Poštnina platana t gotovimi. ŠTBV. 111. V LJUBLJANI, pondeljek, 15. junija 1925. Posamezna številka Din 1’—. LETO n. dan opoldne, tarnali nedelj c in praznikov. Maanfna Baročnimi: V Ljubljani In po nstao Din 80—. momMMa naročnina: v u^uui poltt: Dfe 20—, inozemstvo Neodvisen pblliften lisi URBDNI8TV# IV UPRAVHIŠTVO: ŠIMOV OBBGORClCVTA ULICA STBV. 1A TELBP01 mr. KA Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismeni* vprašanjem naj se priloži sna*ka za odgovor. ^ i Baten psi poštnem ček. uradu štev. 12UB& Pašičev Pantheon. Ne tajimo stare resnice, da ni vreden življenja narod, ki ne časti svojih mrtvih zaslužnih mož. Ampak še veliko bolj j® res, da ni vreden življenja narod, ki pri tem pozablja na žive zaslužne može. V tistem hipu, ko je skupščina priznala nujnost Pašičevemu zakonskemu načrtu za zgraditev pantheona, je na tisoče in tisoče invalidov zaman čakalo na vest o izglasovanju invalidskega zakona. In v tistem hipu, ko je vladna večina z največjo pripravljenostjo ustregla želji g. Pasica, da bo zanj pripravljen Pantheon, so tisoči in tisoči invalidov zaman Pričakovali, da vlada uvažuje resolucije ravnokar zaključenega invalidskega kongresa v Skoplju. Tudi Jugoslavija mora imeti končno 8voj Pantheon. Toda ob svojem času, ko bodo živi invalidi obvarovani pred smrtjo od pomanjkanja. Pa ne samo invalidi! Dokler je mogoča taka brezsrčnost, da morajo upokojenci živeti s 43 dinarji mesečno, dokler “tora na desettisoče ljudi stanovati v ®hrajno nehigienskih brlogih, dokler se Morajo celo okraji izseljevati, ker ne morejo dobiti dela, dokler ne morejo napredovati ne naše kmetijstvo, ne naša trgovina in ne naša industrija, ker ni de-»arja, takp_ dolgo tudi ne more in ne sme Jtti denarja za zgraditev luksurioznega pantheona. Zakaj pčvo so življenske zahteve in potrebe ljudstva, potem pride Žele vse drugo. Najprej moramo zgraditi hišo in §eie potem pridejo na vrsto njeni °hraski. . Te enostavne resnice pa noče razumeli vladna večina, ker hoče drugače g. Pa-Slč. Pokoriti se njemu, slepo izpolnjevati vsako njegovo željo, je poslancem vladne večine važnejše od vseh potreb ljudstva. To treba najprej konstatirati. Druga konstatacija pa zadene g. Pasica samega, njega, ki zahteva svoj panthe-°u. Kot predsedniku vlade bi moralo biti aiemu bolj ko vsakemu drugemu laauo, da ima naš narod sto hi sto nujnih potreb ko pa pantheon. Vedeti bi “»OriM dalje, da je ogrožen obstoj države, * 36 tem zahtevam naroda ne zadosti. oda g- Pašiča vse to ne moti in njegova 'j sobna želja mu je bdi j važna, ko vse drugo. . ?*ai Pišejo vladni listi karkoli, naj še 0 utemeljujejo potrebo jugoslovenske-pantheona, narod se bo vseeno zave-b ’ da j® sto drugih potreb nujnejših in tm^hteuieljenih in da se bo zgradil pan- diktaturap ^ ker velJa v naši državi zval novi In zato Qe bo uarod na- theon, nazvai gh®on Jugoslovenski Pan-mesto da bi bS^faSičfv.P.anth!?11: veličani, bo njih P°“ »to, do bi bil b? J1, da 111 nnela vlada »nacionalnega, hloka zmisla za ljudsko trPijeaje) temve5 le sa Željo g. Pasica. Lepa ideja panthe-0Qa bo tako profanirana. ^rhu vsega pa vlada »nacionalnega« hl°ka sploh v stanu ni, da bi zgradila Pantheon, kakor ga zahteva čast naroda. Jugoslovenski Pantheon je brez Meštro-riča nemogoč! Meštroviča pa vlada »na-rialhega« bloka ne mara, ker je Jugo-svoven. Z veseljem bi gradil Meštrovič Jugoslovenski' Pantheon, kateremu je dal 8 svojim Kosovskim Hramom prvi nesmrtni osnutek, toda Pašičevega Panthe-°na Meštrovič nikdar ne bo gradil. V sfe-re umetnosti ne seže Pašičev diktat. Spomin naših zaslužnih mož naj bi poveličal Pašičev predlog o zgraditvi pan- Sela ministrskega sveta. Beograd, 15. junija. Včerajšnji dan je pretekel brez važnih političnih dogodkov. Večje število poslancev je odpoto- ; valo iz Beograda in ostali so samo člani raznih odborov, ki bodo imeli danes svoje seje. Edini dogodek včerajšnjega dne je seja ministrskega sveta. Seja se je vršila brez Pašiča. Predsedoval je Marko Gju-ričič. Najprvo so razpravljali o nabavah na račun reparacij, dalje o nekaterih tekočih zadevah, ki so nujne. V tem času je prisostvoval seji tudi delegat repara-cijske komisije g. Mate Boškovič. Minister agrarne reforme Simonovič je predložil načrt zakona o spremembi zakona o obči upravi. Po tem zakonu pade ministrstvo agrarne reforme pod občo upravo, tako da bi se na podlagi tega morale vse agrarne oblasti v notranjosti države likvidirati, n. pr.: agrarne direkcije itd. Njihove funkcije bi se prenesle na okrožne načelnike in na velike župane. V tej smeri je bil zakon o obči upravi že davno sprejet in ukinjena so bila glavna poverjeništva v Splitu in Cetinju. Simonovič predlaga, da