« uredništvo ln ufkava: UUBUANA. ruoczmJOTA OUQ4 lw -OUPONt Si-ZZ, fl-Zt, U-S4, U-M li tt-H — IzHaja tal dan opok&M. Mew6si naročnina vra*na zbirališča. Zažganih je bilo nekaj a\~tomoi)Uskih čistem in večje število avtomobilov. V bitkah nad Malto In nad srednjim Sredozemljem je angleško letalstvo izgubilo h j letala, ki so jih sestrelila umika letala ki so obenem uspešno bombardirala dragi važne vojne cilj«. V bit ni La Valette > bilo z bombami vei-kega kalibra zadrt« -kladi***« goriva, ki je eksplodir- !o. Sovražni letalski napad na TripoHs y novzroell škodo na nekaterih civilnih stav bah; med domačim prebivalstvom Je bilo "i ranjenin. Sovražna letala so v zadnjih dveh nočeb metala bombe in zazidalne listke v okohei ivatanije. ne da b» oo - kako *kod Pcmcrska bitka v Rokavskem prelivu En angleški rušilec potopljen, drtija močno poškodovan — Na vzhodni fronti je imel sovražnik zopet krvave izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13 febr Vrhovno poveljništvo nemške vojske Je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodu je nadaljeval nasprotnik svoje napade na mnogih krajih fronte in je utrpel pri tem vn«\ič bude krvave izgub«-. Na dom šivi fronti je mh j>r«(Io\ al nas napad kljub trdovratnemu odporu sovražnika. V vodah vznodno od Krima so poškodovala letala z bombami veliko transportno ladjo. Dne 12. frbrtiarja je prlftlo v operacijah nemških pomot skih -ul \ Rokavskcm prelivu, kakor tudi v zapadnih vodah Severnega morja do spopada z angleškimi silami. Naš addelek pod vodstvom viceadmirala Zlila xa, kJ je obstaja! Iz bojnih ladij »JScbarnhorst«, »lineis« nati« in krizarkr »Prtnz Eugen«, je po dosedanjih vesteh potopil 1 angleški rusilec, nadaljnjega pa z izstrelki zažgal. Napadajoči močni oddelki angleškega letalstva so biM odhiti «» hudimi izgubami. Samo 1 nemški torj>ednl čoln je bil z bombo lahko poškodovan, I stražni ćoln pa potopljen, potem ko je eno lirik d napadajoči h letal sestrelil. Oper:i«ij»' naših pomorskih sil so podpirali močni oddelki letalstva pod vrhovnim poveistvom maršala Sp rrleja. Izgube sovražnega letalstva znašajo po dosedanjih poročilih 43 letal, izmed katerih so jih večino sestrelili nemški lovci, ostala pa protiletalsko topništvo pomorskih sft |n letalsko orožje. V teku hudih letalskih spopadov «*mo Izgubili 7 lastnih letal. Ob angleški južni obali so metala bojna letala v nizkem poletu bombe težkega kalibra na pristaniške naprave in letališča. V severni Afriki obojestranska tzvidni-ška delavnost. Nemška bojna in strmo-glavna letata so zažgala v podnevnih in ponoćnih napadih vojaško važne naprave v pristanišču Tobruka in so z bombnimi zadetki onesposobila protiletalske baterije. Na angleških letališčih v Marmariki je bilo več letal uničenih ali poškodovanih na tleh. V letalskih spopadih je izgubil sovražnik T- nadaljnjih letal. Pri napadih sovražnih bojnih letal na letalska In pomorska oporišča otoka Malte so sestrelili za zaščito dodeljeni lovci 2 sovražni letali. Berlin, 14 febr. s Iz vojaškega vira se doznava da je nemško letalstvo v teku 12 februarja uporabljajoče znatno število letal izvedlo močne akcije na vsej vzhodni fronti in zadalo najhujše izgube sovražniku v osrednjem odseku. Bojna letala so !a več tankov in nad 170 motornih vozil ter so povzročila eksplozijo v nekem skladišču goriva. V severnem odseku so letalske bojne skupine in strmoglave! uničili skupno 178 vozil in sani. V južnem odseku je bila hudo poškodovana velika trgovska lad'a v vodah pri Kerču. Na neki važni železniški progi so nemška letala učinkovito bombardirala 7 lokomotiv. Finski odsek Helsinki, 14. febr s. Včeraj :njc poročilo C'a vnetja stana javlja: Na nekem odstku fronte od Svim ic bi! nevtralizran močan napad BS*r jetskeca Ka-ta!jor>a% ki se je pričel po močm topnidfei in strojniki pripravi. Na fronti Vzhodne Ka-rc!;c ie na:e tfpn&tvo v iu/nero r>iseku razpršilo voli k c sovražne oddelke na ncA vidu, ki so sc pripravljali za napad, in j m zaklalo znatne izdihe. Sovjet4 so imeli 100 mrtvih. V nekem drugem od«eku ie rel odrt t r* zkus sovražnega oddelka, da bi vdrl v finske poc^cije. Na d rut: i h odsekih te f — - -c je S:1 > /:v.ih"o r-urkar;cnie in pri je do streljanja proda jih r*atrr>t. Sterftae Fovm7ne patrole so bile razpršene m zaiti jene. Obstreljevanje VoroSil3vih tovarn v Petrogradu Berlin, 14. febr. s. Ncrakc ropn:^t\o je r»r-jdvčera irT« ;im '£«o ehstre! ievailo Voro-ši'ove tenarne v Petrojjradu in Hh v polno zadelo. Organizacija To£t Berlin, 14. febr. s. Novi nemški mnister za orožje in strelivo prof. Steer je sporočil de'avcem organizacije Tpravlja!i vedno vainc vojne na'o^e, zdru/en- v eno samo organizacijo. Ncsi velika organizacija sc bo imen ova1 a v spomin na dr. TovJta m n% ntzacija Todt«. Antonsscu pri Hitlerp Razpravljala sta o političnem in vojaškem položaju Iz Hitlerjevega gla^-mega stana, 14. feSr. s. Na FuhreTievo povabilo jc šef rumunske cirzave maršal Antonescu 11. februarja obiskal Fuhrerja v njegovem glavnem stanu Rumunsketja mar;olnornočcm minister v Bukarešti ven Killincer. V tek'j h van m mfli-šaTa Anttnesca v glavnem stanu sta se Hitler in ^cf rumunske države raz; a o političnem ;n voja- Scem po!' »ža - u Razgovori med nma so potekli v duhu zvestega oriatel stvs in ne-spremen!jivega bratstva v orožju obeh na- rodov, ki se izraža in nadaljuje v skur-borbi proti sovražnikom no%e Evrope. Političnim in vojaškim razgmorom sta prisostvovala z nem ke strani zunanji minister v on Ribbentrop in šef štaba oboroženih sil fe' imaršal Kc tel. E>ne 12. februarja je maršal Antonescu sprejel vabilo nemVcga zunanjega m nistra von Ribbentropa in je imel z njim podroben nri'ateTie,kj razgovor. Ob zaključku obiska je bil maršal Anto-nescu gost maršala Gdringa. Po razgovoru o skupnih gospodarskih in političnih vprašanjih je Gorlng priredil sprejem, ki so se ga udeležili razen spremstva maršala Antonesca tudi številne ugledne nemške osebno« ti. Kitaj ci naj rešujejo Angleže Berlin. 14 febr s. Angleška propaganda mnogo govori v teh zadnjih dneh o Cang-kajškovem bivanju v New Delh ju ter zatrjuje z nenavadno odkritostjo, da zavesi od iiitaifcuftrtjc Cargka^kovih ^et morda tudi usoda Indije. Nemški krog: so dede tega izjavili svnie mnenje kake sledi a Sanka v Usta »Borben Zeitung« Borba v rzhodn: \zr 'e a popo^n^m^ nov položa: rudi za čunck n?ko vlado Taler Hongkonga ie odstranil eno izmed -Ki^rtir! pot- za aneloameriške dnbave C'jnsklnru Japonsko MfMđovftnJt Dr^f r?a^gnnu tr Clmorei od~*ran:lo dmgo §e važne^o pet 2e danes so ko1 č r*= pojađi potrebščn k pr^ha^air-. na K;tp^k^ onŠBO Brme rer^*t-HO zelo ma'hne ka**- An^i^-, Jn AmerV? sami po+reb'iieta kar 'mata CS^Va^kova Kitajka k; NHM po na prisrčnost tn Fmont*no«t spr^lemov. W 11h je ipajisltf narod priredil Francu ln S^lazarju. Zadnji odpor na Singapuru Japonske čete so zasedle ie tri petine otoka in pritiskajo na zadnje ostanke angleškega odpora na raznih točkah otoka Tokio. 14. febr s Po zadnjih vesteh Iz Singapura se potolčenj in premagan: Angleži še upirajo na naslednjih točkah: V loku. ki obkroža vodne rezervoarje v središču otoka juinovzhodno od Mandavu in vzhodno od Bukti Temaha, okrog griča Faber in na imperialnih pomolih na skrajnem buru mesta, pri preostalih baterijah utrdbe Panijang na južno zapad-n: obali otoka v sred ščo mesta v trdnjavi Raffles. v Icku ob ustju reke Robcr in na letalskem oporišeu Kallang- na področju Pavabbara, severno od letališča Kallang n v trdnjav? Chang? na skrajni vzhodni točki otoka Japonske edlnce. k» oper;raio Tevo od griča Fabber. so prodr'e v plohino "n dos^«;le grič. V*er «e nahaja rezidenca prneraTn. guvernerja. Tu so vreli sovražnika ki *a ie siten napad presenetil proti v7bofiu. Prujre japonsfc« edi-nire so napadle skup:ne. ki se upirajo na vzhodu in cest« na skramem severu mesta, oddnlienem 3 km od središča. Izredno srd ta borb?» se nadaljuje zlasti v četrti vzdolž d'rkališča. Rada'f nje vesti Iz Fmg^pura Javljajo, da so japonske čete. ki obko'ju'ejo an-el^^ke posto.ianke v nr*stu SinjrarHini. dosegle južnozapadni del dirkališča ni postojanke pri Bat'ereleju. Jap n^ka zasedba se Je tako raršrila od Rukiti Temeeka do južne obale. Japonsko t^nništvo fe osredotočilo oren* na ?nrrTc5k« po^to.liriKe z griča v osrednjem delu otoka Singapnra d očim angleško topn;štvo odgox*nr?a s postojank na Pangm^ki^n in z vohiih ladij, ki so nsrdrane pred S ngapurom. Tokio, 14. febr. s. Sovrn?ni*k°v odpor v Singapuru *e je osredotočil v sevemo-vzhadnem in v vzhodnem cielu mesta. Levo Icrfls inp-n«klh sil pričelo akcijo pro. ti vzh.du, kjer »e skuhajo sovražne sile se upirat; pod za3.it3 prco^alega topn'štva v ut-cibi CI»an«i Pcudar'a se, tTa so bUe izguba sovraJ.nlka v silnih napadih na se-vernovzhodnj del Singapura izredno hude. XeČ parnikov, ki so bili zasidrani \-zdoit prNt inT.