1 leto XV. | štev. 9 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 23-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Liubllana. Frančiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celle., PreSernova 3 telelon 280 Maribor, ponedeljek 13. januarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Prelemao v ne, avl ali oo oošti 14 (Ud. Dostavljen na dom 16 din tulina 30 din. POSTNI C F K O V N 1 PACUNf II.40S Cena g din 1*— j Obleganje Tobruka in Giarabuba Operacije v Libiji se nadaljujejo na kopnem, v zraku in na morju — Iz angleških virov poročajo, da je poleg Tobruka obkoljena tudi oaza Giarabub — Napredovanje s ciljem v Benghasiju ? OBSTRELJEVANJE TOBRUKA KAHIRA, 13. jan. AP. Britanski topničarji so privlekli nove topove pred Tobruk ter takoj začeli ž njimi streljati na oblegano mesto. Angleško letalstvo bombardira nepretrgoma Tobruk. Italijanski letalci so doslej izpraznili 5 letališč v vzhodni Libiji. Nova artilerija je bila pripeljana iz Bardije. V Tobruku je garnizija manjša kakor je bila v Bardiji, kjer je bilo po končnem štetju okoli 45.000 italijanskih vojakov. Dosedanja italijanska letališča v Derni, Tminiju, Gazzall in Martubi so evakuirana. Prav tako je videti, da je hidroplansko oporišče Bomba evakuirano. V TOBRUKU NI VODE BARDIA, 13. jan. United 'Press. Angle- ško topništvo stalno obstreljuje Tobruk. Italijanski ujetniki pripovedujejo, da jev Tobruku že veliko pomanjkanje vode. Eden izmed redkih vodnjakov je 4 in pol km daleč izven središča Tobruka ter je stalno obstreljevan od angleškega. topništva. OBLEGANJE (HARABUBA KAHIRA, 13. jan. Reuter. Ena cela italijanska brigada je odsekana od zvez z zaledjem v zelenici Giarabub. Zatrjuje se, da je samo še vprašanja časa, kdaj se bo predala angleškim četam. Angleška letala niso pri poletih nad Libijo zapazila niti enega italijanskega letala. Hidroplan-sko oporišče v Bombi je bik) popolnoma uničeno. NAPREDOVANJE PROTI BENGHASIJU? KAHIRA, 13. jan. Ass. Press. Angleško napredovanje se nadaljuje v italijanski Libiji še dalje.Med tem ko oblegajo močne angleške čete Tobruk ob morju in oazo Giarabub v notranjosti puščave, operirajo motorizirani oddelki zahodno od Tobruka v smeri Derne, drugi pa so si vzeli, kakor vse kaže, za cilj predreti naravnost čez puščavo do Bengliasija in tako odrezati Kirenajko popolnoma od TripoUtanlje. Angleški letalci pripovedujejo, da se zdi, da so Italijani večinoma že izpraznili kraje ob obali Kirenajke, popolnoma gotovo pa je, da so izpraznili vsa letališča, ki leže zahodno-od Tobruka do Deme. Na nekaterih letaBščih stoje le nepremično posamezna letala, kar dokazuje, da so pokvarjena in se niso več mogla dvigniti. Italijani so jih pri izpraznitvi pustili na letališčih. Tobruk je sedaj po angleški mornarici oblegan tudi z morske strani. ITALIJANSKE AKCIJE RIM, 13. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poroeik) iz Afrike: V K*re-najki delavnost topništva in patrol. Naša letala so bombardirala sovražnikove skupine pri Giarabubu. Sovražnik stalno napada posamezna naša oporišča v Kirenaj-ki V Vzhodni Afriki delavnost patrol na fronti Sudana in Kenije. Neka naša postojanka v Galabatu je odbila napade. Podpiralo jo je topništvo in prizadejalo sovražniku izgube. Nove vojne operacije v Albaniji Ameriška agendia objavl a vest, da so Grki vkorakali v Tepeleni, ki pa še ni od nikoder potrjena — Boji severnovzhodno in severnozahodno od Tepelenija se nadaljujejo GRŠKO URADNO POROČILO ATENE, 13. jan. At. Ag. Uradno poročilo št. 78 glavnega štaba girške vojske se glasi: V teku včerajšnjega dne je bilo na nekaterih krajih fronte živahno delovanje patrulj in artilerije. Zajetih je bilo nekaj sovražnih vojakov. V Atenah je bil ob 20. dan znak za alarm, ki je trajal sko-ro eno uro. AMERIŠKE VESTI O PADCU TEPELENIJA BEOGRAD, 13. jan. Associated Press. Grška vojska je zavzela Tepeleni. Po grških vesteh pomeni padec Tepelenija zlom Italijanske fronte na centralnem sek torju. Padec Tepelenija je po padcu KH-sure sledil skoro brez boja. Večina italijanskih čet se je umaknila v gore severno od Tepelenija. Od Klisure pa so včeraj predrti Grki 27 km na sever ter se približali na 24 km Beratu. ATENE, 13. jan. Reuter. Najtežje bitke v Albaniji Se bijejo v okolici Tepelenija. BOJI ZA CESTO V VALONO NEW YORK, 13. jan. United Press. Po vesteh iz Albanije so italijanske čete v hudem protinapadu s tanki zavzele vas Doriza, ki leži okoli 18 km severnoza- bodno od Tepelenija na cesti, ki veže Tepeleni z VaJono. Grške čete so se umaknile proti jugu do vasi Zemblan, ki leži na severnem pobočju pogorja Griva. Radio Tirana je izjavil, da Valona in Berat nikoli ne bosta padla v grške roke, kajti brani jih nezavzeten zid, ki je sestavljen iz fašističnega jekla In junaštva. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 13. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo o položaju v Albaniji: V Albaniji sovražnik napada na bojišču 11. armade. Naši protinapadi so prizadejali sovražniku hude izgube. Nemško letaSttvo na Sredozemlju Po poročilih Iz Italije je nemško letalstvo že stopilo v bo) proti angleški mornarici na Sredozemskem morju — Baje so nemški mornarji tudi v ita ijanskih podmornicah — Poročilo o bitki v Sicilski oiini RIM, 13. jan. ZPV. Nemško letalstvo, ki je, kakor je bilo nedavno tudi uradno Potrjeno, prispelo v Italijo, je že stopilo v akcijo pri vojnih operacijah na Sredozemskem morju. V 219. uradnem poročilu italijanskega vrhovnega vojnega poveljstva je navedeno, da so nemška letala na osredrtlem delu Sredozemlja že dvakrat izvršila napadalne akcije. Obakrat je nemško letalstvo napadlo angleške vojne ladje. Kakor se zatrjuje na poučenem mestu, je nemško letalstvo prevzelo pred vsem nalogo, da uničuje angleško vojno mornarico, ker menijo, da ie treba Angleže najprej oslabiti na morju in šele'nato preiti v odločllnejše akcije tudi na kopnem. Še nepotrjene vesti govore, da so se vkrcali nemški mornarji tudi na nekatere podmornice v Italiji in bodo zasledovali angleške vojne transportne in trgovske ladje. RIM. 13. jan. Stefani. Italijanski listi komentirajo italijanska vojna poročila zadnjih dveh dni in ugotavljajo, da postajajo boji v zraku in na morju v sredozemskem prostoru vedno intenzivnejši. Ta italijanska poročila pravijo, da so letalske bombe zadele eno angleško nosilko letal, eno križarko 10.000 ton ln dva Protitorpedolovca. Končno sliko o sedanja delavnosti pa bo mogoče \dobiti šele čez nekaj dni, ko bodo sedaj pričete operacije dokončane in bodo izdana nadaljnja poročila. RIM, 13. jan. Steiani. Italijansko vr- hovno poveljstvo je izdalo v spopadu na morju sledeče uradno poročilo: V zori 10. januarja je skupina naših torpedovk, ki stražijo v sicilski ožini, zapazila veliko sovražno skupino, ki je bila sestavljena iz številnih pomorskih enot. Dve naši torpedovki sta odločilno napadli središče skupine ter zadeli z dvema torpedoma neko križarko, ki so jo pozneje videli, kako se potaplja. Potem je prišlo do ogorčene borbe med sovražnikovimi rušilci, ki so jih podpirale križarke, in našimi tor pedovkaml, ki so srdito In dolgo streljale. V tej borbi sta bila zadeta dva sovražnikova rušilca in sta začela goreti. Neki naš rušilec je bil zadet z ognjem 'vseh topov neke sovražnikove ladje in so stroji prenehali delovati. Po drugi »alvl je bilo zadeto munldjsko skladišče in se je ladja potopila. Druga italijanska torpe-dovka je takoj krenila na mesto, da bi rešila potopljene. RIM, 13. jan. United Press. Italijansko vrhovno poveljstvo sporoča da sta dve italijanski torpedovki napadli In potopili neko angleško križarko v Sredozemlju. V bitki, ki se je razvila, je bita neka 700 tonska italijanska torpedovka potopljena. Britanska letala, ki so prišla čez Švico, so metala bombe na Turin, kjer so bile ubite 3 osebe, in na Savigliano. RIM, 13. jan. AP. Vrhovno poveljstvo javlja, da so angleški letalci v noči med soboto in nedeljo bombardirali Turin in Savagtiauo. Zadetih je bUo nekaj civilnih tovarn. LONDON, 13. jan. Reuter. Nocoj so angleška letala že drugič v teku 2 noči napadla arzenal v Turinu. Odvrgla so veliko število zažigalnih in zelo težkih eksplozivnih bomb. Požari so se videli še, ko so bila letala že nad Alpami. LONDON, 13. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča, da so angleška letala vrgla na Turin zažlgalne in eksplozivne WENDEL \VILLKIE, republikanski kandidat pri predsedniških volitvah je izjavil, da bo kmalu potoval v Veliko Britanijo, da bo pobliže spoznal položaj Angležev ter druga mednarodna vprašanja. Dodal je, da bo ostal v Angliji dva do. tri tedne bombe največjega kalibra. Ugotovljeni so blH štirje požari in močne eksplozije. Letala so vrgla tudi letake z zadnjim govo-rom Churchilla na italijanski narod, tiskane v italijanščini. ‘ LA VALETTA, 13. jan. Reuter. Britsko poveljstvo sporoča, dp so se sovražna letala včeraj približala Maki. Čim so se angleška letala dvignila in je začela pro-tiietska obramba z obstreljevanjem, so sovražni bombniki izginili. ANGLEŠKO- TURŠKI VOJAŠKI SESTANEK ANKARA, 13. januarja. AP. Britanski vojaški, letalski in mornariški častniki so sc sestali včeraj s turškim 'generalnim štabom. SIAMSKO VOJNO POROČILO BANGKOK, 13. januarja. Reuter. Siamski komunike pravi, da se bijejo srditi boji na indokinski meji. PRISTANEK LETALA PRI LYONU BERN, 13. jantiarja. AFI. Neko angleško bombno letalo tipa „Welling-ton“ je zasilno pristalo v bližini Lyo-na. Posadka je bila internirana. ZOPET TUJA LETALA ČEZ ŠVICO BERN. 13. januarja. Stefani. Švicarski generalni štab javlja z znano resignacijo, da jc v noči med 12. in 13. januarjem švicarsko ozemlje bilo znova kršeno od sovražnih letal, ki so večkrat preletela mejo med polnočjo in 5. uro zjutraj. Alarm je bil izdan v več krajih. DEGRELLE O KRIVDI ZA POMANJKANJE BRUSELJ, 13. januarja. UP. Voditelj belgijskih reksistov Leon Degrelle je izjavil, da ni krivda Nemčije, če Belgija nima dovolj hrane, temveč Anglije, ki ne pusti, da bi se hrana iz prekmorskih dežel uvažala. MOLOTOV GOST NEMŠKE DELEGACIJE MOSKVA, 13. januarja. AP. Sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov jc bil včeraj na večerji kol gost nemške trgovinske delegacije. ZASTOJ PROMETA V ŠPANIJI MADRID, 13. januarja. Reuter. Veliki snežni viharji so povzročili zastoj v prometu. Posebno je težaven položaj v pokrajinah Terruel in Arragonia. Govor Bogdana Filova v Ruščuku Bolgarija ne bo nikoli služila tujim interesom — Pripravljena pa mora biti na vse možnosti Bolgarija odklanja tuje ideologije — Pisanje bolgarskih listov GOVOR FILOVA SOFIJA, 13. jan. ZPV. V Bolgariji je bila včeraj vrsta govorov in zborovanj, ki jih je organizirala vlada spričo vznemirljivih vesti, ki so krožile zadnje dni. Glavna pozornost je bila posvečena govoru predsednika vlade ur Filova v Rušču-ku ob Donavi. Takoj v uvodu je mini-?irski predsednik naglasi!, da je pomen zborovanj predvsem ta. da izve bolgarski narod za notranji in zunanji politični položaj Bolgarije ter da se pripravi na važne p o 1 i t i č n e d o g o d kei ki čakajo ne le Bolgarijo, nego vso južno-vzhodno Evropo. Sedanja vojna je izrazito ideološka vojna, ki so po izkušnjah preteklosti najdaljše. Zdaj ne gre za to, kdo bo zmagal, marveč se postavlja vprašanje, kakšen bo rezultat te vojne, kj se vodi že po vsem svetu. Ta vojna ima za cilj, ustvariti nov red v svetu. V Bolgariji še ne občutimo te vojne, toda ker smo član evropske družine, bodo vtudi nas globoko predvsem, da ohranimo mir in hladno- zultate za državo. krvnost. V prvi vrsti se moramo zavedati, PRIPRAVLJENI PA MORAMO BITI NA da smo Bolgari in da smo pripravljeni VSE MOŽNOSTI, predvsem pa še nadalje doprinesti za Bolgarijo največje žrtve v ščititi svoje interes«, svobodo in nedo obrambo njenih interesov. BOLGARIJA NE BO NIKOLI SLUŽILA TUJIM INTERESOM. Ne smemo se vdajati nikaki sentiment, in iluzijam, stvarnost je dandanes zelo surova. Z gotove strani se skuša vplivati na bolgarsko politiko in zanesti k nam zmedo. Vsak, kdor verjame tej propagandi in postane nje žrtev, je veleizdajalec. Bolgarska vlada ne bo nikdar podlegla anonimnim pozivom. Zunanja politika se v nobeni državi ne vodi po kavarnah in ulicah in bodite prepričani, da se tudi bolgarska politika ne bo nikdar vodila za kavarniškim omizjem ali po diktatu ulice. Apeliram na ves bolgarski narod, na vse prave rodoljube, naj eno-dušno slede kralju in vladi. Naša zunanja politika si prizadeva, da se očuvamo oboroženega spopada in da ostanemo še na- zajele posledice. Naša sveta dolžnost je,,j dalj- izven sedanje vojne. Bolgarija je da ostanemo budno na straži in da vemo, j storila vse, da očuva ne le sebe, nego ves kako postopati v odložilnem trenutku. Balkan pred grozotami vojne. Vlada je Naša prva in največja dolžnost je pa 1 obvladala vse težave in dosegla dobre re- takljivost države. Narod, »ki ni v stanu braniti svojih interesov, je že v naprej obsojen v suženjstvo. Vedno smo naglašali, da smo le za mirno revizijo neuillske mirovne pogodbe. Solunski sporazum, sklenjen 1938, je omogočil Bolgariji ponovno oborožitev, rešitev vprašanja Južne Do-brudže je bila kronana s pozitivnim us pehom. O odnošajih do sosednjih držav je že zunanji minister Popov povedal v sobranju jasno sliko. BOLGARIJA ODKLANJA TUJE IDEOLOGIJE. Pri nas so'se že delali poizkusi, da bi se uredile prilike po vzoru drugih držav, toda ni bilo uspeha. Bolgarski narod ne bo nikomur dopustil, da bi napravil iz Bolgarije nacistično, komunistično, fašistično ali legionarsko državo, ker vse te oblike vladavin in režimov ne odgovarjajo našemu življenju. Bolgarski narod ni niti Rusija, niti Nemčija ali Italija. Morda je boljševizem zelo dober za Rusijo, morda odgovarja narodni socializem intere- Glavni napad zopet na London Nemška letala so v pretekli noči tri ure bombardiraja angleško prestolnico in napadla tudi nekaj drugih angleških krajev. — Angleška letala so napadla oporišča ob Kanalu VČERAJŠNJE NEŠKO POROČILO BERLIN, 13. jan. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Letalstvo je včeraj izvedlo ogledniške polete in nadaljevalo z miniranjem britanskih pristanišč. Pri napadu na neko letališče v Jugo vzhodni Angliji so bili zabeleženi uspešni zadetki. Zahodno od Irske je bila potopljena sovražna trgovska ladia (6—8 tisoč ton) in še neka druga ladja 4000 ton. Pri napadu na britansko pomorsko skupino v Sredozemskem morju je bila hudo poškodovana neka križarka in neka} drugih vojnih ladij. Močne letalske skupine so preteklo noč zopet napadle važne vojaške dlje v Londonu. Nastalo je mnogo požarov. Davi zgodaj je sovražnik metal zažigalne in razstrelilne bombe v Se verni Nemčiji ter hudo poškodoval neko stanovanjsko hišo. Trije so bili ranjeni, trije pa ubiti. DANAŠNJE POROČILO BERLIN, 13. jan. UP. Nemška agencija DNB javlja, da so nemška letala v formacijah izvedla uničujoče polete nad vojaškimi objekti v Londonu in drugimi mesti v Angliji od sobote bonočt naprej. Angleška letala so drugič podnevi napadla nemška oporišča v Kanalu, trije »Huricanei« so bili zrušeni med Calaisom in Boulogneo. ANGLEŠKA PpROČILA LONDON, 13. jan. Reuter. Glavni napad nemških letal je bil nocoj nad Lon- donom. Trajal je 3 ure. Nastalo je več požarov. Žrtev ni veliko. LONDON, 13. jani. UP. Nocoj je bilo napadeno neko južnoangleško mesto. Napad je trajal eno uro. Neki bombnik je padel ter ubil 9 oseb, ko je prušil več hiš. Nemški letalci so bili tudi nad Londonom. V zgodnjih i jutranjih urah pa danes ni bik> več napada na Hondon. Prebivalci so začeH sami gasjtf zažigalne bombe: polivajo jih z. vodo še preden utegnejo zažgati poslopje. Protiletalska zaščita je bila tako močna, da se je veliko letal obrnilo, preden so dosegla London. Poleg Londona so nemška letala napadla tudi Liverpool, južnovaležan-sko obalo ter različna mesta v drugih okrajih. som Nemčije in fašizem interesom Italije, toda, to so stvari, ki se ne dajo presaditi na bolgarska tla. Zato sc ne smemo vdajati nikakim idejam in sugestijam. Bolgarija je država malih posestnikov in kmečkih gospodarstev, zato potrebuje za svoj red lasten način življenja. V nadaljnjih izvajanjih je dr. Filov pojasnil gospodarski napredek Bolgarije ter finančna, socialna in kulturna vprašanja države. Bolgarska vojska je danes bolje oborožena, kakor je bila v balkanski in svetovni vojni. Strnimo svoje vrste, naša moč je le v slogi. Bodimo vedno pripravljeni, da doprinesemo žrtve za domovino in blagostanje naroda. BEOGRAD, 13. jan. United Press. Tu se zatrjuje, da pomeni govor bolgarskega mii 'trškega predsednika veliko olajšanje situacije na Balkanu. SOFiJA, 13. jan. Stefani. Bolgarski tisk ostro napada Anglijo, ki jo obtožuje, da je stopila v vojno samo zato, da ohrani svojo hegemonijo v svetu. »Slovo« našteva države, ki so »postale žrtev angleškega prijateljstva« ter dostavlja, da se lahko tudi Bolgarija spominja nemilosti Anglije. »Zora« naglasa s svoje strani | važnost sodelovanja Sovjetske zveze s silami osi. »Utro« piše o novi poti, po kateri stopata Nemčija in Italija z željo, reorganizirati Evropo in dostavlja, da Bolgarija nima namena, oddaljiti se od politike prijateljstva s silami osi in SSSR. Telekijev govor v Miskolczu BUDIMPEŠTA, MTI. 13. jan. MTI. — Predsednik vlade Teleki je na konferenci vladne stranke v Miškolcu dejal, da se mora madžarski narod zahvaliti Bogu, da živi v miru in da je obvarovan pred bedo in pomanjkanjem. Nevarnosti prete zdaj na vseh koncih in krajih Evrope, sedanja vojna je kakor ona 1914, vre že po vsem svetu. Nevarnosti niso le materialne, nego tudi duhovne prirode. Zato mora biti ves narod zbran in složen ter skrbeti, da ostane njegova duša nedo-taknjena. Treba je ohraniti osebno noto mažarskega značaja, ki Ima še važno vlogo v podonavskem bazenu. Smo pred novimi nalogami, tako na zunaj, kakor na ! znotraj države. Zato moramo zbrati v se moči v službi za narod in državo. Na zunaj je treba ohraniti Madžarsko kot neodvisno državo. Sovjetski demanti o Bolgariji MOSKVA, 13. jan. Tass. V Moskvi so je vse to zgodilo brez vednosti in pri- objavili naslednje sporočilo: Tuji tisk je po nekaterih vesteh iz Bolgarije razširil novice, da je del nemških Čet že prekoračil mejo in dospel v Bolgarijo ter da se prevoz nemških čet v Bolgarijo nadaljuje z vednostjo in soglasjem SSSR. Agencija Tass je pooblaščena objaviti: 1. če so nemške čete res v Bolgariji in če je naknadno prišlo do njih prevažanja tja, se Stanka SSSR, kajti z nemške strani ni bilo nikoli postavljeno vprašanje bivanja ali prevažanja nemških čet v Bolgarijo; 2. naglasiti je tr«ba, da se bolgarska vla. da ni nikoli obrnila na SSSR glede vprašanja prehoda nemških čet v Bolgarijo, zato tudi ni mogla dobiti od SSSR nobenega odgovora. Hohenzollernski princ v angleški vojski LONDON, 13. jan. 1CP Princ Friedrich Georg Hohenzollernski, vnuk bivšega nemškega cesarja Viljema II., ki je bil ob začetku vojne interniran v Angliji in kasneje poslan v Kanado, je vložil prošnjo, da vstopi v angleški pionirski zbor. Z ozirom na simpatije, ki jih je že leta gojil do Velike Britanije, so prošnji ugodili. Princ služi zdaj kot prostovoljec v an. gleškem pionirskem polku v Kanadi. Med odličnimi Angleži ima mnogo prijateljev, tako sina znanega admirala Jellicoea in vojvodo Buccleucha. Princ izjavlja, da je nasprotnik sedanjega režima v Nemčiji. Nova vojna med Nemčijo in Anglijo ga je hudo zadela. Prej je služil v neki londonski banki. Borba za Rooseveltova pooblastila WASH1NGT0N, 13. jan. Reuter. Kongres razpravlja dalje o pomoči Veliki Britaniji in bodo najbrž sprejeti trije aman-6mani. V prvem naj bi se od Velike Britanije zahtevalo neko zagotovilo v zameno za orožje, letala in ladje, ki jih bodo izročene. Amandman naj bi tudi vseboval nekatere pravice do določenega dela pro. izvodnje nafte in rud ter drugih britskih eksploatacij na zahodni hemisferi. Ta omejitev naj bi trajala dve leti, v katerin bi bil predsednik pooblaščen s posebnim zakoni za postopanje v načinu dajatve pomoči. Po tretjem amandr»anu naj bi bili ukinjeni dosedanji zakoni glede popravil tujih vojnih ladij in bi tako mogla Velika Britanija popravljati svoje ladje v USA. Mnenja so, da bi niti eden ten amandmajev, če bi bili sprejeti, ne oškodoval osnovnih smernic načrta za pomoč Veliki Britaniji. NVASHiNGTON, 13. jan. AP. VVendell VVHlki© Je izjavil, da se strinja s »po pravljenim« Booseveltovim načrtom glede pomoči Angliji ter da bo šel v krat kem v Anglijo, da se sam prepriča kot civilist, kakšna je sltacija Vel. Britanije. Od Cordeila Huila je že dobil dovoljenje, da leti v Anglijo. NVASHINGTON, 13. jan. A-P. Senator Wheeler je proti Rooseveltovemu načrtu ter pravi, da je sedaj Roosevelt pokazal, da želi vojno. Senator Lee pa pravi, da je Anglija edina zapreka med USA In kopeljo krvi ter da je edini ameriški način Izogniti se vojni, če pošlje dovolj vojnega materiala Angliji. ■ WASHJNGTON, 13. jan. AP. Vpeljali so spet prakso iz prve svetovne vojne, da se vsak teden sestajajo različni kongresni odbori in člani obrambnega ministrstva ter skupno sklepajo o ukrepih za j obrambo USA. V Evropo bodo morali tudi ameriški vojaki NEW YORK, 13. jan. Reuter. Gibson, predsednik odbora za pomoč Angliji in zaveznikom, je izjavil, da bo kmalu prišel čas, ko bodo USA morale poslati tudi vojake v Evropo. MALO VERJETNA VEST CARIGRAD, 13. jan. United Press. Okoli dve nemški diviziji (30.000 mož) sta bili v zadnjih dnevih prepeljani iz Temešvara na Donavo. Nemški krogi pravijo, da bo kmalu dosežen sporazum med Italijo in Grčijo ter da se bo vojna v Albaniji nehala. NALOGE JAPONSKE MORNARICE TOKIO, 13. jan. Reuter. Tokijski list »Kokumin Slmbun« piše, da mora japonska mornarica in vojska biti največja na svetu, da se bo lahko borila na dveh ali treh frontah. USPEH ZBIRKE V BERLINU BERLIN, 13. januarja. AP. Včeraj so nabrali samo v Berlinu 59 milijonov mark za zimsko pomoč. POMANJKANJE ŽIVIL NA IRSKEM LONDON, 13. jan*. Reuter. Irski minister za prehrano je dejal, da so sedanje rezerve živine komaj zadostne za preskrbo ljudi z mesom, četudi bi jih še bolj skrbno izkoriščali. Prav tako bp treba varčevati z žitom, ki ga bo komaj dovolj do prihodnje žetve. Obdelati bo treba dvakrat večjo površino države, ker bi drugače zmanjkalo moke. Vsa sredstva se bodo do viška izkoristila, da bi bila Irska oskrbljena iz lastnih zalog. JUSTfflKACIJA V SIRIJI BEYRUT, 13. jan. DNB. Branilci morilcev, ki so ubili dr. Sasvanderja so zaprosili komisarja Sirije za pomilostitev. V primeru, da bi francoski komisar pomilostitev odkloni, bodo na smrt obsojeni takoj ustreljeni. NESREČA JUŽNOAFRIŠKEGA LETALA JOHANNESBURG, 13. jan. Reuter. — 16 pilotov južnoafriškega letalstva se je ubilo, ko je padlo veliko bojno letalo na tla. Pilot j’e v megli zadel ob hrib. TUJCI V USA ' WASHINGTON, 13. januarja. AP. Doslej je bilo naštetih 4,741.971 tujcev v USA. ŠAHOVSKI TURNIR V MOSKVI. MOSKVA, 13. jan. — Včeraj je pričel v Moskvi tkzv. radio niatch turnir, čigar potek prenaša radio. V 1. kolu sta igrala Lilienthal in Botvinnik. Napeta partija je končala po 30. potezi remis. Z istim rezultatom sta končali tudi partiji Lisicin-Kan in Bjelavjenec-šamajev, dočim je To-luš premagal Judoviča. Rezultati ostalih partij pa še niso znani. BORZA. Ourih, 13. jan. Devize: Beograd 10, Parip 8.70, London 16.15, New York 4.31, MHan 21.75, Sofia 4.25, Budim pešta 85, Bukarešta 2.15. Udarnost velesil na morju Angl ja je Ime a od začetku vo ne 2,250.000 ton ba nih ladij Ruska zunanja politika Med tem je bila na Daljnem vzhodu, kjer je Japonska skrupulozno izvajala politiko dobrega sosedstva uničena in opu-stošena Kitajska po državljanski vojni. Niti od Zahoda, niti od Vzhoda ni torej pretila ruski varnosti nobena vidna nevarnost. Za trenutek je postala važnejša notranja rekonstrukcija države. Zunanja politika se je bavila s trgovino, ekspor-tom in najemanjem tujih posojil, običajne diplomatske aktivnosti je bilo kaj malo. NENAPADALNI PAKTI Kar se je tedaj godilo, je bila utopija v primeri s sodobno diplomatsko aktivnostjo. Čeprav ni v tistih časih smatrala nobena država, da je vojna nevarnost blizu, so vendar vse dajale izjave, ki so stavljale vojne izven zakona. Menile so, da tako prispevajo k varnosti. Rusija je daia svoj delež v Litvinovem protokolu leta 1929. s katerim se je dogovorila s svojimi sosedami, Letonsko, Estonsko. Litvo. Poljsko, Romunijo, Turčijo in Perzijo, da pristanejo na Kelloggov pakt. Rusija je prišla na idejo, da postavi »ne-uapadalnost« za prvo načelo svoje zunanje politike. Litvinovemu protokolu je sledila popiava »nenapadalnih« paktov, ki so bili podpisani in ratificirani 1. 