se spremeni zakon tako, da pod občo upravo ne bi pripadle funkcije ministrstva agrarne reforme in da se likvidacija ustavi. V kolikor je likvidacija že izvršena, da se agrarne oblasti v provinci ponovno izpostavijo. Ministrski svet je pooblastil ministra Simonoviča, da predloži v tem smislu skupščini zakonski načrt o spremembi čl. 1. zakona o obči upravi. Vladni program skupščinskega dela. Beograd, 15. junija. Razni skupščinski odbori in sekcije zakonodajnega odbora bodo pričeli danes z delom. Sekcije za sodnijske zakone, za tiskovni zakon in event tudi sekcije za zakon o osnovnih šolah bodo danes ali jutri končale svoje delo. Nato bo zakon prišel pred plenum zakonodajnega odbora. Tekom tega tedna bo že gotov zakonski načrt o dvanajstinah. Četrtek bo v skupščini dan interpelacij. V petek bo skupščina razpravljala o nekem zakonskem načrtu, ki bo do tega časa gotov. Vzporedno z delom v plenumu skupščine in zakonodajnega odbora bo delal tu- di verifikacijski odbor, ki bo razpravljal o poročilu anketnega odbora .o spornih mandatih HSS. Zakon o dvanajstinah bo prišel, ker je nujen (?), takoj na vrsto, čim konča finančni odbor o tem diskusijo. Nato je prišlo pred plenum skupščine vprašanje verifikacije spornih mandatov in še gotovi nujni zakoni. Ko bo skupščina končala to delo, bo nastopil skupščinski odmor, ki se bo uporabil za razčiščevanje situacije in za pogajanja. Kakor doznavamo iz Pašičeve okolice g. Pašič ne bo zapustil Beograda • pred skupščinskim odmorom. fiiSS Shod samostojnih demokratova Sisku. STARE FRAZE SE Z VIRTUOZNOSTJO PREMLEVAJO. Zagreb, 15. junija. Včeraj se je vršilo v Sisku z velikim pompom, napovedano zborovanje SDS. Zborovanje je otvoril dr. Auer. Prvi je govoril Pribičevič, ki je napadel Radičevo politiko. Rekel je, da ni vodil Radič pred in za časa vojne nobene republikanske politike, ampak je bil v službi avstrijskega cesarja. SDS ni za sporazum, ker so v državi SHS vsi narodi enakopravni, Hrvati ravno tako, \ kot Srbi. Onim ni treba nobenih koncesij, ker uživajo vse svoboščine. Pokazu-je na zastave, med katerimi se nahaja- jo pomešane hrvatske, srbske in jugoslovanske zastave. Omenja borbo bivše srbske koalicije in Grga Tuškanca, ki je živel v Sisku in ni nikoli klonil glave pred tujo mislijo. Za njim sta govorila še Božovič in Križman, ki pravi, da je s tem zborovanjem oprana sramota s hrvatskega imena, ker so Hrvati pokazali, da so za narodno edinstvo. Govoril je tudi prvak SDS dr. Ivan Novak iz Medjimurja. Zvečer se je vršil banket, na katerem je imel Pribičevič političen govor. POTOVANJE KRALJEVSKE DVOJICE PO JUŽNI SRBIJI. Beograd, 15. junija. Včeraj je odpotovala kraljevska dvojica iz Skoplja v Tetovo, kamor je dospela ob 10. dopoldne. Prebivalstvo je kraljevski par navdušeno pozdravljalo. Opoldne je kraljevska dvojica odpotovala v Kičevo. Na potu proti Bitolju v selu Dolenci si je kraljevska dvojica ogledala cerkev in nato na prostem obedovala. Okoli 16. popoldne je kraljevska dvojica dospela v Bitolj, kjer se je vršil slovesen sprejem. Kraljevska dvojica si je ogledala cerkev in se nato odpeljala na kolodvor, da se odpočije v dvornem vlaku. Danes bo kraljevska dvojica napravila izlete po okolici. PO ODLOŽITVI SKUPŠČINSKIH SEJ. Beograd, 15. junija, V teku včerajšnjega dne ni bilo v politični situaciji nobenega novega momenta. Pri opoziciji in tbeona, v resnici pa je Je nov dokaz nesposobnosti vlade »nacionalnega« bloka, njenega preziranja ljudskih potreb. pri samih radičevcih se opaža izvestno nerazpoloženje radi odlaganja verifikacije mandatov HSS. Slednji so v skrbeh, da se ne bi to vprašanje še dalje zavlačevalo. Radikali so včeraj naglaševali, da je bojazen radičevcev radi verifikacije povsem nebsnovana. Gotovi radikalni krogi so izjavljali, da se bo verifikacija izvršila najdalje do 27. t. m. in da se bodo potem pričela pogajanja za sporazum med radikali in radičevci. BOLGARSKI PESNIK MILEV -UMORJEN. Dunaj, 14. junija. Telegraf Companie sporoča z Dunaja, da je bil znani bolgarski pesnik Geo Milev, ki je bil prejšnji teden obsojen od vojnega sodišča na leto dni ječe, umorjen. Njegovo truplo so našli silno razmesarjeno v okolici Sofije. Milev je bil obsojen, ker je ironično pisal o vladi Cankova. — Jona Matov, eden od ustanoviteljev bolgarske zemljedel-ske stranke je bil ubit, ker je »skušal pobegniti«, kakor se glasi oficielna smrtna obsodba za nedolžne zemljedelce. Dogodki na Kitajskem. Peking, 14. junija. Reuter sporoča: Kitajsko zunanje ministrstvo je izročilo zastopnikom velesil tretjo noto, v kateri zopet izjavljajo, da niso dijaki, temveč uradi tujih koncesijskih podjetij krivi nemirov v Šangaju. Nota zahteva od poslanikov, da naroče konzulom v šanga-ju, da ukinejo vse izjemne varnostne odredbe, da odpokličejo posadke bojnih ladij iz mesta in da razorože prostovoljno policijo. NAPAD NA ANGLEŠKI ARZENAL. Hauhen, 13. junija. Po sovražnih demonstracijah proti tujcem so napadli kitajski demonstranti arzenal britanskih dobrovoljcev. Posadka se je najprej branila z gasilskimi brizgalnicami, ker pa to ni pomagalo, je začela streljati s strojnimi puškami. 