ča KeprrJa, Je bilo premeščenih v vzhodni dol zaliva, kjer so nahaja civilno IctallSfe Ka'ang, da hi h*lo pod zaAč.ito toprHStva s fronte v Changiu in da hI skušalo odpeljati preostale angleške sile. V predmestjih Singapura Tokio, 14. febr. ». Iz Joiiorea porećajo da sc nadaljnje silna ofenziva ki se jc 12. t. m. z jutra, j pričeta r*roti angleškim p^^tr>jank*m v severnih preJincstjih S'nijapura Janon'4ca oklopna s-txistva so \xirla v soarainiko^ Crtc. Angelo topni^vo je naperilo s-vo; < jjenj na ianomike čete v brezuspešnem poizkusu, da bi zauMavJlo napredoa-anie. Nadaljuje se Bvakuactjs p>rebiva'M\-a v Sings-mini iz predciov ki jih o^r.ižajo janonsJci bombniki. Begunci so izjavili, da so glavne oesre v mer,tu zat^ane z ^njenimi \x>iaki in de/e-^erii. ki so od\Tj;!i orožje in skuhajo zbežati. ObaroS vedno ožji Tokio, 14. febr. s. Dopisnik >Nići-Ničija« peroca iz Singapura, da oblegajoče japonske sile čeđal e bolj zožuje o srvoje klešče okrog osrednjega dela mesta, ki so zasedle grič Monk. okoli katerega so uradne zgradbe generalnega guvernerja ln druge vladne palače. Angleške siie nudijo slaboten odpor in se umika "o proti vzhodu. Japonske čete pa jih neprestano zasledujejo in uničujejo. Tokio, 14 febr. s. Doplsn'k agencije Do_ me: pri japonskih četah v Singapuru poroča brzojavno: Japonske čete vcdi'r> veliko odločilno ofenzivo proti preostalim angleškim četam v sovemovzhodnih predmestjih mesta. Japonska čete podnirajo Številne ok!opne sile. Neka japonska kolona, ki je obkolila odporno sred;šče sovražnika, v bližini dir_ knlišč?.. -'e raz/ rila svoj akcijski radij od Bukit Timaka do južne obale otoka. Japonske si'e nepnrEtnno razbi ajo angležke postojanke z močnim topovskim ognjem. Hud letalski napad ua sovražno brodovje Tokio, 14. febr. s. Imperialni glavni stan poroča, da je japonsko letalstvo napadlo v množicah trgovinske in bojne ladje sovražnika v S.ngapurtL Neki parnik za prevažanje čet z 10.000 tonami je bil zadet in potopljen. Drugi 3000 tonski paitiik je bil zažgan; poškodovanih pa je bilo nadaljnjih 9 čolnov in številno brodovje. Japonsko letalstvo ni utrpelo Škode. Angleži se ne morejo upirati Stockh°lm, 14. febr s. pomorski strokovnjak Usta >Stockholms Mldning« poudarja, da padec Singapura ogroža zveze med Javo in Avstralijo in oskrbovanje Kitajske ter angleške peti pri rtu Dobre Nade v Rdečem morju Pisec podčrtava, da bi Anglija potrebovala za odstranitev nevarnosti ki ji je izpo^avljena, izredno močno brodovje. toda zdaj nikakor ne more svojih sil odvzeti eskadrllam v Sredozemlju in na Atlantiku. Skrbi Londona Buenos AI res. 14. febr s. >New Vork ! Times« poroča Iz Lončena da je nesreča s SJngapurjem zelo potrl? Londončane ln lim povzroči i* velike skrbj zaradi pooto-iank ki jih Anglija Se dril v vzhodni Aziji Ministrski predsednik lažne nizozemske vlade v Londonu naj bi med drugim izjavil, da japonske zmage ls h ko spno- Maršal Kvat&£ mM " tir v m V r.lmu se bo mu lil več dni ter bo Ime! raz^ovarc bltvi vojaškega sodelovanja Rira, 14. febr s. Maršal Kvatern k, ki je uradno obiskal Rim. se bo mudil nekaj dni v prestolnici. V Rim je dospel s p^ sebnim vlakom. Na kolodvoru Ost;sensc «?a je sprejel šef glavnega stana general Cavallero s številnimi civiln mi in vojaškimi zastopniki. Srečanje med maršalom Kvaternikom in generalom Cavallero je bilo zelo prisrčno. Listi so objavili življenjepis maršal* Slavka Kvaternika in poudarjajo, da je med najbolj reprezentativnimi osebami prijateljske hivatske države in ugleden zastopnik hrvatske mlade, toda borbent vojske. Rojen je bil leta 1878. in je z lb leti stopil v avstro-ogrsko vojsko, kjer je h tro napredoval. Kot generaištabni oficir je bil v prvi svetovni vojni na razn.h frontah. Po končani vojni je srbska megalomanija z versajskimi intrigami v kali zadušila vel kodušni napor Hrvatov za dosego neodvisnosti. Hrvatski narodni senai je skušal rešiti deželo in ustanoviti zgodovinsko državo svojih dedov ter pover.ti Kvaterniku vrhovno poveljnštvo vojske, toda za to čas še ni bil dozorel. Nova jugoslovanska drža\-a je ponudila Kvaterniku visok položaj, da bi si zagotovila njegovo dragoceno sodelovanje, toda Kvater-nik je zavrnil vse ponudbe in se je umaknil v zasebno življenje ter je v Zagrebu čakal na boljše Čas« za svojo domovino. Po atentatu na kralja Aleksandra je b-l interniran v Crni gori. Končno je nova svetovna vojna porušila umetno zgradoo Jugoslavije in s tem se je odprla Hrvatski pot do neodvisnosti. V velikem zgodovinskem trenutku se je znašel Kvaternik 00 strani Poglavnika pri delu narodne obner-ve. Postal je Poglavnikov najtesnejši sodelavec, namestnik in tolmač njegovih idej. Nova prijateljska država je poslala v Italijo tega resnega vojaka Ln navdušenega patrota. da podčrta prijateljske vezi, ki že združujejo oba naroda. Lahko se predpostavlja, da bo maršal Kvatern.k posvetil največ pozornosti ?t-danjim vojaškim vprašanjem. Imel bo priliko obiskati naše vojne naprave in organizacije in skleniti še tesnejše vezi v sodelovanju med vojskama obeh oržav. Bivanje gosta v Italiji se bo zaključilo z obiskom hrvatske legije, ki se že nekaj časa mudi v Italiji ter se pripravlja. dt± zavzame svoje borbeno mesto. Po kratkem odmoru v nekem hotelu, se je podal maršal Kvaternik v Kvirinal, kjer se je vpisal v dvorno knjigo. Nato se ]e poklonil v Panteonu spominu prv h italijanskih kraljev. V Panteonu je položil na kraljevske grobove lovo rje v venec. Na Beneškem trgu je nato počastil grob Neznanega junaka. Povsod so mu izkazali čast oddelki Oborožene sile. Položil je tudi lovorjev venec v svetišču padlih lašl-stov, nakar je obiskal hrvatsko poslaništvo. Prebivalstvo je povsod sprejelo visokega predstavnika prijateljskega naroda z dokazili tople prisrčnosti. Sprejem pri Ducejn Rim, 14. febr. s. Duce je sprejel ob navzočnosti šefa glavnega stana generala Eksc. Cavallera maršala Kvaternika, poveljnika oboroženih sil Neodvisne Kraljevine Hrvatske. Maršala Kvaternika so spremljali general Perčevič. podpolkovnik Reš, majorji Rubelli, Lisak, Vernic, Tu-ranski in Simurna. ustaš Katic in m adi listaš Sfarčevic. Duce je naslovil na mršijo besede simpatije, na katere je odgovoril maršal Kvaternik. < žijo splošno ljudsko gibanje v Aziji v prt d 1 novega japonskega reda. Nizozemski ministrski predsednik, piše »New York Times r, je strokovnjak v kolonijalnih za-! devah- Značilen angteSkl komentar Rim, 14. febr. s. >Evenlng News* piše o krif.čnem položaju o padcu Singapura med drugim: Lahko Izjavimo ne samo to. kar so 2e drugI napovedovali, to je, da lahko izgubimo vojno, temveč, da je velika verjetnost, da jo bomo resnično tudi izgubili Pesimistična sodba Washingtc::a Buenos Aires% 14. febr. Iz \Vaihin<*tona poročajo, da gledajo tukajšnji poluradni krogi na pobožaj v Vzhodni Aziji zolo pesimistično. Glede Singapura obžalujejo, da Anglija ni znala ničesar storiti za prepre-čenje padca. Po'no pomanjkanje pomoči in nezadostno letalstvo s*a povzročila naTipinov Vi je baie komentiral govor v katerem ie Roosevelt nr^d drugim iz;av-'J. da bo Am^ku v 1e*u 1°42 »zdelala 60.000 leta' s tenvle besedami: Bedast r**vK»r*rn Jar bi se zadovoiil. da bi mi H h zdaj 60 postal. Nova p?Ktika v Iniiff Rim, 14. febr V New Deihtju je bilo objavljeno sledeče poročdo: Vlada angleškega kralja vroče želi. da bf Tndija dobila vse ugodnosti domlnjonov ln bila zastopana v vojn? vladi ln v pacifiškem vej ne m svetn z« oblikova-n-e tn usmerjanje politike in izvajanja vojne. T Podkralj je zaradi tega obvestil indijsko I vlado, da lahko imenuje, ako vlada to • želi, takšno zast.pstvo. Oč tno želi Anglija s tem ne morda I ustreči legitimnim željam Indije po neod-J visnosti, temveč zavleči Indijo v vojno ln j narediti iz nje nadaljnjo žrtev svoje politike. Sestanek japonskega parlamenta Tokio, 14. febr. s. Japcnski parlament se bo sestal na izredno zasedanje na dan po dnevu, ko bo vlada dobila uradno n*L-znanilo o padcu S'ngapura. Obe zbornici bosta odobrili zahvalno poslanico oboroženim silam za zadnje uspehe na fronti. Spodnja zbornica je odobrila odredbo o ustanovitvi neke vrste vzgojnega sistema za vse države VeTke vzhodne A" i je. Dokument obsega 13 točk, katerih glavni smoter je obnova tn poenotenje vsega vzsromega sistema na področju japonskega vpliva, Mikađova zahvala Tokio, 14. febr. s. CeaaT ie posdafl zahvaJo m^nd mrskomu cesarju in Hitlerju za njuno čeMltke ob priliki japonskih vojaških uspehov. Uspehi na Kitajskem šanghaj. 14 febr. s. Neko poročVo iavlia, da so japonske čete v teku obzirnih očišče-va'nih opcrac;i v Tv^trajini Sansn v meseca januarju zaie1« 23.000 ujetn:kov. Ja-nonci so zmac&fc v 327 spopadih s čun^ktn^rimi ki-ta;slcmi četami Kitaici so im^«1' 1903 mrtvo. nortevi'ne raniene in su izgubili veliko ko4*-ć'no orožja in streliva. Obnovljen promet Tokio. 14. febr s Japonski inženjere! so otvorili žeh?zniSki promet na progi Cow-i.oon-Kanton. ki so ga Angleži prekinili na 21 milj dolgem odseku med CowUoaom In SumJunom. Stran 2 »SLOVENSKI N ARO Dc, sobote 14. februarja 1942-XX fitev. 37 Skrbi našega kmeta Dve važni vprašanji, ki čas in razmere o njih slli}o Ljubljana, 14. februarja Zivljanjska nujnost izrabe vsakega koščka reralje za dosego čim večjega pridelka počasi osvaja tudi majmanj prilagodljive. Do-fcm jih je lani bilo Se mnogo, ki »o se z viska prikrito smejali meščanskemu kmetovanju in zbijali z njim sale. letos pod pritiskom razmer uvtdevajo. da se zadeva tiče tudi njih. Klic »vsak koSček zemlje mora biti izrab!jen« se uveljavlja povsod ln ga povsod sprejemajo s polnim razumevanjem ter mu sledijo. S tem spoznanjem ln prilagojevanjem pa seveda nastajajo nova vprašanja, ki jih je treba premisliti že vnaprej, da se nam težnja za največjimi donosi ne bo lzprevrgla pri končnem obračunu v razočaranje. Posebej velja to Se za našo vas In zlasti dv*>-ma vprašanjema, ki ju obravnava januarska številka ^Kmetovalca«, bo treba posvetiti pozornost. Lani so razmere nanesle, da so bile marši-Sod njive spomladi posejane z drugim savezom kot bi bilo v smislu plodoreda prav To 3P je ka?nnje maščevalo pri pridelku ki gra je bilo manj. Zemlja se torej ne da prisiliti po svoje ln to znanje bo moral vsak upoštevati tudi letos, zlasti ker bo pritr^rnil k obdelovanju tudi nove površine Ledina namreč ni pripravna r.s\ katerikoli ■adei. Na njej uspevajo predv^m krompir, koruza ln oves. To je pa treba spraviti v sklad i rrlotnim gospodarstvom. Ce Imamo n. pr. njive, kjer bi po plodoredu morali nasaditi tn zasejati omenjene sadež*:. p.i jih homr dovolj pridelali Se na ncvoobdela- uem svetu, bomo morali pazljivo premislit' t zvezi z vsemi našimi potrebnml Kaj bomo posejali na tako razpoložljive njive Kaj se v t*»kem primeru seje. je mogoče cw?Witi le na licu me«f.i K^kor *e tolikokrat ponavljano, pa je tudi pri tem odločilno, koliko je na razpolago hlevskega ali um*»tne€ra gnojila. Pri vseh takih fczprememhah pa je treba trpoStevatt. da wm**mr> tzvesti Izrrememb** le. če borno zagotox*H^ni. Ha ho proizvodnja po nori ureditvi vpč't. da moramo zemlji dobro gnojiti pravilno jo obdelati in posev- ke negovati kakor Je potrebno. Skušajmv pridelati čim več predvsem z intenzivnejšim obdelovanjem, potem pa sele s poveča njem površine obdelane zemlje. Sedaj je za kmeta, ko mu vsak pndeif. vrže dostojen izkupiček, čas. da misli na večje preureditve, ki bodo služile vsem;, gospodarstvu. Seveda vsega morda tudi ne bo mogoče dobiti, vendar se da Se vedm nabaviti eno ali drugo pot.reb6Cino. .Predvsem opozarjamo na ureditev gnojnih jam. silosov za kisanje km e. na nabavo raznih potrebnih strojev itd. 21 vin e sedaj ni mogoče od p rod a jat i po mili volji, zato mora kmet pri vsem drugem paziti tudi na to. da bo imel dovo!: zelene ln suhe krme La razpolage Tudi v ta namen je mogoče uporabiti s primernimi izboljšavami marsikak kos sveta, ki se nam je doslej zdel neuporaben. Toda