1930 in 1931. Rusija je sklenila take pakte z baltskimi državami, Finsko, Poljsko in Francijo Pakt o prijateljstvu z Italijo, čeprav je bil podpisan že 1923, pripada tudi tej dobi. Edino drugo poprišče, koder je bila Rusija zares aktivna, je bil mednarodni razoroževalni urad v Ženevi. Tu je Rusija branila tezo generalne razorožitve kot edine garancije za mir; v posameznih točkah pa je podpirala Nemčijo in Italijo, »uboge« iz Versaillesa. MRK KOMINTERNE Ruska koncentracija v tem času na gospodarske zveze in miroljubni diplomatski odnošaji z ostalim svetom so nov dokaz, do kakšne mere so nacionalni interesi zamenjali revolucionarne. Leta 1929 je kriza zmešala vse gospodarstvo sveta. Ker je kapitalistični sistem delal vse one nespametne in destruktivne stvari, ki jih je napovedal že Mare, je bilo videtj, kakor da so dobili komunisti, iz« redno priliko Ha revolucijsko, aktivnost med rastočo vojsko obupanih nezaposlenih in pa gladujočih kmetov. Kominterna je doživela trdovratno odklanjanje, priznanja tudi kakšni drugi levičarski skupini, da služi koristim svetovnega socializma. Njeno fanatično sovraštvo do vsega reformističnega socialističnega gibanja v zahodni Evropi jo je obsodilo na izolacijo in sterilnost Kjerkoli je uspela, povišati število vo-lilcev, je pripravljala pot svojim fašističnim sovražnikom, ker je delila in slabila delavsko gibanje ali pa celo sodelovala z ekstremnimi desničarji, kakor n. pr. narodnimi socialisti, pri napadih na socialne demokrate (»socialne fašiste«, kakor so jih nazivali komunisti). Med tem je sovjetska vlada dajala samo omejeno pomoč komunističnim strankam po svetu ter je nadaljevala s koncentracijo svojih naporov za pridobivanje pomoči in tržišč, da bi na ta način premagala ogromne gospodarske težave, ki so nastale s prvo petletko. MANDŽURIJA IN NACISTIČNA REVOLUCIJA ■ Pomanjkljivost samih nenapadalnih paktov in pa nevarnost na pol izolirane pozicije, so opazili v Rusiji septembra 1931, ko je Japonska napadla Mandžurijo, v enem letu ustanovila vojaško kolonijo ob ruskem boku ter pritiskala skozi Notranjo Mongolijo proti mejam ruske marionetne zunanjemongolske vlade. Udarec je prišel v posebno težavnem trenutku za Rusijo. Na jugu je nastala prava državljanska vojna v vprašanju kolektivizacije. Petletni načrt je preživljal nai-bolj kritično obdobje. Ruska daljnovzhodna vojska, ki je bila ustanovljena 1925. je še vedno obstajala samo na papirju Pod temi pogoji je Rusija lahko kaj malo storila na vzhodni frpnti, razen, da je vznostavi’a diplomatske odnošaje s Kitajsko, prekinjene 1927. Na Zahodu je pod udarci gospodarske krze tudi dinlomatski položaj pos‘ajal težji. Nemčija iz Weimarja in Rapalla je bila pred z'orixmi. Vojaška diktatura je prevzela od demokraskega sistema, s katerim so bili ruski odnošaji vsesVozi do-bri. 'Dalje) V začetku vojne je imela Vel. Britanija 2.250.000 ton vojnih ladij, Francija 750.000 ton, Italija 650.000, Nemčija 500.000 ton. Vel. Britanija je imela 3 mo-nitorije, 12 oklopnic in 19 rečnih topov-njač. Med največjimi ladjami so bile oklopna križarka tipa »Hood« in 2 tipa »Renown«. Nosilcev letal je bilo 6, križark pa 56. Med manjšim' ladjami je imela Vel. Britanija 6 protiletalskih ladij, 170 rušilcev, 9 patroinih ladij, 43 spremljevalnih ladij, 1 bolničarsko ladjo, 2 ladji za polaganje mrež, 4 minonosce. 42 mino-lovcev, 12 skladiščnih vojnih ladij, 25 Anglosaške države Vodilni madridski dnevnik »ABC« piše o konferenca, ki jih je imel Sumner Wel-les zadnje čase s sovjetskim poslanikom v Washingtonu, Ulmanskim in naglaša, da je Roosevelt že v svojem govoru pred meseci poudaril, da smatra klub dobavam nafte, živeža in surovin Nemčiji Sov jetsko Rusijo še vedno za nevtralno državo. List zaključuje: »Anglosaške države niso nikoli opustile iluzij, da bodo nekega dne pridobile Rusijo za politiko proti Nemčiji. Rusija je namreč zanje več motornih torpedovk, 68 podmornic in 122 vlačilcev. Francija je • imela v začetku vojne 7 aklopnic, 18 križark, 1 nosilca letal, 4 minolovce, 27 patroinih ladij. 60 rušilcev. 12 torpednih čolnov, 8 spremljevalnih ladij, 2 minonosca, 1 polagača mrež, 9 rečnih topovnjač m 80 podmornic. Nemčija je imela v začetku vojne 2 oklopnici, 3 križarke tipa »Admiral Graf Spee«, 22 rušilcev, 10 patroinih čolnov, 15 motornih torpednih čolnov, 25 mino-lovcev, 24 velikih motornih čolnov, 8 križark in 71 podmonrc. in Sov etska Rusra ali manj demokratska država, vrhu tega pa ocenjujejo USA Rusijo kot važnega soseda na pomembni azijsko-ameriški preseki ob Behringovi cesti. Aljaska. Behringova cesta in severnovzhodna Sibirija tvorijo važen geopolitičen prostor prometno-političnih stikališč. Že za časa Lenina so bila med NVashingtonom m Moskvo pogajanja za odstopitev nekaterih oporišč na Kamčatki USA. Kot sosed Japonske bi bila Rusija zelo zaželen zaveznik USA « Največii angleški hidroplani znamke »Sunderland« tehtajo 25 ton ter stanejo vc~V okoli 24,000.000 din Lahko letijo na •ialjavo 3.200 km. brez pristanka. Angleška letalska akademija, iz katere izhajajo mladi letalski častniki, je Cran-well College. Socialna nota nove Anglije V Bostouu v USA izhajajoči list Christian Scienci Monitor" prinaša članek angleškega pisatelja I. B. Priestleya, ki večkrat nastopa v londonskem radiu. Avtor je prepričan, da bo po sedanji vojni vstala nova Anglija na velikobrilanskih otokih. Angleški narod je zgrabil tako spontano za orožje predvsem zato, ker se nadeja, da bo v boju z avtarkičnimi totalitarnimi silami izvojeval prostor novim demokratičnim idejam, ki ne bodo dopustile nili najmanjših poizkusov ponovnc-a fašizma. Vstop Anglije v vojno je od-ril. da dotlej vladajoči plutokratski razred ni bil kos svoji nalogi. Šele, ko se je vlada osnovala na najširši ljudski osnovi, je dobila Velika Britanija poleta v vojni. In glavni nosilec angleškega odpora je povprečni meščan, on polni „Hurri-cane“ in „Spitfire“, on se v glavnem žrtvuje v zračni vojni za obrambo domovine. Nova Anglija bo morala računati _ s tem, upoštevati socialno noto svojega življenja ter dati zamaha širokim slojem narodne razgibanosti in ne le privilegiranim skupinam. POLITIKA. Mnogo je pri nas ljudi, ki pravijo, da politika ni nič drugega, nego obračanje plašča po vetru. Politični program, načela, stalna politična smer, vse to je za one, ki se v naših srečnih časih bavijo s politiko, odveč. Zapuščajo politične stranke, kakor kdo odhaja iz vlade in se priključijo onim, ki prihajajo na oblast. To zanje ni slabo, ne grdo, ne odvratno, kajti to je politika, in le tisti, ki se drže ' »Delo« dr. Markovičev odgovor na to. zvesto stranke, kot pijanec plota, mu Minister pravi med drugim: morejo to zameriti. Tudi to politiko je i težko razumeti, zato imajo svet prav oni, ki pravijo, da sem nazadnjak, ker ne ...i, kaj je politika. (Kosta Majkie Pripombe dr. L. Markoviča k organizaciji narodnega radikalizma točno, kakor je razvideti iz vsebine članka. V mojem članku je osnovna teza baš Članek, ki ga je napisal pravosodni minister dr. Laza Markovič v novoletni št. »Večernika« je vzbudil po vsej državi mnogo zanimanja. Listi so ga prinesli v izvlečku in podčrtali njegovo zanimivo osnovo. »Hrvatski Dnevnik« je nekatere ta, da se k hrvatskemu, odnosno slovenskemu činitelju mora organizirati tudi srbski narodni činitelj. Znano je, da je Narodno radikalna stranka imela vedno v beograjskem »Napredu«.) odstavke članka kritiziral in zdaj prinaša | vlogo najmočnejše srbske stranke, kar m nihče oporekal. Pozitivno je, da je 1. 1925 Hrvatska seljačka stranka pod Radičem napravila sporazum z Narodno ra-»Zdi se mi, da obstaja tu nesporazum dikalno stranko, ki naj bi otvoril pot k in da so uredniki »Hrvatskega Dnevnika« Pravemu hrvatsko-srbskemu sporazumu. vzeli pripombe v mojem članku kot neko glavno temo mojih razlaganj. To ni P;emera „Lepe Vide" Ferda Kozaka Svetovna vojna je pomenila tudi za nas mo, ne bo usojena usoda premnogih drugih, Slovence več Jco samo politično razpotje, ki so šle le enkrat samkrat čez deske, nato Vnlivflla 1A mnrnn V1 n C ♦ i no miealnA nrancma no ca tininitn *. Vplivala je močno zlasti na miselno preusmeritev naše družbe v vseh njenih plasteh, na preusmeritev v načinu življenja in pogledov nanj. Mi, ki smo to preusmerjanje sami doživeli, se sredi razgibane sodobnosti tega morda niti zavedali nismo, ali vsaj ne tako, kakor bi bilo potrebno. Najbrže bodo šele zanamci pravilno ocenili to razdobje in dor ločili njegove pozitivne in negativne strani. Pisatelj Ferdo Kozak je to veliko razpotje vsaj zaslutil in nam ga v enem primeru iz okolja tesno omejene družbe skušal prikazati v tipični povojni družbeni drami »Lepi Vidi«. Poizkus je v splošnem usjiel nad povprečnost in delo Ferdo Kozaka lahko Uvrstimo med najpomembnejše slovenske dramske stvaritve. V štirih dejanjih, dobro zasnovanih — in če izvzamemo nekaj šibkej- S tega gledišča posmatrano zedinjenje radikalne stranke je treba oceniti kot narodno in državno potrebo. Nadaljnja pripomba v mojem članku, da mora zedinjenje radikalov interesi-rati tudi Hrvate in Slovence, ni storjena v onem cilju, kakor to piše »Hrvatski Dnevnik«. Po sredi je nesporazum, morda po moji krivici, ker nisem bi'l jasnejši, čeprav smatram, da je splošno znano in da ni treba še dokazovati, da radikali nikoli niso mislili na to, da love Hrvate ali pa so izginile v pozabljenje. Da bi se spuščal v podrobnejšo analizo dela in dokazovanja močnejših in šibkejših strani na temelju navedenega, mi žal prostor Slovence. Nimajo potrebe za to. Radi-in kraj ne dopuščata. Morda bo to storil kdo kalna stranka je s svojimi deli dokazala, v kaki naši reviji. Dovolj bo, ato poudarim,, je iskala koalicije z glavno hrvatsko zaaslitiirekajeje treba poudariti inTaj potisniti odnosno slovensko stranko v prepričanju, v ozadje. Zato moremo šteti drugi, maribor- “a Je to najbolj zdrava politika. V tem ski krst »Lepe Vide« ne samo med uspehe vprašanju se popolnoma strinjam v »Hr-dela, temveč tudi režije in igralcev. Edino, vatskim Dnevnikom«. To pa ne izključu- kar bi mogli režiji oporekati, je bil prepočasni tempo nekaterih scen. Naši igralci, ki so bili srečno izbrani in je. da bi Radikalna stranka ne sprejela v svojo sredino tako Hrvate, kakor Slo- razvrščeni, so ustvarili vrsto močnih kreacij, vence, ki to žele, kajti konec koncev bo Pred vsem moremo uvrstiti kreacijo Vide moral priti trenutek, ko bo sporazum Grantove med najboljše dosedanje odrske popolnoma izveden in se bodo politične ših mest — tudi dobro izvedenih, nam je po- 5 p S® l3 stranlie pomirile na izključno narodno- Xt«fwTeldmoŽfd°a V^TlČ kS'dušr°st in' bazah ter se organizirale z dolo- nrsHnii/r, J razklane in zunanje zdolgočasene ženske in cemmi skupnimi socialnimi m gospodar- nam jo prikazati v prepričevalni obliki. Ob skimi temelji. To bo tem lažje, če bodo l!ni1?,«P0’ Kl prltla]a-g ter ? Dr. Maček je dospel v Beograd, kjer Navzočni avtor je bil ponovno klican na bo posvetoval z ministri v zvezi z bli- -r. 'žnjo rekonstrukcijo vlade. šSosoodarsJre vesti v Proizvodnja domačih pogonskih sredstev V sedanjih časih je eno i:_______J temelj- nih vprašanj gospodarske in prometne politike, posebno pa Se narodne obrambe,zadostna preskrba s pogonskimi sred-sr \ Boj za nafto je postal v modernem svetu že proslulo geslo. Ima pa ta boj različne odtenke in je vpletel . Ji neštete drugih surovin, ki navidez nimajo s teni modernim >te’ 'Ta at« ničesar skupnega. Poleg nafte so važni tudi razni derivati, pa tudi koks, plinski premog in pc.:. to ne samo /.a vojskujoče se temveč za normalno obratovanje industrije sploh. Ni jih mogoče danes sploh več dobivati iz tujine, ali pa le z izredno težavo. Nadomestila moramo najti doma. Na domače možnosti smo na#*1'-1’ mestu že večkrat opozorili. Od rešitve tega vprašanja zavist naša nadaljna industrializacija. Inženirji kemije so te dni na svojem sestanku v Zagrebu opozorili na domača nadomestila in tudi na ovire, ki jih bo treba premagati. Domača proizvodnja koksa bi bila mogoča po posebnem postopku iz rastlinskih tvarin, ki iih je dovolj na razpolago. V Italiji pridobivajo koks iz grozdnih koščic, ko so jih že prej uporabili za proizvajanje olja. Moglo bi se rešiti tudi vprašanje preskrbe metalurškega koksa iz rjavega premoga in lignita. Z domačimi plinskimi gorivi se lahko popolnoma osvobodimo tujine, če jih s posebnimi fizikalnimi in kemičnimi postopki pripravimo za upo rabo. Važno je racionnlno izkoriščanje lesa in lesnega oglja. Uporabljamo okrog 600 vozil na metan. Nimamo pa dovolj jeklenih posod za polnitev z komprimira-riim metanom. Iz lesnih odpadkov in ža-govine bi lahko izdelovali špirit, ki ga moramo smatrati za svoje ljudsko gorivo. Tovarne špirita bi lahko zgradili v krajih, kjer so v bližini velike žage in kjer danes gre mnogo lesnih odpadkov v izgubo. Produkcija ne bi bila draga: 1 1 špirita bi stal 4.50 din. 3000 vagonov lesa bi dala investirati veliko kapitala. Sn-bi bilo investirati veliko kapitala. Sintetični benzin bi lahko prdobivali