Imciiozlaga(etymologie) farnih vasi iiaKranjskein.^) Stockeadorf = P I a n i n a. Stopič naj težavuejše zlage. Menda je svet, kjer vas stoji, nekoliko vdert ali zdolbljen, iu od tod moi-ebiti z d o I b i č, zdovbič in sčasonia zavoljo ložeje izreke: S t o p i č. Tudl Dob, Dobovec imajo verolično enako korenino. Streine, van v s t r a a i gore, ali pa v nlrenu (sternitvi) dveh gord. Struga, verlivo je kraj Ntrugi podoben. Studenec, Studenone lahko pozna. •) Vredništvo ,,Tovaršau je to etimologijo le za pokušnjo in kratek čas gvojim čast. bravcoin namenilo, tev ni nikoli mislilo, dabi se sčasomo rtegnil kdo zavolju ti;g.-a zbailati in žalil!. kai' — da bi tako ne! — se zdaj godi. Za naš danaHnji lisl sino iluiiili zopel soslavek z željo , ita naj ga ne.sprenicnjenega natisnemo. Preč. gosp. pisavec naše etimologije lako le pišejo: ,,NoviceB so se pod nazivkom ,,s Pivke" zopet zoper uašo etimologijo oglasile, ter pravijo: a) da naša etimologija pokvarja liste ,,Uč. Tovarsau. Odgovorirao: Pravice take razsoje nimajo ,,Novioe", ampak le vrednistvo ,,Tovarsa". Pa tndi za nas in našo čast je taka terditev in nje očitno oznanovanje, dokler nje resnica ni gotovo skazana (kar se po graji tega ali unega pisavca še ne zgodi) kazniva krivica! — b) Da sc (v etimologii) obnasamo, kakor oni beljaški Jaritz , ktercga staro brošuro je unidan ,,Prcsse" hudobno natn pogrela. Na to nioramo ..Novicam" oznaniti , da nam jc Ca brošura tako po nje nazivku kakcn1 zapopadku popnlnoma neznana, in potcm taketn tudi vsa enakost naših zmot z iijcniini. Kei1 pa nNovice" vendar to terilijp in s tako tenlitcvjo našo čast in poštoranje, kteio so ii;iin dolžnc, očitno oskrunijo, iinamo tcdaj pravico ud njili liijali, da iiaiii enakost našcga <lela z imcnovanim obilnišc in jasnise razkažejo. Toda pri tem moramo ,,Novicam" naprej poveclati, da se s splohnimi lenlitvami. ktcre nii- nc skažejo , nc bomo zadovolili, ampak p <> sam c z n e rcči inorajo dontšene in cnakost njih zinot x brošuro skazana biti. — Kar pa ,,Presse" zadeva, naj se je ,,\ovice" zavoljo na.še cliniologijc nič nc boje. Zakaj to delo, ki je čisto slovensko in nobenega, ne Ncmca, ne drugega ptujca ne žali, je ne mure puhujšati, tudi nc zavoljo nevednosti enega samega pisavca pri nji celo deželo ob slovez pripravili. — Ko bi se pa ,,Novice" s tem zgovarjati vtognile, da niso sanic pisale , ampak lc njih pisavec, naj bodo prepričane, da vemo, kako je ta ree priravnana, da tudi dalje vidiino, kakor one menijo, — in da smo v slani od (cga kaj več govoriti, če bo treba. — c) ,,Noviee" tudi pravijo, da g. ctiinolug luili innogili neresnic dona.sa, in v zgled stavijo ,,!W«kronovo" iu ,,D(il»i'ci polje1'. Odgovnr: Kai1 to nenatankino pisanje iincn ,,Alokranuvou naraest ,,!Vliiki'()iiiig" in ,,Dobro polje" namest ,,Dobre polje" zadcva, radi »poznaino, da jc bil lo naš sprnglcd, pa mi.sliino, ita (ako majlien. da bi ga noben liravtM-. kleii dubro misli, v liudo zlagati ne hotcl, posebno, kcr te dve pomoti niniale nič vleka v zlago; zakaj ,,Mokronovuu sniu, kakor samujavno, brez razlajfe pustili; xlaga imena ,,Dobre p«lje" pa ostane ravno tista, naj se ime tako ali tako