena tudi taksa 1000 mark, ki je bSta svojačasno uvedena za potovanja v Avstrijo in ki je povzročila avstrijskemu tujskemu prometu zlasti na Tirolskem in SoA-nograškem ogromno škodo.
Dunaj, 10. avigustia. r. Kakor poročajo tt Monakovega, je bila danes po nalogu državne vlade ra>zpuščena tudi tako zvana avstrijska legija, ki jc bila onganiz rama v namenu, da v primernem'trenutku vdre v Avsitrijo jn podore hitlenje-vsko revolucijo. V legiji so se zibkah begunci iz Avstrije. Po nalogu vlade so danes razpustili vsa taborišča <na Bavarskem. Legija ie štdlia v zadnjem časrn okrog 23.000 ljudi'. Vsem članom legije je bilo sporočeno, da se ali vrnejo v Avstrijo ali pa naj s: poiščejo dela, ker od vlade ne smejo računati več na podiporo.
Dunaj, 10. avgusta. AA. Državni komi*ar ia propagando polkovnik Adam je izjavil, da bo Papenovo delo na Dunaju obnovilo absolutno samostojnost in suvereniteto Ay strije in da preneha tudi vsako poseganje Nemčije v notranje avstrijske zadeve.
Oficiozni nemški glas o Papenovi misiji
Berlin. 10. avgusta. wk. Oficiozna nemška diplomatska korespondenca obravnava du-naieko misijo poslanika Papena, ki ima nalogo zopet obnoviti skaljene odnošaje med Avstrijo in Nemčijo. Imenovana korespondenca pravi med drugim: >()kvir te misije je točno določil že državni kancelar Hitler v svojem pismu na Papena. Papen bo moral v tem okviru cdstraniti napetost in nezaupanje, zakai v prvi vrsti ie potrebna notranja pripravljenost za načelno izpremem-bo stvari. Za to nalogo nima Papen samo popolnega in neomejenega zaupanja Hitlerja, iemveč tudi dragocene državniške in psebne lastnosti, zdrjžene z bogatim izkustvom na raznih poljih, ki jih izpopolnjuje še izredno čuvstvo za takt. Prvi korak za omiljenje odnošajev je torei že imenovanje Panena.«
Vzhodni pakt še ta mesec?
Po pariških vesteh so pogajanja že tako daleč na-prelivala, da bo pogodba sklenjena še ta mesec Nerazumljiva politika Poljske
Pariz, 9. avgusta, wk. Diplomatska pogajanja o nameravani vzhodni pogodbi so toliko in tako ugodno napredovala, da računajo že s koncem meseca s sklenitvijo pogodbe. Do te dobe bosta najbrže tudi že Nemčija in Poljska do« on ono zavzeli stališče. »Journal«, ki objavlja te informacije, kritizira obenem politiko poljskega zunanjega ministra Recka, ki je potem, ko se m<u je posrečilo spraviti v tabor opozicije baltiške države, stopil do Rumunije, da bi jo pozval za pristop k tej pogodbi. Kakor znano, bi bila morala Rumunija pristopiti k sredozemski pogodbi. Poljski manever je šel za tem, da bi po pristopu Rumunije hotele pristopiti k vzhodni pogodbi
še številne druge države, kar bi še povečalo težave. Pri vsem tem pa bi vzhodna pogodba mnogo izgubila na praktični vrednosti. »Journal« ugotavlja, da bo pogodba z ali brez Nemčije in Poljske najbrže sklenjena in objavljena še pred kancem tega meseca.
V zvezi s tem se širijo govorice, da pričakujejo Litvinova prihodnii teden v enem izmed francoskih kopališč. Svoje bivanje v Franciji bo Litvinov porabil za to, da bo stopil v stike s francoskimi državniki. Pri tej priliki se bo razen o vzhodni pogodbi govorilo tudi o vprašanju vstopa Rusije "v Društvo narodov.
Schiischnigg pri Gombošu
Konferenca avstrijskega in madžarskega vladnega šefa Govorila sta baje samo o gospodarstvu
Budimpešta, 10. avgusta, gr. Danes ob 11. je prispel semkaj z letalom iz Segedina avstrijski kancelar dr. Schuschnigg. Spremlja ga njegova soproga. V Budimpešti so dr. Schuschnigga pozdravili ministrski predsednik Gombos in še nekateri člani vlade. Takoj po pozdravu sta se Schuschnigg in Gombos umaknila k posvetovanju. Njun razgovor, ki se je vršil v kabinetu ministrskega predsednika, je trajal nad eno uro. O vsebini razgovorov ni bil izdan nikak komunike. Iz vladnih krogov se zatrjuje, da so se razgovori v velikem delu nanašali na gospodarska vprašanja. Razpravljala sta Zlati____________EMgSBB '	II
stavi ja, da si na enak način pomaga tudi italijanski fašizem.
Iz dejstev, ki smo o njih tu razpravljali, se sme brez pretiravanja izvajati sklep, da fašistični sistem v katerikoli obliki ni prestal preizkušnje v pogledu na gospodarstvo in finance. Kratka zgodovina njegovega vladanja v Italiji in Nemčiji razločno kaže, da novi red ni našel boljšega izhoda iz krize in bede, kakor njegovi predniki, da je baš nasprotno izčrpal vso dedščino demokratskih režimov in pogreza svoje narode vedno globlje proti življenjskemu dnu. Ni tu mesta, da obširneje razpravljamo o vzrokih. Mrzlična želja po vidnih uspehih, ki bd naj dvignili in podprli popularnost voditeljev, potreba po zadovoljitvi množic, pridobljenih z visokimi obljubami, le prelahko vodi k neomejenemu trošenju, ki ga vrh tega ne ovira nobena javna kontrola. Obtožbe, kakor jih je slišal svet iz Nemčije o Rohmu in tovariših, vrhu tega dokazujejo, da novi red ni ubil korupcijskega zmaja.
Kriza fašističnega voditeljstva na gospodarskem polju je najtežja in naj-opasnejša, kajti ne da se reševati z re-toriško sugestijo, za narode pa je združena z rizikom življenja in eksistence.
sti o praktični izvedbi rimskih sporazumov, pri čemer je šlo predvsem za to, da bi Avstrija prevzela večjo množino pšenice od Madžarske. V zvezi s tem je bilo govora tudi o ureditvi klirinškega prometa.
Ob 15. je kancelar dr. Schuschnigg sprejel zastopnike tiska, katerim se je uvodoma zahvalil za lojalno stališče ob nedavnih težkih dnevih Avstrije, nato pa izjavil med drugim, da se mora zahvaliti še ministrskemu predsedniku Gombošu za prisrčen sprejem. Kancelar goji kot Avstrijec odkritosrčno prijateljstvo do Madžarske in smatra za svojo dolžnost, da po možnosti še poglobi medsebojne prijateljske odnošaje Prepričan je, da hodita obe državi po poti miru. Prav tako je prepričan, da bo njuno prijateljstvo rodilo dobre sadove tudi na gospodarskem polju in da se bo našla primerna rešitev za omiljenje krize. Od vsega srca želi Madžarski in njenemu voditelju Gombošu boljšo bodočnost v nadi, da sta obe neodvisni državi že sedaj na poti izbolj šanja. Usoda Avstrije in Madžarske je usoda srednje Evrope, morda celo vse Evrope.
Kancelar dr. Schuschnigg se je nato odpeljal v grad Godollo, kjer ga je spretel v avdijenci državni upravitelj Horthy. Ob 18. se je dr. Schuschnigg z letalom vrnil na Dunaj.
Seja francoske vlade
Pariz, 9. avgusta. wk. Minister Pietri, ki vodi posle odsotnega zunanjega ministra Louisa Barthouja, je na današnji seji ministrskega sveta pod predsedstvom Doumer-guea poročal o mednarodnem položaju, predvsem pa o pogajanjih za zaključitev vzhodnega pakta. Minister za javna dela Flandin in namestnik notranjega ministra Oueuille sta predložila poročilo o dogodkih v premogovnem revirju Escarpelle. Oba ministra sta poročala, da bodo voditelji gibanja, 97 poljskih rudarjev, izgnani preko meje. Končno je namestnik notranjega ministra poročal še o ukrepih, ki jih je storila vlada, da se prepreči nadaljnje preganjanje Židov ConstantL
Ukinjeno obsedno stanje na Koroškem
Celovec; 10. avgusta, d. Varnostni direktor za Koroško je ukinil obsedno stanje, ki ie bilo ob narodno - socialističnem prevratu razglašeno na Koroškem.
Hindenburgova politična oporoka ?
Pariz, 9. avgusta, g. »ExcclSior« se bavi danes z vprašanjem oporoke pok. državnega predsednika Hind.eaiburga in ugotavlja baje po neki zanesljivi informaciji, da je Hindenburg zapustil politično oporoko, ki pa je izginila brez sied<u. Ta oporoka je bila preči-tana dme 15. junija t- L na nekem posvetovanju vodita h generalov Reichs-weh.ra v Bad Neukemu pod predsedstvom generala Fritscha. Oporoka je bila sestavljena v obliki proglasa na nemški narod. V proglasu je baje Hindenburg objavil, da ]e sklenil s predstavniki vladarske hiše Hohenzolilernov ob priliki svoje prve izvolitve za državnega predsednika v aprilu 1925 dogovor, po katerem bo v politični oporoki za nemški narod priporočal kot svojega naslednika enega izmed članov bivše dinastije. Hindenburg je v svoji oporoki zahteval, da se nemškj narod v posebnem l'jiudskem glasovanju izjavi, ali hoče povratek dinastije, ki je ustanovila veličino nemške domovine. List pristavlja k temu, da današnji generali državne brambe poslušajo Hitlerja, ker ga smatrajo kot izvtršilca zadin-je maršalove voije. Toda marša! ie umrl, njegova oporoka pa je izginila. Ali bo kdaj izvršena, se danes ne da reči, zaključuje »Exce!sior« svoje poročilo.
„Mein Fiihrer"
Berlin, 10. avgusta. AA. Vojni minister general Blomberg je izdal okrožnioo na
čete, v kateri odreja, da morajo odslej vojaki rabiti za Hitlerja izraz »Mein Fiihrer« (Moj vodja).
Prvi volilci
Hamburg, 10. avgusta. AA. Prvi vo-HfcT plebiscita dne 19. avgusta, so že oddati svoje glasove. Gre za mornarje, ki so se danes vkrcali in ki se vrnejo v Nemčijo
po končanem plebiscitu.
patini
ca prepovedana
Berlin, 10. avgusta. AA. Prosvetni rrn-nister je izdal okrožnico, s katero prepoveduje latinico v abecednikih od velike noči 1935 naprej. Latinioo je treba dotlej nadomestit: z gotico v vseh šolah.
Komunistična propaganda v Nemčiji
Berlin. 10. avgusta, n. Komunisti eo razvili eiino ilegalno akcijo, da bi bližnjii plebiscit za Hitlerja čim slabše izpadel. Sedaj 6o pričeli deliti v ogromnih množinah letake. v katerih pozivajo prebivalstvo, naj ne clasuje ne za ne proti Hitlerju, marveč naj na glasovnice napiše ime komunističnega voditelja Thahlmanna.
Hitlerjev volilni govor v radiju
Berlin, 10. avgusta, n. Nocoj ob 20. uri je imel Hitler v radiu velik volilni govor. Po vseh krajih so instalirali na ulicah in trgih megafrmc, ki so prenašali Hitlerjev govor. Hitler je govoril o plebiscitu. V ponedeljek bo imel sličen govor pruski ministrski predsednik Goring.
Papež pripravlja encikliko proti hitlerizmu?
Pariz, 10. avgusta, n. »Agence Pournier« poroča, da pričakujejo vatikanski krogi, da bo papež v kratkem izdal encikliko nemškim škofom. V encikliki bo izrecno odklonil nemško narodno-socialistično stranko. Naglasil bo, da ima ta pokret poganski značaj. Posebno stališče tkj zavzel proti narodno-socialistični	vrednosti germanske rase.
Zaplenjeno premoženje makedonstvujuščih
Bolgarska vlada energično nadaljuje borbo proti teroristom — Dva morilca obsojena na smrt
Sofija, 10. avgusta AA. Državni tožilec je na podlagi uredbe o zaplembi premoženja ilegalnih organizacij odredil konfiskacijo vse lastnine razpuščene VMRO Vanče Mihajlova. Blagajniku razpuščene VMRO idustrijcu Todoru Piperskemu so zaplenili akcije, založene pri bolgarski Narodni Ibankl v veliki vrednosti, nadalje 790.000 levov gotovine, nad 300.000 levov v akcijsk.1 družbi za kemično proizvodnjo, kjer je Pi-perskl največji delničar in 150.000 levov akcijske družbe za izv0z jajc, kjer je prav tako delničar. Sodišče je zaplenilo tudi njegovo hišo v Sofiji in njegov avtomobil Nadalje so zaplenili Majlu Surudžije-vu zalogo blaga, pri tobačni tovarni »Ma-kedonka« pa 250.000 levov Mihajla Moleva in Georgija GoCeva. Vsi ti pridejo pred sodišče, ker niso prijavili premoženja raz-puščenih organizacij v določenem roku.
Pred vojaškim sodiščem v Nevjrokopu se je te dni vršila razprava o umoru arhitekta Navlijeva. Ubili so ga 12. julija 1932. v Nevrokopu po nalogu VMRO. Že tedaj so ugotovili, da so ga ubili Georgijev Lev, Ste-
rlje Dimitrov in Todor Epanajotov, sodišče pa jih ni moglo obsoditi, ker so pobegnili. Po izpremembi režima 19. maja t. 1. so oblasti aretirale Leva in Dimitrova in ju Izročile vojaškemu sodišču v Nevrokop«. Tretji morilec je pobegnil. Obtoženca sta se zagovarjala, da sta arhitekta umorila Po nalogu VMRO. Državni tožilec pa te obrambe ni sprejel, češ da sta imela dovolj časa in možnosti, da se upreta povelju VMRO. in da obvestita oblasti. Oba morilca sta nasprotno svoje dejanje skrbno pripravila. Zato gre za zločin s preudarkom. Sodišče je oba obsodilo na smrt na vešalih.
Vesti o rekonstrukciji vlade
Sofija, 9. avgusta g. V političnih krogih krožijo govorice o skorajšnji rekonstrukciji vlade. Po teh vesteh naj bi bivši ministrski predsednik Mušanov spet vstopil v vlado ter prevzel zunanje zadeve. Razen tega naj bi polkovnik Filipov prevzel notranje ministrstvo, bivši železniški minister Stajkov pa diplomatsko zastopstvo Bolgarije v Parizu.
Oton Habsburški se ženi
London, 9. avgusta, g. Londonski tisk spremlja potovanje Otona Habsburškega po skandinavskih državah z velikim zanimanjem. Kakor poročajo skandinavski poročevalci londonskih listov, namerava Oton Habsburški prebiti dalje časa na Švedskem, kjer je bilo med vojno v oskrbi na tisoče avstrijskih otrok. »Dailly Herald« pa trdi, da je odšel Oton Habsburški na Švedsko ker hoče zasnubiti neko švedsko princeso. Baje je belgijski kralj, ki biva že dalj časa na Švedskem, že pripravil teren za zaroko.
Posaarski katoličani m plebiscit
Pari«, 10. avgusta, s. > Peti t Parisienc objavlja uvodnik o zborovanju katoličanov v Pofiaarju in citira iz razgovora z odličnim članom poeaareke duhovščine naslednjo izjavo: >Kot Nemec bi glasoval za povratek k Nemčiji, toda kot katoličan po svoji veen ne morem glasovati za Hitlerja, kajti Hitl«.-jeva Nemčiia ni prava Nemčija in mi noce-jno, da bi bili izročeni zasovrazem rjavi diktaturi.«
Telefonski razgovor med Anglijo in Japonsko
London, 10. avgusta. AA. Japonske atletinje, ki se udeležujeio svetovnih zenstcih tekem, so danes govorile po telefonu z Japonsko. kjer so njihove govore razširili po radiju To so bili prvi telefonski razgovori med Anglijo in Japonsko, v jeseni pa bo med obema državama že uvedena redna telefonska služba. London je telefonsko središče sveta. Smatrajo, da je mogoče iz Londona govoriti s 33 milijoni telefonskih naročnikov. Vseh na svetu ie 35 milijonov.
Izgon poljskih rudarjev iz Francije
Pariz, 8. avgusta. wk. Listi poročajo, da se je treba bati. da bo v Escarpelleu prišlo do novih spopadov, ko bodo oblasti izvedle nalog za izgon poljskih rudarjev. Po vladni odredbi je treba izgnane rudarje z rodbinami odpremiti na najbližjo mejo, najbrže na belgijsko, in jih tamkaj prepustiti usodi. Rudarji zahtevajo prost prevoz na Poljsko in izplačilo odpravnine. Oblasti so odločene, da bodo v primeru, če bi se rudarji upirali izgonu, nastopile s silo proti njim. Komunistična organizacija je v zvezi s tem sklicala protestno zborovanje, na katerem je komunistični poslanec Ramette napovedal, da bo po zopetnem sestanku zbornice interpeliral vlado zaradi teh ukrepov. V uradnih francoskih krogih se boje, da bi moglo preostro postopanje proti poljskim rudarjem imeti še diplomatske posledice.
Kitajski upor v Mandžuriji
. Sangha], 10. avgusta, d. Kakor poročajo, je 500 vstašev skušalo vdreti v Mukden. da bi osvobodili svojega voditelja Tončenma-ja, ki so ga Japonci aretirali. Kitajski vstaši ki so se zbrali v manjših skupinah, so poizkusili napasti jetnišnico. vendar pa jih je japonsko vojaštvo razgnalo z ognjem iz pušk in metalcev min. V bojih je bilo na obeh straneh mnogo smrtnih žrtev ter ranjencev. Osvoboditev aretiranega voditelja se je ponesrečila V Mukdenu'so proglasili obsedno stanje.
Nizozemski ministrski predsednik v Nemčiji
Berlin, 10. avgusta. AA. Predsednik nizozemske vlade Coliin ie prispel v Baden-Baden. kjer bo ostal nekaj oasa zaradi zdravljenja.
c
Začetek drž. lahkoatletskega prvenstva
Bivši minister Anton Susnik umrl
Ljubljana, 10. avgusta.
Danes proti večeru je v ljubljanski bolnici umrl bivši minister in narodni poslanec g. Anton Sušni k. Bolehal je že dalj časa na želodcu. Njegova bolezen se je v letošnjem poletju tako poslabšala, da je moral oditi v bolnico in da se je pred dnevi odločil za operacijo. Operacijo samo je srečno prestal, toda njegov organizem je bil že tako oslabljen, da si ni mogel opo-moči in da je danes podlegeL
Filip Uratnik:
Sporazum v Trbovljah
Veslaško svetovno prvenstvo
Luzern, 10. avgusta, p. Danes so se tukaj vršile izločilne tekme za svetovno veslaška prvenstvo. Jugoslovenska ekipa ni izpolnil la nad, ki so se na njo polagale. Čeprav sijj bili jugoslovenski veslači favoriti m so kazali vsaj pri treningu izborno formo, so danes, morda zaradi utrujenosti od potovanja, zaostali. Jugoslavija pride v finale samo v četvercu s krmarjem, kjer se je plači, rala za Madžarsko na drugem mestu. Povsod drugod je jugoslovensko moštvo izpadlo iz finala. V skifu so se placirali na 3., v četvorcu brez krmarja na 4. in v osmer-cu na 4. mestu. V finale pa pridejo samo prvo- in drugo-placirana moštva.
Pokojni politik je spadal ao razpusta političnih strank med najvplivnejše voditelje takratne SLS, ki jo je dolga leta zastopal ■v Narodni skupščini in nekaj mesecev tudi v vladi. Bil je tudi predsednik kmečke stanovske organizacije v okviru SLS, nekdanje kmečke zveze in odličen funkcionar v mnogih drugih organizacijah in institucijah, ki so stale blizu SLS. Odlikovali sta ga zlasti poštenost in neumorna delavnost, ki sta mu tudi v vrstah političnih nasprotnikov zagotovili priznanje in spoštovanje, v krogih somišljenikov pa ga postavljali na odlična in vodilna mesta.
Rojen je bil g. Sušnik 16. januarja 1880 v Mekinjah pri Kamniku. Postal je srednješolski profesor in je služboval najprej v Kranju. Že pred vojno je bit na programu SLS izvoljen v kranjski deželni odbor. Po vojni je služboval v Ljubljani, vendar pa se je kmalu docela posvetil politiki in je bil narodni poslanec vse do 6. januarja 1929. V vladi g. Ljube Davidovida je bil L 1924 od julija do novembra prometni minister.
Pokojni minister zapušča soprogo in štiri hčerke. Njegov pogreb bo v nedeljo ob 16. iz splošne bolnice.
Bodi mu blag spomin!
Poljska prekoatlantska letalca povabljena v Moskvo
Varšara. 10. avgusta. AA. Znana pnJjska prekoatlanfska letalca brata Adamowicz sta sprejela povabilo nai obiščeta Moskvo, kje* bosta Ejoeta ruskega civilnega letalstva.
Iz magistratnega gremija
t	Ljubljana. 10. aveusta.
I Na današnji seji magistratnega premija:, J ki se je vršila pod predsedstvom ma<rist rat-I nega direktorja Jaučisraja, so razpravljali o I raznih zadevah gospodarskega in jrradbe-I nega urada. Sklenjeno je bilo, da se v Kre-I siji priredita dva slikarska ateljeja za pro-I računano vsoto 40.000 Din, ki se bo tisdi v J bodoče postavljala v ta namen vsako leto I v proračun. O finančni strani mora še raz-I pravljati finančni odsek. Obenem je bilo I sklenjeno, da se neki stranki v Kresiji od-I pove stanovnje, da se pridobi prostor za I gradben! odbor, ki nujno potrebuje večjih I pisarniških prostorov. Glede policijskih za-I porov v šentpettski vojašnici se je v načelu I odobril glede obsega prostora širši projekt I e proračunsko vsoto ca 200.000 Din za adap-| tacije, ki pa bodo izvršene le v najmijnef-1 še m obsegu. Gre za celotni levi pritlični I trakt od glavnega vhoda, postavljen pa je I pogoj, da pride v te prostore tudi stražnica I za šenfpetrsk' okraj ter stanovanje za vodjo I policijske straže. Nadalje se je oddala na! I osnovi došlih ponudb tvrdki TeokaTovid I dobava 20 oblek za snažflce kanalov.
Naprava ograje v arkadah pod tromost-I jem se je oddala na in izjem u ponudniku I Josipu Cihlaru ra 7146 Din, zgradba javne-I ca stranišča v Tivoliju pa stavbeniku Jako-I bu Tkalcu za 44.545 Din. Nadalje se je odo-I bril nakup v proračunu predvidene ročne I vodne črpalke. Dobavo bodo izvršile Strojne 1 tovarne in livarne kot najcenejši ponudnik. I Na Barju se zgradi železobetoneki m osti ček I čez Zidarjev hram, oddaja dela pa se še en-I krat razpiše v skrajšanem roku, ker je bil I pri licitaciji le en ponudnik, i Gradbena dovoljenja dobe: Suhadobnik I Ana za adaptacijo trgovskih lokalov na Vo-I dovodni cesti št. 39. Kristina Jazbinšek za I nadzidek in ograjo v Jernejevi ulici, pivovar-I na »Union« za adaptacijo kleti in prizidek I manipulaci.Hcesa prostora. Josip Shrpica za I hišo v Sp. Šiški. Josip Goršič za drvarnice I na Mivki. Pliveličev za trinadstropno hišoihi I vogalu Ruske in Celovške ceste. Narodna I banka za adaptacije v Knafljevi ulici po iz-I premenjenih načrtih. Izdana so bila tudi I gradbena dovoljenja za razne kanalizaciie I in manjše adaptacije.
f Uporabna dovoljenja dobe: Elza Prelov-I šek za dvonadstropno stavbo na Poljanski I cesti, Josip Seliškar za hišo ob Riharjevi I ulici, Anton Rersevan za hišo ob Podmilšča-I kovi ulici, Anton Modic za hišo ob Ižanski I cesti. Ra.fko Ranzinser za dvoriščno poslopje na Masarykovi cesti. Andrej Dolinar za prizidek na Šmartinski cesti. Štefan Strmole za hišo na vogalu Gubčeve m Malgaj«'ve ulice. Josip Pavlic za nadzidek v Mali čolnarski ulici. Franc Počkaj zn hišo ob Cosio-vi ulici, Aleksander Žgjr za hišo ob Vodovodni oesti ter Valentina Colarig in Ivana Mat.ian za trgovski lokal ob Tvrševi cesti.
