Ljubljana, četrtek, 12. maja 1955 Leto XXI. Stev. 110 OI*AVtn JU ODGOVORNI UREDNIK IVAN SINKOVIČ O REJA uredniški odbor Izhaja vsak dan razen Petta. H cena 10 dinarjev Jjudsk*. PROLETARCI VSEH DE2EL ZDRUŽITE SE! 1 IZDAJA .ljudska pravica. USTANOVLJENA 6. OKTOBRA 1SM * Mm NARODNOOSVOBODILNO BORBO n IZBA* JAltA KOT U-DNBVNIK IN TEDNIK- OD OSVOBODITVE DO L mu t*Sl KOT DNEVNIK- NATO PA KOT TEDNIK II OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Močna vojska je omogočila naši deželi DA GRADIMO SOCIALIZEM Odgovori državnega tajnika za narodno obrambo generalnega polkovnika Ivana Gošnjaka na vprašanja uredništva »Narodne armije« Iva^rpaV“* za narodno obrambo generalni polkovnik parne turbine, ladijski stroji in nj-,n 'J°snjak je odgovoril na nekatera vprašanja ured- razne ladijske naprave, ki jih . va, *|/arodne armije« ob Dnevu zmage in desetletnici prej pri nas nismo izdelovali. mirnodobnega razvoja vojske. | Prostor mi ne dopušča, da bi —j ..---- —-t- i a prvo vprašanje, ki se nanaša na glavne značilnosti omenil tudi ostala področja, na ščina OZN obsodila vsako obliko pogojne krepitve in razvoja Jugoslovanske ljudske armade, katerih smo tudi napenjali vse vojaške vojne propagande in poje generalni polkovnik Gošnjak odgovoril: sile, da bi bila naša vojska čvrsta zvala vse dežele, da opiuste sle- >Deset nov -ki 'n enotna, področja, značilna za hemo grožnjo s silo ter spoštu- kredno va?n > • Pomeni povojna leta kar najbolj izko- njeno rast, kakor n. pr. na orga- ! jejo teritorialno nedotakljivost in naše voiske V+ u V graditvi čistili za poglobitev vojaškega in nizacijskem področju, na kre- !politično neodvisnost vseh dežel. Spolnil' mn v?1 ?“dc?bju smo splošnega znanja našega oficir- pitvj discipline, velikansko delo, Sovjetska vlada poudarja, da ko-naloge 'in °^6 obs®?ne velike skega kadra in da smo dosegli smo ^ opravili na političnem, rejski, indokitajski in avstrijski napore za pnspeva‘* velikanske na tem področju velike uspehe, prosvetnem in kulturnem pod- problem kažejo, da še zdaleč niso „ upostavitev sodobne moinnsti ureiania med- Pobuda za normalizacijo odnosov med vzhodnim in zahodnim blokom Moskva, 11. maja (A Sovjetska vlada je objavila deklaracijo o novih predlogih za omejitev oborožitve in prepoved atomskega, orožja. Te predloge je sprožil Jakob Malik v imenu sovjetske vlade na včerajšnji seji ožjega odbora razorožitvene komisije OZN, ki zaseda v Londonu. V deklaraciji sovjetska vlada predlaga, naj bi Generalna skup- upostavitev sodobne p ,lcl‘.nost povojne gra- ju nii v. Jie Predvsem v šo-rr^+»_:'! ° kadrov in gmotni vojske 7n "r5Ld™ev soc ditve ;n;la„Cllnost P?vojne lanj P°trebnoVlinVSe-ga’ ka,r Je voiski mačih virov tstl IZ do‘ se hočem ri J? .dveh vprašanj Možnosti. otakniti ob tej pri- r^noofv^boi1?1®’ da.smo v na- Tili našo vn' VOjni uP°sta' način Ha T0Js^o na specifičen oficirskerr n'iSmi° 'me^ izšolanega htpva regdanakavdra; kakršnega za-z različnr> ,v°iska, opremljena je jasno j teh,,iko> tedai Sani voini smo morali po končnost žni1505^6*’*' največjo po-kadra. ^anJu našega vojnega Šlkadr a oficirskega 7^irVTTGLAVNEM ZAKLJUČENO našeea .n®l°£a za slehernega naibolj nC*rja,.ie b’la> da se kar 'rečje .-P .dl, da si pridobi kaW tnrf- ° na vojaškem, |zobrazkp 'jna Področju splošne 'W. Zat '/ja se kulturno dvigne *'.ne šol in i uP°stav>l' na dese-5‘tev naših8 ?.d?®'j izpopol-ov voisto ,°‘icirjev raznih ro-T^ega l-g* ln služb. Kakih ‘0 •/. le zadnia °f'.cirskega kadra tečaje t _i , a obiskovalo šole in S0lp„;_ . IKO rprpmn rln rn tn Ivan Gošnjak ročju itd.« izčrpane možnosti urejanja med Ko je govoril o deležu vojske narodnih zadev s pogajanji. Pri pri ohranitvi narodne neodvis- tem predlaga takojšen umik oku-nosti in krepitvi mednarodnega pacijskih čet iz Nemčije razen ugleda naše dežele, je Gošnjak strogo omejenih kontingentov, ki rekel: bi ostali na nemškem ozemlju do (Nadaljevanje na 2. strani) sklenitve sporazuma o njihovem dokončnem umiku. Ti kontingenti bi bili v obeh delih Nemčije pod j na področju proizvodnje atomske energije, naj drugam deželam pripomorejo do uporabe te energije i v civilne namene, ne da bi svojo ' pomoč vezale na kakršnekoli zahteve političnega ali vojaškega značaja. Dalje sovjetska vlada poudar- skupno kontrolo. Vse druge . da krije sedanj, položaj na ukrepe okupacijskih držav glede nekaterih področjih Daljnega vz-umdka čet ali olajšanja ureditve hoda v fiebi nevamost nove voj- nemškega vprašanja bi predložili Generalni skupščini OZN. Sovjetska vlada nadalje predlaga, naj bi Generalna skupščina OZN pozvala stalne članice Var ne, in zato zahteva nujne ukrepe ter poziva zahodne države, naj doženejo način, kako bi omilili napetost v teh delih sveta. Sovjetska vlada se zavzema za postnega sveta naj se sporazume- uWniltev steheme diskriminacije jo o opustet* opcnšč na tujih y mednapodni trgovini in pravi, ozemljih. Pri tem pravi, da. bi da g. pravega omiljenja napetosti to znatno pripomoglo k omilje-nju mednarodne napetosti. V deklaraciji je tudi predlog, naj bi Generalna skupščina OZN pozvala dežele, ki imajo izkušnje ZAHODNO VABILO SZ NA KONFERENCO ŠTIRIH Sporazumevanje v etapah Konferenca ministrskih predsednikov naj bi nakazala pereča vprašanja in metode dela, po katerih naj bi jih nredili zunanji ministri in ostali diplomr^ski organi V REKORDNEM CASU SMO ZGRADILI MOČNO VOJNO INDUSTRIJO Drugo vprašanje, ki ga je tre- Pariz, 11. maja (AFP). Ponoči je bila objavljena nota, s katero so tri zahodne sile povabile Sovjetsko zvezo na konferenco štirih. Noto so včeraj popoldne izročili diplomati ZDA, Velike Britanije in Francije v sovjetskem zunanjem ministrstvu. Tri zahodne sile so predlagale v noti konferenco ministrskih predsednikov in zunanjih mlnlstr v ter poseben pripravljalni sestanek zunanjih ministrov. V noti ni predlagan niti krao niti čas konference, marveč je rečeno, da bi vprašanje kraja in datuma lahko po diplomatski poti ali kako drugače uredili zunanji ministri prizadetih štirih dežel. Tri zahodne sile sodijo, da bi utegnil napovedani bližnji sestanek zunanjih ministrov dati priložnost za pripravljalne razgo- “01anje zda~” re^emo> da je to ka po mojem mnenju omeniti, ivore o tem predlogu. ceno. Naši JfV- glavnem zaklju- kadar govorimo o organizaciji 1 V noti zahodnih velesil je re-Vse znanie red- kader. J a dober komandni kar potrebujeta, smo že uresni- metodo v obravnavanju teh pro-. sedmki vlad formulirala vpraša- Vznnr j čili. V rekordnem času smo zgra- blemov,« je rečeno v noti. >iem ..no z 'in se sporazumeli o metodah za : ureditev teh problemov. | V drugi etapi bi se ustrezni ! organi lotili podrobnejšega proučevanja problemov po metodah, ki bodo odvisne od značaja na-] četih vprašanj. To delo bi bilo ; treba začeti takoj po .sestanku Zahodne sile predlagajo, naj ministrskih predsednikov. Takš-bi se teh problemov spričo nji- na procedura bi olaijšala prijpra-hove zamotanosti in pomena lo- ve in pogajanja ter bi bila naj-tffi v dveh etapah. Po njihovem prikladnejša za dosego sporazumnemu bi Mo koristno, če bi n« v ^porednih etapah^ Važno . , . . ,__. ., na je, da bi to delo httro zaceli, začeh s sestankom ministrskih potrpežljivo m predsednikov in zunanjih mini- v^ajno »upamo, da bo sovjet-strov, da bi tako izmenjali misli, ^a vlada privolila v te predloge »V kratkem času, ki ga bodo ^ koristno podlago za napredek imeli ministrski predsedniki na k boljšim odnosom med nami.« razpolago za ta sestanek,« je rečeno dalje v noti, »ne bodo iskali sporazuma o glavnih perečih vprašanjih, pač pa bi bil njihov sestanek lahko spodbuda za ustvaritev podlage, ki bi otnogo- ni. mogoče misliti, če se ne napravi konec diskriminaciji v trgovini med posameznimi deželami. SZ predlaga, naj bi vojaške sile ZDA, Sovjetske zveze in Kitajske štele največ po 1,5 milijona mož, sile Velike Britanije in Francije pa po 650.000. V deklaraciji je tudi predlog, naj bi sklenili konvencijo o omejitvi oborožitve, prepovedi atomskega orožja in upostavitvi mednarodne kontrole, za izpolnjevanje določb take konvencije. V tej zvezi sovjetska vlada predlaga, naj bi pred koncem prve polovice leta 1956 sklicali svetovno konferenco za omejitev oborožitve in prepoved atomskega orožja. V Angliji in Franciji London, 11. maja. (AFP) Predstavnik Foreign Officea je v zveri z novimi sovjetskimi predlogi izjavil, da jih bo treba podrobno proučiti. Poudaril je, da sovjetska deklaracija upošteva nekatere predloge zahodnih držav v ožjem odboru razoro-žitvene konference OZN, da pa so v njej tudi novi momenti, o katerih je treba šele razpravljati. Približno enako presojajo nove sovjetske predloge tudi v pooblaščenih francoskih krogih. |nja, ki bi j.ih bilo treba proučiti njemtjn‘nfn? z. vojaškim šola- dili močna podjetja, ki že izde-nih tečaiiVi'ClriSk' kader v poseb- lujejo orožje vseh vrst, kakor so jz splogjT* Zaključil tudi šolanje puške, brzostrelke, mitraljezi, tone. 'fg i ,sTednješolske izobraz- povi, minometalci itd. Zgradili vati vs: ®cfaJ.e so morali obisko- smo tudi velika podjetja za pro-oticirji. Mislim, da smo izvodnjo vseh vrst municije. — ________________________Zgradili smo pomembna podjetja |\j , za proizvodnjo motorjev in osta- UlP»0niatski obiski opreme. Zgradili smo letalsko Beograd industrijo. Omeniti je treba tudi °dpreHc i’ maja. (Tanjug.) podjetja precizne mehanike, opti-De?a sv i/ Jeznega izvrš- ke in sredstev za zvezo, dalje sPrejei d Edvard Kardelj je naša vojna kemijska podjetja, ki P°slanikiianet)^urrnanskeSa vele- izdelujejo razne vrste eksploziva, ga in itawV Pogradu Hla Maun- smodnika za vojaške in civilne paston-i *r?n.skega veleposlanika potrebe. jn ita]jj ,*^ottija. Burmanski Zgradili smo tudi nova velika la din80 veleposlanik sta podjetja ladjedelništva in ladje- tllrli n.! 1__J _1_1___i« in IrJ loVilrr* nrp. NALOGA KONFERENCE V VARŠAVI Vzhodnoevropska zveza kot protiutež Atlantski zvezi in v odgovor na vključitev Zahodne Nemčije v to zvezo Variava, 11. maja. (Reuter) Davi Sovjetsko zvezo zastopajo na se je v Varšavi začela konferenca konferenci ministrski predsednik vzhodnoevropskih dežel in Sovjet- Bulgamn, zunanji mm.ster Molotov, __F . . x , .. obrambni minister 2ukov, ministrski ske zveze. Konferenco je začel polj- predsedniki več sovjetskih republik ski ministrski predsednik Josef Zi- in maršal Konjev, ki je po mnenju rankiewicz. Naloga konference je, zahodnih krogov razen poljskega ustanoviti Vzhodno vojaško zvezo s obrambnega ministra maršala Roko- *Kh P°dpredse^ delniške industrije ki lahko pre- sk im vrhovnim poveljstvom, or- Sowskega eden izmed kandidatov za SSf^&lSSlreCS sko mornarico 'E --* « J vuk: danoviču. ' ladij in ostalo opremo, kakor so: Izvezi. v pred rojstnim dnevom predsednika tita ŠTAFETA LJUDSTVA SLOVENIJE BO KRENILA Z VRHA TRIGLAVA zacije, | Na konferenci, sklicani v odgo-I vor na vključitev Zahodne Nemčije ' v Atlantsko zvezo, sodelujejo SZ, Poljska, Češkoslovaška, Romunija, Štirje v palači Chaillot: Dulles, Macmillan, Pinay ta Adenaoer OSMI SESTANEK veleposlanikov okupacijskih sil na Dunaju je še zmeraj veljal vprašanju naftnih polj okrog Zistersdorfa Dunaj, 11. maja (Tanjug). Da- šanjih in ker ie spričo zahteve ! Madžarska, Boigarija; Albanija 'in nes popoldne so se veleposlaniki ^m vr^^b^vt ^emoienje. i Vzhodna Nemčija. Kitajska je po- okupacijskih sil in predstavniki Zistersdorfu, konferenca vele-slala na konferenco obrambnega mi- avstrijske vlade znova sestali in . .. ^ zagato | nistra generala Peng Te Huaja kot nadaljevali razpravo o naftnih poslanikov zašla v zag . onazovalca poljih in rafinerijah v Z,isters- ___. „ opazovalca. [inrfu. Kaže, da bodo nocoj za- Prvi VhS V W(IShmgtOnU Na konferenci sodelujejo močne ključili to razpravo. L. . ,, • delegacije, v katerih so ministrski Dunajski časniki poročajo \\ashington, 11. maja. predsedniki, zunanji in obrambni medtem o zadnjih pripravah na Sovjetski predlogi o umiku okupa-ministri ter vojaški poveljniki sode- sestanek zunanjih ministrov, ki cijskih čet iz Nemčije so prispeli - - - v » • .-i. l. d" i,- co lujoftih dežel. Na konferenci bodo naj jjj v nedeljo sklenili avstrij- v VVashington prepozno, da bi jih . — j. krenila iz mor bo štafeta m vseh sestali steca. Po krajši slovesnosti so sk,enili spora<,um 0 sodelovanju in sk(^ državno pogodbo. lahko ameriški uradni krogi komen- ?°jstn; pozldrave za 63. smeri prispela 19. maja, nasled- štafetno palico ponesli dalije na medsebojni pomoči> hkrati pa bodo Vladna »Wiener Zeitung« pravi tirali. V Washingtonu nihče ne dvo- Je n dan predsednika Tita, nji dan pa nadaljevala pot proti jug. ustanovili tudi skupno poveljstvo v Vesti iz Moskve, da je Molotov mi, da sodijo v okvir velike mirovne h*r i^a obmejna vrhova Mata- Samoboru, kjer se bo priključila T —l-Ui------------------------— - — — ■ - =- =- *«- d?blJ 'Uana, 11 >raarle!: _.ki Je Štafeta graničarjev ima najtežji del poti za seboj maja. Štafeta svečarno pripravlja Ljubljana, ka- prebivalci tega^ Pr™orskega :me- so in \ i J *V rilvV d iVlultl" u) J l Mamgrt ter iz Tržiča, kjer štafeti ljudstva Hrvatske. Tudi golobje pismonoše nosijo čestitke tov. Titu f6dif;er.a^,.?^ njenem priiiodu pri- Razen šestih glavnih bodo v| . nrnvliena li*„ \ Ve'ik miting, danes nada- vseh krajih Slovenije letos pri-i Zagreb, 1L maja. Včeraj do- .................................................................................. — pravijena {[^■a pot preko’Savin iških in redili- mnogo lokalnih štafet, v poldne je iz ^agreDa Krenua gy-metntkih alp vzdolT avstrijske katerih t*«lo sodelovali člani iobja štafeta, ki nosi tovarišu ^ Fi*pela.v mladinskih, telesnovzgojnih in Titu častne za njegov rozini lokalinih štafet, v poldne je iz Zagreba krenila go- oboroženih sil vzhodnih dežel na obvesti 1 avstrijskega veleposla- ofenzive, ki jo je sprožila Sovjetska evropskem področju. nika Bischoffa, da je SZ pri- zveza in katere prvi izraz je bila popravljena. podpisati državno po- buda za sklenitev avstrijske državne godbo 15. t. m. na Dunaju. pogodbe. Pozornost strokovnjakov NT n Prnccn/ - < , - J w V# WW J ‘V* 1 1 f t Prebi »i1. Kanandiku, kjer so jo športnih organizacij. Tud-C1 sve^ano sprejeli. I ,v t^aL Štafeto slovenskega Pomorski graničarji so K. M. dan. Štafeto golobov pismonoš je letos drugič organiziral sindikat PTT delavcev m uslužbencev Vremenska napoved za četrtek, dne 12. maja Hladnejše oblačno vreme, v sred- Neodvisna »Die Pressec za- je vzbudilo, da sovjetski načrti o ii j uje, da bo bodoča avstrijska razorožitvi močno upoštevajo lan-vojska imela zgolj nalogo braniti ske francosko-angleške predloge. Po l i J _ r .. 1 _ ■_ ~ n Un n SikntiAm ninftlllll SOVlPtSKU nota nevtralnost dežele in da se bo njihovem mnenju sovjetska nota 1*7*1 a ki bo ^ „ - b r 'v, i ?* , • U . ter zagrebški klub gojiteljev go- Sloveniji, padavine. V višinah ha Triglav,, .•! maJi* ,Z ponesli štafeto skozi Budvo |0JM)V pismonoš »Jastreb«. Štafeta lOOOrn sneg. Temperatura ponoči 1 šestih s-meren, memnnni tp krenila iz 3 in 8. podnevi do 15 stopinj, v nji in severni, pozneje tudi v ostali spričo finančnih težav^razvijala Vsac4 , v nccviiii >mci trii, ^loi ° pripravljajo. No- Štafetno palico s pozdra\i fot. Na letos imeli 1118 "km dolgo ski graničarji prinesli včeraj !opoldne v Budvo. Nosilce štafet-sPrejem štafete se zlasti ne palice so prisrčno pozdravili nad počasi in postopoma. Hkrati pa J orožitvene komisije OZN in očitno lobov pismonoš »JastrerK. siaieta iwra m sneg. icmperaiuia med list izraza zadovoljstvo ; j^ob^ožUv^V1^tem^oriru^so po- gdobov pismonoš Je krenila ,iz S in8, podnevi do^5 g^edfa^trijskih oboroženih sil. ni^embni sovjetski predivi o umiku \t rve+nlih rvrp*i«»Uh Sft- Socialistična »Arbeiter Zei- okupacijskih čet »brez odlašanja« in slovenskega naroda predsedniku republikesp pmnoj; kopraj. Beogrjd p*bo “ T^-predeiih se- " Socialistična i v r .v • i ■ KŽofi g0jkelj6V 2 ^ ^ ‘n SrednJe SU>Venl3C neVarn°St še^iso'sporazumeli o Jvseh vpra-i nah Nemčije. ker se o omejitvi policijskih sil v obeh co- Sindikati prilagajajo s vojo organizacijsko strukturo novim družbenim pogojem (Nadaljevanje s 1. strani) >2ivimo v zares viharnih ča- nega agresorja. Zato bo najbrž vojni, zdaj pa niso več in ki bodo se P“J?£ “ atomskega —------------------------ a„Uju luvnimvH m >7ivimn v rarp« viharnih fa. v prihodnje nujno potrebno, da v prihodnji vojni docela zasta- V pogojih uporabe „„njza- sa™oupr?-v}?„ Spričo vodilne družbene vloge jev, prometnih delavcev, delav-aelavskega razreda v razvijanju cev v pomorskem gospodarstvu socializma ter njegovega položaja ter delavcev in uslužbencev PTT, v mehanizmu delavskega in druž- da bi združili svojo aktivnost in benega samoupravljanja sta s ' ....... značaj in vloga sindikatov bistve no spremenila. Sindikati so postali — tako je v svoji resoluciji poudaril III. kongres jugoslovanskih sindika tov — ena izmed organizacij de lavskega samoupravljanja. Sindikati sodelujejo pri izgrajevanju in uresničevanja splošne ekonom-ske in socialne politike ter prevzemajo tudi soodgovornost za sklepe predstavniških organov in organov samoupravljanja. S svojim vzgojnim delom usposabljajo neposredne proizvajalce za delo v organih samoupravljanja. Zaščitna funkcija sindikatov se je v osnovi spremenila v razvijanje družbene kontrole delavskega razreda nad lastnim samoupravnim mehanizmom ter v vsklajevanje individualnih interesov s splošnimi, oziroma obratno. V pogojih delavskega samoupravljanja in zorenja pogojev za formiranje komun kot osnovnih celic naše družbene ureditve, se je pojavila potreba, da se tudi or-ganizacijska struktura sindikatov prilagodi njihovemu spremenjenemu značaju in vlogi. O tem problemu se je začela v sindikalnih organizacijah izredno živahna razprava zlasti po lanskem plenumu Zveznega odbora SZDL, ki je razpravljal o mestu in vlogi sindikatov v nadaljnji borbi za izgradnjo socializma. Kongres sindikatov, ki je bil prvotno sklican za lansko jesen, je bil preložen na letošnji maj, da bi bilo moč temeljito proučiti organizacijsko strukturo sindikatov. Težišče razprave o tem problemu se je sukalo okrog temelja organizacijske strukture, t. j. o vertikalnih (strokovnih) in horizontalnih sindikatih. To vprašanje je bilo načelnega pomena. Mnenja, ki smo jih poslušali v večmesečni razpravi, so se dokaj križala. Nekateri so se zavzemali za ohranitev strokovnih sindikatov, ki združujejo delavce in uslužbence po gospodarskih vejah in posameznih službah, drugi pa so smatrali, da so ti vertikalni sindikati v pogojih nastajanja komun že odveč. Na kongresu je zmagalo stališče, da današnji vlogi in nalogam še naprej načeloma ustreza njihova dvojna struktura: vertikalna in horizontalna. Vendar pa se je kongres zavzel tudi za združitev nekaterih strokovnih sindikatov, katerih članstvo je zaposleno v gospodarskih vejah, ki imajo enake ali sorodne ekonomske, socialne, kulturne, organizacijske in druge pogoje. Tako se je kongres zavzel za združitev sindikata rudarjev s sindikatom metalurgov, sindikata trgovskih delavcev s sindikatom delavcev v gostinstvu in turizmu, sindikata tekstilcev s sindikatom delavcev usnjarsko-predelovalne industrije in sindikata komunal-cev s sindikatom obrtnih delavcev. Pri tem naj bi se iz sedanjega sindikata obrtnih delavcev izdvojilo članstvo iz tistih obrtnih podjetij, ki so zaradi svoje notranje organizacije, mehanizacije dela, števila delavcev in značaja vroizvodnje bližja industriji. To članstvo naj se vključi v ustrezne matične indu°*- " ’*e sindikate. Kongres je pozo ni tudi priprave sindikatov železničar- DRŽAVNI TAJNIK ZA NARODNO OBRAMBO IVAN GOŠNJAK OB DNEVU ZMAGE Nadaljnja modernizacija vojske v mejah naših možnosti . : 7; vsem, uti uu zdruzenjem prosvetnih, kulturnih ]ik0 pozornost svojim ocorozemm v, —— in javnih delavcev, da proučijo silam in krepitvi svoje obrambe. > V0J“a v možnosti in načine za združeva- To velja zlasti za tiste dežele,!. , rretJe vPras’ njain skupno delo. ki hočejo biti svobodne in ne- saI° na osn(>vne smernice v na Združevanje nekaterih sindi- odvisne od drugih in ki se nočejo katov ]e možno in potrebno za- vključiti v nobene bloke. Takšna radi čedalje večje samostojnosti dežela pa je prav naša. osnovnih organizacij, zmanjševa- at ^ . nja operativnih funkcij višjih or- ..