GASILEC
XLIII 1939 Št. 2
Nova pota
Dne 9. februarja t. 1. je uprava Gasilske zveze z glasovi vseh navzočih zastopnikov gasilskih zajednic iz cele države sklenila:
»Zvezina uprava je spoznala, da sedanji predpisi zakona o organizaciji gasilstva kakor tudi predpisi, ki jih je izdala Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije, ne zadostujejo več potrebam in težnjam gasilstva v državi in je zato potrebno, da se zakon o organizaciji gasilstva spremeni v smislu popolne avtonomije gasilskih zajednic, da se zagotovi uspešen razvoj gasilstva kot narodne ustanove. — Zato izvoli uprava Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije za sestavo podrobnega načrta in končnega predloga o avtonomijah gasilskih zajednic ter spremembah zakona o organizaciji gasilstva in vseh zvezinih predpisov odbor 7 oseb, ki naj predloge v smislu storjenega sklepa hitro izdela.«1
Ne bomo rekli preveč, če ocenimo ta sklep Gasilske zveze za najvažnejšega v poslednjih petih letih, odkar posluje uprava jugoslovanske gasilske zveze. Vsi oni, ki so vsaj malo zasledovali delovanje jugoslovanskega gasilstva v zadnjih letih, so mogli spoznati, da je sedanji zakon o organizaciji gasilstva mnogokrat oviral razvoj našega gasilstva in bil le coklja pri delu. Mnogi predpisi, ki so bili na podlagi slabega zakona izdani, niso bili ravno najboljši, ker so bili izdani in mnogokrat spremenjeni v trenutnem razpoloženju ter niso upoštevali razmer. Predpise so tudi mnogokrat izdajali ljudje, ki niso imeli pravega smisla za gasilstvo in niso poznali njegovih potreb. Zato naši predpisi v mnogočem ne odgovarjajo niti razvoju posameznih narodnih gasilskih organizacij niti ne upoštevajo njihovih razmer. Tako zakon, kakor tudi na njegovi podlagi izdani predpisi so hoteli proti narodovi volji ustvariti neke nove »jugo-slovenske« gasilce, ki bi se morali odreči tistemu, ki jih je vzgojil in g°jil, to je svojemu narodu.
Vemo, da je gasilstvo taka organizacija, ki se ne da organizirati na neko povelje od koder koli. Vsi taki in slični poskusi so kaj kmalu Propadli. Misel gasilstva mora biti že v narodu samem in gasilske edi-nice morajo priti iz njega prostovoljno. Kakor je slovensko in hrvaško gasilstvo iz naroda prišlo in ga je narod sam sebi v nevoljah za pomoč postavil, tako mora tudi v drugih krajih države gasilstvo iz naroda sa-tnega priti. Mnenje, ki vlada ponekod v naši državi, da je nečastno gasilec biti in drugemu v nevolji pomagati, bo potrebno odpraviti in vzgojiti rod novih gasilcev; tam kjer je gasilstvo kot ena najlepših organizacij že vkoreninjena, bo pa potrebno upoštevati njegove razvojne vzroke in bitnosti ter te bitnosti tudi gojiti. Dokler bo na eni strani požrtvovalno in nesebično delo ustvarjalo in ohranjalo neprecenljive vrednote, na drugi strani pa nagrajeno brezdelje delavoljne oviralo pri delu, tako
' Za Slovence sta v izvoljenem odboru dr. Kodre Anton, starešina zajednice, in Kramberger Franjo, urednik »Gasilca«.
Bodi vesten glasnik za gasilski kongres v Ljubljani! Sodeluj pri pripravah!
dolgo je vsako enotno delo tudi pri gasilstvu nemogoče. Zato je treba sedanji zakon o organizaciji gasilstva v bistvu spremeniti ter dati posameznim pokrajinam ali deželam možnost, da gasilstvo uredijo po svojih narodnih potrebah, težnjah in željah.
Ta smisel ima sklep uprave Gasilske zveze. Zato ga moramo slovenski gasilci pravilno ceniti in mu tudi vso pažnjo posvečati. Ta sklep bo tudi naše slovensko gasilstvo vodil po novih potih. Mi smo si ta nova pota želeli in smo poskušali zadnji dve leti tudi že po njih hoditi. Vodstvo slovenskih gasilcev je s tem sklepom dobilo odobritev svojih dveletnih prizadevanj.	p,	p.
Naš veliki praznik
(Iz govora starešine zajednice dr. Kodreta v ljubljanskem radiu dne 18.1. 1939.)
Po ljubezni je posvečeno naše delo. Spremlja ga božji blagoslov. Neomajna ljubezen do našega visokega prokrovitelja in do bližnjega nam nalagata trajne in težke dolžnosti. Da damo tej ljubezni duška in realnega življenja, smo vedno in povsod pripravljeni na žrtve. Brez žrtev in naporov bi zavladalo mrtvilo tudi v naših vrstah. Mi pa hočemo življenje in napredek. — To hočemo manifestirati letos na kongresu jugoslovanskega gasilstva v Ljubljani, katerega priredimo sredi avgusta.
Naj bo to veliki praznik našega gasilstva.
Letos poteče 20 let, kar je bila ustanovljena Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani. Praznovali bomo slovesno ta jubilej, ne toliko radi poteka gotove dobe, pač pa v poveličanje ideje, ki je ostala ista, kakor je bila ob ustanovitvi (Jug. gas. zveze) pred 20 leti. Večna je. Njena vsebina ostane vedno ista, vedno lepa. Slavili jo bomo letos z duhom časa.
Pred 20 leti so slov. gasil, pijonirji in častilci sv. Florijana zasnovali enotno povezanost vseh gasilskih družin v Jugoslaviji. Politična povezanost treh jugoslovanskih bratov (narodov) je dala ideji gasilske skupnosti nova pota.
Živimo v dobi razgibanega življenja, kateri dajejo presenečenja poseben pečat. Vrtinčasti razvoj tehnike vleče naglo za seboj civilizacijo in kulturo. Skoro komaj še verujemo v srčno kulturo, v izobrazbo srca in duše. Vse življenje je prepleteno z golim realizmom in materializmom. Naša gasilska ideja pa šteje v tem vrvenju požrtvovalnost, zatajevanje, skromnost in treznost še vedno med svoje visoko aktivne postavke.
V decembrski številki našega Gasilca kakor tudi v letošnjem Gasil-koledarčku je centrala slovenskega gasilstva, Gasilska zajednica v Ljubljani, objavila vabilo na letošnji jugoslovanski gasilski kongres v Ljubljani. Tam pravi:
»Proslava ustanovitve Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani bo obenem poveličanje ideologije gasilstva, bo spominska proslava prvih pi-jonirjev na tem polju. Ne sebe, proslavili bomo one, ki so bili. Sebe bomo le okrepili za nadaljnje zgledno gasilsko delo.«
Naš list Gasilec pa prinaša celoten program kongresa.
Kakor smo v letu 1938. skupaj z našim narodom in njegovimi voditelji praznovali 20 letnico našega osvobojenja in obstoja naše narodne države, tako se bomo ob tem jubileju ogrevali ob ognjišču naše gasilske
družine in naše skupne strehe. Ob proslavi 20 letnega jubileja bomo pred vsem svetom povedali, da je slovenski gasilec vedno ostal to, kar je bil po materi: Zvest svojemu narodu, svojemu Bogu, svoji materni zemlji vedno pripravljen žrtvovati tudi sebe.
Jubilejno priliko bomo porabili, da pokažemo svojo moč, napredek v 20 letih, da poudarimo mejo med starim in novim, da pokažemo moderno tehniko gašenja, nove smeri v naši organizaciji, razvoj našega gasilstva do današnjega dne. Poudariti pa hočemo tudi dejstvo, da spada gasilska veda že med znanstvene discipline.
Povedali bomo, kaj smo in kaj hočemo. Vsi pa morajo videti in občutiti našo trdno voljo, ki je ena: »prostovoljno služiti svojemu ljudstvu!«.
Kongres jugoslovanskega gasilstva v Ljubljani ne bo običajna šablonska prireditev, kakor smo jih bili navajeni doslej. Naše gasilstvo se bo pokazalo v novi luči; hočemo, da nas kritiki odslei gledaio skozi drugačna očala.
V plemenitem tekmovanju bodo gasilske edinice pokazale pripravljenost, spretnost in udarnost svojih formacij v vseh panogah gasilstva. Gasilske čete in posamezniki bodo tekmovali po pravilih gasilske taktike in strategije po posebnem tekmovalnem redu.
Dva tisoč gasilcev bo nastopilo na ljubljanskem »Stadionu« s prostimi vajami. — Nastop gasilskega naraščaja bo razvedril naša lica.
Prikazali bomo povezanost našega gasilstva z delom v miru in delom v vojni. Pri napadih iz zraka bo gasilstvo tvorilo močno obrambo našega ljudskega premoženja in življenja. Skupno delovanje gasilstva, vojske, rdečega križa, je predpogoj za obrambo v slučaju zračnih napadov v vojni.
Zaključili pa bomo celoten nastop z mogočnim manifestativnim ra-jalnim pohodom zastav, članov in gasilskega orodja.
Naš narod ni nikdar ostal brezbrižen, ko smo trkali na vrata naših kmečkih domov, naših skromnih delavskih stanovanj, vedno se je odzval. Prepričani smo, da se bo odzval tudi sedaj našemu vabilu ter se udeležil našega gasilskega kongresa na dan Velikega Šmarna.
Pridite vsi! Tov. gasilci, pripravite se dostojno za svoj praznik! Le z veliko in disciplinirano udeležbo boste poveličali gasilsko idejo in dvignili svoj ugled.
Službene vesti
Vesti starešinstva Gasilske zveze
Potrditev delegatov hrvaškega gasilstva. Gospod minister za telesno vzgojo naroda je s svojim razpisom od 1. 2. 1939 O, br. 566 razrešil dolžnosti delegatov v upravi Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije svoj-čas imenovane delegate Trstenjaka Dragotina, Franka Franja, dr. Tičaka Milutina in Safrana Ladislava ter je namesto njih potrdil za delegate gasilske zajednice savske banovine v zvezini upravi sledeče:
Svobodo Branka, odvetnika in podstarešino gasilske zajednice savske banovine v Varaždinu;
Dolanskija Marjana, posestnika v Vinici in starešino gasilske župe v Varaždinu;
Staniča dr. Pavla, odvetnika in starešino gasilske župe v Kutini in
Fabijanca Zlatka, posestnika v Gornji Stubici in starešino gasilske župe v Dolnji Stubici.
Z istim razpisom ministra za telesno vzgojo naroda je bil razrešen na lastno prošnjo kot delegat gasilske zajednice vrbaske banovine v zvezini upravi Bijelič Stojan in namesto njega potrjen za delegata Kobal Franjo, zasebni uradnik in podstarešina gasilske zajednice vrbaske banovine.
Seja zvezine uprave. V dneh 9. in 10. februarja je bila v Beogradu seja zvezine uprave, ki so ji prisostvovali delegati vseh gasilskih zajed-nic ter zastopniki raznih ministrstev.
Za starešino zveze je bil izvoljen dosedanji prvi podstarešina Snoj Anton, minister brez listnice v Beogradu, za prvega podstarešino pa Svoboda Branko, delegat hrvaških gasilcev. Ostalo starešinstvo je ne-izpremenjeno.