Odklonjeno je bilo gradbeno dovoljenje Milki Juh za razne adaiptacije v Kolodvorski ulici. Greti Kocbekovi za adaptacijo hiše ob Vidovdanski cesti, raznim za adaptacije lokalov; »Triumf-avtu« prošnja za «d-goditev naprave cestne ograje ob Celovški cesti. Jošku Slobodniku prošnia za rzspre-membo zazidalnega načina ob Herbersteino-vi in Triglavski ulici ter Amaliji Čekal za uporabo hiše ob Kamniški ulici.
Daljjša razprava se je razvila o prošnji referata ljubljanske univerze za zgradbo un:-verzitebne knjižnice zaradi velike važnosti navedene ztrradbe na eni strani, zaradi nujnosti začetka erradbe na drugi strani pa se je sklenilo, da se najkasneje do prihodnje gremijalne seje skliče širša konferenca o tem, dasi načelno proti izdaji gradbenega dovoljenja seveda ni nikakih pomislekov.
Vremenska napoved
NoTosadska vremenska napoved za pohoto: Spremenljivo oblačno, v splošnem lepo in topleje.
Dunajska vremenska napoved za soboto-
Kratko izboljšanje, nato pa zopet močno poslabšanje. Spremenljivo zapedno vreme bo trajalo dalje.
Obiski z dvora v Ljubljani
Ljubljana, 10. avgusta
Že nekaj dni leži v ljubljanskem zdravilišču Leonišču grški princ Nikola, brat Nj. Vis. princese Olge, soproge princa Pavla. Podvreči se je moral operaciji slepiča, ki jo je prečno prestal in bo tako lahko, kakor nam zatrjujejo, že čez nekaj dni zapustil zdravilišče ter se podal v domačo nego v Bohinju.
Pretekli ponedeljek je bolnika obiskala Nj. Vel. kraljica Marija. V sredo je bil pn njem svak Nj. Vis. princ Pavle. Danes popoldne pa sta se pripeljali z Bleda Nj. Vi*, princesa Olga in njena sestra. Obiskali sta princa Nikolaja v zdravilišču in se dalje časa pomudili pri njem. Napovedan je bii tudi obisk Nj. Vel. kraljice Marije, ki je pa to pot izostal. Po obisku v zdravilišču sta se princesi odpeljali v mesto in se dalje časa zadržali v Bonačevi trgovini, kjer sta nakupili razne potrebščine. Okrog ličnega avtomobila, okrašenega spredaj s krono, se je zbralo precej ljudi. Izpred Bona-čeve trgovine sta se princesi vrnili naravnost na Gorenjsko.
Zahvala vojnega ministra vojakom Sokolom
Beograd, 10. avgusta, r. »Vojni List« objavlja naredbo ministra za vojsko in mornarico generala Milovanoviča. v kateri izreka pohvalo onim delom vojske ter mornarice, ki so sodelovali na pokrajinskih zle-tih Sokolstva v Zagrebu in Sarajevu. Minister za vojsko in mornarico izreka vojakom in mornarjem za njihove brezhibne in precizne nastope na obeh sokolskih zletih zahvalo ter izraža svoje zadovoljstvo, ker jim moro izreči javno svoje priznanje.
Sreska skupščina JNS v Krškem
Pred tednom smo .priobčili v »Jutro« poročilo, ki smo ga prejeli iz Krškega o poteku nedavne skupščine sreske organizacije JNS za krški srez. Na dotično poročilo smo prejeli sedaj še naslednji popravek, odnosno naslednja pojasnila:
Ni res, da se je sreska skupščina končala s tem, da je (bil izvoljen sreski odibor, za katerega se je tereklo 15 organizacij, dočim so zastopnSki petih organizacij pri Slasovanjn zapustila skupšč;no, — ampak je res, da se je sreska Skupščina končala s tem, da jo je večina delegatov zapustila zaradi nepravilnega Postopanja manjšine, katero je podpiral srestei odbor, ki je skupščino vodil, tudi pri verifikaciji pooblastil in volitvah novega octbora brez sodelovanja »opozicije«. Skupščina je postala s tem nesklepčna, ker je ostalo na njej samo 42 delegatov, dočim jih je potrebno za Sklepčnost v smislu statutov J.NS najmanj 48, t_ j. ena četrtina od 191 za skupščino upravičenih delegatov.
Ni res, da je dosedanji sreski odbor v imenu večine organizacij predlagal svojo listo fai da so tri organizacije s Krškega ■polja in organizacije iz št. Janža vložil* svojo listo s predsednikom Martinom Horvati čem; res pa je, da je del dosedanjega odbora predlagal svojo listo v svojem ime-nn in da je listo, katere nosilec je bil Hor-vatič, predlagal delegat obč. organizacije Leskovec. »Izid pravilnega glasovanja pa bi pokazal, v imenu kolikih delegatov je lista sprejeta!
Ni res, da je večina skupščine sklenila, da se glasuje poimensko« kar da je pri manjšini izzvalo veliko nezadovoljstvo — ampak je nasprotno res, da je takrat, ko j« predsednik skupščine pozval delegate: »Kdor je za volitev z listki, naj vstane, kdor je pa ta. poimensko glasovanje, naj obsedi,« vstala je velika večina delegatov, kar se je mogl0 na prvi pogled ugotoviti. Predsedstvo pa brez navedbe vzroka ni hotelo ugotoviti izida tega glasovanja a štetjem, ampak je Ibrez nadaljnjega pričelo poimensko glasovanje. S temi neparlamen-tarmim postopanjem nezadovoljni delegati, bi se kljub tem nepravilnostim udeležil? poimenskega glasovanja, da se je to glaso-vanje vršilo v redu, ker so si bili v sve-sti svoje večine, šele, ko se je ugotovilo, da je neki delegat že trikrat glasoval '/a listo g. Ipavca, in da se niso šteli vsi za nasprotno listo oddani glasovi, je pričela »opozicija« bnrn0 protestirati in je v prepričanju, da pri takih »volitvah« ne bo prišla do izraza volja velike večine delegatov Ln članov JNS v srezn, zapustila skupščino.
Ni res, da ao odšli s skupščine sam« delegati petih organizacij, ampak je res da so odšli s skupščine delegati naslednjih organizacij: Vel. Dolina, Čatež, Sv. Križ, Leskovec, Raka, št. Janž, št. Rapert, Trebeln«. Tržišče deloma pa št. Jernej in Mokronog.
Ni res, da je bila lista g. Ipavca nato j
voljena s 60 glasovi, ampak je res, da skupščina potem, ko je večina delegatov odšla, sploh ni bila sklepčna in torej tudi nikogar izvoliti ,ni mogla, ker za to ni bila upravičena. — čl. 16. statutov JNS. določa: Sreska skupščina lahko sklepa, ako je pristojna vsaj ena četrtina članov. Sreska skupščina JNS v krškem srezu obstoji v smislu čL 13 in 14 statutov iz 191 delegatov. V smislu čl. 16 je potrebno za sklepčnost najmanj 48 delegatom. Ker je ostalo na skupščini samo 42 delegatov, skupščina ni bila sklepčna m se torej tudi vsi sklepi teh 42 delegatov morejo smatrati samo za željo teh delegatov, nikakor pa ne za sklep skupščine, ki se je razšla v trenutku, ko jo je večina delegatov zapustila.
Proti sklepam te nesklepčne Skupščine kakor tudi proti nepravilni dodelitvi delegatov na posamezne organizacije »o prizadete organizacije vložile pritožbo na glavni odibor JNS.
Krška vas, 8. avgnsta 1934.
i	Martin Horvatič.
Sokolski dom v Crikvenici
Crikvenica, 10. avgusta, r. Za otvoritev sokolskega doma, ki je bil nedavno dograjen, sdr1 vrše velike priprave. Dom je postavljen tik ob morski obali ter je prav moderno opremljen. Sokolsko društvo v Crir kvenici je naprosilo škofa v Senju, naj bi dom blagoslovil. Škofijski ordinarijat pa je odgovoril, da se mora Sokol najprej odrefi Tyrševi ideologiji. To stališče je izzvalo v javnosti veliko ogorčenje in bo sokolsko društvo otvorilo sedaj svoj dom brez cerkvenega blagoslova.
Hudo neurje nad Beogradom
Beograd, 10. avgusta, r. Snoči je divjala nad Beogradom silna nevihta. Utrgal se je oblak. Neurje sicer v mestu ni povzročilo mnogo škode, zato pa je tem večjo v okolici, zlasti pa v Rakovici. Velike količins vode so napolnile strugo malega topčider-skega potoka in se je voda razlila v okolico ter preplavila Rakovico in Kneževac. Poplava je bila tako velika, da ni povzročila samo velike gmotne škode, temveč so utonili tudi dva delavca in neki otrok. Beograjski gasilci in pionirji kraljeve garde so imeli mnogo truda, preden so izpraznili ogrožene hiše ter rešili prebivalce.
Nov podban v Banjahiki
Banjaluka, 10. avgusta, n. S kraljevim ukazom je bil upokojen pomočnik bana dr. Dušan Petrovič. Za njegovega namestnika je bil imenovan Dušan Raškovič s Cetinja. Dr. Petrovič mu je že izročil svoje posle in danes odpotoval iz Banjaluke.
Upokojitve v prometni službi
Beograd, 10. avgusta, p. Upokojeni ao na področju železniške direkcije v Ljubljani: administrativni uradnik Anton Pe-trič, vlakovodja Ignac Oman, strojevodja Ivan Zach, strojevodja Ivan dtajer in strojevodja Henrik Kozel ek.
Veliki Beograd
Beograd, 10. avgusta, r. Danes so bili slovesno zapriseženi novo imenovani odborniki razširjene beograjske občine. Na ta način je definitivno izvršena združitev starega Beograda z Zemunom, Pančevor-« in ostalo okolico.
V Zagrebu najden slovenski utopljenec
Zagreb, 10. avgust-a. n- Na savskem produ v bližini mestnega kopališča so našli truplo neznanca, ki ga je voda davi naplavila. Takoj je bila obveščena zagreb-šlka policija, ki je imela že informacije, da je pred št rimi dmevti v bližina Rajherobur-ga otoniil plestkar Jože Gorišek s Senovega, star okrog 25 let. Po policijskih podatkih je najdeni utopljenec res ponesrečeni Gorišek.
Beograjski šahovski turnir
Beograd, 10. avgusta. V V. kolu šahovskega turnirja je bilo danes več senzacij, med njimi prvi poraz Ljubljančana Sikoška, ki je igral proti Grenčarskemu iz Zagreba. Sikošek je v otvoritvi napravil hudo napako, ki jo je nasprotnik zelo dobro izkoristil ter dobil partijo. Večjo srečo je imel Ljubljančan Šorli v partiji z Bajerjem. Igra ie bila prvovrstna. Šorli je napadel nasprotnika s kraljevim krilom in žrtvoval kmeta, s tem pa je nasprotnika popolnoma blokiral ter končal igro v svojo korist. Po V. kolu imajo Schreiber, Šorli in Breyer 4 in pol, Sikošek, Dizdinsky in Vajer 3 in pol Gren-čarski 3, Jurišič 2 in pol itd. Nocoj se nadaljuje VI. kolo, v katerem igra Šorli proti Grenčarskemu in Sikošek proti Dizdio-skemu.
Državna razredna Joterffa
Žrebanje 8. avgusta 1934.
Din 100.000 štev.: 89.879
Din 1.000 štev.: 5.801, 10.879, 15.708, 15.749, 15.783, 17.401, 17.415, 24.810, ""001, 33.084, 46.112, 46.151, 46.185, 51.556, 51.561, 51.573, 62.050, 62.090, 62.091, JI394, 89.868, 95.769.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c, 19
• Sobota, IL Vm. 193*:
Naši kraji in ljudje
Kipar Ivan Jurkovič
Ljubljana, 10. avgusta Te dni je »Jutro« poročalo, da leži akademski kipar g. Ivan Jurkovič že od 2. t. m. nevarno bolan na internem oddelku ljubljanske bolnišnice. Ob tej tragični vesti ni nihče mislil, da bo kruta smrt mladega moža in odličnega umetnika tako naglo iztrgala iz njegovega plodonosnega delovanja. Pavi ob pol 3. pa se je to zgodilo in je na-*e kiparstvo izgubilo velikega, umetnika Tehniška srednja šola v Ljubljani pa svojega izvrstnega učitelja.
!van Jurkovič se je rodil 4. novembra lo 3 v Ljubljani. Že mlad je vzbujal po-;roraost s svojim velikim risarskim talentom in prerokovali so mu lepo bodočnost upodabljajočega umetnika. V Ljubljani je obiskoval državno umetnostno obrtno šolo, potem pa je dovršil splošno kiparsko šolo. Da bi svoje znanje izpopolnil, se je podal na Dunaj, kjer je študiral 7 Jet ter dovršil mojstrsko šolo kiparstva na umetnostni akademiji. Zelo nadarjeni mladenič je kmalu uresničil nade svojih učiteljev. Že kot dijak se je preživljal sam s poučevanjem in umetniškim delom, po dovršenih študijih pa je ustvaril lepo število kipov in spomenikov. Med njegovimi deli je najbolj znan Cankarjev spomenik na Vrhniki. Občudovanja vreden je tudi spomenik škofjeloškim vojnim žrtvam, v Ljubljani pa imamo priliko občudovati njegovi dekorativni figuri nad vhodom Poštne hranilnice, emblem tiskarske umetnosti, ki krasi Dom grafikov, in še nekatera druga dela._ Pr<>d dvema letoma je nastopil službo učitelja na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, kjer je poučeval kiparstvo in rezbarstvo ter strokovno risanje. Letos sredi julija je začel nenadoma hirati in večkrat je tožil svojim znancem in tudi direktorju Reis-nerju, da boleha na ledvicah. Zadnje njegovo delo je bila plaketa direktorja Reis-nerja, nedovršen pa je ostal portret prima-rija dr. Blumauerja.
Nadarienega, prerano umrlega umetnika bodo položili k večnemu počitku v nedeljo 12. t. m. ob 15. Objokujejo ga soproga gv spa Mia, oče Ivan, upokojeni strojevodia v Ljubljani, brata Stanko in Albert ter sestra Anica, njegovi prijatelji in znanci ter Vsi poznavalci naše umetnosti pa ga bodo ohranili v častnem spominu.
Spominska plošča generalu Maistru v rojstnem mestu
Kamnik, 9. avgusta
Na občinski seji se je župan Kratnar toplo spomnil nenadne smrti kamniškeg_a rojaka in častnega občana generala Rudolfa Maistra. Občinski odbor je primerne počastil spomin odličnega rojaka. Nato je podžupan notar Anton Zevn:k v kratkih besedah omenil nekatere značilne poteze pokojnega prijatelja. Zaključil je s pozivom, da se postavi spominska plošča na rojstni hiši generala Maistra. Odkritje naj bi bilo prihodnje leto ob obletnici smrti. Občinski odbor je z odobravanjem sprejel predlog in pooblastil župana, da čim prej pokrene akcijo za postavitev spominske plošče.
V nadaljnjem poročilu se je župan spomnil tudi smrti kamniškega rojaka, industrij-ca in velikodušnega mecena Franca Majdi-ča z Vira, ki je v svoji oporoki zapustil poleg lepih prispevkov nekaterim kamniškim društvom tudi 2500 Din za mestne siromake. Občinski odbor je počastil njegov spomin. Nekateri obč. odborniki so «se zanimali za gradnjo nove pešpoti v Kamniško Bistricor Na prošnjo SPD je občina določila primeren prispevek k stroškom, ki bodo precej evliki, saj bo treba napraviti več mostov in galerij ali pa vsekati pot v skale. Delo se bo pričelo že prihodnji te-
den. Na lastno prošnjo je bil po 381etnem službovanju upokojen ravnatelj Mestne hranilnice g. Anton Vedlin. Začasno vodstvo bo zdaj prevzel g. Bizjak. Občinska seja je v stvarni debati potekla popolnoma mirno, le ob zaključku sta odbornika manjšine z nekaterimi vprašanji skusala napraviti nerazpoloženje predvsem glede načina sklicanja seje, vlaganja samostojnih predlogov itd. Po daljši debati pa se je stvar zadovoljivo pojasnila in seja je bila v soglasju zaključena.
Proslava petnajstletnice osvobojenja Prekmurja
Lendava, 10. avgusta »Jutro« je že ponovno poročalo, da se pripravlja v Lendavi proslava petnajstletnice osvobojenja Prekmurja. Odločeno je, da se ta proslava izvede 8. in 9. septembra in jo priredijo vsa lendavska narodna društva. Spored je že doldčen. V soboto zvečer (8. septembra) bo bakljada, pri kateri bodo sodelovala vsa društva in vojaška godba iz Varaždina. Po bakladi bo slavnostna seja vseh društev v dvorani hotela »Krone« in zgodovinsko predavanje o Prekmurju ter nekaj drugih primernih točk. s
sodelovanjem vojaške godbe. Drugo jutro bo budnica, nato pa sprejemi gostov in cerkveno opravilo. Po službi božji bo slavnostni odhod po mestu in slavnostno zborovanje. Popoldne bo sokolski nastop, na letnem telovadišču Sokola z bogatim sporedom in zvečer narodna veselica.
Proslava na naši severni meji bo prava narodna manifestacija Prekmurja, ki hoče ponovno poudariti svojo pripadnost k Jugoslaviji, svojo globoko vdanost do jugoslovenske skupnosti. V tem znamenju priredijo lendavska narodna društva proslavo s sodelovanjem vse bližnje in daljne okolice. In to naj ne bi bil narodni praznik samo Prekmurja, pač pa bi se naj pridružila k tej proslavi vsa Slovenija ;n sosedni kraji savske banovine. Proslava naj bi nudila priliko vsem prijateljem Prekmurja, da napravijo izlet v Prekmurje. Posebej je želeti, da se odzovejo bratskemu pozivu Ljubljana in Maribor in ostala slovenska mesta. Prekmurje mora čutiti bratsko vzajemnost in bo svoje goste pri tej slovesni priliki sprejelo z največjo radostjo. Vse priprave za slavnost so v polnem teku. Med drugim je zaprošeno tudi za znižano vožnjo, da se tako omogoči čim večji obisk Prekmurja. Vse potrebne informacije daje prireditveni odbor v LendavL
Velik požar v šiški
Škodo cenijo na tri sto tisoč Din — Požrtvovalni
gasilci
Mohorja. Tam so spravili na dvorišče že vse seno in slamo, vendar so gasilci preprečili, da bi požar prešel na gospodarsko poslopje. Se več truda je bilo treba, da ogenj ni prešel na glavno poslopje g. Hart-mana, v katerem biva veliko strank, in pa na Oroszyjevo skladišče olj*, stoječega tik gorečega poslopja, istotako na dvorišču. Gasilci so gasili in rušili, prezirajoč vsako nevarnost, ki je obdajala nje same, in so požar do 7. ure popolnoma pogasili. Zgorelo je domala vse podstrešje 46 m
Ljubljana, 10. avgusta V šiški ob Jernejevi cesti je davi ob 4.30 nastal velik požar, ki bi utegnil imeti, če ne bi bil pravočasno opažen, katastrofalne posledice za velik del okoliša.
Ko se je vračal bivši vojaški pilot Mirko Šturm po Celovški cesti mimo stare cerkve domov, je opazil, kako je planil iz dvoriščnega poslopja, ki je last g. Petra Hartmana, steber dima, ki so mu takoj sledili ognjeni zublji. Šturm je nemudno stekel k posestniku in ključarju Gasilnega
Pogled na pogorišče po pogašenem požaru. Na desni sliki se zlasti vidi, kako je učinkoval besni element
doma Ivanu Taškarju in ga opozoril na nevarnost. Prebujeni zaradi vpitja so planili pokonci tudi drugi možje in kmalu se je oglasil gasilski rog. Šiška se je budila vsa prestrašena. Domači gasilci so bili na mestu že po nekaj minutah, a iz lokala krojaškega mojstra in občinskega svetnika g. Lombarja so bili pozvani na pomoč tudi mestni gasilci. Prihiteli so čez 10 minut z dvema motorkama.
Ogenj v dvoriščnem poslopju, v katerem je strojna delavnica Andreja Zupana, modelno mizarstvo Ludvika Jakliča, livarna Franca Ogrinca in M. Pajka ter čevljarska delavnica Franca Marenčeta, je bila tedaj že povsem v ognju. Gasilci so s požrtvovalnim nastopom rešili, kar se je le rešiti dalo. Obenem so posebno pazili, da ogenj čim bolj omejijo. To se jim je po daljšem trudu tudi posrečilo. Užigala se je že sosednja hiša, po domače imenovana pri Miklavžu, ki je last posestnika Josipa
dolgega poslopja in seve tudi vse, kar je bilo gori shranjenega. Zupanu, ki je pravkar na orožnih vajah, dalje modelnemu mizarju Jakliču pa tudi Ogrincu so zgoreli skoro vsi modeli, precej orodja in drugih predmetov. Čevljar Brecelj je prišel ob novo pohištvo, ki ga je hranil pod Jakličevo streho. Ogenj je udaril tudi v spodnje prostore, kjer strop ni bil obokan.
Na poslopju znaša škoda po površni cenitvi stavbenika g. Battelina 225.000 Din, najemniki lokalov pa imajo tudi veliko škodo, ki znaša najbrže okrog 80.000 Din.
Najemniki so bili zavarovani le za prav skromne vsote, lastnik poslopja g. Hart-man pa za 150.000 Din. Cenilna komisija bo jutri ocenila celotno škodo.
Kako je požar nastal še ni povsem pojasnjeno, sodijo pa, da se je okrušil omet pri dimniku nad Ogrinčevo livarno in so iskre vžgale leseni tram, ki je ponoči tlel, nakar se je proti jutru razvil požar.
Jutri: mednarodna alpska vožnja
Opozorilo vsem glede varnosti kretanja na cesti
Ljubljana, 10. avgusta Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, Sekcija Ljubljana, obvešča: To nedeljo bodo vozili udeleženci mednarodne alpske vožnje na progi Zagreb, Samobor, Bregana, mimo brežiškega mosta, Kostanjevica, Novo mesto, Trebnje, Ljubljana, Kranj, Jesenice, Podkorensko sedlo ter dalje čez Avstrijo v Monakovo. Start prvega vozila bo ob 4. zjutraj v Zagrebu, poslednjega ob 6.47. Predvidevati je, da pa-sirajo tekmovalci Bregano v času od 4.25
Ljubljano od 6.50 do 10.15, Kranj od 7.20 do 10.55, Podkoren od 8.40 do 12.40. Verjetno pa je, da bodo vozili že pred nazna-čenim časom skozi navedene kraje. Zaradi varnosti tako lastne kakor vozačev se prebivalstvo vljudno naproša, da so strogo ravna po navodilih, ki so jih izdala oblastva. Pokori naj se odredbam orožni-štva, policije in ostalih rediteljev.
Ker bodo vozili tekmovalci v zelo kratkih presledkih drug za drugim, je zlasti v suhem vremenu ob prašni cesti hoja, vož-
do 7.40 ure, Novo mesto od 5.20 do 8.30, nja in sploh zadrže\-anje na cesti silno ne-
KULTURNI PREGLED
Osemdesetletnica Ignata Herrmanna
Ime češkega romanopisca in novelista Ignata Herrmanna ni neznano slovenskemu kulturnemu svetu. V seznamu prevodov, ki so razširili Herrmannovo delo tudi po tujini, so slovenske izdaje štirih njegovih knjig na prvem mestu poleg nemških in holand-skih prevodov. Pred vojno je Stanko Svetina posloveil dva Herrmanova najpopularnejša spisa: >Oče Kondelik in ženin Vejva-Hk in »Tast Kondelik in zet Vejvara«. Poz-heje je dr. Fran Bradač preložil zanimive vzorce Herrmannove drobnejše proze »Ivanč-kov sveti večer« in enega novejših Herr-mannovih romanov »Kako se je Kulichova Naninka možica«. Ce bi bil preveden še veji;,k j jj, resni Herrmannov roman starepega datuma (iz L 1890.): »U snedenčho krama« (ki je bil v zadnjem času filman z Vlasto Burianom v naslovni vlogi), tedaj bi imeli Slovenci v najboljši izbiri to, kar bistveno označuje Herrmannovo tvorbo.
Ignat Herrmann, ki bo 12. avgusta dopolnil osemdeseto leto, je izdal v celem kakih 90 knjig. Tolikanj blagoslovljena produktivnost mu je bila omogočena taiko, da se je feii ko dolga leta, v svoji moški dobi in na afcarost. posvečal samo pisateljevanju in da Je v novinarskem poklicu (pri »Nar. Listih«, jffST je bil naiprej nameščen v upravi, na-
to pa kot sodni poročevalec) ni imel drugih obvez nego pisati feljtone in povesti. Dolgo življenje je Harrmannu omogočilo dolgo vrsto literarnih spisov, vendar zadošča, da spoznaš le nekatere in že pronikneš k celotnemu jedru vsega njegovega dela.