8 Kitajcev je bilo ubitih, cela vrsta pa težko in lahko ranjenih. JAPONSKE TRGOVINE DEMOLIRANE. London, 14. junija. Po vesteh Reuterja je prišlo v Hongkongu do velikih pro-tijaponskih demonstracij. Po obhodu po mestu so se demonstranti navalili na japonske trgovine in jih oplenili. TEŽKI BOJI V KANTONU. Kanton, 14. junija. Cete mesta Kantona so prestopile na komunistično stran. Ker so te čete sijajno oborožene — razpolagajo tudi z 12 topovskimi ladjami — je sigurno, da bodo zmagale. 3000 mož kantonskih čet je prešlo v predmestjih Kantona v napad. Boji se vrše v bližini kolonije tujcev, toda ta še ni ogrožena. — Stavka se širi in danes se je pričela stavka transportnih delavcev. Kitajski nacionalisti groze z generalnim štrajkom vsega delavstva. NAŠA VLADA ZAHTEVA ODPRAVO POSTAJE CARIBROD. Beograd, 15. junija. V zunanjem ministrstvu se je vršila včeraj konferenca predstavnikov finančnega, prometnega, notranjega in zunanjega ministrstva radi predstoječih pogajanj z Bolgarsko v pogledu nekih obmejnih vprašanj. Naša vlada bo zahtevala od bolgarske vlade, da se obmejna stanica Caribrod ukine, ker je ugotovljeno, da služi Caribrod za glavno oporišče bolgarske špijonaže. IZVOLITEV GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd, 15. junija. Na sobotni popoldanski seji je izvolil demokratski klub 18 članov glavnega odbora, dočim izvoli ostalih 18 kongres stranke. Izvoljeni so: Ljuba Davidovič, Voja Veljkovič, Voja Marinkovič, Drag. Pečic, Kosta Kuina-nudi, Grga Angjelinovič, Marko Šečerov, Pera Milankovič, Ljuba Mihajlovič, Mi-jovič, Drag. Rankovič, Ignat Stefanovič, Maša Sokič, Miloš Radosavljevič in M. Kujundžič. Sklenjeno je dalje, da vstopijo v glavni odbor predsta vitel ji okrožnih organizacij in sicer Kosta Timotije-vič za smederevski, Agatonovič za niški in Mahmudbegovič za metohijski okraj. SRNAO RAZGNALA SHOD MADŽARSKE STRANKE. Beograd, 15. junija. Včeraj se je v Subotici vršila seja madžarske stranke za Vojvodino. Predsednik stranke je očrtal dosedanje delo in stavil na delegate vprašanje, ali naj stranka še nadalje obstoja ali ne. Delegati so se izjavili, da ostane stranka še dalje'kot zasebna stranka. Pri volitvi . glavnega odbora !je udrla v, dvorano Srnao'in pričela vpiti in izzivati. Prišlo je do incidentov, da je morala policija zbor razgnati. Boljševizem in Balkan. ir. V prvem članku (glej »Nar. Dnevnik« od 8. t. m.) sem naglašal iz svojih lanskih razprav o današnji Rusiji posebno dvoje zaslug boljševiške revolucije: 1. da so poleg Romanovičev izginili tudi Habsburgovci in Hohenzollernci in da sploh imamo danes Jugoslavijo v tej velikosti; 2. da šele po prevratu imamo ruski narod, ki hrepeni po popolni empacipaciji od boljševizma in ki nekega dne zmaga vse ovire. In .takrat naj bi, sem dejal, slavili tudi zmago slovanske misli! Ali v svojih lanskih razpravah sem s fakti dokazal, da so doživele boljševiške dok-trinarske teorije v kratki praksi skoro že popolen polom. — Boljševizem je moral priti kaj kmalu do prepričanja, da je osamljen sredi vse drugačnega svetovnega življenja in naziranja in da... se mora korak za korakom umikati. Že pred tremi leti bo izdelali in proglasili nove, času primerne smernice za gospodarsko življenje, takozvano NEP — novaja ekonomičeskaj* politika. Domača trgovina je bila prepuščena posameznikom in vsakdo je bil sam gospodar svojega podjetja. Zasebni kapital je prišel na dan in pričelo je trgovsko življenje kakor povsod drugod po svetu. Le zunanjo trgovino’ si je obdržala država, ki je ustvarila , za njo posebne organizme, ki so do pike j enaki velepodjetjem drugod po svetu. Poleg i državne banke so nastale delničarske vele- i banke, ki so do pike enake našim bankam, t Industrijska podjetja v rokah državnih upra- j viteljev so propadala, postala so nemogoča, [ in boljševiški kolovodje sami so se jih #ku- ! šali iznebiti na razne načine. Obešali so jih j posamičnim pokrajinam in mestom, a ta po- j slednja so poiskala sposobne zasebnike, da t so jih prevzeli. Docela je boljševizem pogorel s teorijo o j — državni lasti zemlje. Po svojih teorijah i jo je moral razdeliti med kmete. To je tudi » storil, ali kmalu se je moral prepričati, da • je teorija o državni lasti