r li / T V 9&UV* ' vw. Sit tatrvA o iiiiRijt«^ % IfMU« V HdM |U» 4C/. m«SJ«3 «2?«/ Izhafa vsak dan, tudi ob oedeUah In praznikih, ob 5 zjutraj. Urcdnlltvo: Ulica Sv. Frančiška Astftkega it 30, L tudstr. - Vsi dopisi naj m pobijajo uredništvu IlaU. Nefrankirana pisna se nc sprejemajo (n rokopisi ae ne vračajo. Izdajatelj la odgovorni urednik Štefan Oodtaa. Lastnik konsord) lif i .Edinost-. — Tlak tiskarne .EdlnosM \ vpisane zadruge z oirejenfn pwBf v Trstu, ulica Sv. FranCUki Asl&ega Žt. 20. Telefon uredništva la uprave Stev. 11-67. Naročal na anala: Za celo leto...... . K 3120 Za aol leta.................1560 X* tri mesece............... , 7 80 aa nedeljako Izdaja za eda tala ••«••• 6*20 za pol leta....................., Posamezne itevllke .Edinosti' se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo oz milimetre v širokostl, ene kolone-Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanic«, oglasi denarnih za« vodov..........-r ... . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. 2,— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se poSiljaJo upravi UsUl Plačuje se izključno la upravi .Edinosti* — Plača fn toži se v Trstu. Uprava in Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikaga it SO. — Poitnohranllnlčni račun it. '41.652. Zvezna armaina porotno. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 26. (Kot.) Uradno se razglasa: 26. inajnika 1917. Vzhodno in jugovzhodno boliš če. — Nič važnega. Italijansko bojišče. — Velika bitka na jugozapadu se nadaljuje. Ako se >e srditost bojev djie 23. in 24. inajnika splo'i še zamogla povečati, se ie zgodilo to včeraj. Nikdar v ravnokar preteklih dveh bojnih letih ni imela junaška soška armada premagati večjih napcrov sovražnika, kakor v teh dneh. Bojišča so bila tudi včeraj zopet: ozemlje pri Plaveh, višina pri Vodicah. Sv. Gora in gričevje pri Gorici. Sovražnik se je povsod navalil na naše črte, mestoma dva- do trikrat, toda njegove napadne kolone so se vedno znova razbile ob naši junaški obrambi. Gigantski sunek mas je bil naperjen zopet proti našim postojankam na kraški planoti. Kar so morali izvršiti branitelji v tem boju v obrambi in protinapadih, v žilavem vztrajanju med najhujšim topovskim ognjem in v borbi moža proti možu. spada v zgodovino. Jasneje kakor vse -drugo govori u peh. Čeprav na skrajnem jugu fronte boj za ozke odseke še ni končan — vendar je j d;ieva že odločila nam v prid. Sovi 'ni na\al se je razbil na vsej črti kr-w»o in brez uspeha. Sovražnik n! svoje-:n \ CMif. da oi prebil naše črte, petnajsti dun »tiike r;tii za korak bližje, kakor prvi da . - Na Koroškem in Tirolskem neiz-prem^njeno. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. OLIN. 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 2i;. mniuika !f>17. Zipaino bojišče. — Armada t ieviča Ruprehta: Boji pri Loosu so kc-nčali s popolnim izgonom sovražnika iz jarkov; privedeni so bili ujetniki in strojnice, l opovski ogenj je bil, kakor prejsnfe dni, ;ia obeh bregovih Scarpe ži-vahen. — Armada nemškega cesarjeviča: Na Chemin des Dames smo južno Farg.»iy z majhnimi lastnimi izgubami izvršili na-Ki je znatno izboljšal naše postojanke. V - lem valu m* iz Sleziicev, Meklen-hii zzn -v. Šiezvik - Holštajncev in Han seri q\ obstoječe napadne čete podrle nasprotnika. ujele 14 oficirjev in 530 mož in uplenile 15 strojnic in mnogo orodja. V esvojeiih črtali ie bil francoski protinapad gladko odbit. V zrpadnem delu Sam panje so fciii po srditi topovski pripravi, ki se je razvila popoline do bobnajočega ognja, izvršeni močni napadi proti našim višinskim postojankam južno in jugovzhodno Nauroy in sicer v širini 4 kilometrov. Francozi so bili vržen! oo boju iz bHžine. nakar ^ bile vpadne točke očiščene s protinapadom Po \i jalov ljenju prvega navaja »e izvršil sovražnik dva nadaljna napada. u\ sta se istotaKo izjalovila. — Armada vojvode Albrehta: Nič novega. — Na oSrašnem poizvedovanju ie eno naših zraenth brodovi j fibmet2lo z bombami Do-vsr in tolkestone. Tudi poleti nad celino so imeli dobre uspehe. V številnih zračnih hoMn »e izgubil sovražnik včeraj 20 letal, eno ni ialjno vsied obrambnega ognja. Po- ;n:U Allirerocder je sestrelil svojega 19. tu 20. nasprotnika. vzhodno bojišče. — Med Dvino in Bere z ino kakor tudi na progi Zločov— Tarmpol do Karpatov in v mejnem go-ro\ ju Mcldave je bilo vsled ja>nega razgleda topovsko delovanje živahneje kakor sicer. Macedonska fronta. — Nobenih bistvenih dogodkov. Prvi iieneialni hvartirmolsteri nI. Ludendorff. BEROLIN, 26. (Kor.) Veliki slavni stan. 26. majnika 1 •> 17. zvečer. Na zapadu in vzhodu bojno delovanje v običajnih mejah. BOLGARSKO. SOFIJA, 25. I Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Od Ohridskega iezera do Buikova pičel topovski ogenj, ki je bii v kolenu Ceme. na Dobrem polju in južno Hume živahnejši. Ob dolnji Struni, snel Butkovskim in Tahinskim jezerom precei hud ti>po\-ski ogenj, ki je postajal od časa do časa vedno srdhe.tši. — Romunska fronta: Pri Tulceji streljanje pnšk. TURSKO. CARIGRAB. 15. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Sinajska fronta: One 24. t m. je sr-'iti sovražni topovski ogenj nekoliko ponehal. Naša artiljerija je krepko odgovarjala na streljanje. Naša letalca poročnik Falke in Felmi sta se pri Btr SaJ-mare <50 km vzhodno Gaze) spustila na tla in razrušila \ odo v od, brzojavne napeljave in droge vojaške naprave. Hrabra letalca sta se vrnila nepoškodovana. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov. SOVRAŽNA URADNA POROĆILA. Italijansko poročilo. 25. majnika 1917. — Na italijanski fronti od morja do Plav se bitka trdfivratno nadaljuje. Potem ko so premagale težavne ovire opasnega ozemlja in osvojile korak za korakom obsežno omrežje sovražnih utrdb, ki so jih branite številne hi v boju ojekleneie Čet«, so dosegle naše neumorne Čete včera| nove sijajne aspehe. Število dne 23. in 24. t. m. preštetih ujetnikov znaša 10.245 mož, med nJim! 316 oficirjev. Plen je še znatno naTastel. V odseku med morjem in cesto Jamlje—Brestovica ste toskansk! bragadl (peSpoBca št. 77 m 78 iz Arezza in pešpolka 223 in 226) in ber-saljerji (pešpolk 7 in 11), s pomočjo par poljskih baterij, ki so hrabro prodirale za pehoto, potisnili sovražnika do črte Ti-mava — točka 31 jugovzhodno Jamelj. Severno j&melj smo z vztrajnimi napadi, pri katerili se ie i*>sebno odlikovala brigada iz Mantove (pešpolka št. 113 in 114), zavz-eli utrjeni točki 253 in 247 in se pomaknili do prvih hiš v Vršiču. Srditi sovražni protinapadi od Kostanjevice do Vipavske doline so poizkušali izenačiti nas pritisk v južnem odseku Krasa, a so se vsi izjalovili ob solidnem odporu naših čet. posebno brigade iz Barlette. Vzhodno Gorice smo odbili trdovratne sunke sovražnika na točko 174 severno Tivolija In proti Grčini. Osvojili smo nove postojanke na višini Sv. Maiita. V okolišu Kuka do Vodic je sovražnik pomnožil svoje napore proti našim osvojenim postojankam. Na vsej fronti hrabrega 11. armad nega zbora in posebno na oni 53. divizije so bile konstatirane izgube sovražnika v zadnjih dneh. Se včeraj so poizkušali močni oddelki nenaden napati na našo črto vzhodno višine 652 (Vodice); napravili smo protinapad in jih pognali v beg. Naši oddelki so sledili sovražniku do njegovih jarkov, jih zavzeli in napravili številna ujetnike. Vzhodno Plav srno razširili zasedenje višine 36.x Boj v zraku je bil živahen. Brodovja naših letalskih aparatov so z uspehom metala, bombe na kolodvor v Sv. Luciji in v zaH^&i sovražnika na Krasu. Tr: sovražna Ic^giž so bila sestreljena. MILAN, 26. (Kun) Gia*^M»Carriere della Sera« je načelnik trao^MMega generalnega štaba, general Fooidliso-stvoval italijinski ofenzivi, a se ^Tže vrnil v Rusko poročilo 25. inajnika 1917. — Zapadna, romunska in kavkašKa ironta: Običajno streljan}?. — Letalstvo: Neki sovražen letalec je metal bombe na Šlok, zapadno Rige. Dne 23. t. m. se je vršil jugozapadno Haliča boj med sovražnim albatrosom in stotnikom Modračem, tekom katerega je bil sovražni aparat sestreljen in je padel za sovražno postojanko. DOGODKI NA MORJU. BLROLIN, 26. (Kor.) Wolrfov urad poroča: V Atlantskem morju. Kanalu in v Severnem morju je bilo potopljenih nopet 19.0(M) ton. Med potopljenimi ladjami se nahajajo: en parnik s premogom iz Anglije, ena jadrnica z železno rudo in ena jadrnica s kavo za Francijo. BEROL1N. 26. (Kor.) VVotffov urad poroča: Naši p od vodnik i so na severnem pomorskem bojišču potopili nadaljnih 70.000 ton. Dne 2b. t. m. je eden naših podvodiikov potopil v Atlantskem morju 6300 ton veliko angleško pomožno kri-žarko »H:lary«. Ruska letalska postaja Lebara Je bila dne 21. t. m. zgoktj zjutraj izdatno obmetana z bombami. Močno streljajoče sovražne obrambne baterije so bile z bombami prisiljene k molku. Nač. adm. štaba mornarice. Francoska zbornica. Razprave o podvod- niški aevarnosti. PARIZ. 15. (Kor.) V zbornici ie razpravljal rosi. Cels o vedno naraščajoči poavoduiški nevarnosti. Izgube so vedno naraščale in dosegle v prvih štirih mesecih I. 1917 število 2,400.000 ton. kar odgovarja stanju tranco>ke.ga brodovja pred vc jno. Aliiranci potrebujejo nevtralno tonažo za vojno industrijo in preskrbovali je svojega prebivalstva, a jc nimajo več. V svriio debate o obrambnih sredstvih je zahteval Cels tajno seio. Predlog je bil sprejet, nakar je bila seja odgodena in otvorjena lajna ?-eja. Ko se je pričela zopet ia\ na »tja. ie podal admiral Lacaze izjavo n rezultatih podvodniške vojne, pri čemer je rekel: Naši sovražniki zalriujejo, da bodo Anglijo in Francijo prisilili, da kapitulirate na .milost in nemilost. Izjavljam in ponavljam z Lloyd Oeorgeom in lordom Milncrjcm, da nas pod vodniška nevarnost ne bo prisila h temu. NOVA RUSIJA. Kereaskij na fronti. AMSTERDAM. 