V razne delovne odbore so bili izvoljeni novi člani, in sicer: V administrativni odbor Svoboda Branko, Markovič Stevan, dr. Kodre Anton, Rajič Tirno, Kobal Franjo, Fabijanec Zlatko, za namestnike pa: Jenko Janko, ing. Popovič Bora in Anastazi jevič; v tehnični odbor Markovič Stevan, Machiedu Mirko, Dolanski Marjan, ing. Popovič Bora, Fišer N., Kramberger Franjo in za namestnike Fabijanec Zlatko, Rajič Tirno in Jenko Janko; v kulturni odbor Svoboda Branko, dr. Kodre Anton, Markovič Stevan, Pejovič Krsto, dr. Pavičič Ivan, dr. Stanič Pavlo in za namestnike Kramberger Franjo, Dolanski Marjan in Anastazi jevič; v revizijski odbor so bili izvoljeni dr. Stanič Pavel, Dolanski Marjan, Kramberger Franjo, dr. Pavičič Ivan in Rajič Tirno, za namestnike pa Svoboda Branko, Kobal Franjo in dr. Kodre Anton.
Proračun zveze za 1. 1938./39. bo predložen upravi na prihodnji seji. — Uprava tudi ni razpravljala o računskem zaključku za 1. 1937/38. in pa o poročilih revizijskega odbora o pregledu blagajniškega poslovanja.
Tehnični svet zveze je sklenil predložiti upravi novi vadnik za orodje. Vadnik sedaj popravlja in izpopolnjuje posebna komisija ter bo predložen upravi na prihodnji seji potem, ko ga bo preštudiral in pregledal novoizvoljeni tehnični odbor uprave.
Razni predlogi tehničnega sveta so bili odkazani tehničnemu odboru uprave, da se o njih posvetuje in stavi primerne predloge na prihodnji seji.
Zvezina uprava je soglasno sklenila, da se vrši od 13. do 15. avgusta v Ljubljani kongres gasilstva iz cele Jugoslavije, na katerega se povabijo tudi zastopniki inozemskih organizacij. Za udeležence kongresa je zveza dovolila posebne znake, ki jih bo izdala gasilska zajednica dravske banovine.
Na predlog prvega podstarešine Svobode Branka so delegati vseh gasilskih zajednic soglasno sklenili zahtevati spremembo sedanjega zakona o organizaciji gasilstva v duhu popolne avtonomije gasilskih zajednic. Za preštudiran je snovi in za pripravo primernih predlogov je bil izvoljen poseben odbor, v katerem so: dr. Kodre Anton, dr. Pavičič Ivan, dr. Stanič Pavel, Svoboda Branko, Markovič Stevan, Kramberger Franjo, Rajič Tirno in namestniki: Jenko Janko, ing. Popovič Bora in Fabijanec Zlatko (glej današnji uvodni članek — opomba uredništva).
Seja zvezinega starešinstva dne 4.	1939.	Starešinstvo	je	vzelo	na
znanje rešitev ministrstva za telesno vzgojo po potrditvi delegatov gasilske zajednice savske banovine za zvezino upravo. Ministrstvo je tudi odobrilo gospodarstvo zveze na podlagi proračunskih dvanajstin za celo proračunsko leto 1938/39.
Zvezino starešinstvo je vzelo na znanje obvestilo ministrstva za telesno vzgojo o vplačilih v banovinske gasilske sklade in pa o nalogu, ki ga je izdalo banski upravi v Zagrebu radi izplačila prispevkov za gasilske edinice za savsko banovino.
Tečajniki, vodstvo in predavatelji na gasilskem tehničnem tečaju v Ljubljani od 18. do 17. januarja 1939.
Polkovnik Pahlič in vrhovni inšpektor Pintar sta poročala o revizijskem poslovanju v vardarski banovini, vrhovni inšpektor pa še posebej ° gasilskih tečajih zajednic v Ljubljani in Banja Luki. Tovarni železniških vagonov v Slavonskem Brodu je bilo ugodeno na njeno prošnjo, naj se objavi vsem zajednicam, da ta tovarna izdeluje spojke sistema »Knaust«. Gasilski zajednici dravske banovine je bilo odobreno, da za-stopajo zvezo pri tečajih za poveljnike člani zvezine uprave iz te zajednice, vendar si starešinstvo pridrži pravico, po potrebi imenovati tudi drugega delegata.
Sklicana je posebna konferenca zastopnikov raznih ministrstev, ki naj pripravi predlog za amandement v finančnem zakonu za 1. 1939./40. glede ureditve gasilske službe. V imenu zveze bo konferenci prisostvoval starešina Snoj ali podstarešina Markovič.
Vesti starešinstva Gasilske zajednice
Tečaji. Od 13. do 17. januarja je bil v Ljubljani 18. gasilski strokovni tehnični tečaj, od 24. do 28. januarja pa v Celju 19. tak tečaj.
Takse za gasilske avtomobile. Gasilska zajednica objavlja kot svojo okrožnico št. 707 od 6. 2. 1939 razpis Gasilske zveze, št. 224 od 2. 2. 1939, ki pravi:
Na osnovi določil tč. 2 čl. 106 taksnega in pristojbinskega pravilnika, se morajo tudi gasilski avtomobili prijavljati upravnim oblastvom radi vpisa v register. Zato je treba gasilske avtomobile vsako leto registrirati in morajo tudi ti avtomobili dobiti vsako leto nove številčne tablice, za katere je treba plačati dejanske stroške (20 do 30 din).
V smislu citiranih določil pravilnika gasilske čete za svoje avtomobile prijavne takse po tar. post. št. 100 tč. 1. a, to je takse 100 din, ne plačujejo.
Na osnovi določil čl. 5 zakona o taksah gasilskim četam tudi ni treba plačati takse po tarif, postavki št. 90 a, to je takse din 100.— za stroške tehničnega pregleda. Nadalje se od gasilskih čet tudi ne zahteva taksa po pravilniku o povračilu stroškov komisije za pregled motornih vozil in komisije za izpite vozačev motornih vozil (naredba ministrstva notr. poslov J. V. br. 14.852 od 26. 9. 1928, Službene novine od 4. 10. 1928, štev. LXXV.
Gasilski avtomobili so oproščeni tudi takse, odn. doklad za državni cestni fond, katere se pobirajo samo za luksuzne, ozir. osebne avtomobile. Zato je treba vse gasilske avtomobile prijavljati pristojnemu upravnemu oblastvu kot gasilska vozila, pri tem pa seveda strogo paziti, da se ta ne uporabljajo za nikake osebne vožnje.
Iz vsega gornjega sledi, da so gasilske čete dolžne plačati samo takso za dejanske stroške številčnih tablic, ki se vsakega leta menjavajo.
Gasilski kongres
Naraščajske proste vaje za gasilski kongres 1.1939.
Pri objavi naraščajsikih vaj za gasilski kongres v letošnji prvi številki »Gasilca« so se vrinile nekatere napake, zato še enkrat objavljamo pravilne naraščajske vaje.
I.	vaja:
I.	1. Z levico skozi odročenje vzročiti, dlan naprej;
2. z desnico skozi odročenje vzročiti, dlan naprej;
3. z levico predročiti, dlan dol;
4. z desnico predročiti, dlan dol.
II.	1. Počep;
2. vzravnava;
3. predklon, vzročiti, dlani not;
4. odročiti.
III.	1. Vzklon;
2.	priročiti;
Tudi to
Pust je po sedanjem družabnem nazoru pa-tron norcev. Da pa je tudi čas pred tistim še-mastim torkom dobil po njem ime (pred-pust), bi kazalo, da so norčije tudi vse one velike stvari, ki jih mnogi v pred-pustu dožive. V pred-pustu se namreč moži-mo in ženimo. In vendar so te stvari hudo resnejše, lepše, usodnejše, pomembnejše, kot da bi jih smeli vezati v čemer koli na pusta. Naj nihče ne reče, da smo črnogledi. Pravi optimizem pač nima zveze ne s pustno ne s predpustno norčavostjo.
3. spojeno z desnico veliki dolni čelni lok do odročenja gor, dlan naprej, izjpad z desno v desno;
4. drža.
IV. 1. Priročiti z desnico, pol obrat na levo,
na petah leve in prstih desne in spojeno poklek na desni, vzročiti ven, dlani naprej;
2. predklon, skozi predročenje zaročiti, dlani gor;
3. vzravnava, vzklon, skozi predročenje vzročiti, dlani naprej;
4. prinožiti desno k levi do petne stoje, skozi odročenje priročiti s ploskom.
Vaja se izvaja štirikrat.
II.	vaja;
I.	1. Z desnico predročno upogniti gor, pest, dlan naprej;
2. z levico predročno napogniiti gor, pest, dlan naprej;
3. z desnico vzročiti;
4. z levico vzročiti.
II.	1. Pest odpreti, dlani naprej;
2. vzročiti not, pesti (prijem za vrv, desno pest nad levo);
3. počep, roke upogniti priročno not (pesti ostanejo);
4. drža.
III. 1. Čepna opora;
2. poskok, ležna opora za rokama;
3. sklecna opora, levo visoko zanožiti, trup vleknjen;
4. prinožiti levo in spojena opora.
IV. 1. Sklecna opora, desno zanožiti;
2. prinožiti desno in spojena opora;
3. poskok v čepno oporo;
4. drža.
V. 1. Vzravnava;
2. izpad z desno nogo nazaj, desnico zaročno skrčiti, levico priročno upogniti not, pesti leva pred desno, leva dlan gor, desna dlan dol (kar označuje nategovanje vrvi);
3. drža;
4. drža.
VI.	1. Pol obrat na desno na obeh nogah do razkoračne stoje, roke po najkrajši poti odročiti, dlani gor;
O ženitovanjih bi radi spregovorili. Starih slovenskih navad ne bomo preganjali, čas in ngegova boleizen (vsesplošna stiska) pa zahtevata, da naj bodo tudi ti običaji odraz dobe, v kateri živimo. Zato moramo biti nasprotni sleherni bučni gostiji. Te gostije trajajo največkrat pozno v noč, ne, celo več dni in noči trajajo. Čeprav že zaradi težkih časov ne morejo biti razkošne, so vendar ob misli, da istočasno stradajo milijoni, odveč. Lepi narodni običaji za take prilike so že zdavnaj zamrli, ostala je le še prazna zunanjost: jedača, pijača, muzika in ples in še nesrečna — preža.
Nič manj času neprimerna je navada »šran-ganja«. Tudi ta običaj ni slovanski, v svojem bistvu pa je krivičen. Fantje ob »šrangi« pač največkrat ne vedo, da je v kupo veselja padla že prvi dan novoporo-čencema kaplja moreče skrbi zaradi zadolženega posestva, velikega pre-užitka, nestalne službe in tako dalje.
Poročni dan mora biti vesel dan. Zato pa naj bi znova zaživele med našim ljudstvom stare, res slovenske ženitovanj-ske navade, ki so v svojem bistvu izraz prave duhovne sreče in nesebičnega bratstva vse župnije. Kjer so te navade zamrle, naj bi pravo razumevanje sedanjih časov ustvarilo nove, ki jim bo najlepši kras: slovensko veselje in bratska ljubezen.
Naročnina za list Se morda ni platana: PlaCaf jo!
Narodna sramota
Toda da bi ostalo samo pri slovenskem »hudiču«! Ne. V vse mogoče jezike si gre slovenski prekiinjevalec izposojati izraze, ob katerih bi, če bi jih prevedli v slovenščino, sam prekiinjevalec moral zardeti, če mu ni duša že do skrajnih globin umazana in pokvarjena. Pri item je .posebno zanimivo, da oni, ki hočejo biti vedno prvi narodnjaki in ki so posebno bojeviti, kadar je govora o naši zapadni državni sosedi, dosledno rabijo najostudnejše italijanske kletvice. Pa to ne morda samo v pijanosti, 'temveč ob vsaki priliki, kadar hočejo pokazati svojo korajžo. Prav tako so se naši preklinje-valci bogato založili s kletvicami naših južnih bratov, ki za italijanskimi nič ne zaostajajo, če jih po ostudnosti celo ne presegajo.