le še na papirju, v j resnici pa da so mužiki polni gospodarji ; zemlje, ki jim je 'bila dodeljena. — Sprva so jim naložili davek in natura, ali kmetje j so se uprli in — zmagali. Določili so jim • neznaten davek v denarju, ali boljševiški > »eksekutorji« trepetajo, ko morajo iti na j kmete po dačo, kajti že lepo število jih je bilo pobitih. — Kako znajo ceniti veleposestva, so dokazali takoj spočetka, ko so pu- . stili čez 5000 latifundij nerazdeljenih: tu je poljedelska industrija v cvetju! Toda tudi NEP je že zastarel, preluknjan je na vseh koncih, kajti deroči duh časa gre stanovitno dalje po izhojenih potih ostalega evropskega gospodarskega reda. Individua- ; lizacija gospodarskega življenja zmaguje povsod in ni več daleč čas, ko bo v Rusiji prav tako kakor v najbolje urejenih evropskih državah. Razlika bo le ta, da bo imela država več nadzorstva nad gospodarji in podjetniki, kar pa ne bo splošnosti na škodo. Tak je danes ruski boljševizem, obsojen po neki naravni evoluciji na neopažen in neslaven konec. Da se še šopiri in postavlja, je naravno; saj čim manj ima gospodar besede v hiši, tem bolj kriči. »Wenigstens den Schein wahren!< velja tudi tu — in to veliko resnico so spoznale že razne države, ki so brez pomislekov priznale sedanji režim, češ: saj ga tako vrag sam vzame brez naše pomoči, a mi igramo v očeh sedanjih mogotcev lepo figuro in imamo od tega dobiček. Tudi mala Avstrija je to spoznala in ima velike koristi iz prijateljstva s sovjetskim režimom. Kako mislijo na Češkem, je dr. Be-neš je dal dovolj jasno razumeti. »Narodni Dnevnik« je pred kratkim podal glavne misli in govor poljedelskega ministra Hodže, ki je jasno povedal, da je le v našo korist, ako oficielno priznamo sovjete. Povedal je tudi, da kmečka internacionala ni istovetna s Kominterno, komunistično internacionalo. In kar se te tiče, dela oficielna Jugoslavija nepopravljive napake, ki se utegnejo hudo ■maščevati, kajti strašna je zamera od obeh strani: od sovjetov in od — organiziranega ruskega seljaštva! Sedanja kmečka internacionala ima svoje skromne početke že v predvojni carski Rusiji. Po vojni je njeno gibanje veliko živah- Na Dunaju, 12. junija. nejše. Svoje niti ima razpredene po vsem svetu; v osrednjem vodstvu ima zastopnike mnogih drugih držav, tudi Poljake, Cehe, celo Japonce! Ali nobena država doslej Se ni preganjala svojih članov te kmečke internacionale! Taka nevarna izjema je bila prihranjena edino le Jugoslaviji, ki * neverjetno vehemenco proglaša identičnost z boljševizmom, komunizmom — samo ni edino t ta namen, da je mogla preganjati najnevarnejše nasprotnike sedanjega režima PP. Vse tisto bevskanje proti kmečki internacionali, kričanje o enakosti s Kominterno, o kmečkem komunizmu v Rusiji, s katerim se je zvezal tudi Radič itd., je zločinska lahkomiselnost ali naravnost peklenska hudobija v namenu, da ubijejo političnega nasprotnika! Ne pomislijo, da maščevanje ne izostane in to ne zadene le nje, ki so ga zaslužili, marveč celo državo! Ponavljam: Kmečka internacionala n|i Kominterna, je celo ž njo v tihem, zato toliko bolj nevarnem in zmagovitem boju. — Res je, da se boljševiški kolovodje laskajo, dobrikajo vodjem kmečkega gibanja, ali le zato, ker vedo, da so z vso svojo krvavo silo proti njim brez moči — in boje se OSV6t6! Ruski mužik, ki je šele po boljševiški revoluciji postal svoboden gospodar zemlje, ki jo obdeluje, je za svoje osvobojenje še vedno hvaležen osvoboditeljem, to je res — toda ta hvaležnost je danes le še historično dejstvo, spada v preteklost, a mužik gleda t bodočnost: — hoče si pridobljeno svobodo tudi ohraniti! Zato mužik sam ne more nikoli biti komunist, ker je po vsej svoji bit-nosti nad vse konservativen individualist — on je borec za zasebno last, ne za komunizem! Enako tudi hrvatski kmet ne bo nikdar komunist, čeprav pojde v svoji jezi tudi komuniste volit! Ni ga treba dražiti, dajte, da bo zadovoljen delavec na svoji grudi, pa se ni bati niti tega, da bo kdaj komuniste volil! — Ko so prvič zmagali v zagrebški za- j stop komunisti v impozantnem številu, — so • odločevali kmečki volilci. Bil sem slučajno v Zagrebu in gledal, kako so prihajale trume kmečkih volilcev na volišče in mimo znanega znamenja M. D., kjer gori vedno veliko sveč, tam so se metali na kolena, križali se j in molili — pa šli komuniste volit! In ako bi Belcebub postavil svojo kandidatno listo, volili bi njega! Zakaj? Znana je ta reč! — Ne zato, ker posluša hujskače, kakor tudi večkrat neki slovenski list, marveč zato, ker je danes ogromna večina nezadovoljna s položajem v državi, — in pa proti državi, ki jo ljubi in jo hoče ohraniti!! Kmečka internacionala, to pa je res, se skrbno ogiblje odkritega boja z boljševiškim režimom. Havliček je nekoč vzkliknil: Nekdaj so rodoljubi za domovino umirali, mi pa hočemo živeti, da bi mogli za njo delati! — Tudi ruski mužiki ne marajo umirati, marveč ... tiho in vztrajno delati. Ako bi znali slovenski, bi vsak dan prepevali: »Kaj nam pa morejo!