iz lesnih odpadkov po Bergiusovi metodi itd. Doslej je bilo storjenega le malo, da bi nadomestili uvoz naftinih derivatov z domačimi tekočimi gorivi. Dosegli pa smo nekaj lepih uspehov pri iskanju do-; mačih nahajališč surove nafte. Uvozni in izvozni odbor V ravnateljstvu za zunanjo trgovino sta bila ustanovljena uvozni in izvozni odbor ravnateljstva, ki sta prevzela delo dosedanjih odsekov za izvoz in uvoz pri Narodni banki. Novi izvozni in uvozni odbor sita ustanovljena na podlagi pravilnika o reguliranju odnosov med ravnateljstvom za zunanjo trgovino in Na-lodno banko ter bodo slični odbori pri Nar. banki prenehali delovati. Na čelu j izvoznega in uvoznega odbora je dr. Ru- dolf B i č a n i č, šef ravnateljstva za zunanjo trgovino. Ivozni in uvozni odbor sta sestavljena iz zastopnikov ravnateljstva za zunanjo trgovino. Narodne banke, finančnega ministrstva, inšpekcije drž. obrambe, ministrstva za gozdove in rude. trgovinskega in industrijskega ministrstva, Prizada, hrvatske banske oblasti itd. Med člani ni nobenega Slovenca. A;dova kaša - nadomestilo za riž Evropska vojna je preprečila tivoz do-voijnih količin riža, na katerega se je naš narod že dobro navadil. Celo naše podeželje je kosumiralo mnogo riža in marsikdo sedaj tarna, ko ni mogoče dobiti dovolj te, že popolnoma udomačene vrste hraniva. Ljudje si pa znajo pomagati in pač najdejo nadomestila. V večji meri so sedaj pričeli uporabljati ajdovo kašo, ki jo luščijo doma in je na ta način »nadomestek« dosti cenejši od riža. Prej so ajdovo kašo uporabljali le za »koline«, danes uporablja tudi podeželsko uradni-štvo ajdbvo kašo za razna druga jedila, pri katerih so prej uporabljali riž. Je pa tudi zelo okusna in se sedaj marsikdo čudi, da se že prej ni konsumiralo več ajdove kaše, ne samo na podeželju, ampak tudi v mestih. Posebni specialisti za pripravo ajdove kaše so Prekmurci in danes srešate povsod moške ali ženske, ki ponujajo od hiše do hiše kašo in jo precej dobro vnovčijo. Letos je cena sicer malo poskočila, pa vendar ni tako hudo. Lani je bilo namreč malo ajde, pa upamo, da bo letos bolje. Zelo priporočljivo bi bilo, če bi se to domačo dobro hranivo še bolj razširilo. VINARSKA RAZSTAVA V PTUJU Februarja bo v Ptuju vinarska razstava, združena z razstavo zgodovinskih predmetov iz našega vinogradništva. Posebnost razstave bo njena namestitev v novem vinarskem muzeju, ki bo ob tej priliki prvič dostopen širši javnosti. Kontrola cen kartelov Pri oddelku za obrt, industrijo in trgovino hrvatske banske oblasti je ustanovljena kontrola proizvodnje, prodaje in cen vseh vrst blaga, ki ga proizvajajo, predelujejo ali prodajajo podjetja, ki so obsežena s kartelno pogodbo. Taika pod- jetja morajo pošiljati mesečna poročila s podatki o zalogah, proizvodnji in prodaji blaga. Najmanj enkrat na leto bo banska oblast ugotovila točnost predloženih podatkov na licu mesta. g 410.1 milijonov din so plačali kmelje-dolžniki Privilegirani agrarni banki v zadnjih 4. letih. Plačane vsote pa so padalc z vsakim letom. L. 1937 so plačali 113.1 milijonov, 1. 1938. 130.1. 1.. 1939. 73.3, I. 1940. pa (52.9 milijonov din. g. Tiskanje nove emisije 6% begluških obveznic in razdelitev med interesente je zahtevalo Društvo bivših posestnikov agrarnih in begluških zemljišč v Bosni in Hercegovini od ministrstva financ. To svojo zahtevo upravičuje društvo z nevzdržnim položajem bivših posestnikov, ki so večinoma muslimani. g Nove uredbe so bile sprejete na konferenci o prehrani prebivalstva, ki je bila v Beogradu v Prizadovili prostorih. Nova uredba o prisilnem odkupu koruze določa strožje kazni za vse. ki ne bi ločno priglasili zalog ali pa bi jih sploh ne priglasili. Uredba o racioniranju določa ukre. pe za razdelitev življenjskih potrebščin med prebivalstvo in s tem v zvezi glede kart za živila ild. Posebna uredba se bavi z razdelitvijo surovin. Vse žito, ki ga nakupi Prizad bo po posebnem ključu raz-deljevano med vojsko in ravnateljstvo za prehrano. g 70.IMMI olrok strada v banovini Hrval-ski po podatkih oddelka za socialno politiko. Lanske zime je od teh prejemalo hrano samo 17.000 otrok, za prehrano teh otrok bi bilo treba vsaj 4 do 5 milijonov din. Lanski preračun je določil v te svrhe 5)00.000 din. toda niti to ni bilo izplačano pravočasno. V novem preračunu bo po napovedi merodajnih < zasiguranih v te svrhe pri oddelku za narodno zdravje in pri prosvetnem oddelku okrog 3 milijone din. SVINJSKA KUGA IN OMRTVIČENOST RAZSAJATA PO MURSKEM POLJU V ljutomerskem okraju se silno naglo širita dve nevarni svinjski bolezni in sicer: svinjska kuga in nova bolezen onir-tvičenost. Obe bolezni takorekoč praznita naše svinjake in povzročata ogromno škodo, ki je tem občutnejša baš sedaj, ko so svinje kolikortoliko rejene za zakol in ko imajo dokaj čvrsto ceno. So slučaji na Murskem polju, da ie poginilo za eno ali drugo boleznijo enemu samemu posestniku skupno do 20 svinj. Ce se bosta bolezni tako naglo širili, bo treba strogih ukrepov in oblast bo prisiljena uvesti obvezno cepljenje svinj, kajti le na ta način se bo preprečilo nadaljnje razširjenje. g' Druga pošiljka italijanskega riža, ki obsega 660 vagonov, je bila po raznih pogajanjih zasigurana. Cene pa so nekoliko višje, kol so bile pri prvi pošiljki. Vendar zatrjujejo na merodajnih mestih, da bodo ostale prodajne cene riža tudi v bodoče iste kol so sedaj. g Enotne cene za predivo iz luršksga bombaža so po sporazumu naših predilnic določene na 53 din po l kg za področje cele države. g Uvoz premoga in tehničnih maščob ju s posebno naredbo postavljen pod kon-Irolo. g Uvoz volne in volnene preje (naravne in umetne) je z novo naredbo pristavljen pod kontrolo. Obenem je reguliran tudi; način razdelitve teli surovin med zainteresirane tovarne. g. Cene električnega toka so zvišale z novim letom: Elektrarna Fala za 25%, Kranjske deželne elektrarne za 15%, Majdičeva elektrarna v Kranju za 15%. Elektrarna Škofja Loka in okolica za 20%. O vzrokih, ki so napotili elektrarne do tega zvišanja, smo že pisali. g. Zaključni računi monopolske uprave za. 1 "1939-40 izkazujejo vrednost surovin za 1.139,7 milijonov din, vrednost blaga za 81,1 milijonov din, vrednost nepremičnin, strojev in opreme za 710,1 milijonov ter za razne fonde 77,7 milijonov din. Račun dobička in zgube je 1.697,9 milijonov. g. 300.000 prijav zaradi škode na gozdovih je bilo vloženih v preteklem letu v Bosni in Hercegovini. g. S sejma v Ptuju. Na goveji sejem 7. januarja je bilo prignanih 534 komadov, od teli je bilo prodanih 215 kom. Cene so se sukale od 6 do 8.50 din za kilogram. Na svinjskem sejmu 8. januarja je bilo od 130 komadov prodanih 42. Debele so bile od 12,50 do 14,50 din za kilogram in pršutarji od 11 do 13 din za kilogram. Stanje kliringov 8. januarja 1941 Stanje kliringov se ni mnogo iz-premenilo od 31. XII. 1. 1. Dolg Češko-moravskemu protektoratu se je povečal za 7.7 na 60.8 milijonov Kč, dolg Nemčiji pa je večji za 3.7 milijonov mark teT znaša skupno 61.2 milijonov mark. Dolg Italiji se je zmanjšal za 1.1 na 15 milijonov din. Pasivni klirinški saldo z Nemčijo se bliža ©ni milijardi din, kar je po- sebno v teli izrednih časih pftmembno dejstvo. Je posledica intenzivnega uvoza iz Nemčije in zmanjšanega izvoza. —■ Uvažamo večinoma stroje in proizvajalna sredstva. Plačevanja enega dela dolžne vsote se vrši vnaprej, ostala vsota pa najkasneje 90 dni po dobavi ali montiranju strojev. W. K. BAKTIIELL: 20 ZENA V DŽUNGLI Eksotični roman i* INDIJE Zaman ie moledovala Mawasa: >Varuj se, m&ni-sahib, trudna si! Tvoja obleka je umazana, lasje razmršeni in lačna si!« Šele ko je prišla noč, je izčrpana popustila. Na Mavvasino prigovarjanje se je odpočila v evropski gostilni v angleški četrti. Krčmarica je nezauptio motrila ženi v umazanih, raztrganih romarskih oblekah. Toda že dolgo poznavajoč indijsko življenje, je spoznala iz Mawasine jasne, čeprav ne brezhibne angleščine, in smrtno žalostnega, nemega Beatinega obraza, koga ima pred seboj. Tvoja gospodarica je bolna?« vpraša .\\awaso v bengalskem narečju. Ma\vasa sc je veselila, ko je začula rodno govo-lico. Pazljivo je Angležinja poslušala in potem odvedla Beato, brez volje strmečo tja v en dan, v udobno sobo, ji pripravila kopel in dobro, na angleški način ! ripravljetio večerjo. Polagoma se je Beata zopet osveščala. Ko se je okrepčala in spila še čaj, je prišla k njej gostilničarka in sočutno povpraševala po njeni usodi. Agnes?« pravi zamišljeno. 'O da, spominjam se bilo je v listih — približno! bilo strašno žal. Toda potem so pozabili v dnevnem življenju — toliko imamo vendar premišljevati in početi, če hočemo živeti!« se je opravičevala s prijaznim smehljajem. »... potom so pozabili...« de Beata trudno predse. »Jaz sem mati. Jaz ne pozabim nikoli... nikoli...« »Ne, seveda ne — oprostite!« odvrne Angležinja v zadregi in se igra s predpasnikom. »Toda kakšno početje za damo, kakršna ste vi — vzdržati v tej neprijetni deželi vse te nevarnosti in napore, ki jih prinese komaj kak mož ... AH pa ste mislili tudi na to —« nadaljuje čez hip, ko je Beata molčala, »da se je vaš otrok mogoče že vrnil, najden, medtem ko ga iščete?« S prestrašenim glasom plane Beata kvišku. »Najden? Agnes najdena?« »Kakor pripovedujete, ste že skoro leto dni daleč od vse civilizacije. Kaj se vse lahko zgodi v tem času! Mogoče že davno iščejo namesto otroka mater, da bi ji sporočili!« Prebledala stisne Beata roke in strini v Angležinjo. »Moj bog — Agnes najdena!« »Nočem vam dajati kakega upanja!« se -■red letom dni. Vsem/nam v koloniji je Me živahno branila Angležinja. »Toda ju- tri vendarle vprašajte pri oblasteh. »Da, da!« je jecljala Beata. »To storim!« »Zdaj pa spite — saj ste vendar čisto izčrpani. In če karkoli želite, mi samo sporočite. Lahko noč!« S tem je krčmarica odšla, in Mawasa jo je prosila tako dolgo, dokler sc Beata ni slekla in legla v snežnobelo, svežo posteljo. Mislila je na to leto dni, odkar je brez stika s svetom — toda kmalu je povesil sen njene veke. Naslednje jutro se je podala Beata na policijo. Uradnik je na njeno vprašanje zmajal z glavo. »Obžalujem, mylady. nobenega sporočila nimamo o kakem otroku.« Brez glasu sede Beata onemoglo -ia stol; krčevito je dihala. Njen zastrt pogled je drsel, iščoč pomoči, po rumenem pohištvu, izhojeni preprogi in uradniku v uniformi. »Nobenega?« vpraša še enkrat brezupno. »Nobenega. Toda tu —« je nadaljeval, »sem prejel okrožnico kalkutskih oblasti, mylady, ki se nanaša na vas. Mister James Wilgard iz Balasorja —« »Moj stric — stric mojega moža —« vpade Beata. »Weli. Mister Wilgard prosi oblast, da bi mu sporočila, kaj je z njegovo nečakinjo missis Beato Wilgard, in prosi, če oblast doseže to damo, da ji sporočimo željo, naj se nemudoma, po najhl-trejši poti vrne v Balasor.« Okoli Beatinih ust se je zagrebel ponosen, trpek izraz, ki ga je Mawasa, stoječa ob njej, poznala. Previdno se je prikradla rjava roka služabnice v roko svoje gospodarice. »Hvala!« pravi Beata kratko. »Vas smem prositi, da bi nadaljevali z iskanjem mojega otroka? Vse stroške krijem jaz!« »In smem vedeti, kaj naj sporočim mi-sterju \Vilgardu v Balasor?« »Mem-sahib se vrne —« zašepeče Ma-\vasin proseči glas predse. Beata se je hip obotavljala. »Sporočite mu, da ste me našli — nio drugega,« odgovori. »Vse drugo prepustite, prosim, meni.