Ves kompleks Herrmannove tvorbe je dobil v češki književnosti že zaradi tega zanimivo mesto, ker je po svoji vsebini edinstveno enoten. Samo praško, prav za prav samo 6taropraško okolje ie enkrat za vselej zajelo Herrmannovo pripovedniško domiš-lljiio, m avtor »Praških figir«, »Iz praških zakotij«, >Bedrih Pražanov, >Gveh praških idil« itd. je proniknil v ta svet prav do njegovih zadnjih odtenkov in mu ostal skoraj izključno zvest. V celih stotinah Herrman-novih črtic, sličic, povesti in večjih spisov živi malomestna Praga iz zadnje tretjine minulega stoletja, Prasra krotkih meščanov, uradnikov in obrtnikov. Praga idilične domačnosti, — živahni in pestri kaleidoekop drobnih ljudi, vrlih značajev, vsakdanjih, neizjemnih, povpiečnih, nepaitetičnih usod. Ta svet, ki ra avtor gleda čuvstveno zavzeto, je oživljen s prodorno plastično nazornostjo, z mojstrsko umetnostjo risanja značajev, — oživljen je kakor v živem, prikupnem, zanimivem in edinstvenem konverza-cftjskem muzeju. V svežem karaktemem in eitjacijskem humorjiu pa nima pisatelj ^četa Kondelika in ženina Vejvare« niti v sodobnem češkem pripovedništvu sebi enakega tekmeca.
Pri vsem tem je zanimivo, da Ignal Herrmann ne poteka iz Prage. Rodil se je 12. avgusta 1854 v Choteboru (Čeekomoravske vvsočina) in ie prehodil v življenju dokaj pestro pot. Naiprej je bil trgovski pomočnik, nato agent, potlej! odvetniški pisar, uradnik 'jprave »Nar. Listov« in potem urednik rub-
varno. Živina, otroci, slepi, gluhonemi itd. naj ostanejo doma ali pa naj bodo na drugih varnih mestih. Cesto je uporabljati za časa tekme le v najnujnejših primerih in z največjo previdnostjo. Pri tem se je držati vedno strogo desne strani ceste. Posebno pažnjo je posvetiti ovinkom. Križa naj se ceste le v resni potrebi in z največjo previdnostjo, po možnosti le tam, kjer so postavljeni varnostni organi. Vsakomur naj se priporoča uporaba sporedne ceste ali poti. Gledalci se ne smejo postaviti ob zunanji strani ovinkov ali pa na drugih nevirnih krajih
Ob progi je urejenih 17 reševalnih postaj in sicer: Brežice pri mostu. Kostanjevica pri pošti, Maharovec vrh klanca, Novo mesto Glavni trg, Trebnje pri sodišču, Hudo pri Stični v trgovski hiši Roječ, Grosuplje pri pošti, Škofljica pri drugem ovinku v serpentinah proti Šmarju, Ljubljana, rešilna postaja, Medvode zdravstveni dom, Kranj, Brezje na odcepu od glavne ceste vrh klanca, Moste pri Žirovnici pri gostilni Stol. Jesenice pri upravnem poslopju KID. Mojstrana pri odcepu ceste na kolodvor. Kranjska gora pri hotelu Slavec. Podkorensko sedlo na meji.
V nedeljo bodo poslovale naslednje pošte že od 4. ure dalje: Brežice, Kostanjevica ob Krki, Št. Jernej. Od 4.30 dalje pa Novo mesto, Trebnje, Št. Vid pri Stični. Višnja gora. Šmarje, Škofljica, Ljubljana (ima itak permanentno službo). V Medvodah bo odprta pošta od 5.30 dalje. Razen Kostanjevice in Št. Jerneja, ki imata samo brzojavno službo, imajo vse postaje brzojavno in telefonsko službe.
Promet na Podkorensko sedlo bo od 7.
V vlaku:
prostor pri oknu in
6 o
ure zjutraj dalje pa do 12. ure omejen v obeh smereh z izjemo mednarodnega prometa čez mejo. Glede na okolnost. da vozijo ravno v jutranjih urah številni avtobusi rednih avtobusnih linij po progi, koder se vrši alpska vožnja, se opozarjajo šo-, ferji na izredno previdnost, zlasti pa na križiščih, ovinkih in vseh nepreglednih mestih. Isto velja za ostale avtomobiliste. Vedno in povsod je treba pustiti prednosti udeležencem alpske vožnje.
Zadnje vozilo bo označen^ z napisom; »Fin de la coupe«.
Za vse reditelje itd. ostanejo v veljavi tiskana pravila, ki so jih prejeli od Avtomobilskega kluba preko svojih organizacij: Rdečega križa in gasilske zajednice dravske banovine.
Sodna preiskava o umoru na Starem trgu se je pričela
Ljubljana, 10. avgusta
Policijska uprava je šele davi ob 9. prepeljala gnusnega umora na Starem trgu so-obdolženega invalida Toneta Rozmana v preiskovalne zapore okrožnega sodišča, v uradu jetniške uprave so izvršili predpisane formalnosti. Rozmana so izmerili in popisali, nakar so ga odvedli v samotno celico. Rozman na videz ne kaže nikake potrtosti. Mirno je odšel v celico, pričakujoč, kdaj ga pozovejo pred preiskovalnega sodnika.
Obe osumljeni ženski, mati in hči, sta bili, kakor smo javili, izročeni okrožnemu sodišču že v torek ob 8.45 zjutraj. Žena pokojnega Serše, Ivana, je bila rojena 1873 na Korenem pri Kamniku. Je male postave. Imela je s seboj — potni list. Njena hčerka Frančiška, rojena v Malzu na Nemškem 2. februarja 1915, je nekoliko večja od matere. Obe sta sedaj vsaka v svoji samotni celici, mirni in vdani v nadaljnjo usodo.
Preiskovalni sodnik dr. Leo Pompe, kateremu je bila poverjena preiskava o tem umoru, je prekinil svoj dopust ter začel takoj s prvim zasliševanjem obeh osumljenk. Ljubljanska policija predloži sodišču ogromno gradiva, ki se nanaša na vse podrobnosti, kolikor so jih spravile na dan policijske poizvedbe in ugotovitve.
Rop na Ljubljanskem polju pred velikim senatom
Ljubljana, 10. avgusta
Veliki senat je danes sodil o roparskem napadu, ki je bil ob jutranji zori 26. junija letos izvršen na Ljubljanskem polju v bližini kolinske tovarne, kjer sta dva ponočnjaka v družbi ženščine napadla starejšega upokojenca finančne kontrole. Ženska mu je pograbila denarnico z 90 Din gotovine, prvi moški pa mu je iztrgal srebrno uro in verižico. Upokojenec je poprej z družbo vesel lačil v Kolodvorski ulici, kjer je plačal za vino. Družba je nato krenila še na Smartinsko cesto, da bi nadaljevala zabavo v ondotni kavarni, ki pa je bila že zaprta. Radodarnega moža je zatorej trojica zvabila na polje, kjer so ga po vseh predpisih oropali.
Tako so danes prišli na obtožno klop: Žagar Valentin, 24letni samski delavec, Ko-stanelta Josinina, 221etna brezposelna natakarica in Žagar France, 27Ietni samski delavec.
Prvi je dejal: »Priznam, da sem ukrade! srebrno uro z verižico. Nisem ga pa držaL Ril sem popolnoma vinjen in se ničesar ne spominjam. Ura se je kar v mojem žepu znašla. Ce bi ga hotel oropati, bi mu vzel suknjič.«
Josipina, ki je izgnana iz Ljubljane, je gostolela: »Mnogo smo pili. Vino, pivo io likerje. Na vse se dobro ne spominjam. Res je, da sta ga dva mrcvarila. Meni je ponu-
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
jal kovača, da bi pri meni spal. Denar, ki so mi ga zaplenili, mi je pa dal moj fant.«
France je slednjič zanikal vsako udeležbo pri napadu, češ: »Stal sem zadaj in se možakarja nisem lotil. Nisem bil pijan. Brat je bil pijan ko muha, a stari je venomer za žensko rinil.«
561etni upokojenec je kot priča v j>o-drobnostih opisal svojo žalostno nočno dogodivščino. Zlasti še, kako se je z družbo seznanil v kavarni in kako so ga potei» mrcvarili Prvi obtoženec je bil že 20krat kaznovan, enkrat na 20 mesecev robije zaradi sličnega napada. Bili so obsojeni: Valentin zaradi ropa srebrne ure na 3 leta in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let, Josipina pa zaradi ropa 90 Din in povratka v Ljubljano na 1 leto in 7 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic. Valentin je med jokom sprejel sodbo, Josipin^ se bo še premislila, France je bil pa oproščen.
Tudi znamenje krize
Zagorje, 10. avgusta
V	naših črnih revirjih močno padajo porodi, kar je seveda tudi znamenje težkih socialnih razmer. Čeprav morajo babice pa novi odredbi beležiti tudi vse splave pa treh mesecih, je število njihovih opravkov vedno manjše. Tako je bilo letos v Zagorju šele 50 porodov, a kakor trdijo babice, do konca leta ne bo vsega skupaj niti 80 roj-, stev. Prejšnja leta pa je samo v Zagorju bilo v letu po 180 do 200 novorojenčkov.
Smrt 901etnega rudarskega veterana
Zagorje. 10. avgusta
V	četrtek popoldne je po kratki hudi bolezni umrl v Toplicah v 90. letu upokojeni rudniški kovač Janko Prosen. Bil je poleg, 921etnega Drnovška najstarejši rudniški upokojenec v naših črnih revirjih. Navzlic dolgoletnemu trdemu delu se je do nedavnih mesecev ohranil nenavadno čil, da so
mu prerokovali stoletnico. Po rodu je bil iz vasi Studenca v občini Radohovi vasi,, za kovača se je izučil v Višnji gori in ja-1. 1874. dobil službo pri rudniku TPD, kjer je služboval nad 52 let. Do nedavnega ni bil nikdar bolan in je s svojim vedrim razpoloženjem marsikoga spravil v dobro voljo. Trikrat je bil oženjen, imel je šest otrok, živi pa samo še sin v Nemčiji. Simpatičnega veterana bomo v soboto spremili k večnemu počitku.
Pristopajte h „Vodnikovi družbi"
rike »Iz sodne dvorane««. Imel je torej poklice, ki so mu nudili priliko stalnega in živahnega stika z ljudmi, zato je mogel jx> lastnih izkušnjah spoznati tolikšno število značajev, tipov in usod. Zaradi tega tjdi ni v njegovem dehi nič papirnatega, izumetničenega: označuje ga svežost resničnega živ-
ljenja.
Prav v teh dneh je izdal književni zgodovinar Miloslav Hysek kritično monografijo o Herrmannu. To pozornost je zasluži! Herrmann ne le kot zelo zanimiv literarni pojav, marveč tudi kot nenavaden človek.
Dr. Josel Knap (Praha).
Iz
gledališč
»Narodni divadlo« — Stanovsko gledališče — Gledališče na Vinogradih nanovo gledališče — Predmestna gledališča
Obiskal sem pri zadnjem bivanja v Pragi tudi nekaj gledališč. V »Narodnem di-vadlu so dajali Medkovega »Jurija Bo-djebradskega«. Okoli te historične draime ee je razvil bojk ki še danes ni končan. Medek je legionar, pesnik in vojak. 2e s »Polkovnikom Švecem«, ki ie imel ne le v Pragi, ampak tudi po drugih mestih hrupen uspeh, je vzbadil nevoljo onih literarnih m kriti-karskih krogov, ki odklanjajo tendenco, posebno če je nacionalistična. Z »Jurijem« je naletel na še hujši odpor tudi pri kritiki, ki se ji ne more očitati, da je levičareka za vsako ceno. »Jurij Podjebradski« res ni drama, ampak vrsta zgodovinskih scen. Preteklost projektirana na steno v svitu sedanjosti. Rodoljubna »avnost je sprejete igro bolj zaradi ideje, kakor zaradi umetniške eene.< Naravno je, da je dalo gledališče novi dra-$ mi scenično vse, kar je moglo. Že sjoaf pred gledališčem eo vabili veliki plakati X
— Bn-
Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uit
Greta Garbo
Ganljiva ljubezen najlepše in najbolj oboževane žene Pariza kot opasna vohunka za časa svetovne vojne
MATA HARI
Elitni kino Matica 1	* ™
Telefon 2i-24 Ramon Novarro — Lewis Stone
Domače vesti
♦ Slovo Skoplja od generala Milana Ne-dica. V petek zvečer so se meščani Skoplja poplavljali od armijskega generala g. Milana Nediiča, ki se seli v Beograd kot načelnik generalnega štaba. Poslovilni večer je bil v oficirskem domu in so se od uglednega in splošno priljubljenega vojaškega dostojanstvenika in vnetega sotrudnika pri vseh domoljubnih in dobrodelnih akcijah ■poslavljali vsi sloji. Poslovilnega večera »o se udeležili zastopniki vseh društev in ■ustanov ter je bilo tako tudi slovo najver-nejši dokaz za izraz prisrčnih vezi med generalom Nedičem in prebivalstvom Skoplja ter vsega srbskega juga, med katerim je general Nedič deloval tudi v najhujših časih.
♦	Sanatorij na Lovfenu. Lovcen ima vse »pogoje za ureditev letovišča in zdravilišča. (Priroda jie polna lepott in lahko Lovčen tek-hiuje z najlepšimi alpskimi vrhovi. Že pred fredmimi leti je država na Lovčenu uredila franatorij nedaleč od Ivanovih korit, ki 6lo-Vii.jo zaradi odlične planinske vode. Nad fcanatorijem ee žirijo lepi lovčeneki gozdovi. Ta m je postavljenih tudi nekaj planinskih koč, v katerih najdejo turisti udobna zavetišča. Prva leta je bil lovčeneki eana-iorij dokaj skromen, sedaj pa je že po svoji ureditvi na znalni višini in bo postal središče pomembnejšega letovišča in zdravilišča.
♦	Narodni park na ČorkovaCI, kjer je
če to v al vojvoda Peter Mrkonjič, je že urejen. Spomenik kralja Petra — vojvode Mr-konjiča je obdan z lepi.m gozdnim nasadom, v gozdu pa so restavrirana in ograjena zavetišča nekdanjih četnikov.
♦	Za spomenik pisatelju Ljubiši, ki bo postavljen v Budvi, je izdelal kip Lojze Do-linar. Poleg kipa bosta na spomeniku tudi dva reliefa, ki predstavljata scene iz Lju-bišinih povesti. Spomenik bo stal na po-stavku iz korčulanskega Kamna in bo odkrit, če bodo dela napredovala tako kakor doslej, že prihodnji mesec.
♦	Učiteljski kongres. Z odlokom direkciie državnih železnic je dovoljen učiteljem in učiteljicam 7*5 odstotni popust, udeležencem ju gos lo venskega učiteljskega koner«-sa Pa 50 odstotni nopust. Kongres bo od 38 do 20. t. m. v Beogradu. Popust velja ti a državnih železnicah in parnikih od 14 do 24. t. m. vključno.
♦	Dodatki na vozne cene v korist Rdečega križa. Po določilih zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije se bo pobiral od 16. do vključno 22. septembra v korist Rdečega križa dodatek k voznim listkom, in sicer 0.50 Din od vsakih začetih 3 00 Din vozne cene. Ta dodates bo treba plačati pri izročitvi voznih listkov pri potniških (blagajnah in sicer od kartonskih listkov, od voznih listkov za večje družbe, od osebnih listov, od kuponskih listov in od civilnih prevoznih registrov, če se izdajo polovični kartonski listi je treba plačati dodatek za vsako polovico po njeni vrednosti. Pri povratnih listih iznaša ta dodatek dvakrat toliko, upoštevajoč pri tem vozno ceno v enem praven in ne vozne ce-;ne povratne karte. Pri odpravi potnikov z listki za večje družbe ali s civilnimi prevodnimi registri je treba plačati ta dodatek za dejansko število potnikov, upoštevajoč pri tem ceno voznega listka za vsako osebo. Pri direktnih voznih listkih za mednarodne proge, ki se izdajo na blagajnah v naši državi, je plačati dodatek le od vozne cene do državne meje, in sicer Po lokalni potniški tarifi. Isto velja za ka-panske listke »Putnika«, KI jih iiadajo blagajne v naši državi. Ta dodatek bodo pobirali brez posebnega potrdila in brez vpisa na vozne listke. Železniške (blagajne bodo opozorile potnike na plakate Rdečega križa in na zakonsko osnovo tega dodatka.
+ Novi grobovi. V Rožni ulici 17, je umrl K. Anton čnček, poštni uradnik. Pogreb bo jutri ob pol 17. — V Gradišču 14. je umrl g. Anton De beljak, ekspeditor v pokoju. Naš zvesti sotrudnik g. Vojteh De-ibeljak, učitelj v škofji Loki je talko po smrti blage matere utrpel najtežjo izgulbo umrl mu je dobri oče. Pogreb bo danes ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim našo iskreno sožalje!
♦ Smrt zaslužnega srbskega narodnega delavca. V »Ivanjici je umrl v starosti 70 let dolgoletni predsednik občine in bivši narodni posl. Milenko Radivojevič, oče bivšega pr0met. ministra. Pokojni Radivojevič je spadal v vrsto onih rodoljubov, ki so si vzeli za geslo delo, poštenost in vztrajnost. Ustanovil je kmečko zadrugo,
udejstvoval pa se je tudi na vseh ostalih področjih za gospodarski napredek svojega kraja. Politično se je udejstvoval v nekdanji radikalni stranki ter stal vztrajno in požrtvovalno v vrstah njenih ustanoviteljev in borcev za pravico naroda. Ker je bil vnet pristaš Karadjordjevičev, je moral prestati tudi huda preganjanja, že pred svetovno vojno je bil 10 let predsednik domače občine. Okupacijske oblasti se je hotel rešiti z .begom, pa so ga ujeli in zaprli. Zaslužni .pokojnik je zapustil 7 sinov in 2 hčerki.
♦	Jamarji vabijo v žrelo Gradišnice. Pod
tem naslovom smo čitali v »Jutru« o napornem delu v Grad,išn.ici. Z velikim trudom so jamarji svojo delo doKončaii, pri-premili okolico in montirali dvigalo, kar vse samo še pričakuje gostov. Pričakuje se ogromen obisk te najgloblje jame, ker se javnost zaveda, da je obisk jame možen le to nedeljo. Gradišmica je oddaljena od železniške postaje Logatca le kakih 30 minut in je zatorej za obisk prikladna vsakomur v kakršnikoli opremi in brez najmanjšega napora. Zato ne zamudite prilike in oglejte si Gradišnico, največjo in najglobljo jamo Slovenije.
♦	tJdruženje strokovnega tiska je Ibilo osnovano 6. t. m. v Beogradu. Organizacija bo združevala lastnike in urednike strokovnih, profesionalnih in periodičnih publikacij, časopisov in novin. ščitilo bo njihove interese in delalo za napredek stroke. Naslov odbora je: Dr. inž. Fran Podbrežnik, Beograd, Industrijski dom.
♦	Motoristom in avtomobillstom! Doka-žim0 domači in tuji javnosti, da Klub vsem težavam sedanjih časov nismo omagali! Vsi v nedeljo na propagandno vožnjo ob II. n šiške skoaS Ljubljano! Dokažiano, da v Jugoslaviji nista tovorni konj in osliček edino prometno sredstvo. Naše moči. ki bodo v primeru potrebe domovini na razpolago, se bodo pomerile popoldne ob 3. na dirkališču Hermes v Šiški. Moto s«kci4a ŽSK Hermes.
♦	Ravnateljstvo Akademskega kolegija v Ljubljani, Kolodvorska ulica, objavlja, da je razpisan rok za vlaganje prošenj za sprejem v kolegij do 1. septembra t 1. Prošnje se vlagajo samo po predpisanem tiskanem formularju. Kdor želi dobiti formular za prošnjo odnosno pravilnik in hišni red (prospekt), ga naj ali osebno dvigne pri vratarju ali pa naj pošlje frankirano kuverto kolegija. Podrobne informacije daje ravnateljstvo.
♦	Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Vpisovanje se vrši vsak delavnik od 9. do 12. i,n od 4. do 6. ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 11. v novih lokalih na Kongresnem trgu 2-II. Zavod razpolaga z velikimi svetlimi prostori, se nahaja v središču mesta, je žel v kratkem času svojega obstanka najboljše uspehe na pedagoškem polju in uživa v strokovnem ozira priznano najboljši sloves Absolventi meščanskih šol in nižjih srednjih šol naj pohitijo z vpisom, ker je štev! lo gojencev omejeno. Vsa pojasnila pri rav nateljstvu zavoda.
♦	Dopisna trgovska šola v Ljubljani vpisuje ves mesec avgust do 10. septembra v vse predmete in tečaje, ki jih poučuje. V tem času nudi izjemne plačilne ugodnosti. Tudi je znižana v znatni meri šolnina predmetom in tečajem. Prospekt pošlje vodstvo zavoda vsakemu interesentu brea-plačno.
♦	Dom slepih v Zemunu bo sprejel v novem šolskem letu 24 gojencev in sicer 12 starih od 4 do 7, 12 pa starih od 7 do 14 let. Prošnje, bi morajo biti koikovane, je treba čimprej poslati upravi Doma slepih v Zemunu, priložiti pa je treba krstni list, domovnico in zdravniško spričevalo otroka ter izkaz o gmotnem položaju staršev. Prošnje se bodo sprejemale samo do 25. t. m.
♦	Cvet in sad na enem drevesu. Priroda se tudi letos marsikod poigrava. Prijateljica »Jutra« nam je poslala iz Tuheljskih toplic krasen šopek jabolčnega cveta, ki p® je razbohotil na istem drevesu, ki že rodi sad.
♦	Zvišane cene mesa in naši delovni sloji. Prejeli smo naslednji dopis iz industrijskega kraja: Čitali smo te dni v »Jutru« poročilo Združenja mesarjev in klobasičar-jev v Ljubljani, ki so obvestili javnost, da da so v glavnem zaradi zvišanja davica na poslovni promet prisiljeni zvišati ceno mesu aa 2 Din pri kilogramu. Ta povišek v Ljubljani je na deželske mesarje vplival
tako blagodejno, da se najbrž tudi oni pridružijo ljubljanskim tovarišem. Delovni sloji pa se vprašujemo, ali je povišanje cen res tako potrebno ln upravičeno? Cena živini je že dve leti tako nizka, da bi bili mesarji že davno primorani sami nekoliko znižati ceno mesa. Tega niso storili, pač pa so za približen znesek povišKa na poslovni davek, ki znaša pri govedu do 400 kilogramov do 30 Din, povišali cene mesa kar za 2 Din pri kilogramu, kar vrže pri govedu skoro 400 Din novega dobička. Po-draženje mesa je razburilo občinstvo. Za povišek davka pri omenjenem govedu od 3% na 5% v znesKu 28 Din zvišati ceno tako, da vrže skoro 400 Din zaslužka, Je pač resnično preveč. Delovni sloji upamo samo, da podeželski mesaTji temni povišku ne bodo sledili, saj vendar vidijo, da se delavski zaslužek vedno t olj manjša.
♦ žena in dom. Osma številka priljubljene ženske revije prinaša Povest Vere G»>-galove »Odmev«, Maksima Gorkega »-Sprevod«, »Otroci plešejo«, »Materinska sreča« nadaljevanje romana Nine Smirnove »Mar-fa« v prevodu L. Mrzela, dalje »Egipčanke v letu 1934«. Viktor Pimata: »Ruperška čarovnica«, »Ali je oče ženss.ih kratkih las genij ali norec?«, človek in ogenj«, »če se zemlja trese«, »Za naše male«, Vere Goga-love: »Fedii in Irena«, »Ženska ročna dola v zgodovinskem raravoju,« »Gospodinjstvo in kuha«, »Vrtna dela meseca julija in avgusta, »Perutninarstvo« in druge praktične nasvete. Revija »žena in dom« in 10 prilog za ročna dela in kroje ter pet gospodinjskih knjig stane mesečno samo 10 Din. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 10.
Razdraženi živci, nespečnost, nevolja do dela
so največkrat le posledica slabo delujočega želodca in črevesja. Tu pomaga sigurno in na prijeten način
ROGAŠKA SLATINA
ki pospešuje prebavo, delovanje črevesja m obtok krvi.