« Z današnjo oboroženo silo boljševizma se nočejo ravsati, — marveč pride ča3 — ima vremena! In ta čas pride, mužiki se nanj skrbno pripravljajo! In s tem — ruskim narodom je bilo treba že davno iskati in najti stike, pomagati je bilo, da vsplamti v tem narodu probujajoča se slovanska zavest. Namesto tega gledamo, kako se z oficijelnih mest ta ruski narod maže z boljševiškim blatom in ga po vsej sili hočejo razkričati za nekaj, kar ni in nik-dar ne more biti! — Radič in ožji vodje nr-vatske seljačke stranke so zaprti prav radi te kmečke internacionale! Kolika kratkovidnost! — Ako že jugoslovanska vlada ne sme iskati stikov s to internacionalo, da ne razkači boljševikov, — tedaj bi bila morala že davno najti ljudi, ki bi bili šli v Rusijo in tam obrnili poiornost čez 100 milijonov mu-žikov na — bedno Jugoslavijo, ki je bila vedno največja prijateljica velike Rusije, zato pa, baš zato — nima resničnega prijatelja v vsej soseščini! To bi bilo zaslužno delo in bi dokazalo, da Jugoslavija ima še ljudi, ki znajo misliti — na bodočnost! Mesto tega s preganjanjem Radiča v Rusiji zamera, ki utegne postati usodepolna! O tem še kaj! A. G. sporazum izvesti med predstavniki večine Hrvatov in večine Srbov in to hočemo sedaj uresničiti. Vodimo odkrito politiko. Ce nam ne bi bilo, za sporazum z radikali, tedaj se z njimi sploh ne bi pogajali zlasti še, ko vidimo na kakšne težkoče zadeva naše delo za sporazum. Ce so samostojni demokrati resnično prepričani v našo neodkritosrčnost, potem morajo biti prepričani, da bodo po gotovem času zopet zavzeli svoje sedanje mesto. Potemtakem samostojni demokrati indirektno priznavajo, da nimamo mi nobenih skrivnih namenov. Oni se zapletajo v svoje lastne intrige in njihove namere postajajo vsakomur jasne.« Torej ste vi optimist v vprašanju »po-razuma? »Sporazum med Hrvati in Srbi zahtevajo najvišji državni interesi, sporazum zahteva i naše okrepljenje napram tujini, zahteva dalje naše finančno stanje, zahtevajo ga veliki problemi gospodarskega dviga dežel* in zlasti kmeta — in drugi važni interesi zahtevajo, da se ta stvar likvidira. Vsa ta vprašanja more mirno in brez protestov spraviti z dnevnega reda samo močna parlamentarna vlada, ki bo predstavljala večino Srbov in Hrvatov. To čuti ves naš narod, to spoznavajo vsi vplivnejši faktorji v državi. Zato nimam razloga, da ne bi bil optimist.« Madžarski načrti. Beograjske »Novosti« objavljajo zanimiv razgovor svojega dopisnika z voditeljem madžarskih legitimistov, grofom Julijem An-drassyjem. Grof je izjavil: »Notranje politične razmere Madžarske so sila slabe. Napetost med vlado in opozicijo raste dnevno in izhod boja je negotov. Jaz in moja stranka smo odločno za obnovitev habsburške monarhije z Otonom na čelu. Naravno, da smo z ekskraljico Žito v zvezi in eden mojih bližnjih sorodnikov je stalno pri njej. S sedanjim stanjem v Evropi nismo zadovoljni in smo prepričani, da pride do sprememb. Smo za mirno obliko teh novih tvorb. V zunanji politiki je naš program pridobitev izgubljenih ogrskih dežel, ki so razdeljene med države Male antante, še najbolje bi se mogli razumeti z Jugoslavijo ker Madžarska ne more pozabiti, da so vzeli Rumuni in Ce-hoslovaki njene najboljše dežele. Kar se tiče ogrskih provinc, ki so pod ju-goslovensko vlado, upa Andrassy, da je njih zopetna pridobitev samo vprašanje časa. Misli tozadevno na kompromis z Jugoslavijo. To je naš program in na njem delamo z vso resnostjo. S Hrvati ne iščejo legitimisti nobenih zvez. Ce so Hrvati samostojni in če dobe lastno državo, bi mogli priti z njimi v zvezo. Popolnoma neresnično pa je, da bi delovali na odcepitvi Hrvatov od Jugoslavije. Končno je izjavil Andrassy, da je njegova stranka načeloma in absolutno za gospodarsko zbližanje z Jugoslavijo. Madžarski legitimisti svojih ciljev niti naj-manje ne skrivajo, da pa je njih upliv na Madžarskem vedno močnejši, dokazuje ravno afera Beniczky. Kakor vse kaže, ne bo ta afera končala tako, kakor je mislil Beniczky ter njemu ne bo prinesla koristi. Toda legitimistom je dala to, kar so oni pričakovali. Pozicija Horthy-ja je bila z odkritji Beniczkyja oslabljena in mogla bi nastati za Horthyja tudi kata- strofa, če ne bi sklenil z legitimisti kompromis, če jim ne bi popustil. Takoj po nastopu Beniczkyja so se pričela pogajanja med grofom Albertom