piemisleka vredno je tudi vprašanje, kolikšno površino pašnika prav za prav rabimo za prereditev svoje Živine. Pr! upoštevanju raznih okoliščin in pobojev, navaja >Kmetovalec« naslednje številke: Za prehrano odras'ega goveda jni in fi rajteJG dopoldne nam je znova priklicalo v spomin »slavne« rekorde mraza pre šnjega meseca. In ko se zavijamo okoli ušes in pregledujemo zaloge na^'o kopnečega kuriva, se nehote sprašujemo ali ae bo povrnilo? Ah nam je v dm^i polovici februarja letošnje ze dovolj ostre ziime usojeno doživeti še hujši ali pa vsaj enak mnz kakor prejšnji mesec, ko smo tako hladnokrvno »potokli« celo hudo zimo i 1929? Kdor pričakuje seda; od nas vremenske napon-edi v stilu starih, dobrih časov, se je zmotil. Vreme se je Se vedno rado poigralo z vsemi, ki so hoteii uganiti n;egove muhe. Saj so še slovita kmečka opazovanja le približno veljavna *n jih dopuščamo na osnovi dolgotrajnih izkušenj sporočenih od roda do roda, le kot najverjetnejše možnosti. Pogie mo pa. Kako je bilo februarja 1 ko smo že ugotovili, da smo letos prekosili takratni januarski mraz. Meteorološka tabela o padavinah, srednji mesečni temperaturi, najvišji in najnižji mesečni temperaturi v prvih treh mesecih L 1929 v Ljubljani in drugih večjih krajih biv&e dravske banovine, nam že na prvi pogled pove, da je bila zima značilna že po tem, da jf januarja padlo dokaj več padavin kot februarja in marca Lelos februar v tem pogledu uspešno tekmuje z januarjem. Največ padavin so januarja L 1929 zabeležili v Kočevju, kjer so namerili 95 4 mm. Na Gorenjskem jih je bilo na Bledu 89 mm, cledijo Novo mesto z 78.8, Celje 78.6, Ljubljana 73.9, Brezice 70.5 in Maribor 63.7. Februarja pa je količina mesečnih padavin že znatno popusti la in so jih imeli največ v Brežicah, kjer &o jih namerili 65 4 mm. V Celju jih je bilo 54.2, v Novem mestu 51.3. v Kočevju 49 5. ▼ Mariboru 40.2 v Ljubljani 39.3 in na Bledu 36.5 mm Marca je bilo potem pa- davin izredno malo in je celo Novo me*t">, ki je doseglo prvenstvo, zabeležilo le 26.c mm. Na drugem mestu je bila Ljubljana s 13.9, sledijo Brežice 11.6. Kočevje 9.2, Maribor 7.9, Celje 6.9 in Bled 3.8 mm. Kakor je iz teh podatkov razvidno, je bilo v zimskih mesecih L 1929 največ padavin v Novem mestu (156 9) in v Kočevju (154.1). Ljubljana je v omenjeni sku. plni na predzadnjem mestu m 127.1 mm, na zadnjem pa Maribor a 111-8 mm S tem v zvezi je zanimivo omeniti, da sta pa Ljubljana in Maribor na prvih mestih glede Števila dni, ko sta padala dež ali sneg. Novo mesto pa obratno na zadnjet . mestu. V Ljubljani in Mariboru je bilo 24 dni z d^žj^m in snegom, v Novem mestu pa le 19. vjc 23. Celje in Brežice 22. BItvI 20). Iz tega sklepamo, da je padanje snega v Novem mestu bilo mnogo bo-j zdržno ko v Ljubljani ln Mariboru, kjer smo snežno odejo dobili v več obrokih. Glede srednje mesečne temperature smo za Ljubljano že zapisali, da je bila januarja nižja kot letos, saj je dosegla le 6.9 Enak januarski povpreček je Imelo se Celja. Vendar pa so v povprečju namerili največ mraza v Kočevju (—7.3°) ln na Bledu (—7.1°). V Novem mestu je bilo —5.6«, v Brežicah —5.4° in najmanj v Mariboru — 5.10. Sloviti februar, ki nam je sedaj za vzor spomina na hude zime, pa je povprečje znatno dvignil. Rekord so odnesli Celjani z —9.90, ki so zabeležili tudi na.nižjo mesečno temperaturo. Za las so zaostali Ko-čevarji z —9.6°, za njimi pa Bleičani z 9.2°. V Ljubljani se je povprečje napram januarju dvignilo za celi dve stopinji: bilo je —8.9°, v Novem mestu —8.8°, v Mariboru —8.60 in v Brežicah —8.4°. Marca pa jc potem mraz že znatno popustil, čeprav so najnižje mesečne temperature spravile živo srebro še globoko pod ničlo. Povpreček je bil povsod pozitiven; najvis- Dve vrsti ljubezni Ljubezen se deli v ljubezen in nekaj čisto drugega. Pod ljubeznijo razumemo tisto nedogled no -vrsto čustev in strasti, ki so opisane z enako nedog!edno vrsto izrazov našega besednega zaklada: ožji stiki, s kom >hodite«f ljubimkovati. golr>bčkaU se. a kom »r.ekajc imeti — ta >nekaj< sam lahko velja za simbol vsemogočnosti ljubezni. To je torej ljubezen — navadna po'jska. gozdna in travniška ljubezen, seveda samo v prenesenem, terminološkem^ ne pa v botaničnem pomenu, kakor Jo najdemo vedno in povsod v Življenju. A čisto nekaj drugega? Cisto nekaj drugega je tudi ljubezen, vendar pa nekaj čisto J m gega vzvišeno Čuvstvo, dejal bi neke vrste razfrmotena ljubezen, vzvišena nad vse človeško. »raz-človečena« bi jo lahko celo nazvali, v kolikor naj se razume, da Izvira ta pridevn k samo od moškega samostalnika C sto nekaj drugega je tista ljubezen, ki je čista, g-] oboka, nesebična, požrtvovalna in kaj vem kakšna se. čhidno. tu odpove besedni zaklad v nasprotju z njegovim zgoraj dokazanim bogastvom. Cisto kratko :n jasno bi lahko opredelili to razliko takole; Ljubezen, stanje zaljubljenost: prj naših soljudeh čisto nekaj drugega, če dobi lastni jaz take podatke Te molrosti nisem pobral iz nobene knjige tn tud! po konverzacijskem leks"kozrj nisem stikal za njo. Z lastnimi opazovanj: sem prsel na to. Ce sem vprašal tiste, ki sem jih opazoval, da-li so zaljubljeni v to ali ono. som dobi približno ta-1« unrver-■sJr-i odgovor: Zaljubljen? Kaj bi se Se reklo hl« saljubIVn* Zal tubi j«n JM Oovsk danes in Jutri Toda to. kar J> p-ih-umelo sdaj na vas z elementarno rJo — to ni več ljubezen ali strast ali čustvena vihra ali plamen pohote in kakor se že glase vsi U običajni opisi — ne. to je nekaj tako vzvišenega, tako edinstvenega, tako Se nikoli in nikjer obstoječega, to je skratka: čisto nekaj drugega. — Da. da, — mi je posegel v besedo moj prijatelj Peter nestrpno. — že vem — saj ti verjamem, da si zaljubljen v Rose-marie... njena postava, njen šarm, njene roke . . . vse prav in lepo. Toda ne zameri mi to se vendar ne da primerjati z mojimi Čustvi do Vere — kaj »čustvic. kakšen smešen izraz pa je to! To niso več čustva, to so . . . kako bi poskusi pojasniti to tebi. ki kaj takega še nikoli nisi dodHvel, ker kaj takega sploh še ni . . . to so skratka ... Po vsem tem sem napisal popoldne gornja opazovanja o ljubezni in o čisto nečem drugem. Zvečer sem odšel na izprehod. sam. kar tja v en dan. Toda pogosto najde vprav tisti, ki ne išče. In tako sem našel tudi jaz na samotnem kraju: Petra in Vero. Bilo mi je neprijetno, ker je moral po najinem dopoldanskem razgovoru moj pojav v samotnem gozdu nedvomno dišati po namenu, kakor da vohunim za njim, da hi hotel izslediti v svojj čustveni revščini recept is čisto nekaj irugega na praktičnem, otipljivem primeru. Zato sem brž smuknil v goščavo. Tesno objeta sta se mi bližala Kakor večina novincev v ljubezni sta govo rila o sladkih trenutkih, ko sta se sezna nila. — In kako to, — je vprašal Peter. — da si takrat v kopališču med tolikimi takoj začutila, da sta najin: duši po višji #Ui i od nekdaj ustvarjeni druga za drugo T — Toda, Peter. — js sssepetala nežno — saj si bil vendar med vsemi asjleps-z * gorel Za vsak slučaj DrugI dan sem kupi? pr -\u«no .«Vk>n;oo orehovega olja. ji v Brežicah 3.6W, na Bledu 3.2°, v Ljubljani 3.1», v Mariboru 3°. v Novem mestu 2.9», v Celju 2.7© ^ v Kočevju 2°. Najnižje temperature so bile dosežene skoro vedno v začetku meseca. Januarja je bil na.hujSi mraz 12, razen ▼ Ljubljani, kjer nas je najbolj zeblo ld. in na Bleda 11. 12 januarja so meteorološke posta te I zabeležile v Celju ln Mariboru po —26 6J, v Brežicah —25°. v Kočevju —24.2° in v ' Novem mestu —21.2« Dan prej je bilo na Bledu —20 8«'. v Ljubljani pa 18 januarja 20.7°. Februar a so povsod razen v Mariboru rioeegli nižje minimalne temperature. Na"j_ bolj mrzel dan j*? bil 3. februar, ko so se Celjani postavili z —31°. Naslednji ian je bil v celem mececu najbolj mrzel v Bre- HcSSSj kjer Je termometer pokazal —25'». 8. februarja so v Kočevju zapisali —25 7- in 11. v Mariboru —24«. Februarski mraz se je zavlekel noter v prve dni marca in 3. in 4. marca je bilo po vsej bivši dravski banovini Se vedno zelo mrzlo. Iz Kočevja so javili celo —18.1", la Celja —16-2«, iz Mari&ora —16.le, iz Novega mesta in z Bleda —14.4\ v Brežicah so namerili —13.4°, najmanj pa v Ljubljani —13.i«. Toda pomlad je že iezJa v deželo in maksimalne dnevne temperature so se dvigale v veselje vseh. Proti koncu marca je živo srebro že zlezlo do 18.8* m 21.3°. Kronist je v vsem tem času zabeležil znatne ovire v prometu, zamrznjen je *"ek ko so biii v nevarnosti mostovi in mlini in se jih je mnogo tudi zrušilo, jezer in celo morja Zima je prizadela mnoge hiše. ljudje so trpeli zaxadj pomanjkanja kuriva, nezgod, mnogo Žrtev pa so zahtevali tudi snažni plazovi. Trpelo je tudi živalstvo manj pa rastlinstvo. Najbolj je trpelo drev;e ter so ponekod popokali koštan*, in pozebli orehi. Tako Jf bilo takrat. Sedaj ko Imamo že dobršno polovico letošnje hude zime za sab" in ie nestrpno čakamo na pomlad, nas .^e vedno plaši, kaj nam šo prinese do konca Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Poziv zclenjadarjetn in premožnim gospodinjam Ljubljana. 13. februarja Po dogovoru z zastopnicam? in zastopniki s, nsumentov. pridelovalcev m prodalaJcev je mestni tržn urad Visokemu kormsariatu sr>et predložil najvišje cene za tržno blago v. Ljubljani ter Jih te ta odobrfL Z Odtokom VII1/2. si. 21 '4. Visokega ko rnisariata veljaio za Ljubljano lac>vsri v cenilcu navedeno blago, so naslednje: Zoljnatc g'favc ne drobno izpod 10 kg 120 L. zeljna te ijlav« na debelo 0.80 L. leislo zelje zal j ar j ev z otvrtnim Hsrfom na drobno 2.50 L kmečko kisdo zet it na drob no 2 L. repe na drobno izpod 10 k<* 0.7^ L repa na debelo 0.60 L. kisla repa 2 L otreb rdeče zelje 3 L. otreb. ohrovt 2.50 L. repne cime 1 L. brotnati ohro»vt 5 L kolerebice 1 L- nrmens koleraba 0 80 L. rdeča pese 3 L. rdeči korenček brez zelenja 3.30 L. ru meno korenje na drobno 1 L. črna redkev l 20 L osnaženi hren 3 L. 5c*pek zelenjave za juho s korenčkom 0.50 L. peteršitj 4 L nor 3.30 L. zelena 4 L, domača čebula 2.50 'are. šalota 3 L, česen (25 glavic na kilogram) 5 L. otreWjena endivija. 