Pa ne preklinja morda le preprost človek, ki sredi trdega dela in v borbi za vsakdanji kruh včasih res lahko izgubi smisel za lepoto in duševno plemenitost. Ne. V krogih, ki se štejejo med izobražence, celo med vseučiliščniiki, ki naj bi bili kvas naše narodne bodočnosti, slišiš prav iste ostudnosti, ki bi jih sicer človek mogel pripisati le čisito navadni duševni propalici.
Najstrašnejše pa je, da se grda razvada opri-jemlje vedno bolj celo maše mladine, da, celo one v prav nežni starosti. Po mestih in trgih, nič manj pa po vaseh mora človek slišati v otroškem prepiru izraze, ki dajo človeku misliti. Kaj bo iz te mladine ?
Pozivamo vse naše či-tatelje, da se postavijo v bran tej narodni sramoti.
2. križna stoja z desno nogo pred levo, vzročiti not, pesti, desna nad levo (prijem toporišča sekirice);
3. cel obrat v levo na prstih obeh nog do petne stoje;
4. desnico priročno upogniti, levico pred-ročno not (sekirica na desno ramo).
VII.	1. Suniti v vzročenje, pesti ostanejo, ves čas, desna nad levo ;
2. zasuk trupa v levo, izpad z levo nogo v levo, predklon in zamah v predroče-nje dol, pesti ob levem koienu not;
3. vzravnava, vzklon, zasuk trupa v desno do razkoračne stoje, roke priročiti not, pesti ostanejo;
4. levo prinožiti, obe roki predročno upogniti — desnico pred levico, sekirico na levo ramo.
VIII. 1,—2. Kot takt VII., samo v nasprotno stran;
3. pol obrat v levo do zanožne stoje z desno, skozi predročenje vzročiti, dlani not;
4. s prinoženjem desne petna stoja, skozi predročenje priročiti.
Tekmovalni red
V članku »Za gasilski kongres leta 1939«, ki je bil priobčen v 12. štev. »Gasilca« 1. 1938, je na strani 356 v zadnjem stavku, točka 11, navedeno, da tekmovalci in roji, ki še niso tekmovali, ne smejo gledati tekem. Kongresno-tehnični odsek je na svoji zadnji seji sklenil, da bodo vsi tekmovalci in tekmovalni roji, čeravno še niso tekmovali, lahko gledali tekme.
Na strani 360 je bilo v 1. odstavku poglavja »Tekme gasilskih rojev« Objavljeno, da morajo vsi tekmovalni roji nastopiti v predpisanih delavnih (zelenih) oblekah s predpisanimi čeladami. Tudi v tej točki je kongresno-tehnični odsek sklenil, pripustiti k tekmam tudi roje, ki bodo oblečeni še v staro delavno (belo) obleko in s starimi čeladami. Pač pa morajo čete skrbeti za to, da bodo bodisi pri tekmah, bodisi pri nastopu na »Stadionu« nastopile posamezne skupine popolnoma enotno oblečene in opremljene. K tekmam potemtakem ne bo pripuščen roj, katerega člani bi bili oblečeni deloma v zelene, deloma v bele obleke in imeli tudi različne čelade.
Priporoča se pa, da na vsak način čete vsaj svoje tekmovalne roje opremijo točno po predpisih.
Seznam gasilcev, ki so bili odlikovani od gasilske zajednice za dravsko banovino v Ljubljani do 31. decembra 1938
A.	Za posebne zasluge
(z zlatimi križci)
Priimek in ime
Bergman Josip Benko Josip Celec Ferdo čeme Franjo Dolinar Jože Dolenc ing. Fr. Drobne Jože Džuban Josip Gologranc Konr. Guček Franc Japelj Pavle Jenko Josip Kodre dr. Anton Kopač Leopold Klenovšek H. Kramberger Fr. Lah Miha Logar dr. Franc Mežek Franc Musek Ljudevit Mikuž Zdravko Pogačnik Bogd. Rupnik Jože Snoj Franc Šmajd dr. Albin Vogelnik Alojz živanovič Ljub.
Antloga Andrej Agnitsch Andrej -Ambrožič Albin Antauer Evgen Adamčič Janez Arko dr. Ivan Avsec Jože Antalič Janez Benkovič Aleš Bevč Karol Babnik Franc Bratuš Franjo
Čin
žup. starešina žup. starešina čl. o. odb. G. z. čl. nad. odb. G. z. pom. blag. G. z. gasilski inspekt. čl. osr. odb. G. z. gasilec
II.	podst. Gas. z. čl. osr. odb. G. z. pom. taj. G. zaj. član zvez. upr. star. Vsesl. g. z. preds. n. o. G. z. član n. odb. G. z. član zvez. upr. blag. Gas. zaj. čl. osr. odb. G. z. tajnik Gas. zaj. čl. osr. odb. G. z. čast. blag. G. z.
I. podstar. G. z. čl. osr. odb. G. z.
I.	podstar. G. zv. čl. osr. odb. G. z. čl. nadz. o. G. z. čl. osr. odb. G. z.
Prost. gas. četa
Novo mesto Murska Sobota Rakičan
Radeče pri Z. m. Kresnice Ljubljana-mesto Šmarje p. Jelšah Križevci Gaberje Trbovlje II. Smlednik Vavta vas Ljubljana-sev. d. Slovenj Gradec Št. Vid p. Ptuju Maribor-mesto Nevlje
zastop. ban. upr. Ljubljana-mesto Ptuj
Ljubljana-Vič Maribor-mesto Št. Vid n. Ljub. Gornja Radgona Radovljica Radovljica zastop. vojske
Župa
Novo mesto Murska Sobota Murska Sobota Krško Litija
Ljubljana-mesto
Šmarje pri Jelšah
Murska Sobota
Celje
Laško
Kranj
Novo mesto Ljubljana-mesto Slovenj Gradec Ptuj
Maribor-mesto
Kamnik
Ljubljana
Ljubljana-mesto
Ptuj
Ljubljana-mesto
Maribor-mesto
Ljubljana-okol.
Ljutomer
Radovljica
Radovljica
Ljubljana
Celje
Novo mesto
Maribor-levi breg
Murska Sobota
Litija
Kočevje
Ljubljana-okol.
Murska Sobota
Dol. Lendava
Dravograd
Ljubljana-okol.
Šmarje pri Jelšah
B.	Za požrtvovanje
(s srebrnimi križci)
član žup. uprave
blagajnik
tajnik gas. župe
predsednik
poveljnik
član žup. uprave
blagajnik
poveljnik
član žup. uprave
predsednik
poveljnik
žup. blagajnik
Gotovlje Novo mesto Pesnica Petanjci Šmartno Kočevje Zg. Kašelj Vučja gomila Gaberje Guštanj Črnuče Rog. Slatina
Berkopec Ivan Breznik Franc Bajuk Anton Benko Josip ml. Bregar Florjan Baumgartner S. Burja Jože Bervar Adolf Bedjančič dr. M. Bojc Etbin Bernhard Anton Benedičič Ant. Bele Anton Bricelj Anton Blažun Ivan Berložnik Adolf Bauman Josip Bohor Anton Banfi Štefan Bac Ludvik Banko Štefan Bokavšek Miha Babnik Ivan Bohar Karol Bizjak Janko Bučar Lavoslav Bozovičar Pavle Breznik Hinko Bleyer Josip Bogataj Vinko Bovha Janko Cedilnik Franc Cetin Anton Cvar Miroslav Cmor Ludvik Časi Janko Čeh Franjo Češarek Alojz Čuček ing. Ivan Čamemik Franc Čertanec Jernej Čamemik Ivan Časar Emerik Dolničar Janko Dolinar Ivan Dobovičnik Fr. Dunaj Alojz Dobravc Matevž Drobnič Ivan
član žup. uprave član žup. uprave član nadz. odb. tajnik
povelj, nam. predsednik predsednik tajnik gas. župe član žup. uprave profesor povelj, nam. oddelni vodja častni član poveljnik član
žup. blagajnik
predsednik
predsednik
predsednik
poveljnik
predsednik
predsednik
član
poveljnik
poveljnik
predsednik
poveljnik
član
povelj, nam.
blagajnik
poveljnik
član nadz. odb.
podstarešina
rojnik
poveljnik
tajnik
žup. tajnik
žup. tajnik
predavatelj
tajnik
poveljnik
orodjar
predsednik
tajnik gas. župe
član žup. uprave
član žup. uprave
pom. žup. taj.
član
član
Prost. gas. četa Toplice
Sv. Ana v Sl. g. Drašiči
Mur. Sob., Benko Trbovlje-trg Loka pri Zid. m. Rečica-Bled Celje
Maribor-mesto Ljubljana K.I.D. Jesenice Maribor-mesto Št. Vid nad Lj. Bizovik Zg. Kašelj Brežice
Št. Ilj v Sl. gor. Stanjevci Moščanci Murska Sobota Moravci Stepanja vas Ljubljana-tob. t. Ivanjševci Krško
Kostanjevica Škofja Loka Hoče Črna Hlebce
Verače-Virštanj
Tacen
Mostec
Ljubljana-mesto Moravci Draža vas-Žiče Murska Sobota Ribnica Celje
Polhov Gradec Brdo
Ljubljana-tob. t.
Markovci
Stožice
Dobrova
Celje
Lukavci
Nazarje
Metlika
Novo mesto
Maribor-levi breg
Črnomelj
Murska Sobota
Laško
Laško
Radovljica
Celje
Maribor-mesto
Ljubljana
Radovljica
Maribor-mesto
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Brežice
Maribor-levi breg Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Ljubljana-mesto Ljubljana-mesto Murska Sobota Krško Krško
Škofja Loka
Maribor-desni breg
Dravograd
Radovljica
Šmarje pri Jelšah
Ljubljana-okol.
Brežice
Ljubljana-mesto Murska Sobota Celje
Murska Sobota
Kočevje
Celje
Ljubljana-okol.
Ljubljana-mesto
Ljubljana-mesto
Murska Sobota
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Celje
Ljutomer
Gornji grad
Črnomelj
Deškovič Milan Doganoc Ferdo Dimnik ing. St. Drobne Josip Dolinar Jože Dolenc ing. Fr. Dečman Franc Donpuna Karol Dobravc Avgust Dežman Simon Erjavec Leopold Erhovnic Konr. Erjavec Stane Fuchs Franc Falež Alojz Fister Anton Finžgar Ivan Florič Anton Florjančič Franc Faflik Alojz Firer Viljem Fajdiga Ivan Fabjančič Milan Fluher Ivan Frahm Vilko Flegar Janez Fartek Janez Ficko Janez Flisar Štefan Ferenčič Anton Furlan Janez Frumen Josip Fartelj Karol Funda Matija Frumen Josip Flisar Kalman Geršak Ivan Gorišek Franc Gerbič Jože Gol maje r Franc Grom Tomaž Golenko Anton Geder Josip Grošelj Štefan Grčar Jože Gorjanc Ivan Govejšek Anton Gologranc Konr. Gregorin Franc
Čin	Prost. gas. četa	Župa
predsednik	Bakovci	Murska Sobota
član	Vel. Lašče	Kočevje
predavatelj	Ljubljana	Ljubljana
čl. osr. odb. G. z.	Šmarje p. Jelšah	Šmarje pri Jelšah
pom. blag. G. z.	Kresnice	Litija
gasilski inspekt.	Ljubljana-mesto	Ljubljana-mesto
poveljnik	Stožice	Ljubljana-okol.
poveljnik	Fikšinci	Murska Sobota
predsednik	Polje	Šmarje pri Jelšah
blagajnik	Hlebce	Radovljica
poveljnik	Nadgorica	Ljubljana-okol.