« Ko je Beata stopila z Mawaso zopet pred vhod, je kratek, močan dež ohladil ceste. Iz majhnih angleških vrtov so dehtele rože. Pokošene trate so sveže dišale. Mavvasa je plaho opazovala s strani svojo gospodarico. Spremenjena noša .ie spremenila tudi Beatino držo. Trudna, upognjena žena v temnem romarskem oblačilu se je preobrazila v vitko damo v sivem kostimu. Na plavili laseh preprost, usločen siv klobuk; tudi rokavice, čevlji in tenčica so bili enako plemenito zmerni. Beatine oči so gledale čistejc in odločneje v svet. Dotik s civilizacijo ie prebudil v njej novih moči. Ko sta brez cilja hodila po mestu, jo Mavvasa zadrži za roko iu pravi: 'Pot na postajo vodi tu vzdolž,« po-! kaže. Nov ee Pomagajmo revnim jetičnim bolnikom še imamo dobra in plemenita srca! Zlasti med Slovenci, čeprav smo razmeroma siromašni in ne razpolagamo z dobrinami kakor drugi, ki imajo vsega na pretek. Toda velikodušni smo in mehko-čuteča srca imamo. Vsak dan čitamo o zbirkah za dobrodelne namene. Smrtni slučaji zaslužnih mož bude k novemu življenju in lajšajo bedo ubogim in zapuščenim. Društvo slepih, Društvo gluhonemih, Družba sv. Cirila in Metoda, Unija za zaščito dece, Rdeči križ in mnogo drugih koristnih humanitarnih ustanov z ljubljanskimi reveži vred je bilo deležnih izdatne pomoči v denarnih in drugačnih prispevkih. Obstoj in uspešno delovanje vseh teh organizacije s kakšnim prispevkom, čeprav se dobrosrčne javnosti. Kadar bi odrekla javnost, bi bilo več ali manj otežkočeno tudi .delovanje teh ustanov. - Vendar pa moramo pri tej priliki podčrtati tudi ogromne potrebe protijetične-ga skrbstva, ki je osredotočeno v delo- vanju Protituberkulozne zveze v Ljub-1 pomen bi moral naravnost podpirati pot ljani. Namen in cilji te organizacije so znani: pomagati siromašnim jetičnim bolnikom in njihovim družinam. Na žalost pa so le redki tisti, ki se spomnijo izven vsakoletnega protituberkuloznega k dobrodelnosti. Poroke, krsti, smrtni primeri itd. naj bi zlasti pri imovitejšili slojih ne bili nikdar pozabljeni, preden se nismo dejansko oddolžili revnim jetičnim bolnikom. Spomnite se siromašnih tedna te važne človekoljubne organiza- j bolnikov in darujte! — Protituberkulozna cije s kakšni mprispevkom, čeprav sel zveza v Ljubljani (Ček. rač. Pošt. hran. vrste v našem življenju dogodki, katerih ; št. 15-531.) Skrivnostna usoda parnika »Durmitor" Že tri mesece je neznana usoda našega parnika »Durmitor«, o katerem so prejele naše oblasti nejasna poročila, da je potopoljen. Ni znano, ali je posadka rešena ali ne. Prav tako tudi ni jasno, kje naj bi bil parnik potopljen in od koga. Skrivnost je še tem večja, ker je prispela v Dalmacijo brzojavka od nekega strojnika, da je živ in zdrav. Te dni je prispela še brzojavka drugega strojnika s parnika »Durmitor«, ki je bila prav ta- O Stradivarijevih goslih Zadnje čase ie vedno več srečnikov, k; imajo »Stradivarijeve« gosli. Časopisna poročila vedo povedati o najdbah teh dragocenih gosli na Hrvatskem, v Ljubljani in celo v Mariboru sta bili zadnje dni najdeni dve »stradivarijevki«. Vsa ka taka violina ima baje listek z mnogo-nbetajočim .napisom »Antonius Stradiva-rius faciebat in Cremona anno...« Žal, da so skoraj vsi razočarani, ko jim strokovnjak pove, da imajo namesto milijonske vrednosti le gosli, ki so vredne kvečjemu nekaj stotakov. Odkod so lažne stradivarijevk«? V Sudetih in na Saksonskem je več tovarn glasbil, ki izdelujejo tudi gosli. Zaradi reklame nalepijo v te gosli listek z imenom in letnico znamenitega mojstra violin, Amonija Stradivarija. Seveda so te gosli le povprečen tovarniški izdelek, ki samo zaradi listka spominjajo na dragocene stradivarijevke. Veliki mojster Stradivarius je izdelal 301)0 gosli. Od teh se je ohranilo do danes samo okoli 1000, ki so raztresene po vsem svetu. Mnogo več je kopij originalnih stradivarijevk, ki so v tonu tako odlične, da jih še strokovnjak težiko loči. Kako spoznamo prave Stadivarijeve gosli? Laik jih sploh ne spozna, strokovnjak pa mora imeti posebno prakso in mora poznati več originalov pa še takrat ima težiko delo. Slavna poznavalca stradivarijevk brata Hill iz Londona sta po vsem svetu, v raznih muzejih, zbirkah in y privatni lasti naštela 540 originalnih gosli, 12 viol m 5 violončelov. ko odposlana iz Italijanske Somalije kakor prva. Tudi ta strojnik je sporočil svoji ženi, da je živ in zdrav. Iz tega bi se dalo z gotovostjo skepati, da vsa posadka ali vsaj del nje še živi in da je v Italijanski Somaliji, od koder se ne more rešiti ali pa vsaj poslati podrobnosti o usodi našega parnika. Naše pomorske oblasti so sedaj obnovile preiskavo, da bi točno ugotovile, kaj je z »Durmitorjem« in njegovo posadko. Zimska pomoč v Rogatcu Unija za zaščito otrok v Rogatcu je naslovila jeseni številne prošnje na društva, podjetja in osebe v občini in večjih krajih države. V njih je opisala siromaštvo kočarskih in delavskih otrok, ki’ niso niti zadostno oblečeni nit zadostno hranjeni. Odziv javnosti jo bil tokrat znatno manjši od lanskega. Hvalevredno pa je razumevanje domačinov za to človekoljubno delo. Krajevna protituberkulozna liga v Rogatcu in steklarna v Straži sta prispevali po 1000 din. Z nabiralno polo so nabrali 1427 din. Prav tako izdatno so podprli akcijo za zimsko pomoč banska uprava in CMD v Ljubljani. Dar je priložil tudi kne-zoškofijski ordinarijat v Mariboru, večji vsoti pa tvrdki Sadnik & Kraker v Ptuju in Ster-mecki v Celju. Vsem darovalcem se Unija za zaščito otrok v Rogatcu toplo zahvaljuje. Omogočili so nabavo obleke, perila in obutve za najrevnejše šolarje ljudskih šol pri Sv. Roku, na Donački gori, pri Sv. Florjanu in v Rogatcu. Nova radijska postaja v Skoplju Še ta mesec bo pričela delovati nova radijska oddajna postaja v Skoplju, ki bo imela 20 kilomatov jakosti. Oddajasa bo imela 20 kilovatov jakosti. Oddajala pa program beograjske radijske postaje. V kratkem bodo pričeli graditi relejno postajo v Sarajevu, ki bo prenašala celoten beograjski program. c Nezaposlenost še vedno narašča. Pri borzi dola je bilo 10. I. ni. v evidenci 1130 nezaposlenih, med temi 890 moških in 231 žensk. 31. decembra jih je bilo v J evidenci 828, moških tiOti, žensk 222. — Delo je ua razpolago: 1 oskrbniku, 1 hlap-1 eu, I kmečkim deklam, 2 natakaricama!, 5 kuharicam, 2 služkinjama in I postrež-niei. e Dražba gnoja L»<> v mestni klavnici jutri ob 9. e Port sani je pade!. 19 letni dninar Jože Vodovnik iz Levca pri Celju se je peljal s sanmi iz Liboj proti Petrovčam.' Med vožnjo je padel pod sani, ki so mu zmečkale nogo. e Kateri časopisi so izhajali v minulem letu? V celjskih tiskarnah so se v lniim-lun letu tiskali sledeči časopisi: ..Nova Doba1', Lednik. ..Hmeljar', M dnevnik, ,,Absolvent drž. trg. šol". 11 dnevnik Mladec", 14 dnevnik. ,.Vestnik Sokolske. V Vfchy ie odpotoval in izginil Šef biljetarnice Aerbputa v Beogradu j potnim listom ter z nemškim in trauco-(ijorgje Gerasimov je lani 7. decembra i skim vizumom. Gerasimov govori sest odpotoval v Francijo, da bi v Vichyju jezikov, in je prepotoval vso fcvropo ter obiskal svoje sorodnike. Tja pa ni pri- spel in manjka za njim vsaka sled. Potoval ie preko Nemčije in Švice z našim je njegovo izginotje zato še bolj skrivnostno. petrolej LiastilSana , Nakaznice za petrolej deli vsem inte- fcjaor ana ! resentom občinski urad. Nakaznic ne bo- a 2alue komemoracije /.a umrlim lordom i ([0 dobili oni, ki so jih prejeli v piv« l!aden-Po\velloni, ustanovitel jem skavlizma, i leklem mesecu. Do 10. t. m morajo pri-so imele včeraj vse slovenske skavtska i javiti obrtniki in industrijski obrati ue-udinicc. Y Ljubl jani so se svečano poklonili i jansko potrebo petroleja za neovirano dc-•njegovenni spominu Zmajev steg. sieg pla-!i0. ____________________________ Kino Matica, L!ubliana Njeno življenje felefon 22-41 — Predstave ob 16., 19. in 21. uri — Najnovejši triumf slavne Paule We5sely v tilmu nepopsno ganljive vsebine. Pretresljiva drama preprostega kme-tiškega,dekleta, ki jo zapeljivec pusti . . toda ona v ljubezni vztraja in po dolgih letih trp- ljenja in žrtev dobi ljubljenega moža in svojemu otroku dobrega ožeta — Filmsko delo, ki ic po največjih evropskih kinematografih bt.o tedne m tedne na sporedu !;i skavtov \ vsoti ui.nn ov> m. Popis obveznikov pomožne vojske II. III. poziva je. mestni zaščitni urad iz- liink kraljice Alenčice in Zlatorogov steg v svojih ' domovih ob navzočnosti vseh starešin in številnega članstva. Uprav* Dravske skavtske, župe je odredija tro-mesečno žalovanje za velikim voditeljem, za katerim žaluje danes polmilijonska armada skavtov v vseh delili sveta a in III. poziva j ... vedel. O lem popisu je bilo prebivalstvo obveščeno v ljubljanskih' dnevnikih, a kolikor so bili znani naslovi, so bili vsi prizadeli pozvani še s posebnimi vabili, da se oglase v zaščitnem uradu. Rok za prijavo. ki je. bil določen do 20. nov. I že zdavnaj minul, zato jo zaščitni Ludi že pričel z dodelitvijo popisanih obveznikov pristojnim delovnim edinicam. Naknadne prijave bo zaščitili urad sprejemal le. v primeru utemeljenega opravi-eita. Opozarjajo se vsi prizadeti, t. j. zaenkrat vsi moški, ki nisi) vojaški obvezniki in !*»: delavci . , da so dolžni prijavili se. sicer In um l;a;:novani z zaporno kaznijo do 2 let in z denarno kaznijo -do 5.000 din. ?rbov©rski drobiž IJloiklc, lija i. tiske /n ve pj*i javile ua 31. I. m Pravilnik za poslovanji skrbovalnega uradu je pil v veljavo bi polti jakerske Voličini najkasneje do občinskega piv-razglašen in je sto- t Dtjstil je Šibenik in odpotoval v Afriko. V Kahiri jc odprl lekarno m posel mu je cvetel. Toda še sc ni umiTil. Vods-tvo lekarne je prepustil drugemu, sam pa .ie odšel dalje v Afriko. Na potovanju je spoznaj mlado zamorsko lepotico, in se v njo zaljubil na prvi pogled. Tudi zamorka mu je vračala ljubezen in — kmalu sta bila poročena. Mladi Vittorio se je s črno ženo vrnil v domovino. V Sibeni- se je naglo množilo. Ko se je njegova j Ante Brone je prvi imel v Dalmaciji hči omožila z bogatim Šibenicanom Iv. j avtomobil, ki je zbudil prav tako senza-Bronejetn, se je Bionijevo posestvo še; cijo kakor nekoč njegova črna babica, povečalo. Iz tega zakona izhaja tudi naš ! Zdaj je potoval v Nico, pa spet v Monte junak Ante Brone, ki živi sedaj v Splitu. Carlo. kjer je zapravljal ogromno premo-Pozna se mu, da je bila njegova babica, žetvje, ki pa je pričelo že kopneti. Tudi zamorka, kajti debele ustnice in zelo j vojaška služba na cesarskem dvoru ga temna polt izdajata afriško poreklo. j ni spametovala. Ante Brone je postal dedič ogromnega Prišla je svetovna vojna, ki je razvred premoženja obeh družin. Njegovo po- notila denar. Ante se je spuščal v denar-sestvo je obdelovalo nad 1000 delavcev, ne špekulacije, ki so postale zanj in za sam pa se je vdajal brezdelju in lahkoživemu življenju. Mladi bogataš je na debelo zapravljal denar. Večinoma je ži- njegovo bogastvo usodne. Pričela se je razprodaja njegovih posestev in kmalu je prišel čas, ko je postal največji dalma- vel med lahkomišljeuimi prijatelji in le-: tinski milijonar berač. Postal je poklicni pitni lahkoživimi ženskami. Cesto je po- šofer, ki pa se mu še vedno pozna, da je toval v Milan, kjer je najel cel hotel za; bil svoje dni vajen elegance. Tujci ga svoie spremstvo, v katerem je bilo po-: zelo radi najemajo za vodnika, ker zna leg prijateljev tudi do 30 žensk. Razum-i prijetno pripovedovati in zabavati ljudi. 2an m? vosi* Žrtve za boginio Ljubezni Umetniki vseh vrst in časov so napisali jia tisoče verzov in naslikali na tisoče podob, v katerih so poskušali manifestirati eno izined najlepših človeških manifestacij —- ljubezen. V tej svoji vnemi so se ponavadi oddaljili od prave človeške ljubezni ter so jo preradi zavili v glo-riolo božanstva. boginja Kvanon, ki jo časle na Kitajskem in na Japonskem. Kvanon ni samo boginja ljubezni ,ampak tudi boginja plo-dovilosti in miloščine. Najbolj jo čislajo ženske ,ki jo prosijo za plodovitost ter za ljubezen svojih mož; zato ji darujejo cvetje in sadeže. Na najlepši in najbolj pesniški način Božanski značaj lujbezni zasledimo že pa so simbolizirali ljubezen stari Grki prvih dobah človeštva. Pri vseh, tudi | v svoji boginji ljubezni. Ta genialno na- pri najbolj primitivnih ljudstvih, naleti- darjen narod je ustvaril mo na ženska božanstva, ki so bila zaščit-nica ljubezni. Prva boginja pri Egipčanih je bila Isis, boginja ljubezni, vc.ilia mati ter obenem boginja plodnosti!. Egipčani so bili veseli in vročekrvni ljudje. ki se niso bali uživati vseh zemeljskih sladkosti, pri tem jih ni njih vera v posmrtno življenje prav nič ovirala. Boginji Isis so prinašali na žrtvenik dišečo cvetje in najlepše sadeže iz Ponilja. Ceremonije, ki jih je opravljalo ob takih prilikah egipčansko prebivalstvo, so bile sijaj n« in svečane ter si jih lahko za silo predstavljamo samo po nekaterih relijefih, ki so jih izkopali iz ruševin božjih hramov, v katerih je prebivalstvo opravljalo te svečanosti. Egipčani so svojo boginjo ljubezni ljubili docela naravno in prisrčno. Drugače pa je bilo v Babilonu. V prestolnici Babilonije je imela svetišče boginja Astartc ali Ištart. Babilonski bogovi so bili mračni in strogi gospodarji, ki so bili vernikom naklonjeni samo takrat, ako so jim darovali bogate žrtve. In Astarta je zahtevala od žensk eno izmed največjih žrtev, ki so ji jo morale darovali — svoje deklištvo. Podobno je še danes pri Indijcih. Tudi lam so hrami ljubezni, v katerih dopri-našajo Indijke boginji ljubezni isto žrlev, lcakor so jo doprmašale stare Babilon ke. Pri Hindih pa se imenuje boginja ljubezni Kali ali Durga. Ilindi so drugače mehke duše, njihove boginje ljubezni pa so naravnost lačne krvi. V prejšnjih časih in ponekod še danes darujejo Hindi boginji Kali človeške žrtve. Boginja Kali je ponavadi upodobljena s človeškimi lobanjami in udi človeškega telesa. Znana je sekta Tugsa, ki mori ljudi ter jih daruje boginji Kali. Vsekakor je dosti simpatičnejša azijska ammmmšmmmmmmammmmmmmmmmmMmmmrntam iz morske pene porojeno boginjo lepot' in ljubezni — Afrodito, kakršno si le moremo idealno zamislili V nasprotju z vsemi starimi ljudstvi [. ie pri Grkih to, da so imeli njih bogov, kakor vsi ostali smrtniki vse človeške napake in čednosti; njihovim bogovom ni bila neznana ljubosumnost, niti jeza, niti sovraštvo.. -Neštete ljubavne afere, v katere sta zapletena boginja Afrodita in njen sinko ter < < ■ -i' "Sr' Takele orjake so imeli Francozi pripravljene „Aprovizacijska smo"a francoske pevke Lucenne Boyer Radio Torek, 14. januarja Ljubljana: 7 .poročila in veseli zvoki; 12. iz operet. 