Apponyjen in grofom Julijem Andrassyjem na eni ter grofom Bethlenom na drugi strani. Ta pogajanja so končala s popolnim soglasjem. Glede monarhije in vprašanja kralja je bila sklenjena nekaka treuga Dei (božji mir). Nato so se vršili razgovori s Horthyjem. Tudi ti razgovori so ugodno končali in bodo ia-vedeni po vrnitvi grofa Bethlena iz Ženeve. Sklenjeno je bilo: Državni upravitelj Nikolaj pl. Horthy postane palatin, s čemur bi se še močneje poudarilo, da je Madžar*]« monarhija in da pripada Habsburžanom krona sv. Štefana. Na drugi strani bo palatin Horthy takoj izročil Otonu madžarski pre-stol, če si je gotov pomoči neke velesile. Ta rešitev je popolnoma zadovoljila grola Apponyja in Andrassyja, ker vesta, da ostane llorthy samo tako dolgo državni upravitelj, dokler bodo zahtevali to državni interesi i» da bo kot prvi izrazil svojo udanost mladema Habsburžanu, kakor hitro se bo mogla i»-vršiti njegova povrnitev pod protektoratom neko velesile Ta rešitev pa ni bila všeč skrajnemu desničarskemu krilu legitimistov in da jo prepreči, je vrgel Beniczky svojo bombo. Ni pa užgala. V tem je njegova tragika, pa tudi tragika umorjenih, ker njihov umor ne bo kaznovan. Tako je s politiko legitimistov pojasnjeno tudi ozadje afere Beniczky — in njen neuspeh. Nobenega dvoma za nas ne more biti, kdo je tista velesila, s pomočjo katere upajo legitimisti na uresničitev svojih načrtov. Vsepovsodi se kujejo pod vodstvom te velesile naklepi proti nam, mi pa se šopirimo s partizanstvom ter s prijateljstvom s prav to velesilo. Ali res ne bomo spregledali, ali nas a»-nanja nevarnost ne bo iztreznila? Stjepan Radič o položaju. »Vreme« objavlja interview, ki ga je prejel preko Radičevega prijatelja dopisnik »Vremena«. Po odložitvi verifikacije mandatov HSS je mnenje St. Radiča zlasti zanimivo. Vprašanje: Kak utis je napravil na vas sklep skupščine, da se poročilo anketne komisije vrne verifikacijskemu od- »Nas ta sklep ni iznenadil, ker smo le preje vedeli za mišljenje g. Pašiča v tej stvari. Danes je stvar že rešena. Ce bo Selja-čki klub prepričan, da vladna večina noče to zadevo hitro likvidirati, bodo poslanci, ki so pod anketo, izvajali konsekvence. V interesu sporazuma in zaupanja široke javnosti do našega dela za sporazum, bi bilo potrebno, da se ta stvar takoj odstavi z dnevnega rC( 3 Kateri so po vašem mnenju razlogi za odlaganje verifikacije? »Tega ne vem. Ce je temu vzrok nezaupanje do nas, morem samo reči, da ta razlog nima nobene stvarne podlage. Seljačka stranka je dala dosedaj celo vrsto dokazov, da iskreno želi sporazum. Ce se zahtevajo novi dokazi, potem bomo dali tudi te dokaze, toda ti dokazi se morejo dati samo pri skupnem sodelovanju. Odložitev verifikacije na-Sih mandatov dokazuje, da imajo intrige samostojnih demokratov še vedno uspeh. Mislim pa, da se bodo te intrige zlomile ob , naši stalni in neomajni volji, da dovršimo I misijo, ki nam jo je dal narod. Ves radikalni klub je za sporazum. Samostojni demokrati so številčno in moralno preslabi, da bi mogli imeti trajen uspeh pri razširjanju nezaupanja do našega spravljenja. Vse, kar imajo samostojni demokrati, imajo s pomočjo oblasti. Oni vedo, da v istem hipu, ko izstopijo iz vlade, preneha njihova stranka in zato so nervozni. Mi pa nimamo razloga, da bi bili nervozni, ker za nami stoji narod in prepričani smo, da bomo dosegli to, za čemur stremimo. . . Kakor sem obveščen, govore samostojni demokrati radikalom, da bi v slučaju sporazuma med radikali in HSS bili Srbi na Hrvatskem brez zaščite. Tožbe radikalnih prvakov iz Hrvatske najbolj dokazujejo, kako samostojni demokrati ščitijo Srbe na Hrvatskem. Še pred ujedinjenjem je naša stranka oznanjala sporazum med Srbi in Hrvati in temu se ni nikoli odrekla. To govorjenje samostojnih demokratov je razžaljivo za radikale, ker bodo radikali vedno v stanu, da bolj uspešno ko samostojni demokrati, ščitijo Srbe iz Hrvatske od vsake krivice, ki bi jim jo mi baje hoteli prizadejati. Preveč smo trpeli sami krivico, da bi jo drugim hoteli storiti.