£« ,XT°t 81 .““J1*1- da ,bl ganov in njihove usmeritve na >']a kaka dfcla v. seda‘ sprejemanje načelnih sklepov, ker samostojna m ne- čedalje več problemov samost oj- Pa 86 .uP°i-v* no rešujejo podjetja in komune. ~ soc,ahst,c,no Vendar pa imajo vertikalni sin- .da bl f v,sa' v do‘ dikati še vedno pomembno vlo- naslonila na do- DO. ki ie v tern a, „ „fc„i™ ločeno gmotno silo, ki jp lahko ~ “O „ - c--- __ ------ prispevala k okrepitvi dopuščajo, ua m uomm uasa vuj-i v^ittaaujv. 1^- j- - . miru na svetu. Takšno vlogo ima ska vse novo, kar se pojavi na sod v fazi proučevanja naša vojska. Zato lahko po pra- svetu. Toda tisto, kar izdelujemo j zaupno. . , xn;e iz vojska sami, ne bi smelo biti zastarelo I Posamezne nase iz ^omo j že med proizvodnjo. Ena glavnih narodnoosvobodilne v°i - nalog v opremljanju vojske je, lahko uporabili v ,J}orjo veijave om« 1,1* . ua- da je opremljena s takšnimi ni, v kateri bi prišlo mne- daljnjem razvoju vojske in na gmotnimi sredstvi, ki bodo v bo- atomsko orožje. ro moj ejnost morebitne spremembe v njeni doči vojni za trdno uporabna, nju ima naša vojska P ,ja. organizaciji v pogojih sodobne Ne gre torej samo za količino, pred mnogimi drugimi kakovost. Na to ! mi. Taktika, ki 10 je up a tndi naši voini ' liala naša narodnoos . „ r » . Korisii zeio različne, io stanje učiteljev, profesorjev tn drugim veleva vsem, da posvečajo ve- ~r~r v j—.-------------------------“ zaruzemom in. • oboroženim'10.1 re*emo, °a je nasa vujsxa sami, ne m smeio mu zasiareio 1 ruBaiucz-u- ...— . j ""'ska miru.c« j že med proizvodnjo. Ena glavnih narodnoosvobodilne V0J, ., j Tretje vprašanje se je nana- nalog v opremljanju vojske je, lahko uporabili v j:aVe ' ' ' " kateri bi prišlo ao vojske. V odgovoru na to vpra- j marveč tudi za ____*___________ sanje je generalni polkovnik1 morajo misliti tudi naši vo|ni Gošnjak rekel: j inštituti in podjetja vojne in- »Tudi v prihodnje bomo mo- dustrije, pa tudi vse naše znan- 1 ___________________• go, ki je v tem, da v okviru roorebi triOTt jo!-Ni "dvoma, 4af probleme delavcev in uslJben- cev posameznih gospodarskih in iLi T i r j i ? upravnih vej ter družbenih služb. f* socialistična dežela, ssssrt: 3S^-S organizacijsko-političnega stali- rali nadaljevati, kar smo delali doslej. Vojsko je treba še nadalje krepiti. Za zdaj je malo upanja, da bi lahko sredstva za narodno obrambo v prihodnje j1 v. vV-7. 1 r iiarouuu uoramuo v prinoanje po potrebi zaščiti pred vsako znatneje skrčili. Morda nekoliko, morebitnostio. Ni dvomn. da tp. focia ne mnogo. To ni odvisno od stvene ustanove. vojska v minuli vojni, ustrez^ če ne v celoti pa v marsičem bodoči vojni. Izogiblje^ frontam in velikim koncentrat POSAMEZNE IZKUSNJEIIZ NOV BOMO LAHKO UPORABILI TUDI V MOREBITNI VOJNI Z ATOMSKIM OROŽJEM ----------------—.—„ — Kolikor bodo v morebitni bo- nas, marveč od mednarodnega . doči vojni uporabili atomsko političnega položaja. Glede na ' orožje, bo prišlo nedvomno do zelo nagel razvoj vojne tehnike ' velikih in vsestranskih sprememb in raznih izumov, ki jih je do-j v vojskah. In ne samo v pri- ^ — bila naša vojska, je treba ne-j meru uporabe tega orožja, mar- prometnih zvez. man. ■ * ^ ' več že sam njegov pojav pri- sobnost enot bo morala vede oziroma mora neogibno pri- ja od sedanje » V/J J t nehoma misliti na to, da vojsko, kolikor je to v naših močeh, moderniziramo. To velja zlasti za ironiam iu jam moštva in PotrYebscl^n7 P0-izmed načel bodoče voj • . treba po veliki gibčnosti eno^J_ eno glavnih vprašanj org ^ cije bodoče vojske. yko^?orale težke divizije se bodo ^ umakniti mnogo lazJim, B da ljivejšim enotam, sposobnim. ja uu ouuu».jv.. PREDNOST NAŠEGA OFICIRSKEGA KADRA _ vesti do velikih sprememb v stra- šča olajšala borbo zoper razne ■ ^a. PjV' pogled bi utegnil kdo tista tehnična sredstva, ki jih partikularistične in cehovske tež- rn's ,'.’,da Je nesmiselno, da bi izdelujemo ali ki bi jih lahko tegiji, taktiki, organizaciji voj- partikularistične in cehovske tež- m,sl1 ‘V 1Je nesmiselno, da bi izdelujemo ali ki bi jih lahko ske, vojni opremi itd. Dežele, ki nje. morah biti zaradi uspešnega boja izdelovali sami. Mislim, da je | imajo atomsko orožje, že lahko To+i a/________________ •__1 _ 1 _ Za mir vojaško močni. Vsaka ne- nrav v fpm natvp?to notramAo+ i II Q 4 OIV) rt 1 111 rtp Iri« A r« » - nt m « • ma povedati nekaj Treba je povcua^, ~—~-sed o oficirskem kadru, kalnih gojev za formiranje komun), ki vsem sama trd oreh za morebit bile moderne drugi svetovni nih in zanesljivih podatkov, pa narekujejo . . združitev nekaterih sindikatov, pa hkrati povečujejo vlogo krajevnih sindikalnih svetov. Bistvena družb eno-ekonomska vprašanja bodo čedalje bolj reševale komune oziroma skupnosti komun. To pomeni, da se bodo morale sindikalne organizacije mnogo bolj kot doslej zaposliti z aktivnim delom v lokalnih skupnostih. Sindikalni sveti bodo morali temeljito proučevati vse probleme lokalnih DNEVNA KRONIKA Zvezna komisija za izgradnjo - skupnosti komun je Imela predvčerajšnjim (družbene plane, obveznosti pod- in včeraj pod predsedstvom tov. jetij do družbe, oskrbo, stano- Edvarda Kardelja plenarno sejo, vanjsko politiko, razna prosvet- na kateri so razpravljali o teri-na in politična vprašanja itd.) in torialni razmejitvi občin in okra-aktivneje sodelovati pri njiho- jev, kakor tudi o organizaciji si-vem reševanju. Kot forumi orga- ! stema komunalnih naprav na nizacije vseh delavcev in usluž- ! področju srednjih mesit. bencev posameznih mest oziroma okrajev morajo postati sindikalni sveti tudi organizatorji družbene kontrole nad delom zborov proizvajalcev, hkrati pa so le-tem dolžni nuditi pomoč s predlogi in sugestijami. Na ta način bodo postajali krajevni sindikalni sveti, razen sindikalnih podružnic, organi, na katerih bo slonelo težišče celotne sindikalne dejavnosti. M. Z. Naša parlamentarna delegacija bo obiskala Zahodno Nemčijo Jugoslovanska parlamentarna delegacija bo bržkone julija obiskala Zahodno Nemčijo. Kaže, da bo to delegacijo vodil predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade. Pred tem pa bo 16. maja pri- Seja Zvezne komisije za 1 spela v Beograd zahodnonemška i v Veliki Britaniji od 29. maja izgradnjo komun l Parlamentarna delegacija pod do 20. julija. 'vodstvom predsednika Bundes-1 . • naivečio pozorno^- taga dr. Eugena Gestenmayerja. 13.000 ton masti in masla i je da je vse, kar sem P°'TinC’ iz ZDA idlifca »•*? ;.»»*JTStaS)« vojske. Nas f-cirsju yojsko. Obisk indijske parlamentarne delegacije najbrž operirala z man.I111- , -a> tami, često v dtaamik. Izoliran ali nezadostno p raj z višjimi komandami b 0. biti nižji komandni kaderjam^ inieiativen, sposoben, d jjj stu, neutegoma ukrepa, jgtoj. čakal na ukaze svojih P .-e nikov. Naše šole m ak . ^ morajo vzgajati vpra- kadre in posvetiti tem nono P°ZOr”°SLvedal, usposobil v tem nacrn^ j^amo Včeraj je na Reko prispela US1JUS™,. . ---------------- - ^ , , ameriška ladja »Expeditor«, ki je vanja in zato menim. — ^ Par]fm5®'tarilf dele- pripeljala 165 ton masti. To je v tem pogledu prednost P ^ g cja bo prispela 29. maja z le- prva pogjijka iz količine 13.000 mnogimi drugimi. Mislim. ni ^ J, ^ Jugoslaviji t0n masti in masl3j ki jo b0 ™ ?|kuSn}e 'važni in dragocem ^ -X kmetijsko ministrstvo ZDA od elementi, ki jih bomo po P° , 1; gost Zvezne ljudske skupščine, svojih kmetijskih presežkov prek ,.porabili. Mi bi seveda zeg. organizacije CARE v prihodnjih da do tega nikoli ne bl ,p aS.< PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE PRIREJA V POČASTITEV DESETE OBLETNICE OSVOBODITVE SVEČAN KONCERT KI BO V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE DNE 14. MAJA OB 20. URI Spore d: Dimitrij Zebre: Svobodi naproti Marjan Kozina: Ilova gora, Bela Krajina Oskar Danon: Kozara Apih-Vrabec: Bilečanka Rado Simoniti: Pesem o Titu Kon<^1 orkester in zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada in Rada Simonitija V delegaciji bo 12 poslancev. VO' dil jo bo podpredsednik indijskega Zgornjega doma Rrišna-murti Rao. Jngoslovansko-britanska trgovinska pogajanja se bližajo koncu Trgovinska pogajanja z Veliko Britanijo, ki so se začela v i Beogradu 21. novembra, se bližajo koncu. Kaže, da bodo protokol o blagovni menjavi za obdobje od 1. apr. 1955 do 31. marca 1956 podpisali do konca tega tedna. Skupina ljudskih odbornikov bo obiskala Veliko Britanijo Britanska vlada je povabila prek Stalne konference mest Jugoslavije skupino predstavnikov ljudskih odborov, naj obišče Veliko Britanijo in se seznani z delom lokalne samouprave v tej deželi. Na pot bodo odšli trije ljudski odborniki, ki se bodo mudili 186 stopnic smrti, ki so vodile v kamnolom. Na njih je na stotine jetnikov, ko so popadali pod 50 kg težkimi Kam bremeni ________________________________________________ J 1 SK1 OQDOrniK1’ kl se ^ mudm bremeni ŽIVETI (S poti v Mauthausen) Mraz grize kosti. Nebo Je svinčeno od njega. Poledeneli beton pod bosimi nogami. Sneg. Možje v esesov-skih uniformah se sprehajajo ob čr ljudi, ki nemo stoji in ne kliče za h jim pastirjem. Pastir je nekje globoko v zaledenelem srcu, ki ga obliva voda, ki zmrzuje na telesu. Neumorno nosijo vedra vode, ki jih vlivajo na nage ljudi. Vse je tiho, vse umira, le nekje v srcu Je še toplo. Srce še bije in čuti, hrepeni po življenju, hrepeni po ljubezni. Zaman. O tem ni vredno govoriti tistim, ki vse to imajo, ki se z vsem tem igrajo. To so možje v esesovskih uniformah, ne samo ti, še mnogi, ki imajo srce oblečeno vanjo. »Otmar,« je poklicala mama, ki je ljubila tega otroka bolj kakor vse drugo na svetu. Bil Je velik, bil je močan, toda dotaknil si se ga samo s prstom in že so mu blestele oči v čudni mehkobi, in tega moža, tega mladeniča so ujeli v kletko. Nič več ni pel, kakor bi sam hotel, pel Je z drugimi turobno pesem in čakal na svoj dan. »Otmar, pojdi v kuhinjo,« je pomislil tega februarskega dne tisoč devetsto štirlinštiridesetega leta. »Prehladil se boš,« je rekla mati. Sedaj so mu vstale te besede v srcu, v telesu, ki je bilo že podobno zmrznjeni ledeni sveči In samo še živelo zaradi uporne volje srca, ki Je bilo v tem Človeku. Zopet je bil oblit s curkom vode.1 Plusk Je po ledeni površini telesa odtekel na tla, le nezaznavna mokrota je začela zmrzovati. Kaplje vode so se na koncih prstov zbirale v ledene svečke, ki so od časa do č Ja udar! i**6, dr“*a v druS° in ledeno pozva-i, ^ zdaJ se Je ena od njih ? zveneče udarila na tla Otmar se Je spomnil črede ovčic, ki sSomnilPa£? ,n* traynIku za vasjo. ?P“iTln11 *® Je pesmi: .Za vasjo tc Misli? i>oS‘a’ V8a vesela 1»" na dan. .. Misli' Je O vsem tem. Na zunaj na V« bilo samo ledeno telo, kl Je vedno hol? nutkTd0 h" čakalo samo v njem V sneg ln lz8lnilo * »Tu nekje je stal Otmar,« je rekel i ^on.®» ko Je vstopil skozi vrata v ta-J® xmrl Tu J« Padel na I. 4 i1 r več sa nisem videl. Iz-nn iJ6, ? sledu.. Potem Je umolk-"i1 'n *™el sem vtis, da ga išče z očmi. Mislil sem, da nekoga vidi Z roko Je hlastnil po zraku. Čudno mu I i« *v,Jfnjelel ZleAe!\l so mu oči. Nič več ni vide odmrl£ mu je spomin. yse nenje v nijul Samo tista toplota Je je j še brlela. Veter zlvlJenJ®Lrela, sem ln tja. Zdaj se je razS zop skoraj ugasnila, potem P tlela v pojemajočem ognj ■ vodo Skomii so Škripali- UUval^i „e po telesih, ki so bila sami je |un sveče brez življenja. S j obra1 in se lesketala na nJ*^kdo med * na njihovih telesih. Nekdo ^ ]esKe varji je občudoval ‘ hjše Je P ic tanje, iz taboriščne cn sme®,-ni šla nova izmena. j,jii P*|V paral ozračje. Glasovi :5 rtvil* U“ gi od vina, mesa ln *lv,Je’|j v vas> v k! so jih ubili. Tam doli J je pre pa se je rodil otrok mo , ki B1 dvema dnevoma ubil jei“* je uspelo pobegniti. ugasnil®: Življenje v otn\ar^“.,, kl 50 sjiil Ugasnilo je tudi v drugi > popadj tu na mrazu in zmrznili so v sneg in izginili vJ^šeaia v.„na ledena telesa so se ^ ' c mnn!c,n* ninl svetlobi, bila so kot oSta ' iezerska gladina. Kseso p, s« barake In stražarski stoiP* K)eaen' videli v tem zrnrzr< lenem, ^ oStal človeškem ogledalu Za n samo žgoča želja: JSivetn * , v •tr**r S Tonetom sva sedeia skem stolpu in molčala. Vojko Poziv nemških socialistov vladam štirih okupacijskih sil (OD STALNEGA DOPISNIKA) Bonn, 11. maja. Vest, da predlagajo zahodne države konferenco štirih, Bonna ni presenetila, pač pa je dala pobudo za večjo politično dejavnost vseh strank. Temu se j® Pfidružil še sovjetski predlog o razorožitvi in znatni omejitvi števila okupacijskih čet v Nemčiji. Predstavniki VS j s^ran^ so izrazili zadovoljstvo, da predlagajo zahodne države razgovore štirih. teh^a^e 'n P^čakovanja glede pogodb za Zahodno Nemčijo, ozi-yi , razSov°r°v pa so različne, roma iz sklepov varšavske konjak ni ^rogi menijo, da so pa- ference za Vzhodno. Socialni de-Pogodbe podlaga za raz- mokrati menijo, da je še odprta , re ,° nemškem vprašanju, pot k sporazumu o združitvi, da lici}«® odklanjajo očitke opo- pa bo pozneje, ko bo na obeh da v? j -a demokratov, češ straneh conske meje vojska že o zd 3 v%n'mia-sv?iega programa ustanovljena, teže priti do spo-j mini r,UZ, Vl' k' bi ga predložila razuma. Wehner je ponovil so-1 vp1;iS-i5S !>m Pr°dsednikom štirih cialno-demokratski ---------- JUkih sil, in pravijo, da takš-i program vključitvi združene Nemčije v sistem evropske varnosti, ki bi bil sprejemljiv za vse štiri okupacijske države. V Bonnu pa sodijo, da bo kancler Adenauer takoj po vr- i nitvi iz Pariza imenoval obrambnega ministra in določil vodilni kader bodoče vojske. Adenauer je sam izjavil, da bo vladna koalicija že v juliju predložila Zveznemu zboru zakon o vojaški služ- j bi na prostovoljni podlagi. _ ^ | R. Vujovič 1 Avstrijski trgovski minister v Trstu Dunaj, 11. maja. (Tanjug). — Privolitev Washingtona v konferenco štirih velikih priča o temeljni spremembi ameriške presoje perečih mednarodnih vprašanj ran}a ni moč vnaprej | skvi , *° Pomenilo Mo- ’ V „iP5e-g?daj.odkriti vse karte, neknfp aJ’c'ji v Bonnu pa reainn ' krogi menijo, da je ne-da cp u n? Polivka, ki računa, ni nt Moskva odrekla vzhod- ’ lalVn ' coni’ Pa da^bi se Tkl;„x p° . združena Nemčija nineni,,* Z ,Atlantsko zvezo. Po litiki 1^ krogov je takšna po- Sn ovira za združitev, nes ™ dem°krati pa so da-liciin tVa naPadli vladno koa-za 7Hr„--r* ne da noben pobude PrizaH " ltCJ’ ?. si na vso moč čila čimprej vklju-' v°jaški *l? ^emčijo v zahodni' no bol; °^’ ln s tem sili v ved-; ne NpJn”^ vključitev Vzhod-^ V imC1Je v vzhodni blok. demol-r^i1 Predsedstva Socialno-1 ^ehner H S*rai\ke je Herbert diu n»cl n0s P° bavarskem ra-velesile °v poseben poziv na naj bi \p - njem .->e Predlagal, 0 npmsi clmPre.i sporazumele bilo tn vprašanju, ker bi demolcr-,*-?0 mnenju Socialno-korak v e stranke najvažnejši bi ntrlr, orn’’jenju napetosti in sP°rnih x • “reditvi drugih krati zal,? ?ni‘ Socialni demo-držaVp ;,!eV dokler se politiki vmeša- , ljajo o načrtih, kako bi čim bolje v Sudanu so mislili, da je storjen va- y lehniine zadeve. ' izkoristili nilske vode, ki jih do 90% prvi korak '. politični enotnosti med ^a umetno namakanje enega fe- dana potrebujejo v Egiptu 8000 ku- Ovirajočih iz pariških i Nutting o pobudi Moskve %dni vtisi o »sovjetskem približevanju k zahodnoevropskim predlogom« (Od stalnega dopisnika) brez sleherne koristi steče v morje, obema sosedoma ob Nilu. Unioni- ^ ^ V zadnjih 20 letih se je to vprašan- stična stranka z Al Azharijem na £ikov v^e7 vtem ko jih potrebujejo je zlasti zaostrilo v Egiptu, kjer čelu je nastopila proti angleški oku- y Sudanu le 2300. Sudan pa zahteva naraste število ljudi letno za paciji in vplivu z geslom o združitvi ^ . enak0 količino vode na fedan. dobrih 250 tisoč. V vsem tem z Egiptom in dosegla v parlamentu z do~aditv}j0 novih namakalnih na-času pa se še zdaleč ni tako pove- prepričljivo večino. Poznejši raz- trdi. Egi.pčani> bi dobil Su- čala površina obdelovalne zemlje in voj pa je prinesel samostojni (|.m ’g df) 7 j,jijjonov kubikov vode, tudi industrija se le počasi razvija, in neodvisni ureditvi Sudana čeda- E . samo'5 bilijonov in še ti V okviru boja za enotnost Nil- lje več pristašev. To je vplivalo tudi b“s'e 5'krčili na dobrc 3; ker v ustju ske doline so znova načeli vprašani« na razpoloženje te stranke, ki je N;la mnogo vode izhlapi. V zvezi s sporom z Zahodom Tr , , . zaradi turško-iTaške zveze, sedanje čine Katmija s »sudanskim pape- v arabskem svetu in posku- žem< El Mirganijem na čelu. sov> da ^ Egipt eimbolj osamili, se Preden je prišlo do najnovejših je Naser nedavno dotaknil tudi sti-prepirov o razdelitvi nilskih voda, kov s Sudanom. Kairo je z zmago se je Unionistična stranka posta- unionistov »porazil imperialistične vila na načelno stališče nasproti v Sudanu«, je dejal, in najno-Egiiptu. Konec aprila je njeno vejši razvoj dogodkov je pokazal, j vodstvo imenovalo desetčlansko ko- >(ja so se imperialisti ustrašili egip- j -i • misijo, ki naj bi proučila bodoče tovskega vpliva v južnem Sudanu, 1 m^sdkafterern ozitu bodnlniraz- \ s^ z Egiptom. Njen sklep se je ki ^i utegnil vplivati na okrepitev voj. Bodrilno je viaeti sovjeisK • glasi|. nobene enotnosti, marveč po- osvobodilnega gibanja v vsej Sred- večje tto r, ' .—^ j -—r ---------------------------------> * . : je njegov ugieu opozicija ncueuonia ^hodnhi / . 