piHC. Oe se stavcu in popravljavcu nc niore liudo zamerili , ako ludi po vcčkralncm pregledu vctutar oslanc hk kaka liskania pumota, lako tudi prijazni bravei nc bodu nam za zclii v/.eli. čc so v tem dulgem soslavku zraven iinenuvanili najdili še vcliko drugili mišili laslnili ali (iskaniili pomut. — Protoslovec sam spo/.na v svojcm pervem kiatkcm sostavku, da mti je po vsi popravi «e več kot dcvct inanjili pomut ostalo. Ne mureiiio turaj inislili, <la bi nan kdo zavoljo takili puinot za ncrcsničnc obsodil; zakaj, kdoi' ncrcsnice dona«a, je nere.s n ičen in dostikrat tudi lažnjiv. nNoviee" bi se vtcgnile pi'i takem oeitanju pred oči staviti aksioin, kteri je že v malcm katekizmu zapisan: nKar sebi ne želiš, tudi drugim ne stori". — Pomišljaje, da so ,,Novice" pred nekterimi letmi zavoljo etiniologije ene same reke ,,Kope" fKulp) celo vojsko na daii speljevalc, in niso na zadnje vendar nič gotovega prinesle, bi mogle one vendar tako dvurne biti, da bi nam pri naši climologii, ktera ukuli tri sto iinen obsega, en par ali tudi dosti več pomot prijazno ali saj brez zanieljive graje prizanesle, posebno, ker sc ta etiniulogija — ki je bila brez namcna učenega preiskovanja lc prijatlom etimologije v kratek čas pisana. in na kterih pomotali, če bi jili Imli šc toliko bilo, malo ali nic lcžcčc ni — tudi cclii nič avtokratno ne ubnaša, ampak jc dostikrat že z samo verlivostjo ali dilemstvom dovoljna, ali tudi z odkritim .spoznanjcm nevcdnnsti sklcnjena. d) V oziru iinciia ,,Dupljeu pa , ktcro hoče g. pisavec od ,,duplou speljanu imeti, opomnimo: da je on v svojum pervcm spisn sain ..duplo-' z iieinšku bc»edo: ,,hohler Baum" zlagal , in z nie drugim. Toraj smo prav iineli, da smo mu zavoljo njegove zlagc kr.tkovidnost očitali. — Pa tudi zlaga od ,,duplo" v splolvnem pomcnu — n e obstoji, če ludi (kakor so ,,Novice" od cnega teleta zvedile) še toliko telct, iz terži.škili planin, po tistili votlinali voda prinese. e) Pri vsem tem ,,Noviceu na čelu svojega sostavk» pravijo: ,,Kako potrebno da je bilo, da se jc g. L. zoper to etimologijo oglasil!" — Zakaj vendar potrebno? — Ali moi-ebki ta etimologija krive ali celo deželi in deržavi nevarne nauke v sebi ima? — AH jili je morebiti g. L. popravi! ali zboljšal? ali njih dalnji uatis vstavil? ali kafcokne drago dobičlte je ven4ar njegovo ojlasilo pTi- neslo? — Po naši misli je edini djanski dobiček, ki ga je to oglasilo v razsvitljenje naše etimologije prineslo, ta, da smo po njem zvedili, da je ,,Omruz" ali nAmbniš" oglajen, namest (kakor smo mi od takih, ki so tain bili, slišali) omrcžen; — dasiiavno bi bil pci na.si piipnisti innilvi g. L. bolj prikladno govoril. ko bi bil namest oglajcn rekel obriiHeii; zakaj za oglajo je prav za pi'av le likavnik. ne pa b p u s. l'a naj že bo uglajcn, ati obrušen, toliko vendar ostane gotovo. da je Omruz po njnguvi zlagi bolj razsvitljen, kakor po naši, po kleri je omiežen. — Toda nicmo tega dobicka nastopi po g. pisavcovi zlagi vcliko drugih teškot, kterim ni lahko pomagati; post. vpra.