član	Ribnica	Kočevje
poveljnik	Stožice	Ljubljana-okol.
povelj, nam.	Pobrežje	Maribor-des. breg
preds. nadz. odb.	Rače	Maribor-des. breg
žup. tajnik	Breznica	Radovljica
član žup. uprave	Breznica	Radovljica
poveljnik	Gaberje	Celje
predsednik	Brežice-okolica	Brežice
šofer	Murska Sobota	Murska Sobota
čl. žup. nadz. odb.	Kočevska reka	Kočevje Kočevje
član	Sodražica	
predavatelj	Celje	Celje
predsednik	Sv. Peter p. Mar.	Maribor-levi breg
predsednik	Prosenjakovci	Murska Sobota
predsednik	Gradišče	Murska Sobota
predsednik	Kuzma	Murska Sobota
tajnik	Krajna	Murska Sobota
predsednik	Gorica	Murska Sobota
poveljnik	Murski Črnci	Murska Sobota
poveljnik	Ljubljana-pokl.	Ljubi j ana-mesto
poveljnik	Sv. Jurij	Murska Sobota
predsednik	Bokrači	Murska Sobota
član žup; uprave	Radeče	Krško
predsednik	Sv. Jurij	Murska Sobota
predsednik	Rankovci	Murska Sobota
predsednik	Črna pri Prev.	Dravograd
poveljnik	Trojane	Kamnik
poveljnik	Dob	Kamnik
žup. podstareš.	Tržič	Kranj
predsednik	Stara Vrhnika	Ljubljana-okol.
predsednik	Sv. Miklavž	Ptuj
predsednik	Vanča vas	Murska Sobota
poveljnik	Izlake	Litija
član	Žužemberk	Novo mesto
pročelnik	K. I. D. Jesenice	Radovljica
žup. blagajnik	Mežica	Dravograd
II. podst. Gas. z.	Gaberje	Celje
preds. nadz. odb.	Št. Vid nad Lj.	Ljubljana-okol.
Garbas Ivan Gregorin Matija Gliha Franc Grad Franc Gerčak Karol Golob Ernest Gomboc Janez Gaber Rudolf Gomboši Franc Gašperin Ivan Gornik Alojz Gornji Emerik Gomboc Miha Gomboc Ludvik Gostiša Janko Gruden Franc Gliha Janez Glinšek Ivan Homar Tomaž Hlastan Slavko Hudoklin Ivan Horvat Bela Hauptman Franc Hameršak Vinko Herzmansky V. Hoj an Franc Hrastelj Jože Hrastnik Anton Horvat Janko Hodošček Lud. Hari Matija Hočevar Josip Hrovatin ing. Iv. Hari Janez Hočevar Franc Ivanc Boris Ivanjšič Ludvik Jan Jakob Jamar Ivan Jureček dr. Ivan Jankovič Pero Japelj Pavle Jovčič Ivo Jaušovec Franc Jugovič Valentin Jud Janez Jenko Anton Jazbec Ivan Kern Ivan
član
poveljnik
podstarešina
predsednik
blagajnik
član žup. uprave
poveljnik
povelj, nam.
blagajnik
predsednik
član
predsednik
predsednik
poveljnik
poveljnik
poveljnik
preds. nadz. odb.
član nadz. odb.
žup. podstareš.
poveljnik
član žup. uprave
predsednik
član
pročeln. kul. p. o. oddelni vodja član
predsednik
predsednik
predsednik
predsednik
predsednik
poveljnik
poveljnik
tajnik
povelj, nam.
žup. tajnik
član žup. uprave
starešina
poveljnik
član žup. uprave
blagajnik župe
pom. taj. Gas. z.
član žup. uprave
član
predsednik
predsednik
poveljnik
poveljnik
predsednik
Škofljica Zg. Kašelj Šmarje-Sap Zg. Kašelj Videm
Sv. Trojica, Sl. g.
Krog
Serdica
Krog
Ljubljana-Vič Trbovlje-rudnik Vel. Dolenci Korovci Rankovci Stara Vrhnika Škocjan p. Turj. Šmarje-Sap Rog. Slatina Sela
Trbovlje II.
Brusnice
Krog
Šmartno
Maribor-mesto
Maribor-mesto
Vrhnika
Gor. Radgona
Sv. Barbara
Bakovci
Zenkovci
Sodišinci
Zg. šiška
Ljubljana-sev. del
Križevci
Zg. šiška
Kranj
Sv. Jurij ob Šč.
Podhom
Dovje
Maribor-levi breg
Vojnik
Smlednik
Maribor-mesto
Veržej
Marenberg
Sotina
Dravlje
Radeče
Cerklje
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Brežice
Maribor-levi breg Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Ljubljana-mesto Laško
Murska Sobota
Murska Sobota
Murska Sobota
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Šmarje pri Jelšah
Kamnik
Laško
Novo mesto
Murska Sobota
Litija
Maribor-mesto
Maribor-mesto
Ljubljana-okol.
Ljutomer
Maribor-levi breg
Murska Sobota
Murska Sobota
Murska Sobota
Ljubljana-mesto
Ljubljana-mesto
Murska Sobota
Ljubljana-mesto
Kranj
Ljutomer
Radovljica
Radovljica
Maribor-levi breg
Celje
Kranj
Maribor-mesto
Ljutomer
Dravograd
Murska Sobota
Ljubljana-mesto
Krško
Kranj
Krese Ludvik Kozin Jože Kaloh Alojz Kranj Tomaž st. Kolešnik Ivan Koman Leon Kolarič Anton Korun dr. Ferdo Kolšek dr. Dav. Kuhar Ignac Kuharič Lovro Kranjc Srečko Kopriva Anton Kšela Josip Kunc Franc Košmelj Leopold Krumpačnik G. Korže Ivan Kumine Josip Klanjšek Štefan Klemen Franjo Kokole Josip Kimovec Ludvik Koprivec Ivan Košir Jože Klančnik Gregor Košir Franc Klemenčič Josip Kessler Alfonz Kramberger Fr. Kovačič Ivo Klešnik Ivan Krklec Janko Kunaver Franc Kozlevčar Alojz Kikec Franc Kladnik Josip Košenina Vlado Kostanjšek Janko Klug Mihael Kramberger dr. Kuhar Štefan Kovač Alojz Kikec Nikolaj Kovačič Kolman Kovačič Kolman Kurnik Jože Keber Jernej Kodre dr. Anton
žup. podstareš. član žup. uprave član žup. uprave predsednik podstarešina žup. tajnik podstarešina okrajni zdravnik okrajni zdravnik poveljnik starešina starešina preds. nadz. odb. tajnik
član žup. uprave
predsednik
poveljnik
orodjar
predsednik
poveljnik
tajnik
predsednik
poveljnik
član žup. uprave
častni predsednik
predsednik
poveljnik
žup. starešina
poveljnik
član zvezne upr.
predavatelj
predsednik
oddelni vodja
blagajnik
povelj, nam.
žup. tajnik
predsednik
preds. žup. n. o.
član žup. uprave
blagajnik
član četne upr.
predsednik
poveljnik
član
poveljnik predsednik preds. nadz. odb. rezervni član star. Vsesl. g. z.
Prost. gas. četa	Župa
Rečica	Laško
Ig-Studenec	Ljubljana-okol.
Studenci	Maribor-des. breg
Fram	Maribor-des. breg
Krško	Krško
Vel. Podlog	Krško
Središče	Ptuj
Šoštanj	Slovenj Gradec
Velenje	Slovenj Gradec
Št. Ilj	Slovenj Gradec
Ljutomer	Ljutomer
Pesnica	Maribor-levi breg
Arja vas	Celje
Stročja vas	Ljutomer
Rovte	Logatec
Železniki	Škofja Loka
Solčava	Gornji grad
Črnomelj	Črnomelj
Markiševci	Murska Sobota
M. Sob.-t. Benko	Murska Sobota
Rečica	Laško
Loke pri Zag.	Litija
Hotič	Litija
Vel. Lašče	Kočevje
Mojstrana	Radovljica
Mojstrana	Radovljica
Celje	Celje
Pobrežje	Maribor-des. breg
Maribor-del. d. ž.	Maribor-mesto
Maribor-mesto	Maribor-mesto
Ljubljana	Ljubljana-mesto
Zadobrova-Sneb.	Ljubljana-okol.
Maribor-mesto	Maribor-mesto
Ježica	Ljubljana-okol.
Šmarje-Sap	Ljubljana-okol.
Ljutomer	Ljutomer
Sevnica	Brežice
Sv. Lenart, Sl. g.	Maribor-levi breg
Sv. Martin p. V.	Maribor-levi breg
Pesnica	Maribor-levi breg
Sv. Lenart, Sl. g.	Maribor-levi breg
Puconci	Murska Sobota
Rankovci	Murska Sobota
Sv. Jurij	Murska Sobota
Kupšinci	Murska Sobota
Mlajtinci	Murska Sobota
Zg. šiška	Ljubljana-mesto
Ljubljana-Vič	Ljubljana-mesto
Ljubijana-s. del	Ljubljana-mesto
Kodrun Boltezar Koltaj Zoltan Karoli Janez Kerčmar Aleks. Kukojca Štefan Kocet Josip Kovačič Julij Kurent Maks Kovač Janez Kastelic Viktor Kastelic Jože Kolovič Ivan Krištof Franc Klinar Matija Kolar Mihael Lutar Štefan Legat Jernej Lenarčič Anton Logar dr. Vikt. Lovrec Prane Luckmann Karol Lužar Franc Levar Franc Lavrič Karol Lozar Jože Lapanja Janko Legvart Alojz Lipovšek Jakob Lampret Anton Lindner Anton Lenarčič Jože Likozar Ivan Lesar Alojz Lah ing. Ivan Lupša Alojz Lenarčič Matija Legner Hubert Ledenik Rudolf Luthar Franc Lipič Ludvik Lah Anton Luter Nikolaj Lovenjak Avg. Lepša Josip Lanjščak F. ml. Longo Avgust Leben Franc Legat Janko Minarik Pavel
član žup. uprave
poveljnik
poveljnik
poveljnik
predsednik
poveljnik
častni član
preds. nadz. odb.
tajnik
povelj, namest.
gasilec
tajnik
blagajnik
poveljnik
blagajnik
žup. tajnik
predsednik
član žup. uprave
pročel. sam. ods.
tajnik
poveljnik K. I. D.
poveljnik
blagajnik
član žup. uprave
predsednik
tajnik
predsednik
oddelni vodja
predsednik
predsednik
orodjar
predsednik
član
predavatelj
predsednik
poveljnik
član
član
predsednik
predsednik
blagajnik
tajnik
blagajnik
poveljnik
član
predsednik oddelni vodja poveljnik žup. tajnik
Družmirje
Lončar jevci
Prosenjakovci
Peskovci
Andrejci
Selo
Ljubijana-s. del
Št. Rupert
Rankovci
Škofljica
Škofljica
Šmarje-Sap
Šmarje-Sap
Podhom
Šmarje pri Jel.
Črensovci
Naklo
Blat. Brezovica Šmarje pri Jel. Podčetrtek Jesenice Nova vas Šmartno ob Dreti Žužemberk Petrova vas Budinci Laško
Trbovlje-rudnik
Muljava
Litija
Litija
Predoslje
Ribnica
Maribor
Gajševci
Št. Vid nad Lj.
Guštanj
Sevnica
Nemčavci
Moravci Gornji
Gerlinci
Sebeborci
Cankova
Ljublj.-Sp. šiška
Murska Sobota
Veliki Podlog
Bizovik
Rog. Slatina
Vuhred
Slovenj Gradec Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Ljubljana-mesto Krško
Murska Sobota
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Radovljica
Šmarje pri Jelšah
Dolnja Lendava
Kranj
Ljubljana-okol.
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Radovljica
Logatec
Gornji grad
Novo mesto
Črnomelj
Murska Sobota
Laško
Laško
Litija
Litija
Litija
Kranj
Kočevje
Maribor
Ljutomer
Ljubljana-okol.