11150 23 povabilo klaracije o razorozrtvi, hkrati pa , vjetski predlog zmanjšanja šte- ogrožala češ da ;e „plafanec Kai-1 Sestanek ar^av Bulganinu na vztrajal na trditvi, da pravza- vila oboroženih sil SZ, ZDA, Ki- j ra<> ^ najn0vtT-likih štirih*> marveč prav pomeni, da se je sovjetska tajske, Velike Britanije in Fran- J ’Takšno stališče vodstva unioni- raz°roŽitvi 'slTrsovjetski predlog o vlada približala prejšnjim zahod- cije važen korak naprej. Gleae ^ bUo za £ . g kakor ?. njem L Londonu pravijo nim predlogom. Tako je videti atomskega orožja m uničenja stre]a jz ia a neha Cenzura je jlvljenju, % Je »nova pobuda k tudi iz uradnega angleškega sta- njegovih zalog, je Nutting opo- rečila ob;avo vest1 0 sklepu ,anes obširr^ nski časniki s0 lišča želj0’ da bl novi ,P°^ezl zorU na to, da je bdo v ang o- sudanskih unionistov, a znano je že, sketn Drrvii P°ročali o sovjet- Moskve ne pripisali značaja po- ameriškem predlogu na zaseda- da odstranitvi generala Zdravko Pečar I ki jo je Eisenhower proglasil za j politiko »miru v našem času«, i Izmed zunanjepolitičnih razlo-; gov zelo veliko govore o tem, da so ZDA privolile v konferenco I štirih deloma tudi zato, da bi ! podprle konservativce proti laburistom na bližnjih britanskih volitvah. Prav tako lahko domnevajo, da so imeli v zunanjem ministrstvu v mislih tudi francoske notranje razloge, zlasfi še spričo obnove nemške suverenosti. V bistvu pa kot glavni razlog vendarle navajajo kombinacijo vseh omenjenih elementov, hkrati z dejstvom, da so se zahodni »veliki trije« znašli v večji družbi, ki bi jo lahko označili »kot velika trojica plus eden« — Adenauer. Naposled pa je tudi vključitev Zahodne Nemčije v zahodni sistem prispevala k ravnovesju sil, kakršnega si je Washington zamišljal kot pogoj za pogajanja pod geslom »mir z močjo«. Svojčas je predsednik Eisen-hower zahteval, naj SZ »dokažejo dobro voljo«, na primer glede ureditve avstrijskega vprašanja V nedeljo bodo to vprašanje spravili z dnevnega reda svetovnih problemov in Avstrija bo dosegla davno pričakovano neodvisnost. Konferenca ministrskih predsednikov lahko računa na to, da bo potekala v znamenju tega sporazuma. Nihče pa si ne obeta čudežev od sestanka »velikih štirih«. Toda vzlic javnim dvomom ameriški funkcionarji vendar oprezno opozarjajo na možnost, da bi našli Eisenhower in sovjetski voditelji ob pomoči britanskega ter francoskega ministrskega predsednika podlago za zbližanje svojih gledišč. Eisenhower in Bulganin sta že izjavila, da sta pripravljena na razgovore o omili en ju napetosti med ZDA in SZ, ravl^ti o zavni ^J^onferenci govoril dr- bolj v modi, marveč tudi na mi- orožja skrčena za 75 %. Nutting ’ narji je predsednik ZDA Eisen- omiljenju mednarodne napetosti, deve .^tajnik za zunanje za- roljubne težnje ter na popularno je dalje rekel, da sovjetsko sta- Spričo nevarnost, za vojaško hower M vprašanje, kakšni raz- ne da bi načeli problem razoro-^nthony Nutting. idejo o razorožitvi in popuščanju lišče glede mednarodnega kon- gibanje Egipta glede na takšno sta- logi so ga pripravili do tega, da zitve. . so Si U zunanii , , ^ napetosti na svetu. Itrolnega sistema še zmeraj ni lišče sudanskih unionistov so zače. je spremenil stališče o konferen- 2. 2e v naprej se je moč od- t prejeli znaki kažejo, da I -asno da bo angleška vlada ofioirji protiofenzivo in obdolžili ci ministrskih predsednikov šti- ločiti, da se mora konferenca .fldonu 7 Sovjetski predlog v »Zadnja deklaracija sovjetske -[7clo pazljivo prač pa je 3. Sovjetskih predlogov o rabi se pomen prekomorskih opo- enotnost z Egiptom. Minister .za zbudila splošno prepričanje, da zorožitvi in mednarodni kontroli rišč zahodnih držav neposredno vprašanja Sudana Šalah Salem je bi takšen sestanek lahko uspel, nad oboroževanjem ne moremo zmanjšal, če bi uveljavili spora- izjavil, da so Angleži nahujskali Zdaj je postalo očitno, da je ob- komentirati, preden jih ne bomo zume o splošnem zmanjšanju Sudance, da so postavili nesprejem- ravnavanje mednarodnih proble- podrobno proučili, ker gre za oboroženih sil in oborožitve. Na ljive zahteve o novi razdelitvi nil- mov dobilo takšen pomen, da je zelo zamotane probleme, koncu je še enkrat poudaril, da skih voda. treba napeti vse sile, da bi našli 4. Sklenitev avstrijske drfcav- pomeni sovjetska deklaracija va- Kairo je zlasti v skrbeh zato, ker način za omiljenje mednarodne ne pogodbe lahko smatramo za žen korak naprej na poti k spo- ogroža ta spor zgraditev velikih na- napetosti enega izmed dokazov iskrenosti razumevanju. D. B. makalnih naprav Sad el Ali, največ- O svoji zamisli konference je Sovjetske zveze. Radosten objem je bil prvi pozdrav s svojci Po dolgih letih spet doma uPJna izseljencev iz Amerike je prispela v Ljubljano j* Ljubljana, 11. maja ^Vsta 2 brzovlakom preko Mria i, ls^Gla v našo državo sku-Zdr,,.;8as1lovar^skih izseljencev •Vjirn; ; en“? držav Amerike. Med ^kai tj 0 19 Slovencev ter Sorčev -uV?.tov’ Srbov in Cmo-obici- ma Prišla na kra- i letih -•v.domovino P° 40 <1° je n ZjV^enja v tujini. Srečo, sf>et izseljence, ko so Bovejsi p na domača tla, je še H ki^ri!rferl sprejem v Se-^ZdraJrr S0 ^ kar najtopleje **Selion i predstavniki okraja in l^dinaS ^a^ce ter šolska, a> ki je s petjem doma- čih pesmi mnoge ganila do solz., Na ljubljanskem kolodvoru je izseljence čakalo novo veselje. Večino so pričakali njihovi svojci, bratje, sestre, nečaki in ostali, ki so svojim dragim po dolgih letih ločitve stisnili roke ter jim s cvetjem zaželeli dobrodošlico. Izseljenci iz ostalih predelov pa j so preko Ljubljane nadaljevali pot v svojo ožjo domovino. Danes bo prispela še ena skupina izseljencev iz Združenih držav na obisk v domovino, kjer se bodo zadržali nekaj mesecev. M. N. . IZRAELSKO-JORDANSKI SPORAZUM O UJETNIKIH New York, 11. maja (Reuter). Izraelski in jordanski predstavniki v mešani komisiji za premirje so se sporazumeli, da je treba s pripadniki oboroženih sil ali policije, ki jih bodo ujeli v Jordanu ali v Izraelu, ravnati kot z vojnimi ujetniki v skladu z ženevsko konvencijo. Sporazum o tem sta podpisala za Izrael polkovnik Sa-lev in za Jordan dr. Nusejbeh ter so ga poslali tajništvu OZN. AVSTRIJA , SOVJETSKO VOJAŠTVO ODHAJA I Dunaj, 11. maja (AFP). — »Die Presse« piše, da je še en sovjetski vojaški konvoj zapustil Avstrijo in odšel proti vzhodu. Te dni so odšli že 4 vlaki sovjetskih čet v vojaško taborišče Dohlersheim pri Dunaju, kjer se zbirajo različni sovjetski kontingenti. SOVJETSKE KAZNJENCE BODO IZPUSTILI Dunaj, 11. maja (AP). Avstrijske oblasti bodo izročile sovjetskim oblastem skupino sovjetskih državljanov, ki prestajajo kazni zaradi raznih prestopkov v ameriški zasedbeni coni Avstrije. Funkcionarji ameriškega veleposlaništva pravijo, da je bila izročitev sprejeta zato, ker so sami priporniki izrazili željo, da se vrnejo v Sovjetsko zvezo. Z VSEH STRANI SVETA POLJSKA PROTEST PROTI PREGANJANJU POLJAKOV Varšava, 11. maja (TASS). Poljska vlada je včeraj poslala francoski vladi noto, v kateri protestira zaradi diskriminacijskih ukrepov proti poljskim j državljanom, ki živijo v Franciji. J V Parizu so namreč te dni aretirali nekaj poljskih državljanov in jih v; 24 urah izgnali iz dežele. Poljska 1 vlada je protestirala tudi zaradi po- ; dobnih prejšnjih ukrepov proti poljskim učiteljem v Franciji. VZHODNA NEMCUA ZA SODELOVANJE NA ATOMSKI KONFERENCI Berlin, 11. maja (AFP). Vzhodnonemška vlada je zahtevala od OZN, naj ji omogoči sodelovanje na mednarodni konferenci o izkoriščanju j atomske energije v civilne namene, ki bo avgusta v Ženevi. Znano je, da ( se Nobelov nagrajenec za fiziko pro- i fesor Gustav Herz ukvarja z razvojem 1 atomske energije v Vzhodni Nemčiji skupno z nekaterimi nemškimi znan- 1 stveniki, ki so bili po drugi svetovni vojni repatriirani iz Sovjetske zveze. FRANCIJA ZA LAICIZEM V PROSVETI , Pariz, 11. maja (AFP). Politbiro varovali laicizem v prosveti in ukinili državne subvencije verskim šolam. ZDA VPRAŠANJE ALJASKE IN HAVAJEV Washington, 11. maja (AP). Predstavniški dom je zavrnil osnutek zakona, po katerem bi priznali Aljaski in Havajem položaj federalne države. Osnutek so vrnili odboru za otoška vprašanja, ki bo med letom pripravil posebne predloge za Havajsko otočje in Aljasko. JAPONSKA RADIOAKTIVNI PRAH IZ SZ Tokio, 11. maja (AP). Skupina japonskih znanstvenikov je objavila poročilo, v katerem pravi, da je minuli mesec v Sibiriji eksplodirala vodikova bomba. Znanstveniki so proučevali izvor atomskega prahu, ki je zasul severnojaponski otok Hokaido v času od 9. do 18. aprila. V poročilu je rečeno, da je atomski prah, ki je padel na Japonsko, enak tistemu, ki ga je zaneslo na Japonsko po eksploziji ameriške vodikove bombe na Bikiniju lani v marcu. JU2NI VIETNAM VERSKI UPOR SE NADALJUJE Saigon, 11. maja (AFP). Položaj KP je poslal vodstvu socialistične v južnem delu Kočinčine je čedalje stranke pismo, v katerem predlaga resnejši. Kaže, da bo verska ločina skupno akcijo obeh strank, da bi ob- Hoa Hao ondod nadaljevala upor. Njene oborožene sile so minulo noč srdito obstreljevale mesto Mito, v katerem so izbruhnili požari. Med prebivalstvom je bilo mnogo žrtev. Poročajo tudi o bojih med oboroženimi oddelki te ločine in redno južnoviet-namsko vojsko pri Sadeku in Long-ksienu. Draga plat zvona Hongkong, 11. maja (AFP). — Pekinški radio poroča, da je bilo neko ameriško reaktivno letalo tipa Sabre F-86 sestreljeno, drugi dve letali pa da sta bili poškodovani ob spopadu s kitajskimi reaktivnimi letali tipa Mig nad Rumenim morjem. Kitajska letala so prestregla ameriška letala nad nekim otokom južnozahodno od kitajskega oporišča Antunga. Radio pravi, da je bilo to hudo vojaško izzivanje. »Ameriške oblasti bodo v celoti odgovorne za vse resne posledice.« Ameriško poveljstvo pa je včeraj, kakor smo poročali, objavilo, da sita bili dve kitajski letali tipa Mig sestreljeni, eno pa poškodovano, medtem ko so se vsa reaktivna letala Sabre vrnila v svoja oporišča nepoškodovana. ZRNA IZ N A S E G A K M E T 1 / S TV A MEHANIZACIJA SI UTIRA POT V NAŠE KMETIJSTVO Nekaj novili izdelkov domače industrije poljedelskih strojev Kmetje se pri nas čedalje bolj največ traktorskih prikolic, zavedajo, da je edino z mehani- vprežnih plugov, bran, elektro-zacijo in vrsto modemih agro- | motorjev in bencinskih ter Diesel tehničnih "ukrepov mogoče doseči ‘ motorjev. Naj več j e povpraše-večje hektarske donose in kako- 1 vanje je po okopalnikih in brzo- razstavljene namakalne naprave za umetni dež. Ko sem vprašal na Agrotehniki, kako je s tem v Sloveniji, so mi povedali, da so te ----------—------ naprave prodali že letos sedmim vosmejse pridelke. Zato se naše i parilnikih, teh pa vedno pri-! kupcem, izdelujemo pa vse dele kmetijstvo mehanizira. Samo j manjkuje, ker tovarna v Lescah | doma, razen traktorja Steyer. lani je Agrotehnika iz Ljubljane, nima zadosti materiala. Več kot i Kakor je naprava koristna, niti ki 153. v Slovpjni.ii ni 9fl0 i o ^rooVi x rv-c.-t j • i, „ PO UKREPIH ZA POVEČANJE KMETIJSKIH PRIDELKOV Pridelali bomo več žita če bo ugodno vreme Kmetovalci in njih organizacije, hibridne koruze tolikšen, da bomo i Iijonov din, v prvih dveh mese^ kmetijska podjetja, znanstvene razi- | imeli prihodnje leto dovoli seme-j letošnjega leta pa 272 m J L. J.u---------- 'L------ lRazen tega bodo kmetijskim zadrn kmetom pomagali znanst skovalne ustanove so lanj jeseni in ■ na, da bomo iahko posejali s to vr letos spomladi uveljavili več ukre- ! sto koruze 500.000 ha, kar bo orno- pov, ki bodo, če pojde vse po sre- j gočilo povečanje vrednosti pridelka J iz i^juDijane, nuna zadosti materiala. Več kot i Kakor je naprava koristna, niti »u »cv m uu> gi.u.i, l.;,,,, jeseni so jm žita. ki pa v Sloveniji ni edino to- 200 je vseh vrst kmetijskih stro-1 ni preveč draga more io naba-1 umetn‘h gnoj’1 ln boljše seme, or- | bili kmetje in kmetijske zadruge pridelali določene koih. ( .™*.— — J ganizirali akcije za zaščito rastlin J <«««««*— >-----------• *-• ==>- c.v:.-: ™ nnondde nau in strokovno pregledali kmetijska vrstno podjetje, posredovala našim kmetovalcem za eno mili- J ja.rdo 14 milijonov dinarjev različnih uvoženih kmetijskih strojev (od tega za 270 milijonov domačih). Ce k temu dodamo še umetna gnojila, ki jih je isto podjetje lani dobavilo raznim; zadrugam, posestvom, pa tudi privatnikom v vrednosti 193 milijonov, in za 116 milijonov za-; ščitnih sredstev, dobimo skoraj celotno sliko, kako pomembno mesto dobivajo v kmetijstvu me- ' hanizacija in modemi agrotehnični ukrepi. Razen tega so nam pri Agrotehniki povedali, da prodajo vse sproti, kar imajo. Od uvoženih strojev so lani prodali nad sto traktorjev, 40 traktorskih plugov, 730 bencinskih motorjev, ki jih nato uporabljajo za izdelovanje motornih prevoznih škropilnic, 29 ročnih motornih kosilnic, po katerih je največje povpraševanje, itd. Od domačih kmetijskih strojev pa so lani prodali Vinogradniki, pozori Obilno deževje v torek, dne 3. in soboto, 7. maja ter zadostna toplota so.omogočili kaljenje zimskih trosov peronospore tako, da posestva. Po podatkih Zveznega zavoda za plan se celotna površina z žitom zasejanih polj ni povečala, pač pa se je spremenila sestava setve pšenice, koruze in drugih vrst žita. Jeseni so zasejali kmetje in kmetijske zadruge s pšenico 50.000 ha več kakor predlanskim. Povečanje gre predvsem na račun jarih žit. Spomladi bodo posejali s hibridno koruzo kakih 120.000 ha, vtem ko je bilo prejšnja leta posejanih s to koruzo samo nekaj tisoč ha (v glavnem na vzornih posestvih in na zemljiščih znanstvenih zavodov). Ti ukrepi bodo omogočili, da bomo letos pridelali več žita kakor druga leta. Setev ozimine je bila končana pravočasno in negovanje posevkov čez zimo je bilo po mnenju agronomov zelo uspešno. Skoraj polovico , ... ___ z ozimino posejanih polj so zrah- Prejsnji teden so na ekonomiji v Mestnem logu v Ljubljani mon- ; IjaIi z branami in povaljali, kar bo tirali in preizkusih namakalno napravo (napravo za umeten dež) j omogočilo povečanje pridelka naj- — izdelek Podjetja »Agroindus«. Naprava je izdelana iz domačega manj za metrski stot na hektar. Ra- matenala. Sestavljena je iz črpalke, ki črpa vodo s pomočjo - zen ,ega so Umetje loboko al; elektromotorja (oziroma s pomočjo motorja traktorja), ter iz cevi nad 50 % za pomladno setev do- z razpršilci z radijem 25 m. Ta naprava je pripravna zlasti za posestva in ekonomije, kjer gojijo zelenjavo. V sušnih letih lahko poveča donos do 200 % gam m ni zavodi in postaje. Drjvatni či, omogočili povečanje pridelka ži- j za 3 milijarde. Kmetijske zadruge in .P ta v primerjavi z normalno žetvijo Najvažnejši ukrep za povečanje j kmetje se za povečanje pri sQ za kakih 15 %. Zemljo so bolje ob- j pridelka žita pa je uporaba umet- | ta zelo zanimajo. Lani jese ^ delali, porabili so več naravnih in i nih gnoiil. Lani jeseni so jih pora- kmetje sklenili pogodbe, „ - določene kol,črne ž.ta.^ nad 120.000 ton, letos pa na j bi jih Srbiji so zajele pogodbe naa < porabili po družbenem planu pri- oralov s pšenico posejanih p • ^ bližno 440.000 ton. Za prve tri me- žava bo dala posebne nagra^ ^ jev, ki jih prodajajo v ljubljanski so se v teh dneh tudi že izvršile , Agrotehniki, pri tem pa je zelo prve okužbe (primarne infekcije) pomembno dejstvo, da domača zelenih trsnih listov tam, kjer je proizvodnja kmetijskih strojev trta že dovolj razvita in so listi i krepko izpodriva uvožene. Kme- dosegli velikost več kot 3 cm. 3. maja je primarna infekcija nastopila v naslednjih vinogradniških okoliših: Okolica Ajdovščine, Šempetra pri Gorici in Lož pri Vipavi, v Goriških brdih in Črnem Kalu. Dne 7. maja pa v okolici: Temenica na Krasu, Šmarje pri Sežani, Komen, Tomaj, Branica, Koper, Šmarje pri Kopru in Kubed na Primorskem. V ostalem delu Slovenije pa so primarne infekcije bile dne 7. maja, in to:* Dolnja Lendava, Zavrč, okolica Maribora (Kalvarija-Meljski hrib), Pekre, Jarenina, okolica Celja, Slov. Konjice, Rogaška Slatina, Bizeljsko, Novo mesto, Brežice, Krško, Kostanjevica, Mokronog, Črnomelj, Radoviča in Semič. tovalci pa dajejo tudi praktične predloge za izboljšanje kmetijskih strojev. Take predloge skuša pametno izkoristiti zlasti tovarna Zmaj iz Zemuna, ki najprej razstavlja vse prototipe, nato pa uporabi pametne predloge za serijsko proizvodnjo. Prav pred desetimi dnevi je ista tovarna na dvorišču ljubljanske semenarne razstavila nekaj novih prototipov. Elevator za selekcijo žita, mlin Kladivar, ki ima to posebno novost, da drobi razen vseh zrn tudi seno in detelje. To je posebnost, ki bo olajšala vskladi-ščenje živinske krme (močna krmila v papirnatih vrečah). Ker ima ta mlin Kladivar veliko kapaciteto, bo dosegljiv le velikim sece lanskega leta je dala država slim kmetom, ki bodo p^1 e.ornjca na račun regresa za umetna gnojila več žita. Zvezna kmetska z in sredstva za zaščito rastlin 150 mi- I bo dala za nagrade 2 mi ij NA GORIŠKEM SO DOZORELE PRVE LIMONE Zaradi milega, skoraj sredozem- j kazalo razmišljati o povcč^njul^ skega podnebja so v nekaterih kra- ! delovanja južnega sadja v jih Slovenskega Primorja zelo ugo- kjer so za to potrebni P°®0,^ovnja. dni pogoji za pridelovanje limon, teri tukajšnji kmetijski s r0j0VT1jak p maranč, mandarin in drugega ki menijo, da bi poskusnisa( rk0. južnega sadja. Razen obmorskih za limone lahko uredili na predelov slovenske Istre velja to vem hribu nad Šempetrom, ^ daloma tudi sa Spodnjo Vipavsko zelo milo klimo in zati no * ^ dolino in Goriška Brda, kjer le kamor nikoli ne prodreta s ^ malokdaj nastopata slana in hujši mraz. ’ mraz. Teh možnosti sedaj še ne izkoriščamo v večjem obsegu, kar pa ne pomeni, da ne bi kazalo o njih razmišljati. V goriškem okraju je nekaj sto kmetovalcev, ki gojijo limone in ! deloma tudi pomaranče. V hudih zimah prenesejo limonovce v zaprte prostore, da jih ne bi uničila slana in mraz, ] omladi pa jih spet postavijo na prosto, kjer kmalu nato dozorijo. Nekatere sorte obrodijo šti ločenih njiv, ker je bilo vreme pozimi ugodno. Samo ta ukrep bo po mnenju agronomov pripomogel, da viti vsako večje posestvo ali za- Podelali letos približno pol rikrat na leto, druge pa samo druga. Do 50 hektarov zemlje: ?l'!'JOIla *on ve^ kakor v letu ; enkrat. Limone porabijo prideloval- bodo s to naipravo lahko nama- 1 ci večidel sami in le manjši del kali, na pol hektarih na vrtnariji Za setev ozimine so porabili namenijo za prodajo. Limone so pa z drobnim umetnim dežjem, kmetje in kmetijske zadruge dva- prav te dni dozorele in je njihov Omembe vredno bi bilo še to, krat več dobrega semena pšenice pridelek nad povprečjem. Kmetu da so »leta traktorjev« za nami,1 kakor prejšnja leta. Država je iz- Jožefu Koniču iz Ozeljana je eno čeprav jih še primanjkuje, ven- | plačala med jesensko setvijo kme- samo drevo dalo kar 72 sadežev, dar so razen njih potrebni tudi tam nad 100 milijonov din regre- Rekord pa je lansko leto dosegel mali in najraznovrstnejši kmetij- sa za nakup dobre semenske pšeni- kmet Pavlica iz Stesk pri Braniku, Ciin’ ofrAia TV» in rvi r-l /-»n Rn-rnn tnrtr. I« /lnl„ *—. ^ „ J — 1,1 • J_____________ JIT_ 1___1 n{\ ski stroji, po katerih je mnogo ce. Razen tega je dala mnogo de več potreb in povpraševanja. narja tudi za nakup 600 ton semena Jak. hibridne koruze. Letos bo pridelek ki mu je eno drevo rodilo kar 100 limon. Omenili smo že, da bi morda Limonovec LEP USPEH BOJA PROTI OGRCAVOSTI ŽIVINE Boljše kože, več mesa in več mleka Očiščena živina pridobi na teži 50 do 70 kg, krave pa dajejo 3 do 5 litrov mleka več Naši usnjarji so najbolj žalostni, kadar dobe v predelavo sicer težke goveje kože, ki pa so preluk- Opozarjamo vinogradnike, naj (posestvom, zadrugam in tovarnam1 njane od ogrcev in to prav na hrbt nrinrOTriin no nrrrA člrmrvlionio ! mnAniVi Irr^rvviil 4 n! nlmni 1» I k! i ■__II_»; se pripravijo na prvo škropljenje i močnih krmil. Tretji razstavljen vinogradov ter naj zasledujejo v vinogradih prve znake peronospore (oljne madeže) in naj takoj sporočijo datum pojava kmetijskemu inštitutu v Ljubljani. Prve znake peronospore je v kratkem pričakovati predvsem v onih krajih, kjer je primarna in' prototip je bil mali mlin Kladivar s tako nizko ceno, da bo dosegljiv vsem zadrugam, melje pa ni strani, ki bi morala dati najboljše podplatno usnje. Niso redki primeri, da ima koža na hrbtu tudi petdeset ia še več lukenj. Taka ko- vsa zrna in koruzo v storžih. Po- ža je seveda za polovico manj vred-tem je bila razstavljena še sku-'na kakor čista koža. pina reporeznic, katerih potmanj- Ker j* ogrčavost razširjena pred- kljivost pa je v tem, da so dro-bilne glave montirane direktno fekcija nastopila 3. maja. V teh. na motorno os, kar pa za kmete krajih naj vinogradniki že od jutri j ni ekonomično, saj uporabljajo t. j. 12. maja dalje zasledujejoj en motor za vse stroje, znake peronospore v svojih vino- Podobne razstave so koristne gradih. za tovarne in kmete, so pouk in j dom dalo pobudo za borbo proti Cas škropljenja bomo pravo- reklama hkrati. Agrotehnika je i ogrčavosti živine, nabavilo je počasno napovedali 4 do 5 dni pred lani po vsej Sloveniji izvedla niz trebno orodje (kvačke in pincete) nevarnostjo. reklamnih razstav in uspeh ni j in nudilo tudi potrebna denarna Kmetijski raziskovalni in ' izostal. Na letošnjem zagrebškem sredstva, akcijo pa je organiziral in kontrolni zavod, I velesejmu so bile tudi prvikrat začel izvajati zavod v sodelovanju z okrajno veterinarsko službo. Zad-nje leto se je v akcijo vključila tudj naša usnjarska industrija s prispevki za zatiranje ogrčavosti, tako da je zdaj na razpolago v ta namen okrog pol milijona din letno. Zatiranje ogrčavosti je zavzelo velik obseg zlasti lani, ko so akcijo razširili na okraje, ki dotlej niso bili zajeti, in je bilo izvlečenih iz napadenih živali 97.000 ličink, (na vsem pri pašni živini v naših pla-I sproti 41.000 in 31.000 v prejšnjih ninskih krajih, ki bi morala sicer I dveh letih), in sicer največ v okra-dati najbolj surove kožo, je pod-1 jih Radovljica (26.700), Šoštanj jetje za promet s kožami >Kotex* j (22.350), Ljubljana-okolica (14.400) v Ljubljani že 1. 