4.50 L, otrebljcni veliki iTKvto-vi^oc 8 L. otreblieni m*1' mnav znatno zvišane cene povrtnim ćeprav so na zvišanje pristale zastopnice konsumentn\ s rezkim vreem. To so pa sto rile. ker so sc zanesle na uvidevnest zele-njadarjev da bo spet dosti dobre po-vrtninc ne živilskem trgu. Toda uvidevnost k on su men tov in oblasti »o upoštevali le redk; zeleniadarji saj se vedno prihaja Te mah; rovrtnine nn trg čeprav so cene zvišane do skrajnosti Pač pa se gospodinje pritožuje io. da je pod stom?cami večkrat do^t' ze len jave samo za izbrane gospodinje. Pra\ tako pTnpoveduiejo. da :e po vrtnih delih mesta promet od dne do dne bolj živahen Zato mestno noj'avarstvo prav resno opo minja producente in konsumente. da je prikrivanje blaga zelo strogo prepovedano enako kakor prodajanje nad dopustnem.' nai vi^iimi cenami. Isto velja seveda za prep'a čevanje. saj ie tudi že sod:ščc imelo onra viti z gosipodm;ami. ki so raznovrstni blago plačevale nad donostno ceno. Pooebno se rw c^>sriodinie pritožujejo zaradi predragih jajc. čeprav ob tem ča»u njih cen« vedn*» pada. Da ne bo razočaranj, ie trchci \-sem ki zadržujejo raznovrstno blago, ga kupi čijo in draže na kakršen koli način, raz oderH. da so se že začele n.nnat;-:nčneišc pre tiskave po vsem mc-st-i ouf*"^r^ s -To^nim ^asTedonanJ€m izkr.r'"" "« ' mer. Športni pregled! "°™Je&aa?&.. ob Cesti Soške divizije Tableteniški turnir na Kodeljevem V priredbi SR ^Tladike se bo popoldn'-zabelo pr\«'n«tvo tablet »miški h moštev ljubljanskih klubov. Ljubljana, 14. februarja. Kakor smo že včeraj na kratko obvestili, priredi SK Mladika prvi tableteniski mo-Stveni turnir. Zaradi dolgega aporeda bo prireditev deljena na dve soboti in nedelji. Prva polovica se bo začela že danes popoldne ob 13. v klubski dvorani v Mladinskem domu na Kodeljevem Kakor vsi drugI turnirt. ki so se vrstili skoraj nedeljo za nedeljo v zadnjem času: bo tudi ta dobra vežba za vse sodelujoče igralce, ker bo Zveza v kratkem izvedla svoje prvenstvo. Kakor smo glede na število sodelujočih v zadnjem času ze navajeni, bodo tudi na današnjem turnirju nastopili igralci vseh ljubljanskih klubov, vsak z enim ali več moštvi. Zastopani bodo Hermes. Korotan, Slavlja ln Mladika. Za prvo mesto se zdi, da je ie odločeno odličnim Hermežanom, vendar pa so Mia-dikarji prav na zadnjem turnirju Slavije pokazali, da resno ogrožajo prvenstvo Hci_ mežanov. V ta boj bodo z velikimi ambicijami posegli tudi Korotanci, ki se bodo gotovo potrudili, da vsaj dosežejo čim čast-ne;so mesto. Prireditelji nepovedujeđo, da bodo posamezna moštva sestavljali naslednji znani igralci: Hermes: Bogataj, Djinovsky m Božič; Mladika: Medved-Krečič, Blažič, Recek Tršinar, Koclur. Bajec Oto in Zvone, Keržlč ter Belec; Korotan: Bradešku, Strojnik AleS. Žgajnar, Potočnik. Jankovi*, Purkart; Slavlja: Poftenel, Pavlic, Kamen. šek. Sima. Smerajc in Havliček. Kakor je ix teh postav razvidno, bo pri Hermesu manjkal naš prvak Marinko in bo zaradi tega borba med hermežajiskim moštvom in moštvi Mladike se bolj Izenačena ta za_ nimiva tudi za gledalce. m Tahieteniška z veza v T^juMjani poziva vse odbornike na redno sejo. ki bo v nedeljo ob 13 30 v prostorih Mladike. Nadaljevan}« italijanskega Po odmoru pretekle nedelje se bo že to nedeljo Italijansko nogometno prvenstvo nadaljevalo s prvim kolom v povratku. Na sporedu so v diviziji A naslednje tekme: v Genovi: Liguria-Torino. v Romi: Le-zio-Trlestina. v Milanu: Ambrosiana-Vene-zla, v Liv ornu: Livorno-Atalanta, v Modni: Mod ena-Milano, r Napollju: Napol i-Roana, v Boiogni: Bologna-Genova in v Torinu: Juventue-Florentiriau. V diviziji B pe se bodo klubi razvrstiti v dvojice takole: v Speail: »pezla-Luccheee. ▼ Novaii: No-▼ara-Flumana, v Sloni: Slena-TJdtneee, v Bresen: Brescla-Vtcensa. v Lodlju: Fan-fuls-Prato. v Plsl: Plsa-Barl. v Reggil Emi-111: Regglana-Savona. v Padovi: Padova-Ale*sanr!rla !S v Pescaii: Peseara-Pro Patri«, Ljubljana, 14. februarja Mestna občina ljubljanska je na predlog gradbenega odbora, naj se spremeni regulacijski ln zazidalni načrt za blok med Ce-stvo Soške divizije, Kotnlkovo, Slomškovo !n Metelkovo ulico, izdelala nov regulacijski načrt z naslednjimi spremembami: Kotnikova ulica bo razširjena od 14 na 19 m. da bo na vzhodni strani regulacijska črta Kotnikove ulice tekla 19 m daleč od sedanje stavbne črte na zapadni strani. Regulirano bo torej zemljišče za dr. Až-manovo niso tja do Slomškove ulice, torej zemljišče, kjer sedaj stoje razna skladišča. Ko bo Kotnikova ulica podaljšana do Ceste Soške divizije, se bo s to cesto združila na zahodni strani dr. Ažmanovega posestva. Ob Cesti Soške divizije bo na vzhodni strani dr. Ažmanovega posestva stala še strnjena vrsta dvonadstropnih poslopij, tako da bo proti severu novi blok odprt ter bo zato imel vedno dosti zraka. Ob Kotnikov!. Slomškovi in Metelkovi ulici bo pa novi blok popolnoma zazidan s trinadstrop-nimi stanovanjskimi hišami v obliki okvira okrog središča. V tem središču bo med vrtovi stalo nizko Industrijsko jedro, obdano s 6 m širokimi potmi. Ob Slomškovi in Metelkovi ulici bodo pred stanovanjskimi hišami pasovi p red vrtov, da bo ves novi blok v zelenju na zraku in soncu. Blok bo v regulacijski črti Kotnikove ulice zazidan v strnjenem sistemu s tri-nadstropnlmi zgradbami. Za dr. Ažmanovlm posestvom bo Kotnikova ulica zvezana z Metelkovo ulico z novo 6 m široko potjo, do koder bodo zidane tudi prej omenjene stanovanjske hiše. Pas predvrtov ob Slomškovi ulici bo širok 5 m, ob Metelkovi ulici pa celo 8 m. Tudi nova strnjena skupina hiš na vzhodni strani dr. Ažmanovega posestva bo 5 m odmaknjena od Ceste Soške divizije, da bo tudi stala sredi vrtov. Tako bo Metelkova ulica ob vojašnici dobila lepe vrtove ln postala res prijazna in prijetna. Znotraj bo zemljišče dolgo 220 m m 100 m Široko. Toda zazidan bo samo srednji del a pritličnimi Industrijskimi ln obrtnimi poslopji, da bo na cbeh straneh zelen zaščitni pas, širok s cesto vred 25 m. S Slomškovo ulico bo Industrijsko središče zvezano z dvema pasažama skozi stanovanjske hiše. Po uresničeni regnlscljl bo Kotnikova ulica postala važna zveza tovornega kolodvora s sredino mesta. Interesenti se lahko o novi reg-ulaeii! podrobneje poučijo lz razglasa v službenem listu«. Regulacijski načrti bodo javnosti razgrnjen! v mestnem tehničnem oddelku na Nabrežju 20. septembra št. 2 v sobi št. 39 v TI. nadstropju, vendar pa po določilih gradbenega zakona šele 16. dan po objavi torej šele 2 marca ter dalje mesec dni vsak dan od 9 30 do 12. uri Pripombe zoper nameravane spremembe tega regulacijskega načrta morajo interesenti predložiti mestni obetnl ljubljanski najkasneje v 15 dneh po tem enomesečnem roku. torel nau>asneje do 17. aprila t. I. Inserirajte v „S1. Narodu11! Prošnje za osebne izkaznice Za prošnje za osebne izkaznice js sadnji dan nedelj 15. t. m., sev< 'n za one, ki morajo imeti izkaznice, torej za moške od 10. do 50. leta. Ker pa nekaterj ne morejo zbrati potrebnih listin za dokaz istovetnosti, zlasti pa ne morejo vsi pripraviti predpisanih treh fotografij, naj oni, ki Kstin ali fotografij Se ne bi imefc do nelelje, ta zadnji dan vk>že samo prošnje, nato pa prihodnji teden posebej prineso še fotografije in potrebne listine. Poslovalnice b°do poslovale tndl v nedeljo od 9. do IS. v vseli okoliših. ezmeo K O L E D A K DANES: Sobota, 14. februarja: Valentin JUTRI: Nedelja. 15. februarja: Favst DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Leteča vraga KINO SLOGA: Vesela prikazen KINO UNION: Lepa hlšnikova h. UMETNOSTNA RAZSTAVA SLIKARJEV BRATOV VIDMARJEV v galeri.ii Ober- snel na Gosposvetski cesti VESELI TEATER OB 15 V DELAVSKI ZBORNICI PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO VESELI TEATER OB 10.30 IN OB 14 30 V DELAVSKI ZBORNICI MRAKOVO GLEDAUSCE fSlavnostni finale« ob 10.30 v Frančiškanski dvorani DE2URNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. GW do Debelak, Bleivveisova cesta at. 62. telefon št. 27-29. ♦ u— D°polavorov kino bo predvajal aa občinstvo v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri film >Ljubezenski manevri« Predstava bo v ve_ liki dvorani na sedežu Pokrajinskega Do-polavora (Tabor). Brezplačne vstopnice »o na razpolago pri vodstvih podjetij in v pisarni Pokrajinskega Dopolavora. Prav tako imajo prost vstop vsi tisti, ki ne bi ^o-bili vstopnice. Izpred ljubljanskega sodišča Podlegli so skušnjavi Ljubljana, 13. februarjs Na zatožni klopi pred sodnikom okroi-uegu. sodišča v Ljubljani so bili te dni trije preprosti ljudje, kakršni se le redko pojavijo na so dni ji. Temu primerno je bila pravica z njimi tudi izjemn^ usmiljena. Dve ienskit prva je kuharica, druga pa post režnica, ki zasluži na mesec do 300 lir, in mož slednje, brezposeln raznaAalec kruha, ki ga sediaj preživlja žena, so neko nedeljo sedeli v gostilni P1"* skromnem pol litru vina. V sobi ni bilo mnog0 gostov, kmalu pa so io zapustili vsi, tako da so obtoženci ostali sami in se mirno pogovarjali o skrbeh vsakdanje borbe za obstanek. Nenadoma pa so oči postrežnlce obtičale na sosedni mizi, kjer je ležala pozabljena torbica, ln že je bila izkušnjava tu, vabljiva in neodoljiva. Petdeset let sta se zakonca mučila z življenjem, se pošteno preživljala, morda večkrat lačna kot sita, sedaj pa so ju razmere se bolj pritiskale. Tam na mizi pa je ležalo bogastvo, samo Iztegniti je bilo treba roko ln 14.550 Vir vredna vsebina bi menjala gospodarja. V sobi ni bilo ni-kogar, niti gostilničar se ni zmenil b* mirne goste. Nihče ne bo videl, nihče ne bo vedel. Peklensko vabljive so bile te misli. Kuharica je srpravila torbico pod svoj plašč in odšli So v dogovoru, da si bodo >ce se nihče ne oglasU razdelili v»e-blno pravično na trt dele. Toda vse Je bilo le pre naivno zamišljeno ln izvedeno in kmalu je bila tatvina odkrita. Vsi trtje So morali na zatožno klop. Priznali so dejanje, se odkrito kesall, kaloor se to v sodni dvorani le redko sliši. >Kaj sem tedaj mislila, sama ne vem ln ne razumem«, je hlipaje odgovarjala postrež-nica, ko ji je državni tožilec predočil, kakšno lepo priložnost je zapravila, ko bt bila lahko dobila 10 odstotkov najdentne in bi na posten način prišla vsaj d^, 1400 lir. sedaj pa ji grozi celo huda leazen. Ker še nikoli niso bili kaznovani in so se resnično kesali, jih je sodnik obsodil le vsakega na 3 mesece strogega zapora ln enoletno rzgrrbo častnih pravic, ln stcer pogojno za dobo dveh let. Naše gledališče DRAMA Sobota. 