♦ Za propagando turizma je poleg slovenske revije »Naša pota« gotovo najpomembnejša revija »Jugoslovenski turista«. Julijska številka Je pravkar izšla v enako razkošni opremi kakor vse dosedanje številke letošnjega in lanskega letnika. Iz vsebine navajamo izredno zanimiv članek letošnjega in lanskega letnika. Iz vsebine navajamo izredno zanimiv članek znanega gozdarskega strokovnjaka Inž. Arnta Premu-žiča »Plitvička jezera«, dr. Sieberjev članek »Posvečajmo več pozornosti Nemčiji« ln zanimiv članek iz doslej skoraj nedostopnih krajev črne gore »Proti črni gori in Durmitorju«, ki ga je prispeval revijin urednik za Slovenijo Vladimir Regally in ki Je ravno sedaj posebno aktualen, ker skozi te stoletja nedostopne kraje pravkar dovršujejo novo avtomobilsko cesto. Nadalje sta v reviji še propagandna članka aa Gorski Kotar in Bakar. Rubrika »Razne vijesfci« obvešča o vseh zanimivostih, ki utegnejo zanimati slehernega turista. Revija, ki izhaja na Sušaku in ki Jo krasi mnogo res umetniških slik, zasluži vso pozornost tudi zaradi tega, ker posveča, našim slovenskim krajem mnogo prostora in pozornosti. Ne bi smelo biti boljšega lokala, ki bi ne bil na revijo naročen.
•	Proračun beograjske občine pregleduje sedaj finančno ministrstvo. Proračun znaša okrog 334 in pol milijona ter predvideva tudi nove občinske takse na nogometne, avtomobilčke, motociklistične, plavalne in druge tekme. Plačati bo treba 5 odstotkov od brmto dohodkov, za stave pri takih tekmah pa 10 odstotkov od iznosa stave. Občinska taksa na cirkuške, atletske in podobne prireditve pa znaša 10 in ravno toliko odstotkov tjdi za zabavne prireditve.
•	Prostovoljna gasilska četa Zbelovo pri Poljčanah sporoča, da zaTadi nepredvidenih zaprek preloži žrebanje dobrodelne loterije na december t. 1.
•	Lažni detektivi so kmetu zaplenili denar v Draganiču v bjelovarskem okraju. Sredi dneva so nekega bogatega posestnika Obiskali 4 možje, ki so dejali, da so policijski organi in da morajo pregledati ves
denar, ker so se v okolici pojavili ponarejeni bankovci. Kmet Je imel doma o<trog 5000 Din in so »detektivi« pobrali vse ato-take in tisočake, češ da so sumljivi. O
zaplenjenem denarju so dali kmetu potrdilo, ter mu naročili, naj se drugi dan zgla-s« na orožniški postaji. Kmo.t jih je ubogal ter tako šele naslednji dan od orožnikov zvedel, da je žrtev predrznih lopovov.
*	Razbojnniški napad na cesti Sinj-Lirno. Ko po se te dni popoldne neki sejmarji vračali iz Sinja, eo jih na Podovi ustavili trije e karabinkami oboroženi mornarji. Kmetom eo preiskali torbe in vreče in so bili kmetje sprva prepričani, da imajo pred seboj mornarje. Ko pa so jam pobrali denar, eo videli, da eo to razbojniki, preoblečeni v mornariške uniforme. Vest o napadu se je naglo razširila in dognalo ee je tudi, da eo isti, v mornarje preoblečeni razbojniki pripravljali tudi napad na poštni voz, ki je vozil potnike v Livno. Potniki eo videli ob cesti nekaj mornarjev, ki pa so potem izginili brez eledu. Razbojniki so gotovo mislili, da bo poštni voz, kakor se večkrat zgodi, brez potnikov.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
Ne manjka izumov na svetu,
ali praktično uporabnih in koristnih je zelo malo. Ali med te redke
izume pa spada PST PATENT STOPF TWIST priprava za mašenje perila na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naprej in nazaj, ki se je sijajno obnesel v inozemstvu in ki ga bodo tudi naše gospodinje z veseljem uporabljale, saj omogoča obnovo perila mnogo hitreje in lepše na šivalnem stroju nego na roko
u— Ljubljanskemu meščanstvu. Jutri ob 8.30 bo šla skozi naše mesto mednarodna avtomobilska alpska vožnja. Skozi Ljubljano bodo vozili tekmovalci prišedši z Dolenjske strani, po naslednjih ulicah: Za Gradom, Streliška ulica, Resljeva cesta, Masarykova cesta, Bleiweisova cesta in dalje po Celovški cesti proti Kranju. Pri tej avtomobilski dirki sodeluje 154 avtomobilov s 300 osebami. Velika mednarodna prireditev je iz vsakih, zlasti pa iz tujsko-prometnih ozirov važna tudi za naše mesto, zato je tudi naša dolžnost, da pokažemo svojo gostoljubnost s tem, da razobesimo tekmovalcem v pozdrav zastave. Vabim vse naše meščanstvo, zlasti pa po-setnlke hiš v gori navedenih ulicah, da Izobesijo v pozdrav gostom naše trobojnice. — župan ln mestni načelnik: dr. Puc.
u— Direktor državne tehniške srednje šole v Ljubljani vabi vse člane učiteljskega zbora in dijake in dijakinje, da se udeleže pogreba učitelja akad. kiparja Jurko-Viča' Ivana, ki bo v nedeljo ob 15. iz mrtvaške veže javne bolnišnice na pokopališča pri Sv. Križu.
u— Zadnje delo pok. kiparja Jurkoviča (portret direktorja g. Reisnerja) je razstavljeno v izložbi Tiskovne zadruge.
n— Dvorski okra! v LJubljani se pripravlja na slovesnost, ki se vrši v nedeljo ob priliki svečane otvoritve novih prostorov Javine knjižnice v Gregorčičevi uiKci. Prebivalstvo s simpatijami spremlja priprave* ki so v zvezi s tem in tudi čim dalje boli reseča knjžnico v novih prosto rih. Nedvomno je knjižnica Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj vodilna kulturno - prosvetna institucija. Dopoldne ob 11. uri v nedeljo bo svečana otvoritev, na katero so vabljeni vsi prebivale} dvorskega okraja, osobito pa po.>.hiževalci knjižnice in podporniki. V korist in namene knjižnice ra bo čez dan ke-gianje na dobitke (več krasnih dobitkov), ob 16. uri popoldne pa se vrši prireditev »dvorski sejem« s srečolovom, plesom m dTugim, vse v prostorih gostilne Birk, Borštnikov trg. Vsi prijatelji dvorske knjižnice in ostaio občinstvo vllj-udno vabljeno, da se obeh prireditev udeleži. Vstop na »Dvorski sejem« prost V prostorih odnosno izložbi knjižnice so na vpogled krasni dobitki za srečolov, ki si jih izvolitve ogledati. V nedeljo na svidenje na naši slavnosti in prireditvi!
u— Verniclma pravoslavne parohlje ljubljanske. Radi svečanosti polaganja te-meljnog kamena nove pravoslavne crkve u Mariboru, u nedelju 12. o. m. neče biti sv. liturgije o ovdašnjem hramu sv. oca Nikole. Kako 13. o. m. prota Gjorgje Budimir nastupa jednomesečno bolovanje u Rogaškoj Slatini, za to vreme zamenjiva če ga u parohijskim dužnostima vojni sve-štenik i pr. paroh celjski g. Manojlo Čudič a svake sv. nedelje 1 praznika sv. liturgiju služiče katiheta iz Zagreba g. profesor Janko Kravič. — Uprava parohije.
u— Izlet na Koroško 12. in 15. t m. z razglednim avtobusom. Podkoren, Beljak, Osojsko in VrbsKo Jezero, Celovec, Jezersko 150 Din, vožnja in potni list. — 15. t. m. Podkoren, Trbiž, Gorica. Trst, Postojna 240 Din. Prijave v trafiki Praprotniik nasproti pošte.
u— Delavska godba Zarja, priredi jutri v nedeljo ob 4. popoldne na vrtu pri »Levu« na Gosposvetski cesti veliko vrta« veselico z zelo pestrim sporedom.
"— Turisti, ki polagajo važnost na izvrstna mrzla jedila, pa tudi vsi ostali izletniki, lovci, športniki Ln kopalci so kaj zadovoljni z nakupom provijanta v delikatesni trgovini V. A. Janoš na Aleksandrovi cesti. Izbira jedil, tako: vedno sveže izvrstne praške šunke, klobas in salam, različnih konserv, sardin, sira, peciva ln bonbonov je velika in kakor zatrjujejo, tudi zelo pocenL Opozarjamo na to slovito pro- 1
črna smrt
je naslov senzacionalnega filma, v katerem nastopa v glavni vlogi slavni cowt>oy
K en Majnard. Od danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer ob običajni nizki vstopnini 4.50 in 6.50 Din.
»ZVOČNI KINO DVOR«
Telefon 27-30
dajalno Weekend-jedil vse izletnike, pa tudi ostaLo občinstvo, ki ljubi delikatese.
u— Ljubljanski realitetni trg v juliju je bil nasproti juniju dokaj manj živahen. Prijavljenih je bilo le 8 kupnih pogodb, dočim junija 18, toda po kupninah gre za večje vsote. Za prodana zemljišča in hiie je bila julija plačana celotna kupnina 5,925.750 Din, dočim junija za 18 objektov le 3,241.135 Din. Kakor smo že pred dnevi omenili, je tvrdka Bafa kupila palač0 Jadransko podunavske banKe za 4,500.000 Din. Greta Kocbekova *z Kranja je kupila hišo št. 1. na Vidovdanski cesti za 700.000 Dki. Marija šarabonova pa je kupila v Vrhov-čevi ulici hišo št. 1 za 500.000 Din. V k. o Šentpetrsko predmestje sta bili prodani dve zemljišči za 52.750 in 44.000 Din. V k. o. Trnovsko predmestje je bil neki močvirnat Kompleks v obsegu 3518 kv. Jfiet.rov prodan za 7000 Din.
u— Zemljiška knjiga, zrcalo ljubljanskih , in okoliških gospodarskih prilik, navaja, da je bdlo julija zaznamovanih 100 realnih eksekucij, izvedenih na realitetah v mestu in okolici za skupne terjatve 930.6S3 Din. Državni zaulad se je vknjižil na 25 zemlji-ščih za davčne zastanke v skupnem znesku 102.678 Din. Pri 24 posestvih je biLo za-zma-movano dražbeno postejpanje za skupnih 808.044! Din. Najnižji znesek je bil 124 Din, zaradi katerega je bilo uvedejo dražbeno postopanje. Prisilnih upraw je bilo zaznamovanih 12 za vsoto 53.460 Din. Vse julija izvršene zemljiškoknjižne transakcije izkazujejo po zemljiški Knjigi 26, 136.5&S Din prometa. Realne eksekucije so od meseca do meseca množe. Junija je bilo SI reakčh eksekucij za 396.12S Din.
ZOBOZDRAVNIK
DR. JOŽE RANT
ne o r d i n i r a od 12. do 26. avgusta.
Ljubljana, nebotičnik. 6672
Ukradeno je bilo izpred Male založbe moško kolo znamke »Puche, ev. štev. 6405, tovarniška štev. 393—396, črno ple-skano s svetlomodrimi okraski, torpedo, montiran naziv tvrdke »Puch«. Kdor bi kaj vedel o kolesu naj to naznani policiji.
u— Tramvajski promet je zaradi popravljanja cestišča na frančiškanskem mostn, sredi mesta občutno moten. Zdaj so vendarle že položili kable in cevi ter uredili kanal, da so delavca lahko pričeli polagati betonske podlage za tračnice. Zdaj so položili in spojili še tračnice in se bo mogel tramvajski promet razvijati spet neovirano, čeprav bodo cestišče še tlakovaM s kockami.
u— Povsem nov0 preurejeno gostilno na Poljanski cesti 11. pri »Jožici« se priporoča. Otvoritev bo zvečer.
Vremensko poroeflo
Številke za označbo traja pomenijo; 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, X. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. amer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
10. avgusta
Ljubljana 7, 7«2.6. 13.4, 9L 0, 10, 0.6, dež; Ljubljana 13, 762.3, 23.0, 50, NI, 1, —, —; Maribor 7. 760.7, 16.0, 80, 0, 5, 3.6, deš; Zagreb 7, 761.5, 18.0, 80, NW2, 9, 0.4, dež; Beograd 7, 760.0, 17.0, 80, W2, 9, 16.0, dež; Sarajevo 7, 762.4, 14.0, 80, 0, 5, 5.«, dež; Skoplje 7, 769.6, 21.0, 70, 0, 6, 13.0, dež; Split 7, 760.2, 23.0, 70, 0, 6, —, —; Kumbor 7, 760.8, 22.0, 70, NE1, 1, —, —; Rab 7, 761.2, 19.0, 80, N4, o, —,
Temperatura: Ljubljana 25.0, K.4; Maribor 21.2, 15.0; Zagreb 24.0, 16.0; Beograd 27.0, 16.0; Sarajevo 24.0, 11.0; Skoplje 32.0, 16.0; Split 29.0, 20.0; Kumbor 2S.0, 19.0; Rab 24.0, I7.O.
Pregled vremena 10. t. m.: Anticiklon se pomika z Atlantskega oceana proti Južni, dočim vlada nad severno Evropo ciklon s središčem nad Severnim morjem. Dežnje na Britanskih otokih in deloma v srednji Evropi. — V Jugoslaviji je deževalo skoraj povsod, le skrajni jug je bil brez dežja. Večje množine padavin So beležili kraji v sredini države. Temperatura je nekoliko upadla. Minimum v Plevlju 11, maksimum v Skoplju 32. stopinj C.
Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON"
znano Alševo sliko hueitskega kralja na poset igre, ki je — kakor je reklo besedilo — poziv na češko narodno eilo, da ee dvigne k nekdanji slavi itd. Torej reklama, ki ;e pri nae nismo vajeni in bi .jo nekateri sma-jrali za — neumetniško. Obiskal sem ;hv poldansko predstavo. Svoi; čas smo te popoldanske predstave polniii študentje in obiskovalci srednjih meščanskih slojev, ki so jim bile večerne predetave predrage. Sedaj ie bilo gledališče — prazno. V parterju par vrst, lože popolnoma prazne, balkon in galerija par vrst. stojišča prazna... In na odra je narodna zgodovinska drama >Jurij Podje-bradski«. Glavno vlogo igra Vydra. Sijajno. Tudi naš Roeoz je na odri. Vse v zgodovinskih kostumih. Pesnik je celo hotel s preteklostjo govoriti o sedanjosti. A gledališče je prazno, brez zanimanja... Le tu in tam, ko zazvene z odra besede hueitskega kralja proti tujcem, ali poziv dvornega norca, ki misli, da je tieba vse okoli »nasekati« — ee ozre po praznoti slaboten plosk. Kriza? Kriza duha? Časa? Gledališča? To ni samo denarna kriza!
V »Stanovskem gledališču« eo ferali »Dvojni obraz«. Avtorjevo ime mi je bilo dobro znano in mi je vzbijalo razne dvome. Pred par leti }e namreč ta avtor (Svnek) dal nekemu praškemu gledališču svojo igro. ki je bila menda prej odklonjena. kot prevod nekega španskeea dramatika. Posrečilo ee mu je, da je na ta način potegnil intendanta. dramaturga, kritike ir vbo javnost. Po obliki ne posebno zaslužna 1
zadeva, ki spominaj na letošrojo beograjsko anonimno »Srečo in komp.c, ki je tidi zaradi anonimnosti prinesla morda avtorju več uspeha. Literarna češka javnost je bila takrat zaradi Synkove potegavščine precej razburjena (najbolj, zato. ker je tako neumno nasedla), a Synek je vendarle dosegel uspeh z dokazom, kako se — (ne le v Pragi, tudi drusjod) — hvali veevprek kar je tujega. a domače ee že a priori odklanja. ^Dvojni obraz« je v bistvu tragedija Karla Sabine, pesnika, pisatelja, revolucionarja in — de-nuncijanta. Tudi tu je bilo pred gledališčem z velikimi črkami napisano, da je to dram«, ki kaže, kako je avtor libreta za »Prodano nevesto« padel zaradi bede med avstrijske špijone. Igra mi je nudila več, kot sem pričakoval. Gledališče je bilo polno in se je videlo, da je igra obvladala publiko. Pred nami eo nastopale osebe iz češkega literarnega in javnega življenja od 1. 1834. dalje skoraj do 1. 1880. Videli smo: Cela-kovskega, Macho, Havlička, Palackega, Nerado in druge. Sabino je igral Kohout, ki smo ga videli v Ljubljani kot Hamleta. Zdelo se je, da z njim igra 6tojj in pade. Podal ie tip nervoznega san^viničnesa revolucijo-rmrja, ki ne nožna zlate srede, fanatika z velikimi načrti, ki zahtevajo skrainoeti, sanjača. ki greši, ne da bi čutil odgovornost. Pisatelj je zanimivo razvil pred nami ta nenavadni tip. ki mj ie Kohout vdahnil pravo življenje tako. da smo e sočutjem gledali njegov padec in sa — razumeli. .
Stanovsko gledališče_ kot se zdi — lepo
odeovarjia svojemu namenu kot gledališč« široke publike.
Na Vinogradih so dajali »Henrika III.« s Štepankom v naslovni vlogi. Ker je bila dijaška predstava, je bilo gledališče razprodano. Gosp. ravnatelj Bor me je povabil v intendantsko ložo. Shakeepeareja smo svoi čas gledali v Kvapilovi režiji. Po vojni jje šlo češko gledališče že preko njega. Predstava je nudila v svoji notranji in zunanji obliki erandiozno sliko tiranetva, zlobe in propada. Dasi so bili vsi igralci izraziti predstavitelji svojih vlog. je vendar med njimi Šte-panek razvil še posebne strani svoje umetnosti, ki ostane ffledakm še doleo v spominu.
Ako ta glavna oraSka gledališča niso vselej polna in čutijo konkurenco nov« dobe — je pa vedno razprodano Burianovo gledališče, kjer ima publika to, kar ho-če — namreč: zabavo, smeh. dovtip. Dajali so komedi jo »Komur da ffospod Boe urad t, ki smo jo videli v Ljrbljani pod naslovom »Kariera kancelieta Winzinga« Iz gledališkega lista vidimo, da ie to 145. predstava! Glavno vlogo iera seveda Vlaeta Burian, ki jie menda tudi lastnik gledališča. Koma? ee Vlnsta pojavi — atolavz in smeh. In to se oonavlja potem ves čas. Pri nas je v tej *logi sicer Sancin prekosil eamega seh« — kot ae pravi — a tu ie bila vsa igra nekai popolnoma drugega, samo življenje, nič papirja, in dovtioi eo padali vse križem, ne glede na tekst. Ker je bila publika večinoma iz vrst uredništva — tudi z dežela —
ei ie seveda dala duška, ko so padali udarci po ministrih, šefih itd. To 6e mora rea videti!
Tu se vidi okus nove velikomestne publike, ki je ne vabi več narodna drama in visoka umetnost.
Istotako po 150 in večkrat se igra isti komad vedno pred razprodano hišo v drugem takem gledališču, kjer nastopata kot komika Verich in Voskovec, dva ljubljenca mladine, ki ju pozna mnogo bolj kot prvovrstne tragede, in one mlade inteligence, ki živi — kakor povsod na svetu — bolj od modernih šlagerjev, kakor od visokih umetniških del.
Kakor »Arena«, se bore tudi droga mala nrrdmestna gledališka za svoj obstoj. Njih finančni uspeh je odvisen od njihovega repertoarja, kj mora biti seveda zelo prilago-den okusu širokih predmestnih slojev, ki včasih vendarle rajši zaidejo v gledališče, nego v kino. Zato žive večinoma od dobrih ljudskih opere*.
Za temi gledališči stoji ogromna množica mladih kandidatov, ki skušajo preko mjih nriti do stalnega angažma na večjih odrih. Razumljivo ie torej, da je s temi gledališči zvezana usoda mnogih talentov, ki se bore za umetnost in za kruh.
Po vojni se le v Pragi razvil oni tip Intimnega gledališča, ki nudi največ primerne zabave nrebivatetvu in gostom velemest Dovtip! in kupleti takih gledaliič so t naj-oŽji zvezi 1 lavnim in političnimi življenjem in prehajajo sami po sebi v družbo in na
ulico. Mojster takih dovtipov in popevk je bil bivši član ljubljanskega gledališča Ha£-ler. ki je poslal iz evoje delavnice lepo vrsto otsmi, ki so se pele no Pragi in drugod skoraj kot narodne pesmi. Te vrste odri so se nekako preživeli, nadomestujojo j;.h bari s plesi in drugo še modernejšo umetnostjo.
»Arena« nam nudi torel zanimiv razgled po razvoju Češkega gledališča, ki po 150 letih. odkar je nastopilo svojo zmagovito pot v Bondi na tedanjem Konjskem trgu v Pragi. preko prepc-iodnih težav in redoljubnega navdušenja po triumfalnem višku, ki ca ie doživelo pred svetovno vojno, išče novih poti, da tudi novemu času in njegovim zahtevam odgovori e svojo novo umetnostjo.
Dr. Iran Lah.
Gvajčeva kolektivna razstava v Mariboru
V zvezi s tretjim Mariborskim tednom ie priredil Umetniški klub »Brazda« kolektivno razstavo svojega najstarejšega člana, akad. slikarja prof. Antona Gvajca. Njegovo ime se malokdaj sliši, kajti tiho je njegovo delo in tako mimo. da se ga niso čisto nič doteknile vse velike in neštete revolucije zadnjih štiridesetih let. Po evotfi tehniki in pojmovanja slikarstva ie ostal med vsemi slovenskimi še živečimi tovariši edini tam zadal za Impresionizmom, ki je pomenil v prvem desetletju dvajsetega stoletja i
Kdor enkrat puri I T Alf ?e!šče v po rablja ancwiB ■ ^r boljeja
U Celja
e— Vodopravna razsodba o regulaciji Savinje in pritokov. Kr. banska uprava je ua
podlagi vodopravae razprave o regulaciji Savinje pri Celju, ki je bila od 18. do IZ junija, sedaj izdala vodopravno razsodbo, zaradi česar s te strani ni več zadržkov, da se začno projestirana regulacijska dela na Savinji. Kakor smo že poročali, je tudi finančna stran tega važnega vprašanja za-sigurana. Sedaj pričakujemo, da bodo potrebna tehnična dela na detajlnem projektu čim prej končana in da se bodo velikopotezna regulacijska dela kmalu pričela.
e— O vprašanju obrtniške zaščite bodo razpravljali obrtniki na članskem sestanku, ki ga bo priredila celjska podružnic* Društva jugoslov. obrtnikov v ponedeljek 13. t. m. ob 20. v hotelu »Hulbertousu«.
e— Za »Slehernika«, ki ga bo uprizorilo ljubljansko Narodno gledališče v soboto 1. in nedeljo 2. septembra zvečer na prostem v Celju, se lahko rezervirajo prostori fp sedaj v predprodaji v knjigarni »Domovina« na Kralja Petra cesti.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni film »Mehikanska ljubezen« Ln <zvoft na predigra.
U Maribora
a— Vzorna razstava obrtnih vajencev
ln pomočnikov. Največja razstava Mariborskega tedna je vajenska in pomočniška obrtna razstava, ki je nameščena v prvem
nadstropju dekliške meščanske šole. Nad 100 vajencev in vajenk ter nad 70 pomočnikov in pomočnic raznih panog je razstavilo okrog 1000 vzornih del, ki zbujajo veliko zanimanje med obiskovalci razstave. Slovensko obrtno društvo v Mariboru posveča veliko skrb obrtniškemu naraščaju. Razstava nudi obiskovalcem razveseljiv pregled napredka mariborskega obrtniškega naraščaja in kaže, da je med njimi lepo štovilo nadarjenih vajencev in i>omočnikov. kakor tudi vajenk in pomočnic, Organizacija razstave je bila vrokah predsednika Slovenskega obrtnega društva g. Iv. Sojča podpredsednika g. Mihe Vahtarja, tajnika g. Sen ice in ostalega odbora.
a— Koncert malih harmonikarjev ISSK Maribor. Naši mali harmonikarji, ki so ponesli glas Maribora po vsej državi in so na svojih koncertih želi največje pohvale, priredijo ob priliki >111. Mariborskega tedna v nedeljo 12. t. m. na letnem gledališču v parku svoj koncert z najizlbranejšim &po-redom. Da se prepreči naval na blagajne, naj si občinstvo nabavi vstopnice v predprodaji pri blagajni Narodnega gledališča.
a— »Novosti«, Zagreb, so priobčile naslednje poročilo o harmonikarjih JSSK., Maribor: »Dvorana Evropa kina bila je krča ta publikom do zadnjeg mjesta. Odu-ševljenje, zanos i štimung biR su kroz či-tavo veče na vrhuncu. Bilo je to u oro sparno doba uistinu jedno zabavno in ša-roliko veče ne samo po svojim živopisnim i originalnim narodnim nošnjama, u kojima su mali harmonikaši nastupili ,no i po svo-joj vedroj, razpojasanoj i svježoj sadržini. — Sličnih kritik bi prinesli lahko še celo vrsto, kar snričuje, da smo na zbor malih harmonikarjev ISSK Maribora lahko ponosni. Iz tega vzroka in da se jim zahvalimo za n jihovo ^propagando za Maribor, obiščemo vsi njihov koncert jutri na letnem gledališču v mestnem parku.
a— Ančica NI itrovifieva, primadona za-nrebške opere, ki je Mariborskemu občinstvu še v najboljšem spominu izza delovanja v Mariboru, koncertira v okvira Mariborskega tedni, na letnem gledališču v mestnem parku v torek, 14. t. m. ob pol 21. Na sporedu so pesmi in operne arije. Cene sedežem 20, 15, 10 Dia; stojišča so po 8_in 5 l>jn. Predprodaia vstopni« uri gledališki blagajni.