25. (Kor.) Glasom »Morning Post« je vzel minister Keren-skij s seboj na ir^nto i)osebno stroge disciplinarne predpise, ki j>a izključujejo smrMo kazen. Skupščina vojaških delegatov. ROTTERDAM, 25. (Kor.) »AHgemeen Handclsblad« poroča iz Fetrograida: Skupščina vojaških delegatov se je posvetovala o vprašanju ustanovitve narodnih legij in sprejela sledečo resolucijo: »Načelno je sicer res, da imajo narodi pravico, da sami odločujejo o svoji usodi, toda v sedanjem trenotku bi tvorila po- stavitev takli legi} nevarnost za enotnost armade. Prati sestavitvi prostovoljskih legij ni zđđr2ka.c Ram ves« iz Rusije. ROTTERDAM, 25. (Kor.) »Daily MaiU poroča iz Petrograda: Svet kmečkih delegatov je »klonil podpirati vlado. Kmetje smatrajo socijalistfčne ministre za svoje zastopnike. — Dalje poroča isti list, da je izdal vojni minister Kerenskii v svrho vzpostavitve discipline v armadi posebne manifeste. Na cariste se bo strogo pazilo in bodo smeii na »?*>nto le z dovoljenjem vojaških odsekov. AVSTRIJSKI DRŽAVNI DOLG. DUNAJ, 26. (Kor.) Z dne 31. decembra 1916 končanim prv^m polletjem 1916/17, izkazuje stanje avstrijskega državnega dolga sledeče številke: Skupna sveta 44.226,919.544 K. Državni dolg pred I. 1867 kron 5.069^413.969. po I. 1867 kron 39.137?505.575, med temi konsolidiran! državni dolg kron 7.242.811.740, viseči državni dolg kron 31.894.693.834. Viseči državni dolg vsebuje med drugim sledeče postavke: Posojila proti zadolžnicam pri avstrijsko - ogrski batfki. . 4.632,263.016 K Kontokorentni preduimi . 3.293,845.496 K Prvo vojno posojilo Drugo vojno posojilo Tretje volno posojik> Četrto vojno posojilo Peto vojno posojilo Lombardna posojila Zakladne menice . Solo-menice . . . Državne zakladnice 2.179,752.200 K 2.688,321.800 K 4.203.061.000 K 4.520,292.000 K 4.464,610.000 K 1.782,000.000 K 1.939,915.504 K 1.780,800.000 K ' 343.720.000 K Obresti za dolg za celo leto so proraču-njenc na 1.763,231.684 K. Junaška smrt sina grofa Sylve Tarouca. DUNAJ, 26. (Kor.) Na soški fronti je padel junaške smrti najstarejši sin novo imenovanega, podpredsednika gosposke zbornice, grofa Sylve Tarouca* grof Josip Sylva Tarouca. Oiicijozna zavrnitev napadov »Deutsche TageSzeituns« proti grofu Czerninu. BEROUN. 25. f\nr.) *Norddeutschc Allgemeine Zeitum^ piše: »Deutsche Tagcszeitung« je v včerajšnji večerni izdaji zopet napadla grofa Czernina, kar moramo odločno zavračati. Kot podlaga za napade so služila lrstfu poročila o dozdevnih pogajanjih in razgovorih povodom zadnje navzočnosti grofa Czernina v glavnem stanu. Pooblaščeni smo izjavili, tfa so poročila, ki izhajajo po zatrjevanju »Deutsche Tageszeitung« iz dobro poučene in upoštevanja vredne strani, popolnoma izmišljena. S takimi izmišljotinami se zamore le kaliti zvezno prijateljsko razmerje z Avstrijo. Proti nadaljevanju te ne-va-ne gonje moramo radi 'kar najodloč-nefe protestirati. V pomoč državnemu uradništvu. DUNAJ, 26. (Kor.) »Korrespondenz Wilhelm« javlja: Danes dopoldne so ministrski predsednik, finančni minister in mi-nister notranjih stvari sprejeli odposlanstvo vscvkupnth društev avstrijskih uradnikov. voditelj odposlanstva^ profesor dr. Wo!kan„ je ob rzročitvi spomernce očrta! položaj državnega urad niš tva. ki je zaradi vojne po pre6labi prehrani in zadolžitvi zašlo v obupen položaj. V časopisju objavljena vladna akcija se mora označiti za absolutno nezadostno m vse-vkupno državno uradništvo pričaku>e. da bodo pristo#ia mesta v polni meri upoštevala v spomenici izražen© Želje: mn-odstotni j >o više k vsevkupnih prejemkov, draginjsko doklado, všteiav vsevkupnih prejemkov v pokojnino, dvojno vštetev vojnih let v napredovanfcki čas in v pokojnino. Ministrski predsednik in finančni minister sta priznala stisko državnega u radništva, sta se spominjala v toplih besedah službene požrtvovalnosti državnega uroJiništva tekom vojne, aB obenem -ta obžalovala, da državni finančni položaj zabranjuje-, da bi se moglo izraženim želi hi n ugoditi preko že objavljenega (okvira. Po vladi sklenjeni dodatek k dra-ginjski dokiadi se prve dni junija izplača v celoti. V nato sledeči razpravi ^ta dala ministra razumeti, tu bi se oziralo na morebitno voslabSanje položaja državnih uradnikov, ki pa pač ne pride. Glede upokojenih uradnikov ter uradniških vdov in sirot se prihodnje dni izvede podobna uredba. Minister baron 41andel je obljubil posel-:ie podelitve živil in drugih potrebščin. Nasvet dr. WoJkana, da bi vlada novci'stanovi jeni stalni delovni odsek državnega uradništva priznala kot oficijelno zastopstvo državnega uradništva in stopila v stalen stik ž njim, so vsi trije ministri prijazno sprejeli in zagotovili stalne stike vlade z državnim uradništvom. Stockholmska sociJaUstfčaa konferenca. STOCKHOLM, 25. (Kor.) Avstrijski državni poslanec dr. Viktor Adler je prispel semkaj. DUNAJ. 2t>. (Kor.) Kakor poroča »Vor-vvarts., je italijanska vlada odrekla socijalistom potne liste za potovanj v Stockholm. Naložitev vojne kontribuclie Belgiji. BRUSELJ, 25. (Kor.) Gcsneralni guverner je izdal naredbo, ki nalaga belgijskemu prebivalstvu mesečno kontribucijo v znesku 60 milijonov frankov. Odgodltev angleškega parlamenta. LONDON, 25. (Kor.) Parlament je bil odgoden do 5. junija. Odhod prvega ameriškega oddelka na bo$šče. LONDON, 26. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Poročevalec v francoskem glavnem stanu poff>ča, da ie prvi ameriški oddelek. ki se udeleži vojne, že odpotoval. Gre za avtomobiski prevozni oddelek. „Dstavouerci" — priprema pri vozu nemgkctf radikalizma! Kakor znano, je rfaša gosposka zbornica razdeljena v tri skupine: desno, levo, in srednjo. V prvi so konservativni člani zbornice, ki so po svojem programu bolj na strani nenemških narodov; v drugi so somišljeniki in sotrudniki nemških strank poslanske zbornice; oni v tretji pa plavajo nekako po sredi med imenovanima skupinama. Naj obrnemo danes jx>zornost onim na levi, ki si ohranjajo še danes nekdanje staro ime »ustavovcrcev«, to jc: zaščitnikov ustave! Nekdaj si je res nemški liberalizem nadeval to ime, češ, da so edino Nemci v tej državi, ki branijo ustavo in državne konstitucijonelne zakone. To seveda ni bilo res, kakor tudi danes ne odgovarja resnici, če trdijo Nemci, da stavljalo svoje zahteve v imenu države, češ, da je hegemonija, nadvladje Nemcev — državna potreba! Ti >:ustav»verci« iz avstrijske gosposke zbornice so se sestali nekega dne na razgovor, ali njihov stari program še odgovarja razmeram in zahtevam dana^n^eera časa. Prišli so — kakor so sporočili v javnost — do zaključka, da je stari program ustavoverne stranke še vedtno dober in veljaven in da ne potrebuje nikake revizije. Zadovoljni so torej sami s seboj! Bodi jim! Vsakdo ima pravico do takega samozadovoljstva. Naj iinado to zavest, čeprav ni nimalo opravičena, čeprav po-menja enostavno preziranje taktičnega stanja in vsega razvoja stvari v državi, čeprav je v nasprotstvu z vsemi velikimi nauki, ki jih je prinesla sedanja vojna, čeprav ves potek njihove lastne razprave — glasom njihovega lastnega sporočila — govori proti tej samozadovoljnosti, proti dobroti in veljavnosti njihovega programa, čeprav so njihova lastna izvajanja glasne priče proti tistim nemškim zahtevam, ki jih hočejo braniti in zastopati tudi odslej. Naglašali so na svojih razgovorih, da vrhno načelo njihove stranke je: ohranitev in utrditev enotnosti države, ki da je predčrtana po zgodovinskem delu velikih monarhov in po potrebah modernega državnega razvoja, in ki naj jo zato goji »strumna, stroga, po državnem duhu prežeta državna uprava!« Istotako vrednost da polaga stranka v to, da se ohranijo ustavne naprave, da bo prebivalstvo sodelovalo na uveljavljenju državne volje in da bo vršilo potrebno kontrolo nad upravo! Zatr>(!!) smatrajo formelno uvedbo nemškega posredovalnega in notranjega uradnega jezika kot naj-nujnejo potrebo, kar pa da ne pomenja kake narodne prednosti Nemcev, marveč da spada med eminentne državne potrebe. Kako kričeče protislovje je tu med eno tiditvijo in drugo, kako eno naglašanje naravnost izključuje drugo — to hočemo predočiti v naslednjih izvajanjih: Trdijo, da njihovo glavno, vrlino načelo je:, ohranitev in utrditev državne enotnosti. Nedavno pa so poslali v sedanji avstrijski kabinet dvoje svojih najodličnejih somišljenikov: dra. Baerneitherja in dra. Urbana. In ra dva moža sta vstopila v ministrstvo v pričakovanju, da se vlaxfla — v uresničenje nemških zahtev — izogne parlamenta, torej izogne ustavnih naprav! Kako se strima 10: ustavoverna stranka v gosposki zbornici trdi. da jej je ohranitev ustavnih naprav vrlino načelo, nie zastopnika na vladi pa sta zahtevala, naj gre vlada mimo in preko parlamenta, mimo ustavnih napr&v, ko se bodo reševala najvažnejša in najdclikatneja državna vprašanja! Se več. še huje. še bolj kričeče se je zgodilo: v trenotku, ko sta se prepričala, da se je vlada premislila in da se pri reševanju onih političnih vprašanj noče izogniti ustavnih naprav, da hoče ob sodelovanju parlamenta reševati ta vprašanja, sta prliavila svoj izstop Iz vlade!! Mari ni bila njiju demisija v takem trenotku, po takem izpoznanju in iz takih razlogov očitna demonstracija proti pravicam parlamenta, proti ustavnim napravam?! In gospodje imalo še drzno čelo za trditev, da je ohranitev in utrditev ustavnih naprav njihovo vrhno načelo!! Pojmo dalje! Nemši nacijonafizcm je zahteval v svojih »predpogojih« tudi od-cepUenje Galicije in njegova dva imenovana zastopnika sta vstopila v kabinet z stavljala ves svoj vpliv za uresničenje te nemške zahteve!! Zahteve torej, ki gre za ra^cepljenjem in oslabljenjetn države in ki je eno5ta\-ni> nezdružljiva z načelt ;n državne enotnosti! Kaj dobro pripominjajo k temu v praški »Union« od »posebne« (torej posebno veljavne strani): »V poročilu o debati ni niti besede o tem, da bi bila stranka svoji!":! članoma, ki sta sedaj še ministra. vs:tj naknadno dala ukor, ker se nista držaia vrhnih načel stranke, ali da bi ju biia posvarila, naj se v bodoče ne udeležujeta na takih poizkusih! Kako more ustavoverna stranka gosposke zbornice trditi, Ja so izkustva te vojne dokazala vso nujnost potrebe državnega jezika?! Med brezštevilnimi in velikimi izkustvi te vojne ni niti enega, ki bi govoril za tako potrebo! Obžalovati je, da ni ustavoverna stranka crpila boljših izkustev iz te vojne. Izkustva iz najnovejega časa bi jo morala poučiti, da se ne sme kak »star program < kar slepo prilagodjati najnovejemu nen:-ško-radikalnemu. vse prej nego ustavo-vernemu programu! Dobro bi bilo vendar, če bi bila ustavoverna stranka svoj s t: i r i program — nekoliko revidirala!