14. febr.: ob 14.30: O, ta mJarfrn*, Izven. — Zelo znižane cene od 10 Ur navzdol. Nedelja, 15. febr.: ob 14.30: PeterCkov« poslednje sanje. Mladinska predstavsL. Izven. — Zelo znižane cene od 10 Ur navzdol. Ponedeljek, 16. febr.: zaprto. OpERA Sobota, 14. febr.: zaprto. Nedelja, 15. febr.: ob 14. uri: Madams Butterfle\. Izven. Znlžanr* cene od 15 lir navzdol. V gla^o'h vlogah Heyba-lova ln Banovec. P nedeljek, 16. febr.: zaprto. MRAKOVO GLEDALIŠČE Frančiškanska dvorana Nedelja. 15. febr.: ob 10.30 Slavnostni finale V Slavnostnem finalu je Mrak na svojstven način prikazal poslednje dneve ln Življenjsko tragiko velikega komponista čajkovskega. Delo je bilo že uprizorjeno pred meseci z velikim uspehom. Delo j« zrežiral avtor sam, ki Igra Cajkovskega. Sodelujejo: Planinova, Rajnerjeva, Poto-karjeva. Ponikvarjeva. Gorjup, Dolin ar, Bezlaj. Blagajna posluje v soboto od 10. do 12. m od 14. do 16. in v nedeljo od 9. naprej v veži Frančiškanske dvorane. IZ KUHINJSKE KNJIGE Mo* se dolgo muči z neužitno jedjo, ki mu jo je pripravila žena ln reče: »Ali ves za gotov r draga ženica, da niso v tvoji kuhinjski knjigi kakšne tiskarske pomote ?< r «tev. 37 >SLOVENS|l .\AROD€,«wooU, 14. februarja 1041-XX. ! Stran 3 Ko so bile parcele po 136 goldinarjev Tudi v starih časih m bile stavbne parcele v Ljiibliaai Ljubljana 13. februarja Nedavna smo se dotaknili vprašanja cen str. n zemlj:*č v Ljubljani. Namen ni bil. zagovarjali visoke cene, Se manj pa, da bi upravičevali spelculacije s stavbnim: zemljišči Stavbna delavnost b: bila nedvomno mnogo živahnejša. Če b: bila zemljišča cenejša. Nedvomno bi se središče mesta tud: mnogo prej razvilo, če bi bila tam parcele cenejše, ali če b-. jih posamezni lastruk: raje prodajali. Cene zemljišč so pa od v sne od toliko raznih čini-teljev. predvsem od sp'oSn:h gospodar k:h razmer, da ne more vp:;vat.. če kdo zagovarja visoke cene ali če jih obsoja. Hočemo le dokazati, da so meščani znali cen t; svoja zemljišča v star.h časih prav tako kakor dandanes r da ^o parcele drage tud; ▼ mirnem času, v normalnih gospodarskih razmera h_ Kje je bilo središče stare Ljubljane? Nedvomno so bila stavbna zemljišča tudi prejinje čase najdražja sredi mesta. Mestna središče je bi;o tedaj manjše kakor dandanes, ker je blo celotno mestno ozemlje v primer, s tedanjo veiiko površino majhno. Kje je ntaj mestno središče, še vedno n: i g ;i>;a Sredice de!e na ožje ali »strogi cen'.er« in na širše Kje je pa prav za prav »ožji center«, nihče ne more ugotovit; zanesljivo. Selenburgova ulica aH nebo4unik s svojo najbhžjo okolico? Marijin trg z 1I I 6e*a ceno7 AJ-dovšč.na a'. Rimski trg^ Mestni trg ali Zvezda• Ali pa vse to mestno ozemlje spada pod o.>j: center? Geometrijsko središče je baje na Marijinem trgu. naj živahnejši promet je pred glavno pošto, poslovno sred šče se pa razteza od nebotičnika po Pr: nn Mestni trg. Staro središče Ljubljane nedvomno ni povsem j Istovetil 7 dandanašnjim Glede na mnogo več j. razvoj mesta prot: severu se je središče premaknilo nekoliko na sever. Prejšnje čase je bilo sred šče na Mestnem trgu, ali pred magistratom. Stavbna zemljišča so bila po tem takem najdražja v okolic; magistrata. Toda ta najstarejs, dei mesta je že dolgo zazidan, zato visoke cene zemljišč niso prišle prakL-čno v po-štev ali so b.le upoštevane pr- kupčevanju s hišam.. Toda pri tem je treba upoštevati, da pr: prodaji starih hiš pogosto ne pride tako očitno do izraza visoka cena zem.j.io. kakor če ie naprodai sam, zem-. i če. Cena parcel ob potrtu Ljubljanski potres ob koncu i .crnjega stoletja je zelo spremen.1 lice mesta. Mesto je bilo sorazmerno hitro pozidano. Potres, ki je s: no zbega i meščane, pa vendar ni bil tako hud. kakor se je zdelo komisijam, kj so ocenjevale škodo in presojale, katera poslopja bi bilo treba podreti Nek-kateri str;,!, ^vnjakj trde. da je potres raz-ruH (povsem n: porušil nobenega poslopja) stavbe, ki jih n| bilo posebno Skoda. V tem je bila ceio dobra stran po-trsa. češ. če bi ne bilo potresa, bi slaba :n grda poslopja še ne bila tako hitro odstranjena V {tanjoj je potres napravil veliko škodo, na drug; stran, je pa treba prav potresu pripisovati, da se je mesto prenovilo in razvilo tako hitro Toda ob potresu je nastala tudi velika ;koda posredno, ker so podrl; nekatera poslopja, ki niso bila tako zelo poškodovana. To velja baje zlasti za lep knežj: dvorec, ki je stal. kjer je zdaj poslopje vseuči liske knjižnice Parcele so bile ob potresu sorazmerno drage. Na cene parcel je tedaj nedvomno vplivalo, da so jih lastniki poškodovanih hiš cenil: nekoliko bolj že zaradi tega ker se je zmanjšala vrednost poslop-j . . . Računati je pa bilo treba rudi z regulacijskim: deii. kajti nudila se je najboljša prilika za razširitev cest in nove ulice. Po čem so bUe tedaj parceie v Ljubljani, zvemo iz Vrhov čeve razprave »meščanskem šptalu«. Poslopje meščanskega spi tala ob Sp italski, sedanji Stri-•-arjev. ulici je bilo baje tudi tako poškodovano, da so ga morali podreti. Za njin. ne žalujemo te zaradi tega, ker je bil^ tam sezidano potem mnogo lepše, večje .n sohdnejse poslopje :n zlasti še, ker so bile ceste ob njem razširjene in zravnane. S'.-aro poslopje je zelo zoževalo Spitaisk< ulico, ki je bila najožja ob križišču Lin-garjeve ulice. Tam ulica rv imela niti polovice sedanje širine. Se mnogo tesnejša je baa Lingarjeva ulica. Ko so se odločil, sezidat! Oa kraju starega poslopja meščanskega špitaia novo poslopje, je bik treba tudi resno načet; vprašanje regulacije okolice. Stavbno zemljišče Se je za radi sega moralo precej zmanjšati. Zaradi razširitve Lingarjeve in Spitalske ulice so morali dokupiti 5 parcel, ki so merile skupaj 987 kv. m. Zanje so plačal: skupaj 82.432 goldinarjev. To je bilo tedaj celo premoženje. Od dokupljenega zemljišča so za poslopje kresi je lahko porabili samo 438 kv. m. tako da je odpadlo na samo razširitev ulice 540 kv. m. Cene posameznih parcel so se gibale od 47.03 do 136.05 gld. Najdražja je bila srednja parcela ob Lingarjevi ulici, po 245 gM 82 kr. seženj. Glede na to. da je za samo zidanje ostalo le 438 kv m zem.j šča. veljal kvadratni meter 188 gold. 20 kr. Ce upoštevamo kupno moč goldinarja v tistih časih, si šele lahko predočimo, kako drage parcele so bile tedaj. Tedaj ste dobili za 3 goldinarje najboljše čevlje. 20 goldinarjev je pa veljala naidražja obleka. Iz tega lahko sklepamo, da parcela v Ljubljani ob potresu niso bile mnogo cenejše kakor so bile ob koncu prejšnjega stoletja v starem mestnem središču. Ali Je treba to pripisovati tudi nekoliko temu da je dandanes mnogo večja izbira parcel, ker je mestno ozemlje mnogo večje? DNEVNE VESTI - N .:. "000 razstavi jal cev na milanskem vele>« m u. Pripravljalna dela za letošnji milanufcj velesejem, ki bo od 11. do 27. apr.la, se bližajo že svojemu zaključku. Vs; raz*lavni prostori so že sedaj oddan* in je vpisan.h doklej v seznam razstavljaj cev nad 5000 oseb. — Snežni viharji ▼ pokrajini Gorizta. rzrednemu mrazu prejšnjik dni. ko so za-belež.Ii v pokrajini redno temperature od 15 do 24 stopenj pod ničlo, so v torek m sredo sledil- močni snežni viharji, ki so se posebno znesli nad hribovitim delom pokrajine. Neurje je mnogokje, kakor poročajo listi, zasulo s snegom prelaze in tako delno oviralo tudi promet. Iz Idrie poročajo, da ?c je s hriba San t* An ton io sproža plaz, Jci je podkopaJ nekega finančnega stražnika in dva otroka. Zarad hitre pomoči skupine delavcev, ki so bili v bližini, so vse tri rešili brez poškodb. Se večjo srečo Sta imela dva 14 letna pastirja Anton Forlrn n Rudolf Jerš č v Gracovi Ser-ravaUu. Plast snega je nenadoma popusti-la pod nhmlmi nogami, in padla sta v prepad. Dečka bj nedvomno ijgubila pri tem BvIJenJi, ko bi ju ne bilo čurJežrio rešilo drevo, ras^toče na dnu srJ^tvfTi. Pva pornoc so jima pritekli druc; dečki, ki so ju 2 vrvjo izvlekli iz prepada Smrtna nesreča pa se je zgodila v kraju Cucco. Snežni plaz, ki je zdrkni! i rx>bočja hriba 7t-1 er.ee, je med potjo v dolino potegnil s seboj rudi 17 letno Pavlo SvetHkovo iz Car-nisze. Reševale- so uspeli potecnit: Svet-likovo iz snežnega objema šele, ko je biia že mrtva. — Prihod zastopnikov madžarske kulture v Rim. V sredo je prispelo v R:m zastopstvo madžarskih kulturnih krogov. Vodi ga bivši minster in predsednik vsen italijansko-madžarskih društev, tajni kraljevski svetnik Tihamer Fabinv. Sprejemu na kolodvoru Termin; so prisostvoval: podtajnik v Ministrstvu za državno vzgojo Del Giud^ee. senator Balbino Giuliano in visok uradnkj zunanjega Ministrstva in ministrstva za ljudsko kulturo. Se dopoldne so zastopstvo sprejeli Ministri Df Cieeo, Bottai in PavolinL Popoldne so se začeli razgovori z italijanskim zastopstvom o skupnih kulturnih vprašanjih. Razgovori so se predvidoma zaključili včeraj. — Mogočna mladinska štafeta. GIL v Sondrijski pokrajini je organiziral mogočno zimsko športno štafeto. Štafeta, ki se je začela v sredo in je n; mogoče primei-jati z nobeni prejšnjih niti po tehničnih težkočah niti po številu sodelujočih, bo v 12 dneh prešla 500 km dolgo pot in bo pri tem preplezala 10 vrhov v povprečni višin* 2500 m in 15 v v Šini 3000 m. Najvišji točki sta Piz Palu (3912 m) in Ce-vedale (3387 m). — Hrvatska ob smrti dr. Tod ta Tragična rmrt ministra za oboroževanje in municijo ter inšpektorja za gradnjo cest gt. Ernsta Todta je vzbudila v vsej hrvatski javnosti globoko sočustvovanje. Dr. Tod t je užival tudi na Hrvatskem velik ugled kot sloveči organizator. Hrvatska je spoznala vrline Tod tove organizacije, ko }e slo za odstranitev posledic vojne na Balkanu :n zato zna iz lastnih izkušenj ceniti dr. Todtovo življenjsko delo. — Razstava »Usodna borb« Evrope na vzhoda« bo prenesena v Sarajevo. V Zagrebu je bila te dni zaključena razstava >Usodna borba Evrope na vzhodu*. Iz Sarajeva je prejelo z laj vodstvo razstave prošnjo, naj bi se razstava prenesla v Sarajevo, kjer vlada za njo veliko zanimanje. — Razširjenje zagrebškega telefonskega omrežja. Prva etapa razširjenja zagrebškega telefonskega omrežja je že končana V kratkem bo imel Zagreb 1.000 novih telefonskih številk. — Celjsko okrožje je največje med novimi upravnimi edinicam. na Spol. štajerskem. Po podatkih, ki jih objavljajo nemški Usti. flteje 150 000 prebivalcev. Za kme. ti jako obdelavo sposobne zemlje ima 84 000 t ha, pri čemer gozdovi niso ste ti Približno j polovica odpade na njive. 