Za nedeljske mednarodne veslaške tekme na Dravi in zvezno vožnjo moto-sekcije »Peruna«: vlada ogromno zanimanje. Iz inozemstva in vse naše države je prijavljeno rekordno število športnikov in občinstva. Da se morejo prireditve v redu izvršiti, se opozarja občinstvo, da se strogo pokori in ravna po navodilih rediteljev.
a— Gostilničarsko zborovanje. V društvenih prostorih v Vetrinjski ulici so zborovali gostilničarji iz mariborske okolice in marenberškega sodnega okraja. Zborovanje je vodil predsednik g. Matija Holc. Razpravljali so o razvoju gostilnicarstva m tujskega prometa. Sprejetih je bilo več sklepov! Po zborovanju so si pod vodstvom predsednika g. Holca ogledali Mariborski teden in vse njegove razstave.
a— Tudi kmetje beže iz Avstrije. Včeraj je pribežala preko meje k nam večja skupina avstrijskih hitlerjevcev, ki so po večini sami priletnejši posestniki in so bili primorani zapustiti svoja posestva m svojce. Mariborska policija je vse. ker so brez sredstev, odpravila s transportom v varoz-
dinsko taborišče.	v.
a_ Za veliko veselico, ki se vrši kot zaključek III. Mariborskega tedna 15. t. m. na Mariborskem otoku, so priprave v polnem teku. Poleg raznih presenečenj nastopijo tudi akrobati na visoki žici z najvra-tolomnejšimi točkami. Bengalična razsvetljava ima senzacionalen program, ki presega^
Groharjem, Jakopičem. Jamo in dragimi toliko razsibanost in dvig v moderno. Ce se pa Gva^a ni dotekmil impresionizem, «e ea je seveda še toliko manj kakšen ekspresionizem, kubizem. nadrealizem itd. Za udiranje novih poti Gvajc ni bH rojen, posnemanje pa bi globoko užalilo njegovo vero
VUNič čudnega ni tedaj, da je Gvajc dosegel v svoji trdi, neizprosni doslednosti tako dovršenost slikarske tehnike v teoriji in praksi, kakor nihče drugi na Slovenskem. V tem je nedosegljiv mojster. Ko razpne svoje platno in vzame v roko čopič, zanj ni problema tehnike, barv itd. Natanko ve, kaj hoče ln kaj mora. Zalo je ves njegov razvoj le razvoj večje ali manjše popolnosti tehnike in ko te dosegel sedanjo višino, je do-gnan kakor gladina najmimejše vode, pa nai slika cvetice, sadje ali krajnne. To troje je namreč njegov svet. Med krajinami pa ljubi najbolj gore. ki jih vidimo skoraj na vseh njegovih oljih in v vseh razpoloženjih dneva, letnega časa ter vremena. Le časov sprememb ne liubi kdo ve kaj, zato zime, pomladi in ieaeni skoraj, m. Zaverovan je v poletije. kar se tako čudovito ujema z vsem njegovim bistvom, ki ne mara revolucij. Prav zaradi tega ie Gvajc s svojim delom precej odmaknjen od nemirne mladine in vseh. ki iščejo užitka v tveganem boju. Slikar ie starejše, umerjene generacije, ki si želi dognanih slik. slik. za katerimi »i nobenega vprašanja več. V njej ima veliko absolutnih priznavalcev in s tem tudi kup-
vsc dosedanje izvedbe te vrste. Zato 15. L m. vsi na Mariborski otok.
a— Trg za ribe. Na včerajšnjem trgu za ribe je bilo okrog 200 kg morskih rib. Prodajali so sardine po 12, sardele po 14. škombre po 18, sipe in aziale pa po 24 Dm
^a— Nesreča. Z voza je padel na Zrkov-ski cesti stanujoči 26 letni delavec France Novak in si zlomil desno nogo. Pri tvrdki Zelenka zaposleni 21 letni delavec Marko Verbljač pa je dobil pri delu na obeh rokah nevarne opekline. Oba se zdravita v bolnišnici.
n_ V rokah pravice. Pred kratkim se je priklatil v Maribor 29 letni čevljarski pomočnik Ivan J-št. Hr«na iz krške okolice.
Zaradi nekega incidenta Je bil aretiran in so ob tej priliki spoznali na policiji v njem človeka, ki ca zasleduje že del i časa ljubljanska policija zaradi 12 drznih vlomnih tatvin, ki jih je izvršil lani v okolici Jesenic v dražbi dveh pomagačev. Njegova pomagača 6ta že 9pre.',ela zasluženo kazen. Jo št pa se je znal precej časa spretno Umikati roki pravice, dokler ga ni v Mariboru doletela elična usoda. Pri zaslišanju je Jc-št na policiji priznal, da je j>omagal tudi pri vlomu v Klabusovo trgovino na Jesenicah, kjer eo vsi trije navrtali železno blagajno in odnesli iz nje 10.000 Din. Jošta bo mariborska oolieijla izročila 1jiblian*ke-mu sodišču.
Gospodarstvo
Nova tržišča za naš les
Že pied meseci se je v krogih naše lesne trgovine čuk vest, da namerava Šipad razširiti svojo prodajno organizacijo na Anglijo, angleške kolonije in nekatere druge države. Kakor poroča londonski strokovni list »Timber and Plywood«, je ta transakcija že izvedena. Vest londonskega lista se glasi: Tvrdka Pharao, Gane et Company Itd. je postala izključna zastopnica Šumsko industrijskega podjetja Dobrljin — Drvar a. d. (Šipad) iz Sarajeva za naslednja prodajna tržišča: kraljevino Veliko Britanijo in Severno Irsko, Svobodno državo Irsko, angleške kolonije in dominijone, Belgijo, Nizozemsko, Maroko in Perzijski zaliv, in 6icer za vse lesne proizvode Šipada. List prinaša tudi informativen članek s slikami iag in skladišč v Dobrljinu in Drvaru ter skladišč v šibeniku. Nadalje navaja, da se vršijo nadaljnja pogajanja za razširjenje 6amoprodaje še na druga tržišča. Šipad je poveril prodajo tvrdki Pharao, Gane & Company 1. t. d. zaradi tega, ker pričakuje, da bo na ta način lahko razširil področje svoje delavnosti tudi na britanskih tržiščih in v prizadevanju, da večino svojih poslov na prekomorekih tržiščih osredotoči pri eni sami centralni agenciji. List nadalje navaja, da znaša celokupna produkcija šipada sedaj okrog 50.000 do 60.000 standardov mehkega lesa, k čemer je treba še dodati produkcijo trdega lesa, zlasti bukve.
Pod naslovom »Jugoslovenski les izgublja italijansko tržišče« so zadnje dni prinesli razni listi v naši državi vest dunajskega tednika »Der osterreichische Volkswirt«, ki trdi naslednje: Še 1. 1929. je znašal izvoz jugoslovenskega lesa v Italijo 44 odst. vsega izvoza, lani pa samo še 33 odst. Iz teh številk se sklepa, da je že v lanskem letu. ko ni bilo sedanjih težkoč za izvoz na italijanskem tržišču, naše lesno gospodarstvo izgubljalo ta trg. Gornja izvajanja pa niso pravilna. Na vprašanje, ali smo zadnja leta izgubljali teren na italijanskem tržišču odnosno ali smo ga pridobivali, ne moremo odgovoriti na podlagi števiTK naše izvorne statistke (to jc na podlagi odstotnega deleža izvoza v Italijo v razmeriu s skupnim izvozom), temveč morejo biti za presojo tega vprašanja edino merodajne številke o tem, kakšen delež smo zadnja leta imeli pri skupnem uvozu lesa v Italijo. Tu pa se moramo držati edino italijanskih številk, ki nam povedo baš nasprotno. Pravkar so bili objavljeni podatki o italijanskem uvozu lesa v prvem polletiu letošnjega leta v primeri s prvim polletjem zadnjih dveh let. Ti podatki nam kažejo, da se je delež Jugoslavije pri oskrbi italijanske uvozne potrebe v lesu tudi letos še dvignil, čeprav je bil naš izvoz v zadnjih dveh mesecih letošnjega prvega polletja po uveljavljenju novih carin precej slabši. V prvem letošnjem polletju je Italija uvozila iz na" države 32.231 vagonov lesa nasproti 18.049 vagonom v lanskem prvem polletju m 13.207 vagonom v predlanskim prvem polletju, dočim je skupni italijanski uvez lesa znašal letos 54081 vagonov nasproti 48.391 v lanskem prvem polletju in 41.489 vagonom v predlanskem prvem polletju. Delež Jugoslavije pri oskrbi italijanskega uvoza lesa je torej znašal v prvem polletju 1932. 31.8 odst., lani v prvem polletju 37.3 odst., testos pa 41.1 odst. Delež se je torej znatno dvignil. Z eventualnim zmanjšanjem tega deleža je računati najbrž šele v bodoče, odkar ima Avstrija pri povišanih italijanskih uvoznih carinah prav znatno carinsko preterenco.
Ce se je zadnja leta navzlic povečanemu izvozu zmanjšal odstotek našega izvoza lesa v Italijo v primeri z našim skupnim izvozom lesa, tedaj mora to le pomeniti, da smo za naš les našli tudi druga tržišča. To pa ni nerazveseljiv pojav. Sploh je v interesu našega lesnega izvoza in našega gospodarstva, da naš izvoz lesa usmerimo v čim več držav. Kakor nam kaže gornja vest o prodaji Sipadovih proizvodov na angleškem trgu, je tudi tendenca tega našega največjega lesno-industrijskega podjetja, da razširi svojo delavnost in svojo prodajno organizacijo tudi na države velikega angleškega imperija.
Letos opažamo v pogledu pridobivanja novih tržišč že nekatere razveseljive uspe-
cev. Gvajc je pri nae morda najproduktivnejši slikar kljub svoji 6 ta ros U in vsaj v Mariboru, tisti, ki največ proda. Zgodilo f» je že. da so mu njegovi častilci pokupili na nekaterih razstavah večino vseh razstavljenih del.
Tudi sedanjia razstava, ki obsega 06 slik. samih olj, med katerimi je nekaj cvetic m sadja, ostalo so pa krajine, je verno ogledalo Gvajca in njegovega slikarstva. Ocenjevalec ne stoii pred problemi in je nekako v zadregi, kaj b=. Po navadnih merilih sodba ni mogoča. Treba je priznati smer in soditi na nienih temeljih, pa tudi tu je edino merilo lahko samo najbolj subjektivno vseh najbolj, subjektivnih čutil: osebni okus. Ostane nam le eno. da razvrstimo slike po motivih in njihovih časovnih ter vreimm-skih razpoloženjih, kakor so nam pac bližu ali bolj tuji. Tehnika v enotni smeri ie povsod dovršena, pri pokrajini v jutru, kakor v večeru, pri solncu. kakor pri dežju. Tako mi ostane le to. da povem, kako mi naor ljubše med cveticami »Astre«, med sadjem ^Breskve«. med krajinami pa >Po dežju«, »Mežiška dolina«, »Žitno polje«, »Radoha«, »Moliške planine« in nekatere druge. Nekatere morda zato, ker eo bolj nežnp p1-' na bolj pestre. Prav zaradi tega nudi Gvaj vsakemu nekaj, kakršno je pač osebno razpoloženje gledalca ter kupca. In obisk je Drav dober in tudi nekaj kupcev se je že iavilo kliub krizi, ki je Gvajc i*ak ne občuti posebno.	B. Behar.
he. Na prizadevanje Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine se je precej povečal naš izvoz lesa v Levant, zlasti v Egipt in Palestino. Na tržišču v Palestini, ki zaradi živahne gradbene delavnosti absorbira mnogo lesa, vidimo prav lepe uspehe. Dočim je prejšnja leta znašal naš izvoz lesa v Palestino le par stotisoč dinarjev letno, smo letos v prvem polletju dobili naročil iz Palestine že za več milijonov Din. Ves naš izvoz v Palestino je letos v prvem polletju znašal že 9.6 milijona Din (lani komaj 0.7 milij. Din), naš izvoz v Egipt pa 12.9 milij. dinarjev (lani 7.8).
Tudi splošen razvoj naše zunanje trgovine nam v zadnjih letih kaže, da pridobivamo nova tržišča v bolj oddaljenih državah in da se je naš izvoz v nekatere države, ki so igrale prej precej podrejen pomen v skupnem našem izvozu, prav občutno dvignil. Tako je znašal > prvi polovici I. 1932. delež našega izvoza v Zedinjene države, Belgijo, Švico, Anglijo, Španijo, Tunis, Alžir, Egipt in Palestino le 10.6 odst., letos v prvem polletju pa 23.8 odst.
Naše prizadevanje, da najdemo za naš izvoz, zlasti za izvoz lesa. nova tržišča, bomo morali podvojiti baš sedaj, ko imamo težkoče pri izvozu z Italijo in v najnovejšem času zaradi kontingentiranja tudi pri izvozu s Španijo. Tu je še mnogo neizkoriščenih možnosti. Trenutno imamo pri roki baš številke o uvozu lesa v Švico v letošnjem juniju. Ta mesec je zlasti značilen, ker smo že občutili ovire pri izvozu v Italijo. Švicarska statistika nam pove, da ta država uvaža največ mehkega lesa iz Avstrije in je ta uvoz v juniju znašal 23.500 metrskih stotov. To je docela naravno, ker je Avstrija Švici najbližje. l"oda Švico oskrbujejo z lesom tudi droge države, ki so tarifarno mnogo bolj oddaljene kakor n. pr. Jugoslavija. Tako je Švica v juniju uvozila iz Poljske 6160 metrskih stotov mehkega lesa, iz Zedinjenih držav 3360 metrskih stotov, iz Rumunije 2900 metrskih stotov, iz Nemčije 1800 metrskih stotov, iz Jugoslavije pa komaj 1340 metrskih stotov. Slične številke bi se dale navesti tudi iz drugih držav. Korak, ki ga je_ storil Šipad, da poveča svoj izvoz v angleški imperij m na zapadna evropska tržišča, je v sedanjem trenutku gotovo pozdraviti, ker je pričakovati, da bomo na ta način lahko vsaj iz Bosne izvozili večje količine lesa v Anglijo, angleške dominijone in zapadno Evropo, tako da Šipad ne bo več v toliki meri odvisen od izvoza na italijansko tržišče.
Oddaljenejša nova tržišča za naš les pridejo seveda v prvi vrsti v poštev za Bosno in Gorski Kotor, kier bodo lažje nadomestili izpadek zaradi manjšega izvoza ▼ Italijo. Težavnejše pa je to vprašanje pri slovenski lesni industriji, ki je bolj kakor lesna industrija v ostali državi navezana na izvoz v Italijo. Ta položaj pa je še teža vnejši. ker nam je skoraj zaprto tudi drugo najvažnejše tržišče, to je Madžarska, kamor gravitira zlasti les iz Dravske doline. Nad 6000 vagonov raznovrstnega lesa je šlo še pred leti iz Dravske doline, danes pa gre v inozemstvo komaj še kakih 500 vagonov. Glavni vzrok te katastrofe je zapora uvoza v Madžarsko, kajti ves lesni izvoz iz Dravske doline se je prei usmerjal na Madžarsko. Visoka železmška prevozna tarifa tu v precejšnji meri onemogoča preorientacijo izvoza na druga tržišča. Interesenti iz Dravske doline so imeli zadnjo nedeljo priliko razložiti ministru za šume in rudnike dr. Ulmanskemu vse težkoče, s katerimi se imajo boriti. G. minister je obljubil svojo nomoč. ki ie za lesno gospodarstvo v tej dolini gotovo najbolj potrebna. Za vso lesno industrijo v Sloveniji pa je v zvezi z vprašanjem preorenta-cije izvoza odločilnega pomena znižanje prevoznih tarif na železnici.
Svetovni pridelek hmelja bo pičel
Podfoiranje hmelja v Savinjski dolini se je pričelo nekako sredi julija in se nadaljuje neprestano. Stanje rastlin je zelo različno. Niti na eni njivi, kjer bi se morale rastline razvijati prav za prav enotno, ne zori hmelj enakomerno. Tako dobiš po vsej dolini hmeljnike, na katerih je del rastlin že čisto obran, del napol, del pa, ki je navadno najmanjši, kolikor toliko normalno dozoreva. Pozno rezani nasadi obetajo še najpovoljnejši pridelek. Zanimivo je, da so ponekod prvoletni nasadi namreč oni, ki se skrbno gojijo, prav dobri in bodo dali prav lep pridelek, to se pravi enakomerno razvite normalne kobule — ne debelih kakor je sicer iza prvoletne nasade običajno. Kakovost doslej obranega blaga Je čisto ustrezna. dasi so kobule neenakomerne.
Savinjčani pravijo, da je hmelj zdivjal, in ne pomnijo, da bi že bilo kdaj tako. Seveda bo zaradi tega tudi izredno pičla letina. Prav vsi se strinjajo v tem, da bo komaj dosežena polovica lanskega pridelka kljub rajširjenju nasadov.
Kupčija v Savinjski dolini se še ni rai-vila, dasi je že prispelo nekaj tujih kupcev. Prodane so bile doslej le neznatne količine letošnjega hmelja, ki so dosegle cene do 70 Din za kg. Povprašujejo tudi Do lanskem in starejšem blagu. Neka partija lanskega blaga je bila prodana po 53 Din za ks.
V tolažibo bo Savinjčanom dejstvo, da je hmelj na podoben način »zdivial« tudi v mnogih drugih evropskih hmeljskih okoli-ših, kjer se prideluje kvalitetno blago, kakor nam pričajo zadnja hmeljska poročila To velja za največji češkoslovaški bmeij-ski okoliš, ot je žateški. Enak je položaj v hallertauskem, največjem nemškem okolišu. Tudi iz nekaterih drugih nemških tn češkoslovaških okolišev, iz Vojvodine in ta
Poljske prihajajo slična poročila. Po dosedanjih cenitvah bod0 vsi češkoslovaški okoliši pridelali 45.000 <Lo 50.000 starih stotov nasproti 63.000 starim stotom v lanskem letu. Hallertauski okoliš obeta po sedanjem stanju enako kakor naš savinjs!;i le polovico lanskega pridelka, kar kaže. da je stanje rastlin tam slično kakor pri nas. Manjši bo pridelek tudi v Ameriki. O zadovoljivih nasadih govore le Francozi, Belgijci in Angleži.
Toliko je že danes gotovo, da bo svetovna hmeljska letina zelo zaostala za lansko, ki je bila sicer tudi bolj pičla nasproti prejšnjim letom. Po nekaterih listih se berejo ves*i celo o katastrofalno majhnem pridelku, vendar so to pretiravanja. Kir letos hmelj v vseh evropskih okoliših nenormalno hitro dozoreva, bomo že v drugi Polovici avgusta imeli precej jasno sliko o stanju svetovnega pridelka. Najmanj, kar lahko z zanesljivostjo pričakujemo, b0do vsaj zadovoljive cene. Naši hmeljarji naj blaso skrbno obirajo. Oberejo naj vse, samo naj slabše biago ločijo oa dobrega, da si ne pokvarijo slovesa, ki ga ima savinjski golding v svetu.
Gospodarske vesti
= Ureditev denarnega trga. V brzojavko pod gornjim naslovom, ki je bila objavljena v včerajšnjem »Jutru« se je vrinila neljuba pomota. Pri depiitaciji zastopnikov jugoslovenskih denarnih zavodov, ki je po-setila trgovinskega in finančnega ministra ter jima izročila spomenico glede na nove uredbe o denarnih zavodih, sta zastopala Ljubljansko kreditno banko podpredsednik g. dr. Ernest Rekar in ravnatelj centrale g. Hanuš Krofta.
—	jugoslovemko-belP.ijska gospodarska zbornica se bo ustanovila v Beogradu. Naloga ji bo pospeševanje gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Belgijo. Zbornica bo v neposredni zvezi z nedavno v Bruslju ustanovljeno Belgijsko-jugoslovensko gospodarsko zbornico. Beograjski zbornici bodo pripadali vodilni gospodarstveniki in izvozniki iz vse Jugoslavije.
—	Sedmi mednarodni cestni kongres združen s cestnogradbeno razstavo, bo v času od 3. do 19. septembra v Munchnu Obravnaval bo vprašanja gradbe in vzdrževanja cest, cestnega prometa in uprave cest Prejšnji kongres je bil v Washingtonu. Dosedanji cestni kongresi so bili prav plodni cz cestarstvo vsega sveta, saj se izmenjavajo na njih tehniške izkušnje med strokovnjaki vseh dežel. Prvi tovrstni kongres Je bil 1. 1908. v Parizu in se je ustanovila Mednarodna stalna zveza ccstnih kongresov s sedežem v Parizu, ki ji ie bila naložena naloga organiziranja nadaljnjih kongresov.
z= K dviganju žitnih cen v Ameriki. Iz Londona poročajo, da se občuti ameriško dviganje žitnih cen tudi na liverpolski borzi. Veliko je zanimanje za argentinsko pšenico. Škodo, ki jo je povzročila suša ameriškemu žitu, cenijo na eno milijardo funtov iterlin&ov (okrog 240 milijard dinarievl. kar bo pač nekoliko pretirano.
= Rekordna ledna češpelj v naši državi. Po .podatkih kmetijskega ministrstva <bo letos v vsej naši državi dosegel prid-elek češpelj rekordno množino. Veliko število trgovcev s češpl.iami, zlasti iz Nemčije, je že prispelo v centre naše trgovine s češip-lljami. Računa se, da se bo moglo iz Miač-ve izvoziti 20.000 vagonov suhih češipelj Ln večja množina češpfjeve mezige. Sušenje, etuiranje in pakiranje češrelj se vrši povsod pod nadzorstvom kimet jskega ministrstva. Izvoz v tujino potrebuje dovoljenje. ki ga izdajajo posebni sitrokovni odbori, iki pričnejo poslovati 15. t m. v glavnih okoliših trgovine s češpliami.
Borze
10. avgusta
Na ljubljanski devizni borzi je Newyork danes spet oslabel. Za malenkost sta popustila tudi London in Pariz, a nekoliko bolj je nazadoval Berlin.
V privatnem kliringu so avstrijski šilingi v Ljubljani oslabeli na 7.95 — 8.05 (včeraj 8 — 8.10); v Zagrebu so se trgovali po 7.9750 (včeraj po 7.97). Grški boni so no-tirali v Zagrebu 28.25 — 28.95 (zaključek 28.60). Angleški funti so v zagrebškem privatnem kliringu dalje narasli na 24055 — 242.15 (zaključek 241.35. nasproti 236JO in 334 v prejšnjih dveh dnevih); v Beogradu so notirali 237.70 — 239.30. Španske pesete so v zagrebškem in beograjskem privatnem kliringu ponujali po 610.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala nekoliko niže. a zaključevala se je za kaso po 325 in 326 (v Beogradu 324.50 in 324) in za september po 326 in 327. PAB se je zaključila po 220.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2297.90 - 23C9.26, Berlin 1323.47-1334.27. Bruselj 797.46-801.40. Curih 1108.35—1113.85, London 170.47— 172.07, Nevvvork 3319.39—3347.65, Pariz 223.96-225.08", Praga 141.01—141.87, Trst 290.90—293.30 (premija 28 5 odstotka}. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 7.95— 8.05.
Zagreb Amsterdam 2297.90 _ 2309.26, Berlin 1323.47 — 1334.27. Bruselj 797.46 do 801.40 London 170.47 - 172.07. Milan 290-90 do 293.90 Newyork kabel 3341.39-3369.65, ček 3319.39 - 3317.65. Pariz 223.96-225 08.
Curih. Pariz 20.2025, London 15.4150, Newyork 302.75, Bruselj 71.95, Milan 26.29, Madrid 41.8750. Amsterdam 207.35. Berlin 119.60, Dunai 72.75 (56.70), Stockholm 79.50, Praga 12.73. Varšava 57.90, Atene 2.92,
Dunaj. (TeČau « priv kliringu). Beograd —, London 27.15. Milan 46.16, Newyork 530.92. Pariz 35.56, Praga 21.72, Curih 175.66, 100 S v zlatu 128
Efekti.