Dravograd
Brežice
Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Ljubljana-mesto Murska Sobota Krško
Ljubljana-okol. Šmarje pri Jelšah Dravograd
Meh Ivan Mayr Rici Miklič Ivan Muhič Ivan Mravljak Josip Mikolič Feliks Marinč Martin Matek Josip Malešič Ivan Malešič Julij Medic Franc Majer Štefan Markovič Ivan Mestnik Jože Mlečnik Ivan Mihelič Janez Mrvar Franc Modic Janko Mis dr. Franta Mežek Franc Menart Franc Malovrh Štefan Marič Leopold Maršik Alojz Majcen Franc Marič Avgust Mekiš Štefan Mlakar Rudolf Melanšek Franc Marič Josip Maršik Karol Mojškerc Janez Mesec Janko Mravljak Peter Mencinger Ivan Mencinger Miha Mohorič Franc Nemethy Štefan Neuman Karol Novak Franc Nahtigal Iv. st. Novak Matevž Nemec Janez Orehove Martin Opara Ivan Ostronič Franc Orehek Jože Oven Ivan Ogrin Josip
član
predsednik
član žup. uprave
predsednik
žup. starešina
predsednik
starešina
tajnik župe
predsednik
poveljnik
predsednik
član
predsednik
blagajnik
tajnik
žup. podstareš.
tajnik
predavatelj
predavatelj
tajnik Gas. zaj.
blagajnik
član
predsednik
predsednik
blagajnik
poveljnik
predsednik
predsednik
član
blagajnik
predsednik
orodjar
predsednik
predsednik
proč. sam. ods.
poveljnik
poveljnik
starešina
član žup. uprave
poveljnik
orodjar
blagajnik
poveljnik
oddelni vodja
član žup. uprave
blagajnik
predsednik
čl. žup. nadz. o.
oddelni vodja
Mozirje
Kranj
Grmovlje
Sv. Marjeta n. P.
Vuzenica
Novo mesto
Brusnice
Škofja Loka
Metlika
Gradac
Talčji vrh
Murska Sobota
Stična
Stična
Št. Vid pri Stični
Jurjeviča
Novo mesto
Maribor
Ljubljana
Ljubljana-mesto
Št. Vid n. Ljub.
Polhov Gradec
Rogaševci
Gor. Lendava
Rankovci
Ropoča
Nuskova
Ljublj.-Sp. Šiška
Velenje
Rogaševci
Čikečka vas
Bizovik
Stara Vrhnika
Vuhred
Radovljica
Radovljica
Kropa
Dol. Lendava
Jesenice
Tacen
Gameljne
Mežica ind.
Pertoča
Celje
Mirna peč Vinica Nadgorica žalna
Ljubljana-poki.
Gornji grad Kranj Krško Ptuj
Dravograd
Novo mesto
Novo mesto
Škofja Loka
Črnomelj
Črnomelj
Črnomelj
Murska Sobota
Litija
Litija
Litija
Kočevje
Novo mesto
Maribor
Ljubljana
Ljubljana-mesto
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Murska Sobota
Murska Sobota
Murska Sobota
Murska Sobota
Murska Sobota
Ljubljana-mesto
Slovenj Gradec
Murska Sobota
Murska Sobota
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Dravograd
Radovljica
Radovljica
Radovljica
Dol. Lendava
Radovljica
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Dravograd
Murska Sobota
Celje
Novo mesto
Črnomelj
Ljubljana-okol.
Ljubljana-okol.
Ljubljana-mesto
Priimek in ime	Čin	Prost. gas. četa	Župa
Ogrin Rudolf	oddelni vodja	Ljublj.-Sp. šiška	Ljubljana-mesto
Pučko Andrej	predsednik	Vir	Kamnik
Peršin Franc	predsednik	Stožice	Ljubljana-okol.
Petrovčič Anton	član žup. uprave	Verd	Ljubljana-okol.
Presetnik Franc	predsednik	Šmartno ob Savi	Ljubljana-okol.
Pohar dr. Maks	okrajni zdravnik	Slovenj Gradec	Slovenj Gradec
Počivalšek Jos.	žup. podstareš.	Imeno	Šmarje pri Jelšah
Pristovšek St.	žup. starešina	Ljubi jana-mesto	Ljubljana-mesto
Planina Lovro	žup. starešina	Škofja Loka	Škofja Loka
Pihler Ferdo	predsednik	Radomerje	Ljutomer
Puntar Franc	predsednik	Unec	Logatec
Polenšak dr. M.	član žup. uprave	Novo mesto	Novo mesto
Porenta Anton	podstareš. župe	Stara Loka	Škofja Loka
Petje Ivan	tajnik	Zavrstnik	Litija
Perme Franc	poveljnik	Kostrevnica-Lup.	Litija
Pakiž Anton	tajnik	Dane	Kočevje
Prijatelj Alojz	član uprave	Vinice	Kočevje
Podpečan dr. Iv.	predavatelj	Celje	Celje
Pešec Ivan	član	Arja vas	Celje
Pogačnik Bogd.	I. podst. G. zaj.	Maribor-mesto	Maribor-mesto
Podlogar Ivan	predsednik	Skopačnik	Ljubljana-okol.
Punzengruber J.	poveljnik	Črna	Dravograd
Pintarič Drago	tajnik	Sv. Miklavž p. O.	Ptuj
Pečnik Anton	poveljnik	Brežice	Brežice
Peterka Štefan	poveljnik	Rakičan	Murska Sobota
Pirc Franc	rojnik	Zg. šiška	Ljubljana-mesto
Peterca Andrej	tajnik	Ljubljana-Vič	Ljubljana-mesto
Pojbič Julij	predsednik	Gor. Slaveči	Murska Sobota
Perko Andrej	tajnik	Zg. šiška	Ljubljana-mesto
Premerstein R.	predsednik	Radeče	Krško
Pirc Franc	tajnik	Škofja Loka	Škofja Loka
Papa Franc	rezervni član	Škofja Loka	Škofja Loka
Pristave Leop.	čl. žup. nadz. o.	Jezero	Ljubljana-okol.
Pfeifer Jože st.	član	Hoče	Maribor-des. breg
Pondeljak Pavle	poveljnik	Dravograd	Dravograd
Poklukar Franc	poveljnik	Gorje	Radovljica
Pregrad Rado	predsednik	Podčetrtek	Šmarje pri Jelšah
Repar Jakob	predsednik	Kamnik	Ljubljana-okol.
Ribič Franc	preds. nadz. odb.	Brezje	Maribor-des. breg
Rep Joško	predsednik	Leskovec	Krško
Rakuša Ivan	predsednik	Ormož	Ptuj
Remic Ferdo	starešina	Šmartno o. Dreti	Gornji grad
Rudež ing. Ant.	starešina	Ribnica	Kočevje
Roškar Andrej	predsednik	Mota	Ljutomer
Rihtar Janko	predsednik	Blanca	Brežice
Rappl Anton	poveljnik	Sv. Križ pri Lit.	Litija
Rajšek Anton	tajnik	Kresnice	Litija
Rus Peter	predsednik	Bled I.	Radovljica
Rom Franc	član žup. uprave	Kočevje	Kočevje
Ranzinger štef. Rabič Janez Reja Adolf Ramšak Franjo Robas Miha Radanovič Fr. Rajner Imre Ratnik Štefan Rajbar Jože Rajner Franc Robežnik Milan Roš Boris Rehn Janez Račič Franc Resnik Alojz Sreš Martin Svete Jože Sever Franc Stele Franc Samastur Ivan Schmirmaul J. Sirec Franc Svaršnik Oto Stopar Vinko Strahovnik K. st. Skuhala Franc Senica Josip st. Stajnko Viktor Strah Alojzij Skumavec Ant. Strahovnik ml. Sušnik dr. Fr. Sekula dr. Jože Šinigoj Ignac Suša Franc Škerget Leopold Salamon Rudolf Solar Ludvik Svetanič Alojz Sedonja Janez Strgar Jakob Skalar Josip Strgar Ivan Štebe Anton Škofič Franc Šušteršič Ivan Šetina Alojz Štefančič Franc Šuštaršič Franc
Čin	Prost. gas. četa	Župa
oddelni vodja	Blejska Dobrava	Radovljica
član	Mojstrana	Radovljica
predavatelj	Celje	Celje
predavatelj	Maribor	Maribor
častni član	Tacen	Ljubljana-okol.
predsednik	Rakovec	Brežice
blagajnik	Bakovci	Murska Sobota
oddelni vodja	Rankovci	Murska Sobota
tajnik	Tropovci	Murska Sobota
blagajnik	Rakičan	Murska Sobota
poveljnik	Ljubljana-Vič	Ljubljana-mesto
predsednik	Ljubljana-tob. t.	Ljubljana-mesto
član nadz. odb.	Murska Sobota	Murska Sobota
predsednik	Cerklje	Krško
član	Vrhnika	Ljubljana-okol.
blagajnik	Ižakovci	Dol. Lendava
član žup. uprave	Podpeč	Ljubljana-okol.
član nadz. odb.	Ježica	Ljubljana-okol.
predsednik	Zalog-Sp. Kašelj	Ljubljana-okol.
predsednik	Sp. Polskava	Maribor-des. breg
član nadz. odb.	Zrkovci	Maribor-des. breg
orodjar	Ptuj	Ptuj
predsednik	Majšperk	Ptuj
žup. podstareš.	Velenje-trg	Slovenj Gradec
poveljnik	Žalec	Celje
preds. nadz. o. ž.	Križevci	Ljutomer
član	Sevnica	Krško
predsednik	Krajna	Murska Sobota
blagajnik	Jablanška dol.	Litija
poveljnik	Rečica-Bled II.	Radovljica
član-predavatelj	Žalec	Celje
predavatelj	Maribor	Maribor
preds. nadz. odb.	Maribor-mesto	Maribor-mesto
žup. blagajnik	Ljutomer	Ljutomer
predsednik	Sromlje	Brežice
žup. tajnik	Boštanj	Brežice
član	Sevnica	Brežice
poveljnik	Fokovci	Murska Sobota
blagajnik	Sotina	Murska Sobota
povelj, nam.	Rakičan	Murska Sobota
povelj, nam.	Ljubljana-mesto	Ljubljana-mesto
pom. tajnika	Murska Sobota	Murska Sobota
predsednik	Škofljica	Ljubljana-okol.
starešina	Moste	Kamnik
predsednik	Komenda	Kamnik
predsednik	Verd	Ljubljana-okol.
starešina	Črnomelj	Črnomelj
član žup. uprave	Pudob	Logatec
član	Tacen	Ljubljana-okol.
Priimek in ime	Čin	Prost. gas. četa	Župa
Skrabar Franjo	oddelni vodja	Trbovlje-trg	Laško
Štrubelj Franc	tajnik	Polica	Litija
Štrucelj Anton	podstareš. župe	Rečica	Gornji grad
Šarbela Franc	član žup. upr.	Ljubno	Gornji grad
Škof Lovro	član	Št. Vid n. Ljub.	Ljubljana-okol.
Šuman Anton	predsednik	Sv. Marjeta o. P.	Maribor-levi breg
Šavel Aleks.	poveljnik	Vaneča	Murska Sobota
Šadl Franc	predsednik	Cankova	Murska Sobota
Škrilec Ivan	predsednik	Lemerje	Murska Sobota
Šiftar Franc	predsednik	Brezovci	Murska Sobota
Šafarič	član	Petanjci	Murska Sobota
Štrukelj Vinko	predsednik	Dravlje	Ljubljana-mesto
Škof Franc	predsednik	Brdo	Ljubljana-mesto
Šparovec	predsednik	Rudnik	Ljubljana-mesto
Šebjanič Miha	orodjar	Murska Sobota	Murska Sobota
Šiftar Pavel	poveljnik	Puževci	Murska Sobota
Škerlak Josip	poveljnik	Domanjševci	Murska Sobota
Škrilec Kolman	poveljnik	Krnci	Murska Sobota
Šebela Anton	predsednik	Št. Jernej	Krško
Šetina Ivan	povelj, nam.	Mokronog	Krško
Štojs Franc	član nadz. odb.	Studenec	Krško
Šohar Viktor	povelj, nam.	Rankovci	Murska Sobota
Štrukelj Ivan	povelj, nam.	Vižmarje	Ljubljana-okol.