1947 v sporazumu in Tolmin (10.000). z Veterinarskim znanstvenim zavo- STROSKI ZA ZATIRANJE SE STOTERO POVRNEJO Kakšen pa je dosedanji uspeh te akcije? Lahko rečemo, da nadvse zadovoljiv. Stroški, ki jih terja zatiranje ogrčavosti, se stotero po- Dr. ALEKSANDER LENARD EUKALIPTUS — zaščitna kultura proti vetru in sredstvo za povečanje žetvenega donosa v FLRJ Pri proučevanju Slovenskega Primorja in področij v drugih republikah FLRJ je pisec tega poročila opazil velike površine, kjer primanjkuje gozdov. Njegovo delo v tropskih in subtropskih deželah je bilo povezano z razvojem naravnih bogastev, ki nudijo pogoje za obstoj človekovega življenja. Naravna bogastva so največja stvar, ki jo imamo. To so zemlja in njena uporaba, voda, rastlinstvo in živalstvo, sonce ter materialni zemeljski zakladi. Dajejo nam energijo, surovine, gradbeni material, živilske proizvode, življenjski zaslužek in še marsikaj. Umevno Je, da je pisec stremel za tem, da bi svoje znanje in izkušnje koristno uporabil v FLRJ. Pri tem stremljenju je naletel na popolno dobrohotnost in razumevanje pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS, ki mu je dovolil, da je obiskal večino prikladnih podroCij tudi v drugih republikah. uvedbo novih rastlinskih kultur v Prepričal se je, da klinčevec ne bi Slovenskem Primorju, je sprejel to uspeval v klimatskih razmerah na nalogo z navdušenjem. Vzrok temu področju FLRJ. Obnesle pa bi se kot ?ila nJf!š°VaI,.PriVrŽ?" samostojna donosna kultura nekatere razvila v polni me^ pri službovanji ^ rodu Eucalyptus, ki pripada, v nerazvitih deželah. Ze med svojim ; !t“Kor ze omenjeno, isti rastlinski sku-delom kot agronom in raziskovalec v Pim- Gozd je tudi naravno bogastvo, in Pravijo, da Je vzrok tega zaosta- Afriki je pisec opazil, da je število ljudi, ki so zmožni prodreti v nepoznana področja in nas voditi k novi miselnosti na kateremkoli področju človeškega prizadevanja, zelo majhno. Tako pisec priporoča, da se sprejme novo načelo pogozdovanja s saje- V Evropi so že davno pričeli vzgajati nekatere tropske in subtropske rastline, vendar često uspeha ni bilo. Vlade naprednih držav podpirajo takšno dejavnost. S selekcijo najboljših vrst, z izbiro ustrezne klime in nadmorske višine lahko tudi pri nas plačajo ne !e pri kožah, marveč še do, ki so jo imeli zarad1 j,0 v mnogo večji meri pri teži živali sti, in hodijo spraševat, a i in mlečnosti. Zajedalec napada t leto akcija nadaljeva a* predvsem mlado živino, ki zaostaja I _ ________________ SAMO v rasti in tudi izgubi na teži, molzne . ^vrini VEC STO MILIJONOV krave pa so nemirne, se slabše hra- | SLOVENIJI VEC SIU nijo in dajejo manj mleka. Uspeh , . . DOvzro- akcije nam lepo potrjuje primer ikodo, ki jo je dos ej g|0, bohinjsko-blejskega področja, kjer čala ogrčavost, cenijo samo ^ je bila prej ogrčavost nočno razšir- , veniji nad več sto milijon ^ teji jena in se je tudi akcija najprej ; če računamo samo izgub0 m!ej. začela. Surove kože, ki prihajajo iz 'živali in izgubo zaradi manjs tega okoliša, skoraj nimajo več na-I nosti. V državnem skU' pak. Mlekarji in sirarji se še prav škoda na več milijard. - šajo akcijo proti ogrcavoti širiti tudi na druge republike, J pj se niso uspešno lotili Ogrčavost povzroča J0- vejega obada, to je muha, ^ čih poletnih dneh znese sv0^fT . jn 300) jajčeca na dlake pci nog: trebuhu govedi. Ta muha izključno pašno živino.^ ^ i jim brenčanjem povzroča n ti strah v govedu, da včasih » Iz jajčec se izležejo 1'čuike, <*> jn terih posamezne predrejo pod kožo počasi potujejo ^ bližjem živcu do hrbtenice . po nekaj mesecih nase,1J0..rajna, ko ju hrbta. Tu nastane . ki sc veča in ličinka napos. jjj) luknja kožo, ko pa je P° cp0 mesecih lorasla, izpade na se dogaja po večini v apn > _ohu- m juniju. Na tleh se ličinka zabu' Plemenjak sicer eno naših največjih Vendar se- lost in globoka konzervativnost go- “^m hitro rastočih eksotičnih sadik, ustvarimo bohotne nlantaže kt bodo kamo pri nas 50-/. več lesa kakor barske znanosti, ki nezavedno spre- M so boi) ravnodušne glede kakovo- dona/alT državl In nS znaša prirastek v gozdovih, in na ta mnenje, da Je za vzgojo gozda *tJ Mmlje kakor naše domače vrste. stranske kori‘sti ln bodo nudile živ način bolj in bolj zmanjšutemo naše prikladna nerodovitna zemlja. V tem V ta namen uvaja kot gospodarsko primer za velika deli. ki me čikTin gozdne sestoje. J J naJ b» h" neuspeha. kuttur,. JFUU .d«-™ rodu E.ucalyp- fn kUihbomoSresn^uf ““ Cakaj° Tako se v zadnlem času Dostav-! f \ 1° Tasmanije, ki je Gospodarstvo je pri nas pred važ- lja novo načelo: gojenje gozdov z! '”edno odporno in ima čudovita svoj- v zadnjih sto letih so različni či-nim problemom, kako vzgojiti nove uporabo vseh agrotehničnih sredstev i? oblikovanje najrazličnejših nitelji posadili v tropskih in sub- naglo rastoče gozdove in povečati pri- — z obdelovanjem, gnojenjem, ohra- sozanih sestavov. tropskih področjih ogromne plantaže 1 -* — “---------—" * ------------------------ zemlji, namaka- Eucalyptus pripada rastlinski sku- koristnih rastlin in dreves, med ka- pini Myrtaceae, kakor sredozemska tcrlml zastopa važno mesto skupina da le mirta tn klinčevec (Eugenia caryo-, Myrtaceae m rod Eucalyptus. Na njih —■1 vzgajanje nhv,iaf,l , Moluških otokov v Afri- se uporabljajo moderni izsledki agro- vso vnemo nomije, kemije, biologije, botanike rastek lesa, ki se mu je cena trikrat povečala. Toda, ali je to izvedljivo? Gozd raste zelo počasi. Da dosežejo njevanjem vlage njem itd. Razumljivo je, listavci alt iglavci svojo finančno zre- gozdov s nomočio različnih alroteh- Pilata) z Moluških otoh lost je potrebno nad sto let. Ali je £"čnih pripomočkov nspešno venda^ ki se ^ Plsec Posvetil z moč pogozdovanje pospešiti? pa Je tSto "tavedljuS £u'tu,r‘ klin*<;Vca; v dol , J kncnlnh o iicfirnrlinln n Da, to je mogoče, m sicer s strokovnimi metodami pogozdovanja, če na goličavah sadimo sadike. A te se često posušijo ali pa jih ostane manj, kakor polovica Samo v Bosni tn Hercegovini porabijo letno lSO.JOO 000 din drago. Človek lahko svoje okolje koristno uporabi in oblikuje tako, da sc , . dolgoletnih iz- ttd Najboljšim strokovnjakom vsega kušnjah v ustvarjanju naravnih bo- sveta Plačujejo za naše pojme bajne gastev ni srečal nobene tako dobička- v?ote denarja, samo da bi šli v raz- nosne kulture, kakor so plantaže klin- >!cne uezele. kjer bi proučevali rast- .. — -- čevcev na otokih Zanzibar in Pemba. iinstv0' zemljo, klimo in druge po- sklada z njegovimi načrti. Mogli bi odlikoval se Je pri raziskovanju tež- soje, ki so potrebni za gojenje in skoraj reči, da Je okolje, če ga glc- kih problemov, zaradi katerih so te pridelavo najboljših aromatičnih, hra- __________. - . • - damo kot bogastvo ali vir bogastva, plantaže propadale. Po odkritju oo- mlnih m Industrijskih rastlin, ki da- ozdovanje. najmanj so odstot- funkcija človeških potreb ln zmož- vzročitelja epidemije, ki jih je uni- -lc^0 eterična in navadna olja In makov te vsote, to Je 75.000.000 din, pa nostl. Takšna tehnika razmišljanja po- čevala, se Je napotil v Novo Gvinejo ščobe, lake, barve, čreslovino, vlakna, je tzguMjene brez haska, ker se sa-, maga človeku, da Izvaja pravilne za- da bi tam organiziral kulturo klin- sladkor, škrob, kavčuk, kinln, kavo, dike posušijo Na celotnem področju ključke, če upošteva potrebe ljudstva čevcev. Čeprav mu je avstralska vla-! eaJ> Kakao, dišavne klinčke, vanilij in ™ rt« i orlp^ neuspešnega po-1 In države. da predhodno izdala vizo, mu 1e bilo druge začimbe, močno krmo, upora- gozdovanja še nekoliko večji kakor i Ko Je bil pisec tega poročila lani pri prihodu izkrcanje z ladjo pre- bcn les lta. nosni ia Hercegovini. I poslan, da bi proučil možnosti za povedano. (Sc nadaljuje) dobe več bi, po tridesetih dneh pa P 0j,a. bube muha. Samica govejeg^ jgS11 da živi le 4 do 7 dni in v ® givali-zleže jajčeca na dlako novi ^ ' začne ^ Ogrčavost se torej : ogr ti, če pride na pašo le g Be čavih živali. Zato ogrčave n; bi smeli goniti na pašo, doki posebno pohvalijo, da ------------ ................ B„ . . llaJ mleka in da je mleko kvalitetno očiščena ogrcev. Seveda pa mnogo boljše, zlasti glede maščobe, boljši nači i zatiranja f’arji Ze 1. 1950 je takratno poverjeništvo uničimo ličinke. Izurjeni jTva^]co za kmetijstvo jeseniškega okrr: ” ' J '- “■1"' s aja j opravijo to delo tako, da s ^g. ra- ' in pinceto izvlečejo izpod ,Mtr mtvi ogrcev teža živine povečala za samezne ličinke. Zaradi &oij= lJjA\ lahko ugotovilo, da se je po odstra- j in pinceto izvlečejo izpi£* ■; ujjn' nitvi ogrcev teža živine povečala za samezne ličinke. Zaradi bolj s ^ 50 do 70 kg, mlečnost pa za dva J kovitosti akcije pa se uva'‘a5ii ki do tri litre dnevno skozi šest mese- kontrola ogrčavih živali na ” AjJe cev. Živina je pridobila na teži več jim sproti izvlečejo 0gr- kakor 300.C00 kg, hkrati se je mleč- ogrce. To leto se bo zatiranj^e_^ ^ nost povečala za 1,3 milijone li- čavosti poostreno nadaljevam^.^ trov. nadaljnle bo hkrati razširilo na 0i;ra- Po lanski široki akciji v šoštan j- ’ okra je. Veterinarska služba J ^ skem okraju pa se je po ugotovit- j jih pa ra«una seveda na pom jtj, vah veterinarske službe dvignila1 mih živinorejcev, ki morajo mlečnost krav, ki so bile očiščene da na pašo ne priženejo k o ^ ogrcev, za okrog 5 litrov dnevna, živini tudi živino iz vas,V uspe- teža mlade očiščene živine pa je še ogrčavo živino. Ce nam bo narasla 40 do 50 kg. V tem okraju lo povsod zatreti ogrčavost, . so bile posamezne živali, ki so jim samo z večjo mlečnostjo kr. ^ oustranili tudi nad sto ličink. Kmet- dobili na leto v Sloveniji okr je so šele zdaj spoznali veliko ška- mnilUona litrov mleka. TEKMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVE« VARAŽDINSKI MOZAIK proslavB-6 Pr!P,ravli5 na v.e- v zgodovini naših narodov, tem-1 letja ta dvoboj odločil v korist sko društvo v ^aj®*aj'eJse. gasil- več v zgodovini vse Srednje, Zagreba. Vsei iu?ov7hr,rir,'S^J r?avi *n v Evrope. Marija, hči ogrsko-hrvat-1 Ravnatelj mestnega muzeja n°valo dpvptrU 'ii v,r°P’ praz- skega in poljskega kralja Anžu- — v—x;—u:i obstoja Prirn^f r- °vSy°jeSa vinskega, njen mož Žigmond nad despf *;! ‘ J1 Prlcakujejo Luksemburški. grofje Celjski, Slovenije £ost?v tudi iz ban Vitovec, knez Ivan Korvin, Ljutomera P n,'; n61^ lZ\i^™oža* sin kralja Matjaža, Ungnadi, Er- Ja proslava lin ln lAlarl^>ora- dodyji in drugi — to so bili go- sko zanimivost. Razkazal nama festacija zgodovrn 710111 na mani-; spodarji^ Varaždina. je tudi večji del zgodovinskih Prebivalstv 1 n-, S u P0,?ezanosti Varaždinsko meščanstvo je do zanimivosti mesta in končno še Dtave in Mur" obeh breS°vih konca 17. stoletja trošilo svojo gledališče. 7 -• ■ - . enersiio v številnih 1-inrViaJi ia * Franjo Šafarič, sodelavec mestnega muzeja, je obujal spomine na svoje znance in prijatelje to- DOMAČE MLEKO V PRAHU — izdelek tovarne v Murski Soboti Tovarna ima najmodernejše naprave, ki bodo lahko predelale do 30.000 litrov mleka dnevno _________j j_ Mleko v prahu? Pri nas ga si-1 prdipraivlja pa se tudi na proiz- profesor Krešimir Filič je bil I c®r ljudje že dobro poznajo, ven- vodnjo ementalskega sira (v zelo ljubezniv. S kolegico iz Ra- dar P3 mnogi še ne vedo, da smo j škatlicah) in na proizvodnjo ju- dia Beograd, ki se je prav tako mudila v Varaždinu, nama je pojasnil marsikatero zgodovin- jo Z nio v• 1. , , energijo v številnih borbah za slavo petdesetih™ -!• pr,°' obst°j- Pozneje, ko so napadi ‘Svobode« in varazdm,ske prenehali, se je življenjska sila ?!ce osvoboditi n V° v?e.setlet' »malega Dunaja« zrcalila v delu — -.-j- ------------------ r~*j----j- ~ na tihem da •■irunaCID1 Upa' m zabavah. V tem času najdemo stran Drave in Mure. Pripovedo- > °a jih bo na ta ve- tukaj že hrvatske sabore in pa- val Je 0 številnih sorodnih vezeh »s-.,,, in medsebojnih prizadevanjih prebivalstva obmejnega Zagorja, Medjimurja, Prlekije in Prekmurja. Tudi na svojega sorodnika Pergerja in na ostale Va-raždince ni pozabil, ki so leta 1918 padli v Jurišičevi skupini za osvoboditev Prekmurja. »Vašega Cankarja prav tako poznam,« je povedal ponosno. Postal sem radoveden. >Kot avstroogrski oficir sem prišel tudi v primorske kraje. Precej časa sem živel v Trstu in kot Hrvat sem se gibal večidel v slovenskih krogih. Bil sem na znanem Cankarjevem predavanju v Delavskem domu. Naslednji dan sta ga Tržačana dr. Fer-folja in dr. Slavik pospremila na postajo. Vlak je bil nabito poln, zato me je dr. Ferfolja, ki me je 1 dobro poznal, naprosil, naj mu , priskrbim prostor in ga pospremim do Ljubljane. Povabil sem ga s seboj v voz, ki je bil rezerviran za oficirje. Tu so že sedeli trije oficirji, dva Madžara in en Nemec. Madžara sta se raz- i * m* 8 »n 1 j » ga začeli izdelovati doma, v do-1 gurta. Dnevno bo lahko prede- mačih tovarnah. Izdelujejo ga v j lala do 30.000 litrov mleka. Zdaj Osijeku, Županji in Mursiki So- ga predela dnevno okrog 60001 boti. Najmodernejša je tovarna v Murski Soboti, ki je začela obratovati letos. Po mnenju strokovnjakov, , ki so jo obiskali, je njen izdelek najboljši. 2e zdaj, ob začetku proizvodnje, je po njem zelo veliko povpraševanje. Ce obiščeš to tovarno, te že njena zunanjost prepriča, da je obmursko prebivalstvo lahko! upravičeno ponosno nanjo. »Te- j koči trak« proizvodnje se začne že pred njenim vhodom: kamion pripelje posode z mlekom, ki gredo nato po goseničasti vleki v notranjost. Tam zlijejo mleko v velik zbiralnik, kjer se avtomatično stehta, nato pa polože prazne posode v zraven stoječo na- j »miejna sezona« (čas večjega odpravo, ki lih opere m posuši. Od .___________ , , . . . ta romajo posede na Nasprotno ^ mleka), bo njena proizvod-stran tovarne, kjer jih že čaka n;|a ncdvorrmo preoej večja m bo ■— z napredkom živinoreje v Ob- Sobota — izdelala 50 ton mleka v prahu in 4 tone kazeina. Ogledali smo si naprave v tovarni in se prepričali, da so res najmodernejše — od naprav za pasterizacijo, posnemalnikov, sirarni«, naprav za predelavo mleka v prah itd. do hladilnic ir skladišč v njenih kletnih pro Tovarna mleka v prahu — to je namreč šele začetek proizvodnje. Ko pa se bo začela Tito. an °biskal tudi Pogled na Varaždin tovariš lače Draškovičev, Orčičev, Jan- burjala zaradi Cankarja, ki je kovičev, Sermažev, Prašinskih, bil v civilu, in zahtevala dovoljenje. Dopovedal sem jima, da „ .l^arsikai Nickih in drugih. hrp,Vii,eniu> todatok-rnf Ji Iif!e! -?.itka med Zagreb?m kamion, da jih odpelje in gre spet z njimi po mleko v ob-murske vasi. Razen mleka v prahu izdeluje tovarna tudi maslo, sir in kazein, murju — postopoma naraščala do polne zmogljivosti Letos bo tovaima — kakor predvideva družbeni pian okraja Murska Z LETNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV KOMUNE VOJNIK S temeljitejšim študijem in seminarji bodo dopolnili pomanjkljivo izobrazbo članov Pred dnevi je bila prva redna nizacije, vendar je premalo čutiti letna konferenca komunistov ko- j vpliv članov v delu organizacij, mune Vojnik. Sekretar vojniške- , Osnovne -organizacije ZK pre-ga komunskega komiteja tovariš j malo skrbe za sprejemanje novih ie profesor, katastrofalni požar konec 18. sto- pot. vx «ai. v j. menoj vrata » To leJotJ ?dlnskeSa gledali-®°goče ■ v nekaj besedah d7°ranedprl pred opisati. * *ji&e štnje“o dostojno “ j t™11 mndro, 1 lili” 0n,lt Se u nas kt ,k° svoi Prema * - 2an*ece beznmno, ,ai D robsft k,aBia i ndvara, **j cjehv« ° ponosi se «ome, na Mikama lance.« Te 2|a°sa,PseJn^°^e besede, polne 5- septemu, yan otvoritve dne srca pjjJ^ \ 5 globoko segle st^sla g***. Dvorana se je Va avdušenja. "j. delavci'1;!^ kolektivi, kultur-t ,50 Po v • Predstavmki obla-■^ilturno f 1 pravilno ocenili ^ejtteea ,’SCIno svojega ob-f??t Cesaro s Gledališče »Av- Mariborske beležke ZAČARANI KROG Pred vrati pisarne Zavoda za socialno zavarovanje, kjer priznavajo otroški dodatek, je skoraj vedno gneča. Ljudje, ki čakajo pred vrati, so jezijo in delajo pdlkre opazke na račun. zavoda in njegovih uslužbencev. Uslužbenci pa nervozno prelistavajo po mapah in pojasnjujejo ljudem. Nervoza narašča v pisarni in na hodniku. Ljudje na hodniku s© jezijo, zakaj morajo čakati dve, tri ali še več mesecev, preden jim priznajo otroiški dodatek. Drugi se nervozno posmehujejo, češ pismonoša že nese člani vključili v množične orga- j vse premalo pa je delavcev in I kmetov. Člani tudi premalo delu-I jejo pri raznih gospodarskih ak-I cijah, kjer bi pravzaprav morali I biti vodilna sila. Po poročilu je sledila živahna ! diskusija. Posamezniki so prav odloiSbo. Pravijo, d® jih uslužbenci | pisarne, lahko spoanate mnogo po- | tako kot glavni referent ugotovili, hoftejo odpraviti z odgovorom, da so dobnih primerov. Koliko časa z?u- LH,q <■<> olami iripolnilrn nremaln odločbo že odposlali. Toda odločbe ni, 1 bijo ljudje s tem, da hodijo sprale- I . . Se. C!i0ni Prema o vat. In koJUjko gasa z?ubijo zaradi j izobražujejo. Glede izobraževanja taik-ih strank uslužbenci. Vziic temu I je večina diskutantov menila, naj pa ni umestno, da. hožejo J.1ndi hitro j bi vsak sam študiral, na seminar-odpravuti z nejasnimi ali celo neres- -•* i ............................ - jih bi pa še dobil vsak posamez- zato menijo, da je treba uslužbence ob vsaki priložnosti opozarjati, drugače jih bodo pustili čakati še dalj (časa. Čeprav je težko reši/ti vse prijave n^ni(ini odgovori, češ da so odločbo za otroški dodatek hkrati, bi morali odposlali. S tem povzročajo med biti bolj hitri. Starši ne morejo ra- , OT-dmj še večjo nestrpnost in neza-ziumeti, zakaj jim priznajo izplačeva- ' Zato jih prihajajo nadlego- nje otroškega dodatka šele nekaj me- j v bolj pogosto, secev po otrokovem rojstvu. Gobovo ni y vseh primerih tako. Toda če poslušate samo en dan ljudi pred vrati JESTI JE TREBA VSAK DAN nik potrebna pojasnila. V. D. Vabimo vas na Planino nad Vrhniko! Turistično društvo na Vrhniki vabi b bi lC J? tre^a obno-^.alJeval0 L hk,° nemoteno na-c;v°’ da hi c°^e .^ulturno poslan-atitvami •SVoj^m* umetniškimi !'lo./avest ’zPf>lnjevalo in boga-n široke nK,'vn'h ljudi mesta svni j1 !c? *er ^ko dopri-‘alistirr,^?lez k širieniu so- -e?a v ~ -- sirjenju so-Pryj - humanizma. Vitanjčtmi v počastitev 10. obletnice osvoboditve V nedeljo so v novem vitanj- ] večjih odrov v tamkajšnji okolici, skem prosvetnem domu igrali Na njem je nameščenih 18 re- *JLT?b0 °,1>la&1I10m poro:jT,ifkCTn 1 vse ljubitelje planin na otvoritev no-dopustu je našim ženam zagotovljena vozgraieneea razelednetra stolna dne ^aPtaci?n en prispevek za 1*8 dal tr, ^ed&lišča je že leta danes -Var'^ Tito. Od takrat ^Pornp™-Jj Preteklo sedem let f ev- Nespk-- *n iskanja sred- vr°nana » ,Cna P°žrtvovalnost je yaraždin,i UsPenom. Gledališče v in „/? smotrni razpioreje- f , svof: , °“nosti prostorov ter ,ko zali+ Presega vsa, še ^ališl-i ev*la Pričakovanja. V U P leni i* b' s*a tudi dve ®jižnica _ncertni dvorani i »Rokovnjače«. Lani.avgusta so Vitanjčani začeli uporabljati lep prosvetni dom, ki so ga sami z lastnimi sredstvi zgradili. Predsednik gradbenega odbora tovariš Kušar je z 80 prostovoljnimi vožnjami prvi dal pobudo vsem ostalim. Toda lani še niso imeli urejenega odra. Zastopniki Okrajnega ljudskega odbora pa, ki so videli tolikšno prizadevnost ljudi, so Vitanjčanom obljubili, da jim bodo pomagali opremiti oder. Tako imajo sedaj v Vitanju enega najlepših in naj- f lektor jev, opremljen je z modernimi napravami za regulira- presbrba v času poroda. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Mari-boru pa jim teh pr^oemkov no iz-| plačuje redno, temveč kakor nanese: sredi meseca, proti komou meseca ali celo naslednji mesec za naaaj. Morda ............... ............. ... ■je to odvisno od tega, koliko dela vankah. Do stolpa drži lepa avtomo-imajo uslužbenci ali k d n. j ima zavod ; bilska cesta. Vse pešpoti so marki- * ’ rane. Zveze z vlaki Ljubljana—Vrhni- vozgrajenega razglednega stolpa dne 15. maja, v slučaju slabega vremena pa 22. maja 1955 na Planini nad Vrhniko. Stolp je 21 m visok. Raz njega je krasen razgled po ljubljanski kotlini, Barju, na Dolenjsko, Polhograjskih Dolomitih, Julijskih Alpah in Kara' denar. S tem pa ni mogoSo potola- nje luči; pododer je smotrno ure- ?{'u tiK,,t'ih M .v času porodni- s„ ... sKega dopusta iuinajo drugih prejem- ■ _ posebej pa imajo veliko ko\\ Taka žena preračuna dneve, do kulisamo in oblačilnico. kdabi ji morali zadoščati prejemki ..■ I prejšnjega meseca. S čim naj se pre- V počastitev desetletnice osvo- 1 življa, če je treba čakati dolgo čez boditve pa je vitanjska igralska ta družina naštudirala v režiji dol- 1 Posebno prizadete eo tiste žene, goletne režiserke tovarišice Pavle; ^ra?!"^1 n^Sb^^SfejT® štorih. Najbolj so nas seveda zanimali stroji, kjer se mleko razpršuje v drobce, ki se nato osuše in se vsipajo kakor droban eneg v zbiralnik v pritličju. To je mleko v prahu, ki ga potem spravijo v skladišče in od tam v zavojčkih po 0,5 kg na trg. Ta količina mleka v prahu ti zaleže tolijko kakor 5 litrov navadnega mleka (iz 10 litrov mleka izdelajo 1 liter mleka v prahu). Tovarna ima moderno kurilnico, ki uporablja za gorivo mazut (dobivajo ga z Reke in iz Siska). Ker v bližini ni vodovoda, dobiva tovaima vodo iz ogromnega vodnjaka, zgrajenega nalašč za njene potrebe. V tovarni je zaposlenih okrog 70 ljudi, ki sta jim v prostem času na razpolago tudi lepo urejena sindikalna dvorana in okrepčevalnica. Pomen tovarne za obmursko prebivalstvo je neprecenljiv. V teh krajih je poglavitna gospodarska panoga živinoreja, ki ima zdaj vse pogoje za rentabilen razvoj. V stari Jugoslaviji je prekmurski kmet težko prodal mleko — zdaj ga lahko vsega proda, ne da bi mu ga bilo treba nositi na trg, ker pride vsak dan ponj kamion iz tovarnfe. Prekmurski kmetje‘so že začeli spoznavati, da se je treba za napredek gospodarstva in dvig življenjskega standarda lotiti predvsem intenzivnega dela v živinoreji. Oblast posveča temu vprašanju veliko skrbi. Tako je n. pr. predvideno v letošnjem družbenem planu, da bodo na novo osemenili 7000 krav in nabavili 150 plemenskih bikov. Veliko pozornost pa posvečajo s tem v zvezi tudi izboljševanju travniških površin in pridelovanju krmil sploh. Napredek živinoreje bo pomagala pospešiti tudi tovarna sladkorne pese, ki jo bodo začeli graditi, saj bodo odpadki sladkorne pese zelo dobro in ceneno krmilo za živino. F. S. Rejčeve. Igra je bila skrbno pri- nrano, morajo preusmeriti svojo go- sorazmerje rojstev v korist fantov mauHona • spodinjstvo na prejemke za nazaj. *- —XJ~ -------------------- -x-- ' pravljena, tudi množični prizori • To hi uslužbenci Zavoda za socialno so bili dobro izdelani. Igralci SO j zavarovanje morali bolj upoštevati. Be V SVOje vloge dobro _________________15 ■ Za T>orfKln,i io Trftlo 'vnv.nrv VHn-i d/vhi jih prepričljivo odigrali. V. D. svoje mesečne prejemke, kajti jesti I je treba vsak dan. J. ka in Ljubljana—Logatec so ugodne. Ob otvoritvi bo planinsko slavje. Za razvedrilo in okrepčilo preskrbljeno. Moških več kot žensk V Mariboru se rodi več fantov kot deklet, v zadnjih mesecih povprečno trije. V letu 1953 je Mio še večje — vsak mesec povprečno 5. Žal pa moških tudi več umira kot I žensk. Zaito vzlic večjemu številu roj- J stev moških prebivalcev prevladujejo | in bodo 6e dolgo prevladovale ženske. J J. I Bralce opozarjamo na nagradno anketo podjetja »Celeia-sad« iz Celja, ki bo objavljena v sobotni številki našega lista. 25 nagrad! kovini Pomembnih ne samo s prostorno čitalnico. Zveza borcev v Brestanici | (prej Rajhenburg) si je že 1. 1949 | zadala težko nalogo, postaviti v ( trgu dostojen spomenik vsem I tem tisočem in tisočem slovenskih izgnancev in pregnancev.; Spomenik naj bi stal ob glavni V Brestanici bi želeli postaviti spomenik vsem, ki so romali skozi taborišče — rajhenburški grad takega ne bom naredil, Nemcem na I ljubo še najmanj!« * Kar so prej »črne marice« v divjih . dirih navozile v taborišče, so potem dolgi, močno zastraženi transporti ži-I vinskih vagonov pričeli odvažati proti jugu. Vse do oktobra 1941. Mnogi izgnanci so se 1945. leta srečno vrnili, mnogi pa domače slovenske zemlje cesti pod gradom. Osnutek za spomenik je napravil akademski j menika spremenila v velik praz- i lostne procesije napis »Umsied- ; klepale na pisalne stroje podatke po' kipar Vladimir Stoviček iz Le- | nik in mogočno slovensko mani- lungslager«. j sameznikov. Gestapovci so hodili okrog niso nikoli več videli, skovca pri Krškem in predstav- festacijo vseh tisočev in tisočev, j * ! in mrko motrili vsakogar, ki je stopil Sledilo je preseljevanje. Krško lja Selitev, Osvoboditev in Vrni- ki so pred skoro 14 leti zasramo- »,Umsledlungslager‘ — taborišče za prednje.« Tako pripoveduje o rajhen- . polje in velik del spodnjega Posavja tev. Vsa kiparska dela bi kipar vani šli skozi vrata rajhenbur- preseljevanje, sem čital črne črke na j burškem taborišču za izseljevanje in opravil doma, le odlitek v bron bi izdelali v Zagrebu. Celoten spomenik bi tedaj stal 300.000 dinarjev. Stroški zanj bi torej bili zmogljivi. Z veseljem je takratni odbor ZB v Brestanici pripravljal vse potrebno. Toda zaradi zaprek je delo zastalo. Sedanji odbor ZB v Brestanici si je ponovno zadal nalogo, uresničiti pred leti zasnovani načrt in čimprej postaviti spomenik. Zato se obrača do vseh še živih, ki so romali skozi rajhenburško taborišče, s prošnjo, da mu sporočijo svoje nasvete in želje glede nameravanega spomenika, tako glede mesta, kjer naj bi stal, njegove oblike in napisov, pa tudi z nasveti, kako priti do potrebnih denarnih sredstev zanj. Spomenik bi namreč sedaj stal okrog 3,000.000 din. Poudarjamo, da je njegova postavitev možna edino le s podporo vse slovenske javnosti. Ko bo velika in lepa zamisel uresničena, smo trdno prepričani, da, se bo otvoritev tega spo- škega taborišča, kjer je na žolti žolti deski nad vrati... Za širokimi deski posmehljivo režal na ža- i mizami so sedele nemške frklje in preseljevanje pokojni pisatelj Alojzij Remec v svoji povesti »Opustošena bi naj po Hitlerjevi zamisli dobil nove prebivalce, zveste čuvarje te skrajne meje »velikega Reicha«. Šiloma je brajda«. Ta Remčeva povest bo vse- bilo treba odtrgati slovensko prebi-kakor ohranila zanamcem vsaj skro- valstvo od njegove zemlje in ga pomen košček tistih črnih dni 1941. leta, gnati v daljno Slezijo in drugam, na ko so tisoči, da, desettisoči naših slo- slovenske kmetije pa potem naseliti venskih ljudi romali skozi rajhenbur- Kočevarje. ško taborišče v pomanjkanje, trplje- • Preko 30.000 izseljencev je šlo skozi nje in mučenje... to taborišče- Kletev in m@litev, jok Takoj prve mesece po zrušenju in Pijano škripanje harmonike, vse se stare Jugoslavije so od vseh strani mešalo v čudovito mešanico, ki jo Slovenije pričeli dovažati v takratni je naPrav» obuP- Herrenvolk, pome- j Rajhenburg slovensko inteligenco: profesorje, učitelje, uradnike in duhovnike. »Na pristavi, tam so nam šan z izdajalsko svojatjo, je piroval in uganjal orgije v bivšem trapistov-skem samostanu na rajhenburškem gradu, na pristavi in v parakah pa nakazali bivališče nad konjskimi so se dogajale čudne reči. Mati je f hlevi, prav spodaj pod nami pa je vrgla svojega otročička v greznico, i bilo gnojišče. Tudi nad kravjimi hlevi drugo so komaj rešili, ko si je pre-| — precej daljšimi — je bil tak zbirni rezala žile, tam se je ponoči spet i ,salon'.« S temi besedami popisuje nekdo obesil in podobno. Vse iz strahu I svoj takratni prihod v to taborišče Pred črno, nejasno bodočnostjo. Naj- pisatelj Ksaver Meško. Nedopoved- več so jih zvozili v taborišče na dan Grad Brestanica in železniška postaja , 1. novembra 1941. Rahlo ie naletaval Ijivo tesno nam je bilo tiste dni pri _ . , sneg, »črne marice« so pa divjale sem , Brcu’ ko se Je na«*rat ^kod raz- ln tJa jn dovažale navkreber 61oveški , širila novica: »Pisatelj Meško se je tovori kl so ga esesarji na gradu še nad hlevi obesil.« Tudi njemu je samo opremili s pločevinastimi šte- | tedaj prišlo to na uho, on pa je ob vilkami, pa je bil že pripravljen za I tisti priliki zapisal: »Upam, da kaj j nadaljnji transport. •c KULTURNI OBZORNIK > Četrtek, 12. maja i955 NOVI OPUS MLADEGA PESNIKA MENARTOVA »PRVA JESEN« j,, VVJt,_S P^h-i-šlj ono roko j drugem, v tistem pošastnem miru , Kopru. Tisk in vezava — delo Triglavske tiskarne v Ljubljani , ... _ --- -------- — sta lepa im okusna. Med tekst ., . v nlem> °d_ [ mačka, ki »caplja, pod zidom se je vrinilo le nekaj manjših bral je zrele sadove svojega dela, občepi in zgrbi se in liže, liže...« napak, ki jih na ljubo bralcem in se ^ zdaj drugič z večjim, - še toplo kri padlih talcev! Torej zaokroženim opusom predstavil dokaj nenavadna, svojevrstna slovenski kulturni javnosti. {partizanska lirika, impresivna in Register Menartove poezije je l močna, ki te pritegne ali odbije, DRUGA NOVITETA na celjskem gledališkem festivalu Vasja Ocvirk »Tretje ležišče« ^___________________ Četrti dan celjskega gledali- zbirke tu navajam: str. 6 — paj- škega festivala je naše najmlajše čolan namesto pojčolan, str. 40 gledališče iz Kopra predstavilo barva namesto barve, str 65 no- Vasje Ocvirka komedijo »Tretje širok, širši kot kateregakoli drugega mladih slovenskih pesnikov; pesmi, zbrane v Prvi jeseni, so si med seboj zelo različne, vendar deluje zbirka ubrano in enotno: pred sabo imamo podobo a vedno pretrese, če ne s sočutjem pa z grozo ... Drugi, prav tako zaokrožen, čeprav docela drugačen, je ciklus Ovenele krizanteme, vanj je pesnik uvrstil svoj sonetni venec, barva namesto barve, str. 65 poslala namesto poslal, str. 72 stal sem tam namesto stal sem tak. VI , *• 1 • • I J oonu V VllbU, človeka, cisto m jasno, s svetlimi 'osrednjo ljubezensko, morda toč- in temnimi barvami. Menart rad razmišlja o sebi in drugih, o življenju in ljubezni, razmišlja in išče odgovora zase in za druge, ljubi mehko nežno besedo, nič manj pa mu je všeč trd, krepak izraz, kot malokateri drugi ljubi drzne figure, tvegane primere, ki te ali pritegnejo ali neje: izpovedno pesnitev. V ‘sonetnem vencu se je Menart pokazal popolnega gospodarja stiha in pesniške oblike: posamezni soneti se bero kot samostojne pesmi, prelivi so prirodni in tudi magistrale, pesem trikrat peta, je tekoč in celovit. Svojevrstna mojstrovina je — namesto akro- odbijejo, ne, pustijo pa te napri- j stiha v Magistrali — v trinajstem zadetega. Za Prvo jesen je Menart odbral štiriinšestdeset pesmi, ki jih je razdelil v sedem ciklov: Škrlatni listi, Deževne kaplje, Sonce med meglami, Rosne paj- sonetu skrito ime naslovljenke. Kompozicija sonetnega venca je, če jo lahko tako imenujem, linearno, brez posebnega vrha, zapleta in razpleta; v vsebinskem pogledu je sonetni venec pesni- čevine, Ovenela krizantema, Goli ’ kov duhovni življenjepis: raz-park in Odmev. | mišljanja, spomini na mladost, na Na čelo zbirke, takoj za uvod- ! mater, pričakovanja, spoznanje no, malo privzdignjeno, skoraj j in, ne razočaranje, točneje bo, če himnično Jesenjo je Menart v ciklu Škrlatni listi zbral svoje vojne slike, ki jim je — v pro- mm asje ležišče- Ocvirka poznajo radijski poslušalci po številnih radijskih igrah, gledališki obiskovalci po ! drami »Ko bi padli oživeli«, s katero je ljubijansko Mestno gleda-i lišče odprlo lanskoletno sezono, bralci pa po člankih in študijah, ! ki jih je zlasti o ameriški in j črnski literaturi objavljal v pr-I vih dveh letnikih »Besede« in ! poprej v Mladinski reviji. Avtor ■ torej ni neznan. Ocvirkovo komedijo »Tretje j ležišče« dovolj nazorno karafcte-i rizira avtorjeva oznaka: pet slik rahlega razburjenja. Na teh pet slik je treba gledati nepre-tenciozno, tako kot je to že storil pisatelj: delo je žanrsko in se | uvršča med tako imenovano bulvarsko komedijo. Nobenih problemov za vse čase, nobene nadčasovne satire. »Tretje ležišče« je na simpatičen dramaturški domislek na- prenefcaterim »uvoženim« bul-, Raner, log — postavil odlično Pesem odhoda, za epilog pa jim je dodal Uspavanko in Pravljico. Ciklus Škrlatni listi, in Vojne slike še posebej, je prav gotovo najbolj zaokrožena celota v zbirki in — čeprav sem se odločil, da ne bom beležil nikakršnih ocen — nesporna umetnina. Vojne slike — devet po številu — so že same po sebi zanimive, ob njih jasno izstopa ena najznačilnejših potez Menartovega ustvarjanja: kratek, jedrnat izraz, brezobzirna »neprizadetost« v stilu ob najbolj pretresljivih grozotah vojne, nekako statično ______ ________ slikanje situacij, negibni mir, ki j huje ljubezni, ki je minila, žen napoveduje vihar, ali neslišni j ski, s katero se je razšel in sebi, krik po nečem groznem. Kot j ki je bil — nekoč — tako lahko-malokje drugje pride prav tu do j veren, da je v ženske in ljube-izraza Menartova ljubezen do i zen verjel. Res je, da bi ta ozna-drznih primer, ostrih figur; naj I ka ne veljala za vsako Menar-v ilustracijo tega navedem eno j tovo ljubezensko pesem, vendar , ,. „ „ , i pisan zbornik zbadljivk:, ostric . . Ob zaključku še stavek, ki bi ^ šal, ki so sicer zmeraj tako rečem: sprijaznjenje s kratko- ga lahko postavil za uvod te re- vsakdanje in enodnevne, da mo- trajnostjo ljubezni m sreče sploh, cenzije: Menartova zbirka Prva tijo prisrčno humorističnost, Se nekaj: pesniška jezik sonetne-: jesen je knjiga, ki smo jo lahko marsikje pa tako izvirno lahkot- ga venca je bolj kot pripoved veseli vsi: avtor in bralci. no nezlobne in hkrati bridke, da podoba, primera, ki pa je vselej | C. ZLOBEC ' se morejo meriti marsikje s jasna in plastična. J Tudi mimo sonetnega venca zavzema ljubezenska lirika v Prvi jeseni dokaj vidno mesto. Menartova ljubezenska pesem je svojevrstna in težko jo je karak-terizirati. Ni to posredna, brezobzirna, v pravem pomenu besede izpovedna lirika — kot da je pesnik ali presramežljiv ali preponosem, da bi svoje srce nosil na dlani. Menart ali sanja o ^ljubezni, pravzaprav bolj o idiličnosti v ljubezni, ali pa se rahlo nasmiha, včasih že skoraj posme- ,uv„ ---- — Urbičeva.^iSkrbtošk^a, varskim zbadljivim humorjem, Finčeva in ostali. Gle dujeni ki je v nekaterih naših gleda-1 nad komedijo izredno av\oi-liščih postal že kar nadležen in ter so živahno aplava prepogost gost. V formalnem ju in izvajalcem. ^ vtarju pogledu je Ocvirk vidno napre- j ob sprejemu na čast avw» doval od svojega lanskoletnega je najprej govoril predsean ^ prvenca, čeprav tudi v tem po- Sveta za kulturo - MLO Ceu gledu očitno more imeti šibke prof Anton Aškerc, v J®®1 trenutke. I ^pravnega odbora celjskega Naše najmlajše in hkrati edi- dališča prof. Anton ,Ianez11f!jajišfa no slovensko potujoče gledališče tem ko je upravnik ®jj.arvji Slovenskega Primorja s »stalnim Fedor Gradišnik bivališčem« v Kopru je v režiji1 avtorja in gosta, —etnost Hinka Košaka ter scenografski1 demije za igralsko v0blar opremi ing. arh. Miloša Hohnje- dr. Franca Koblarja. • nanj_ ca komedijo lepo uprizorilo in-je v odgovoru na poz -.janstvu kaže izvedba v primerjavi z mi- zal nekaj o vlogi m P- • nulim letom viden razvoj na- Akademije v sodobn vzgor. Od igralcev so ostali v škem življenju, spominu Penko, Albreht, Klasinc,' V. Predan Fllm Roma, 1953. Podjetje za Izposojanje filmov »Kinema«, Sarajevo. Film »Slovo na postaji« Je najboljši primer iilma, v katerem se me- teh pesmi, Talec: Jesen. VeSer. Srebrni sij na hladne, bele križe lije. Od še žareče domačije je zvabil mačko vonj krvi. Inleno zdaj caplja med križe, zeleno ji žare oči, caplja, pod zidom občepi in zgrbi se in liže, liže ... V vas je prišel sovražnik, zagorele so hiše in padli so talci, toda pesnik je našel pretreslji- kot splošni oznaki za njegovo ljubezensko liriko, ali vsaj za dober del te lirike, se mi zdi, da bi ji bilo težko oporekati. Marsikatera teh ljubezenskih pesmi pa prehaja že v refleksiv-! no liriko in se lepo združuje s | stihi, ob katerih Menart raz-| mišlja o pomembnosti in nepo-j membnosti sebe in človeka sploh na tem izgubljenem planetu, ki mu pravimo Zemlja. Knjigo je opremil mladi arhitekt Grega Košak, izdala pa jo vejšo, grozotnejšo sliko v nečem je Primorska založba Tipa v Petindvajset let Ervine Petrovčičeve Pri premieri Schillerjeve tragedije »Marije Stuart« v sredo 11. maja, je proslavila 25-letnico gledališke dejavnosti prvakinja Šentjakobskega gledališča Ervina Petrovčičeva. Kot mlada akade-mičarka je pričela svojo igralsko pot. Se med visokošolskim študijem je prišla na deske Šentjakobskega gledališča, kjer je v teku sezon Ervina Petrovčičeva utisnila življenjsko podobo pre-nekaterim ženskim likom. V galeriji teh raznovrstnih likov izstopajo zlasti polnokrvne ustvaritve Regine v Kobilicah, Jo-kaste v Kralju Edipu, Moly Gwyn v igri »Na razpotju«, sestre VVailandove v Svetem plamenu in Jypei v Krogu s kredo. \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\v\\\\\\\W,\x\\\\\\\\\\\\\\\Wl\\\\\\\\Ww\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\V\\\\\W 1945 Srečanja z umetniki-partizani MARTA PAULIN-BRINA IN NJENI PLEŠOČI ŠKORENJCI Mrak se je neopazno unukal izrečeno željo in misel, da bo Škorenjci, ki so bili njen ne-noči, ko sem pred nedavnim po vrnitvi spet nadaljevala, ločljivi prijatelj, so klavrno obsedela v prijetnem pogovoru z kjer je komaj začela, da se bo ležali pri njenem ležišču in Brino v razsvetljeni sobici, ka- vsa posvetila poklicu umetnika utonili v pozabo, ko je Brina t o««/* n rt rQA1» /»7 rm 1 4-. . 