25 000 ha na travnike, ostanek pa na sadovnjake m pašnike. Vinogradov Je 700 ha. Hmeljsk! na-aadi v Savinjski dolini so lan? merili 1400 ha, letos bodo zn žanl na 640 ha. — Novi sreski načelniki v južni Bosni. V južni Bosni so bili imenovani novi sreski načelniki. Nekaj je med njimi domobranskih častnikov, drugi so pa poveljniki ustaškega pokreta. — Ciicenje poslovnega življenj«. Hrvatski finančni minister je dobil s posebnim zakonom pooblastilo izločiti iz g *spo ia: -skega življenja vse zide in lruge ljudi, ki 90 se pregrešili proti zakonu o zaščiti države. — Hrvatski kulturni jubilej. Hrvatsk kulturno življenje je praznovalo v torek lOOletnico ustanovitve znanega založništva Matice Hrvatske, ki jo je ustanovil giof Draškovič 10. februarja 1842 na občnem ^boru takratne Hrvatske č talnico. Založništvo se je imenovalo prvotno Matica Ilirska in njegova naloga je bila izdajati dela ilirskih klasikov in i koristne knjige« takratnih pisateljev. Leta 1874. je založništvo izpremenilo svoje ime v Matico Hrvatske. To je najstarejše in največje hrvatsko podjetje, ki je izdalo na tisoče del v milijonskih izvodih. Zanimivo lovsko zaščiteno oremlje v Albaniji. Kakor poroča >Agenzia d' Ital a e del' Imperic« poseduje A 3ba.nija eno najbogatejših in najzanini:vojš h lovsko zaščiten h ozemelj. Gre za »državno rczeivo« v AJeaatja, kraju, ki je 83 km oddajen od Tirane na cesti proti Skadru. Ozemlje omejujejo reka Mati, morje in cesta Škarta Drać. To zemljišče je deloma obdelano, deloma pa ne. ker je po'.vrženo poplavam. Rastlinstvo je tod zelo bujno. V njem ž.vi raznovrstna divjačna. med njo medved , jeleni^ pa tudi volkovi. — Proizvodnjo krompirja je trrha dvigniti. Po smernicah kmet.jskega minst-stva se vršj sedaj po vsej Italiji živahna propaganda za povečanje pridelka k.om-pirja. Ecco di Roma« omenja, da bi b la še veCja proizvodnja krompirja zelo zaze-ijena, ker bi se z njo mogla v veliki me: i nadomestiti poraba z; ta. ieloma pa tudi zadovoljiti potrebe po ž valski hrani. Površina, zasajena s kromphnem, obsega se&o v Italiji približno 400.000 ha. Zlasti bi bilo to površino mogoče povečati na hr bo v. tem in gorskem svetu. Stremeti je treba, da pridelek doseže letno povprečno vsaj 28 milijonov stotov. — Italija bo dosegla svetovno prvenstvo v proizvodnji elektrike. V zvezi z nov .m načrtom zgraditve vo-lnih elektrarn, ki ga je objavil minister javn.h del na nedavnem sestanku z zastopniki električnih podj.t.j. se bo proizvodnja elektrike v Italiji do leta 1946., ko morajo biti nove elektrarne zgm-jene< dvignila od sedanjih 20 milijard r;!."»-vatnih ur rta 30 milijard. .AGIT p->;idarja. da bo s tem doležen ogromen napredek n se bo Italija uvrstila med največje proiz. vajalce tega modernega in dragocenega vira energije. Električna proizvonja je v Italiji ±e pred selanjo vojno b la veCJa, kakor v katerikoli drugi evropski c!:*+i.i. Uspešno se je merila tudi z električno vu-lzvodnjo Japonske, Kanade. Združenih držav Severne Amerike, ki so b.:> tedaj ti i največje države v proizvodnji eKktrike. Z izvedbo sedanjega načrta se b*> ital jjanafca proizvodnja, ki se je že se ! it t Slami itaUJanski komik Toto ▼ sijajni burki Lepa hišnikova hči KLNO SLraga in Nandeta Vidmarja v gornjih prostorih Obersnelove galeriji na Goeponvetaki cesti. Ra/stava ne bo rjodaljsana. Da je ras nekaj izrednega zgovorn^ ptiča velik obisk upodabljajočo umetnost ljubečega občinstva. Drago Vidmar je racsstavll 10, Nande pa 11 novih, doslej še ne razstavljenih del. Na ogled postavljena olja podajaj sorodnost umetnostnega prizadevanja mladih umetnikov, ki sta doslej zmerom skupaj razstavljala., doma in v tujini; skupaj Študirala in skupaj tudi prepotovala skoraj vso Evropo. Razstavljena dela tudi zgovorno pričajo o velikem napredku bratov Vidmarjev. Njune umetnine so zek> globoke vsebine: Dra^o naa približa rodni zemlji. N°nde pa človeku. Ogled raastave od 9. do 16. r VESELI TEATER N K D E L J A dopoldne ob 10.30 popoldne ob 14.30 NOV PROGRAM ST. 15 —lj Dopoldanska predstava v »Veselem teatru«, bo jutri v nedeljo ob pol 11. uri, popoldanska pn ob pol S. nrL Na sporedu nov program štev. 15. Predprodaja vstopnic cd 9. ure dalje. —lj Gostilna Lovšin vabi zopet svoje eenj. goste na priznana vina in odlično kuhinjo! Gostilna Lovšin. —II Socijalno gospodarski odbor aa rejo pr*ftičev v Ljubljani poziva svoje člane na izredni sestanek, ki s*„ bo vršil v nedeljo ob 10. DfJ dcpoldii v Marjanišču Vpžt>o! Odbor. Novi hrvatski sabor Predsednik hrvatskega vrhovnega sodidča dr. Vukelič je objavil imena članov obnovljenega hrvatskega sabora. Seznam obsega 205 imen. Na temelju naredbe Poglavnika o sklicanju sabora s© njegovi člani vat se živeči člani zadnjega hrvatskega sabora, ki ze je sestal zadnjič ▼ avgustu 1918, dalje val poslanci ne glele na njihovo strankarsko pripadnost, ki so bili izvoljeni Ista 193« na ozemlju Hrvatske v beograjsko narodno skupščina Med člane obnovljenega sabora pa niso Mil sprejeti taki pa-slanei. ki go Hrvatsko ispustili, kl so se dali tzvoift: ali Imenovati aa senatorje, m končno takt M so pač dobili poslanski maniat ne pa zadostnega števila glasov in so prisii v skupščino samo na podlagi da- ločb volilnega zakona glede razdelitve manu datov. Izključen- so bili dalje taki poslanci, ki ao se kot pristaši vlade generala Simoni-Ca pregrešili proti hrvatskemu narodu. Sprejeta sta bila na l»to mei drugimi dva se živeča ustanovitelja Hrvatske seljačke stranke in del Članov zadnjega glavnega odbora te straiike ter bivše stranke hrvatskega prava. Ostali člani obeh teh korpo-lucij so namestniki članov sabora Za nove člane sabora je bilo imenovanih 28 dostojanstvenikov ustaškega pokreta in dva Nemca namreč vodja nemške manjš.ne Altgaver in gospodarski vodja Feruinad Gasteiser. Izmei bivš:h poslancev Hrvatske seljačke stranke so v novem saboru odvetnik dr. Benkovič iz Jastrebarskega, vo^Llni eian Hrvatske selja«. ke stranke dr. Josip Berkovič. ki je pod njegovim volstvom lani 10. avgusta prestopu velik del funkcionarjev Seljačke stranke v ustaški pokret, ualje dr. Belovučič iz Metkoviča, Ivan Celan iz Bosne, osiješki župan dr. Hefer, berLnski poslanik dr. Budak, ravnatelj za javno varnost Kvgen Kvaternk, sin maršala Kvaternika, ki je tudi član obnovljenega sabora, kanonik Lončarič, glavni tajnik ustaškega pokieta Bla_i Lorkovič, vodja muslimanskih Hrvatov Ademnga Mišic, predsednik hrvatske delavske zvc.^ Peč-nik, grško-katoliški kanon.k dr. Zaje. bivši trgovinski minister Simič in več velikih županov. Izmed članov vlade sta v obnovljenem saboru poleg maršala Kvaternika Se pravosodni minister dr. Puk in korporacijski minister Sušič. V novem saboru so zastopani vsj stanovi Hrvatske. Sabor se bo prvič sestaJ dne 23. t. m. Radio Ljubljana Nedelja, 15. februarja 1U42-NA. 8: Poročilo v slovenščini. 8.15: Porodila v italijanščini. 8.Z0: Orgelski koncert iz na-polske bazilike. 11: Peta maša iz bazilike Sv. Anunziate v Firenci. 12; Razlaga evangelija v italijanščini. 12.15; Razlaga evangelija v slovenščini, 12.35: Tercet JDobrSek, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Kc^nunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Peami, orkester pod vodstvom Angelinia. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester pod volstvom D. M. Sijalica. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: D. Vončina: Kmetijsko nadaljevalne šole — kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Kmečka godba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba 20: Napoved časa — porooila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Koncert violiriista A. Dermelja in pianista M. Lipovška. 21.20; Predavanje v slovenščini. 21.30: Koncert violončelista B. Mainardia. 22.05: Orkester Cetra pod vodstvom Barzizze. 22.45: Poročila v italijanščini. PONEDELJEK, 16. FEBRUARJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.35: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v Italijanščini. 12.15: Vlado Golob solo na harmoniko. 12.40: Koncert »opranistke Margerite Voltollna Medicu«. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Filmska glaa-ba — orkester Cetra pod vodstvom Barzizze. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. ftijanca: lahka glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Karla Rupla ln pianista L. M. Skrjanca. 19: Tečaj italijanščine poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenAčinL 19.45: Operna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italljanščiril. 20.20: Komentar dnevTiih dogodkov v slovenščini. 20.40: Odlomki iz Leharjeve operete >Eva< — orkester in zbor pod vodstvom Galllna. 21.25: Slovensko predavanje. 21.40: Simfonični koncert pod vodstvom Ferrera. 22.20: Orkester pod vodstvom Angelinia. 22.45: Poročila v italijanščini. Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 14T R. d. fit. 2/« REUM ATIZZ ATI REVMATIČNI Fale regolsrmenhi Is voslri cura di zdrevire se redno s URODOMAL Cviteratei in bo$rt preprečiti: Dolorl, Sc tatica Bolečine, Ishias (bo-Emlcronlo. Obesita *«č"ina v kclku). Glavobol, Debetusnost Un cucehieino de Zjutraj in zvečer ena caffe msllino e sera fiiJEfcs Urodonels in un po' di ecqus v malo v o d r PIODOZlOfle lTAlMai TTULIJAHSIA Ft0rZT0DWJA l Uf^ P»OOOTTO-Ol.fAMA-**O^DlAlE "RODONAl Jt.PROi/VOD iVtIOVNt&A SlCvtiA A*, rref Mfteae 1951 deJ SfvJt 12.000 do 20.000 LIR Iščem za 2 do 3 mesece proti trikratni vrednosti. Ponudbe na ogL odd. >Siov. Naroda« pod 40% obresti. Škornje in gojzerice a la >2irov9ke« ln vse vrste drugih čevljev po naročilu izdeluje in sprejema popravila Mrak; Sv. Petra c. 30. Gospodinje, kupujte »ALPA« C JU ČEZMEREN TOK KISLIN E preprečite s rednim uživanjem Ambroieve medice, ki Jo dobite le v Medaml, Ljubljana, židovska 6. POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov izdelujem« Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana. Breg 14. StenodattUografa tedesca posiibilatate cea conoscea as itslisao cerem ditta a Genova, stipeadio lire 1500 Offerte i: NetnSko stenodaktilografka po moiaosti x »tnfem rt* :-»«riJčine ilte tvrđe* v Genovi. Plač« 1500 lir. Po nndbc os: Waher — Casella postale 47 — Genova Stran 4 »SLOVENSKI NA ROD«,•efcota. M- feferuarla m2-}T3C. 8ta* 37 Knjiga o mayerlinški žaloigri Kako opisuje učenjak na podlagi pregledanih listin vzroke in potek Rudolfo- vega samcmora — Ali sta bila nadvojvoda Ivan Salva tor in Rudolf zarotnika proti Francu Jožefu? Za-, imun je za maverlinško zaloigro ni oo L 1889. cio danes mnogo popustilo- Ljudje še vedno radi posegajo po raznih virih, ki razlagajo žalostni dogodek upoštevajoč zgodovinsko resnico največkrat zelo ohlapno. O Rudolfovem nesrečnem konvu. ki je kakor bilsk osvetlil Irhlost temeljev bivšega avstroogrskega cesarstva, so jzsLi romani v vseh jezikih in dejanje je bilo prikrojeno tudi za film. Sedaj je v založbi Gar-zanti izj!;t v italijanščini knjiga Viktorja JBibla >Princ Rudolf«, ki znova poživlja zanimanje za s.nn prestolonaslednika ognjt vite dufe. kakor ga pisec imenuje. Bibl je v obdelavi in preiskavi mayerlin-fike žaloigre šel drugačno pot kakor većina njegovih predniKuv Loti) se je dela kot znanstvenik po znanstvenih naCelih. pregledujoč predvsem vse dostopne uradne vire. Upoštevajoč tudi vrednost vseh drugih uradnih in neuradnih izjav, pripovedovanj namigavanj je pri wmoje.ii delu postopal zelo natančno, pa so zato njegovi sklepi zelo prepričljivi. Skrivnost ^kovčega čustev« Ko so pred štiri;. , leti nasii tajno skrinjico >samotne vladarice«, ki bi morala vsebovati poleg oboževalmh pisem, ki jih je pisal Ludvik II. bavarski kralj in drug: čartilci. tudi proslulo pismo, ki ga je Rudolf pical svoi materi nekaj ur pied samomorom, so upali, da bo dokončno pojasnjena tajna njegove smrti. Pregled skrinjice pa so moraii odložiti, ker je Elizabeta Avstrijska odredila, da se sme njen »kovčeg čustev« odpreti šele 1. 