« Opravičen apel, ki pa naleta na giuh:i ušesa pri ljudeh, ki jim je v resnici vrh«; > načelo: V etat e'est moi! Država — sem jaz!! To načelo izvajajo od nekdaj, to je njihov resnični program, a kar govore lepega o svoji vnemi za enotnost države. v.:\ neizogibne č'ržavne potrebe, jc vse hlim-ba, je vse kulisa, ki naj prikriva resnico! Naravno torej, da ne vidijo in ne čutijo potrebe po reviziji svojega programa, J so nedostopni za glasove realnosti, za gk; sove narodov, ki zahtevajo svoje pra (j. in nedostopni za vsa izkustva in poul j velikih časov, za glas resnice, da resnična, najnujneja, najneizogibneja državna potreba jc — narodni mir v državi, ki ga pa ir.ore dati Ie sporazum med narodi na podlagi enake d'olžnosti in enake pravice, ki ga more dati le zad-ovoljstvo vseh narodov! Za to državno potrebo nimajo ne smisla, ne srca oni od \Volta pa do — ustavovercev v gosposki zbornici, ki niso nič drugega, nego priprema pri vozu nemškega radikalizma. Razne paišSIlne vesti. Notranja politična kriza. Nemški poslanec Lodgmann je na sestanku volksrata v Pragi govoril o »duševni razdvojenosti . v kateri da se nahaja sedaj nemški narod v Avstriji, ker mora v isti hip, ko se navdušeno bori za državo, postavljati tudi po robu. Mi smo mu odgovorili na kratko, da se v taki koliziji čutstvovanja do države in do sebe nahajajo tudi nenemški narod,! a to po krivdi pretiranih zahtev nemškega nacijonalizma, ter da tako razpoloženje pri Slovanih ni za državo nič manje zlo, nego pri Nemcih. Sedaj pa doznajemo, da je poslanec Lodgmann na rečeneni sestanku ojstro nastopil f>roti tem pretira-nostim. V svojem odjrovoru na izvajanja nekega drugega nemškega poslanca, češ. naj se Nemci ne udeleže razprav v zbornici, ako bi prišli tudi Klofač in drugi poslanci, ki so bili obsojeni radi veleizUaje, jc Lodgmann odgovoril: »Ugotavljam, da moremo to državo vzdrževati le tedaj, če se posreči, da se tudi druge narodnosti postavijo na podlago države. M i s a m i n e more m o v z d r ž e v a 11 države, ko ne nahajamo podpore ne pri vladi, ne pri drugih narodnostih. Moramo dobiti poguma, da pojdemo preko poti naše dosedanje politike. Moramo ustvariti najprej duševne predpogoje, ki so potrebni za naše zahteve. In ko smo si sedaj na jasnem, da po stari poti ne moremo doseči svojih zahtev, moramo prcJ vsem stopiti na tla parlamenta in zagoto-. viti delazmožnost državnega zbora. ~ (Klici: Brez Klofaea.!) Z ali brez Kloiaea! Danes ne morete tirati politike, ki bo odvisna od osebnosti. Ne gre za to, ah ima ta ali oni tudi besedo. Ce ste danes na stališču, da ta ali oni poslance nc sme dobiti besede, potem morate izjaviti: nocs-mo imeti parlamenta! Ce imate poguma in moči za to — potem prosim! Ah, spoda moja, izbirati ne morete danes tistih, ki sede na nasprotni strani parlamenta!« Tudi ta epizoda na volksrata je simptomatična in za raz-položenje v krogih nemškega cijonatona - značilna pa tudi za njih namere elede parlamenta m za njih »navdu-S za državo! Na adreso Poljakov — ker napovedujejo opozicijo — piše »Rundschau : zelo ojstre besede: Gospodje so razvajeni, ker so bili doslej milienci vseh avstrijskih vlad. Vedno so bili lojalni in državi zvesti, dokler jc šlo vse po njihovi volji. Z vsako vlado so bih v najboljem razmeriu in se jim je dobro godilo pri tenu V Galiciji so mogli gospodariti, kakor se jiin ie zljubljalo, in pri tem so b.h naj zanosi j i vW napadalna četa vlade. Seda pa se k uja jo, ker se kaki njih zahtevi ni takoj ustreglo. Naravnost treba povedati, da sedaj ni čas za tako politiko izsiljevanja. Ni jim v prvi vrsti do ^cepljenja Galiciic. marveč za vprašanje odškodnine za materije!ne vojne Izgube. To pa ni ti-la-sestanku značilna na- izrecno nalogo in namenom, da bosta za- stvar poljskega kluba, marveč državna Stran II. EDINOST" šiev. 146. V Trstu, Tdne 27. maja IS17- stvar, ki zadevlic vse narode. Ako bi sepravf malopridni Stiirgkhov tovariš in denar, ki se ima razdelit', da! le poljske-' mu klubu na razpolago. bi bila to največja krivica in neprevidnost. ki bi se hudo maščevala- Nad v ladja, pre^pravice in privilegiji se morajo enkrat nehati! 1o moTa izpoznari tudi potiski klub! Gorjć politični stranki, ki ne razume znamenj časa!« Ne posnemljemo te^ra ojstrega ukora morda i7 kakega nasproistva proti poljskemu pravcati njegov pomagač pri zatiranju pravice, pač »poklican« v neko drugo hišo, ne pa v gosposko zbornico. Kar se je skozi tri leta storilo odurne krivice na polju pravosodja — In tega ie, da se dela sivo pred očmi — dovaja do gospoda pl. Hochenhurgeria kot zadnjega vira. In on, ki je ves čas svojega ministrovanja pod-kopaval neodvisnost pravosodstva, je po- plcmenu. Bog ne dai! Saj so nam krvni klican v gosposko zbornico! Ponovno smo sorodniki! Želeji bi pa, da prrie poljski klub do izpoznanja, koliko je grešil tekom ča-ov s tem, da je na zasledovanju svojih c; šev — tako tudi ob vprašanju odceplje-r.ja Galicije — hodi! svojo pot, ne vpraša-joč, ali ne gazi morda interesov svojih krvnih bratov?!! Da ni bilo tako, bi bilo da-»e> gotovo vse drugače v naši Avstriji. Kl°tačeva zadeva. V zadnji konferenci eln&ov parlamentarnih strank je podpredsednik Pernerstorfer interpeliraJ ministrskega predsednika, kako stališče zavzema napram Klotačevi zadevi. Poslanec KlcfaČ se nahaja že skoraj tri leta v zaporu, ne da bi b:la proti nJemu vložena obtožba. Ministrski predsednik grof Clarn-Martlnic je odgovoril, da bo v tej stvari mogel podati izjavo, ko bo imel priliko, da i i oiiči ' "^L'žbo, ki jo je pričakovati v kratkem. V čeških poslanskih krogih se govori. da bo obtožba proti poslancu Klofaču iz gotovi je na 2b. t. m. O zborničnem predsedništvu poslanca dr. Gresta piše .»Arbeiter Zeitung«: Na posvetovanju načelnikov strank je bil tudi več/Te-- govor o imenovanju poslanca dr. Grossa kot kan:iJara za zbornično predse r- šrvo. pri čeme; se je pokazalo, da raz. i nationaiverba?idovcev in krščanskih s »cija'cev nobena stranka ali skupina ne od n ava te kandidature. Poljski klub je svojim članom že prepustil svo-1 Jo 7a glasovanje, toda te svobode pač ne ; rabi noben član v tc, da bi glasoval zn tjros-sa. Ce je menil neki poslanec (soc. dem. Pernerstorfer!), da bi bil »javen škandal , če bi dr. Gross dobil manj glasov, kot pa P i bilo oddanih praznih glasovnic. je .sandal pač v tem, da postavlja Nationaiverband kandidata, ki ne ugaja nikomur. Da ima nemški Nationaiverband pravico, da se iz njega izvoli predse uik, seveda ne dvomi nihče; v splošnem je pra\ ilno tudi načelo, da je izbira d pl. Hochenburger, ta svetovali Clam-Martiničevi vladi, naj se loči od Stiirgkhove dedščine in naj se ne da zaplesti v njeno krivičnost. Hochen-burgerjev poklic pa paže solidarnost, ki bi znala postati usodna grofu Clam - Marti-nicu.« »Jll'l' Grn-Metodotii! Sol v Ljubljani. Iz dosedanjih poročil — toliko naših, kolikor ljubljanskih listov7 — so doznali naši čitatelji, da je to podjetje, ki se je mnogokomu zdelo prerizkantno, ker spojeno s prevelikimi težavami — uspek) popolnoma v vsakem pegiedu. Pred vsem moralično, za kar je šlo v prvi vrsti, potem pa tudi gmotno, ker znaša čisti dobiček obeh prireditev preko 2000 K. Otroci so se odpeljali iz Trsta ob 9'20 predpoldne in so dospeli v Ljubljano ob iVz popoldne. Na kolodvoru jih je pričakoval glavni odbor družbe sv. Cirila in Metoda, ki je spremil otroke v mestno jubilejno ubožnico, kjer so jih pričakovale ljubljanske dame — na čelu jim gospa županja Franja Tavčarjeva. Tu so bili otroci pogoščeni na vrtu. Nato so se podali po mestu, a ob 8 uri zvečer je bila pripravljena večerja v »Domovini«. Po večerji so odšli zopet v jubilejno ubožnico, kjer jim ie bilo prireje'no prenočišče. Naslednji dan je bil posvečen delu v gledališču. Zvečer je bila prva predstava ob razprodanem gledališču: Med udeleženci so bili: deželni predsednik grof Attems z roJ'bino, oficijelni zastopniki deželnega odbora, mestne občine, raznih korporacij, ;jotem več duhovnikov, posebno mnogo učiteljeva, beguncev itd. Predstava je uspela nad vse pričakovanje. Videli smo jih že večkrat v Trstu, ali s takim razumevanjem niso igrali še nikdar! Splošno sodba je bila, da bolj dovršene predstave od strani otrok ni možno podati. Občfhstvo je spremljalo potek predstave ne le z največjo paznostjo — s "emer je pokazalo svoje razumevanje — ampak tudi s pravim prisrčnim navdušenjem. ki se je posebno pokazalo na koncu predstave, ko je obsipalo otroke s cvetlicami in jih ponovno zvalo pred zastor. V torek zvečer je bila druga predstava. Da-si je bila ta napovedana šele v ponedeljek popoldne, je bilo gledališče takoj razprodano. V torek zjutraj, ko so odprli blagajno, je stalo občinstvo v dolgi vrsti pred vhodom v gledališče. Otroci so porabili torek, da so si ogledali zanimivosti po Ljubljani. Pred vsem ljubljanski grad, javne spomenike, ljudsko šolo in popoldne deželni muzej. Naši mal-jki so si s svojim prijaznim, vljudnim vedenjem osvojili srca Ljubljančanov tako, da so