Ljubljana. Vojna čkoda 326 bi., 7"/« investicijsko 71 - 72. 8°'o Blair 68 bi., 7V* Blair 59 bi.. 7Ve posoililo Drž. hipotekarne banke 70 1)1.. 4*/o agrarne 38 — 39. 6°/« begluške 56 - 57.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 324—335, za avgust 325—336, za september - Oktober 326—327, za november 3?7 blago, za december 326—327, 7 odlstotno investicijsko 71—72, 4% agrarne 38—3P.50. 7% Blair 57.50—58.50, 8% BHair 66.50—68. 7% posojilo f>HB 68.60 denar. 6°/* begilmške 56.50—58; delnice: Narodna 4050 denar. PAB 219—220.50. Še-čerana Osijek 110—120. Šečerajia Bečke-
rek 800 blago, Trbovlje 90 blago, Impex 50 denar.
Beograd. Vojna škoda promptna 324 do 325 (324.50, 324), september 326 bi., december 328 — 329 (329. 328), 7°/o investicijska (71.50}., 7®'n Blair 59.25 bi., Narodna banka 4045 — 4120.
Dunaj. Državne železnice 12.55, Trboveljska 9.80, Alpiae-Montan. 9.22.
Blagovna tržišča
2IT0.
+ Chicago (10. t. nO. Začetni tečaji: pšenica: za 5eptember 109.75, Ba december 112.75, zia maj 115.875; turščica: za september 80, za december 83.
+ Winnipeg (10. t m.). Začetni tečaji: pšen.ica: za avgust 95, za oktober 97, za december 100.50.
4- Ljubljanska borza (10. t m.) Tendenca za žito neizpremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh) pšenica fpo mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 155 — 157.50. baška. 80 ko po 157.50 do 160; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovost, garancijo za avgust 147.'»0 do 150; moka: baška. >0«, po 250 — 255, banatska jO« po 255 — 260-
+ Novosadska blagovna borza (10. t m.) Tendenca nesprpmen»jna Promet srednji. Pšenica (nova. 79 kg): baška okolica Novi Sad 105 — 107 50; okolica Sombor 102.50 do 105; sredniebaška, gornjebaška, gornj-3-banatska 105 — 107.50; baška ladja Tisa 'n ladja Begej 115 _ 117.50; slavonska, sremska 102.50-105; baška ladja Dunav 112.50 do 115. Oves: baški. sremski, slavon. 68 do 70; banatski 65 — 67; baški ladja 69 — 71. Ječmen: baški in sremski novi, 65 — 66 kg 90 — 82.50; pomladni, 67/68 kg 102.50—105. Koruza: baška 85 — 87; okolica Somb">r 85 — 86; banatska 83 — 85; sremska, pariteta Indjija 85 — 86; baška ladja Tisa, Dunav, Begej 94 — 96. — Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 185 — 205 (sremska. slavonska 185 — 195): >2« 165 — 185 (165 — 175): >5« 145 — 165 (145 — 155); >1« 125 — 145 (125 - 135); >7« in >8« 105 — 115 (106 — 110). Otrobi: baški in sremski 73 — 75: banatski 70 — 72: baški
ladja 74 _ 76. Fiiol; baški in sremski, beli.
brez vreč, 2"/e 125 — 130.
+ Budimpeštanska terminsMa borza (10. t. m.). Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica: za oktober 16.70—16.71, za marc 17.70—17.71. Turščica: za avgusit 10.65 do 10.70, za se,ptemlbe,r 10.82—10.84, za maj 1023—10.24.
21 VIN A
+ Mariborski svinjski sejem (10. t. m.). Na trg so pripeti ali 307 irepov. Prodanh je bMo 108 svi-mj in prascev. Cene sn bile naslednje: 5 do 6 tednov stari ipo 80 100 Din, 7 do 9 tednov po 120 do 150 dinarjev, 3 do 4 mesece po 250 do 300 Din, 5 do 7 mesecev po 320 do 360, S do 10 mesecev po 400 do 540. 1 leto stari po 580 do 620 Din. kg žive teže o do 6 Din, mrtve teže 8.50 do 9 Din.
Mednarodni šahovski turnir v Mariboru
Maribor, 10. avgusci Danes dopoldne se je nadaljevalo V. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Firc in Steiner sta zaključila "včeri.; prcicinjenr. partijo. Končala se je po 48. potezi s Pir-čevo zmago. Stanje ob koncu V. kola je naslednje: Pire 4 Steiner 3 in pol, Menciko-va 3 Rejfir 2 in pol, Astaloš 2, Spieimann in Stupan po 1 in pol, dr. Drezga in Vidmar po 1 točko.
VI. kolo se prične jutri ob 1j. Igrali bodo Pire proti Vidmarju. Rejfir proti Stupa-nu, dr. Astaloš proti Menčikovi, dr. Drcz-g?'proti Spielmannu, Steiner bo prost
Tudi viški mojstri so pripravili lepo razstavo
Ljubljana, 10. avgusta V času, ko traja v Št. Vidu Melika obrtniška razstava, ki je privabila na stotine obiskovalcev, otvori v nedeljo tudi podružnica DJO za dravsko banovino na Viču svojo prvo obrtniško razstavo. Pozdravljamo ta korak viških obrtnikov, da tudi oni pokažejo domačinom in širši javnosti sadove in zmožnosti svojega poklica. Zlasti v današnji dobi, ko je konkurenca tovarniških izdelkov na višku, je potrebno, da pokaže nase obrtništvo s svojimi lastnimi izdelki tekmovalno zmožnost z vsakomur. Z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo so se odločili viški obrtniki za razstavo. Z znatnim denarnim prispevkom je akcijo podprla kr. banska uprava.
Obrtniška razstava na Viču se sicer ne more primerjati z ono v Št. Vidu, ki slovi že nad sto let po svoji obrti, vendar oa bo nazorno pokazala zmožnosti viških obrtnikov vseh strok. Na Viču ne gospodari ena sama obrt. saj je pretežna večina viškega prebivalstva delavskega in uradniškega stanu; na razstavi bodo zastopani vsi glavni obrtniški poklici: Pokroviteljstvo je prevzel predsednik občine, sam obrtnik, g. Jurij Petrovčič. Razstava bo slovesno otvorjena v nedeljo ob 10. v narodni šoli ua Glineah tei bo otvorjena do 26. avgusta dnevno od 8. do 19. ure. Na razstavi bodo zastopane naslednje stroke: čevljarji, mizarji, krojači, modistke. pečarji, vezenine, kleparski izdelki cementni izdelki, vrtnarstvo in še to in ono Opozarjamo na prireditev podjetnih Vičanov. ki vabijo k posetu vse vi-ško prebivalstvo k slavnostni otvoritvi pa so vablieni tudi vsi predstavniki lokalnih kulturnih in gospodarskih korporacij.
Mineraloška uganka
Nov dragulj, dražji od demanta, je odkrila angleška geografska
ekspedicija v Libijski puščavi
V Lonaon se je vrnil znani geograf Pa-trik A. Clayton, ki je vodu ekspedicijo v Libijsko puščavo. Uspehi te ekspedicije so bili zelo veliki in predstavljajo pravo dnevno senzacijo. Največje zanimanje pa je zbudilo Clavtonovo sporočilo, da je tam odkril doslej še neznan dragulj, ki mu strokovni krogi pripisujejo še veliko bodočnost.
Ta dragulj ima neke podobnosti s tako zvanim Dar\vinovim steklom, ki je v Avstraliji doma, m z indokmeškim »tekti-kom«. Njegove optične lastnosti pa so drugačne. Je rumenkaste barve in dosti tem-nejši nego rumeni demanti, dobro obrušcn ne zaostaja prav nič za njimi, nemara jih 5e prekaša. Njegove prave vrednosti ta trenutek ni mogoče navesti, ker je znan samo eksemplar, ki ga je prinesel Clavton s seboj in ki ga je dal tudi že obrusiti. Vse pa kaže, da bo že zaradi svoje redkosti dražji od demantov in dr. Spencer, eden najpomembnejših strokovnjakov v področju draguljev, obeta njegovemu mdustrialnerou
izkoriščanju še veliko bodočnost Izvor novega dragulja je seveda še neznan, tako neznan, da so mu dali ime »kozmični dragulj« (cosmic gem), kakor da izvira od nekod iz vesoljstva. Mineralogi se zelo zanimajo za Clavtonovo odkritje in ga vprašujejo od vseh strani za podrobnosti. Ze jesen se pripravlja nova ekspedicija, ki ji bo namen stikati samo za tem kamnom.
V ostalem pa Clavton sam ne pripisuje največjega pomena odkritju tega dragulja. Važnejši so mu drugi uspehi ekspedicije. Tako je ekspedicija med Daklo in Gui.ro naletela na popolnoma izčrpano skupino kakšnih 80 domačinov, ki »o bili v nekem boju premagani in so zašli v lastni puščavi. CIayton jim je pokazal pravo smer in rešil tako 80 človeških življenj. Že ta dogodek kaže, kako težko stališče je imela ekspedicija v puščavi, ki je evropskemu kulturnemu svetu najbližja, a obenem tudi najmanj raziskana. Neštevilne ekspedicije so se v njej izjalovile samo zato, ker se niso znale v njej orientirati. Kartografsko je
bila doslej malodane neobdelana, šele Clav-tonova ekspedicija. ki je imela na razpolago letala, je napravila točne kartografske posnetke na progah, ki znašajo skupaj 80.<XK) angleških milj. Ti posnetki so podlaga bodočih kart Libijske puščave, na zemlji je spet ena »bela lisa« manj. Mimogrede so Angleži med drugim odkrili že pozabljeno oazo, ki so jo razne ekspedicije iskale zaman že osemdeset let. Menili so, da je ni Sedaj predstavlja ta oaza novo oporišče za bodoče ekspedicije.
Največja žival vseh časov
Okostje gigantozavra, starega sto milijonov let!
2e dvajset let je cela četa učenjakov v berlinskem naravoslovnem muzeju na delu, da bi sestavila neštete kosti in delce kosti največje pošasti vse časov v smiselno celoto. Polagoma se dviga pred njimi ogromno okostje, za katero pa ta čas še nimajo pripravnega razstavnega prostora, kar ni čudno, saj meri nestvor samo v višino več nego tri nadstropna hiša
25 let bo tega. kar je neki farmar v bivši Nemški Vzhodni Afriki opozoril nemške paleontologe, da so v bližini kraja Fendaguru ogromne množine kosti prastarih živali. Takoj se je organizirala ekspedicija. ki je napravila tudi v resnici velike najdbe. Našli so poleg drugega okostja elafrozavra, dioreozavra in brahiozav-ra, ki so jih že poznali, najvažnejša pa je
bila najdba živali, ki so jo zaradi njenih orjaških izmer imenovali gigantozavrus. Seveda pa jo niso našli lepo sveže in spravljene, temveč je bilo okostje zdrobljeno v dosti več nego 100.000 kosov, ki so jih morali vsakega po sebe skrbno preparirati in konservirati. To se je zgodilo še v Tandaguruju. Kratko pred svetovno vojno so potem vse te kose spravili v Nemčijo, da jih tam zložijo skupaj. In to delo traja sedaj že 20 let. A glavno je sedaj menda opravljeno, kajti učenjaki izjavljajo. da bo v dveh letih že vse končano. Do takrat bodo strašnemu okostju zgradili tudi posebno streho.
Starost gigantozavra je silovita. Cenijo ga na 100 milijonov let. Dobro, da ni za 100 milijonov let mlajši!
S pogreba maršala Hindenburga
Avstrijsko-nemški spor
V o n Papen (Najnovejša slika novega nemškega poslanika na Dunaju)
Nevarnosti vitke linije
»V svoji praksi,« piše znani angleški zdravnik prof. dr. Claywood, »srečujem vse prepogosto ženske, ki kažejo vse znake nezadostne prehrane, čeprav žive v dobrih gmotnih prilikah. Pri ženskah, ki kažejo te znake zaradi ubožnosti, lahko nastopimo s hitrim uspehom, pri pacientkah, ki gladujejo zaradi slabo umevanega štiva in prakticarajo celo infjekcijje zavoljo vitke finije, pa je stvar težavnejša, ker je treba računati z duševnim odporom. Ne vžt-kosti, temveč mršan-ost smatrajo za »moderno« in za to geslo so pripravljene žrtvovati celo svoje najboljše — zdravje. Po takšnih kurah sem doživel že najhujše spremembe. Iz svežih, cvetočih bitij so postale v nekoliko tednih bolne ženske, ki so s šminko komaj še utegnile doseči vtis rekonvaiescentk. Breztečnost, prehrane motnje, utrujenost, zdražljivost so vsakdanji pojav in težko jim je bilo sploh dopovedati, da niso več zdran*e.<
Claywood nadaljuje z ugotovitvijo, da je učinek takšnih nesmiselnih shujševalnih kur baš tisti, ki si ga nobena ženska ne želi: pretiravanje vodi namreč ne samo do težkih bolezenskih posledic, temveč tudi do predčasnega — postaranja. Ta ugotovitev bo menda najbolj zalegla.
Z letaiom v nepristopno
Afriko
Dvajset mesecev med divjimi zverinami
Številni množici, ki se je zbrala te dni na pariškem letališču v Le Bourgetu, se je ponudil zabaven dogodek. Pristali sta dve letali, ki sta bili kaj nenavadno prepleska-ni. Eno je imelo proge kakor zebre, drugo marog-e kakor žirafe. Toda ta slikarija ni bila brez pomena. Letali sta bili namreč last angleške filmske ekspedicije pod vodstvom znanega filmskega fotografa Martina Johnsona, ki se je po 20mesečnem delu v še nepreiskanih predelih Afrike vračala v domovino.
Ko je Johnson izstopil, je bil zelo dobre volje, ki so jo takoj izkoristili časniški poročevalci za svoja vprašanja. Na takšno ■vprašanje je odgovoril, da je s svojima letaloma zelo zadovoljen. Izkazala sta se za najboljši pripomoček za raziskovanje neznanih ozemelj. Ta pripomoček ne zahteva velikih naporov, je hiter in razmeroma orez nevarnosti.
Seveda pa je ekspedicija kdaj prišla tudi v položaje, ki niso bili baš prijetni. Nekoč * pristala na stepi, kjer je baš počival trop levov. Propeler se je še vrtel ko je ogromen lev planil proti letalu, v katerem je bil Johnson. Ljudem v kabini ni mogel sicer ničesar, vendar pa je bilo treba močnih živcev v bližini takšne velike zverine. Johnson je pograbil kamero in filmal njegova žena pa škatlo s pecivnim praškom in jo zagnala levu v glavo, žival je zarjovela in udarila z mogočno šapo po trupu letala. še zdaj je videti tam globoka vdrtina.
S tem se je kralju puščave jeza menda ohladila, ker se je obrnil in oddirjal spet k svojim tovarišicam, ki so ves čas začudeno buljile v letali, a niso kazale nobene volje za napad.
Podobnih doživljajev je bilo še mnogo, v splošnem pa so se zverine že od ropota motorjev spustile v beg. Puško so morali le malokdaj uporabiti.
Uspeh ekspedicije je bil velik. Filmala je nešteto prizorov iz življenja afriških živali in je med drugim izsledila mnogo, dostej neznanih in celo velikih živali ter rastlin. Neverjetno je število živali v krajih, kamor še ni stopala evropska noga. še na povrat-ku preko Sudana so opazili čredo kakšnih 400 slonov.
Med najbolj zanimive doživljaje srpadajo obiski pri Pigmejcih v Belgijskem Kongu. Posneli so več sto metrov filma, ki bo prikazal njihovo življenje in običaje. To je kaj veselo ljudstvece. Neprestano prepeva in pleše. Skrbi za življenje nima nobene, saj jim to, kar potrebujejo za hrano, daje narava sama. Gozdovi so polni sadežev, pečenke jim pa dajejo bogata lovišča na pretek.
Na Angleškem bo ekspedicija sedaj obdelala nabrani filmski material, na kar ga bodo pregledali še razni znanstveni zavodi, ki se zelo zanimajo zanj, saj jim obeta mnogo novih odkritij. Film iz življenja nedotaknjene Afrike se bo pokazal tudi javnosti
..........
Nočni mrtvaški sprevod na poti iz Neudecka proti Tannenberg«
Potenje
Znoj je najvažnejša in najobilnejša med iziocninami kože. Sestoji v glavnem iz vode in zelo majhnih količin navadne soli, tolsc m tolščnih kislin. Na 24 ur izloči človek običajno 600 do 800 g znoja, a v visoki temperaturi, po velikih količinah vode v krvi, po močnem pitju, pospešenem srčnem delovanju in hudem telesnem naporu tudi dosti več. So tudi zdravila, ki povečujejo znojenje.
Razen znoja izločuje koža še neke snovi, ki ji dajejo poseben duh. Ta je pri različnih človeških plemenih, a tudi pri poedin-cih različen. Psi imajo čudovito sposobnost za razlikovanje teh duhov, kar izkorišča že dolgo policijska praksa. Preostri in hudi duh, ki ga imajo neki ljudje, se da enostavno odpraviti s čestim umivanjem s hipermanganatom ali formalinovo vodo.
Katastrofa v globini 2000 m
V	nekem premogovniku pri mestu Der-by v Virginiji (USA) se je zgodila velika rudniška nesreča.
V	globini 2000 metrov Je 92 mož ras-streljevalo skale za nov rov. Po neki razstreli tvi so se vneli, kakor je potem povedal neki paznik podzemski plini, nastala je silna eksplozija, da se je zrušil ves novi rov. 75 ljudem je uspelo, da so ušli skozi zasilni rov, 17 rudarjev pa je ostalo pod ruševinami.
Rešilna ekspedicija je po več urah najtežjega dela našla 17 mrtvecev, mnogo rudarjev pa je bilo hudo poškodovanih.
1,500.000 dolarjev — za nič
Neki ameriški zbiralec je videl krilo ogromnega metulja »slonovca«, ki je na Sumatri doma in ima svoje ime po risbi na svojih krilih, kf spominja na slonov rilec. Američan je hotel za vsako ceno dobiti takšnega metulja in je orgamrzarrl celo ekspedicijo, ki je stikala 14 mesecev po Sumatrj. Stroški za to ekspedicijo so znašali 1,500.000 dolarjev — slonovca pa vendarle ni videl nihče, še manj da bi sa, ujet
Kancelar Hitler se poslavlja od državnega predsednika Hindenburga med pogrebnimi ceremonijami v notranjosti tannenberškega spomenika
Zamorec pred sodniki
V Lillu se je vršila te dni razprava proti nekemu 221etnemu senegalskemu črncu, ki je bil zaradi nekega zločina obsojen na leto dni ječe. Pri čitanju obsodbe je prišlo do nepričakovanega prizora. Ogromni zamorec je hipoma z besnel in se vrgel proti sodnikom. Oba sodna orožnika, ki sta mu prestregla pot, je zagnal z nadčloveško site po tleh , prav tako je premagali še štiri diruge orožnjke in tri sodne sluge. Ukrotili so ga končno edino s tem, da so mu vrgli železno verigo kakor laso okrog vratu.
Konec divje stavke v Escarpellu
Poročali smo že o nenavadnem uporu ki so ga uprizorili poljski rudarji v premogovniku Escarpelle pri Lensu na Francoskem. 200 poljskih rudarjev je v rovu držalo zoprtih 11 svojih francoskih tovarišev celih 36 ur v protest proti odpustu in izgonu dveh svojih rojakov.
Delo v premogovniku je spet v teku. samo rov, kjer se je to odigralo, ostane zaprt do zaključka preiskave. Uspeh tega upora je bil ta. da so sedaj odpustili in izgnali še 90 Poljakov, obenem so oblasti poskrbele, da. se takšni dogodki ne bodo več ponavljali
Mongolsko mandžursko cesarstvo
V Dolonarju, glavnem mestu tistega dela Mongolije, ki je pod mandžursko-japonskim vplivom, se je osnovala stranka, ki propagira ustanovitev mandžursko-mon-golskega cesarstva pod cesarjem Pujijem. Za september sklicuje ta stranka velik
Perry se poroči
Fred Perry, angleški in sedaj po zmagi v Wimbledonu svetovnj prvak tenisa, se je zaročil z gledališko in filmsko igralko Ma-ry Lawsonovo. Poroka se bo vršila po Perryjevem povratku z osemmesečne turneje, ki ga povede po vsem svetu. Tudi Perryjev tovariš Austin je poročen z igralko, in sicer Phyllis Konstamovo.
Poročni dopust za morilko
V poročnem uradu v Suresnu na Francoskem so imeli te dni zanimivo poroko. Poročila se je neka Solange Marcheova, kj sedi že dva meseca v ječi, ker je umorila svojega očima, ki se je upiral njeni poroki. Sedaj je dobila za poroko v jetniš-nici nekoliko ur dopusta. Z ženinom sta se pripeljala na poročni urad z avtomobilom jn po opravljenih formalnostih se je mlada žena v poročni obleki vrnila v ječo.
ANEKDOTA
Kot vrhovni poveljnik nemške vzhodne fronte je Hindenburg obiskal lazaret v majhni kneževini Baltika. V njegovi družbi je bil tudi knez. Hindenburg je s skrbjo spregovoril o rastočem številu ljudi, ki so oboleli za legarjem. »Da, da, legar,« je odgovoril knez, »to je zelo huda bolezen. Po njej moraš umreti ali pa postati bebast. Jaz to vem, saj sem sam nekoč imel to' bolezen.«
VSAK DAN ENA
čitajte tedensko revijo „;ŽIVLJENJE IN SVET"
Pred gledališko sezono »...in potem mora imeti nova igralka
to figuro!«
(»Politiken«)
§okoli(vo
Velik praznik društva v Mojstrani
Zlet jeseniškega sokolskega okrožja — Razvitje članskega prapora
Sokolsko društvo Mojstrane — Dovje praznuje to nedeljo 12. t m. 20 letnico in bo slavnostno razvilo prapor, kateremu bo kumoval Nj. Vis. kraljevič Andrej. V zvezi s proslavo se bo vršil zlet Jeseniškega sokolskega okrožja, sodelovalo pa bo tudi bratsko sokolsko društvo Ljubljana—Šiška.
Sokolsko društvo Mojstrana — Dovje iina za seboj dobo neumornega dela. Malo je sokolskih društev v gorenjski sokolski -ž-upi ki bi se imelo boriti s takimi težavami, kakor ravno ta edinica, katere jedro tvorijo danes skoraj sami siromašni sloji. Pomladi 1914 se je zbrala v Mojstrani skupina mož in fantov z namenom, da ustanovijo Sokola. Med ustanovitelji so bili veleposestnik Jože Zupan, hotelir Janez Ka-bič, posestnik Gregor Klančnik, lovec Janez Orehovnik, poštar Jože Jerele ter delavca Franc Osenk in Tr*nc Rabic V začetku so ustanovili odsek soitolskcga društva Jesenice ter so se člani vozili vsak teden po dvakrat telovadit na Jesenice. V sobotah ali nedeljah pa sta hodila poučevat telovadbo v Mojstrano tedanji načelnik jeseniškega Sokola br. Matija Sušnik in pod-mčelnik br. Rado Kalteneker. V deževnih dneh se je vršila telovadba v Ambrozice-vem mlinu, v lepem vremenu na travniku br. Zupana ob Savi, kamor je zahajalo večer za večerom nebroj krepkih fantov, la-krat so bili za Sokola lepi časi. Skoraj vsa mladina v Mojstrani je bila vpisana pri Sokolu, prirejali so se pešizleti v okolico, k<aterih so se udeleževale močne čete cia-nov. Skratka, klilo je izredno sokolsko življenje v tem lepem gorskem kraju, življenje p-ežeto bratstva in enakosti, ki ga tako zelo pogrešamo v sokolskih edinkah v povojnem času.
Po kratkem času obstoja se je odsek kor-•porativno udeležil slavnosti razvitja prapore Sokola na Jesenicah; tik pred usodnimi sarajevskimi dogodki pa se je ustanovilo samostojno sokolsko društvo in je na dan atentata priredilo samostojen nastop, ki je 3epo uspel. Žal, je bilo delovanje društva ^radi izbruha svetovne vojne ustavljeno,
večina članov je moralo na bojišče, kjer je nekaj najboljših izgubila mlado življenje.
Po osvobojenju je začelo društvo znova lepo delovati. Članstvo je zgradilo preprost lesen Sokolski dom ob potoku Bistrici, ki ga je pa leta 1926 silno narastla Bistrica z orodjem vred odnesla. Društvo je zaradi pomanjkanja prostorov nekaj let životaTilo, jeseni 1929 pa si je najelo na Dovjem bivšo orlovsko telovadnico. L. 1932 si je ob Savi uredilo prostorno letno telovadišče, za katerega je prepustila secmljišče občinska gospodarska zajednica.
Vsa dela pri izravnan ju telovadišča in pri zavarovanju proti povodnji so izvršili člani sami s kulukom. Tako so prihranili društvu velike izdatke. Začelo se je novo življenje, dvignil se je obisk telovadbe, prirejale so se pogosto narodne igre, gojilo se je z vso intenzivnostjo smučanje, ki je zavzelo ravno v Mojstrani največji razmah. Iz Mojstrane so doslej izšli najboljši smučarski tekmovalci.	.