1950. Vendar pa Bibl pravimo svati prod kakšnim posebnim upanjem, da bi otvoritev Elizabetine skrinjice v resnici popolnoma pojasnila vzroke Rudolfove smrti. Prane Jožef in njegova dvoma klika so bih posebni spretneži v ziikrivanju resnice 3 plašt"i laži. Ce je v resnici obstojal kakšen pisan dokaz, ki bi jih bil mn^el kdaj osramotiti, so ga aedhnoninc pravočasno uničili Za Bib-la so vzroki žaloigre povsem jasni in so strogo ideološkega in dinastičnega značaja. To preprič Ti nisi vreden, da bi bil moj naslednik !< Kako so skušali zatajiti smrt baronice Večere Kako redk.>txisedna je bila uradna objava prestol«- ikove smrti: Danes zjutraj, v sredo 30 januarja, je prispel iz Maverlinga grof Josip Hoyos, ki je sporočil, da je Njegova V., koat vzvišeni princ prestolo naslednik nadvojvoda Rudolf nenadoma urrr! K - ke je pristavljal; »Na kraj dogodka je bila takoj odposlana komisija ki bo ugotovila zadevo in preiskala oporočne odredbe, s potrebnimi navodili za prenos trupla«. V M H-e trupli, eno pa so pazljivo prikrivali. Sklenjeno je bilo, da se ostanki baronice Večere pokopljejo na pokopališču pamostana Heiligenkreutz. Policijski komisar baron v on Gomp, ki mu Je bila | na dolžnost, da prikrije nje- no truplo, opisuje takole podrobnosti žalostnega dogodka: »Stal sem dve uri na cesti. Končno, prav ko je v zvoniku opatije bila ura polnoči, je pripeljala kočija, V prvem trenutku sem dvomil, da bi bila tista, ki sem jo pričako-val, ker ni bil pogrebni voz temveč Stiri- sedežno vozilo. Slišal sem, da me po tihem kličejo po imenu; približal sem se v temi, zazdelo pa se mi je, da se hoče poigrati z menoj peklenski privid ... V kočiji med svojima sorodnikoma, grofoma Stockauotn in Baltazzijeni je sedela Marija Večera elegantno zravnana m — mrtva.« Na dvoru so hoteli dopovedati, da je smrt Rudolfa posledica srčne paralize, toda 1. februarja, ko se je škandal že razvedel. so se odločili, da priznajo samomor. Vztrajali pa so najstrožje pri tem. da se ohrani v tajnosti smrt Marije Večere. Da bi biio dovoljeno svečenikom opraviti njihove pogrebne obrede pa se je našel nekdo, ki je okrivil baronico, da je umorila svojega ljubimca Drupe -dobroverne priče« so za trjevale. da je Rudolfa umoril nadvojvodo Ivan s šampanjsko steklenico, nekateri pa so pripisovali smrt lovskemu incidentu oziroma boljše maščevr.niu nekeca liubosum-r.ecra lovskega paznika. Vse je bilo izmišljeno! Pogled v ogledalo pred smrtjo ^Podali smo se v spalnico, je zapisal Slatin in tamkaj smo našli dve trupli: Rudolf ovo. le malo iznakaženo z načeto io-ban-o. kjer ie iz luknje na sencih tekla kr in možganska snov, in Večrrino. Na mizic: sta bili dve pismi Spominjam se. da 1e princ ležal v postelji na levi strani in da sta bila na levi strani postelje nad stolom ali nad nizko mizico ali nečim podobnim ogledalo in samokres«. Uporabo ogledala je potrdil tudi nemšk: veleposlanik princ Reu&s ki je poročal v obvestilu poslanem o žaloigii svoji vladi kako je prestolonaslednik postavil poleg postelje stolico tn nanjo osrledalo, tako da se je mogel videti v trenutku, ko je naperil samokres proti sencam. Njegova pisma in listine Docela nedvomljiva sc potem pisma, k" jih je zapustil prestolonaslednik. »Drag-Stefanija — je pisal svoji ženi — osvobojena si moje navzočnosti ln mojega mu Čenja. Bodi po svoje srečna, bodi dobra ubogemu dekletcu, ki je vse. kar ostant po meni Miren grem v smrt ki edina more rešiti moje dobro ime. Prisrčno te objema tvoj vdani Rudolf.« V pismu nadvojvodinji Mariji Valeriji ki je morda najzanimivejše med vsemi, pa je svetoval sestri, naj odpotujeta ; nadvojvodo Ivanom Salvatorjem v tujino, kajti po smrti cesarja >ho nezaslišano, kar se bo zgodilo v Avstroogrski«. Grofica Lariscbeva, Rudoliova sestrična, pripoveduje, da ji je dan po kataatrofi nadvojvoda Ivan. proseč jo. naj mu izroči zapečaten zavoj, ki ji ga je nekaj dni pred samomorom dal v shrambo Rudolf, zaupal, da se je Rudolf požuril rešiti se teh list.n Ce bi jih bil »dobil v roke cesar, bi ga izročil vojnemu sodišču in dal ustreliti zaradi izdaje«. Zarota obeh nadvojvod se je smatrala za «zelo verj*tno». Pravijo, da je izjavil zaupno bivši ministrski predsednik kabineta cesarja Karla, grof Artur Pol-zer-Hoditz na vprašanje Ivana Hor on skupno z Rudolfom nameraval odstaviti Franca Jožefa in uvesti vojaško diktaturo, ki bi njemu zaupala avstrijsko krono. Rudolfu pa ogrsko. Dvakrat poročen? Za politiko se Rudolf ni smel nikoli zanimati, postal pa je njena usodna žrtev ko je moral, star 22 let. da zadovolji želje svojega očeta, poročiti princeso Štefanijo Belgijsko, ki je bila komaj kaj več kakor olmk Kmalu je zakonsko življenje postalo za prevaranega Rudolra pravi pekel, posebno še. ker se mu ni rodil moški dedič. Pri tem je vredno spomniti se dogodka, ki ga je objavil »Suddeutsche Sohntagspost« 31 oktobra 1937 Omenjajoč to Rudolfovo razpoloženje, piše da se je Rudolf malo pred poroko s st^fanilo tajno poročil z Marijo Antoinetto Toscansko. sestro nadvojvode Iv m Silvatorja. ki je kakor znano umrla kot opatinja samostana plemkinj v Canne-su 3 aprila 1883 zaradi jetike. Iz te zveze se je rodil otrok, ki ga je Rudolfov koči-'až spravil v prijateljsko hišo Pachmann in e:a vzgajal kot sina Nepričakovana pojava tega pretendenta se označuje kot slaba šala, toda trdi se tudi, da je listine, ki so ugotavljale neizprodbitno. kraljevski Izvor Pachmanna. uničila policija. 2e deset let pred maverlinško zaloigro se očitujejo njene značilnosti. »Mladi« politik z dalekosežnim! načrti, z »ognjeno iušo, podžgano z delovnim nagonom predstavlja v primeri s »starim« »nove poglede«, se bori proti nazadnjaštvu. ki ga smatra za največje zlo. 16. aprila 1880 je Ru-đaat pisal iz Prage Latourju: »V nekaj letih, ko si bom pridobil večji vpliv ln bom mosrel odvrniti cesarja od izhojenih poti ki jih je hodil v vojaških in političnih zadevah do danes, ki se meni zde napačne, ko bom mogel pomagati pri uveljavljanju novih sistemov, tedaj se bom podal na Dunaj in bom rad tam živel.« Bibl zaključuje: »Njegova smrt se pokaže kot simbol, kot znak propadajočega cesarstva«. Java, tropski blszv Eden najlepših in najbolj gosto naseljenih predelov sveta — Velemesto Batavija Po Tromnih japonskih uspehih v južno-vzho In.h predelih Azije se osredotoča pozornost svetovne javnosti vedno bolj na otočje, ki tvor. Nizozemsko Vzhodno Indijo. Znano je. da so se japonske Čete izkrcale že tu d j na mnogih teh otokih ter se tam tako močno zasidrale, da so odbile vse napade nizozemskih in angleških od- delkov^ sestavljenih po večini *z domačinov pod vodstvom Evrope ev. Nizozemska vzhodna Indija je izrelnega pomena ne le po svojj razsežnosti in po svojem prebivalstvu, temveč zlasti po svojem naravnem bogastvu, med katerim je na prvem mestu petrolej. Najvažnejši in najlepši med nizozemskimi otoki je otok Java, ki si je pri- Sllka iz domaćinskoga življenja na Javi dobil priimek »Tropski biser«. Glavno mesto otoka, Batavija, je po poroč.lih sedanji sedež generala V\ awela, vrhovnega poveljnika angleških, ameriških in nizozemskih čet v vzhoonj AzijL Otok Java ne spada med največje otoke Nizozemske indije, predstavlja pa med njimi največjo vreunost in je tudi naj do! j go_ sto naseljen. Velik je 131.000 km- ter se razprostira vzhodu o i Sumatre in južno od Bornega, ou zapada proti vzhodu v dolžini nekaj nad l.OOo km. Širok je od 35 do 200 km. Preb val cev šieje pieko 40 m.lijo-nov in spada med najboj go^to naseljene preuele zemijei saj o^ipa^e na k.io^ueter okrug 30u piebivalcev. Preoivalstvo Jave se peča po večini s poljedelstvom, ki je na tem otoKu osredotočeno skoraj izključno na pr; .elovanje riža. Riževa polja zavzemajo 3.4 milijona ha plodne zemlje. Javanc. veijajo za inteligentno, z malim zadovoljno ljudstvo, ro-mant.čno zasanjano, v splošnem mirno, tu in tam pa tudi zeio vročekrvno. Pred stoletji je poknvai tuui površino Jave tropiem pragozd. ki še danes tvori odejo za večj: del zemlje na Borneu m drugih sosedn.h otokih. Po prihodu Eviop-cev pa je začela peti v dotlej neprehodnih pragozdovih sekira^ ki se ji je v moienu dobi pridruil še dinamit. Kjer so prej stala stoletna drevesa, so b.le petem prirejene plantaže za nž, za kavo. čaj in kavčuk. Java je postaia najoolj civilizirana pokrajina v tropskem ozemlju in obenem najbolj donosna. Njena površina se je spremen la v cvetoče, svojstveno lepe vrtove in pripomogla otoku k častnemu naslovu »tropskega bisera*. Zemlja je že sama po sebi zelo rodovitna, njeno donosnost pa šo se močno povećali z umetnim namakanjem, za katerega so samo Nizozemci investira1: okrog 200 milijonov goldinarjev, več ko poldrugo mil.jardo. Glavno mesto Jave je, kakor smo že omenili, Batavia, ki je obenem prestolnica vse Nizozemske vzhodne Indije. Mesto leži na zapadnem delu severnega obrežja Javt ob prostranem po neštetih koralnih otokih dobro zaščitenem zalivu, dočim ga v ozad- ju obdajajo prostrana polja z rižem la kukosoviuu ua&aui. Pieuiv&icev šteje malo manj ko Soo.Ooo, med njuni okiog 40.U00 Ktnspcev Le* priDlizno euaico število Kitajcev m Japoncev. MeJio so ustanovili leta 1610 nizozems.u Koionisti, ta^o da ^e staro ze preKo oOo let. ivc-iouisu so idaii mesto po načinu, ki so ga bili vajeni iz svoje domovine, ki pa se je izkazal za tropske razmere za skrajno neu^ounega. Med njinu so zato ze*o razsajale razne tropske ooiezm ter so slasti kolera, kuga in mahanja zantevale lzieuuo število žrtev. Ker se je vrh tega izvažalo, da lega mesta sama po seoi za Eviopce ni zdrava, so si ti že pred si^ittjem začeli graditi svoja bivališča na hribcKih v mestni okolici. .Na ta način sta piionžno 2i>0 m višje od Batavije nastaii dve novi evropski mesti, ki so jih kolonisti krstili za Buiten-zorg, kar bi se reklo po naše > Izven skrDU, in Veltenvreden. po n*.