jim iz hiš donašali na ulico slaščice. Popoldne ob 2 je priredilo ravnateljstvo Kino-central v dež. gledališču posebno predstavo za naše otroke. Predstavljali so se razni patrijotični in vojni prizori, pokrajinske slike in nekaj smešnic, kar so otroci sprejeli z velikanskim veseljem. Po predstavi je bil za otroke serviran čaj v buffetu v mali dvorani deželnega gledališča. Pri tej priliki je prejel vsak otrok razne spominske predmete, kakor: Mago-ličevo zbirko slik »Lepa naša domovina«, 35 raznih razglednic, spis Ljubljane, brošuro Deželni grb in slovenska trobojni-ca« in lepo sliko Ljubljane v okviru. Potem so dobili še vsak po en velik zavoj ri hnmbnnnv. Za vse to gre zahvala ravnatelju Kino-central a, g. Stefetu. sv vršila predstava v še bolj nabiti hiši z enakim uspehom. Tudi ta večer so padale cvetlice in — bomboni na oder in navdušenje občinstva je bilo celo še večje, nego na prvi predstavi. Krasen in zanimiv je bil pogled po gledališču, ko je imel malone vsak udeležnik otroka v naročju,- ki jc veselega lica in z velikimi odprtimi očmi opazoval vrvenje in življenje na odru. Kdo bi opisa! vsa vprašanja, ki so jih stavili ti hvaležni mali gledalci v meddejanjih svojim starišem?! V sredo zjutraj pa se je pripetil na ljubljanskih ulicah nad . vse prisrčen in značilen prizor. Pred poštnim poslopjem j se pričakovali naše palčke otroci šole v »Mladikiv;. Cim so jih naši uzrli, so se spustili v tek in med-nje, in potem so v širokih vrstah, združeni in roka v roki korakali po Ljubljani. PODLISTEK Hllli&nar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Ch a veti«. Hanibal je tud: stegni! svoio roko, toda prav v trenutku, ko je de Lozeril hotel prijet: zanjo, jo je hitro umeknil. Oprostite, — je dejal, — dovolite mi, da va- spomnim nekega pregovora, ki pravi: clara pacta. boni amici____mislim. da je še neki račun med nama naporavnan in sva ga pozabila poravnati. — Da. re«. — je dejal de Lozeril tn pogledal na uro. — Govoril ste dvajset minut, kar znese p«) štiristo tolarjev za minuto____ — Ne, ne, motite se, kapitan, domenila sva se za tristo tolarjev na uro. — Ali mislite? Mi j« tudi prav.... torej znaša šesttisoč tolarjev, ki mi jih morate plačati. Baron je stopil k miz$, kamor je položil svoj dobiček od igre, vzel omot z bodal-cem prebodenih bankovcev in ga podal kapitanu. — Tu imate oni znesek, — je dejal. Hanibal je melanholično opazoval prevrtani dragoceni omot. — Ali mislite, da so morda bankovci manj vredni, ker so preluknjani? — je vprašal baron, vtikajoč v žep zlato hi ostale omote bankovcev, ki so ležali na mizi. — O ne, — je menil Hanibal, — te bankovce smatram za popolnoma dobre; ko sem zagledal to luknjo, sem se domislil, da sem hotel vas ravno tako prebosti. — Storil bi bnl tako dvojno neumnost, dragi moj prijatelj, — je odgovoril de Lozeril. — Zakaj dvojno? — Da, dvojno. Prvo^ ker bi se bil, če bi me ne bil poslušal, izpostavil nevarnosti, da izgubite vso dedičino. Ob 10 uri so šli oiraci s svojim učilcljstvoiu k Dnouiest&iku »Družbe sv. Cirila ki Metoda , vladnemu svetniku Andreju Sen eko viču. da se mu sami zahvalijo za vse, kar je storila družba tekom dolge vrste let za tržaško mladino, in za vse, kar je storila, da jim bivanje v Ljubljani ostane vse žive dni v neizbrisnem spominu. Ta dokaz hvaležnosti je g. prvomestnika vidno razveselil, ki naj mu bo tudi v7 malo povračil® za velikanski trud, ki ga posveča slovenskemu narodu. Po bogatem obedu v mestni jubilejni ubožnici so odšli otroci na kolodvor, spremljani po gg. odbornikih družbe in narodnih damah. Veselega lica in hvaležnih src so se odpeljali v Trst, kamor so dospeli ob 6 uri popoldne. Še nekaj naj povdarimo, kar je vzgoji v naših zavodih v posebno čast in priznanje: vsi so občudovali lepi jezik in pravilno izreko slovenščine na odru. Priznan dolgoleten gledališki kritik je izjavil napram nam, da se je tako čista govorica brez vsakfh lokalizmov te redkokedaj čula z odra doli. Ravno tako na ulici, kjeT so se otroci ves čas svojega bivanja jako lepo in zaledno vedli. Slovenska javnost se je mogla prepričati, da je denar, ki ga družba žrtvuje za Trst, najplodonosneje naložen. Našemu učiteljstvu, ki je pripravljalo in spremljalo nase otroke za ta nastop, pa bodi izrečeno najlepše priznanje in najto-pleja zahvala. Posameznih imen ne bomo navajali, saj še »Slovenec« pravi v svojem poročilu o predstavi, da je najlepše to, da pri vsej prireditvi ni sililo nobeno ime na dan. Tako je v resnici pri nas, ko naše vrlo Ciril-Metodovo učiteljstvo deluje vselej za stvar in ne za osebno slavo. A&?ovizacEiske stvari* KAJ DOBIMO TA TEDEN? 1 a teden, od 28. majnika do 2. junija 1.1, (18. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipljenju štev. 18. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: koruzna moka. V4 kg koruzne moke po 80 vin. kg. JEŠPREN. Vp kg iešprena (obdelanega ječmena) po K 1'08 kg. * marmelada. V4 kg marmelade po K 4'— kg. JULIENNE. (Posušena zelišča.) 10 (deset) v! k g julienae (posušenega zelišča za juho) po K 5 kg. SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebule po K 16*80 kg. 5 dkg 84 vin. jajca. 5 (pet) jajc na os^bo in teden po 22 vin. eno. / sm. 60 g (6 dkg) sira po K 9 kg. Največ se ga bo moglo dobiti 42 dkg. Čokolada (prvovrstna). Na izkaznice z enim in dvema odmerkoma se bo moglo dobiti po 1/6 kg, na izkaznice s tremi in Štirimi odmerki po kg, na izkaznice s petimi ali več odmerki pa po S/B kg Čokolade po K 20 kg. cikorija. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo moglo dobiti po 20 idikg, na izkaznice s štirimi m več odmerki pa po 40 dkg cikorije po K 4*40 kg, (20 dkg 88 vin., 40 dkg K 176). sirovo maslo. Za vsakih 6 (šest) odrezfcov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 28, majnika do 3 junija, se bo moglo tekom tega razdeljevanja v vseli lokalih, kjer se razpečavajo živila aj>rcfv. komisije, obenem z drugrmi fivili dobiti tudi 120 g (12 dkg) surovega masla na osebo po K 12*50 kg (12 dkg K 1*50). dopolnilne izkaznice za maščobe. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh hi do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi od rezko v te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 28. majnika do 3. juniia t. L, dopolnilno izkaznico s štev. 19. ter morejo nanjo do vštete sobote, 9. junija t. L, v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. Dopolnilne izkaznice štev. 18. (za 3 kdg slanine) veljajo i vam bile nastale zaradi nekega pismeca. za katero mi niste hotel verjeti, d« je bilo odposlano. Hanibal se je zopet posmeial na glas. — Da, da! — je dejal, — ono pismece, po katero ie menda prišel vaš angel varfli skozi dimnik. Ali res hočete, da naj vam verjamem to bajko? — Ali še vedno zanikate obstoj pisma, katero bi bilo povzročik) takoj po moji smrti, da bi vas bik) zasledovalo sodišče? — je vprašal de Lozeril, ki se je v tem pripravljal za odhod. — Ne verjamem niti pfčlce. — Dobro, moj ljubi kapitan, če se potrudite z menoj po stopnjteah, vas poizkusim prepričati. — Sprejemam, — je odgovoril Hanibal, ki je omot bankovcev položil na polico poleg leve, preden ie odlei iz sobe. majnika, na izkaznice od št. 10.001 do št. 20.000 A, 13, C, D, L, v sredo, 30. majnika, na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000 A. B, C, D, If, v četrtek, 31. mainika. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne. io more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 2. junija. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno sivo-črno-zeleno izkaznico 10 dkg pancete po K 6'— kg. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznice (rdeče-črne barve) za svirjino (15. izdajo). IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Nadalje se bodo dobile izkaznice št. 3 (marmeladne barve) za govedino. — Kdaj stopijo te izkaznice v veljavo, se objavi posebej. VSOLJENE SARDELE. Na običajnih mestih se bo nadaljevala prodaja vsoljenih sardel. SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla dobiti po ena škatlja sartiin (v oliu), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatlji, in sicer po K 3 škatlja. VŽIGALICE. Dobivale se bodo tudi švedske vžigalice, ali ne več kot 8 škatljic na izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatljica. Cenejša jajca. Na trgu Ponterosso, na Lesnem trgu ter na trgih Stare mitnice, Giuliani, Pe-rugino in Cavana se bo nadaljevala prodaja jajec po 36 vin. komad. — Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico za živila ter ne morejo dobiti več kot 10 (deset) jajec 11a izkaznico in dan. Doma€e vesti. »EDINOST« zaradi praznika jutri, v ponedeljek, n e izide. V torek zjutraj izide ob navadnem času. Odlikovanje, Cesar je odlikoval podpredsednika fin. dež. ravnateljstva in finančnega ravnateljstva na Primorskem, gospoda dr. Oliviera barona Koberja z vojnim križcem za civilne zasluge I. razreda. — Z vojnimi križci za civilne zasluge II., III. in IV. razreda je bilo odlikovanih več uradnikov, poduradnikov in slug finančnih oblasti. Iz pisarne poslanske zbornice se nam poroča: Oni člani gosposke in poslanske zbornice, ki stanujejo v vojnih ozemljih, kakor tudi oni člani državnega zbora, katerih volilni okraji so v ožjem vojnem ozemlju, dobe od armadnega vrhovnega poveljstva prehodnice, veljavne za tri mesece, ki dovoljujejo za to. dobo poljubno število prestopa meje in svobodno občevanje znotraj označenega ozemlja. Šesto vojno posojilo kot ljudsko posojilo. Danes smo v prijetnem položaju, da moremo sporočati, da sta prva dva tedna podpisovanja 6. avstrijskega vojnega posojila, dasiravno, kot kaže izkušnja, prvi čas podpisovanja ni posebnega navaja, izkazala ugoden uspeh. Z veliko strani se je i v časopisju i v finančnih krogih pripisoval 6. avstrijskemu vojnemu posojilu značaj