« Samostojni demokrati trdovratno trde, da imate vi neke končne skrivne namene v pogledu odnošajev do radikalov. »Naše programatično stalifSe je, da se ima Politične vesti. ±= Skupščinske seje zopet odložene. Po ( zaslugi vlade »nacionalnega« bloka imamo j mesto delovne skupščine pravo počitniško j skupščino. V soboto so bile seje skupščine topet odgodene na četrtek. Poslanci vladne večine očividno ne ljubijo dela. Proti temu moramo z vso odločnostjo protestirati. Poslanci so tako dobro plačani, da so te večne odgoditve skupščinskih sej pravi škandal! = Sobotna seja skupščine se je pričela z običajno zamudo. Ne zadosti, da je sej skupščine vedno manje, se še redke seje skupščine z zamudami skrajšujejo. Posl. Vesenjak je vložil nujni predlog, da se zviša eksistenčni minimum za osebno dohodnino od 5000 na 20.000 dinarjev. Razven tega je vložil če več drugih predlogov za znižanje nekaterih taks. Nujnost je bila od vladne večine odklonjena. Proti nujnosti sta glasovala seveda tudi naša mladinska poslanca. Finančni mi' nister je nato odgovarjal na interpelacijo poslanca Žebota glede neiaplačevanja pokojnine železničarjem v Mariboru. Odgovor ministra ni poslanca Žebota zadovoljil- — okupscina je nato sklenila, da se zdravnikom, ki so vršili zdravniško službo med vojno, všteje v prakso vojna zdravniška služba. Izvoljen je bil nato odbor za proučitev zakonskega načrta Davidoviča o narodnem priznanju Put-niku in Mišiču. - Predsednik skupščine je nato predlagal, da se odloži seje skupščine do 19. t. m. Med drugim naj bi prišla na dnevni red prošnja ministra Lukiniča, da se razprava o obtožbi proti njemu odloži za šest tednov. Opozicija je proti predlogu predsednika glasno protestirala in zahtevala, da ministri vendar enkrat odgovore na številne interpelacije, ki so jih vložili opozicij. P°' slanci. Vse zaman seje so dložene, ker via -na večina očividno parlamentarnega deia ljubi. . . = To pa to! V »Jutru« piše neki e , da je bil rezultat zunanjepoUtičn skupščini ta, da vse politične^BtranKe odobravajo politiko vlade glede njenegajstahsča do Bolgarske. In ta dičm £°sp^ . ve povedati celo to, da je iarenklaJ*uPšč.3 nanjemu ministru soglasno olobreii]e, ker je smer naše vladne zunanje politike prava. Resnica pa je ta, da sta samo dve stranki olasovali za vladno zunanjo politiko, vse druire pa proti in da ves Beograd odobrava uvodnik »Politike« proti cankofilski politiki vlade. Ali so »Jutrovi« bralci res tako omejeni, da si upa »Jutro« servirati take resnice in take neumnosti? ... = Soglasna izvolitev Pavla Ba~Lfin!u,, predsednika odbora za postavitev sp velikemu kralju Petru je cija, ne samo za skupščino m o. ^ ^ » If "t rf vS it ipnih komentarjev Sto,“J.1 .j p*oi,?a ie ‘i1- l, ,id opoilcionBlci on* Mofienost, ki j. nastala vsled odložitve verifikacije mandatov HSS. Pozabilo se je za trenutek na politična nasprotja. Ta soglasna izvolitev g• Pavla Radiča za predsednika odbora —j morda ne brez malicioznosti pri nekaterih (sam. demokratih) — je povzročila zbliža* nje med radikali in radičevci. Tako komentira izvolitev radikalno »Vreme«. Dr. Žerjavova in Pribiževiieva vloK* pri majski deklaraciji. V »Slovencu«ppodaja publicist Fran Erjavec zgodovino majske deklaracije. Pravi, da je »majska deklaracija delo poslancev in niso imeli neparlamentarei z njo nobene zveze. Dr. Žerjava in njegov* prijatelje je pritegnil dr-sKf/°^zimi 1917 i« »Jugoslovanskem klubu« šele pozimi 1917 lb. Uporabljali so ga predvsem za zbiranje padiva o političnih preganjancih. Nadaljnji boj »Jugoslovanskega kluba« je bil znatnoote*. kočen tudi radi popolne pasivnosti hrvatak* politične reprezentance v banovim ki jo * imela tedaj v rokah srbsko-hrvatska koalicija pod vodstvom Svetozarja Pribičevica in ki se prav tik do prevrata ni hotela pridružiti nobeni politični akciji za osvobojenje av-stro-ogrskih Jugoslovanov. Enako se skoro do zadnjega ni hotel pridružiti temu gibanju tudi oni del slovenske socialne demokracije, ki ga je vodil Anton Kristan, ker je programatično soglašal z idejo dr. Rennerje "tr narnih določil noyega A^^novem diskov- «» «5." Siep« n mn p te, at n a za tiskovne delikte okrožna unHišča Pri obravnavi roka, v katerem m°‘ ri urednik vložiti svoj dokazni material 1? ki ie določen po vladnem načrtu na pet dm, ni hotela vladna večina kljub najbolj stvarnim argumentom opozicije niti za las stiti. Enako ni hotela omiliti kazni. O » rah, tudi najbolj hudih, v bodoče bo mogoče pisati in tudi največji tatovi žavne blagajne bodo po vladnem tisk Rem zakonu varni pred žurnalisti. Čast vam . ’ ki tudi po tem sklepu vladne večine, kuluk za vladne stranke. Vaša ves J snici diamantno trda. a jj00{erenea- = Sodalistična delavske internacio- Eksekutiva socmnst^n^^^^ ^ ge ° komisija* ki naj določi sredstva, •«** posebna vgka internacionaia uveljavila ^ ! Balkanu. V to komisijo so bili izvoljeni Vandervelde, Friedrich Adler in Tom Shavr. Kot prvi korak za izvršitev naloge komu»u je bila sklicana v Prago socialistična ja_ ska konferenca. Konferenca zboruj^ .v mentu; od komisije sta '»‘^belgijske vlad-ler, ker je Vandervelde vsh*^ J se udel^ ne krize zadržan. Konfe orfke in Ju . Žili zastopniki Bolgarsk -doE.m Rumu ^ vije (Topalovič, KoruJ[,gtopnika Rf)t gJ0Btje m poslala no konference tudi češki, ma-se udeležuj