Šerjak Franc	blagajnik	Pijava gorica	Ljubljana-okol.
Štefančič Miha	povelj, nam.	Bizovik	Ljubljana-okol.
Štrukelj Franc	predsednik	Nomenj	Radovljica
Taš Dragotin	žup. starešina	Dol. Lendava	Dol. Lendava
Tičar Franc	predsednik	Preddvor	Kranj
Torkar Martin	član žup. uprave	Boh. Bistrica	Radovljica
Tischler Ernest	član upr. gas. ž.	Vitanje	Celje
Tiršek Anton	tajnik	Rečica ob Savinji	Gornji grad
Tavčar Jernej	povelj, nam.	Škofja Loka	Škofja Loka
Toš Franjo	predavatelj	Celje	Celje
Tomšič Ivan	član	Verd	Ljubljana-okol.
Tominc Janko	predsednik	Ig	Ljubljana-okol.
Tiirha Štefan	preds. nadz. odb.	Rogaševci	Murska Sobota
Tavželj Ivan	orodjar	Zg. šiška	Ljubljana-mesto
Trtnik Franc	poveljnik	Škofljica	Ljubljana-okol.
Tome Janez	pročel. sam. ods.	Vižmarje	Ljubljana-okol.
Trontelj Ivan	član nadz. odb.	Ponova vas	Ljubljana-okol.
Teran Jože	šofer	Radovljica	Radovljica
Ule Franc	tajnik župe	Trbovlje-rudnik	Laško
Udovč Anton	podstarešina	Logatec	Logatec
Unger Miha	predsednik	Serdica	Murska Sobota
Uršič Rupert	predsednik	Videm	Brežice
Ulčnik Martin	poveljnik	Sv. Peter p. sv. g.	Šmarje pri Jelšah
Virant Ivan	podstarešina	Žalec	Celje
Vavpotič Anton	član uprave	Ljutomer	Ljutomer
Vračko Franc	član uprave	Orehovci	Ljutomer
Vršeč Gregor Vukan Josip Vlaj Viktor Verderber Gust. Voljč Jakob Vončina Ciril Vertačnik Alojz Vavpotič Franjo Weixl dr. Bruno Vezer Geza Voler Josip Veren Štefan Varga Franc Vajda Adam Vode Ivan Varl Jože Zupan Franc Zaff Ivan Zamuda Franc Zupan Ivan Zupan Franc Zorko Franjo Zupan Ernest Zajc Jakob Zemljak Drago Zajc Franjo Zevnik Anton Zupančič Anton Zorec Gaber Zupančič Polde Zupančič Avg. Zupan Franc Zorenč Alojz Žagar Ladislav Žvan Ivan Žnidar Josip Žnidar Rudolf Žabkar Stane
član uprave
poveljnik
predsednik
poveljnik
član
predsednik
tajnik
predsednik
član čet. uprave
predsednik
povelj, nam.
poveljnik
poveljnik
poveljnik
čl. žup. nadz. odb.
predsednik
predsednik
častni član
član
poveljnik
predsednik
žup. starešina
žup. starešina
častni član
predsednik
poveljnik
orodjar
blagajnik
poveljnik
predsednik
žup. blagajnik
član žup. uprave
tajnik
poveljnik
predsednik
poveljnik
član
član
Bizeljsko
Tišina
Predanovci
Kočevje
Vrhnika
Mežica ind.
Arja vas
Zg. Sv. Kungota
Sv. Trojica, Sl. g.
Martjanci
Murska Sobota
Bodonci
Krplivnik
Ivanovci
Podgorica
Kamna gorica
Breg
Pobrežje
Vel. Nedelja
Begunje
Ribno
Brežice
Rakek
Sv. Peter v S. d.
Rajhenburg
Šmartno ob Savi
Metlika
Talčji vrh
Št. IIj pri Stični
Ljubljana-mesto
Moste
Prekopa
Sv. Peter p. Sv. g. Gameljne Toplice Senovo
Trbovlje-rudnik
Krško
Brežice
Murska Sobota
Murska Sobota
Kočevje
Ljubljana-okol.
Dravograd
Celje
Maribor-levi breg Maribor-levi breg Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Ljubljana-okol. Radovljica Kranj
Maribor-des. breg Ptuj
Radovljica
Begunje
Brežice
Logatec
Celje
Brežice
Ljubljana-okol.
Črnomelj
Črnomelj
Litija
Ljubljana-mesto
Ljubljana-mesto
Krško
Šmarje pri Jelšah
Ljubljana-okol.
Novo mesto
Brežice
Laško
Krško
NE POZABITE!
Največja dobrina slovenskih gasilcev mora biti strokovni list »GASILEC«. Tudi vi posvetite nekoliko svojih moči »Gasilcu«! — Pridobite čimveč novih naročnikov!
ZA SPOMIN
Franc Štraus,
zvest član gasilske čete Dol pri Hrastniku, se je preselil v lepše življenje. Pokojni se je kot orodjar in šofer kljub bolehanju pridno udejstvoval v četi, posebno skrb je posvečal motorki in avtu; njegovo strokovno znanje je prihranilo četi marsi-kak izdatek, še ko ga je huda bolezen prikle-
nila na posteljo, se je vedno zanimal za gasilstvo in za razmere V četi. »Gasilca« je posebno rad čital in mu je bil ljub tovariš v osamljenih urah. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazala udeležba pri njegovem pogrebu dne 29. januarja in nešteto vencev, katere so mu darovali njegovi prijatelji. Pretresljiv je bil prizor pred gasilskim domom, kjer se je ob brnenju avtomobila in motorke poslovil od rajnega z ganljivim govorom tajnik čete. Dragi France! Po Tvojem svetlem zgledu hočemo slediti vzviSenim gasilskim idealom, za vse Tvoje zasluge, skrb in žrtve za napredek naše čete pa Te bo spremila preko meje večnosti naša
Navodilo za preprečenje in gašenje požara
f) izdelavo načrta izvršilnih ukrepov za preprečenje in gašenje požara in izdelavo potrebnih navodil in odredb za izvajanje požarne zaščite;
g) načrt iza vaje vseh gasilskih organov in osebja;
h) obveščanje in pouk prebivalstva z namenom, da .ohranijo pri požaru pravo disciplino;
i) nadzorovanje in kontrola nad vsemi pripravami za požarno zaščito in tozadevni organi.
★
a)	Zaščitni ukrepi in sredstva proti požaru so objavljeni v II. delu poglavja a) teh navodil. Vsako poslopje moramo z ozirom na to, v kolikor je izpostavljeno požaru in važno, opremiti z večjim številom rezervnih aparatov in ostalih sredstev za gašenje začetnega požara. Določiti moramo tudi iz vrst stanovalcev dotičnega poslopja potrebno število, ki bo delalo s temi napravami. Za posamezne večje skupine hiš, za več manjših skupin ali par hiš moramo predvideti gasilski oddelek, ki ga sestavimo iz vrst stanovalcev dotične skupine hiš, in potrebno opremo.
Za delo z gasilnimi aparati in orodjem določeno osobje mora biti dobro podučeno z načinom njihovega delovanja in uporabe.
Za vsako zgradbo, odnosno za več zgradb, ki so med seboj povezane, moramo določiti iz vrst stanovalcev starešino zgradbe (bloka) kot vodjo gasilskega oddelka. On mora podučevati pomožno osobje, ki mu bo dodeljeno v gašenju začetnega požara in v nudenju prve pomoči v dotični zgradbi, odnosno skupini (bloku) zgradb.
Za izvršitev vsega tega so pristojne občinske oblasti s sodelovanjem gasilskih organizacij.
V kolikor nismo v mirnem času izvedli vseh obvarovalnih ukrepov, ki so predvideni v III. delu teh navodil, moramo za njihovo hitro izvajanje ali dopolnitev že za časa, ko je razglašeno stanje v pripravljenosti ali pa mobilno stanje, pripraviti načrt in potrebna gmotna sredstva.
V to svrho je potrebno:
1. pred podstrešnim vhodom in v drugih prostorih moramo pripraviti potrebno orodje in sredstva za preprečenje in gašenje požara, ki bi ga povzročile termitke in fosforne bombe;
2. pripraviti moramo kakšna druga sredstva v zameno za plin z razsvetljavo in kuhinje, ker je ta nevaren za eksplozijo;
3.	iz lahko vnetljivih zgradb, za katerih izkoriščanje ne obstoja posebno velika potreba, moramo pravočasno izseliti stanovalce, živino, Premičnine, istočasno pa ukreniti vse potrebno za lokalizacijo eventuelnega požara v teh stavbah. Če pa moramo takšne stavbe izkoriščati, tedaj Moramo ukreniti vse potrebno, da jih zaščitimo Pred požarom.
b)	Ureditev opazovalne in poročevalske službe za požarno nevarnost.
Opazovalno službo vršimo po načelih, ki so obrazloženi v oddelku B II. dela teh navodil s sledečimi dopolnili:
1. že v mirnem času moramo določiti za celo državno ozemlje mesta za opazovališča in določiti tudi tip za njihovo izdelavo. Za opazovališča so zelo primerne triangulacijske točke. Priporočljivo Je> da se postavijo opazovališča na naseljene kraje, velike gozdove in polja ob njihovih skrajnih mejah, po potrebi pa se postavi še druga opazovališča na strehah visokih hiš ali visokih dreves v kraju samem, odnosno v gozdu.
2. Sestaviti je treba načrt za zvezo med opa-zovališči, in sicer tako, da je vsako opazovališče zvezano z najmanj 3 do 4 opazovališči v raznih smereh. V gozdnih predelih je potrebno izsekati nekatere predele v opazovalnih smereh, da s tem omogočimo zvezo za opazovanje.
3. Nabaviti in tehnično pripraviti moramo vse potrebno, da lahko hitro izdelamo opazovališča in njihovo medsebojno zvezo. Tip opazova-lišča, ki ga lahko na hitro napravimo, prikazuje slika št. 36.
One občine, na katerih ozemlju je treba postaviti opazovališča, morajo pripraviti vse potrebno, da jih v slučaju vojne postavijo. Poskrbeti morajo tudi za potrebno osobje za ta opazovališča.
4. Poleg vsakega opazovališča naj bodo pripravljene tudi primerne stavbe za opazovalce (kolibe, barake itd.) in pa sredstva za oddajanje znakov v slučaju požarne nevarnosti (zastavice,
rakete itd.).
5. Gasilska opazovališča ne smejo biti ob-enem opazovališča za objavo nevarnosti od napadov iz zraka, ker imajo različne vloge.
6. če opazovalci z zemlje ne morejo zapaziti začetnega požara in je verjetno, da je požar izbruhnil v večjih gozdovih ali poljih, lahko po na-
hvaležnost in tovariška gasilska ljubezen. Na pomoč!