ljudskega posojila. Po dosedanjih sporočilih podpisovalnic je udeležba vseh slojev prebivalstva precej živahna. Zato se sme izrekati pričakovanje, da bo ravno poljudnost 6. vojnega posojila povod, da ne bodo prevarane nade, ki se stavijo v to posojilo. Italijanski sovražnik je pričel novo ofenzivo proti naši bojni fronti na jugu. Avstrijske čete izvršujejo velika dela in v svoji stanovitnosti se jim je posrečilo, da so zavrnile sovražnika z velikimi izgubami. Taka vzorna hrabrost res zasluži, da storimo vse, da ohranimo moč naših čet in njihovo mogočno pripravljenost. Ravno sedaj, ko je izdano v podpisovanje 6. vojno posojilo, pokažimo našim bojevnikom na fronti, da jih ne zapustimo 'n nočemo zapustiti v stiski in nevarnosti. Te dni pa se borimo tudi proti drugemu sovražniku, ki ruje v notranjosti naše dežele — proti pesimizmu. Ravno pri vojnem posojilu se hoče uveljavljati dvom. So ljudje, ki zopet in zopet navajajo pomisleke proti varnosti naših vojnih posojil. V tem oziru moremo poudarjati ponovne izjave finančnega ministra, «da tvori zasiguranje obrestovanja najvišjo dolžnost državne finančne uprave, da nadalje lastniki vojnega posojila tudi po vojni ohranijo svoje mesto kot prednostni upniki avstrijske države. To zagotovilo bo pač zadostovalo, da se enkrat za vsaiej odpravijo zlohotna govoričenja. Sedaj >e pač dolžnost vseh. da pomagajo 6. vojnemu posojilu uO velikega uspeha, da se pripravita zmaga in mir. Tu more sopomagati vsa-kio. Podpisujte 6. vojno posojilo! — Pojdiva torej, — je dejal de Lozeril. Odšla sta. V trenutku, ko je Hanibal zaprl vrata sadaj prazne sobe za seboj, se je hipoma pokazala odprtina v sieni. Skozi odprtino je stopila v sobo osofea, ki je šla naravnost proti omotu bankovcev, ki ga je ubogi Fouquier komaj poloz.il iz- rok. Ko sta de Lozeril in Hanibal prišla v vežo, sta našla tamkaj Colarda, ki je zaspal na klopi poleg goreče svetiljke. De Lozeril ga je zbudil. — Dragi moj, — ga jc nagovoril, — vrni mi pismo, ki sem ga ti dal za slučaj, da bi ne dokončal igre s kapitanom do polnoči, da ga poneseš na povedani naslov. Ker odhajam sedaj sam preje, m treba hoditi in jaz priznavam, da mi ni žal, kajti prestar sem že, da bi dolgo bedel, — je odgovoril zaspani starec, izročajoč pismo de Lozerilu, katero je le-ta vteknil v žep. ! Slovenski jezik v Trstu. Nad^vczi^č ' na sporočilo dra. Willana na občnem zbo-I ru političnega društva »Edinost«, kako da je zaprosil pri tržaškem magistratu domovinski list v slovenskem iezJku, kako da so mu odgovorili v nemškem ^rikii. da uradni jezik občine je italijanski, Kako da se je obrnil potem do namestništva, kjer so mu obljubili rešitev ^e v istem mesecu, a da še danes nima le rešitve — pripominja praška »Union* pori gornjim naslovom: In Italijani porabljajo tak uradni jezik v podkrepijanje svojih povsem neopravičenih zahtev, nasprotujočih zemljepisnemu položaju in resničnim narodnim razmeram v deželah ob Adriji! — Pripominjamo tu z zadovoljstvom, da so češki in hrvatski listi v večjih ali manjih izvadloh posneli izvajanja na našem občnem zboru, oziroma pridodali svojih raznih pripomb. Posebno pa so omenjali izvajanj dra. Ry-b&ra. Sprejem volniških sirot za zdravilišče v Ankaranu. Organizacija oskrbnjc vojni-ških sirot bo kot lansko leto tudi letos poslala 200 okrepčila potrebnih vojniških sirot v starosti 0 do 14 le: na svoje stroške v zdravilišče v Ankaranu. Te vojniške sirote bodo odposlane v Ankaran v dveh skupinah 1. julija 111 1. septembra t. 1. ter bodo imele tamkaj skozi 25 dni popolnoma brezplačno hrano, zdravniško nadzorstvo in postrežbo. — Katere sirote se sprejmejo za zdravilišče v Ankaranu, se odloči za-čeikom junija t. 1. \ to svrho naj se matere, oziroma one osebe, v katerih varstvu se nahajajo vojniške sirote, predvsem same zglase v uradu organizacije oskrbnic vojniških sirot ter prinesejo s seboj vse potrebne listine (krstni ii^t, spričevalo o tem, je bil otrok v zadnjih 5 letih cepljen v varstvo proti osepnicam, ter spričevalo mestnega okrajnega zdravnika, da otrok nima bolezni, vsled katere ne bi bil priporočljiv njegov sprejem). Vpisani otroci bodo potem po vrsti poklicani in izbrani. — Urad organizacije oskrbnic vojniških sirot posluje v ulici S. Lazzaro št. 14 I. nastr. Prijave se sprejemajo vsak dan od 5 do 6 pop. in sicer najdalje do 10. junija t. 1. Anketa o iužiiosiovanskein vprašanju je priredila te dni na Dunaju »Avstrijska politična družba«. Anketo je sklicala takozvana »Danzerjeva skupina«. Povabljene so bile vse stranke hrvatskega sabora, več znamenitih politikov iz Bosne, Dalmacije, slovenski poslanci in nekaj oseb, ki n^. posegajo v aktivno politiko. Došli so: od Hrvatov poslanec Stjepan Zagorac (v svojem imenu), dr. Josip Pazman (v imenu frankovcev), dr. Milan Kovačevič, dr. Konstantin Premužič in Ur. Safar; slovenska poslanca dr. Krek in dr. Korošec, iz Bosne Srb Milic. V imenu hrvatsko-srbske koalicije je poslanec dr. Šurmin do-poslai pismo, s katerim je (MJklonil ^»vabilo, naglašujoč, da je hrvatski sabor mesto, kjer stranka stavl-ja svoje zahteve. V imenu starčevičancev (Milinovcev) je do-poslal poslanec Cezar AkaČić adreso te stranke. Odvetnik Danilo Dimović je odklonil povabilo, skllcevaje se na neustavne razmere v Bosni. Poslanca dr. Maiko Lagiinja in dr. Ryb&r sta se opravičila, da ne moreta priti. Glasom povabila bi imeli razpravljati o skupnem kompleksu ju/110-slovanksega problema in sicer v smislu rešitve južnoslovanskega vprašanja za vse južne Slovane pod žezlom dinastije Habsburške. V tem smislu bi se bila imela sprejeti resolucija, ki so jo pa južno-slo-vanski udeležnfki na predkonferenči odklonili, ker se niso smatrali pooblaščeni, da bi govorili v imenu vseh južnih Slovanov. Na razpravi je naglašal poslanec Zagorac, da treba najprej rešiti hrvatsko vprašanje, ker od tega je odvisna rešitev južnoslovanskega vprašanja. Hrvatsko vprašanje pa se da rešiti le tako, da se vse dežele monarhije, v katerih žive Hrvatje, Srbi in Slovenci, združijo v eno državno tvorbo. Za vdove »n sirote padlih goriških bojevnikov, Deželni odbor goriško-gradi-ščanski namerava uvesti pomožno akcijo za vdove in sirote bojevnikov iz Goriške dežele. Mestni magistrat poziva zato vse take vdove in srroie, ki bivaijo v Trstu kot begunci iz Goriške-Gradiščanske dežele in žele podpore, da se osebno predstavijo občinskemu statistično - anagrafičnemu uradu v ul. Sanita št. 25./III., vrata 53, v dneh 29., 30. in 31. majnika ter 1. in 2. junija od 6 do 8 zvečer, in preJložc list:ne, ki potrjujejo smrt glavarja rodbine. Z eno roko hvalo, z drugo — sumniče-nja. V zadnji seji »delovne stranke« v Budimpešti je imel sedaj — hvala Bogu! — padli Tisza daljši govor, v katerem je povedal, kar je itak že znano vsemu svetu: da je namreč nasprotnik demokratizira-nja političnih pravic in da bo tudi nadalje _ Strela! torej je vendarle bilo res! Toda kedaj je ta srara opica mogla govoriti z de Lozeriloiii? — si je mislil kapitan, ki je bil sedaj preriiean o resničnosti baronove trd'tve. Colard je v trm odprl hišna vrata. — Torej lahko noč, dra^i Hanibal, fn zaspite hitro, -,r se lahko zgodi, da zjutraj zgodaj pridem po vas, tfa me spremite na bonšče, —je dejal de Lozeril in hitro odšel. Colard je zaprl in hitro zaklenil vrata kot človek, ki že komaj čaka, da bi prišel v posteljo. Kapitan je nekoliko postal v dnu stop-njic, poslušal baronove stopinje, ki so se čule z nabrežja, in potem zamnnral: — Vzel sem 11111 sicer Šesttisoč tolarjev, toda v resnici pa sem napravil le slabo kupčijo, kajti če bi ga bil spravil s sveta, bi bil mogel vtekniti v žep ves njegov zaklad. So pač res dnevi, ko človek nima zbrane svoje pameti. \ Trstu, dne "<. mamika V17. »f. DIN OST« štev. 146. Stran II!. 'edi»fw'w -egajoCc iiu razšir- s>c! učitelja, ki je ume val njegovo mlado V*. pustimo to. ker'umetniško dušo. Izpopolnil se je potem Št. nje v i.::ava, da je j rc- j pri svetov noztiauem profesorju Ševčiku. | irodnosti v tej svetovni I ki je dal svetu že toliko pravih umetnikov, svojo zvestobo do države, Z 18 leti je dobil Baloković prvo dunajsko A.vi pri duhovnikih in j državno nagrado za igranje na goslih, edi-ah te vajo stn žie državno. ni Slovan, ki jo je dobil doslej. Naučno mi-.. e-Tiščih!! Z eno roko je-j nistrstvo mu je ob tej priliki podarilo dra-delll p livalo in priznanje, j gocene gosli. Baloković je nato nastopi! ■': >ur ,'ćetija! Pri eni pa, prvikrat pred širši svet v Moskvi, kjer je .lai: i.ako protislovja kriče j s s-premlievanjem glasovitega moskovske-rditvami: ljudstvo K zve-1 ga filhamrmičnega društva igral te-žko je vzgajali, so izdajalci!! I kompozicijo dr. Križanovskega, katera se .-(.■ličnosti ogrske ekscelen- jdotlei še ni posrečila nikomur. Priznanje minja. da le tudi v naših j je bilo velikansko. Pozneje je nastopil v državnikov. Neki visii Berolinu in ga je krittka.ocenila zelo la-la Slovenskem je menil n. jskavo. dasiravno Berolinčanje niso po-zgovoru za časa vojne: sebno prijazni Sevčikovi šoli. Na njego-lirno je ljudstvo sedaj. ko vem umetniškem potovanju po Italiji in :ev!< Dobit pa je takoj pri-, Egiptu, kjer je v Kairi z velikanskim uspe- rinJ * Samo vp ali je pravi mir i nazori so iz pi-------- - — ^P®® , . . .očni mož je — molčal. To metodo di- i Battistinijeni vetik koncert, ki }e vzbujal nciranja med ljudstvom in nicga vo- splošno senzacijo. Koncertiral je tudi pred Hi so radi porabljali tudi naši tukajšnji' kardinalskim zborom v Vatikanu in je do-uuni nasprotniki, češ: saj ljudstvo bi j bil v priznanje častno plaketo zbora. Pa- 0 <, če bi je ne zavajali poznani1 pež ga ie v svečani avddjend odlikoval z - odvetniki!« Kakor da hi bilo' zlato svetinjo za znanost in umetnost. Batu rnožn-.