4 —. — 7 1 —— »» 7 — i i — 7 _ IZ NAŠIH KINODVORAN »SLOVO NA POSTAJI« »Staztone Termini«. Režija: Vittorlo šata dva stila in dve m|n*aI De Sica. Scenarij: Cezar e Zavattini, je mogel režiser De Sica ne. Luigi C Marini, Giorglo Prosperl. ljubezenske zgodbe izdelati ne- V glavnih vlogah: Montgomerp Clift, enoten film? Je to storil hote ,e, Jennifer Jones. Proizvodnja: Lux- hotp, To ie tisto bistveno vpraa Film Roma. 1953. Podietie za izv oso- ng k'aterega pa lahko takoj °dgJodii rimo pritrdilno: hote. Da, ho ^ spet ne z namenom, da b n0Staji‘-film, kakršen je »Slovo na P Začnimo kar pri scfnaLber 1» dvoma, da je scenarij ze'° T0da je pisan v stilu ne°r®a 1 ga'scena-zakaj je potem nastal iz teg rija tak film, neenoten, taka r listično-realistična zgodba? ica po hotenju režiserja. V,Utoner De ^ je s svojim prijemom razkosal v posamezne dele. ki ,Pf ^otje. eni proti drugim, P0Pdl" In zakai7 Ne vsebinsko, pač pa stilno. .—njo, Zato, ker predstavljajo eni ^ drugi pa — Ameriko. Morda tal Pe zaradi nečesa. Zato, ker J .. t0[e: Sica na zanimiv način njunih prizorih, z novim tudi množičnim in hrupnim, P° dru- intimnim, vendar popolnoma gaenlm' tisto kri- Sedaj pa stojimo Pzed ti- tično točko filma, prišli zrnanJ' stega, kar je - žal - ®og“fnjegova šalo kvaliteto filma. To j zani- stilna neenotnost. Vseka lkazati v miva misel: razbiti film, pr» ostro njem dva svetova s tem’ Drvo s, ločiš enega od drugega- k,jub te^ je De Sici posrečilo. Toda fitin, delitvi bi moral ustvariti štorih filmsko celoto — tega P eden Zakaj ne? Zato, ker mu J zgoi-izmed obeh delov: IJuheze vidin,‘J ba, v tej obliki, v kakršni J po v filmu, popolnoma tuj, _inU pri' vsebini, kakor po stilu, P® . reallzi' jema, s katerim ga je h obcti rati. V prizorih na postaji, ° drotr glavnih junakov, v fDrizor J nih, intimnih dogodkih ‘Pjjtneg® otroki), vidimo Ital*j° |T koles«-De Sico iz filma »Tatovi prizorih med obema bu®?J.azaia v večini teh, pa se je nf ADA ŠKERL gova nemoč znajti se v naSprj>' običajnem stilu. In vskiadlft tij ni znal ali pa m mogel vs^ da Ni jih zlil v filmski okvir _ e„o-bi učinkovali kot filmslco- M vita celota, v kateri pa b sprotja še vedno poudarjen • jc In poleg tega takoj opazi podr^ De Sica usodo dveh ljud naravne?0 drobnim detajlom (ki pa bJ bil dihajo De Sico), namesto, a dv0fli»-prav nasprotno. Nl.,.n&b^} 2aSe dr0^ da so prav ti detajli sami zas^ re ne umetnine, kot jih zn gjca^ ,od ustvariti mogoče edino De sodi) v celotni koncept filma n ffer In igra? če se sP°®nS,°amo Jones iz filma »Čarne«. Jennd „ znati samo to, da nasJ«^«ss^ Jones iz filma »Slovo na_ p jyrontS?e - razočarala, medtem ko je m mery Clift veliko boUši od n ]ba^e mogoče to ena njegovih n ^ odigranih vlog. Na ogromnem področju, ki ga za-vzema glasbena umetnost, je najvažnejši ljudskoglasbeni sektor, ker črpa iz njega glasba tiste sokove, ki jih potrebuje za svoj obstoj in razvoj. Čimbolj je razpredla svoje korenine in koreninice po rodni zemlji, čimbolj se je zrasla z njo, tembolj je domača, zdrava in vitalna, podobna živemu organizmu z dobro razvitim ožiljem. Ljudsko glasbeno dejavnost žal še vedno premalo cenimo, gledamo nanjo z viška, kot na kakega nebodigatreba v glasbeni umetnosti, ne pa kot na tisto, kar v resnici je: njen zarodek ali njena kal. Umetnost ni zrastla iz jalovih, temveč iz rodovitnih, dobro pognojenih tal, v katerih so se razkrajala in pretvarjala umetnostna hotenja in stremljenja generacij. Zato moramo ohraniti in zboljševati njih plodnost ter pozdraviti in podpreti vsako glasbeno udejstvovanje ljudstva, pa naj je še tako preprosto, ker nam bo prej ali slej vračalo naš trud z bogatimi plodovi. Za ljudsko glasbeno udejstvovanje so najprimernejša glasbila (kitara, citre, harmonika idr.) ter instrumentalni in vokalni ansambli (tamburaški zbor, godba na pihala, kvarteti, okteti, pevski zbori idr.), to pa zato, ker ne presegajo zmogljivosti glasbeno nešolanega človeka, ne njegovega umetniškega horizonta, ker mu omogočajo aktivno udejstvovanje in ker mu nudijo možnost nadaljnjega razvoja. Vsa ta glasbena udejstvovanja tvorijo prvo glasbeno 'olo širokih ljudskih množic, mogoče odločilno za našo glasbeno kulturo. Med njimi zavzemajo nivo mesto pevski zbori, ne morda zato, ker slonijo na primitivnem večglasju narodne pesmi, temveč zato, ker so našemu glasbenemu občutju, kakor tudi občutju drugih Slovanov najbližji. Ze pred osvobodilno vojno ni bilo v naših OB 10-LETNICI OSVOBODITVE GLOSE K LJUDSKOPROSVETNI PEVSKI GLASBENI VZGOJI pevskih zborih pravega elana več in že takrat je primanjkovalo dobrega zborovodskega naraščaja. Mogoče ne bo odveč, če citiram nekaj stavkov iz Prelovčevih Zborov (Zakaj-zato!), ki so pred petindvajsetimi leti pisali: Naša pevska društva ne napredujejo; 1. ker jim manjka sposobnih, idealnih in iniciativnih pevovodij; 2. ker večina društvenih odborov reprezen-tira, toda ne funkcionira; 3. ker naša javnost ne pozna in ne podpira pevskih društev na resnih koncertih, pač pa le pri narodnem navdušenju in piri piogrebih; 4. ker smatrajo druga društva pevsko društvo za svoj nebistven sodelujoč del in jim morajo delati pievci kulturni kuluk; 5. ker današnja šimi-mladina gori le za ples, kino in žogobrc, nima p>a smisla za petje... itd. Torej že takrat ni bilo vse tako rožnato, niti ni sedaj vse tako črno, kakor se navadno prikazuje. Slišal sem pred leti na Štajerskem zelo dobre zbore (n. pr. Stefan Kovač, Murska Sobota, France Prešeren in Komorni zbor, Celje, Mešani zbor iz Laškega idr.), ki jih lahko mirne duše primerjamo s pevskimi zbori v stari Jugoslaviji. Tako je tudi drugod v naši republiki, zato ne smemo vse zmetati v en koš, kakor se to česrto dela. V prvih letih po osvoboditvi je bilo kot najvažnejši činitelj v našem ljudskop ^ z nem prizadevanju Ljudska prosveta, ,e<> pi čela zbirati in organizirati »raztresene ^ rejati pevovodske tečaje, festivale vjjah tekme ter dala iniciativo za ^ ust® pe KUD. Posebno se je začelo razvijati '« stvo v obrobnih krajih, kjer še danes P1 uspeva. Ljudski prosveti se je nase zborovsko petje slabo dirigirano odnosno brez pravega vodstva. Zbore, ki so poleg parti-zanskih začeli z rednimi vajami, bi v Ljubljani vsaj naštel na prste leve roke. Toda to je bila tišina pred viharjem. Kovali so se veliki načrti o reorganizaciji zborovskega petja, pojavljale so se nove fantastične ideje, vsak se je hotel uveljaviti, če ne kot pevovodja, vsaj kot organizator in posledica je bila, da so rastli n. pr. v Ljubljani pevski zbori kot gobe po dežju: vsaka tovarna, vsako podjetje, vsaka ustanova, vsak teren je hotel imeti svoj zbor; vse je pelo in žvr-golelo, toda ubranega petja je bilo bore malo. V času največje konjunkture smo imeli v Ljubljani nad 500 zborov in zborčkov. Vse prošnje uvidevnejših ljudi: ne blinimo se, združujmo se, so bile zaman. Ko se je ta atonalna muzika polegla in so se iz nje izluščila nekatera društva, smo se zaleteli v nasproten ekstrem. Padla je parola: »Kaj bomo z zborčki, ustanovimo velik reprezentativen zbor!« In res. Ustanovil se je Centralni sindikalni zbor, ki je pobral najboljše pevce iz obstoječih zborov, ter ohromil s tem za dolgo časa njih delovanje. Ti pevci so bili za ljudskoprosvetno delo izgubljeni. Ko se je zbor po nekaj koncertih razšel, so se priključili poklicnim zborom (Radio, Filharmonija), kjer so bili za petje plačani K sreči je stopila na plan v zadnj^1 -*_l J LtVAiStIVL ^IVIOVCld J— Vv' pridružila »Svoboda«. V skladu s P°Ljaviji ki ga je imela »Svoboda« v stari -lug ' tr< ki ga je imela »Svoboda« v stari Jug ... ud je priborila zlasti v industrijskih kr ^ pozicije, prireja tečaje in izlete ter ^r0( pevsko umetnost med delavstvom, i jj presnavljanja in brstenja se ni še us ^ zbori še vedno »vre in se kuha«, za_to Ljpdil matično delo zelo otežkočeno. ^ ideje, ki so se pojavile v zadnjih i jubt utegnile dati našemu pevstvu č vrste j nico in imeti velik vpliv na izboljšanje ^ našega pevstva, spada ustanovitev _ o venskih pevovodij, kakor jo je svoj v ravn. Radovan Gobec. Takih društev i ^ jrc polno, n. pr. DSS, DPU itd. ZalMj J® ge z tudi zborovodje svojo organizacijo, ki nimala ne le za njihov napredek, ierr\oVezcN3 pala tudi njihove interese. Zveza bi - y£jtel strokovno zborovodje Svobod, SKUD- ^brtr skih pevskih zborov, Komornih zboro , n;z ških zborov, IPZ itd. ter dajala lah^ko te^aje cijam dragocene pobude glede pevski _ gai izdaj muzikalij itd., ker pač zborov jj najbolje vedo, kje jih čevelj žuli ® ,ol>ro i> manjka. Brez dvoma gre tu za zelo j^gr misel, ki bi jo kazalo čimprej uresnK ’ jnej-potem imeli načrti pri zelenih mizah fjg- (N«,.,*,,.* PH"«"'10 Krasnorepec in Rjavko stala v P^rtiMriska bolnišnica je rrucrj fr n inizarici' sredi pota KaniJirim'!Je™ in Dragatušem. mogovn kair/e belokral'j,s'k'i Preležani v i,.ranJeni partizani s<) so bil? vpT / SVetli kJer Okoli in 3? V rudniški uradi. Sozdovi rastejo borovi ?^rajn* so šotorili ci-50 kuril*- Sl- 01 tenkih brezah ciSanili si. kuhali. Pri aveii trije prijatdlji, ski bolnišnici leža.l ranjeni partizan, ki mu je belokranjska ženica, n j eg o va mamca, prinesla kokoš. — Skuhajte si jo — so rekili mamca — kurja juhia je kreipka in pomaga k zdravju. — Kokoška pa je bila čisto bela iin ljubezniva, kot je najbol j vedela in znala. Vse na nji je bilo prijazno, od rdeče čopke do črte, ki je tekla od glave proti hrbtu in se zavihala v rep. Bila je kot gnezdu tri 'tedne, potem je iz lupine prikukal prvi piščanček. Tako je partizanska bolnišnica pridobila dvanajst piščančkov. Rumene in bele in tri črne piške in petelinčka je izvalila koklja Beilka. ?®liček i® zgovorni: ku .so ’r^!-ek in. Petelin. Oslič-j’javko in ' Sivko, psičku Lepo so s Petebnu Krasnorepec. Siviko ra?u.meii med seboj. nobene i-„ '^ii^raakail Rjavku Kr^nLnT' %vk<) "i maral niso spra!\ je P'če in nilkoli se hftsf^jg ’ nikoli si rekli hiu.- 1 gibčna bela ladjica na zelenem ! morju, ko se je sprehajala na travi pred bolnišnico. — Nekaj z beliko ni v redu; mislim da klooi in bi hotela imeti piščančke — je rekla partizanska zdravnica. In ker je belka res kločila, so ji nabrali jiai.jc ter jo posadili te TWml SO J L j UUJ lan lci Jpvsau poin.laidi je v kanižar- [ nanje. Potrpežljivo je sedela Čudni gost rL^Lznt5Dec! Najbrže To Sa vsj J^v,!tar znanec! Najbrže ,atn Prihai/^j.^®1 50 114 obisk ta čudni gost ISem lenpif n®kegia dne kar na Jakrat iP .Pndružil tudi Janku. j ri|X)vedo„ i- v družbi sošolcev, ^rjenja t, V ,si doživliaje 's {?^°rjeniu’ n 1 Janko je bil na eSa rWl, ', a ni znal nič volilne 0 sebi. Ktair mu ^inisli si n°.SePetaiti v uiho: ;Kar ff' ti bome; jn govori, govori, takrat • sePetal v uho ...« ^edovatj v J® ZIU* 1 Janko pripo-,''življa ;(1 it * že kar strašne 1 'e on ‘c vsaki zgodbi pa je ' aJ8® *.isti veliki junak, 2 i^naštv resit'i vsako uganko ^arigi ta°m ali zvijačo... To-°čini. Poslušali z velikimi (*' 'j' s'ej uo^L.F05^ &a je torej od-Po izmill ■ °kiskova,l. Tako le-*ttal IaJe“e, nabuhle besede je Tsel(>[ i u. vlivati v ušesa. Toda Je izginy ar se je Janko ozrl, Si>retno rJv’.- besede je Janko 11 a to t)r;IK>Vefal v zgodbe in jih 6a je P°vedoval vsakemu, kdor teh izm^-i- tel poslušati. Brca in olepotičenih Toda k' n* znal vee živeti... ^?7-nali t |’.lu so ga tovariši predel n ‘ } udi sam se je večkrat fa i' .‘azi. Vedno bolj so se ne o«t i • Jan|ko je nekega Pači Js Sam ' • • ^at ohi£Ufni Sost ga je še en-Se je I t e sedaj v samoti sladkobno držaJia na fsmeh. Iz vratu so mu kot repni listki štr soiklja Tistega jutra je partizanska zdravnica zgodaj vstala in slonela na olknu. V grmovju je rahlo šuštelo. Pa ni šumel vetrc skozi vejice in dežne kaplje niso padale iz jasnega neba. Rajimiak-nil se je grmič kraj steze in prikazali se je — ciganski petelin. — Krasnorepec je — je pomisli] a partizanska zdravnica, činn ga je zagledala. Krasnorepec je prijazno pokimal zdravnici za dobro jutro, nič ni dejal, nič povprašal. — Zdravnica pa je vedela, kako je zadovoljen. Saj je vairno prehodil vso dolgo pot od ciganskega taborišča do bolnišnice, srečno se je izmikal lisici po-žrešnici, ki je morda prežala nanj v grmovju, oprezno je razmikal j vejice in vamo priistopical po ! travi med praprotjo čez čistine. Bellka se je obnašala, kot bi že dolgo čaikiala. — Kok, kok, kok, tak sd 4e prišel — je rekla — Čivk, čivtk, čivtk — so za-drobili piščančki. Ves dan je Krasnorepec ostal pri kokljini družini. Še predno je sonce zašlo se je Krasnorepec i spet odpravil na pot nazaj k ciganskim ognjem. Večer zia večerom sta ga čalkala tam psiček Rjavko in osel Sivko. Tisto jutro pa se je že navsezgodaj pričelo drugače kot druga jutra. Najprej je pomladansko sonce pokiulkailo izza hribov v Belo krajino, potem so ga kmalu zagrnili oblaiki. Krasnorepec se je v soncu odpravil na pot. Nato je potegnil hfladen veter in vsul se je diroban dež. Popoldne so se oblaiki razmaknili in ko so ciganslke šotore obsijali ugašajoči žarki, je postajal ko, — je kimal osel Sivko. — Rešil si našega prijatelja. — — Hov, hov, imeniten nos j imam — je dejal Rjavko. I Mama, le kaj se pogovarjajo nocoj Sivko, Rjavko in Krasnorepec? — je vprašalo cigansko i dekletce svojo mamo. Sedelo je : ciganki v naročju kraj ognja. — Oh, najbrže pravijo, da bo , kmalu konec te strašne vojne — Ije po cigansko rekla mama, ki ni razumela živalke govorice. In res je bilo vojne konec še tisto pomlad, Kristina Brenkova Pionirji na mitingu komande mesta Vinica, februarja 1945 viKa&apatneži Vera in Zoran se malo učita, več se igrata, malo ubogata, zato pa delata več škode. In velika strahopetneža sta! V sobi ne smeta biti nikoli sama. Mišek in Lilijana tudi ne hodita v šolo in tudi o njima bi lahko povedali isto kot o prejšnjih dveh. Nekega dne, ko so bili Zoran, vzemi leseno puško, Mišek, ti vzemi metlo, jaz bom vzela fračo, Lilijana, ti pa kuhalnico. Tako, ima vsak svoje orožje? Sedaj lahko gremo noter.« »Kaj naj jaz s kuhalnico? Zakaj naj ravno mene napade, ki sem najmlajša?« se je jezila Lilijana. »Molči, Lilijana, ne bodi sitna. Saj grem jaz naprej. Metlo imam, in takoj ko ga bom zagledal, ga bom tresnil.« »Ne, ubili ga ne bomo,« se upira Zoran. »Jaz imam vrvico, p« ga bomo zvezali. Roke in noge mu bomo zvezali. Potem bomo pa miličnike poklicali. Miličniki ga bodo pa zaprlL« Kot so se dogovorili, tako so storili. Prvi je stopil Mišek v sobo. Za njim pa Zoran, Vera in Lilijana. Počasi so odprli vrata. Potiho so stopali drug za drugim. V sobi je bila tema in nasproti vrat je stalo ogledalo. Ko so otroci odprli vrata, je luč iz kuhinje razsvetlila ogledalo, pa so otroci videli v njem svoje glave. Kriče šo se obrnili in pometali v kuhinji svoje orožje. Nihče si ne upa nikamor. Malo kasneje je zazvonilo. Toda otroci si dolgo niso upali odpreti vrat. Ko so ugledali mamo, jim je odleglo. Mama je pa odprla vrata, prižgala luč in v svoje iznenadenje opazila mačko, kako drema v naslonjaču, na tleh pa je bilo prevrnjeno stojalo in razbita vaza. D. T. trakovi.. Janko ga je vprašal s srdom v srcu: ^Zaradi tebe sem izgubil tovariše! Kdo si pravzaprav?« leli na vse strani veliki, pisarni , Rjavko bolj in bolj nemaren. Pogovarjal se je s Sivkom, mn skušati nekaj dopovedati: Hov, hov, hov — a Sivko ga na razumel. — Pa nič — je dejal psiček iin jo ubral s smrčkom pri tleh po sledeh za Krasinorepcsmi. Naravnost proti partizanski bolnici. Veter mu je pihal nasiproti. Potem se je vse zgodilo od sile hitro. Lisica je prežala v POZDRAV IZ VLAKA se pa ne bojim. Prvi bom šel v sobo.« Kakor je rekel, tako je storil. . _ polagoma je odprl vrata, da bi grmiču na desni, Krasnorepec je pokazal svoje junaštvo. Prav ko poskušal smukniti skozi praprot- ' je hotel prižgati luč, so zaškripala je na levi strani stezice. Takrat tla pod njegovimi nogami Mišek Vera, Mišek in Lilijana sami doma, se jim je nekaj čudnega pripetilo. Lepo so se igrali v kuhinji, dokler ni nenadoma nekaj strašno zaropotalo v sobi, da so Ljubov oče imia njivo poleg oči z roko in strmi za zadnjimi vsi prestrašeni poskočili. Kaj naj proge. Ta njiva je velika in ene j vagoni, ki izginjajo v daljavi. sedaj storimo, so se vprašali? pomladi seje oče na njej pše -««--»1- — '-j-------------------------->- »Gotovo je nekdo v sobi. Ujeti nico, druge pa koruzo, ga moramo,« je šepnil Mišek. Ljubo miu gre včasih »Jaz se bojim. Raje počakajmo gat, ko pride iz šole. mamo,« je odgovoril Zoran. i Od časa do časa sopiha po »Kakšen strahopetec si,« se je progi vlak in Ljubo vidi imaiogo nasmehnil Mišek. »Glej mene, jaz ljudi, slonečih ob oknih kupejev. ™ ” Kadar koli pelje mimo vlak, se Ljubov oče zravna, si zasloni poma- Možicelj pa se je le sladkobno nasmejal, sd odtrgal pisarn list, ga položil pred Janka in izginil... Janko je nato na lieti prebral njegovo ime: GOSPOD NAPUH Leopold Suhodolčan je zalajal Rjavko močno in pretresljivo, kot še nikoli do tiste ure: »Hov, hov, hov!!« Lisica se je prestrašila, kot bi zalajal črn volčjak in izginila. Krasnorepec in Rjavko sta pa ubrala družno pot domov. Zvečer, ko je voda brbotala v razgretih kotličih nad ciganskimi ognji, sta na dolgo in široko povedala Sivku, kako je bilo. — To si dobro napravil, Rjav- se je prestrašil in pobegnil. Za njim so seveda kot na povelje stekli vsi ostali. Kdo si bo sedaj upal spet pogledati v sobo? »Najbolje, da se oborožimo in vderemo v sobo, pa se bo ta, ki je notri, vdal brez boja.« »Tako, tako,« so dejali vsi hkrati. »Pred nekaj dnevi so v naši soseščini ujeli tatu,« je jela pripovedovati Lilijana. »Mogoče ga bomo tudi mi ujeli. Ti, Zoran, Včasih mu kdo mah^ iz vlaka in tedaj se Ljubo radovedno obrača k očetu: »Očka, kdo so ti ljudje, ki nam mahajo iz vlaka?« »Ne vem,« mu odgovori oče. »Potniki«. Toda s tem ni potešena sinova radovednost. »Zakaj naim mahajo, očka, če nas ne poznajo?