šanje: Kuku bomu zanaprej Omruz imenovali, ali po iiemško, ali pu sluvensko ? — daljo : liaj boino storili s lisliiui iincni, ktcrili ne p e r~ venih ali posnetih (abstrakt), ne sternjenih ali sorašenih (konkret) korenik g. pisavec v svnjcm slovaiju ne najde, namrcč: z Hinaini, Bohinjem, Begnami, Z a p o g a m i i. t. d. ali jih buino, morebiti v Kaltendorf vergli, ali pa prekerstili? — Po tem nauku sc bomo mogli ttidi pri našcni novem, vse hvale in pouositosti vrcdnein slovaiju fkterega jc visoko zasluženi gospod M. Cigale vredoval') ravnati, in vse besede, ktere se v njein še ne najdejo, in vcndar pri Ijudstvu scm ter Ije zaslede , ali v ,,Fal t e n il o rf vreči, ali pa le kontruband rabiti. To bo zadelo nicd drugem tudi naj lepše in naj modrejše spcljane bcsedc, post, dozoren -- miindig fheirathsfaliig) pravijeten _— rechthaberisch, feigenllicli: iTclitfangend); prevrad r=. Privilegiuin, fgleichsam Ueberordnung) in (fotovo šc vcliko drugih, ktero sc zamorcju le z zedinjenim iskanjeni in sledcnjem sčasoma najditi. — l)a Imee g. pi.savec ,,Veles" ali ,,Volos" speljall od kor. vol, mu radi dovulimo, tuda tega nismo nikoli sli.šali, da bi se vnl spremenovaje Imli vel imenoval; pač pa v ~ vi, v e. vo. — Da. g. pi.s. »treno, šterk. in menda tudi žrupo, žremljo, (kjer pa od: či-eda, črešnja terdo moleij, in h kterim sinlaj šc žep namest /. rep, in žakrlj namest žrakelj pristavimo, — kakor ptujke iz slovcnščine pahnjene iineti liočc;, kaže, da malo ali nič ne ve od rodbinstva ali soiodnosti (Venvandscliaft) vseli cvropejskili jezikov (ztinaj ogerskega). in še manj od njih relativnc prcdnusli. po kteri se pri skupnih ali občijo — družnili besedah razsndi. ktercmu jeziku su onc pcrvovirno lasliif. Ravno tako tudi, kai- slovne korenike zadene: dasiravno je g. pisavec ves vpert v njili prepisovanjc iz svojili slovarjev. naj bodu že k namenu potrebne ali ne potrebne, kaže, da še od njili vterjenega zavinena ali spojemka (concepfus, čeh.) nima; ker med pervene ali posnete korenikc tudi take šteje, pri kterih se glasniki v slovili (samostavnih besedah. Hauptvvorter) od tod gpeljanili spremlnjajo, ali pa ludi pritikline ali predlogc v sebi imajo. Opustimo vse drugo, od česar je veliko nevterjenega, veliko neprikladnega, naj več pa ncpotrebnega. Opustimo tudi vse zavračevanje mnogili njegovili naj zaničljivšili zasmehovanj in zapominjev. post. da je v celem našem delu „1 e eno sanio dobro inisol (ali morcbiti ke ene pol) zalezcl; da bi bili mi, preden smo pisali, poprej šc pi-ašati mogli, kaj naše raincna nesti zamorejo, da bi sc 011 vtegnil celo zniage zoper nas sramovati" i. t. d. — Vse (e in enake zasromovanja mu s kcršansko Ijubeznijo prizanesemo, pristavijoči: da tako izverstncga zaničevanja v celem svojem življenji od nobenega zasincliovavia nismu sledili. Toda še kaj drugega in resnnbnišega imanio govorili, in sicer s ,,pisavcom" in ,,Novicam" skupaj: od natulcovanja zoper našo poštenost ali očitanja goljufivosti (glej št. 27 pod imenaiu Glogovic); in % Novicami" posebej—od nje obnaše pri naznanilu na.šega Universal - Alfabeta v (reh poskušnjah f glej ^,Novice" 1. 1860. št. 52 in 1. 1861. št. 5), kar imamo v naziru v prihodnje storiti. če nam bo doba pripustila. ali olmaaa nasprotnikov tirjala. (^Sledilo event. prih.)