* kako ljudsko gibanje, loković je nato ravno zasnoval umetniško e vodili intelektuvalcil! Pa saj potovanje po severnih in zapadnih drža- 1 pri istih naših narodnih na- vati, a je tedaj izbruhnila svetovna vojna, ravno pri njih ni bilo vse tisto i Tekom vojne je v dobrodelne namene pri- '"^ta^fidstva nič drugega. :evl LiobTi pa je taicoj pri- Lvjipiu, r.jtr jc v ivam £ vciuvansMm u^v,-r: i Seveda ie mirno spričo hom igral pred Kitchenerjem, ga je kriti-T>rašanje jc, kakov mir je to j ka že vzporejala z najznamenitejšimi sve-? fjospod, oprostite,! lovnimi vijolinskimi virtuozi. V Rimu je redmarćne -dobe!* In j priredil z Mascagnijem in baritonistom Hi VIUI JI O II vse oztrom na :unju patiJ. [nožnimi sredstvi — lažmi, nasiljem — masam suge- po{i <čni položaj v očigled cnenta piše »Učiteljski To-u naroda in tistih slojev v čz njih življenjska sila po enskega bistva in njegove /orjeno. da dokaže svetu in lepoto, da obrne pozor-s sovražnike in tlačilce. da javne morale do zmage jo je sicer mogoče zatirati, rvče zatreti, ker ie nepre-ta avstrijskega parlamenta J\i duh. Mladi naš vladar redil več koncertov v raznih večjih mestih. a v zadnjem času je koncertiral na Hrvatskem in v Sarajevu. Dober mesec Zahtava časa. PođmtuDe šesto vojno posojilo. živnostenska banka! PODRUŽNICA v TRSTU jj tm MEnsse fep! si. ¥m Tem - Lama palafa. S Delnlfika glavnica K 80,000.000. — Rez. zak!. 25,000.000. S Inrlsoe ktfauKs ns Jaaftž is isjalnićn? tr:i;ak$je. | = Ur£dtts ure od »-t pap. ----j :: mali oglasi s: qp □□ m nimajo po 4 Mol. kutu tiiSta« h—d* m nit-Bijt »nitrat Tti — Ia}«»iji» : priatojblma mi> 40 aUtial Hnrnnrf T dobri službi, želi znanja & potrpež UUSPOU ljivo gospico. šiviljo ali kuharico, ne-omadeževane preteklosti, v starosti 28—83 let. — Le resne pem idbe pod „Prijazna" na Ins. oddelek Edinosti 1155 Dfflfl ff f O voz peresih s podom m t bojem, rfUUU «S failansLo vrste, za enega konja in konjska oprema.. Via Istria it. 98. Čebule Fr, (1156 Gumi za dkrop lnice Candeo ee dobijo. Riva Tegerhr ff 20. skladififie. 1157 Kfinnlff J*A Tr-t> Vim dei u * mralo in nUpUllMi! gorko vodo. Odprto ▼ Bredah, petkih solo a^. in nedeljah od 0 zjutraj do 8 zvečer. _v prazn kih do 'd pop. 30 <2 Slamnate česUe (Solne). Slav. občinstvu in gosp. dni ie tegn, kar mu k; hrvatska vlaua V [ trgovcem pripo-očam slamnate tm lje in slamnato 1 Amalija Wr«SS roj. ArigSer javlja v globoki žalosti v svojem in imenu sorodnikov prebritko izgubo, da je njen ljubljeni, dobri soprog, ozir. brat, svak, stric HENRIK W3USS c. kr. gozdar v p. po dolgem trpljenju v 63 letu svoje starosti danes ob 9 uri zvečer mirno preminul. — Pogreb blagopokojnika se vrši v nedtljo, 27. maja, ob 6 pop. KLANEC, dne 25 majnika 1917. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Josip Caodnič star 25 let, zadet v severni Italiji dne 20. X. osamljen od svojih dragih preminul. Naj počiva v mira. Dragica škof. S.1-! z\ s t r a, skladišč« ul: ca Gelsi 10 od 11—12 predp. in od 4—5 p o »o;dne. 3011 takile vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via Solitario 211 (pri mestni bolnišnici). 1061 in kr. zasedeno \ e >m luthno. da ti ne bodo z brez-:je že odrejeno za c lom tratili dragocenega časa in ozemlje na Poljskem in v Srbfci, tudi za iuijsplošnejšrli ljud- razpošiljanje v c in kr zasedeno ozemlie nosti Kd<^r bo gre-i v Craigon m Al»banfi časniški ceni'k bi ez m vitalnim vprašanjem av i^ieme in brez posebne prošnje vsem onim i rodov! obručurak) žnjim ti na- perijodičnim listom, katerim je bila ta . lii kdor bi na škodo splošnosti; "g^no^t dovoljena v tuzemskem pro-h virov lirane svoji samopašnosti rnetu- I o načelo velja analogno tudi v na«-ubnosti, podpiše sam obsodbo 1 protni smeri za razpošiljanje v zasedenem oje politiškc smrti. Zahteva vseh zahtev h remiju U-negore m Albanije izhajajocnh sedai uspešno parlamentarno delo po pcriiodičnfh listov v Avstrijo. — V c ftev. 10. Anton JerkiS posluje zopet v svojem ateljeju v Testa, Via deUe Poste 407 za cepljenje trt se dobi na prodaj v „.Društveni gostilni" Via L»azzar^tto v#c-cbio 31. K. Versa. - 11^3 Gumi im< tn 21. t. m. se Je zgubil osel pe-pelnaste barve od Sv. M. M. spodnje, pot v 'Log. Pošten najditelj naj naznani v "Los St. 81 proti primerni nagradi. 1149 V ponedeljek s pot! nje, pot v Jjog. frfflin za cevU® prodaja na drobno in na de-klJUlU belo prodajalna drobnarij Osmo Benzion v Trstu, Oorao 20. 11»8 načelu enakopravnosti, morale in pravice! j kr. zasedenem ozemlju Poljske sta z dnem — Kdor hoče služiti narodu in se hoče! 1- urnika t. J. otvorjena zasebnemu P««- nemu prometu c. in kr. etapna postna | urada II. razreda v Tamogrodu in v VrtnarP in kmetovalci dobijo ▼ abilici sadik ca prej prodaja ia raz akl Mihael, Budapest lil ke red, kjer bi ju ne bilo. ter ustvari vsa-nu in vsem temelje ta pogoje bodočega lepšega življenja — svobodnih državljanov v svobodni državi! Z uveijavlje-niern enakopravnosti ter z znago morale in pravice pride plačilni dan tudi slovenskemu narodu In njegovemu učiteljstvu. !n zopet čefk! zsled naši socijalni denio-k raciji! Češki Poslano! ZAHVALA. Podpisani se najiskreneje zahvaHuiem Li \ i S t ed bi k*. :>cijalno-demokratični po- j veiecenjenemu gospodu dr, Karlu Pernl-^ ur. >ouKup razpravlja v Fravoi*.*^ ^mi h^j«*?™ mnin j „ X . .. v. ... ... ! čiču, ker mi je rešil težke bolezni mojo du^ o vprašan,ut ali bi mo^el kdo nplio- hč k Marijo. Ljubeznivemu gospodu i doprinesti žrlev z vstopom v ministr-se moglo zgoditi — pravi — J temi pogoji: .Le potem. Če i Xrst 26# matnika 1917. dobil direkten ukaz v^e siran- Fran jeranče. —i.- vsega _ . To [>-Ie zdravniku najprisrčnejia hvala v mojem j iinenu in v imenu vse moje družine. :i ako ega oi to bi b še izr )i bilii to direktna volja gani/ir^nega proletarijata. In !o daiics še premalo; zaio pra-.cno: ie iKiiein, bi bila to v( !?a narodu, bi ;aii re.n< emu < iu nu dovede tudi do vojo sankcijo in Veliki dobitek v Puli. Del velikanskega dobitka zadnje VIT. razredne loterije v znesku K 700.000 je bil prodan v znani c. kr. prodaji Ad^lf Gaedicke & Co„ Dunaj, v Pulo, Franc Jos. za kar se je združila skupna I Kai št. 47 Srečke za I razred, žrebanje 11?. in 17. Junija 1917 (Vi 40, V2 20, M 10, Ve 5 kron) se dobijo še pri tej tvrdki. Za naročilo zadostuje dopisnica.. uspesnega bi potem rda tudi z veseljem sodcio- voija naroda, dovedli tudi do vspešnega zvrsetka! Zato jc tudi samo ob sebi uincvr-\ da bi situvacija, ki bi nudila možnost, hi kak član naše stranke sprejme ob'ast ministra, morala imeti svoje resnične in :kc predpogoje. To pa jc že! d: nes • ovo in jrtsno kot beli dan: proti j voHi stranke In preti volji naroda noben SfKija'en demokrat ne sede na kako ministrsko stolico!« — Ali ste čuli. spoštovani! sodrugi z juga: volja stranke in naroda je ; če«ki socitelni demokraciii vrhovni zakon! j Za stn *) Za članke pod tem naslovom odftovarja orcdniStvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. M|>o»iija ' 90«,9 jI uro daj ea:, zelja ia paradižnikov (po- vrednega izkazati v nairesnejšem časul"^11 promeiu t. m ar. »r3™ 15^."»«.'^ ' " " ' ST' Ivau"Brandu^ njegovega zaupanja, u se mora brezpo-; ^^ 11 razKr,e<1? v 1- goino in absolutno vdati tei zahteU sicer Laszczowu. Na ta urad se * od okj pc-de nanj klecev razjarjene hi izdane „^ dopisnice, odprta zaprta p,sma, tisko- tV^lU rodove duše! Duh demokratizma, ki se ie vine (časopisi), blagovni vzorci m zavitfa ^ vzpel iz krvi razvalin iu grobov v veli- brez navedbe vrednosti do 10 kg teže. Od Častno alegorijo trpljenja in vstajenja. urada: »dopisnice odprta pasma, ti- stopa v avstrijski parlament in se razlije i skovine (časopisi) m blagovni vzorci, njega po vsej domovini, napravi snago L Tedensko zdravstveno Por^ V času oJ 20. do 20. t. m. je bik) v trza&ki občini zaznamovati 1 slučaj osepnic, 1 slučaj davice in 4 slučaje legarja. Umrla je e:ia oseba za davico in ena za legarjem. Aflfln f*A meblirao« soba, aa razpolago je tudi UUUU SI! kahiiO«. Via CommucMe šfv. 14. L nnd, desno. B Posojilnica In hranilnici o AJdotiHnl regiitrovana zadruga z neomejeno savez o vabi cenjene zadružnike 21 \tkrn lita zbora ki se bo vršil dne 6. milo l l oh 5 popoldne družnem crodn v Ajdovščini v za- DNEVNI REDi 1. Poročilo načdstva. 2. Poročilo madzorstva. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Razni predlogi in nasveti. NAĆELSTVO. iii ii L kr. avstrijski s Najviš:e pokroviteljstvo: Njegovo c. In kr. apostolsko Veličanstvo cesar Kari I, in Njeno Veličanstvo cesarica in kraljica Žita. Namestniki Najvišjega pokroviteljstva : Njegova c« in kr. visokost prejasni gospod generalni polkovnik nadvojvoda Leopold Salvator In prejasna gospa nadvojvodinja Blanca. Zavarovalni oddslak za Trst, SsSro in OoriSko-GradiScansko v Trsiu — Via dsl Lazzareišo ve chio štev. 3 = Podpisovanje Šestega avstrijskega vojnega posojila. Zavarovani« na vojno posojilo. Podpisano vojno posojilo se izroči po 15. ali 20. letu podpisovalcu samemu, v slučaju njegove zgodnje smrtif ali takoj po smrti brezdvomno njegovi soprogi. Za pridobitev K 1000 vojnega posojila je pri 151etnem zavarovanju troškov Ielno K 49 ali mesečno, K 4.30 pri 20ietnem zavarovanju znašajo troški letno K 35 a i mesečno K 3.10, Tudi ti tako mali zneski se v prihodnjih letih potom obrestnih prebitkov na daljno znižajo. Posebni predpogoji« 1. Za nekaj kron mesečno lahko vsak podpiše vojno posojilo in s tem skrbi tudi za svojo družino. 2. Sprejema se od 18.—55. leta brez zdravniške preiskave : po sta osti neodvi ce premijske doneske, prosto dokiad In pristojbin katerekoli vrste. 3. Zavarovanje je tudi v smrtnem slučaju v vojni od z četka popolnoma veljavno. 