Smole Franc
Vas Kamnik pri Preserju in vso okolico je iznenadil glas zvona, ki je 8. decembra 1938 s stolpa cerkve sv. Florijana, našega priprošnji-ka, naznanjal, da je zaspal v Gospodu naš tovariš Franc Smole. Bil je še vedno aktiven član, dasiravno je štel že 66 let življenja. Pokojni je bil začetnik in graditelj gasilnega doma, dolgoletni odbornik, blagajnik, predsednik nadzornega odbora itd.; povsod smo ga videli, povsod je bil prvi:	na	požarišču,	pri
vajah, sejah, sestankih itd. Bil je zvest tovariš in dober prijatelj vsem, kateri so ga poznali. Za njegovo vestno in požrtvovalno delo ga je naša zajednica odlikovala januarja 1939 z zlato kolajno. Kako spoštovan je bil pokojni, je pokazal njegov pogreb, štiri gasilske čete so ga spremile na njegovi zadnji poti na farno pokopališče. Spremljali so ga poleg številnih sorodnikov celokupni občinski odbor z županom na čelu, odbor domače hranilnice in posojilnice, katere član je bil pokojni tovariš, in vse gospodarske ter prosvetne organizacije v kraju. Pevski zbor mu je pred rojstno hišo in na pokopališču zapel v slovo, ob grobu pa se je poslovil od nepozabnega pokojnega tovariša v imenu vseh gasilcev tajnik čete. -—• Dragi Franc: Na pomoč!
Pomembni spominski dnevi
4. februarja 1815 je bil rojen v Osijeku veliki hrvaški vladika Josip Junij Strossnvayer.
Njegovo ime je v najtesnejši zvezi s prereditvijo hrvatstva.
8. februarja 1587 je bila v gradu Fothering-hay v Angliji obglavljena kraljica Marija Stuart. Bila je žrtev tedanjega svetovnega boja med katoličanstvom in protestantstvom. Nestrpnost tiste dobe najbolje kaže dejstvo, da so ji odbili prošnjo, ko je pred smrtjo prosila, naj jo spremlja na morišče katoliški duhovnik. Namesto katoliškega so ji poslali protestantskega dekana, ki je njeno zadnjo pobožnost motil z glasnimi anglikanskimi molitvami. Sedaj počiva Marija Stuart v westminsterski opatiji v Londonu, nedaleč od kraljice Elizabete, ki je podpisala njeno smrtno obsodbo.
8. februarja 1725 je umrl ruski car Peter Veliki. Seznanil je bil Rusijo z Evropo in ga lahko imenujemo stvaritelja nove ruske države. Ustanovil je ob izlivu reke Neve mesto, imenovano po njem Petrograd, sedaj Leningrad. Mnogi mu zamerijo, da je Rusijo evro-peiziral, češ da je Rusija azijska država. Vsekakor pa je bil Peter Veliki res velik mož in vladar.
8. februarja 1849 je umrl v Kranju France Prešeren, naš nedoseženi pesnik-prvak.
9. februarja 1871 je bil rojen v Doslovičah Breznici na Gorenjskem pripovednik in dramatik Fr. Sal. Finžgar. Dal nam je doslej pesmi, črtice, zgodovinski roman »Pod svobodnim soncem«, povesti iz kmečkega in delavskega življenja in več dramatskih del. Njegovi spisi se odlikujejo po vedrem živ-
padu uporabimo tudi letala (zrakoplove), da izsledijo kraj požara.
Poročevalsko službo uredimo po smernicah, ki so opisane v odd. C II. dela teh navodil.
Slika št. 36
Ker bo v vojnem času veliko gasilskih opazovalnih postaj, je potrebno, da bodo znaki za signalizacijo čim preprostejši in lahko uporabljivi za delo in shranjevanje. Pri tem moramo skrbeti tudi za to, da se bodo zažigalna sredstva (rakete in slično), ki jih uporabljamo kot znake, hitro vžgala.
Čim da eno opazovališče znak za požarno nevarnost, moramo skrbeti, da bodo o tem obveščene vse gasilske postaje v najbližji okolici in te so dolžne, da takoj pošljejo na požarišče en del svojih gasilnih sredstev, in sicer po načrtu za obrambo dotičnega kraja od požara.
(Dalje sledi)
Gasilska strategija
(Nadaljevanje)
III.
Ugotovitev četinega delokroga
Moč, opremo in delovanje čete moramo prilagoditi obsežnosti njenega delokroga. Kajti četa z obširnim delokrogom mora vršiti dokaj težje in razno vrstne j še naloge kakor četa z manjšim delokrogom. Pri ugotovitvi delokroga čete uvrstimo v območje ožjega delokroga: a) domačo občino; b) sosednje občine; v območje širšega delokroga: c) druge bližnje občine in č) oddaljenejše občine.
V območje ožjega delokroga gremo na pomoč, kadar koli je potrebno, v območje širšega delokroga pa gremo na pomoč bodisi prostovoljno, bodisi obvezno na izrecen poziv upravnega oblastva ali gasilske organizacije.
Radi lažje orientacije naj razpolaga vsaka četa z zemljevidom, ki vsebuje območje celotnega delokroga (to je ožjega in širšega). Na njem začrtamo, odn. pobarvamo potoke in reke ter večje stoječe vode z modro barvo, vozne poti in ceste pa z rumeno. Glavne telefonske in brzojavne postaje označimo s posebnim znakom, istotako sedeže gasilskih čet in orožniških postaj ter po-staj Rdečega križa.
Nadalje si moramo priskrbeti pregledno karto območja ožjega delokroga. Vanjo vrišemo lastno orodišče in sedeže sosednjih gasilskih čet, ki jih označimo z gasilskim znakom. Nadalje vrišemo posamezne naselbine, odn. skupine hiš, posebej pa vrišemo zgradbe, v katerih se zbirajo ljudje v množicah, kakor cerkve, gledališča, kinematografe in kolodvore. Tudi tovarne, žage, mline in slične večje objekte vrišemo posebej. Rončno začrtamo, odn. pobarvamo z modro barvo vse tekoče in stoječe vode, z rumeno barvo pa Prometne žile, t. j. železnice, ceste in vozne poti.
Pri organizaciji posameznih gasilskih služb se moramo ozirati na določbe zakona o organizaciji gasilstva in na pravila gasilske službe, ki num dajejo tozadevne smernice. V okviru teh smernic hočemo podati potrebna navodila za or-Sanizatorično delo gasilskih strategov. Ponekod Priporočamo novejši postopek, ker so se medtem nekatera stara pravila že preživela. Verjetno eodo v doglednem času zamenjana s sodobnejšimi.
ljenjskem pogledu in nazornem besednem izrazu.
14. februarja 869 je umrl v Rimu slovanski 'blagovestnik sv. Ciril. Ni nam treba omenjati njegovih zaslug za slovansko bogoslužje in Slovansko narodno prebujenje.
15. februarja 1573 je bil usmrčen v Zagrebu kmečki kralj Matija Gubec. Z njegovo smrtjo so bili vobče zaključeni kmečki upori in je bila »stara pravda« pokopana. Tako je bilo tedaj tudi drugod.
17. februarja 1831 je bil rojen pesnik in jezikoslovec Matija Valjavec. Doma s Srednje Bele nad Kranjem je bil pozneje profesor v Varaždinu in Zagrebu. Pisal je pesmi, zbiral je narodno blago in se je pozneje posvetil jezikoslovju. Rad se je spominjal rojstnega kraja in mladosti. Najboljše so njegove pravljice in legende; snov je zajemal iz naroda, jezik je preprost, naroden.
19. februarja 1923 je umrl dr. Ivan Tavčar. Rojen je bil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Spisal je znana dva romana »Visoška kronika« in »Izza kongresa«, mnogo povesti in novel (Otok in struga, Janez Sonce, Grajski pisar itd.) ter črtic. Zelo je poveličeval slovensko zemljo in kmečko življenje.
22.	februarja 1848 je buknila v Parizu revolucija, znana nam z imenom »februarska revolucija«. Po veliki revoluciji 1789—1815 je prišla v Francijo bourbonska vladarska rodovina nazaj, pa je vladala samo do leta 1830, do »julijske revolucije«. In 18 let nato imamo »februarsko revolucijo«, ki je dala
povod za prevratno gibanje tudi v drugih državah. Na Dunaju n. pr. je prišlo par tednov za Parizom do »marčne revolucije«; z njo se je polagoma pričelo v bivši Avstrij'i čisto novo življenje, ki je slednjič končalo z uvedbo splošnega ljudskega zastopstva v deželnih zborih in v državnem zboru na. Dunaju. Zato je bila »februarska revolucija« tudi za Slovence tako pomembna.
23.	februarja 303 je izdal rimski cesar Dioklecijan povelje za občno preganjanje kristjanov. Prepozno. Krščanstvo je bilo takrat že tako razširjeno, da bi mu tudi druge sile ne mogle več izpodkopati tal. Bilo je pa to na j več j e preganjanje kristjanov. Uspeh: še živahnejše razširjanje krščanstva; in 110 let pozneje izda cesar Konstantin odlok, da sta krščanstvo in poganstvo v državi enakopravna.
27. februarja 1936 je bila sklenjena zvezna pogodba med Francijo in Sovjetsko Rusijo, ki je povzročila veliko jezo in nejevoljo, zlasti v Nemčiji, pa tudi na Japonskem.
(Iz »Naše moči« 1937.)
O modernem zdravljenju z vodo
Ko smo bili majhni, so nas mamice knajpale pri vseh boleznih. Pa tudi mnogim odraslim je voda čudovito sredstvo, s katerim je mogoče ozdraviti vsako bolezen. Zdravljenje z vodo je sprejela tudi modema zdravniška veda v svoje okrilje, pa si bomo na kratko ogledali, v koliko služi zdravljenje z vodo tudi njej. Poprej je bila v zdravniški vedi dolgo časa prava pastorka, čeprav so v času
Predočimo si eno izmed številnih podeželskih gasilskih čet, ki še danes delujejo po že zdavnaj zastarelem kopitu. Imamo hvaležno nalogo, da jo reorganiziramo in usposobimo za sodobno gasilsko službo. To hočemo storiti točko za točko po prej skiciranem načrtu.
Potem razdelimo območje domače občine na posamezne varnostne okraje, in sicer tako, da združimo zgradbe in naprave, ki tvorijo več ali manj zaokroženo celoto v en varnostni okraj. Meje posameznih okrajev označimo s pikčastimi zelenimi črtami. Te meje potegnemo po možnosti vzdolž širših cest, tekočih ali stoječih vod, po požarnih zidovih ali nezazidanih ploskvah. Tako zajamemo v en varnostni okraj vse zgradbe in naprave, ki bi bile neposredno ogrožene, če bi izbruhnil požar v kateri koli izmed njih. Vsak varnostni okraj nazivljemo s krajevno običajnim nazivom ali z nazivom najizrazitejše zgradbe, ki se v njem nahaja. Na pregledni karti pa označimo okraje z odgovarjajočimi kraticami, n. pr.: Nova vas z N, Predtrg s P, županstvo z žu, žaga z Ža itd. Vsekakor je bolje, da označimo varnostne okraje s takimi nazivi nego s tekočimi številkami. Pri slednjih moramo šele premisliti, katerega izmed številnih okrajev označujejo, dočim se S pomočjo krajevno običajnih nazivov lažje in hitreje znajdemo.
Za vsak varnostni okraj si priskrbimo situacijski načrt, in sicer takega merila, da vanj lahko začrtamo posamezne hiše, gospodarska poslopja, sploh vse zgradbe in naprave, ki ležijo v dotičnem okraju. Meje okrajev začrtamo s pikčastimi zelenimi črtami. Masivno zidane zgradbe pobarvamo s sivo, lesene z rjavo, zgradbe z večjim momentom nevarnosti pa s svetlo rdečo barvo. Skladišča razstreliv, lahko gorljivih snovi in slične nevarnejše naprave označimo z živo rdečo barvo. Nadalje vrišemo, odn. pobarvamo z modro barvo vse tekoče in stoječe vode. Naprave in lažje dostopna mesta, kjer lahko črpamo vodo za gašenje, označimo posebej s temnomodro barvo in s posebnimi znaki, kakor n. pr. za hidrante. Nadalje jim damo tekoče male črke. Če pridejo v poštev tudi vode, ki ležijo izven varnostnega okraja, jim ravno tako vrišemo. Končno pobarvamo vozne poti in ulice z rumeno barvo. Označimo jih z njihovimi imeni, hiše pa z njihovimi hišnimi številkami. Tako napravljeni situacijski načrti posameznih varnostnih okrajev tvorijo pri-
pregledni karti območja ožjega delokroga, «lužijo nam za hitro orientacijo in nam olajšajo elo na terenu. So pa tudi važen pripomoček za strategične gasilske igre, ki jih bomo posebej obravnavali.