« Ljubov očka se tedaj ustavi, pusti ea nekaj minut delo in pojasni sinku, da ju nepoznani potniki pozdravljajo zato, ker ju vidijo, kaiko pridno delata. - ostal Jcml ra^l Čud"1’" °c je°']iSk®|l. aeie sedaj v samoti Podob; 11 Predstavil v pravi ?al>uu-*ce'i je bil podoben veliki •• 'a glava pa prav tia- °^taz j ^ez je bil njegov o?t0mnn “rez ušes. Imel je le usta, ki so se ves čas ^agrajenci mladinske p v°niajske križanke n® komisija jo dno 1«. maja . . naslednje pionirje in plo-Praviino rešili nagradno iirm i.1 izžrebani bodo kot na-& 'Tisti ,1! P° ©no mladinsko knji-(k] Pfldein stanujejo v Ljubljani, ipo uredništvo, •tl. Pa bomo nagrado poslali uo 1. P^-Jmejo naslednji: °^ta Zakošek, Podkuin št. 22, cj, 2. °3’ ^nnjic Dobrava št. 3€, ^°vecLucljan Vidic, Dijaški dom, ^v 14. maja ob 20: Roger Ferdi-1 Andlovic^jinJz, Ljubljana. avniskeir* društva bo imela srni i . ,--------------------- ------- -----------jeva 24. Markuž Ernest, Ul. nand, »3 4- ena«. Izven. Gostovanje SNG Trst. ROKOMET Danes Jugoslavija : Slovenija zdravniškega društva bo imela svoj rednd letni občni zbor v soboto, dne 1^ maja 1955 ob 15. uri v prostorih Internega oddelka mariborske bolniš- .mala ,0 1T1 * nice. Poleg društvenega dela sporeda Ferdinand: »3Izven- G0” sta na Programu tudi dva referata: stovanje SNG Trst. tanco. Po neuradnih obvestilih NZJ Černelč Milan: Atopični prikaže, da bodo spremembe v izbiri IPer?: ^egalocitamih anemij, 2. Dr. škotskih reprezentantov. Po tekmi s Drobnič Mirko: Primeri pulmonalne- Portugalsko je bila namreč škotska Sa Morbus Boecka — klinične demon- _______________________ športna javnost sila nezadovoljna z VS1 flani totemi- Četrtek, 12. maja: lekarna »Melje«, igro škotske reprezentance in torej ni stlcne seKcije. j Meljska c. 2. nakstaUlee"š4 dL^°sDreme1Sbern nSi Za£e^! »»»venskega impreslonl- Petek, 13. maja: lekarna »Planinka« nastale se kake spremembe. Nasi zma veUka reprezentativna razstava,, Glavni trg 20 gostje bodo imeli danes, jutri in so- ki Jo prireja Narodna galerija v Ja- S VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Škotski nogomet je zelo podoben Pritiska rokometna tekma ^IK^nTkatlrem bo Topičevem paviljonu, predstavlja dela' cXek angleškemu. Škotski nogometaši so med reprezentancama Jugoslavi- nedeUska tekmi katerem bo Groharja, Jakopiča, Jame in Sternena. popolni igralci, vendar imajo enake je in Slovenije. Za državno re-hibe kakor Angleži. Najšibkejša točka K„ __s_— njihove reprezentance je vratar. Na Pre*entanco bo to zadnja pripra-mednarodno tekmo z Jugoslavijo so va pred nedeljsko tekmo z Av-se pripravljali zelo resno, kajti škot- strijo, za republiško reprezentan- ski nogometaši ne igrajo samo z na- co pa prva priprava pred sre- šimi reprezentanti, marveč pojdejo na . . deset dni trajajočo turnejo po Evropi, canjem s Koroško. Po tekmi z Jugoslavijo bodo igrali 19. maja na Dunaju in 26. maja v Bu- Srce tn ožilje (krvni pritisk, sklerozo, trombozo), ledvice (vnetja, kamne, pesek), notranje žleze (pro- nedeljska tekma. Ljubo Lovrič T rening-tekma reprezentance Beograd, 11. maja. — Danes popoldne je imela jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki se bo v nedeljo pomerila s škotsko rep rez en- ...... _ . , tanco, trening tekmo proti moštvu dimpešti. Izbrali so najboljše evrop- dra Tirnaniča in trenerja Moše Mar- »Naša krila«. Igrali so tri3crat po pol „ <4 , ske reprezentance in se dva meseca 1 janoviča. ure Reorezentanca zmassla z re- rastenijo. nervoze, nevralgije) zdravi na bl ŽKlin«fP^£«* *V teh neka;j dneh,« je dejal; zultatom 7:1. Najboljša sta bila Milu- ZDRArfri^lSC^i Petek* Dokazati hočejo, da so boljši od Moša Marjanovič, .bodo imeli kandi-: tlnovtf in Bobek, zadovoljila pa sta SLATINA RADENCI - Odprto od i c v, Angležev, ki so njihovi stari m večni dati za sestavo reprezentance nekaj tudi Boškov in Zekovl* Raara 1e 1 ma3a dalje. V predsezoni znižane PARTIZAN: angleški »Im »Smeh tekmeci. V njihovem sedanjem moštvu treningov, v sredo popoldne pa lažjo bil zanesljiv. ’ ’7r'v,fo''rrHfo 1 Prirejena je v proslavo 10-letnice PARTIZAN: angleški film »Smeh v osvoboditve in 60-letnice slovenske raju« s tednikom. »modeme«. Razstava je odprta vsak UDARNIK: slovenski film »Tri zgod-dan od 10. do 18. ure. t>e« brez tednika. POBRE2JE: slovenski film »Tri zgodbe« brez tednika — predstava ob 17. uri. STUDENCI: ameriški film: »Najlepša leta našega življenja« brez tednika, tin. basedow), živce (nev- LETNI KINO SOLA: angleški film »Bankovec za milijon funtov«. Petek: nastopa 6 nogometašev, ki so zasto-pali Škotsko na svetovnem prvenstvu v Švici. To so: vratar Martin, bra- | nilca Muningan in Davidson, srednji : krilec Dokerti in desni napadalec j Kinsey in Ferney. Reprezentante so i določili pred več kot enim mesecem. NASI — BREZ PRIPRAV Zvezni kapetan Tirnanič bo prvikrat samostojno sestavil reprezentanco, ki jo bomo gledali 15. maja. Ne verjamemo, da bodo kakšne spremembe v reprezentanci. To tudi sicer MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR PRED ZAKLJUČKOM Ivkov pred končno zmago Gligorič prekinil partijo s Szabom _________ __________ Buenos Aires, 11. maja (AFP). Vrstni red pred zadnjim ko- ne bi bilo priporočljivo, kajti sle- V XVI., predzadnjem kolu med- lom: Ivkov 12,5, Gligorič 11 (1), Sjite?li%r^reaveemdbaa lahko »ar^ega šahovskega turnirja si; Szabo 10,5 (1) Pilnik 10 (1) Ros- m. ob 20 v Botaničnem inštitutu. Ke- igralci nekoliko privadili drug dru- j Ivkov dejansko ze zagotovil setto 10, Pachmajn 9,5 (1), Bl- ferirali bodo S. Grom o florističnem cene. Zahtevajte prospekte! Zdravje* raju« s tednikom, je prvo! j UDARNIK: angleški film »Bankovec ! za milijon funtov« s tednikom. Učitelji osnovnih šol, ki so bili na POBREŽJE: ameriški film »Najlepša smučarskem tečaju v Kranjski gori, našega življenja« brez tednika, lahko dobijo slike pri Jožetu Uršiču, LETNI KINO SOLA: slovenski film Uprava »Pavlihe«, Ljubljana, Gospo- »Tri zgodbe« brez tednika. Pred- ska ulica 12. | stava ob 20.45. bencinom. Spe- SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE cialen preparat FLEX ni vnetljiv, si- ja.jno čisti in ne pušča roba okrog Četrtek, 12. maja ob 20: Verdi »Ples madeža. v maskah«. Red LMS 2. Petek, 13. maja ob 20: Hofman: Jan de Hartog: »Sopotnika«. Red B. Gostovanje SNG iz Trsta. predavanja Botanični večer bo v petek, 13. t. gemu in se vigrali. V takšnem polo- dokončno zmago po tem, ko je giiier, Donner 9, Panno 8 (1) pregledu Škocijanskih jam. F. Suš "h remiziral z Rossettom. Druga dr. Trifunovič 8, Martin Sangui- nik ° ^geografskih razmerah vzhod- more pripraviti. NeKaj dni, ki so jih i,• • _ ■, i; 1 reprezentanti skupno preživeli, bi le partija tega kola^ med Gll- CELJSKE VESTI i nih Karavank in dr. E. Mayer o ne- stežka mogli imenovati priprave. VESTI IN DOGODKI MESTNO GLEDALIŠČE _________________________ _ Festivalski abonma netti 7,5, Toran 7, Gumard 6,5 (1), katerih nomenklatoričnih vprašanjih. Četrtek. 12. maja ob 20: Jože Javor-Espossito 6,5, Lipinia 3, Reinhardt vabljeni! šek: »Kriminalna zgodba«. Pre- 2 5 (1) Benco 2 (1). _ Klab kulturnih delavcev in Dru- miera. Premierski abonma ln izven. ’ ’ Štvo arhitektov vabita svoje člane na Petek, 13. maja ob 15.30 ln 20: Igor V zadnjem kolu SO se pomeri- predavanje, ki bo v četrtek, 12. maja Torkar: .Pisana žoga«. Gostovanje .......................... ...... ., li; Rossetto—Ivkov Saneuinetti ob pt>1 21- ^ Go^ri mg. arh. Boris Prešernovega gledališča iz Kranja. lestvici dohiteti edinole Ghgonč, | Glig ič Pilnik—dr. Trifunovič, dlaoo^ttvl) ArhdtektuTa v Franciji (z Nedelja, is. maja ob 15.30 ln 20: Ma-; če bi le-ta v nadaljevanju pre- _ *_______________’ _ . t™ diapozitivi). i rlJan Matkove- .Na kraju poti«. goričem in Szabojem še ni bila | dokončana. Ce bo Ivkov v zad-| njem kolu v partiji proti Espo-! situ remiziral, bi ga utegnil na KOLESARSTVO V nedeljo podutiške dirke Odkar je Kolesarska zveza Slo- v nadaljevanju pre- -T "X™ ’ cTTp ' «5 rnagal Szaboja in si V zadnjem .. 5^ . . Sz^J>°.> ar" Društvo gradbenih inženirjev in kolu izbojeval še eno zmago. Se- : H ’ Remhaindt, Panno— tehnikov priredi v četrtek, dne 12. ma- I DoraneT, Bisiguier—Benco, Rosset- Ja ogled gradbišča Centralnih skla-I veda je ta verjetnost zelo majhna. t T ’ T - ’ kn]nrr, dišč v Mostah, ob priiuci ogleda bo ! R^nltati vvr Unl,- T*„„_ Pred^zadnjimL krtOTl izvršeno napenjanje strešnegl nosilca bo prost dam, ko bodo dokončali razpetine 20 m. Strokovno vodstvo Rezultati XVI. kola: Ivkov-venlje postavila na podutiškem klan- 1 Rossetto remi (sicilijanka, 25 po- "u cu spomenik padlim borcem-kolesar- , » . . 1 prekini ene partl>e. jem, prireja ta zveza vsako leto spo- ^ez)> Szabo Gllgonc prekinjeno, minske kolesarske dirke v počastitev (Nimcovičeva indijska obramba), ’ rijan Matkovič: »Na kraju poti« Gostovanje Zagrebškega dramskega gledališča iz Zagreba. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE tornčr, Eržen JJoii tiar, ^os ^fubijana 1. maja 18, Skok I?‘er:..UTdriJa. Titova 125, Berielč Ljub- Cankarjera 10. Mirjam B ljana. Dolenjska c. o— ,.„ntico m«' XI. do XX. nagrado kantKO du 2 kg so dobili: ^ 3l Ljubljana, Hribarjevo "^r3j6 5S. Kajser Marica, st. 'J');. Uubljan3' Cerar Martin, sluzitcl.1, l.jub’ šola na Ledini, Rojina l"”.1',..’ Toof' ljana Vodnikova 157. D* star|n' uslužbenec. Prevalje, Vida M„a Ljubljana, Za Gradom 9. Grosup- trgovska pomočnica, Brezje, J.ie, Jamšek Mira, W J T^ublj*”4’ če v a 3,'Ja, Vralič 'ljrta-stne jira»e Tavčarjeva ulica; Bczlč Stane, — Smlednik . feju- XXI. do XXV. nagrado P° nas]CJ. tleo medu po 1 kg so dobili drJ_ nji; Bitenc Majda, učiteIjlca, KraI1j, žica, Udovič Franc, “služben -Partizanska 1, Stojanovič Kranj, nik, Zalog 83, Brišar J3«®' jjab- Stritarjevs 8, Urbančič Helena, ljana Tržna nlica 8 11- .......... VESTI IZ KOPBH GLEDALIŠČE SLOV. PBIMOBJ* Sobota, 14. maja ob 20: ^rgecosUr land »Štirje za volanom . vanje v Divači. s Rtf Nedelja, 15. maja ob 20-Geo land »Štirje za volanom . vanje v Komnu. Georgi Ponedeljek, 16. maja ob ju. Roland »Štirje za volanom • vanje v Štanjelu. m^rses Torek, 17. maja ob 20: g Gosto- land »Štirje za volanom . vanje v Prvačini. ,-poraes Sreda, 18. maja ob 20. G GoSw land »Štirje za volanom«, vanje v Šempasu. oeorges B°' Četrtek, 19. maja Gostov*' land »Štirje za volanom . nje v Solkanu. r-eorges J*0- Petek, 20. maja ob 20. Ge Gosto-land »Štirje za volanom«, vanje v Kanalu ob SoS' rges ^ Sobota, 21. maja ob 20. Geo t0. land »Štirje za volanom«, vanje v Mostu na Sod- rgej RO Nedelja, 22. maja ob 20. Geo Gosto. land »Štirje za volanom vanje v Idriji. „. ceorge Ponedeljek, 23. maja oB » GoStO' Roland »Štirje za volanom vanje v Vipavi. Sporočamo Trifunovič—Pachman remi (španska partija, 16 potez), Sanguinet- Ceraj prvi, Špacapan drugi! ogleda bo imel projektant ing. Sergej „ . , „ ^ , Bubnov. Zbirališče na končni trfin- Pe*^.i3; , potovanje v okviru vajskl postaji (Zale) ob 17. url. GLEDALIŠČA padlih tovarišev. Tudi v nedeljo, 15. maja, ob 10. uri , dopoldne bodo na tej tradicionalni paru ja, 10 poiezj, &angmnex- Zagreb, n. maja (Tanjug). progi zanimive kolesareke dirke, ka- ti—Guimard remi (holandska V proslavo 10-letmce osvoboditve Za- S terih se bo udeležilo veliko število obramba. 19 potez), Martin—Li- greba je bil nocoj »Tek osvoboditve« DRAMA tekmovalcev iz vse Slovenije. Tek- . . (holandska obramba 28 v dolžim 8 km. Četrtek, 12. maja ob 20: Hellman: movali bodo v štirih skupinah in x -u imuaiiufeK** ooraniod, »Dekliška ura« Abonma K sicer A in B skupini članov, v sku-, potez), Donner—Esp>0sit0 1:0 (kra- Med trinajstimi tekmovalci je petek, 13 maja ob 20* Hellman- »De-Pini mladincev in turistov. • ijeva indijska obramba, 43 potez), zmagal član beograjskega »Partizana« kliška 'ura«. Abonma red E. Pr&ga, ki vodi izpred doma »Par- _ . . . , / , tizana« v Zg. Šiški skozi Koseze, Po- Toran—Bisguier 0:1 (meranska dutik, Dolnice, Glince In Dravlje spet varianta, 37 potez), Reinhardt— v zg. Šiško, je beničnik (Osnovna šola Za- L jugoslovanska lovska in ribiška razstava ni mi vi Simultanka Trampuža V razstavnem prostoru bo poslovala ekspozitura pošte Ljubljana 1, kj bo žigosala vse poStne pošiljke z naslednjim razstavnim žigom: V Mojstrski kandidat Cveto Tram- puž je odigral simultanko v Logattcu s 30 nasprotniki. Po treh urah igranja je 20 parti j dobil, dve remiziral in ' ju< Finalna turnir za posameznike Im e iu v M’1, SO:-x m^’1 T^’ 1,r>- raaja, za moštva pa 20. maja. (ž) 's. Sulič, Vrančič, I^avrič, Tarkuš, pio- , ž ni-rka Justina Albreht in pion-ir Petkovšek. Karaklajic v Bruslju Turnir brezkategornikov LŠK . . . „ _ ". , i Nedavno je bil v Ljubljani zaklju- 5; lo turnirju \ Bognor Regisu Je 6en turnir brez rudarje-kopače Predvsem take z določeno prakso, ki so delali v rudniku kovin Prl vrtanju v jami Plača po tarifnem pravilniku podjetja ali po sporazumu. Družinska komfortna stanovanja zagotovljena, potne in selitvene stroške pa plača podjetje. Interesenti naj se javijo pismeno upravi podjetja — Radniiko službeničkim odnosima, in naj na kratko opiSejo dosedanjo prakso, kvalifikacijo in dokazila. RUDNIK IN ŽELEZARNA VAREŠ Karaklajič nih, pred A\VW* ČETRTEK, 12. MAJA 1955 »LJUDSKA PRAVICA« 9 mšmm KING »UNION« Slovenski film TRhNU i'Kl ODLOČITVE Tednik »Filmske novosti St. 19«. Predstave ob 15, 17 in 19. Zadnja predstava odpade. V glavni vlogi Stane Sever, Julka Starič, Franek Trefalt in Stane Potokar. V soboto, dne 14. maja 1955 ob 22 premiera ameriškega filma »Možje«. V glavni vlogi Marlon Brando. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje. kino »k o m u N A« Ameriški fnm ^ vragom so trije« 14 dalje. ■ m A m ‘Št:M kino ,st *»»»«» M pPstaJ*.« TednjiitalD fl'm “Slovo na «.19 in 21 v Predstav<-' ob 15. Ohmery Clift 1lavfu vl°Si: Mont-Pr 3e mat n ,JenniIer Jones. tPr dpr°aaja vi?e]a istega filma. 9 n°d W dalle 1 od 9-30—11 Kino Prel- matinejo pa od g?«an.. Tednik3' Dfllm ,slov° na J1 in 20. Pr^ Ptedsta.e 0b 16, ^O .D^A0d '3 daaJ,?eVS,<>PmC °d KC,—ve"" UTO pred prieet- Prert^t3 *Al7cRa0^=amar«Ka barvna {S*?« ob vPravljifm, deželi«. Preifi? c uro nrwt ®* Prodaja JESgi^ ®* p ^ Pričetkom prve «aw m,T“*lA(TlIS*: ]uSoslov. film "sv^oh 18 "No v Indiji). Pred-‘Pot °DA«: n' LETNI KINO Va „v ,ru« cntA g lovanskl fIlm °b 20.30 ° v Indiji), Predsta- K I M 0 »ŠIŠK A« Premiera angleškega filma Esther VVaters V gl. vlogah: Kathleen Ryan, Dirk Bogarde in Fay Compton. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Brez tednika. KINO »TRIGLAV« Premiera angleškega filma Esther Waters Režija: Muir Mathieson. Distribu- cija: »Morava«, Beograd. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Brez tednika. CELJE »UNION«: jugoslovanski film »Sumljiva oseba«. Predstavi ob 18 in 20. — »DOM«: angleški film »Maggie«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ »STORZlC«: argentinski film »Vojna Gauča«. Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjikrat! — »LETNI KINO »PARTIZAN«: italijanski film »Bandit Mussolino«. V glavni vlogi Silvana Mangano in Amedeo Na-zari. Obveščamo občinstvo, da bo 15. maja ob 20. uri premiera ju-goslovansko-norveškega filma »Krvava pot«. .San OGLASI ll: ln0St6i Pom°Cnika, po mož- Pilfi takoj ali po doba ku Podle« po tarifnem pra-tiaanP,ravo boril3'., Poptidbe poslati AvTo *t,a cesta 27 Trbovl^e* Par-o»ia rtirisedef»M ’ T 65 Tkrfo erp od d Pit prodarn- Naslov v SS°BNo ^ ku* 1746 mtmJE v blokthFORTNO STANO-liani m za il i v N°vl Gorici za-Praii PQbUdb„ 3 vredno v Llub' Gn^Ce Pod t . Upravo Ljudske PRAZjJi03*' ‘Llubljana — Nova OPREMLJENO sobo ?0baa bioSk, Edb!Jan' išče miren, Odrtr? In točno8 k an odsoten. Plača l?n» ku »Llvirt i slov v oglasnem *GBBila « dske Pravice«. 1933 2»? v°lčic^ iJiE v mestu velika v3"' oknjg VS. *U*1 na Ime Tar-kni?g0- ' Pa ima dvojno snP Ve o rn . naid‘telj ali kdor-Zui,roCi ba n»i; na) proti nagradi uPanova nnas,ov: Lojze Jakopič, 8- Ljubljana. ŽELEZARNA ILUAŠ V ILUAŠU POSLOVALNICA SARAJEVO Poštni predal 365 obvešča vse interesente da bo sklepala pogodbe za tretje četrtletje 1955. leta za centrifugalne lite vodovodne cevi in za sanitarne cevi ter fazonske kose od 20. do 30. maja. Zato prosimo, da nam dostavite pismeno specifikacije o potrebah za tretje četrtletje, kakor tudi rezervacije za četrto četrtletje, najkasneje do 20. maja letos. 291 RADIO LJUBLJANA Spored za četrtek, 12. maja 1955. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Zbori in solisti pojo slovenske umetne pesmi — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Za mlade pevce in godce — 11.35 Johann Sebastjan Bach: Koncert za violino in orkester št. 1 v d-molu — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Slovenske narodne pesmi igra vaški kvintet, pojeta Rezika in Sonja — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 13.30 Opodanski simfonični koncert: Armas JSmefelt: Preludij — Matija Bravničar: Divertiments za klavir in godalni orkester — Nikolaj Rimski- • Korzakov: Šeherezada, simfonična ' suita — 14.30 Ljudsko-prosvetni obzornik — 14.40 »Koroška v pesmi« (pisan spored koroških narodnih pesmi) — 15.15 Chansoni in ritmi — vmes ob 15.30—15.45 Tečaj francoskega jezika — 34. lekcija — 16.00 Utrinki iz literature — M. Zoščenko: Tri zgodbe — 16.20 Orkestralni odlomki iz oper — | 17.15 Po svetu zabavne glasbe — 17.15 do 18.00 UKV program: Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — dr. Anton Peterlin: Inštitut »Jožefa Štefana« — 18.10 »Pesem skozi stoletja« (ciklus samospevov iz domače in tuje glasbene ustvarjalnosti) — 18.30 Tz kolektivov za kolektive: Splošno kmetijsko gospodarstvo Ajševica-Nova Gorica — 18.45 Narodne pesmi v priredbi Zdravka švikaršiČa pole Mariborski vokalni kvintet — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Glasbeni razgledi: Pomembnejši dogodki glasbenega živ-lienja doma in po svetu — 20.15 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov: sodelujejo: Fantje na vasi, Gorenjski kvartet, zbori in solisti — 21.00 Literarni večer — Ivan Cankar: Tz molega življenja — 21.30 Snored oo-pularn'h orkestralnih skladb — 22.15 do 23.00 »Po svetu jazza« za petek, 13. maja 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Cicibanom — dober dan! — 11.30 Drobne skladbe velikih mojstrov — \V. A. Mozart; Šest nemških plesov — Aleksander Borodin: V stepah osrednje Azije — Anato-1 Ljadov: Kikimora Jan S ib el i us: Val se tristo — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Skladbe Blaža Arniča poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škoberneta — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 13.30 Križem skozi operete, filme in glasbene revije — 14.30 Novi filmi — 14.40 Domačo pesmi in napevi — 15.15 Zabavni zvoki — vmes ob 15.30—15.45 Tečaj angleškega jezika 130. lekcija — 16.00 Za pionirje: Pet poetov partizanov — 16.20 »Od Triglava do Ohrida« (pisan spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije) — 17.15 Koncert po željah — 17.15—18.00 UKV program; Po svetu zabavne glasbe — 18.00 Domače aktualnosti; Pred občnim zborom gostinske zbornice LRS — 18.00 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. MiiLka. Škoberneta — 18.30 Spoznavajmo človeka — prof. Franc Pediček: Osebnost in sposobnosti — VI — 18.45 15 minut vedrih melodij — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba. vmes reklame in objave — 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.15 »Portret z Broadwaya« Harry James in koncert njegovega orkestra v Aragon plesni dvorani v Chicagu — 21.00 O morju in pomorščakih —■ 21.30 Igra plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča ČESTITAMO K 10. OBLETNICI OSVOBODITVE VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE RUDNIF7 SVINCA IN TOPILNICA • MEŽICA TELEFON: MEŽICA 4 — ŽELEZNIŠKA POSTAJA: PREVALJE PROIZVAJAMO RAFINIRANI SVINEC 99,99<>/ vulkanizacijska in kleparska dela. osiynues^arno vsemu delovnemu ljudstvu k deseti obletnici uvooditve. M 293 Prodamo Odprt duplikator 23 predelavo sladkorja in sadja v prehrambeni indu- > striji — prostornine 500 litrov. Notranji del je iz ne- s rjavečega jekla z mešalcem in elektromotorjem. s Stoječ parni kote! Površine 16 m2, 6 atmosfer, z ustreznimi priključnimi deli. OBA POPOLNOMA NOVA Vsa Pojasnila dobite na upravi »BORBE« Zagreb, pod št. 937. 