12.30 poročila ,13.02 pevski koncert; 14. poročila; 14.15 šolska ura; 17.30 radijski orkester; 18.40 predavanje; 19. j>oročila; 19.40 plošče; 23. stilni koncert; 21.30 za oddih; 22, poročila. — Beograd: 11.30 zabavna gl.; 12. koncert vojaške godbe; 14.20 poje Saljapin; 17.25 koncert; 19.40 havajska gl.; 22. sodobna gl.; 2250 plesna glasba. — Zagreb: 13. pisan koncert, 20. lahka gl.; 20.30 koncert Maje Trazzi; 21. tamburaški koncert. — Praga'; 14. lahka gl., 15. plesna gl.; 15.45 iz Čeških in italijanskih oper; 18.15 zvočna igra. - Sofija: 19.50 lahka gl.; 23. koncert; 22. plesna gl. — Angleške postaje: 15. orkestralni koncert; 18.30 koncert; 23. večerni spored; 23.15 plesna gl. - Be;omiins!er: 16.30 koncert švicarske gl.; 19.13 baletna gl.; 20. simfonični koncert. — Francoske poslaje: 15. komorna gl.; 17. koncert zabavne gl. - Italijanske poslaje: 16.15 zabavni spored; 19.45 Verdijeva „Traviata". Nenške poslaje: 15. pisan koncert; 19,15 koncert lahke in zabavne gl.; 23.15 zabavna gl. Kdor hoče priti v Parizu do vsakdanjih življenjskih potrebščin, mora biti do skrajnosti potrpežljiv. Po cele-ure in ure je treba čakati v kolonah pred trgovinami, da prideš na vrsto. Seveda so ljudje radi tega silno slabe volje. In slabe volje je bila tudi slavna francoska pevka prelepih popevčic in šlagerjev šarmantna Lucienne Boyer. Kdo je ne pozna vsaj po glasu? Dokler je še bila francoska radio-fonija normalna, je vsak dan pela v radiu in s svojim prikupnim in lepim glasom navduševala radijske poslušalce po vsej zemeljski obli. Tudi njej je zadnji čas trda predla radi neznosne aproviza-cijske počastnosti v Parizu. Silno neje-volna je nekega dne potožila Svojemu frizerju Firmnu Doradu veliko gorje, ki jo tare radi te presnete aprovizacije. — Neznosno je to čakanje, predno dobiš za noževo konico surovega masla in znabiti celo piščančka, če imaš srečo, — mu je dejala. — Lahko vam pomagam, če želite, — ji je z nasmehom dejal brivec Dorad. In tako je Lucienne izpremenila naslov svoje znane povčice »Govorite mi o ljubezni« v naslov »Govorite mi o špeceriji« ter tako prikrojeno polglasno zapela v frizerskem salonu. Ko so za stvar izvedeli še drugi pari- ški umetniki, je moral seveda brivec Dorad precej razširiti svo;e tajne in prepovedane aprovizacijske posle. Toda ta nesrečna policija, ki vsepovsod vtakne svoj nos, se je končno tudi vmešala v briv-čeve posle. Brivčeva pogosta potovanja v Mont-de-Marsan so ji postala sumljiva, zlasti zavoji, s katerimi se je od ondod vračal. Tedne in tedne so mu bili agenti za. petami dokler ga slednjič niso ustavili ter mu veleli, naj jim razveže pa-kete in pokaže njih vsebino. V paketih, na kaierih so bile označbe »Poudre de riz« »Creme de...« itd., se je očesu postave nudil kaj vesel pogled: natrpani so bili samih zemskih želodčnih dobrot. • Brivca so aretirali. Pri zaslišanju je prišla vsa zadeva na dan. Brivca so aretirali. Izkazalo se je. da je v aDroviza-cijsko afero zapletenih lepo število pariških umetnikov na čelu jim ljubka Lucienne Boyer. Vsi so bili poklicani pred sodišče, ki vrši preiskavo ter pripravlja razsodbo. Spoštovati }e treba vsakega človeka, na četudi bi bil še tako Smešen in ubog, kajti zavedati se ie treba, da živi v njem prav taka duša, kakršna Je v tebi. (Schoppenhauer) bog ljuoezui Eros, so doceia ;pououne temperamentnim m strastnim Grkom. Svojo ooginjo ljubezni so častili s cv.etjem in godbo, s pesmijo in plesi. Kopica kipov iz helenske dobe pa je jasna priča, na Kako fantastične načine j j upodabljal g.-ški umetnik svojo boginjo ljubezni. Ko. so kasneje Rimljani zavzeli Grčijo, so prevzeli tudi grške bogove. Afrodito so Rimljani krstili za Venero, Erosa pa za Amorja. Krščanstvo je kasneje kajpada z ostalimi poganskimi bogovi vred pometlo tudi z obema lepoU.aina: Afrodito in Venero. Sele renesansa je znova oživela obe klasični mojstrovini, in težko bi našli renesančnega slikarja ali kiparja, katerega čopič ni slikal in katerega dleto ni klesalo Afrodite ali Venere. Za takratnega umetnika sta bili Afrodita in Venera najidealnejša modela. Na stotine boginj in bogov ljubezni je že odšlo v pozabo, ljubezen je pa vkljub temu ostala ter še vedno kraljuje-.... D agnoza po rad u V Buenos Airesu' je neki Španec obolel za neznano srčno boleznijo. Ker on-dotni zdravniki niso mogli ugotoviti bolezni, je predlagal neki zdravnik, naj bolnikovo, srce pregleda neki znameniti madridski zdravnik, in sicer potom tari jskega prenosa. Na bolnikovo srce so polož li megafon in tako s pomočjo radijske oddaje prenašali v Madrid utripe bolnikovega srca. V Madridu je zdravnik pri radijskem sprejemniku poslušal utripe ter takoj nato postavil pravilno diagnozo in rešil bolnika, za katerega so zdravniki v Buenos Airesu izgubili sleherno upanje. Smrt albanskega pesnika V Tiram je te dni umrl Gjerg Fishta, največji albanski pesnik. Albanska literatura je zelo skromna, v njej pa zavzema pesnik Fishta najvidnejše mesto. Napisal je veliko število pesmi, večinoma epskih, dasi so pomembna tudi njegova lirična dela. Njegova poezija je vsa prežeta ljudskega duha in narodnih motivov. Nepri 'eten kruh z maslom V južni Westfaliji na kaj čuden način zavračajo vsiljive in nevšečne ženine. Mati zaželenega dekleta ne reče ženinu ne da ne ne. niti mu oče ne pokaže vrat, če bi jim fant ne bil pogodu. Mati mu enostavno odreže kos kruha in ga namaže s surovim maslom ter mu ga izroči. Za enega fanta, ki dobi z maslom namazan kruh. je najbolje, če mirno kruh poje. nato pa se lepo poslovi, kajti z maslom namazanim kruhom so mu dali brez besed razumeti, naj se nikar ne trudi okoli dekleta. Mauko Golar Oče šupan in nove jfrlače So se spomnili oča župan v Butalah, da jim pomislite, kako more postati človeku nepri-je treba novih hlač, kajti _raztrganih jim ni- j jetno, če mu zdrknejo kar tako od sebe, to kakor ne kaže več nositi. Raztrganih? O, čemu. naj pa nosijo tako zadevo z luknjami in podobnimi prikaznimi! Ne, tisočkrat ne! Takoj so naročili mojštro Uršo, ki je opravljala tudi moške posle, v hišo, kajti v Butalah niso imeli nobenega krojača — imeli so ga, pa je že zdavnaj umrl in ni zapustil ta seboj nobenega moškega potomca — kar »e za Butale vsekakor ne spodobi. V sosedno vas pa tudi niso hoteli iti oča štefuc, da si ne bi tam mislili, da takih poslov ne zmorejo doma. Torej, mojškra Urša je prišla in kmalu je bilo vse opravljeno. Urša je bistra babura, kar naenkrat so bile zapisane vse mere, tu ip tam raje malo več kot premalo, kajti oča župan so dejali, da pri njih ni treba skopariti niti za pol vrtla blaga. Prav tako so dejali in še ob mizo so udarili, da bi bolj držalo. 11 koncu je mojškra izpila se kozarček prežganega, da bi bile hlače prej gotove in pa — vsak si rad priveže s to ali ono rečjo dušo k telesu po težkem poslu. Teden se je ravno nagibal h koncu, ko so bile nove hlače že v hiši, Oča župan so jih premerili od nog do glave — ne, tako se ne more reči, ker hlače nimajo niti enega niti drugega — pač pa so pregledali, če jih ni upilila Urša za kak gumb in če 80 vsi na pravem mestu, kajti s takimi sicer majhnimi za-deviermi je lahko včasih velik križ, posebno, če jih hipoma zmanjka in — no, kar sami se pravi, če jih zmanjka tam, kjer bi morali biti, ne, to ne gre, posebno pri butalskem županu ne. Pa so bili vsi gumbi na pravem mestu, o, Urša se razume na take posle, lahko se celo reče, da vsaj tako, kot kak mestni škric. Zopet je morala piti mojškra prežgano tekočino in grdo bi bilo, če bi rekli, da ji ni teknilo, kar se da. Tudi račun je bil poravnan; oča župan niso škrtec ali kaj podobnega; rekli so celo, da so poravnani računi boljši kot ne vem kaj! Prav so imeli, in to si naj zapišejo za ušesa vsi oni, ki mislijo, da ni tako! Lahko rečem, da so oča štefuc komaj pričakovali nedelje; kdo je tudi ne bi, saj nove hlače so vendar nekaj, kar ni kar tako! Že kar v duhu so si risali začudene vaščane, ko se bodo prikazali v novem oblačilu, in če dobro premislimo, moramo priznati, da je bilo oču županu že zdaj neprijetno, kajti vsakemu odgovarjati, kje so kupili blago, kje gumbe, kdo jih je sešil in še in še. Poleg tega pa lahko mine človeka dobra volja in bati se je, da lahko zarohni, kar pač ni bil lep vzgled, posebno še za župana ne Pa je prišla nedelja, vsa nasmejana in mlada kot nevesta. Ko so opravili oča župan s kocinami, so se takoj vrgii v nove hlače. Pa joj! Predolge so bile, skoraj za cel laket, so silile pod podplate. Urša res ni skenarila z mero. Takih pa ne kaže oblačiti, kajti do sc- PRVI IN ZADNJI ZOB V avtobusu sedi star sitnež. Ko odpre usta, vidite, da ima le še nekaj zob. Na drugi strani sedi mati z malim otrokom, ki od časa do časa zakašlja. Stari sitnež se razburja: — Takegale otroka bi sploh ne smeli jemati s seboj, saj lahko okuži še druge ljudi! ---------------------------------------------’ —To bi vam prišlo prav. kajne? — pravi mati. — Moj mali namreč dobiva prve zobe! zgoditi to prav v Butalah. Tudi podvihati se ni dala ta preklicana zadeva; vaščani so hudobni in prav nič ne bi bilo čudno, če bi porekli, da so jih kupili od kakšnega pritepenega tata, ki jih je sunil Bog ve kje in jih sedaj obesil oču Štefucu. Takoj je morala mati županja k njemu, češ, da naj jih odrežeta toliko intoliko in jih potem obrobi, kot se pač spodobi, kajti, kar je preveč, je preveč in rekli so še — oča župan so tudi malce navihani — da je le malo vinca preveč, ravno prav; čemu jim je prišlo ravno sedaj to na misel, res ne vem, vsekakor je pa mogoče, da so mislili že na popoldan, ko bodo zopet modrovali pri krčmarju Boltežariu in se malce preveč zagledali v kozarec. Pa pustimo sedaj to, saj predolgih hlač ne moremo pustiti kar tako v nemar, »Križ božji«, so se začudili mati županja, raje malo več kot premalo, »mar ne veš, da je danes nedelja in da je to dan počitka in da je vsako delo v nedeljo hud greh, saj so gospod župnik povedali to pri pridigi že toliko in tolikokrat.« Naj kar napne ušesd pri pridigi, so menili še naprej, če ne bodo povedali gospod duhovni zopet kaj takšnega Pa, da naj si obleče zopet stare hlače. Če so bile prejšnjo nedeljo še dobre, čemu ne bi bile še danes, so rekli oni, pri tem pa niso niti malo pomislili, čemu so vendar v hiši nove hlače. Kratkomalo: mati županja so obrnili svojemu dičnemu možu hrbet, in on si ni upa! ziniti niti besedice, kaiti oredobro je vedel '•ai v?e bi so Inliko zgodilo, če bi ugovarja' materi županji. Iz breze pridobivajo celulozo in umetno svilo na Švedskem, švedski koncern s-Bille-rud« je uspel v tem. Metoda pridobivanja le celuloze je precej drugačna od one iz iglavcev. Kuhanje in beljenje ima drug postopek. Pravijo, da je ta umetna svila prav dobra. V restavračili! Mar :'mr Sokolska proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije Mariborsko sokolstvo je priredilo v soboto v Sokolskem domu svoj tradicionalni ples, peti po številu, v počastitev rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice Marije. Ples je bil izredno dobro obiskan ter je v vsakem pogledu uspel. Tudi letošnjo prireditev je obiskalo lepo število občinstva, med njimi tudi zastopniki vojske, raznih oblasti, uradov in društev. Mariborska nacionalna javnost je ob tej prihiti ponovno dokazala, da zna ceniti stremljenja in delovanje naših Sokolov, istočasno pa je dokumentirala s tem svojo narodno in državljansko zavednost ter vdanost kraljevemu domu. Po starem običaju je bila tudi letošnja prireditev otvorjena s kraljevskim kolom, pa tudi pozneje so bili ponovno na sporedu narodni plesi, tako da je tudi letošnji sokolski ples dobil značaj narodne prireditve, katere slikovitost so še v visoki meri povzdignile številne narodne noše. V krog naših kol se je lepo vključila tudi češka »beseda«, ki so jo zaplesali tukajšnji Čehi ter želi z njo mnogo odobravanja in priznanja. Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev smatra ob tej priliki za svojo dolžnost, da se javno zahvali vsem onim svojim prijateljem, ki so z udeležbo, sodelovanjem, s prispevki ali na kateri koli drugi način pomagali k tako sijajnemu uspehu letošnje prireditve. Mariborski avtoprevozniki o svojih potrebah Včeraj so zborovali v prostorih »Pri sionu« mariborski prevozniški obrtniki, ki so razpravljali o svojih potrebah, ki jim jih narekuje današnji čas. Prav dobro obiskano zborovanje je vodil preds. Združenja prevozniških obrti v Mariboru g. Sluga, ki je uvodoma poročal o težavah, katere so nastale zaradi pomanjkanja avtomobilskih potrebščin, ki je prevoznike občutno zadelo. Razen mariborskih avtoprevoznikov so se zborovanja udeležili tudi zastopniki iz Ptuja, Celja, Murske Sobote in Dravograda. Sprejeta je bila posebna spomenica, v kateri prevozniški obrtniki v Mariboru zahtevajo, da se taksa za osebne in tovorne avtomobile ne pobira več za celo leto vnaprej, ker niso podane garancije, da se bo lahko motorni promet vršil celo leto. Zato se zavzemajo za plačanje takse v štirih četrtletnih obrokih. Resolucija našteva tudi vse ostale težave avtoprevoznikov ter zahteva od oblasti, da ugodi njihovim upravičenim zahtevam. Uprava je dobila tudi nalog, da stori vse potrebne korake, da bodo avtoprevozniki zopet dobili potrebne gume, ki jih je sedaj zmanjkalo. Sprejeto resolucijo bodo poslali na merodajna mesta. Proračun okrajnega cestnega odbora Mariborski okrajni cestni odbor je izdal razglas o minimalnem in maksimalnem proračunu izdatkov in dohodkov za proračunsko dobo od 1. aprila do 31. decembra 1941. Predlog minimalnih izdatkov predvideva za to dobo 4,694.326 din, predlagane maksimalne potrebščine pa znašajo 5,915.342 din izdatkov. V predlogu minimalnih izdatkov so sledeče postavke: upravni in osebni izdatki 58.916 din, stvarni izdatki 1,311.464 din, za vzdrževanje dovoznih cest 25.170 din, za potrebščine cestnega okraja din 2,538.776, izredni izdatki 776.000 din. V •predlogu maksimalnih izdatkov je postavka za stvarne izdatke povečana na 2.532.480 din. Kritje izdatkov minimalnega proračuna je predvideno iz dohodkov okrajnega cestnega odbora din 2,927.166, prispevkov banovine din 1,378.770, prispevkov železniške uprave din 8390 in izrednih dohodkov din 380.000. V maksimalnem proračunu so prispevki banovine povišani na 2,599.786 din. Podrobno je proračun na vpogled davčnim zavezancem okrajnega cestnega odbora v odborovi pisarni od 12. do 26, januarja. V tej dobi lahko davčni zavezanci vložijo event. pismene ugovore in pomisleke proti novemu proračunu v pisarni okrajnega cestnega odbora med uradnimi urami. Sokolice se pripravljajo na tekmovanja V Mariboru je bil od 2. do 6. januarja tečaj za vrhunsko telovadbo članic, ki ga je priredilo žensko načelništvo Saveza Sokola kraljev. Jugoslavije. Namenjen je bil pripravi tekmovalk na tekme za prehodni prapor kraljice Marije v letu 1941, ki je namenjen najboljši vrsti Sokolic v višjem oddelku. Tečaj je vodila savezna načelnica, sestra Elza Skalarjeva, pri vajah sta pomagala naša znana vrhunska telovadca brata Primožič in Lapajne. Tečajnic je bilo 24 iz sokolskih žup Celje, Karlovac, Kranj, Ljubljana, Maribor in Split, dočim se je za vzhodne in južne župe vršil tečaj drugje. Tečajnice so bile nastanjene v sokolskem internatu v Sokolskem domu. Tečaj jc v vsakem oziru dobro potekel. m Včeraj «fac 12. januarja t. I. sta sc poročili hčerki znanega mariborskega narodnega delavca in dobro volj ca iz, solunske fronte, trgovca in rezervnega podpolkovnika gospoda Jakoba Perhavca. V pravoslavni kapeli Sv. Cirila in Metoda v Mariboru sta poročila paroh mariborske pa-rohije g. Ivoševič Simeon in prota g. Petrovič Aleksa Divno s kapetanom II klase Petrovičem Bogoljubom in Zlatko z artilerijskim poročnikom Vasilijem Vučkovičem. Prvi mladi par je imel za priči ravnatelja Mariborske tiskarne g Stanka Detelo in poročnika g. Pajiča Jakoba, drugi pa mariborskega odvetnika g. Kapusa Vladivoj in veterinarskega poruč-nikii g. Bračiča .Mladina paroma želimo mnogo sreče! , m Poroka. Te dni se je poročil znani mariborski športni in javni delavce Danilo Vahiar, trgovski solrudnik in solastnik' tv. Miho Vahter, Maribor, z hčerko ugledno mariborske družino majorja Zen kovica, gdč. Jelico Zenkovič, diplomirano učiteljico. Kot priči sla fungirala za ženina ravn. Anton K rejci iz Hus, za nevesto pa gospod ravn. Narodne banke Dragulin Zak. Poročil ju je knezoškof dr. Ivan Tomažič, v škofijski kapelici. m Na c osli Je padel ter si zlomil nogo Ki letni sin preužitkarižo Vincenc Heler iz Zg. Dolgoš. m Poroka. Včeraj sc je v frančiškanski cerkvi v Mariboru poročil agilen član prosvetnega odseka zagorskega Sokola Brglez Janko, mehanik pri TPD z gdč. Kokalj Julijano trgovsko pomočnico iz Maribora. m Za zimsko pomoč. Stanovalci in najemniki lokalov v hiši Trgovskega Združenja ,vogal Jurčičeva—Vetrinjska ul. so plačali namesto venca na grob blagopokoj-ne gospe Marije Korenčan za mariborsko zimsko pomoč din 590. m Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20. im predaval dr .Nikola Preobra-ženskij, lektor ruskega jezika na univerzi v Ljubljani, o življenju in delu Tolstoja. -NEKAJ ŠTEVILK Z OKROŽNEGA SODIŠČA ■Statistika mariborskega okrožnega sodišča nam kaže sledeče zanimive številke: Lani so bili vloženi trije konkurzi, šest iz prejšnjih let pa je bilo odpravljenih. Prisilnih obravnav je bilo vloženih 6 (predlanskim 5) ter so bile vse rešene. Nadalje je izdalo mariborsko sodišče 416 uradnih potrdil za sprejem v državno ali vojaško službo. Proti odločbam odborov za podpiranje družin vojaških vpoklican-cev je bilo vloženih 597 pritožb. Preklicnih postopanj zaradi zapravljivosti, umo-bolnosti itd. je bilo lani 86 (64), civilnih pravd, pa 509 (577), v največji med njimi LoebhRosner je šlo za vrednost 12.5 milijona dinarjev. Trgovskih pravd je bilo 12, meničnih tožb 23. Prizivnih razprav proti sodbam okrajnih sodišč je bilo 842, od česar odpade na Maribor 508 prizivov, na zunanja sodišča pa 344. m Maistrovim borcem! V sredo ob 20. bo v prostorih gostilne „Žoliar“, Pobrežje, Tržaška cesta 3, tovariški sestanek. Ker je smoter tega sestanka namenjen Več ali manj le v razmotrivanja naših internih vprašanj in ker je to v splošnem interesu naših članov, vabimo vse tovariše in priporočamo čim večjo udeležbo . m Prostovoljna gasilska četa v Dogošah pri Mariboru je imela nedavno svoj 13. redni letni občni zbor. Agilni gasilci so se držali pregovora „Zmo do zrna pogača ,kamen do kamna palača", in res imajo v letošnjem proračunu nakup nove motorne brizgalne ter razširjenje gasilskega doma. m Z vrelo vodo se je poSDa po nesreči 1 in pol leta stara delavčeva hčerka Ljudmila Poštrakova iz Spodnjega Dupleka. . . m Denarnico je izmaknil na poti iz Guslove trgovine na Pobrežje neznani zlikovec tkalki Antoniji Pinčinovi. V denarnici je bilo 150 dm gotovine ter razn* plačilni listki. m 15M din vredno ogrlico je izgubila na poti od. kavarne „Central“ v Gosposki ulici pa do stanovanja na Aleksandrovi št 40, Mariborčanka Berta Iržič, ki obljublja nagrado poštenemu najditelju. m 560 dinarski ponarejen bankovec so odkrili v Počehovi. Ker trenutno ni mogoče ugotoviti, kdo ponarejene bankovce razpečava, naj bo občinstvo pri prejemanju denarja previdno ,ker Utegne s tem tudi mnogo koristiti nadaljnji preiskavi. m Pri drsanju v mestnem zavetišču je padla ter si zlomila roko hči delavke Marica Pungartnikova iz Maribora, m 1000 kg" težek kos železa je padel na nogo 31 letnemu monterju II. Rcšnjaku v neki tovarni na Teznem ter mu jo zdrobil. m. Moško kolo so ukradli iz lope za kolesa v neki mariborski tovarni pregledniku blaga Frideriku škofu iz Krčevine. Kolo ima evid štev. 2-25186 in tov. št. C 5030. m. Nogo si je zvila v gležnju na poti preko državnega mostu tovarniška delavka Terezija Orlakova iz Studencev. Ker ni mogla hoditi, so poklicali rešilni avtomobil. m. Po nesreči je padla na cesti 44 letna žena zvaničnika drž. žel. Lucija Jarc iz Hoč ter si poškodovala roko. m Na živinski trg so pripeljali 42 prašičev, od katerih jih je bilo prodanih 20. 7—9 tednov stare prašiče so prodajali po 180—230 din, 3—4 mesece stare po 240 do 410 din, 5—7 mesecev stare po 420 do 665 din, 8—10 mesecev stare po 700 do 980 din, preko 1 leto stari prašiči so stali 1000—1700 din. Kilogram žive teže jc veljal 16—19 din, kilogram mrtve teže pa 12—16'50 din. * Ga. prof. Oslerc-Valjalo bo v sredo, 15. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma koncertirala s slovenskimi mladinskimi kompozicijami. Vstopnice za ta koncert se dobe v knjigarni Koren v Gosposki ulici. * PSIHOGRAFOLOG Karmah sprejema obiske v hotelu „Zamorc“. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 11. do vključno 17. januarja lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12. tel. 28-12, in lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13. Narodno gledališče Ponedeljek, 13. jan.: zaprto. Torek, 14. jan., ob 20.: „Ples v maskah". Red B. Gostovanje gdč. Vere Maidičeve in Vekoslava Janka, člana ljubljanske opere. Sreda, 15. jan.: zaprto. Četrtek, 16. jan., ob 20.: „Lepa Vida*. Red C. Gostovanje g. Vekoslava Janka, člana ljubljanske in bivšega člana mariborske opere bo v torek, 14. t. m. v sloveči Verdijevi operi „Ples v maskah". Gostuje tudi gdč. Vera Majdičeva. Z ozirom na svoje-časno priljubljenost g. Janka v Mariboru se priporoča nabava vstopnic že v predprodaji. Kino * Esplanade kino. Originalni rusko-sov-jetski film »Najdenček”. Dejanje tega filma se vrši na moskovskih bulevarjih današnje Rusije .Glavno vlogo igra fenomenalna 5 letna Veronika Lebedjeva. * Grajski kino. Danes velika razkošna drama »žena brez preteklosti”. Borba dveh žen za ljubezen enega moža. Sibylla Schmitz, Albreht Schonnals, Maria v. Tas-nady. '* Kino Union. Od danes pa do vključno ponpdeljka »Rajski otok”, ognjena ljubav-na drama iz čarobno lepih južnih otočij. Divna havajska godba. Movita in Warren Hull v glavnih vlogah. Lažnjivec mora imeti dober spomin. * Kadar se žena stara, je bolj vešča v kemiji kot vsak kemik. * Ljubezen, ki se hrani s samimi komplimenti, umre nekega dne ob prvi resnici. Elektrika bi nam lahko nadomestila drva in premog Pri zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da se cena električnega toka za gospodinjstvo v Mariboru zniža od dosedanje cene, ki znaša din 1.— za kWh, na 90 par in to radi tega, ker oddaja tudi ljubljanska mestna elektrarna gospodinjski tok 90 par za kWh. Pri tem ne smemo pozabiti, dij prejema ljubljanska mestna elektrarna tok v glavnem iz kalorične centrala v Velenju, v Mariboru pa imamo centrale v Velenju. ž;ni največjo vodno centralo v državo in smo doslej plačevali za tok višjo ceno kakor marsikje drugod. Odjemalci toka v Mariboru se na ta način ne morejo posluževati električnega toka za gospodinjstvo, ker je njegova cena previsoka, ne morejo se torej posluževati tehničnega napredka, ki nam ga nudi naše stoletje tehničnega razvoja in splošne elektrifikacije. Koliko več olajšav imajo gospodinje v drugih tehnično naprednih državah, kjer se jim ni treba ukvarjati še s premogom, drvmi in pepelom, temveč opravijo enostavno svoje kuharsko delo na čistem higieničnem električnem štedilniku z veliko manjšim trudom in hitreje. Mestno električno podjetje bi imelo gotovo več dohodkov, ako bi v Času, ko se tok za razsvetljavo ne rabi, to je podnevi, oddajalo tok v gospodinjske svr-he, čeprav po nizki ceni. Z oddajo go- spodinjskega toka bi se sedanja koniča sta obtežba vsled razsvetljave zjutraj in zvečer, ki traja komajjx> par ur na dan,-lahko porazdelila na dnevni čas med glav no obtežbo za razsvetljavo. Poraba toka v mestu Mariboru bi se pri primerni ceni gospodinjskega toka najmanje lahko podvojila, če ne potrojila (ne oziraje se na obrtni in industrijski tok). Dohodki mestnega električnega podjetja bi tudi pri pičlem dobičku lahko znatno porastli. Z ozirom na naše narodno gospodarstvo naj se uveljavi geslo, da je treba izkoriščati vodna bogastva naše zemlje do skrajnosti. Šele ko bodo vodne sile izkoriščene do zadnje kapljice, naj se umno izkoriščajo naše skromne zaloge premoga in lesa. Naj se pri tem ne pozabi, da sta ta dva poslednja energijska vira usahljiva in da moramo nekaj tega bogastva prepustiti tudi našim poznejšim rodovom. Vrhu tega se da tako premog kakor tudi le$ izkoriščati veliko bolj umno v druge tehnične