Ob 20 letnici je mojstranski Sokol čil m je v drznem poletu v romantični kotlini pod Triglavom. Niso ga strle sovražne intrige, ne nesreče in tudi ne kriza, čeprav je v vrstah članstva strahovito pustošila.
Na čelu društva so danes možje, ki so kot mladeniči stali ob zibelki Sokola in zaradi njega dosti pretrpeli. To so br. sedanji starešina France Rabič bivši načelnik France Osenk, sedanji načelnik Janez Gaber. Matevž Podrekar in drugi, dočim največjo dobrotnico društva, pravo sokolsko mamo go. Marijo Rabičevo. ki je vedno skrbela za Sokola, že krije črna zemlia.
Čil, kakor je bil prve dni obstoja, praznuje mojstranski Sokol tudi 2n letnico obstoja Spored proslave je naslednji: V jutranjih in dopoldanskih urah sprejem gostov na postaji, ob 12. povorka z jeseniško sokolsko godbo na čelu skozi Mojstrano,_ ob 12.30 razvitje prapora, ob 15. se prične javna telovadba, ob 16.30 pa velika naroona veselica. Pri vsej prireditvi sodeluje polno-številno sokolska godba z Jesenic. Le v primeru slabega vremena se vsa prireditev preloži na drugo nedeljo.
Otvoritev sokolskega doma na Ponovičah
Kakor smo že poročali, bo sokolsko društvo Ponovi če - Sava otvorilo jutri Sokolski dom. Torej ravno na obletnico svojega
obstoja.
Društvo je že .na ustanovnem obenem zboru mislilo na graditev doma, toda le malokdo je takrat slutil, da bo do otvoritve prišlo že v prvem letu. Celo. smejah so se, verjel je le malokaten. Odbor paje zadevo vzel resno in članstvo mu je sledilo. Že po prvi seji so bile vse potrebne prošnje odposlane. Prošnjo na banovino da bi društvu odstopila zapuščeni hlev na
Mačkovim, ki je last banovmskega velepo-sestva, je poslal že pripravljalniodbor.Ba novina je^rošnji_ Ugodila	£
vztrajnostjo io premagali vse *v»e. Treba ie bilo pro««* na desno, urgirati na levo m io so prišle prve prošnje ugodno jesene, člani in gojenci deškega vzgajali,sca pnjeli za lonate in krampe ter v veselem zaletu na pomlad začeli delati. Ko je banovina postavila k vodstvu dela še mladega, pod-ietnerfa stavbnega tehnika br. Slaimca Her-manj je padla' odločitev, da se bo dom o tvoril s prvim letnim nasto.pom.
Tudi to je bilo videti nemogoče. Toda zmagala je odločnost in ^o^aškapestbr staroste Zasluga, da so se vsa dela hitro S vedla gre predvsem upravi tel jstvu bano-vinskem veleposestva, ki je pripomoglo, k'tr je"le moglo; gojencem deškega vzgaja-ki bodo tudi imeli V domu telovadnico' ter članstvu društva, ki so se odzval, na kuluk v večji meri, kakor se je sprva pričakovalo. Tudi savez je na posredovanje br. Gangla priskočil na pomoč s podporo prav v zadnjem času, ko so nad nadaljevanjem del že skoraj obupali.
Bilo je res lepo gledati, kako so ob prostem člsu in tudi ob dopustu prihiteli na
adio
Sobota. 11. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. -12-45: Poročila. - 13: Cas, plošče. — 19: Koroška ►jra (ct Moderndorfer). _ 19.30: Zunanjepolitični" presled (dr. Jug). - 20: Samospevi cdč. Vande Ziherl, vmes poje kuplete g. Res. - 21: Radio - orkester. - 22: Cae, poročila, lahka slaeba radio - orkestra.
Nedelja, 12. avgusta.
LJUBLJANA 8.15: Poročila. — S.30: Gimnastika (Pustišek). - 9: Vereko predavanje (dr. Cebilj). - 9.15: Cerkvena gk»ba.
—	9.45: Plošče. — 10: Trbovlje (L. Mrzel).
_ 10 30: Radio - orkester, vmes harmonika
(e. Fonda). _ 12: Cas. plošče. — 16: O konjereji' (dr. Veble Fr.). - 16.30:: Slovenski vokalni kvintet, vmes plošče. — 20: Pevski koncert g. Franzla. - 20.30: Radio - orkester. _ 21.30: Dva harmonikarja krožita domače (Bresant in Vampel). — 22: Cas, poročila, lahka glasba.
~ BEOGRAD 17: Narodna glasba. — lb.JU: Godalni kvartet. — 19.50: Plošče. — 20.20: Lahka <rlat=ba. — 21.20: Violinske skladbe.
—	22.40: Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12: Plošče. — 17.30: Godalni trio. — 20 30* Pevski koncert. — 21.15: Violinske skiadbe. — 22.15: Ples. — PRAGA 20: Igra.
—	20 45: Prenos z Dunaja. — 22.20: Plošče. _ 22 25- Lahka glasba. — BRNO 20: Program" kakor v Pragi. - VARŠAVA 20.12: Orkestralen koncert. - 22.30: Iz zvočnih filmov - 23.10: Ples. - DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert. — 15.30: Danska glasba.
—	16.50: Orkester. — 19.20: Koncert kon-servatoristov. — 20.05: Dunajski simfoniki. _ 20.45: Koncert etolničnega zbora iz Sol-notrrada. — 22: Opera »Glumačk. _ 23.15: Nočni koncert. - BERLIN 20.20: Mešan glasbeni program. - KftNIGSBERG 20.15: Pester program. — 22.40: Lahka in plesna muzika. - M0HLACKER 20.15: Program kakor v Konigebergu. — 23: Orkester. — 24: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 18.50: Koncert na čelo. — 19.30: Igra. — 22: Jazz.
_22.40: Orkestralen koncert. — 24: Ciganska kapela. — RIM 18: Lahka in plesna elasba — 20: Plošče. — 20.45: Operni veter.
delo člani; še lepše pa je bilo gledati gojence deškega vzgajalšča, te male možakarje, kako so opravljali od jutra do večera, kakor mravlje, prav vsa dela. In sedaj je dom končan. Nekaj bo treba dopolniti še v prihodnjem letu, ko bo na razpolago spet kaj sredstev. Društvo je v dom vrglo prav vse. Od članstva je pobralo prav vse žrtve in sedaj pričakuje od otvoritve še zadnjih sredstev, da poravna najnujnejše račune, ki še niso plačani Za prihodnje leto ga pa čakajo nove žrtve:: oprema telovadnice in odra, kar ni baš lahka reč.
Adaptacija je pod spretnim vodstvom tehnika Slamiča prav i zborno uspela, tako glede praktičnosti, kakor tudi razsežnosti. Omenimo naj le zaradi primerjave, da dom za najlbližnjim litijskim prav nič ne zaostaja, pač pa v marsičem prednjači. Dvurana je dolga 12 m, široka 8.50 m, visoka pa 6.50 m. Velik je tudi oder: 6 m dolžine, 8.50 širine in 5 m višine ter bo po ureditvi prav praktičen za vse uporabe. Pod odrom je velika garderoba iste razsežnosti. Razen tega so še stranski prostori: manjša garderoba, kamor se bo spravljalo orodje (kadar se bo rabila dvorana), blagajna, troje ločenih stranišč, stopnišče v prvo nadstropje, kjer je velika dvorana, ki se bo porabila za čitalnico, ter pisarna.
Največjo prednost pa bo imel dom v tem. da se ga bo držalo veliko letno telovadišče, ki je tudi že zravnano in pripravljeno za nastop. Pred domom pa se bo uredil prav lep vrt, ki bo služil raznim veselicam in zabavam. Na teh p-rostorih se sedaj vršijo zadnje priprave, da t>o društvo dostojno sprejelo goste, ki bodo prišli z vseh strani ljubljanskega okrožja in bližnjih edinic bratske celjske župe, predvsem Trbovelj, od koder pride tudi godba bratskega društva.
Ta otvoritev bo gotovo ena najlepših manifestacij v Zasavju in obeta se prav velik obisk. Društvo je napelo yse sile, da se bodo gosti najboljše počutili v tem lepem kraju. Iz vlaka se lahko izstopi tako v Litiji kakor na Savi. Iz obeh krajev je do doma komaj pol ure hoda. Društvo pa bo dalo na razpolago tudi vozove, katerih nai se poslužijo samo stareiši. Litijčani odidejo skupno izpred Sokolskega doma ob pol 15. Začetek bo točno ob 16. Vse one pa, ki bodo prišli že prej, opozarjamo na zelo ugodno priliko, da čas pred nastopom izkoristijo s kopanjem v Savi. ki ima ravno ob Ponovičah enega najprikladnejših traktov za ko nanje.
Kdor se še ni odločil, da pride na Po-
noviče, naj ne okleva!
*
Sokol Litija. Jutri bo priredilo sosednje sokolsko društvo Ponoviče — Sava svoj prvi javni nastop, združen z otvoritvijo kstnega doma. Udeležba našega društva je obvezna. Zbirališče pred Sokolskim domom v Lrtiji ob pol 15. Dopoldne bodo društvene plavalne tekme. Start topilnica, cilj most. Tekme se prično ob pol 11. Tekmuje lahko vsak, ki je član društva. Prijave sprejema načelnik(ca) do 10. ure. Na praznik istotam in ob isti uri veslaške tekme.
AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL
dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 85.—.
(Reg. S. br. 4787-321
Enonadstropna vila
nova, moderno zgrajena, dvostanovanj-ska, ob Ljubljanski cesti v Celju, se zelo ugodno proda. Polovico plačila se sprejme v hranilnih vlogah.
O K O R N, LAVA-CELJE.
ŠPORT
Zadnji trening motociklistov
Dirke bodo jutri ob 15. na Hermesovem dirkališču v Šiški
še en dan nas loči od velikega praznika naših motocikJistov. Na dirkališču so vsa dela že končana, tu in tam je treba urediti še kaj maileg-a, pa bo vse v redu. Tudi prijave dirkačev so skoraj dospele že vse, in nekaj Zagrebčanov je že včeraj pričelo s treningom. Vsi se resno pripravljajo, saj konkurenca bo ostra in brez treninga ne gre. Tudi naši dirkači so že popolnoma pripravljeni,
V borbo bo poleg že včeraj omenjenih najbrže krepko posegel Carič iz Maribora, ki bo nastopil s Puch-kompresor motor-
jem, edinim te vrste v naši državi. S sigurnostjo se pričakuje, da bo zaradi hude konkurence postavljen nov hitrostni rekord, ki ga brani Starič. K temu bo precej pripomoglo posebej preurejeno dirkališče, kar pri zaidnji prireditvi še ni bilo.
Publiko vabimo, da si ogleda današnji trening, ki bo brezplačen, da bo videla vsaj nekoliko, kaj jo čaka v nedeljo na prireditvi sami. Vstopnina na. prireditvi bo propagandno nizka: sedeži na tribuni po 15 Don, stojišča po 10 Din, dijaške in mladinske pa po 5 Din.
Finale med Svobodo (Maribor) in Reko
Jutri ob 17. na igrišču Reke na Tržaški cesti
Jutri bo na igrišču Reke revanžna ln zadnja kvalifikacijska tekma za vstop v podsavezno ligo, in sicer med mariborsko Svobodo in ljubljansko Reko.
Po hudem porazu Reke. ki ga je doživel preteklo nedeljo v Mariboru, je njen položaj zelo slab. Mariborski Svobciaši, ki vodijo s tremi goli razlike, bodo brez dvoma napeli vse sile, da tudi na vročih reških tleh ne bi izgubili bitke.
Reška enajstorica ae zaveda težke naloge, ki jo čaka, posebno še, ker je zdaj v najbolj kritičnem trenutku zaradi suspenza brez kompletne obrambe. Toda reška enajstorica kljub temu ne bo klonila. Dovolj iina volje in poguma, da se bo re-vanžirala za mariborski poraz. Treba je samo, da dečki enkrat zopet zaigrajo tako, kakor smo pri njih vajeni
Zanimanje za revanžno tekmo je zelo veliko, ker ni v nedeljo nobene druge večje nogometne prireditve, bo imela morda enajstorica tudi v publiki močno zaščito. V ostalem s^ tudi Mariborčani obljubili, da ne bodo pustili svojih samih v Ljubljano. — Obeta se nam torej dobro obiskana in zanimiva prvenstvena tekma
Začetek ob 17. Predtekmo boSfce Igrali obe rezervi ob 15.
Propozicije
za odigran je pokalnih tekem klubov na Gorenjskem
Zaradi propagande nogometnega športa, in medsebojnega ožjega sodelovanja gorenjskih klubov se razpisujejo pokalne tekme za pokal, ki ga daruje LNP.
Tekme se odigravajo po doCočbah pravil in pravilnikov JNS ter naslednjih propo-zicijah:
1.	Prijaviti se morejo naslednji klubi: Bratstvo, Enakost, Gorenje, vsi Jesenice; Korotan Kranj; Sora škofja Loka; Svoboda Tržič; SK Radovljica. Rok za prijave je do 18. t. m., tekme se bodo začele v nedeljo 26. avgusta.
2.	Nastopati smejo samo verificirani igralci, ki imajo, pravico nastopa v prijateljskih tekmah in oni "čitsni igralci, ki še našo bili verificirani za drug savezni klub.
3.	Igra se po dvojnem pokalnem sistemu (enkrat doma in enkrat na igrišču izžrebanega nasprotnika). Oni. ki v obeh tekmah doseže slabši rezultat izpade, če je rezultat po drugi tekmi neodločen ter je tudi število golov enako, se podaljša tekma za 2X10 minut in če še ni odločitve, izžreba sodnik ob prisotnosti obeh kepeta-nov in event. službujočega odbornika takoj po koncu podaljška klub, ki sodeluje v naslednjem kolu.
4.	Te pokalne tekme se lahko odigrajo tudi na še neverificiranih igriščih in tudi kot nočne tekme. Za nočno tekmo morata pristati oba prizadeta kluba.
5.	Klub, ki se prijavi za tekmovanje, je dolžan odigrati vsaj revanžne tekme, sicer mora plačati kot odškodnino nasprotnemu klubu, ki -ie tekmo odigral v kraju kluba, ki odstopa od nadaljnjega tekmovanja, stroške, ki jih odredi LNP in ki so: polovična vožnja m. razreda osebnega vlaka za 13 oseb, odškodnina za prehrano, stroški dejanske reklame, odškodnina za sodnika in penale, ki ga določi LNP.
6.	Razdelitev dohodka tekem: Od inkasa vsake tekme se odbije 20 odstotkov državne takse, stroški za sodnika ter event. službujočega odbornika, 10 odstotkov za igrišče, citrone, 10 odstotkov za LNP. — Ostanek se razdeli med oba kluba na polovico. Najmanj pa se plača gostujočemu klubu znesek, ki je enak polovični vožnji HI. razreda osebnega vlaka za 13 oseb ter 150 dinarjev za prehrano igralcev.
7.	Klub, katerega moštvo bi med tekmo odstopilo, se izključi od nadaljnjega tekmovanja ter se vse dotlej odigrane tekme dotičnega kluba črtajo ter mora klub povrniti za vse neodigrane revanžne tekme odškodnino, predvideno po tč. 5. Isto velja za klub. ki ne bi o o določenem dnevu in času nastopil ter tekme ne bi odpovedal v smislu pravilnikov .TNS.
8.	Prvoimenovani klub mora pri vsaki tekmi napraviti točen obračun, ki ga podpiše predstavnik gostujočega kluba ln
event. službujoči odbornik in pošlje obračun v roku 24 ur po odigrani tekmi s pripadajočim lOodstotnim zneskom LNP. Gostujoči klub ima pravico kontrole pri prodaji vstopnic.
9.	Protest proti odigranim tekmam je treba poslati v roku treh dni s protestno takso 50 Din podsavezu. Brez takse se protest zavrne.
10.	Vsi prestopki klubov in igralcev se bodo obravnavali po določbah kazenskega pravilnika in o. p. JNS.
11.	Tolmačenje teh propozicij, kakor re-šavanje morebitnih sporov je pridržano u. o. LNP.
Te propozicije je odobril u. o. LNP na seji dne 3. avgusta t. L — J. Stanko, 1. r.. t. č tajnik I.-----
V. nekaj vrstah. Za praznik 15. t. m. je definitavno določena že večkrat odgode-na medmestna nogometna tekma Beograd : Zagreb v Zagrebu, revanž pa bo 1. ali 2. septembra v Beogradu. Glede na gornje je kombinacija, da bi Primorje in Gra-djanski na ta dan nadoknadila odgodeno prvenstveno tekmo, padla v vodo in bo torej morala Ilirija prva poskusiti svojo srečo na zagrebških tleh. Tekma med njo in Haškom je določena za 19. t. m. — V Zagrebu so ookrili neljubo afero v zvezi z blagajno nogometnega podsaveza. O stvari krožijo najbodj bujne govorice, koliko pa je resnice, bo pokazala preiskava, ki jo je vzel JNS v svoje roke. — Finalni tekmi za srednjeevropski pokal med dunajsko Admiro in Bologno bosta 5. in 9. septembra, prva na Dunaju, zaključna pa v Bologni. — Izločilna tekma za Davisov pokal 1935 med Jugoslavijo in Madžarsko bo prve dni septembra v Budimpešti. — Da ne bomo kratili slave — v hazenskih družinah je to lahko še bolj kočljivo kot v pravih »moštvih« — moramo prav ugotoviti, da je na londonski ha-zenski tekmi med Jugoslavijo in češkoslovaško zabila Bobinska 5 tn Tonkovič«-va samo en god. čehoslovakinje so igrale zelo ostro, naše pa so bile boljše v tehniki in kombinacijah in so navdušile razvajeno angleško publiko — V Magdebur-gu čakajo naše waterpolo-moštvo naslednja srečanja: jutri s Holandsko, v ponedeljek s Francijo, v torek z Madžarsko in v četrtek z Belgijo.
Iz OZDS (službeno). Delegira se za nedeljo 12. t. m. v Ljuoljani igrišče Reke ob 17. na tekmo Reka : Svoboda Pevalek, predtekma Galdč. Tajnik I. Pevalek, s. r. — Službeno iz OO LNP Trbovlje. Seja okrožnega odbora bo v ponedeljek 13. t. m. ob 18. v gostilni Povše. — Nadalje se pozivajo zaradi zaslišanja tjakaj naslednji igralci: Podkoritnik Franc (Dobrna), Bukšič Franjo, Arain Rudolf, Hiršelj Fran in Kresnik Jože, vsi s. k. Zagorje.
Sodniški zbor za prvenstvo ljublj. plav. podsaveza. (Službeno iz sekcije ZPS). V sodniški zbor za prvenstvo LPD, ki bo danes in jutri v Radovljici, se določajo naslednji savezni sodniki: ga. Paumgarten ter gg. Kavšek, Potokar, Antosiewicz, Kra-maršič, Stergar, Poschl in Pevalek. Ker bodo skoki šele v nedeljo, zadostuje, če sodniki za skoke — v primeru, če so v soboto zadržani — pridejo v Radovljico šele v nedeljo zjutraj. Vsi ostali pa najkasneje v soboto z opoldanskim vlakom. — Stroške za sodniški zbor krije prireditelj.
Celjski nogomet. Jutri v nedeljo ob 10. bo na športnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju prijateljska tekma med oldboy-skim moštvom SK Atletike in člani celjske gasilske čete. Ta tekma je bila napovedana že za četrtek 9. t. m., pa je bila zaradi dežja odgodena na nedeljo. Na celjski Glaziji se bo pričela jutri ob 17.15 prijateljska tekma med SK železničarjem iz Maribora in SK Celjem. Ta tekma bo gotovo zanimiva in napeta. Ob 14.30 bo na Glaziji predtekma med prvim in drugim mladinskim moštvom SK Celja, ob 15.30 pa med rezervama SK Celja in SK žalca.
SK Jadran priredi v nedeljo 12. t. m. ob 9. na svojem igrišču v Koleziji trening tekmo z Marsom. Igrači se pozivajo, naj se zberejo točno ob pol 9. na igrišču. — Lahkoatleti in prijatelj! nogometa, ki se hočejo resno posvetiti katerikoli teh panog, se vabijo v SK Jadran. Prijave se sprejemajo v nedeljo dopoldne in ob rednih treningih v torek, sredo, četrtek in petek od 18. dalje na igrišču v Koleziji.
Športni dan »Save« v Sevnici. Športni klub »Sava« v Sevnici priredi jutri v ne-
deljo svoj 12. športni dan. Spored je naslednji: Nagradno kegljanje od 8. do 18. za krasne dobitke v gotovini. Ob pol 12. polževa dirka kolesarjev v trgu Sevnici. Zmagovalec dobi dobro žepno uro. Ob 15. predtekma domačih juniorjev (I in II), ob 16.30 tekma Sava : Laško, ob 18. tekma starih fantov. Po tekmah športna veselica v hotelu »Triglav« poleg postaje.
ASK Primorje (nogometna Sekcija). V nedeljo igramo trening tekmo s Slovanom. Ob 16.30 naj bodo v garderobi: Pavlica, Zdenko, Jerman, Puterle, Vahen I. in IL, Podgornik, Sovine L in II.. Mičo, žornada, Mirtič. Ob 17.45: Logar, šinkovic, Molk, Legovič, Pišek IL, Petrič, šlamberger, Tavčar,'Svetin, Pupo. Caleari, Petelin.
TKD Atena. Naprošajo se gdč. Zaje, Keržan, Simončič, Podpac, Dolenc G., Jur-jevčič in Stolfa, da se danes med 17. in 19. zglasijo na igrišču.
SK Slavija. Danes ob pol 20. sestanek I. in H. moštva zaradi nedeljskih tekem. Pridite sigurno vsi!
STK Moste. Drevi ob 20. seja nogometne sekcije v klubovem lokalu v banovinski žrebčarni. Vsi in točno! — Načelnik.
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
r— Kranjsko glasbeno društvo v Kranju
priredi 12. t. m. obletnico obstoja, združeno z veliko narodno veselico, ki se bo vršila na sokolskem letnem telovadišču. Sodeluje več godb. Ker se nam obeta mnogo zabave, zato v nedeljo vsi na godbeno veselico v Kranj.
Iz Trbovelj
t— Mezdno gibanje. Vesti o po.teku pogajanj s TPD so ustvarile med delavstvom slabo razpoloženje. Rudarji se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi od nezadostnega zaslužka še kaj izgubili. Na prvi pogled res ne izgleda mnogo 1 Din na šiht, ali pri 16 šihtih znaša to 16 Din, kar pa je za delavca precejšnja vsota, ki jo bo le težko pogrešal. Tudi z znižanjem depu-tatnega premoga je delavstvo močno prizadeto. Ce pomislimo, da so nekatera delavska stanovanja slaba, da ne drže toplote, da je delavska deca izstradana in slabo oblečena in obuta in da je toplo stanovanje pozimi edino zatočišče te dece, bomo prišli do zaključka, da bo v nezakirrjenih stanovanjih deca še bolj izpostavi jena raznim boleznim, kakor je bila do sedaj. Kako bo delavstvo to poslabšanje svojega življenjskega vprašanja sprejelo, se bo videlo na članskem zborovanju, ki ga sklicuje TL rudarska skupina za nedelio 12. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Iz Novega mesta
n— »Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20.30 in jutri (v nedel jo) ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni film -»Rud™ k v plamenu«. Predigra: Foxov zvočni tednik.
Iz Ptuja
j— Ožbaltov veliki kramarski sejem je
bil pretekli ponedeljek sicer bogato založen, imel je tudi veliko obiskovalcev, zlasti z dežele, vendar pa uspeh ni bil preveč zadovoljiv. To pot tudi ni bilo žeparjev na sejmu.
★
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes m jutri v nedeljo velefilm »Csibi« v glavni vlogi Frančiška Gall. Sredo in četrtek Anny Ondra v filmu »Pripovedke gospodične Hoffmann«. Predigra Paramountov tednik ter barvan Sillv film._
Prodamo
poceni nov
PATENTIRAN APARAT
Nabava bo obvezna vsakomur, zato je siguren lOOodstotni dobiček. Takojšnje po-
nudbe prosimo na oglasni oddelek »Jutra«
pod šifro: »Poceni in dobiček«.	6675
Tekstilna tvornica
išče za potovanje po ozemlju bivše Bosne trgovsko izobraženega
mlajšega gospoda
izvežbanega manufakturista, ki zna šofi-rati. Avto stavi tvornica na razpolago. Ponudbe pod »Tekstil« na ogl. oddelek Jutra.
6661
BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH!
In čim opazite na otroku tudi najmanjše nerazpoloženje in potrtost zaradi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo zličico praška »Magna«. Rešili st<* se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja.
»Magna« prašek se dobiva v lekarnah.