še »Zadovoljen«. V teh dven mestecih in sosednih naseljih živijo skoraj vsi evropski piiseljenci iz Batavije. med katerimi so za Nizozemci po številu najinovnejsi Nemci, dočim so v Ba-taviji sami le še domačini ter priseljeni Japonci m Kitajci Japonci se vozijo tja le vsak dan v svoje pisarne in obrate. Prometne zveze Batavije in po njej ostalih predelov Jave so razmeroma dobre. Mestna, pristanišče Tandjoeng Priok je, odnosno je biio do sedanje vojne vs~ik dan polno prihajajočih ln odhajajočih ladij, ki so vezale Jave s sosednimi otok! in vsemi deli sveta. V notranjosti otoka vodi več železniških prog, v zadnjih desetletjih pa so zgradili tudi precej gosto mrežo avtomobilski cest. Železnice so dolge 9S00 km, za avtomobilski premet sposobne ceste pa 21 000 km. Domači prebivalci Jave pripadajo velikemu malajskemu plemenu in po njem mongolski rasi So rumenkasto rjave polti ln črnih las. Značilnosti mongolske rase so pri njih že zelo Izginile Javanci sami veljajo za najlepši malajski narod in oni njihov del ki prebiva na otoku Bali. slovi po svoji lepoti po vsem svetu. Po veri so večinoma mohamedanci! Križanka Vodoravno: 1. ljubljansko predmestje, 4. kraj pod Gorjanci, 8. grška boginja, 10. turSki plemič, 11. slovensko moško Ime, 12. uglajenost v družabnem občevanju, 13. češka pritrdilnica, 15. del kravjega telesa, 16. sop slame. 17. vzklik, 18. spajati, pritrjevati s posebno snovjo, 20. brez obleke, gol, 22. riba, 23. podoben, iste količine in late kakovosti, 25. del živalskega telesa, 26. deli človeškega telesa, 28. veznik, 29. stanovalec v borni leseni bajti, 31. nagačen, napitan, 33. z nitjo, dreto spojena, 34. pogovarjati se, izražati mnenje, 25. oblika pomožnega glagola. 36. del mesta, 37. odmev, 38. mesto v Franciji. Navpično: 1. ga nadzoruje ln vodi varuh, 2. evropska država, 3. čistim, siiazim, 4. pritok Donave, 5. gibati se, premikati se, 6. vas pod Krimom, 7. dnevnik, 9. kovina, 14. ptič mraka. 16 ugovarjati, zanikati. 19. španski spolnik, 21. srbski državnik v preteklem stoletju, 24. prebivalka slovenske pokrajine, 27. gospodar ladje, 29. švicarsko mesto, 30. žensko Ime, 32. varljivo dejanje, 34. ljubljanski odvetnik, pisec knjige, ki jo je izdala Vodnikova družba, 35. jeza, 37. oblika pomožnega glagola. Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: 1. kotaliti, 8. opelo, 9. ol. 10. ratovati, 12. Ita, 13. Egejf 14. cima. 15. osut, 18. risar. 20. la. 21. vino. 23. Salami-na, 26. trema, 27. čk 28 ino, 29. pet. 30. kanoniki. Navpično: 1. koridor. 2. opat, 3. tetanus, 4. alo, 5. lovec, 6. totem, 7. Ilija la, 11. Agit, 16. srarna, 17. tavam, 19. tavam, 20 lonček, 22. ni, 23. stik, 24. Leon, 25. akti. 29. Pi. Usmrtitev morilke lastnega otroka Iz Pariza poročajo o prvi usmrtitvi pred rednim sodiščem na smrt obsojene ženske v Franciji. Smrtna kazen je bila izvršena danes teden zgodaj zjutraj. Na smrt obsojena žena je ubila svojo 5 let staro hčerkico. Pred usmrtitvijo ji je bila izpolnjena želja, da je smela biti še pri maši. Odklonila je pa ponujeno ii čašo ruma in cigarete. Molče in brez odpora je stopila pred giljotino. Cez nekaj minut je krvnik sporočil državnemu tožilcu, da je pravici zadoščeno. Med napisane zakone tretje francoske republike spada, da se predsednik republike, ki mu predlože prošnjo za pondlosttev, posluži te pravice, če je obsojenka skesano priznala svoj zločin. Toda maršal Petain, ki smatra družino za najmočnejšo oporo naroda in države, je odklonil pom lost.tev te žene, ki se je spozabda tako daleč, da je ubila lastnega otroka. V Franciji usiur-čajo zločince na giljotini. Usmrtitve so že od francoske revolucije 1. 1789. v načelu javne. Da bi pa ne nastala iz tega ulična senzacija, usmrčajo zločince sicer na ulici, toda neposredno prel jetniSnico. Ulico za ta primer zapro tako, da ne more v njo nihče razen uradnih oseb. PREMERA Zakrknjen samec je star že Štirideset let. Tako dolgo si je ohranil zlato svobodo. Naenkrat pa začne letati za vsakim predpasnikom, da bi dohitel zamujeno. — Ženske bi lahko primerjali s pismi. — pravi, — mlado dekle, vaša hči, je kakor prav kar na pošto odneseno psmo. Vi, milostiva, ste pa kakor na pošto oddano pismo, ki je že prispelo tja, kamor je bilo namenjeno. Mati prikima, rekoč: — A vi, gospod, se mi zdite kakor poštno ležeče pismo, ki ne pride nihče ponj. naročnino! Ezio d Krrico [" JMej iz lepenke 36 J Bil je zanikrna, revna bajta sredi elegantnih palač tega okraja, mrka stavba, ki je kazala malone Žolski ali kaznilniški obraz. Razlago mu je kasneje podal Milton, ki je povprašal sosede. Hiša je bila star. razlaščen samostan; po naključju se je bila ohranila med no\imi zgradbami ter se na koncu svojih dogo livščin izpre-menila v .mebliran hotel*. Mrtvec je ležal še tam, kjer so ga bili našli, in nadzornik Gravenchon je hitro postregel komisarju s pojasnili. >Pomislite, kakšna reč ... prišli smo zaradi nabora rezervistov tretjega poziva . . . saj veste, da morajo vratarice vseh hiš izpolniti rožnati obrazec . . . in v tem, ko sem pregledoval listke, začujem vrišč. Neka ženska, ki stanuje pod streho in je bila orišla dol po premog . .. « »Treba je vedeti.« mu je segla vratarica v besedo. >da podstrešje ne spada k hotelu... ima namreč dragega lastnika . . in tako je zastran Kurjave ... « »Tak. dajte si že v glavo, da ne sme nihče ^ol'« Glas stražnika, ki je moral biti ves zmešan od mraza, se je tako rezko razlegel po rovu, ki je vodil v kleti, da je Richard nehote pogledal ▼ usto atran in skremžil obraz. »Kaj pa je?c »Ženska, ki je šla po premog, pravi, da mora v klet, pa najsi bi bilo treba stopiti čez mrliča. .. c »Bolnega sina imam. gospod komisrr... ali naj pogineva še midva, ker so tik pred vrati v klet ubili človeka... ta bi bila lepa... !« Ženska je bila vsa bleda v obraz in ustnice so ji drgetale od pritajene jeze. Na mladem, od revščine r lejanem licu ji je bila kakor v knjigi napisana žalostna zgodba bede in posurovelosti. V vežo, kjer sta se stekali dve različni stopnišči in kdo ve koliko hodnikov, skrivnostno izginjajočih v notranjščino tega človeškega mravljišča, je boboma udarjal veter in prinašal s seboj vrtince snega, ki so zasipali kote. Vratarica je imela moški obraz, ki so ga delali sivi, grivasto pristriženi lasje še bolj odločnega; razen nje je stal v ospredju visok, sumljivo eleganten moški s pikrim nasmeškom v kotičku ust. od katerih mu je visela cigareta; zahomotan starec ki je venomer pokašljeval in se, če si ga zapodil na eni strani, vnovič pojavljal z druge, ne da bi se naveliča! zavojev z gospodinjskimi potrebščinami, ki jih je imel polno naročje: zadaj v poltemi pa so mrgolele drus;e nedoločne postave, omotane s pahovkami in zavite v stare površnike, sence bivših ljudi, prikazni žensk in karikature slabo raščenih otrok, skratka, čuden in pošasten svet, ki je molče prisostvoval uradovanju policije. »Dajte ji deset frankov, naj gre in si kupi premoga, nam pa naj izgine izpod nog!« je ukazal komisar ter se obrnil proti kleti. Rad bi bil tudi ukazal, naj zaklenejo hišna vrata, a videl je, da ne morejo prebiti brez tiste trohice svetlobe, ki je skozi vhod prodirala v ta brlog. Bivši sobar markiza de Villerova je ležal vznak, s pritegnjenimi nogami in rokami skrčenimi okrog grla. Njegov tolsti, voščeni obraz, sredi katerega mu je pojacasto štrlel nos iz lepenke, je bil res strahoten na pogled. Nadzornik Gravenchon, ki je bil srečno iztaknil petrolejko, je prišel baš za časa, da je mogel Milton pogledati truplo, med tem ko je Richard s svojim obilnim telesom zapiral vso širino hodnika, čuteč za hrbtom tesnobno sopenje bedne množice, ki je počepala in se vzpenjala na prste, da bi kaj videla, nihče izmed nje pa se ni upal črhniti besedice. In ta mračni molk, ki je bil tako malo sodoben blebetavi naturi običajne pariške množice, se je zdel Ri-chardu nad vse značilen za okolje. >Mož je bil ubit na cesti ali pod vhodom, potem pa so prenesli njegovo truplo v ta rov, je nadaljeval nadzornik, ko je postavil svetilko na vlažni tlak. »Tud' vratarica je potrdila, da bi bili spričo prometa, k. zmerom vlada na stopnicah in v vezi. gotovo še ponoči odkrili truplo, ko bi ga tisti, kdor ga je ubil, ne bil zavlekel v ta brlog. Da ni bilo ženske, ki je šla po premog ... « »Ran ni opaziti,« je tisti mah zamrmral doktor Milton, a tu je nemogoče priti do zaključka... treba je spraviti truplo drugam . .. < »Je kje kak redar?« se je Richard obrnil k nadzorniku. »Dva stražita pred vrati. Sicer sem pa že telefoniral ___« »Pokličite za zdaj ta dva!« To rekši se je sklonil ter snel z mrliča Iepenkasti nos in še nekaj drugega, česar pa Milton ni mogel razločiti, ker je bila komisarjeva kretnja prehitra. Nato je dal prenesti truplo v vratarsko ložo. Možača s ščetkastimi lasmi je med zobmi nekaj pozabavljala, množica se je razkropila pod pritiskom nadzornika Gravenchona, ki se je radodarno zatekal k tihemu, a izdatnemu sredstvu brcanja v goleni, in nazadnje si je Milton lahko ogledal umor-jenca v bolje osvetljenem in bolje zakurjenem okolju. »Ali veste, kje je stanoval?« »V mebliranem hotelu Oglasite se pri lastnici, ki ima ključe ... « Komisar se je vzpel na vrh ter odrinil steklena vrata, na katerih je bil napis »Hotel Neuillv«. Se-pasta sobarica mu je odklenila sobo številka sedemnajst. »Gospa je šla nakupovat... doma smo samo jaa pa hlapci... « »Kdaj ste zadnjič videli *Iassona?c »Včeraj zjutraj, kajti popoldne sem imela prosto in sem se vrnila šele ob devetih zvečer... Treba bi bilo vprašati Emo...« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v LJubljani