svrhe kakor v gospodinjstvu, kjer dosega stopnja Izkoriščanja v najboljšem slučaju 8%. V industriji znaša stopnja Izkoriščanja do 87%, torej najmanje desetkrat toliko. K uvedbi splošnega gospodinjskega toka v Mariboru po zmerni ceni bomo' slišali s strani mestnega električnega podjetja kot zagovor tO, da kabelsko omrežje ni dovolj močno dimenzionirano. Tak zagovor je jalov. Saj se kabelska omrežja ne polagajo samo za par let, temveč za mnoga desetletja v naprej, torej bi bilo treba že v naprej predvideti debelino kablov, ne za obtežbo, ki bo nastopila jutri ali prihodnje leto, temveč za deset, mogoče tudi za dvajset let v naprej. O splošni 'elektrifikaciji se tudi ne govori šele od včeraj, temveč že 22 let. Izločimo v tem pogledu notranji del mesta, ki ima mogoče res še kablsko omrežje iz časov svetovne vojne. Ti kabli bi se pač morali pojačati. Na vsak način pa bi trebaio upoštevati razvoj v bodočnosti pri polaganju kablov na periferiji našega vedno rastočega mesta. Kajti v novih mestnih okrajih so kabli verjetno prav tako dimenzionirani kakor v starem središču mesta iz let 1914-18. Ako dobi ljubljanski meščan električni tok v gospodinjske svrhe po ceni 90 par za kWh, ga naj dobi tudi mariborski meščan ne samo po isti ceni, marveč po nižji ceni, ker nam stoji pred nosom velika vodna centrala Fala, medtem ko je mala elektrarna na Završnici precej daleč od Ljubljane, še znatneje oddaljena pa je kalorična 'centrala v Velenju. Le tako bo mogoče vsakemu mariborskemu gospodinstvu, da ima tudi v tem pogledu delež na tehničnfem napredku naše dobe. — Interesent Grafolog P. T. Karmah, sprejema obiske v Mariboru, Hotel Zamorc skoz celi dan. So or* III. zimskošportne igre KID na Jesenicah V soboto so bile otvorjene na Jesenicah III. zimsko športne igre KID, ki je s to pobudo in z vztrajnim podpiranjem športa mnogo pripomogla za popularizacijo športa na Gorenjskem in preko njegovih meja. V soboto so šli športniki i državno zastavo in jeseniško sokolsko godbo na čelu v dolgi povorki na stadion KID. V sprevodu so bili člani upravnega sveta in ravnateljstva KID s preds. A. Westnom na čelu, navzoči pa so bili tudi jeseniški župan ter zastopniki vojske, SZSZ itd. Na stadionu je tehn. ravnatelj dr. inž. Klinar na mikrofonu pozdravil navzoče ter proglasil III- zimsko športne igre za otvor-jene. ,V imenu športnikov in SZSZ se je KID zahvalil za uvidevno podpiranje športa predsednik mr. Jože Žabkar. Letošnje igre KID se od prvih dveh razlikujejo v tem, da ni bil v ospredju družabni spored, kot doslej, nego tekmovalni. Poleg drugega je bila v okviru iger tudi medmestna konkurenca Jesenice — Ljubljana — Celje — Maribor — Tržič. Letošnje igre so združile vse znane najboljše tekmovalce ter so bile. tako nekako* slovensko'prvenstvo, saj se ie prijavilo vsega 53$ tekmovalcev. TEKMOVANJE PRVEGA DNEVA Takoj po otvoritvi je bil start za tek na 18 kro, mladinski tek na 4 km ter tekmovanje smučarskih patrol v troje na 8 km. V teku na 18 km je zmagal Tone Razinger (J) l;15.H, 2. Franc Smolej (J) 1:15.58, 3. jože Knific (J) 1:16.18, na desetem mestu je Fanedl Karel (M) 1 «7.41. — V mladinskem teku na 4 km je zmagal Ivan Hrovat (Lesce), 18:40, v tekmi patrol pa trojica va- jeniške šole KID v postavi Klinar, Kofol, Fi-lej v času 43:20. Nato je bila hokejska tekma na ledu ujed celovškim KAC ter ljubljansko Ilirijo, ki je prinesla zmago Celovčanom z rezultatom 4:2. VELESLALOM SENIORJEV NA 2 KM je otvoril tekmovalni spored drugega dneva. Startalo je 33 tekmovalcev na 2 km dolgi progi s pobočja Kleka do Mozišča, na progi z višinsko razliko 450 m je bilo 30 vratc. Ker je močan veter zanašal sneg tekmoval-vem v oči, je bilo tekmovanje kljub idealnemu snegu precej težko. Zmagal je Jožef Bertoncelj (J) v času 2:07.4, 2. Lukane Slavko (Tržič) 2:14.9, 3. Žvan Alojz (J) 2:15. Na 15. mestu je Mariborčan Cop Franci 2:34.1. V veleslalomu juniorjev na 1 km je zmagal Jeseničan Marijan Stare v času 1:03.2. • Nato se je vršilo tekmovanje za ženske, obratovodje in juniorje v slalomu. Med ženskami so si razdelile prva mesta znane tekmovalke: 1. Praček Lojzka 0.27 sek, 2. Heim Erika 0.28.2/5, 3. Štolcer Pavlina 0.32.2/5, med obratovodjami je zmagal Boris šega v 0.25 4/5. Bila je tudi tekma v sankanju, tekmovalo je 78 enosedežnih in 31 dvosedežnih sank. Med enosedežnimi je zmagal Cok Avgust (J) v 5.15, med dvosedežnimi pa vozilo, ki ga je krmaril I^nac Flerar, v času 5.45. SKAKALNO TEKMOVANJE Popoldne je zaključilo smuški tekmovalni spored tekmovanje v smuških skokih, nastopilo je 66 skakačev vseh skupin. Na 25 metrski skakalnici je bila glavna borba med Priboškom in Klančnikom, Med seniorii ie zmagal Franc Pribošek (I) 141.3 <23.5, 22.5), 2. Karel Klančnik (|) 141.3 (21.5. 22.5), med juniorji Brum Berti (Javornik) 130.2, med juniorii izven konkurence pa Zorarr Zalokar (SmK Ljubljana) 129.1. •' PCENA V MEDMESTNEM TEKMOVANJU V teku na i8 km so odnesli zmago Jeseničani (Razinger Tone. Smolej Franc), 2. Liubliana, 3. Maribor (Fanedl Korel, Legvart Rado). Tudi v veleslalomu so odnesli prvo mesto Jeseničani v postavi Rertoiicei J., Žvan A., Koblar S., štumofeli T., 2. Celje. 3. Maribor (Con, Gajšek, CizeJj. Repič), 4. Ljubljana, 5. Tržič. ' . V skakalnih tekmah 'je vrstni red reprezentanc sledeč: 1. Jesenice, 2. Ljubljana, 3. Celje, 4. Maribor. Smučarski raj pri Senjorjevem uoimi s Mariborska kolesarski« pod/voza ho imela jutri ob 20. seio v Kino kavarni. s ISSK Maribor. Odborov« j$ja nogometnega odseka bo jutri ob 2p. v klubskih prostorih Aleksandrova 3. s Občili zbor SK žetežnlč.irja ho 8. februarja oh 10. v tribunskih prostorih na stadionu. s SK Slovanj»(railec namerava ustanoviti smučarski odsek, prijave zbira tov. Hubert. Drobne novice TUDI PRODAJALCI ČASOPISOV SE ZNAJO ZABAVATI Beograd ima več sto časopisnih prodajalcev, ki so včlanjeni v stanovski organizaciji. Da pridobijo potrebna sredstva za podpore onemoglim in bolnim kolporterjem, prirejajo vsako leto veliko veselico s plesom in programom. Lep obisk kaže, da imajo kolporterji dosti prijateljev. Nedavni ples kolporterjev v Beogradu je obiskalo tudi mnogo odličnikov, ki so pokazali polno razumevanje za socialne potrebe prodajalcev časopisov. Kolporterji pa so poka2ali, da znajo biti tudi dobri družabniki in da se znajo izvrstno zabavati. CELA DRUŽINA IZUMRLA V TREH DNEH V črnogorski vasi Mehki dol je te dni umrla vdova Kristina Petrovičeva, ki ji je mož umrl pred tremi leti. Ko so mater pokopavali, je zaradi hripe umrl njen sin Savo, po njegovem pogrebu pa še sestra Anita. Vsi so bili v treh dneh živi in mrtvi ter je družina Petrovičev popol-nonla izumrla. MALI OGLASI do 20 besed stauolo z davkom vred 13.— din. Vsak* nndallnla beaeda I.— din. Kdor llče slulbo oUSb 3 tak oglas namesto t*.— din samo 1?.— din. Vali oglati n ženitve, doni serKi eittrto. • Ko "n obrtno reklamo oa staneio namesto 15- din 20.*- din. V«k» Mdallola beseda - teb MhsiC stane 2.— din. Za pismene odgovore pledc naslovov v tnalih oglasih zuaia DOVibna orlstolblr." S,— din. kateri znesek le treba nrlložHI v anarakah. Male oglase ie treba nlaiall ‘»kol pri naročila. Pri olsmenib naročilih sc lahko plača v znamkah. Za Vse male oglase, če so debel« tiskani, vellf dvolua larila. _________ SLUŽBO DOBI to 20 besed 15 din vsaka tmdaljma beseda l din GOSPODINJSKA POMOČNICA samostojna. Zdrava, poštena, reslia, se išče k trem osebam. Naslov vorI. odd. »Ve-černika«. 21875-2 (9*>Vt»06t NI Ja KANC SOBO ODDA Jo 30 besed 15 din. vsaka iiadaltnla beseda ] din Boljši solidni osebi oddam SOBO uidi s hrano- Betnavska c. 72 2187.5-8 POSEST Jn besed 20 din. vssk* nadaljuj beseda 2 din HIŠICA z vrtom (vocem naprodaj. Pojasnila daje le direktnim kupcem Kautzner, Maribor. Alek- sandrova-ccsta 61. 21874-11 ŽENSK* KOTIČEK 3o 20 besed IS din. vsaka nadaljnja beseda 1 din NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, Dolec tržnice. 16799*18 STEKLENICE l/i 1 in V* 1 kupi Drotjerija Kanc, Maribor 21736-18 ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme. FELICITAS daje na podlaei točnih rojstnih podatkov zanesljive nasvete ob torkih In petkih. Sodna ulica 26-111. 21843-18 ŽENITBE DOPISI tlo 20 besed 20 din. vsaka iiadaiJnia beseda 2 din V1NOGRADNI POSESTNIK v bližini Maribora, 27 leten, želi poročiti dekle ali vdovo od 17 let dalje, Dopisi s sliko z navedbo dote je poslati na oglašuj oddelek lista pod šl-iro; »Vera t>oljubna«. 21870-19 Skrbi ? KAJ JE Z JAVNIMI STRANIŠČI NA POSTAJI V ZIDANEM MOSTU? Že pred dobrimi osmimi meseci so začeli prenavljati tisti del železniškega poslopja na postaji v Zidanem mostu, kjer so javna stranišča. Stara stranišča so podrli in začeli notranjost na novo pre-zidavati. Vendar pa je delo nenadoma zaspalo. Ena vrata so enostavno z deskami zabili, tako da so qstala še ena vrata z A vhod v notranjost, kjer so postavili. zasilna stranišča, prostore pa z deskami za silo pregradili. V tako zanemarjena stranišča morajo hoditi vsak dan številni potniki in vsa sreča je, da imamo mraz in zimo. Kmalu bo potekel že deveti mesec, ko pričakujejo železniški potniki, da bo železniška uprava že enkrat dogradila skromno delo na kolodvoru v Zidanem mostu. Mislimo, da nam ni treba še posebej dokazovati, kako so potrebna še prav posebno na prometnih postajah higienska javila stranišča. -15 o Občinski prehranjevalni uratl v Zagorju se je ustanovil na zadnji seji. Izvoljena je bila uprava ,ki jo tvorijo: predsednik g. Prosene Anton, župan, zastopniki trgovcev in zadrug gg. Muller -Viktor, trg. Torkar Anion, župnik, Izlake, Ponikvar Slane, šolski upravitelj.. Toplice; zastopniki potrošnikov gg. Guna Franc, Ručnian Maks. Industrijo zastopa g. inž. Burger Silvin, ravnatelj TPI), za poslovodjo je imenovan g. Mihove Ivan ,občinski uslužbenec .V območje prehranjevalnega urada spada .'JO trgovin in zadrug. Seje odbora boclo vsaki prvi petek v mesecu. . o Glavni odbor Jugoslovanske Unije /a zaščito otrok v Beogradu je dal natisniti pravilnik o zaščiti pred napadi iz zraka, postopek za zaščito in evakuacijo otrok. Omenjeni pravilnik je žepnega formata in stane s poštnino din 6'o0. Glavni odbor pa je izdal tudi priročnik s predavanji za prirejanje poučnih tečajev za prostovoljne sodelavce, ki jih prireja Jugoslovanska Unija za zaščito otrok. Ta priročnik obsega 10 tiskanih pol in jc pisan v srbohrvaškem jeziku. Cena znaša 13 din. Naročila z nakazilom denarja naj sc dostavijo na naslov: Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, Ljubljana, Aleksandrova 4. o Kobanček, ki se je rodil na božični večer o polnoči v šupi v Selnici ob Dravi. jc prejel na nase priporočilo od dobrih ljudi, dokaj darov. Banovinska hranilnica v Mariboru je nakazala 200 din. Prav Inko jc iz Maribora prispelo še nekaj manjših zneskov ter nekaj obleke iu platna. Vsem dobrim darovalcem se za izkazano pomoč mlada mali najtopleje zahvaljuje .— Novi Kobanček se dobrim ljudem še priporoča. Razen uboge mami-ke nima nikogar na svetu. Zima pa je še tako dolga in huda. Darove sprejema selniška občina. n 109 ovc pOd snegom. Snežni plaz je zasul na Dubočiči planini pri Trijebini 109 ovc. Skoac je okoli 30.000 din. n Samoborsko železnico nameravajo elektrificirati. Napravljen jc že načrt, ki predvideva podaljšanje trase te železnice do Velike Gorice. n Most prodaja občina v Bos. Gradiški za 6000 din. n Ukrepi glede prodaje krompirja v Zagrebu. Zagrebško mestno tržno nadzorstvo je izdalo stroge ukrepe glede prodaje krompirja. Kdor ga bo dražje prodajal, kakor je predpisano, bo kaznovan, krompir pa mu bodo zaplenili. n Pri igri sta se zastrupila 3 letna Marija Jakši«? iz Goričanov pri Prelogu in njen 5 letni bratec Dragutin. Iztaknila sla steklcnico ocetne kisline in pila sirup. Deklica ,je umrla, deček pa sc bori s smrijo. \!c& msmU : ■HHr wmm moti, ogiost v t,Uwtuiku“! Zahvala Vsem, ki so izkazali zadnjo čast naši blagi soprogi in dobri mamici, gospej Mariji Korenianovi in nas ustmeno ali pismeno tolažili ali na kakšen drugi način počastili njen spomin, se iskreno zahvaljujemo. Zlasti pa čutimo dolžnost zahvaliti se gg. pevcem in godbi žeiez- ničarske »Drave« ter gg. predstavnikom železniške spremstvo. MARIBOR, 13. januarja 1941. uprave m organizacij za zadnje OBITELJ DR. KORENCANOVA. Izdajo in (ircjti|e ADOI.F RIBNIKAR * Mariboru. Tlako Mariborska tiskarno d d., predstavnik Sl ANKO DEIELA v Mariboru — Ogluši pc ceniku - Kokopisi »t n vračajo. — Uredništvo iu uprava: Maribor, Kopaližku ulico 6. — Tcletou uredniitvu itev. 25-67 In uprave štev. 28-67.. — Poštni čekovni račun štev. H. 409.