irn.inski sociain; demokrati. ^Francoska ponudba Rusiji glede carskih j Francoski strokovnjaki so predlo" -Mi da se ruski dolg v nominalni višini 1° milijard zniža na 10 milijard zlatih frankov. Ce sovjeti na to pristanejo, potem je ciia pripravljena dovoliti desetletni moratorij začenši s 1. januarjem 1926. Od leta 1»| zapadle obresti v višini 4 milijard zla’ frankov bi se izpremenile v papirnate r ke. Ruski strokovnjaki skušajo to vso Štev. 111. NARODNI DNEVNIK, 15. junija 1925. Stran 8. iati na dve milijardi in obenem zahtevajo od Francije trgovski kredit v znesku 2 milijard. = Pred velikimi dogodki v Maroku. Mini-*traki predsednik Painlevš je dospel v Fez. Izjavil je novinarjem, da je stanje francoskih «et izvrstno. Upa, da bodo v kratkem izvršene odločilne odredbe. Obrežje bo strogo kontrolirano, da bo vsak dovoz orožja Abd-el-Krimu preprečen. — Iz Tangera se poroča, da je Abd-el-Knm pričel s silno agitacijo med španskimi plemeni. Za vsakega prijetega dezerterja plača Abd-el-Krim 250 pezet (španskih frankov). Vsak dezerter je nato takoj usmrčen. — Anglija zavzema v maroških dogodkih blagohotno nevtralnost do Francije in Španske, ker je interesirana na porazu Abd-el-Krima, ki postaja pravi narodni junak vseh Marokancev. = Profesorji pekinške univerze so izdali komunike o dogodkih v Šangaju. Pravijo, da »o Japonci brez pravega vzroka ubili nekega sta vkujočega delavca, na kar so odgovorili ivitajci le z letaki. Policija je 70 ljudi ubila in 300 dijakov ranila. Profesorji odločno taje, da bi bilo gibanje naperjeno proti tujcem, ali da bi imelo komunistične tendence. Nujno je, da se krivci kaznujejo m škoda povrne. ______ Književnost. »ŽENSKI SVET«. 6. številka je pravkar izšla. Vsebina: Obra- j ®i in duše: Mar. Skrinjarjeva (s portretom). . G- Strniša: Binkošti (pesem)- Mar. Kokalj, j Pomlad v tujini (pesem) in pesem ljubezni. , Fr. Bevk: Ubožica (nadaljevanje). Tone Ga- ! spari: Cvetoča pisma. Janez Rožencvet: Box- . match. Ost: Mladi dramatik sivobradec. Fr. 1 Žgur: Beda (pesem). Iv. Vouk: Dostojevski j in njegove žene. Sr. Kosovel: Žalostna deklica (pesem). Sestra A. B.: Zavod za socialno higijensko zaščito dece v Ljubljani. Sr. Kosovel: Večerno solnce (pesem). Darov. Deželo-va: škodljivost enostranske in nepravilno pripravljene hrane. Kristina: Spomini (pesem). Izvest j a: Za našo deco. Naše delo. Po ženskem svetu. Higijena. Kuhinja. Materinstvo. Gospodarstvo. Književna poročila. Iz naše skrinje. Priloga za ročno delo. Razgovori in listnica uredništva v prilogi. Bogata vsebina in priloga za ročna dela, v kateri sta med drugim dve krasni, risbi prof. Siča, bo cenj. naročnicam zopet v veselje. »Ženski svet« izhaja v Trstu enkrat na mesec. Poleg rednih prilog za ročna dela prinaša štirikrat na leto bogate m okusne modne priloge z brezhibnimi krojnimj polami, ki nadomeščajo popolnoma našemu ženstvu enake tuje proizvode. Letna naročnina t>4 Dm, polletna 32 Din z vsemi prilogami vred. Nove naročnice dobe lahko še vse letošnje številke. MARIJA KMETOVA: V METEŽU, roman. Splošna knjižnica št. 54. V Ljubljani 1924Naložila Zvezna tiskarna in knjigarna, strani 2ia. Cena broš. 32 Din, vez. 40 Din. Pisateljica Marija Kmetova je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo: Usode petero žensk raznega tipa in značaja — Tinke Mlakarjeve, njene hčerke Vande, Mete Strnadove, Poldi Bizjakove in Melanije Riž-narjeve se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način in po svojevrstnem boju. Vsaka teh žensk ima svoje posebne nazore o življenju o uživanju, o ciljih življenja in se temu primemo ravna. V ta metež posegajo odloče-valno trije moški tipi: realistični dr. Pirc, idealistični Gornik dn materijalistiČni Mla-i r-i- ■ ,u8e ^gure v romanu so pasivne in aluzijo kot dekorativno ozadje. Vsa ta različna stremljenja j»sodelujočih« se prepletajo in razpletajo v zivopestrem dejanju, ki se logično m psinologično natančno razvija iz samega sebe in iz značajev. Tipi in značaji so zelo ostro in jasno ^ orisani, pripetljaji in *az,pletljaji so zanimiva in napeti. Dogodki, nam jih razvija pisateljica pred očmi v nePrisiljeni vrsti, eden izhajajoč iz drugega * neovržno doslednostjo, so opisani v izbra-nem> gladko tekočem jeziku m ne bodo iz-XVali samo zanimanja, ki prihaja iz rado-vednbsti in hipne zabaveželjnosti, nego da-No tudi obilo snovi za razmišljanje o za-petnih pojavih človeške, posebno zenske, 6- Naše slovstvo je v zadnjem času kaj evno na obširnejših, širše zasnovanih izvir-? pripovednih spisih. Zato pozdravljam em raje ta novi roman naše pisateljice Kme-j9ve, ki je že dobro znana po svojih doseaa-posebno pripovednih spisih. Prepri-po te«^0,’