4. Popolno viivanje obresti podpisanega vojnega posojila. Nobena zapadlost pri vstavitvi plačilnih doneskov. Neispodbitnost že po vplačilu prve premije. Zavarovanje vojnega posojila tvori popolno spojitev absolutno varne in visoko se obrestujoče hranilne vloge z obsežno družinsko preskrbo. Kdor hoče Izpolniti svoje dolžnosti napram državi, In pri tem tudi dobro In varno svoje prihranke naložiti in za svoje drage skrbeti, ta naj sedaj uporabi priliko zavarovanja vojnega posojila. Priglasitve zavarovanja vojnega posojila se bodo sprejemale v deželni poslovalnici Trst, ulica Lazzaretto vecchio št. 3, kakor tudi pri vseh okrajnih posljvninlcah Usodna naložitev denarja, i za svoja naOela. za svoja a!i vedno v okvirju narodne Zi.i K i t?aIoKo\ič. Dasiravno so pri nas Jug« lov: lih, zlasti Hrvatih in Srlnh gosli — ]:• ;>rove« -— narodno glasbilo. se vt"! r rned nami igranje na gosli ni raz. ! - du take umetniške višine, kot pa pri n; severnih bratih Čehih, ki s svojimi OnJrički, Kociani, Kubeliki itd. stoje na vrhuncu svetovne umetniške slave. — Ker so ravno pri nas taki umetniki tako redko sdja ii, zato s tem večjim zadoščenjem zren > na tiste, katere je med nami res božja nrlost dvignila iz suhoparnega Življenja vsakdanjosti na ono solnčno višino umetnosti, h kateri tja gori zre svet z občtrJovanjcniTn spoštovanjem. In eden takih redkiii po Bogu obdarjenih umetnikov je Ziatko Baioković. — Zlaiko Balo-! kovic je po rodu Zagrebčan, star sedai | komaj 12 let. Starši so ga dali v gimnazijo, a že tedaj se je mladi dečko veliko bolj zanimal za glasbo, za gosli, kot pa za staro klasike, in zato so mu dali priliko, da se je popolnoma posvetil svojhn goslim. V znanem profesorju glasbe, Humlu, je na- Proda se arondlrano 37 oral veliko vlnogradno posestvo s lego v Halozah pri P iijj, Štajersko. Posestvo obsega: IV. orala novega, 8-10 letnega amerikan-skega vinograda; 5 oral starega, opuščenega vinograda, ki je Se za prenoviti; 10 oral travnikov, njiv in sadonosnikov ter 21 oral gozda in sicer 2 orala lepega bukovega, 2 orala hrastovega, 2 orala podrenega in 2 orala lepega kostanjevega ter 13 oral mladega 6 do 12 let starega smrečjevega gozda. — Na posestvu je tudi viničarija. Posestvo je neobremenjeno ter se proda le radi druiinskih razmer za 75 OOO K proti takojinjevn Izplačilu. Ponudbe pod „Posestno", Uoblj&n. potna predal 7i R i i GIUS. STOKEL & DEBAR Trst, Via Cavana Sfev. 14 Zaloga pisarniških in tiskarskih potrebščin. Voinopoštno dopisnice, barvano od K 4.60 naprej za 1000 kom , bele . K f>50 „ , 1000 . Ortan pismen papir 100 pol K 1.30. — Zavitki za isti papir IO- kom. K 1.30 črtan pismen papir v mapah po 10 pol in 10 zavitkov od 26 8tot naprej Barvan „ » „ n 10 „ . 10 „ 36 . B ležniki od K 1>:0 do K 12.— dvanaistodca Li-tuice „ K 1 20 n K «>.— komad Navadni svinčniki po 50. 65 in 92 stot, dva najgori ca Kopirift . „K 1.50 - 2.50 dvanajutorioa Svin&nlki Peuka a črni, kopirni ia barvani „ Kob-i-noor čmi in kop:rni Črnilo (tudi v barvah i od K 3.90 naprej dvajnajstorica. l2bera p are s. Električne svetilke po K 1.80, 2.10. 2.30, 2.K0. 3 2), 4 — komad. Baterije od 70 rt. naprej. Velika isbera igralnih kart. Kapice iz celuloida in kovi-.e za sviučnike K->vio*sti elips svinčnike. Majoe knjige: slo-.cnske, hrvatske in nemške od sto*, naprej. Taloga dfaretncsi papirja S Exc Isior (škatlja) K 7.50, Escelsior Special Škatlja K 8 5&Uentauru» ak*dja K (i.—, Violette, Tnrb:«n e, Arpad, Sport, Sultan in Rosa dkatiia K 4.5(V Unio«, Samttro, Abadie itd. itd. — Cigaretne ovojko o i K 4.10 naprej za 100U k. Aparati za izdelovanie cigaret p > K 2 — dvanajftorica. Slike Njag. Val. Karla 9. In casarlca Zlit Srne v velikosti 28X13 K — 50. črne v vel!!.o iti 52X™ K 1— barvane v velikosti 32X-*2 K ---32. barvane v velikosti :i9X50 —*50, br.aae v velikosti 54X73 2 50. Umetniške razglednee v veliki zberi kakor n. pr. gla\e. otroci, cvetice, pokrajine, vojaki itd., 100 kom. K 4 —, ravnoi te svetle 100 k-m. K 5 20, svetle barvane Hvetmike 100 kom E 4 50. v plaiiuu (foto^ra ije> e-rok, z 1 j parov 1 TjO kom. K G, mornarjev K 10. Barvan« s al'ho Njeg. Vel. Karla L In Zli« l«o kom. K 050. Barvane umetri ke reprodukcijo slik po K 6*—, 8 —, 12 — za 1«)0 komadov. — PoiiDatve se Izvršujejo dnevno. — Blago, ki ne ugaja se zamenja. — Samo za aprooizadjske komisije. Prikajeno svinjsko meso .8 zeljen v škatljah prodaja na veliko samo za aprovizacijske komisije Mkm tvrdka. Pojamii me Eaffl Micki. iiftl Bfllkn tal Šesto avstrijsko vojno posojilo Sprejema podpisa in daje vsa pojasnila ter opozarja posebno male p. tm vlasateUe, kakor tudi zadruge« druStva in korporatile na ugodnosti Saga posojila TriaSka posojilnica In hranilnica. Stf\-n IV. »EDINOST« štev. f4£ V Trstu, dne 17 majnika 1917. Dane? na Vrdelco k rcselrci otroškega Igrala se bo štirideianka »Pred ra^Mm znamenieti* in burka »Rdeči no-lovi . Mnogo zanimanja vlada za to prireditev. z'asti v rdelska mladina se kaj pridno vežba in upa. da bo mnogo poslu-»ak:ev lepe. času in razmeram primerne gre. Pre-krblieno Je tudi za jedačo in pila ču po navadnih cenah. Upamo s strani jntščauov kakor *Joinačmov obilne ude-kžbe. Začetek točno ob 6 pop. Socijalni demokrat je na pota v Stock-noiin. Iz Stockholma javljajo, da ie Avstro-Dgrska dovolila socialnim demokratom iz Srbije potovanja preko ozemlja monar-iHe. Dra. Kramara in dra. Rastna, ki sta, ka-•vor znano, obsojena radi težkih političnih _'eliktov. toži praška finančna prokuratu-ra — v smislu S 2. cesarske naredbe z dne X junija 1915. — za poravnavo škode v zneska 7 milijonov. Finančna prokuratura predlaga, naj se za razpravo delegira dunajsko deželno (civilno) osdišče. V političnih krogih se govori, da bo radi te delegacije vlozesa interpelacija v parlament tu. — Smrt slovaškega rodoljuba. Dne IH. | maja je umrl v dobi 4S let slovaški politi';.! ustanovitelj in urednik »Dohiozemskcgaj Slovaka . odvetnik v Novemsadu. dr., Miloš Krno. Pokojnik je bil odličen organizator gospodarskih podjetij, ustanovitelj; Slovaške banket in drugih denarnih za-1 voJov. Znan in priljubljen ie bil v najširših j slojih. Zapit&čina cesarja Frana Josipa. Ogrski javljajo, da sestavlja sedaj posebna k »misija zapuščino pokojnega cesarja. — Zapu-čina obstoji večinoma iz slik in dru-etnin in obligacij vojnega posojila. Kot dediči so se priglasili bavarska princesa O'zc'a. nadvojvodinia Marija Vale-r ja »n kne^inja \\ mdischgratz. Me tna zastavljalnica. V ponedeljek ne bo javne dražbe. — V torek. 29. inajmka. ^c '>o oJ 91 j do 1 pop. in od -V1 i> do 6^2 vr U dražba dragocenosti, zastavljenih 1 t„ eca aprila leta 1915. na svetlomodre ! >tke ^eriie 137 in sicer od št. 154.601 do Pod isi na VI vojno po ojllo. - lil izkaz. Ti'. j> drui ; Angio-Arstrijss« banke K 4.0000-1* ' " Au-in .* K 0 < V» »>. P: ra ba K 250.0*». Delniška .: , i/ abo voiaii,-il r 1'_iiiia«ii K 2&0.<*O; iglavce la«tje«Moice „Auo< ieta triest I a di Sc<»nt «» Credito, i . ric s<:inabL Hektor Sehmitr. ban a ViUtor ll> r,ir. Ludvik Polla k, li darstveno r.ivratelj-s* . o io vena straža. n vej^k, A. Ar;elli K 10.« 0»; Oc^t v Weif;er K 0000. d uštvo .Autiria* nx »arai » aovf li Ka K 17.94207 Omenjena društva se opozarjajo, da dobe označene zneske proti redno podpisanim potrdilom pri blagajni ob uradnih urah. Ostanek čistega dobička K 5.676*84 se pa pridene rezervnemu zakladu, kateri je tako narastel na prav lepo svoto kron 74S.S76'57. Posamezne bilančne svote so razvidne iz naslednjega. Aktiva: Gotovina v blagajni 3.\ decembra 1916 K 20M.74^23, cenami zavodi K 258.701*21, poštna hranilnica K 12.366 41, posojila K 7,000.347*81, zaostale obresti in uradni stroški kron 612.238 05. inventar K 14.336*46. tiskovine (knjižice) K 1.626 U5, prehodni zneski K 29S*č54, vrednostni papirji K 803.598*04, vrednost hiše K 1^63.15172; skupaj K 10,175.406*82. Pasiva: deleži K 141.977'—, hranilne vloge K 8.839.949*84. rezervni zaklad K ~43.1S5*73, pokojninski zaklad K 115.643*06, tekoči račun K 109.022*35, vstopnina K 14'—. neizplačane dividende K 18.011*90. predplačane obresti kron 9.28605, zaostali davki K 7.792*05, lom-bard K 161.784*56. uprava hiše K 5.121*37, dobiček kron 23.618*91; skupaj kron 10,175.406*82. Končno je k poročilu še omeniti, da je zavod tudi^ letos posloval, kakor nabiral-niča "Subskripcij vojnega posodila ter je d ose daj deloma zase deloma pa za svoje vlagatelje podpisal K 501.800'— in v te svrhe izplačal raznim strankam nadaljnih K fif»o. 100' . kar znaša v svrho vojnega posojila K 1. i01.900*—. Zavod vzdržuje še vedno vojno-po-možni urad in oddaja za razne pa-trijotične prireditve vedno brezplačno dvorane in druge prostdre v svoji palači za nabiranje raznih predmetov v olajšavo naše h-a-bre armade. Ko so bile izčrpane vse točke dnevnega reda. je predsednik zaključil občni zbor. Ernst Jaklm. višji zdravnik 10 K; Hadrian Napoleon* major 74 K; August Fischer, major 54 K; dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški. polkovni zdravnik 50 K; Albert pl. Levičnik, nadporočnik 54 K; Herman Selbacher, nadporočnik 50 K; Henrik Abraui, nadporočnik 50 K; Ferdinand Martin, nadporočnik, 58 K; Kari Krejči, poročnik računovodja 50 K; dr. Paul Ska-berne, nadporočnik auditor 10 K; D Ajfo-ti Evdo*. Arming p~> K ttOOO Er... st Sp = t . Oskar Pusche! Henrik Pregel, H- kule- i'olSHo. c in kr m ijor Josip Pickler, Aaa ilaclc^r. K'j^er. »remij borznih aensalov. Mirjaaa Gra«. i. \ -oloiilj Fonda. Anr:n t^eveirlia, V '.torija A.^--ti kranito ca i *ad'> kov Kred. zar p«. K -riO<6: r Hu^on in Marv Pangrazi, N. T. e . v Mi n> \zn .c !lai««r po K 4^10; dr. M. irmai K : Mir i .^urc«r, Totnaž Grozda-no i h. Bacifci-eh .1 aipim^ p«> K .SO'K): T'arv Vo'j chTTab ii«i* er. P l"a»olatrt. rn^l, prof. Ma -i' i- an ^hraiber. Anton Sablioh. Viktor Ruvi : g l Jo nn Robba, dr. Nj:^o].'on Mor r s*1 hjrd Maver. mizar«Ko podjsje sv Krand«-..if-h .