937 > »Reorganizacija trgovskih podjetij leta 1952 je bila vsestransko koristna!« Tako pravi tudi direktor »V oln e« , trgovskega podjetja s tekstilnim blagom v Ljubljani, katero se je osamosvojilo ob reorganizaciji bivšega »Tekstila«, trg. podjetja s tekstilnim blagom in galanterijo na drobno in debelo. Danes ima »VOLNA« 5 poslovalnic, katerih vsaka izpolnjuje svoje naloge z ozirom na mesto poslovanja in potrebe potrošnikov svojega okoliša. »VOLNA«, Nazorjeva 3, je specializirana poslovalnica za modne novosti v manufakturni stroki in v izbiri ena izmed vodilnih trgovin v Ljubljani. »SUKNO«, Stritarjeva 4, je namenjena predvsem za kritje potreb okoliškega prebivalstva. Ima tudi velik asortiment pohištvenega blaga, blaga za zavese in sploh za vso gospodinjsko opremo. »BLED« v Čopovi 16 ima kot »Volna« vse modne novosti, s posebnim poudarkom na ženski modi v tekstilnem blagu. Tam dobite tudi res izbrane kvalitete blaga za moške obleke. »KOROTAN«, Celovška 71 in »ŠENTVID«, Šentvid št. 18 sta edini manufakturni trgovini na periferiji. V zalogi imata vse manufakturno blago, asortiment pa je prilagojen potrebam bližnjih potrošnikov. Vsi lokali navedenih trgovin so bili do prevzema po »Volni« za trgovanje neprimerni in jih je »Volna« adaptirala. Lahko trdimo, da so to danes urejene trgovine, vendar strokovno oko kolektiva še vedno ni zadovoljno in jih postopoma še izboljšuje. Problem podjetja — kot tudi ostalih te stroke — je pomanjkanje moškega vajeniškega naraščaja. Delo v manufakturni trgovini včasih presega ženske moči, kajti marsikdaj je treba dvigniti in celo prenašati težke kose blaga, za to pa so potrebne krepke moške roke. Podjetje ima organizirano prodajo na potrošniške kredite. Evidenca teh kreditov dokazuje, da podjetje nima težav z izterjevanjem, da ima solidne stranke, ki v veliki večini v redu izpolnjujejo obveznosti odplačevanja. Za spomladansko sezono se je podjetje dobro pripravilo. Zagotovilo si je vse vrste manufakturnega blaga, kakršne je najti na domačem tržišču, uspelo pa mu je dobiti tudi nekaj uvoženega. Kolektiv »Volne« se zaveda, da je kulturna in hitra postrežba samo ena izmed važnih nalog trgovine. Pri neposrednem stiku s potrošniki spoznava namreč tudi želje, okus in potrebe kupcev ter vedno skuša v tekstilni industriji doseči izdelavo t istih in takih artiklov, po katerih je največje povpraševanje. Dobro poznavanje potreb tržišča omogoča prodajalcu, da nudi konzumentu željeno in potrebno blago, podjetje pa obvaruje kopičenja nekurantnih zalog. Dosedanje delo kolektiva »VOLNE« dokazuje, da je njegov cilj pravilen: stalno in vsestransko napredovati ter nuditi potrošnikom čim večjo izbiro blaga po čim dostopnejših cenah. n ^.fcdaja časopisno založniško podjetje .Ljudska pravica*. Ljubljana. Kopitarjeva ulica mil., telefon št 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon štev 21-613 m kulturna rubrika f°b št 21-887 Nazorjeva ulica 10/IL — Oprava: Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino oOO d,n Tekoči račun nri NB 601-T-632. poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v — Rokoolsi se ne vračajo ROMAN Vl'y .> ČETRTEK, 12. MAJA em.'a žanje uspeh za uspehom S helikopterjem na kite Morda ni daleč čas, ko bo imelo človeštvo na razpolago umetna vlakna, boljša od vseh naravnih „ CIW,- “ izvipaJe | dolgo ikljuibovale vplivu sončnih vse snovi, k.i jih je človek u;po- j žarkov in morskega zraka. 17 n‘ara'7'n' virov: rast'i Bombažna, svilena in volnena vlakna so še pred nekaj leti uporabijaili _ sikoraj izključno za lin, živali in ru boljša od nairavnih. Ena prvih industrij, ki so se s kemijo,. u ptv<»*«• orisu™ ....... i« bol ja oid naravnih V prihodnje ?e uporabljal v lovu na kite tkanine, dokler niso začeli uipo- bo človek črpal več iz zemlje in harPune. marveč električno na- ratbljati umetne svile. Ni še dol- moria Iz vode ho rUhivpI ,w- Pravo- go od tega, ko so izdelali umetno svilo, sestavljeno tako, da ima ,,,»ttl J; v odporu proti vodi enaike last- j namesto ™ ’ atomsko in 99% sdmtetičnih barv. Raztnih surovin in zdravil imamo umetno izdelanih ze nad 75%, vseh vrst gume 50%, tekstilij pa nad 20%. Imamo tudi na tucate raziličnih vrst plastik, od prozornih do zelo odipornah proti vročini in kemikalijam. Kemiki pa nam obetajo plastike, ki se jih ne bo prijela nobena barva in ki jih ne bo moč razpraskati. Obetajo naon politu.ro za les in kovine, ki bodo premoga sončno energijo •-mi do izae- . in petroleja, 1 PlOIlir letalstva Umrl riva bo uporabljal Pred razprodajo in po njej. REKLAMA V nekem mestu so tatovi ponoči vlomili v trgovino z ribjimi konzervami in jih precej odnesli. Drugo jutro je poslovodja nalepil na izložbeno okno listek z napisom: »Vlomilci dajejo prednost našim ribjim konzervam.« NAPUH Uprava nekega kalifornijskega mesta išče štiri žene, ki bi bile pri-prav/jene opravljati policijsko službo. Med drugimi lastnostmi, ki jih morajo imeti, je tudi »povprečna zunanjost*. In za to službo se ni prijavila še nobena žena, čeprav bi imela pravico do pokojnine. MOŠKI :n ZENSKI GLAGOL It ilijanski pisatelj in književni kritik Albertazzi je bil nekoč član izpitne komisije na .tehničnem in~ štitutu v Bologni. In vprašal je nekega študenta, koliko vrst glagolov imamo. *Dve: moške in ženske,C je odgovoril študent brez pomisleka. Albertazzi ga je osuplo pogledal. • Zares? Tega pa nisem vedel. Ce mi še poveste primer za ženski glagol, bom smatral, da ste izpit napravi li.t »Prepirati sc,« je vzkliknil študent ves srečen. Albertazziju ni kazalo drugo, kakor da se je nasmehnil in izpolnil obljubo. čisto sintetično vlaikno, ki se je hitro razširilo po vsem svetu, ker ima velike prednosti pred naravnim. Predvsem se hitro po- ! suši in je zelo odporno proti plesni. Umetna svila, ki je do- j biLa v nylonu nevarnega tekme- I ca, se po vojni ni mogla več raz- j siriti tako, kaikor je bila raizšir- ! jena prej. Sijajne, več desetletij j trajajoče raziskave Japoncev bo- j do brez pomena, če bodo kemiki i delali še nekaj desetletij tako uspešno kakor doslej. Japonci so ! namreč z vzrejo in raanimd pri- j pomočki tako razvili sviloprejko, j da se zaibuba v kokon, debel ko ! jajce, in da je njeno vlaikno dvakrat tako dolgo in močno, kakor vlakno običajne sviloprejke. Razen nylona pa poznamo še druga umetna vlakna s približno enakimi lastnostmi. Vsem je skupna podlaga akrilonitrin. Umetna vlakna uporabljamo za tapeciran je pohištva, za zastore, za filtre v industriji, pa trudi za dežne plašče, ročne torbice itd. Daikron je novo umetno vlaikno, ki se sploh ne 'mečka, ki ne prepušča vode im ki je varno pred molji. Plašč iz dakrona operemo z vodo in milom, ne da bi se mn kaj poznalo. Predstavniki petrolejske industrije poročajo na predavanjih o napredku petrolejske kemike. Od nog do glave so oblečeni v sintetično blago, izvirajoče iz petroleja. Morda ni daleč čas, ko bo imelo človeštvo na razpolago umetna vlakna, boljša od vseh naravnih. V Ameriki bodo v prihodnjih 20 letih sintetična vlakna nadomestila polovico volne in bombaža. Prej ali slej bo moralo človeštvo misliti na črpanje hrame iz morja v večjih količinah kakor doslej. Kemija bo pripomogla, da bodo lahiko 'ljudje uporab-ljali za hrano tudi morske rastline. Se pred dobrimi 50 leti so bila zdravila večinoma živalski ekstrakti, živalskega izvora ali razne mešanice. V Saint Germainn je umrl francoski pionir letalstva Louis Jregiuet, star 75 let. Avgusta .907 se je dvignil z letalom lastnega izdelka in letel z njim nekaj minut. Leta 1911 je ustanovil tovarno letal. Dne 29. septembra 1907 se je s svojim bratom Ja-:quesorn prvikrat navpično dvignil z dvomotornim »Rotorom«. Načrte o izpolnitvi tega letala je pozneje opustil, keT je veljal takrat helikopter še za »neprak- tično« letalo. Peklenski stroj v kinu Francija gradi v Maroku veliko letalsko oporišče. Z nje.?£„ po- lahko vzletali strateški bombniki. Oporišče grade z amens _ močjo. Za izgradnjo bodo porabili 23 milijonov dolarjev, v ^ rišču bodo med drugim trgovine, cisterne za vodo, stanova■ pilote ter asfaltna vzletišča, katerih gradnjo vidimo na Preveč zdravil človeku škoduje Ljudje uživajo čedalje več i Večina zdravil, če juh j1.^. aj,, zdravil. Na tisoče ljudi uporab- ljudje v prevelikih k0110 ^ 11 ja dan za dnem brez zdravnd- povzroča alergične pojave. V največjem ameriškem kinu, ! aro»" _.•* u„,Jorra ce pa v Radio City Musič Hallu v New Yorku, so snažilke po zadnji večerni predstavi našle peklenski stroj. Tako je ušlo 4500 gledalcev strašni smrti. Peklenski stroj je namreč odpovedal. Skrit je bdi pod nekim sedežem. Policija vneto išče zločince, ki — r----- so ga prinesli v kino. Zadnje ročno. Toda mladi artist, ki ga čase so našli že več peklenskih vidite na sliki, se tega ne drži. strojev v drugih gledališčih in pm.-uv Srečno prevozi vse_ zapreke, ko na železniških postajah. Policija penicilina po 200"000 enot in To "fon do n ra ni V New i — - -T v eni roki drzi dežnik, v drugi domneva, da gre za duševno bol- 500.000 steklenic penicilina za 10 za 100 miliJ»n°V pa vec pladnjev dragocenega ja- ne ljudi, ki se sploh ne zave- rezervo. To ni samo medicinski, "T*? ,nih sredster. ponskega porcelana. dajo, kaj počenjajo. marveč gospodarski problem. dolarjev odvaj Tudi na Japonskem je prepovedano na kolesih voziti prosto — „— „ _--------------------„ alergične poj*1 • _ iškega nadzorstva razne praške sicer ni nič hudega. Ce .P3,^ i in tablete, ki organizmu več ško- mislimo, da uživajo ljudje d uj e jo kakor koristijo. V Avstri- zdravniškega nadzorstva z‘ . ji so vprašali nekaj uglednih vila, ki povzročajo nevarne zdravnikov, kaj mislijo o preti- ne in kostne bolezni, je spranem in nekontroliranem uži- 1 drugačna. Prof. Briigge je K vanju zdravil. V Avstriji znaša ! ZOril na to, da povzroča Pir ^ letna potrošnja zdravil: 80 mili- don v prevelikih količinah ’ . jonov tablet za ublažitev bole- lenja v kostnem mozgu. M_ j Zadnje čin, 40 milijonov taiblet proti ne- naju poraibijo ljudje med v spečnosti, 50 milijonov odvajal- velikimi mesti največ uspava-nih praškov, 4 milijone steklenic ipra§kov Največ aspirina por penicilina po 200.000 enot in -0 Londončani. V Nevv YorKu r ,za poraibijo letno za 100 Pismo s poti Bte do Janetro, konec aprila Parana JUŽNI BRAZILIJI NASA NOVA SLIKANICA j V soboto 14. t. m. bomo začeli objavljati novo slikanico j »SONČNA OBALA« zanimivo, napetih dogodivščin i polno zgodbo poletnega življenja s tabora ob Bohinjskem jezeru. »SONČNA OBALA«, to je kos sveta pod Pršivcem, kjer si skupina mladih tabornikov postavi platneno naselje, da v romantični, a včasih tudi trdi šoli prebije nekaj tednov svoje sončne mladosti. Pri tem dožive seveda marsikaj. O tem vam bodo pa začeli v sobotni številki pripovedovati junaki sami Odleteli smo za »zelenim pason* po poti, po kateri je že hodila na svoji selitvi po Braziliji ta nevernica — kava. Pod letalom med Riom In Sao Paolom smo videli rdečkaste in 7,clRTI« na pol gtrfe arrlfte in doline, med katerimi se je vila kot strela ravna avtomobilska cesta. Ta kava je pred poldrugim stoletjem začela svoje potovanje po Braziliji. Zaradi nje nam zdaj goli sriCl kažejo svoje errdo liee. Potem ko je pohlepnno izsesala zemeljske soke, se je napotila na. prej. Zdaj klije vzdolž avtomobilske ceste iz zemlje novo življenje. Na desni strani je švignil mimo naš prvenec težke industrije, metalurški kombinat »Volta Bedonda« (blizu milijon ton jekla), potlej pa so se vrstile farme in sadovnjaki, na katerih so človeške roke prerodile Izčrpano zemljo. V Sao Paola, kamor je zbežala kava. smo videli samo plodove, ki so jih znali iz nje Izvleči »paolisti«, namreč nebotičnike, cel pozd tovarniških dimnikov in meprleno obzorje nad mestom Sao Paolom. Ne da bi letelo daleč v zaledje dežele »paoli-stovc, se je obrnilo letalo naravnost proti jugozahodu za kavo. Klicala nas je nova zakladnica »zelenega zlata« — Parana. Mrzlica Na severu brazilske države Para-tle že deset let razsaja kavna mrzlica. Osemdeset tisoč kvadratnih metrov pragozda so spremenili v eno največjih središč pridelovanja kave na svetu. Tam, kjer so še nedavno živele samo pragozdne živali, živi zdaj približno pol milijona ljudi. Ko je »zeleni val« dosegel meje države Sao Paola in se prelil na sever Parane, so kakor nekoč v Kaliforniji za zlatom prihiteli ljudje malone iz vseh krajev Brazilije In priseljenci iz Evrope. Vest se je širila z bliskovito naglico. Na severu Pararfe so odkrili novo »tero rosso«, slovečo brazilsko rdečo zemljo, na kateri uspeva kava, ki daje petkrat večji donos kakor Izčrpana zemlja Sao Paola in katere rodovitna plast jo debela do 2S m. Statistiki in geografi so zadeli na hude preglavice. Preden so objavili podatke o Parani, so že zastareli in njeni zemljevidi so izgubili vrednost. Naselja in mje-sta so rasla iz tal ko gobe._ Pred desetimi leti je raslo v Parafii samo 70.000 kavovcev, zdaj pa jih ima ta dežela nad pol milijona. Pridelek kave znaša približno 4 milijone vreč. Na vsem svetu pa pridelajo kave dobrih JO milijonov vreč. Teko teko potovanja Na zadnji etapi potovanja proti severu Parane smo zamenjali dvomotorni »Douglas« s taksijskim letalom. ki ga imenujejo Brazilci »Te-ko-teko«. Mnogo takšnih letal uporabljajo v pokrajinah, kjer je malo železnic, ceste pa slabe. Z njimi se ne vozijo samo »fazendeirosi« po svojih veleposestvih, marveč jih uporablja-jo tudi potniki na krajših progah. Naš teko-teko je imel motor 152 Ks, torej manjši od motorja povprečnega ameriškega potniškega avtomobila. Kazen pilota sva bila v njem samo dva potnika, in sicer brez prtljage, za katero ni bilo prostora. Stisnjena tik za pilotom v majčkeni kabini letala, ki je v zraku drgetalo, sva čutila, kako teče zrak okrog naju, globoko pod seboj pa sva videla veliko zemljo. Ameriški pilot je razpršil najin nemir; govoreč o področjih nad katerimi smo leteli, je živahno in brezskrbno gestlkuliral. Kmalu sva začela pazljiveje poslušati njegovo pripovedovanje. Ta pilot je živ primer vsega, kar se dogaja na severu Parane. Ko je zapustil bojišče nad Evropo in slekel uniformo vojaškega pilota ZDA, je prispel z ženo, dvema otrokoma In tem majhnim letalom y Parano. Privabil ga je lov za »zelenim zlatom«. Čeprav je veteran zračnih višav, je vendar podlegel kavni mrzlici. V teh desetih letih je kupil razen še enega taksijskega letala tudi dve kavni plantaži. Cele pol ure smo leteli nad zeleno pustinjo. Vrstili so se gosti gozdovi in pašniki. Nikjer ni bilo videti naselja ali ceste Sama nepregledna . Potlej P* brazilska gorska !»’?.''ot£ave Ko 6I”| smo zagledali I?° i z v i j al l'nd "“tu leteli naprej, si je ‘r»f“ ko na velikanskem fl'",s*OTd še ves proces. Na robu 1® bl> ftajal ref' dotaknjen. Kmalu .1^ dreves i« 1. kejši. Nekaj orjaških dre^ ^ ia ze pos gledali ši. Nekaj orjaskin u.* gmo »f posekanih in mcd j^čkaste ti-^dali prve jase ra®«* nsd pod rosse«. Potem smo priletel ročje dima in že Je bite j (f, p» nazaj rrfeča zcml a, polna j, 1 njev 9* -toset .nin.it pol*« *ed smo na«fc asom, v sivo obžganiml panji sr^"Jpn1 pa 3e zuje prvo zelenje. Potem tej§e ifl lenje f-edaljc bolj ,fnl ,kav"' bujnejše Že smo nad pr ejeniii mi fazendl«. Vrste v sokih «' „b- mov segajo liki valovi do Z°r Med potjo nama •J‘'. plprtasožS dovai. kaj se tu kajo ln požigajo. /«*??'"( nI 10 ?! nanj tako silovit, cla dvlpa-Jf letati nad njim. P,0,TSnd tirajo neb°-gosti oblaki dlra“K^ef prlbodnU« Trg »Pariz« v Rio de Janeiro IIBIIIIII®«# VICKI BAUM 150 Sola je bila trdno betonsko poslopje z velikanskimi okni ter športnim in navadnim igriščem. V poslopju je dišalo po snagi i° Učenke so se prerivale v togih, svetlomodrih, tesnih Kitajskih oblekah povsod po stopniščih in hodnikih, majhne učiteljice z naočniki in krepostnimi obrazi so jih pozivale k miru. Bertie Russell je že v avtomobilu dihal previdno, ko da se boji duha njunega kitajskega gostitelja. Zdaj je potegnil iz žepa robec in si zatisnil z njim nos; nepreočitno, kakor je mislil, vendar pa tako, da občutljivi doktor Čang tega ni mogel preireti. »Na ventilacijski sistem te šole smo zelo ponosni,« je dejal. »Zrak nenehoma kroži po električnih napravah, očiščen, ohlajen ali segret, kakršna je pač potreba. Ameriški izum.« »Saj veste, da veljajo v Angliji takšne naprave za izrazito neokusne,« je dejala Helen,, ki se je imenitno zabavala spričo Kitajčevega prizadevanja in gnusa, ki ga njen mož ni mogel prikriti. »Naše Sole, če so kaj vredne, so temne, zatohle in izvirajo iz petnajstega stoletja.« Doktor Cang se je priklonil, ko je omenila stoletje. Prišli so bili do predavalnice, polne kitajskih otrok. Mnoge gole, črne glave so gledale naravnost; najbrž so bile učiteljice otrokom prepovedale pasti zijala ob obisku tujcev. Doktor Cang je obiskovalcema predstavil nekaj krepostnih, starodeviških bitij, ki so v najčistejši in najboljši angleščini izrazila svoje zadovoljstvo, da sta jih tujca počastila z obiskom. Dvignili so zastor, na katerem so bili naslikani veliki kitajski znaki, in predstava se je začela. Dekleta na odru so pela in deklamirala s silno stisnjenimi, povsem naravnimi glasovi, in bilo je povsem razumljivo, za kaj gre. Na robu odra so čepeli trije majhni otroci ter tolkli po majhnih bobnih in lesenih glasbilih. Doktor Cang je mrmral k temu Helen na uho razlage in statistične pripombe o novi kitajski vzgoji. Hrup je bil dražeč in Bertie je bil videti, ko da sedi na zobo-zdravniškem stolu. Kitajec je to opazil. »Dobro se še spominjam večera, ko sem prvikrat prišel v Metropolitan opero v New Yorku,« je rekel z ironijo, ki je bila prenežna, da bi jo Evropejca opazila. »Bilo je grozno. Vaša opera je podobna vrsta stilizacije. Glasove prebarvajo in silno dvignejo, dejanje pa je razumljivo samo, če človek že tako ve, kaj se godi na odru.« Helen je vzela iz ročne torbice pudmico in se jela pazljivo pudrati. V nabito polni dvorani je bilo čedalje bolj vroče. »Kako dolgo bo to še trajalo?« je vprašal Russell, ko je , skloni začutil, da niti minute dlje ne bo vzdržal. Doktor Cang se je k eni izmed najhnih učiteljic m ji nekaj pošepnil. »Približno še štiri ure —« je odgovoril izmučenega °^gr »Saj vendar veste, da imamo Kitajci drugačne pojme o časU Zahod.« v 2e je vedel, kaj mora priti. Gosta bi zapustila Pre<^vjjerije sredini in on sam, učiteljice, šola, otroci in vse novo z bi izgubilo mnogo na ugledu. Spet je ves bled in ProseCj^il0i lc° pošepnil učiteljici; ni še izgovoril svojih pojasnil v oprav ^oj0v sta se Russell n njegova žena že prerivala 'med vrstam in z žaljivo naglico hitela proti izhodu. je »Upava, da nama hočete pokazati zelo mnogo in ^gjal3 bolje, da z eno stvarjo ne izgubljamo preveč časa,« ie pa Helen, ko je nekaj časa gledala prebledeli, obupani, &o je P°v: enega redkih duševnih dejanj. Rekel je namreč, da ga ir>~vjdeti’ lezen, ki ji pravijo zdravniki fobija. »Nobene šole ne ne da bi me prevzel strah. Bil sem zelo slab učenec in se mi sanja o izpitih, pri katerih sem padel.« .ern. Doktor Cang se je hvaležno in glasno zasmejal »To r3^^afio- oh, to razumem zelo dobro,« je zagotavljal nekoliko Spet so sedli v avto in se odpeljali. je »Vroče je — mar ne? Majhna osvežitev bi bila rJ0^ ^ej0i dejal Russell, ki mu je bil opoldanski whisky zapustil su ugasljivo spet samo z whiskyjem vljudno nasmejani Kitajčev obraz. Njen mož se je o