Zavojček Din 4.—.
Reg. S. br. 4788-32
f
ObSina LJj/b) «M Mestni pogrebni zavod
V	najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je naš srčno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Anton čuček
poštni uradnik
dne 10. t. m. nenadoma zapustil.
Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 12. avgusta 1934., ob uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna ulica št. 17, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 10. avgusta 1934.
IVANKA ČUČEK, soproga
in vse ostalo sorodstvo
6666
I
i
Potrt neizmerne žalosti sporočam, da sc je, previden s tolažili sv. vere, preselil v večnost moj dobri, nenadomestljivi očka, gospod
Anton Debeljak
ekspeditor v pokoju
Blagega pokojnika bomo spremili na poslednji poti v soboto, dne 11. t. m., ob 16. izpred hiše žalosti v Gradišču št. 14 na pokopališče k Sv. Križu.
Škofja Loka—Ljubljana, dne 10. avgusta 1934.
VOJTEH, sin, učitelj
in ostalo sorodstvo.
6669
L. Wolfl:
70
Garragfan
Roman
Glorija je vzdignila roko, kakor da bi hotela priseči, in strastno zatrdila: >Z ubogim Veršininom nisem imela nikoli nobenfh zvez. Lahko mi verjameš, Garragan. Saj sem ljubila tebe.«
A Macpherson? Kaj je bilo z Macphersonom? Glorijino srce je postalo mahoma šibko in malodušno. Njena vzdignjena roka je padla nizdoi. Ali more Garragan odpustiti Macphersonu? Ali je more kdaj razumeti, kako hroma in obupana je bila njena duša takrat, ko je ležala v Švici v sanatoriju? Kako samotno in izobčeno je bilo njeno življenje? Rodni oče jo je bil zatajil. Na obupna pisma, ki jih je pisarila Garraganovenm očetu in njegovi materi, ni bilo nobenega odgovora. Živa duša na vsem božjem svetu se ni zmenila za njeno usodo. Tedaj je prišel Macpherson in jo obdal z neskončno ljubeznijo, dokler se mu ni čez leto dni iz sočutja vdala in neraz-vezana ostala v njegovem drhtečem objemu. A kako bi mogel moški to razumeti.?
Z moledujočimi očmi je zrla v zaprti obraz, iz katerega ni bilo odmeva. Ta soba je bila resnično kakor grob.
>Ali mi moreš odpustiti?« je tesnobno vprašala, misleč na Macphersona, med tem ko je mislil Garragan na nepremišljeno dejanje, ki mu je bilo vzelo deset let življenja.
>Ali mi moreš odpustiti, Garragan?«,
Ravnodušno je pokimal. Njegovo življenje je bilo drugje. S to žensko ni imel več ničesar skupnega.
Ves čas sem te čakala in upala, z Macphersonom se nisem poro-
čila, ker se ne morem ločiti od tebe, zakaj tebe, Garragan, bom ljubila do poslednjega diha — vse to je hotela Glorija reči, pa je morala molčati. Toli trdno ji je neusmiljeni obraz ljubljenega zapiral usta.
>Ali ti morem s čim ustreči?« je z ledeno vljudnostjo vprašal Garragan, da bi končal razgovor, in vstal. >Morda potrebuješ denarja?«
Tvoje ljubezni potrebujem, je pomislila in ncudržno zajokala.
Njegovo srce je ostalo trdo.
Glorija si je obrisala solze in vstala.
xZdrav ostani, Garragan!«
Njen glas je bil siv od obupa.
> Zdrava ostani'«
31
Skrušena žena je zapustila boardinghouse Mrs. Dodgeve. Tavala je po ulici, korak za korakom, brez cilja, na pol omamljena, brez strahu, a tudi brez upanja. Vse je bilo izgubljeno. Garraganu je bilo še maščevanje za malo. Človek ubije samo tistega, kogar ljubi. Kako blažena bi bila, da je smela umreti od Garraganove roke!
Hrepenenje po smrti je razprostrlo peroti nad Glorijo. Njeno življenje je bilo končano. Nobenega zmisla ni imelo več, nobene vsebine. Treba je bilo odpreti poslednja vrata, ki vodijo v nič.
Na svojem romanju je zašla v Centralni park in sedla, ker je noge niso več nosile. Tu je sedela upehana, iznemogel plen svojih misli na smrt, in strmela v tla.
Morda ji je baš izmučenost branila, da ni odprla težkih, poslednjih vrat, morda jo je zmotil ptičji klic, smeh kakega otroka, vonj kake cvetlice ali fofotanje kakega metulja. Glorija se je vrnila v življenje. Jela je iznova premišljevati o slehernem Garraganovem gibu in o tistih nekaj besedah, ki jih je bil izrekel, in začutila, kako je pognalo v njenem srcu rahlo upanje, ki ji je vcepljalo željo,
da bi še živela. Ali ni bilo srečanje z Garraganom nad vsako pričakovanje srečno minilo? Ni je ubil, ni je zmerjal, ni je metal iz sobe, ampak poslušal jo je, ji ponudil svojo pomoč, ji rekel ,zdrava ostani' in jo spremil do vrat. Ali je smela upati ali terjati več kakor to? Ali bi jo bil moral vzeti v naročje in obsuti s poljubi?
Eled smehljaj ji je drhte izpreletel obraz. Potrpljenja je treba, je pomislila, neizmerno mnogo potrpljenja. Ljubezen ne more minili. Ce je bil Garragan zdaj tudi trd in mrzel, nekdaj jo je vendar zelo ljubil. Morda je v njem še spala ljubezen, zabubljena pod grenkobo in sovraštvom. Morda se bo njegovo srce še kdaj odprlo.
Tako je upala Glorija in nahajala v svoji slabosti moč, da bo živela dalje in čakala čudeža, ki se je silila verjeti vanj.
Mož, ki se je Glorija, omahujoč med smrtjo in življenjem, toli obupno borila zanj, je ob tej uri spal. Zavlekel se je bil iz sprejem-nice v svojo sobo, kakor da bi bila pot neskončno dolga, in se zgrudil na posteljo, kjer ga je še tisti trenutek premagal spanec.
Ko se je zbudil, je sijalo solnce skozi okno. Izkušal se je razpoznati, dolgo gledal na uro, ki je kazala enajst, se spomnil, da je govoril z Macphersonom, segel v žep, našel v njem čeke, ki so pomenili smešno visoke vsote, vstal, se umil, oblekel svežo obleko in perilo, zapustil hišo, pozajtrkal. šel v banko, na katero so bili izpisani njegovi čeki, in si dal vnovčiti enega izmed njih, nekaj v gotovini, nekaj z novim čekom.
Šele zdaj, ko mu je blagajnik našteval denar, se je spomnil srečanja z Glorijo, ki se mu je zdelo neskončno daleč, bolj podobno spominu iz sanj kakor resničnosti. Tolikanj je bil zatopljen v svoje misli, da mu je padlo, ko je spravljal denar, nekaj debelih bankovcev na tla, ne da bi jih bil opazil. Eden izmed Treveljranovcev, ki jim je bil zaupan v varstvo, je pobral denar in ga prijazno vrnil izgubi lcu.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro all dajanje naslovov plačajo oni, ki IMejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienitve se zaračunajo po Din za vsako besedo, Dm 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6.— za šifro all dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aii dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglarn Din 17.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zahtevate od Oglasnepa^oddelka .Jum. JJj,, J.. v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.

U»K*'
;Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro all dajanje na slava 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din.
Nudimo Vam n majhen dec »r dobr» »bla&ila-
A. Presker
LJubljana. Sv. Petra cesta
Gospodinje, gostilne in obrtniki
B« »a.mndote ugodne prilik«. Redi izpraznitve za loge prodaja is skladišča Stanko Fiorjončrč, zete«; nima, Re&jova cesta 8 pn Zmajskem mostu, po naj-eenab. Vbod v atda-fisce sk-ozi dvorišč«.
100-6
Bencinskih sodov
t«š dobro ohranjenih prodam. Ponudbe z n-a.v-ed.bo c«i8 i.n komadov odjema '.M- ogiasnii oddelek Ju tira i»od značko »Sodu.
20500-6
Železne sode
•>»10—700'!, večjo množimo T»roda Jvcmi Lapajoe, Moste pri Ljubljani. 206-9-6
Otroški voziček
IfT«, frlobok. po nein nizki eeni naprodaj na Cn-rkar-iev>Cffla nabrežju št-. 23/111.
£0674-6
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 2Din za šifro all dajanje na alova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
2 klobučar, delavca
popolnoma samostojna i.n izurjena v izdelavi ženskih ilobukov, išče Mil. Popov. Beograd, Franouska »1. 5 20500-1
Vrtnarja
SS5*™ za tako.čfm nnetop ra deželi. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod > Vrtnar*.	20410-1
Rudniški paznik
oflSem.jen, jajnomerec, dot>i na.mes6en.je. — Pojnudibe e prepisi spričeval in zali t-evo plače ped značko »Rudnike.	19877-.1
Učit. abiturientko
z znanjera klavirja, sprejmem s 1. septembrom k fantku osnovne šMe. Po-rnid.be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vrago-ji-telji*« i-n učiteljica«.	20168-d
Pletilsko podjetje
zagrebško, išče za etr>o:ino pletenje rokavic spretno in izkušeno moč. Ponudibe na. .naslov: Breea Hiršior Zagreb, Gajeva uHea št., i .20384-11
Prodajalka
zmožna kavcij«, dobi fatalno službo kot samostojna moč. Pismene ponudbe n« ogi3s. oddelek ujm-tra« pod Šifro »Stalna prodajalka«.
20942-tl
Trgovski pomočnik
melone stroke in dež. pridelkov, sa.ni06toj.en, voja ščine pnost. dobi etaino mesto. Ponmdbe- na ped.ruž-»ieo »Jutra« v Maribo-ru pod značko sSa.moeto.j-wn« 30607d
Sluf.be išče
deeeda 50 para. davek i Din za Silro all da-lanje naslova 3Din. Najmanjši znesek 13 Din
Krojaški! pomočifk
rolad, samostojen v izšv-lavi velikih ki imalih k-oeov, išče trajno elurotio. Cenj. ponudbe oa naslov: Tomo Ha dela, Maribor. Ziata krona, Ye.triojeka 12 20579-2
Privatni uradnik
s šoferskim izpitom, mlajši, želi meeto v kaki pisarni. Nastopi lahko takoj Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« t Celju pod anačko »Praksa«.
20*533-2
Udeležba
7,<4i'm se finair»cij«lmo Mi aktivno ndeieši-ti na večjem resnem, aktrra-em podjetju. Imam trgovsko izobrazbo im prakso v 5 jezikih. Pomidibe na ogasni oddelek »Ju-trai pod šifro »Sodelovanje«. 20636-2
Izurjeno pletiljo
ze stata-o spi* jim e AhHn v Sp. Šiški, Celovška oe-et« 56.	206-J8-1
Prodajalko
pridno i-n pošteno, sprejmem takoj. Neslo-v pove oglasni oddelek »Jutra«.
21063-2-1
Mlad trg. pomočnik
man-u fakt-u-rne stroke, išče mesto v m-e-šani trgovi-ni. Dopise na pod-ruž.. »Jutra« v Celju pod značko -»Agi-len in pošten«. 20606-2
Pek. učenca
sprejmem takoj z vso oskrbo-. Predn-ost- teki z dobro vzgojo. — Vrečko, Pišeee pri Brežic-a.h.
20481-44
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
In tako So ju vrgli v policijski zapor, kjer sta morala ostati vso noč. A najhujše je žele prišlo: ko sta se drugo jutro vrnila domov, sta našla vso hišo oplenjeno: o zlatnikih ni bil0 duha ne sluha, in kmetica je sedela z zamašenimi usti, privezana na stol, in čakala odrešenja. Med tem, ko sta redarja odgnala Jernača in njegovega sitia, sta bila namreč prišla prava vlomilca!
Vajenca
ki ima najmanj 3 srednje ali meščanske šole — ter hrano in stanovanje doma, siprejme 6taro«'vedena trgovina « špecerijskim, kolonijalnim in m-ate.rija.l-n.im blagom, v centru mosta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 204?!)-i4
Krojaškega vajenca
pridnega i® poštenega sprejme takoj Tavel Vrta č-nik v Ljubljani, Ty-r-ševa (Dunajska) cesta 47.
20541-44
Mesto učenke
r tngorrini -išče dekle, ki je radi likvidacije ostalo brez službe .po .1 % letu učne dobe. Natiloiv v ogl. oddelku »Jutra«. 2C613-4J
Učenko
po>polnoma zdnavo. ki m a dobro računati. siprejmp<m v trgovino z .m p?anim b'a gc*m. Fran jo PetPrkovič. Pregrade.	20639->4<4
Beseda 1 Din. davek 2 Din ta Slfro all dajanje na 'slova 5 Din. Najmanjš) znesek 17 Din
Chevrolet
divotonsfci, za takoj&njo vožnjo, prodam za vsako sprejeroljimo ceno. — Vzamem nudi fenji-žiee dobrih denarnih zavodov. Kaiser. Dravograd.	20376-40
Limuzino
krasno, petsedožino, 8 efl., s iffnstaJiraniim radio — 10.000 km vožemo. ti godno prodani. Pojasnil« daje »Henk-uiee«, Ljinblija-na, Poljanska ceet-a 42.
20663-H0
Motorno kok)
»Wanderer«. 500 cem, s ■prikolico a-li brez, iprai\-dobro o-hra-nje-no jpo nizki ceni naprodaj na Poljanski cesti 51. 20650-110
Kupim
Beseda lDln davek 3 Din za šifro all dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 1? Din
Starih špul
več,jo množi-no kupi .K. Soss, Mest-ni trg	18.
IstO-tam se sprejme . tudi nčenka za pletiljstvo.
2067S-7
Teleionski aparat
kopi Grašek. ffleda-liškn 4.
30677-7
Kupim
z vlogo do kupim proti ni vrednosti ali vzamem Ponudbe na »Jutra« pod r-en denar«.
knjižico
20.000 Din -plačilu v poJ-na obrok e — kot posojilo, oglas, oddelek šifro »Sigu 2064.H16
Prodam knjižice
Banovin, hranilnice 30.000. Kmetske posojiiln. 90.000, Ljitdske posojilnice 8000. Mestne v Kamniku 80.000. Sporočite ponudbo s cen-o na oglas, oddelek *Ju-tr-a« pod »Reelno«. 20676-16
$majem
Jeseda 1 Din davek 2 Din m šifro all dajanje na ilova 5 Din. Najmanjši znesek i Din.
Mizarji!
Takoj oddam v najem večjo io dobro vpeljano mizarsko delavnico z vsem invemarjem in stroji. Za najemnino se sprejmejo tudi hranilne knjižice. — Ponudbe na podruž. Ju.tra v Celju pod značko sRed-ka prilika«.	20S7H7
Dijaške sobe
■eseda 1 Din. davek 2 Din sa Slfro all dajanje na dova S Din. Najmanjši znesel? n Din
Dijaka
(srednješolca) sprejme boljša družina v centru mesta v vso oskrbo. Kopalnica, nem-ška konverzaci-j« in fi.na vzgoja. Inštiruikcije v vseh prtdimetih in -profesorsko nadwrstvo. Stanši, ki računajo na uapehe otroka, naj se javijo na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Zmatiost«. 20617-2L"
Dijaka
rta hrano Wi sita-tKrvanje sprejme A. Forubaeher v Kočo v ju.	20582-22
Dva dijaka (inji)
fprejimem v sredini mesta v vso -oskrbo in vestno nadzorstvo. Cena ugodna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugledna družina«._ 20606-2S
iffiflBBESB
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro all dajanje na dova 5 Din. Najmanjši znese* »1 nin
Hišico
.1000 m' obdelanega vrla, tirnovfk em predim e«t ju po zelo nizki ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20549-20
Novo hišo
drvodmžineko, z velikim vrtoim, ugodno prodam. — Pojasnila daje Ivan Novak, P.-0OT,a dolina, cpsitn IX st. 43.	20615-20
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Hranilne knjižice
v e e h bank io posojilnic prodajamo. Ugodne cene. Kdor iste rabi, naj takoj piše na Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgovor znamko za 3 Dtn. 20531-16
Hranilne knjižice
akcije, vrednostne papirje
kupuje, prodaji, lionsbacdii Sl Prainik, Zagreb. Varšavska 6, telefon 28 33 19960-16
Vlogo 20.000 Din
kupim proti prvi vfonjižibi na 1 y2 orala veliko prvovrstno stavbišče. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Maribor okolica«. 20578-16
tseeeda 1 Din davek 2 Din za šifro all dajanje na slova 5 Din. Najmanlš' »tnesek 17 Din
Štirisob. stanovanje
oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20607-21
Štirisob. stanovanje
lepo in solmono. pa.rketi-raifo, z vsemi .pritikHna-mi, celo I. nadstropje zase z lastmim stopniščem in lepim Ta zgledom, oddam na Rimski cesti štev. 23.
20600-31
Enosob. stanovanje
takoj oddam v Zg. 5"3ki št. 130 (prve postaja od mitnice).	20617-31
Stanovanja
.-seseda I Din davek 2 Din za šifro all dajanje na slova 6 Din. Najmanjš-znesek v« Din
Dvosob. stanovale
6 kaibinetom (event. kuhinjo), elektriko in vodovodom, v kateremkoli nad-stnopju — samo ne nia-n-sardmo in ne pritlično —-od 15. septembra naprej iščem. Ponudbe z navedbo mesečne najemnine na ogl. oddelek »Ju.ira« prd šifro »Pešata 2«. 20611-2li/a
Stanovanje
d.vo- ali trism-hno s kab'-nerom aH brez njega, ali enosobno kabinetom — vsakokrat s kopalnico, l<i-r-ketom. elektriko in vsemi pritifcli.na-mi, iščem v centru a.li v bližini centra. Pomud'be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zrak in so-!.n-c-e«.	209i7-2i;a
Stanovanje
sobe, kabineta, kuhinje im pri.tik'in, suho ter solnčoo. išče za oktober tričlanska mirna obit-elj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod »Do 550«.	206Č6-31/«
Komfort.io
stanovanje
drceh velikih sob, ali dveh velikih sob in kabineta, iščem za november. — Solnčna lega — periferija izključena. Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod »Ena oseba«. 20628-31/a
IJiIlMiJi 1'Jij
Beeeda 50 para. davek Din ta illro tli da lanje naslova 3 Din. Nai ■nanlfti znesek l? Dtn
Prazno sobo
mirno, e krasnim razgledom, kopalnico, separi rano, komfortno, v strogem centru oddam s 1. septembrom. Dopise na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro Udobnost«.	20616-23
Lepo, zračno sobo
z dvema posteljama, z uporabo kuhinje oddam zakonskemu paru ali 3 gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Ju-tra«. 20604-23
Sobo
oddam v Zg. Šiški št. 1-72 — Jainčigajeva pot.
20G31-IŽ3
Sostanovalca
poceni sprejmc<m v sobo na Vrtači 3/H — Urančič.
20622-23
Prazno sobo
s epa rira.no, lepo, sri-edo in veliko, pripravno za pisarno ali zobotehnika, oddam v neposredni bližini »Evrope«. Istota-m čez dan odsotni osebi poceni na razpolago
kabinet
Ogleda-ti med 1. in 2. t*>r 6. in 8. nro. Naslo>v pove og'asni oddelek »Jut.ra«.
20626-23
Sobo
lepo opremljeno, oddam eni ali dvema gospodičnama za 130 Din s 1. septembrom na Cankarjevem nabrežju štev. 26H1I.
20669-23
Da postanejo Vaši zobje bolj beli za tri
stopnje
z enim izredno naglim
m
Besed« 90 para davek
■J Din za šifro au da tanje naslova 3 Din Najmanjši TTi«»<M»k 1? Din
Separirano sobo
v bližini dramskega gledališča išče za 15. avgust soiiden gospod. Pomidbe n3 oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažne s-oha«.
20608-23,'a
Kolynos na
postopkom
mah ngonobi klice.
mikrobe in
Očistite svoje zobe s KoIynosom. V treb dneh bodo zobje postali za tri stopnje bolj beli. Kolynos ostvarja, česar ne more doseči nobeno drugo sredstvo za nego zob. On odpravi rumenkaste madeže in lise, on se peni v malih razpoklinah, čisti vso ustno duplino in Kolynos da rezultate: zobje postanejo beli, zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Navadite se na uporabo Kolynosa — 1 centimeter na suhi ščetkici, dvakrat na dan. Kupite tubo KoIynosa še danes.
beseda 1 Din davek 2 Din
za šifro all dajanje na slcrva S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Moško kolo
in šivalni stroj
z okroglim čokiičkora, poceni naprodaj v Dvo rakovi ulici 3, L nad str. ;e<vo.
20465-29
Pisalni stroj
rabljen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobro ohranjen«.
20644-29
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro all dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dražba
različnega pisarniškega in stanovanjskega pohištva se bo vršila v ponedeljek, 13. t. m. ob 15. uri popoldne v Ga.jevi ulici 1 /II, z nadaljevanjem v Nunsiki ul. št- 21. Interesenti-vabljeni 20623-32
Informacije
seseda l Din. davek 3 Dtn
za šifro all dajanje na slova S Din. Najmanlš1 znesek 17 Din
Preklicujem
da nisem plačnik račmvrv. ki bi jih napravila moja žena Daj>ica Cičigoj. — Tinko Č to igo j, Duplico-Kam-nik.	20594-31
Prosim osebo
ki ima kc»lo znamke BSK A s št. 7983, naj pošlje naslov v ogl. oddelek Juitra pod šifro »Esika«.
20619-31
Denarni zavod
ki je oglašal službo pod šifro »Dopisništvo« se naproša, da vrne originalno izpričevalo. — M. K.
20068-31
Razno
Beseda i Din davek 2 Din za Slfro all dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lovišče
bližini Ljubljane, zaradi bolezni odstopim. Poizvedbe: Tavčarjeva 13 desno, ili telefon 2002. 20643-37
Telefon 2059
Premog Karbopakete drva tn boks nudi
B
E □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
OGLAS V
J
□
□ □ □ □ □ □ □ □
JE
SREDSTVO KI POMAGA V
VSEH POSLOVNIH TEŽAVAH
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
nrani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resi jeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
Neštevilno
zdravnikov
uporablja in priporoča kot prvovrstno
,011a' Tropic
BELI »OLLA« OMOT
K
POGAČNIK
Bohoričeva ulica
o.
*
Uspeh
za
Sen vsake žene
lepa biti se uresniči po večkratni masaži z glasovito URAN KREMO. Ta edinstveni balzam napravi lice v najkrajšem času cvetoče, naravno, krasno, mladeniško ter sigurno odstrani lišaje in razpokanost kože, nastalo od solnca, vetra, mraza, slabega mila i. t. d. Uran kremo rabijo z velikim zadovoljstvom tudi kopalci, ker postane koža lepa, gladka, temno bakrenasta (zagašena). 6676
URAN KREMA mala škatla 5 Din, velika škatla 12 Din.
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jutrovega« maleira oglasnika!
Po kratki bolezni je dne 10. avgusta v 41. letu starosti preminul naš dragi
JURKOVIČ IVAN
akademski kipar in učitelj na drž. tehn. srednji šoli v Ljubljani.
Pogreb bo jutri ob 15. uri iz mrtvaške veže javne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1934.
Mia roj. Jelača, soproga; Ivan, žel. strojevodja v p., oče; Stanko, rač. kontrolor min. v Beogradu, in Albert, offs. strojnik v Ljubljani, Boris, bratje; Anica omož. Drufovka, Marija omož. Likar, sestri, m ostalo sorodstvo.
6671
UGODNO PRILIKO ZA NAKUP najboljšega češkoslovaškega kvalitetnega blaga nudi
XV. LIBEREŠKI VELESEJEM
ki se bo vršil od 18. do 24* avgusta 1934*
Splošni vzorčni sejem — tekstilni sejem — teh-nihčni sejem — 21 skupin blaga — i. t. d.
ZNIŽANE VOZNE CENE : V ČSR do 100 km proge 33 %, nad 100 km 50 %, v Jugoslaviji 50 % pri povratku, v Madžarski 33 %, v Avstriji pa 25 %. POTOVANJE BREZ VIZUMA! Legitimacije dobite: Ljubljana: Češkoslovaški konzulat, Erjavčeva cesta štev. 21; Aloma Company, Aleksandrova cesta štev. 2/1.
Javljamo tužno vest, da je dne 10. avgusta umrl naš dragi tovariš
akad. kipar
3urkovič Ivan
Pogreb bo v nedeljo, dne 12. avgusta, ob 15. uri iz mrtvaške veže tukajšnje javne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Učiteljski zbor državne tehnične srednje šole
6664
v Ljubljani.
Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoit Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Prane Jezeršek. Za inaeratni del je odgovoren Aloj* Novak. Val « Ljubljani