( 1 >el Tode*e°, 0*vaicante A B -i ja . * >. a j e po K J 0 Irma Polakov cs. Oiija TalnP., kovic- po K IV 0; J. Wvter. "ia ija Wa_aer. Anton W,grier. Ernest Vid ch, T.id j* Tromba-Sebreiber Jaboh Tan^ijf, kapitan Mkalaj vi ocossi. Kdvard pl. Strcdth' ff. Just "»"♦-pcith. i Uarna C prin. ptvfao Btr-ise. Ka el SchreiHer. Fr:-.nc Hovis, dr Fr i e Hab'. Armin P nrherle, Viktor No Le oid.i Melir-g'-. itiimund Malabotich. Marija Milaketich. dr E !/>• r Bntriaa Ko:kel. Iv. (i .a'iro-sich. I iaoc pl. ecorti, Adela I> *ci; io. dr Al Battistella po K 1 00; tvrdka >iokel c% n-ba.b.*. EdmnaJ S«'hlo«;ipr. Far u c*j ."vbiaron. An'on Ke-ler, A P.. I^tzur Oblath. Iv. Mor ooni. E1 a Monconi po K ."«<>»; Iv. (Jaraculiai K 100; G. Pader, Josip PaJer. ridmunJ PaJar po K G. P. Na oVon Eccbeli po K 2 0; Eliaa-»•et-i 7.iff. r. Jakob Ziffer po K 10^, in nadaljni ]-o pis; v ». sojiinica in hranilnica je imela t. m. svoj XXV. ruJni občni zbor, katerega se ie uedležilo, z ozironi na izredne ča*-e. kt> je vse ix>d orožjem, prav iepo število zadružnikov. Predsednik g. Srečko Bartel ie ob l(fl5 dop. otvoril ob-Cni zbor s pozdravom navzočih zadružnikov in je omenil, ia je bilo delovarrj-e za-voJa skoro povsem normalno; z nekaterimi posli, kakor n. pr. z vlogami, je bilo se celo več opraviti, kakor prejšnje leto. Nato je podelil besedo ravnatelju g. Josipu L'lčakariu. kateri jc prečita! točke dnevnega reda. ki so bile sprejete vse enoglasno. Ker je bila letos le volitev nadzornistva, bili izvolieni z vzklikom za nadzornike ifti : dr. Josip \bram, Valentin Cibic, Jernej Pmter, \ ekosiav Plesničar in Gregor Zidar. Razdelitev dobička: Načelnistvo in nad-zorništvo .e v skupni seji sklenilo predlagati 5divi endo dekžev in drugo, kakor sledi, kar >e občni zbor enoglasno odobril. Dividenda od deležev fpo § 20. zadružnih pravil). K 6.876'— Nagrada n.ičelništvn (po § 20. zadružnih pravil). . . K 1.180*90 Nagrada izvršcva!nemu odseku (po §§ 20. in 32. d) . . K 1.180 90 Na^rdtfa nadzorništvn tpo § 20. zadružnih pravil) . . K 354J7 ĐAROVL Fran Fonda daruje ženski podružnici CMD 20 K v spomin v tujini mu umrle sestre Lucije. Darovi, došli vladnemu komisarju. — Družina Franc Štrekelj K .30 za vdove in sirote padlih vojakov. Ravnateljstvo mestne višje realke K 31*50. nabranih kot prispevek za mesec inajnik med učiteljskim osobjem in podrejenimi uslužbenci — za vdove in sirote padlih vojakov. Prosto v oljni prispevki za vdovski in si-rotinskl sklad c. kr. črnovofeiiškeea okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani. Glasom poročila upravnega odbora so došli temu skladu sledeči denarni prispevki: VIII. izkaz: Ivan FreHh. računski svetnik, Ljubljana K 10; Ivan Prelesnik, nadpaznik Messendorf 10 K; Miha Kavčič, poštni sluga, Žuženberk 5 K;Franc Trček. narednik 12 K; Josip Bevc, magistratni sluga Ljubljana 10 K; Ivan Deu, IJunai 10 K; Franc Pernuš. okrajni sodnik, Vrhnika 10 K; Miha Tramte. Hrastnik 4 K; Ivan Stra-mar. občinski predstojnik. Planina pri Vipavi 20 K; dr. Jurij Rothe!, polkovni zdravnik 25 K; Ivan Demšar, nadučitelj, SmaTjeta 5 K; Franc Jančigaj, nadporočnik 10 K; Mira Žirovnik, mesto cvetk na krsto gospe Minke Vodušek. Ljubljana K 15; Osob>e črnovojniškega okrajnega poveljništva št. 27 Ljubljanna 33 K; Ivan Rakovec. administrator. Ljubljana 20 K; I>r. Herman Ferjančič, okrajni sodnik in predst. Ajdovščina 5 K; Deodat Aduhnar. stotnik 20 K: CrnovojniSki etapni baomn št. 403 K 155; Crnovojniško etapni baon št. 408 K 96'50; Ljubljanska kreditna Danka 200 K; Anton Hrvatič, Mala Pristava 3 K; Moštvo železnico čuvajoče stotnije. St. Peter 100 K: Kari Mayer, stotnik 20 K: Kranjska deželna banka, Ljubljana 100 K; Mestna hranilnica. Ljubljana 10QO K; Dr. Damska krojačnica Trst. ulica Torrent« »Trstae obleke po a A. RTKOERj Trst. ulica Torrente it. 30, I. nadst-Izdeluje vsakovratae obleke po aaaleii coskem kroju, plesae obleke, obleke bluze za gledališče itd. One zmerne. leikeoi in fran-za poroke. 337 Trgovina jestvin in koloniial IVAN BIDOVEC, Trst, ul, Campanile 13 (iVg Ponteros.se) Zaloga mesa ▼ konserri, sari in, kondenzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbere likerjev in domačih rio. Specijaliteta: marmelada Gene zmerne. 2260 Nepremočliivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst, Oorso 2 in via Barriera vecebia 10. Begata izbera vojaških plaščev od K 20-— naprej. 257 Jestvine na debela Bogata izbera vsakovrstnih jestvin; proda na debelo RUGGERO GAMBEL v Trstu, ulica delle Acjue vogal ulice Coroneo. 'J 44 Pasi za prenos in platno za jadra. LL IGI ZUCULltf, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan štev. 2. Urad ulica Ghe-a 2. specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd, 23-J Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Lesni trg (Piazza della Legna) štev. i. — Bogata iyb«r» manuiakteraega blaga. — Cene zmerne. 194 Mo-fotosraflčnl atelje lt$t dta dd Rlvo jl iz (prtfflae) Trst Izvriuje vsako fotorrafično delo kakor tudi razgled posnetke notranjost lokalov, poreelanasie plošče za vsakoTTst. spomenike Pa MVSftUlJS MiAPUltu Radi udobnosti g os p. naročnikov sprejema naročbe in jib ia-vriuje na domu, ev. tudi sunaj po n^zmern^jiih cenah. ♦♦♦♦ un Trst uL del Rlvo stev. 42 Proda se popolnoma urejena tiskarna na Kranjskem s popolno tiskarsko ih knjigoveško koncesijo. Ponudile pod „Tiskarna" Ljubljana poštni precfal n. aoaaaaaaoaaoaaadaauaaaaaaooaaoaa ni iii E DO □ a g o a o 8 g a a a □ g slike. — Elek4riCna razsvetljava. — a na oa D D ______na oaoaoaDaaaaaoonaoaaaanaaaaDDacaa Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake SIROV GUMI tudi v najmanjših množinah kupi »OLLA« tovarna gumija, Dunaj II, Praterstrassc 57. Vino zajamčeno naravno, na drobno in debelo, dacirano »n prehodno se proda. PojaSiiila dale G. F E S T I, Via Carintia štev. 12. I! Trst - Vlo Stadion 10 - Trst Odprt od 8^zvečer nnpral Ceno: L vrste K 2. II. orste R1. Hermangild Tressa TRST, ulica Bcrriera uecchin 3 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, .iz umetnih cvetlic s (rakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd, itd. Najr.ISja konkurenčne cene. I Irbež — Znoj — Soloni SfšsJ — Lupanje kože — Kras!© in pege — Kožne toelezsl-me-hurfi — Opekline in rane, Gotovo sredstvo proti tem je JANT^OVA MAST, ki ne maže In je brez duha. — Mal lonček K 3, veliki K 5, obiteljski K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vladko Bartulić, Zagreb, Jelačičev trg 19. Izdelovatelj: Gero Sandor, lekarnar v Nagykoros-u št. 83. i SVAN KRŽE Trsi § □ Piazza San Giovannl 1. o o i □ kuhinjskih in kletarskih polrtb- □ i > "ščin od lesa in pletenin. Škafov. ♦ 5 brent, čebrov in kad, sodčekov, lopat, re- § H Se*, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasev in ^ ^ metel ter mnogo drugih v to stroko spa- J J dajočih predmetov. — PRJPOROČA svojo g j ^ trgovino s kuklnjsko posodo ViaUe vrste ,> i lJ bodi od porcelan«*, zemlje, emaila, kosi- □ : tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletk ^ S itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje In stekleno posodo za vino i. t. d. i. t. d. □ an H3 restavradla 3 «5 Trst, uika S. 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe, — Naj'večja čistost. — Cene zmerne. | Josip struckel Trst, vogal Via Karla Teresa-L Csierina Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov i. t d. i L d. ZOBOZD savmK Dr. J. Čermi v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Posle. Izdiranje zohov brez bolečine. :-: Plombiranje, s-s UMETNI ZOBJE -V - •( f^&is.n.T". Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratnl oddelek Edinosti« — Zlatarnica $ Pm® v Trstu se le preselila na Corso St. 15 v bivšo zltiarnlco O. Zercowltz & FiifHo. Velika Izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic Itd. Cene zmerne. Cene zmerne. __s hlgljeničnlm razkuievalnlm patentnim 99Pralnlm praikom" perilo PATJfiHI T JV AM IIPULVER" Umlvalte tovarn. km.iC.lh proizvodov v Hrastniku. Iskljuina zaloga za TRST. ISTRO In DALMACIJO RqKE ~«USSANDRO MARANGONI - Trst, ulica Chiosig pri vseh prodajalnah jestvin, mi rodi In ica h in s al ogaft ralls 99 Tržaška posojilnica in hranilnica 6£ rtglstrevana zadruga z omolenlm poroštvom TRST - Piazza della Casarma £t. 2, I. nad. - TRST Mv lastni hiši) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/t •/, na menice po 6#/# na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TMOVSKI HRANILNE VLOGE sprejanS ad Takega, ce tudi ni ud i^^^^^estaja po Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. •ratni davek plačuje zavod sum. — vlaga m lahko po eao kroao. — ODDAJA DOMACS NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICB.) Poštno hranilniiai rafiua 16.004. TELEFON 4t. V52 Ima varnostno colico (Safe dsposits) za shrambo rreduost-□ ib liatio, dokum«otoi in raznih drugih vrednot, popolnoma Vrrns proti ulomu in poiarn. urej»no po najnov^jsain načinu ter je oddaja «trankam v najem pO najnlijih conah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradne ari: od S do 12 dif. is od 3 dt 5 poo. Izplrtuji vsak dcluau ob iriJiij jna JADRANSKA BANKA FIUJALKE: Dunaj KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prioritete, delnice, srečka Itd. VALUTE iN DEVIZE. PREDUJMI n ia blago Meče v lavnih skladttčfli PROMESE. vrednostne fMrtrje SAFE - DEPOSIT5 Brzojavi: JADRANSKA. 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, VLOOE NA KNJIŽICE Trst« Via Cassa dl Risparmio 5 (Lastno poslopje) p*r Kapital in rmrva K 8,890.000.^ Opatija Split, Šibenik, Zadar. Prodaja sreCk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrst- tfUUa. Živahna zveza z Ameriko. nlh papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. St tvbm krediti, rembours-kreditl. krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. — Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 In 2676. URADNI URE: od 9—1 pop. IIKOKT HI NIC_