Za posamezne javne zgradbe in zgradbe z Večjim momentom nevarnosti naj izdela poveljnik vrhu tega poseben obrambni načrt. Iz njega naj k° razvidno število, lega in dolžine potrebnih cevovodov, nadalje izhodišča in smeri napadov, Pri hidrantih pritisk, pri vodnih nabiralnikih in vodnjakih pa množina razpoložljive vode.
V kolikor bi bilo potrebno načrte dopolniti s Podatki iz območij sosednjih občin, naj si jih poveljnik priskrbi od dotičnih čet.
Ko smo tako ugotovili območje našega delokroga, ugotovimo še opravila in naloge, čijih izvrševanje spada v delokrog čete. Skladno z določbami §§ 5, 73 in 74 Zakona o organizaciji gasilstva, jih ugotovimo tako-le:
V delokrog Prostovoljne gasilske čete A spada:
1. Zaščita in obramba življenja in imovine Prebivalcev občine A in sosednjih občin B, C in Č Pri požarih, poplavah, potresih in drugih elementarnih nezgodah.
2. Pasivna zaščita življenja in imovine prebivalcev občine A proti napadom iz zraka.
3. Zaščita in obramba življenja in imovine prebivalcev bližnjih občin D, E, F in G ter oddaljenejših občin (širšega območja) ob požarih, katastrofalnih dogodkih, ob potresih, eksplozijah v ^dnikih, poplavah, epidemijah in endemijah, in sicer prostovoljno ali na poziv upravnega obla-stva ali gasilske organizacije obvezno.
4. Pomoč pri požaru v državnih in zasebnih gozdovih, v industrijskih in rudarskih podjetjih, Pri požarih na prometnih žilah, kakor tudi ob drugih večjih katastrofalnih dogodkih na območju ožjega ali širšega delokroga, in sicer prostovoljno ali na poziv upravnega oblastva ali gasilske organizacije obvezno.
5. Služba in pripravljenost po navodilih, dobljenih od Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, pdn. katere druge nadrejene gasilske ustanove, in Vdanih od ministrstva za vojsko in mornarico (Inšpekcija državne brambe), če se uporablja clen 1. Zakona o državni brambi (»Službeni list« st. 186/30 iz leta 1930.).
rimskega cesarja Avgusta zdravili zdravniki svoje bolnike tudi z vodo. Še danes se ljudje čudijo in dvomijo v zdravniško vedo, ko ta zdravnik pri istem primeru predpiše mrzle, oni pa tople obloge.
že na prvi pogled vidimo, da nastane v prvih trenutkih močnejših vodnih dražljajev (izvzemši oparjenje) koža bleda, da se je torej skrčila, da so se skrčile drobne žilice v njej, da se je pojavila kurja polt, pa naj so oblili kožo z zelo mrzlo ali z zelo toplo vodo. šele ko pustimo dražljaj več časa delovati, postane koža rdeča, in sicer ne samo na kraju, kjer je deloval dražljaj, ampak po vsem telesu, žile so se razširile torej po vsej telesni površini, obenem se je pospešil ves krvni obtok in na telesno površino je dospelo več krvi. Le če je dražljaj zelo močan, pomodri še posebej poprej mesto, na katerem je dražljaj deloval, kajti kri se je na tistem mestu za nekaj časa zaustavila in tako preprečila, da bi se dražljaj prehitro ne razširil na vse telo. Tak dražljaj bi seveda lahko izvajali tudi s precej vročim ali precej mrzlim zrakom, toda zrak je dosti slabši prevodnik toplote kot voda in nepraktičen za tako zdravljenje, ker bi bilo težko določiti množino toplotnih enot (ikalorij), ki bi jih oddajal. Prehud vodni dražljaj pomeni atentat na srce in bi postal v gotovih primerih zelo nevaren. Popolnoma drugače pa je, če dražljaj počasi, počasi večamo od zelo majhnega do prav močnega. Na tak način lahko srcu samo koristimo. Močni, naenkrat nastopajoči vodni
dražljaji potisnejo torej kri iz kože v notranjost, počasi naraščajoči dražljaji pa ženejo kri na površine telesa, pa povzročijo obenem, da se kri hitreje pretaka. Kri pa je prenašalec hraniv in mnogih brambnih snovi —- bomo torej razumeli: čim hitreje kroži kri skozi organe, tem več hraniv in brambnih snovi dospe v organe, obenem se izloči tem več škodljivih snovi, ki jih je pobrala kri po telesu in precedila skozi ledvice iz telesa. Zaradi tega pa, ker so se razširile žile na površini telesa, se je zmanjšal tudi krvni pritisk in srcu je bilo olajšano delovanje, torej ravno nasprotno, kakor če bi zožili z na-enkratnimi prehudimi vodnimi dražljaji žilice na površini. Sedaj vam bo razumljivo, zakaj ne sme človek z bolnim srcem naenkrat skočiti v mrzlo ali vročo vodo. Ce skočimo v mrzlo ali vročo vodo, nam za nekaj trenutkov zmanjka sape. Prav nič pa bi ne lovili sape, če bi stopili v mlačno vodo in jo potem postopoma ohlajali ali segrevali, kar se da pri modemih domačih kopalnicah zelo lahko doseči. Dihanje postane pri postopoma se večajočih dražljajih globoko in počasnejše, pri hitro nastopajočih pa hitrejše in težje. Hitro nastopajoči dražljaji so nevarni ljudem z visokim krvnim pritiskom, z arteriosklerozo (poapnenjem žil). Počasi nastopajoči pa le olajšajo težave, ki se pojavljajo pri teh boleznih.
(Konec sledi)
»Vestnik obrambe pred napadi iz zraka« je moral v tej številki radi tehničnih ovir odpasti.
6. Delo za nacionalno, kulturno in prosvetno povzdigo članov čete in ostalega prebivalstva njenega območja.
7. Udeležba na skupščinah gasilske župe po dveh predstavnikih čete, katerih eden je poveljnik, odn. njegov namestnik.
Tako ugotovimo delokrog čete. Pri tem spoznamo, da je zelo obširen.
Ugotavljanje območij čet na področju poedi-nih žup naj se izvrši smotrno in sporazumno s pristojno župo.
IV.
Določitev dolžnosti članov poveljstva
Pravila gasilske službe nam povedo le v glavnih obrisih, kakšne so dolžnosti članov poveljstva. Zato mora poveljnik ostalim članom poveljstva te dolžnosti obširneje določiti in raztolmačiti. Vsakemu mora točno določiti dolžnosti, ki jih mora dotičnik redno vršiti.
Predvsem pa si mora biti poveljnik o svojih lastnih dolžnostih na jasnem. Poveljnik načeluje gasilski četi v strokovno-tehničnem pogledu in je odgovoren za delovanje čete, za njeno izvežbanost in pripravljenost. Skrbeti mora, da so vsi izvršujoči člani delavni, dobro izvežbani ter da točno in pravilno izvršujejo službene predpise. Osobito mora to zahtevati od članov poveljstva, ker je delo preobširno in ne sme obremeniti samo poveljnikovih ramen. Poveljnik, ki hoče delo naprtiti samo sebi, ravna nepravilno in iz strategič-nega vidika nespametno. Kajti prvič sam ne bo zmogel vsega dela in drugič mora baš on skrbeti, da ima med ostalimi člani poveljstva dovolj polnovrednih namestnikov. Te si mora pravočasno vzgojiti. Tudi če zbolita i poveljnik i podpoveljnik, ali če ob alarmu slučajno oba izostaneta, ju mora kateri koli izmed ostalih častnikov popolnoma in brezhibno nadomestovati. Zato naj posveča poveljnik posebno pažnjo vzgoji častnikov in tudi podčastnikov. Častnike, po potrebi tudi podčastnike, naj poziva na periodične sestanke in posvete. Istotako jih mora pozvati po vsakem požaru, po vsaki vaji ali drugem nastopu na sestanek, na katerem poda kritiko in smernice za odpravo morebitnih napak.
(Dalje sledi)
O zaščiti pred sovražnimi napadi iz zraka
Osnovni zakon o organizaciji države za slučaj vojne je Zakon o državni brambi od 1930. leta. Nihče ne dvomi, da je obramba države v primeru vojne njen najvišji cilj, vendar pa močno učinkuje člen 1. tega zakona, ki pravi: »Za zaščito inobrambodržavenaj seupo-rablja celokupna državna moč in vsa materialna sredstva države in njenih državljanov.« Besedilo zakona Je strnjeno in kratko, toda polno vsebine; globoko posega v celotni državni ustroj in predvideva v slučaju vojne za vse državljane posebne dolžnosti. Koliko možnosti ima za to, se vidi iz tega, da obsega po čl. 3. istega zakona splošna državna mobilizacija razen vojne sile tudi promet, finance, industrijo, poljedelstvo in delovno moč. Vendar pa zahteva najdejo aktivnost države pripravljanje prebivalstva za bodočo vojno v pasivni brambi za slučaje sovražnih napadov iz zraka. Po abesinski vojni, Po meščanski vojni v Španiji in po vojni med Japonsko in Kitajsko je jasno vsakomur, kolikega pomena je pouk vsega prebivalstva v tem oziru m kako bridke so izkušnje narodov, ki jih je našla vojna v tem pogledu nepripravljene.
Pri nas je ministrstvo vojske in mornarice izdalo 1932. leta »Splošna navodila za obrambo države v slučaju sovražnega napada iz zraka (Opšti uput)«. še istega leta so začela izhajati tudi posebna navodila. Najprej »Navodila o zaščiti pred bojnimi strupi in bakterijami«, potem 1. 1933. »Navodila za kamuflažo (maskiranje)« in »Navodila za postavljanje zatočišč za zaščito pred sovražnimi napadi iz zraka«.
»Splošna navodila« naj dajo v splošnem smernice za organizacijo in soglasnost raznih postopkov pri pripravljanju in izvajanju pasivne hrambe in naj opredele sredstva ter organe, ki jim pripada skrb in nadzorstvo nad pasivno brambo. Po njih se izvaja danes vse delo, ki se na-haša na pripravo in pouk prebivalstva za obrambo pred napadi iz zraka, h Usi so ta navodila zelo pomanjkljiva. Med raznimi drugimi pripombami hi bile najznačilnejše te: Prebivalstvo se poziva v teh predpisih k delu in sodelovanju brez vsakršnih kazenskih odredb, ki bi z hjimi mogel kdo prisiliti ljudi, da ta dela res iz-v a j a j o. Obžalovati moramo dalje tudi dejstvo, da omenjena splošna havodila ne vsebujejo nobene določbe, ki bi predpisala redne kredite in njih kritje v državnih in samoupravnih proračunih za namene pasivne brambe. Zaradi tega je vsako stalno in načrtno delovanje v duhu splošnih navodil izključeno, dokler ne bodo zajamčena redna denarna sredstva za take naloge.
Zato je prišlo do sprememb v teh zakonih in je izdelan načrt zagona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni brambi, uredbe o hrambi države pred napadi iz zraka in pravilnika o merah in ukrepih v slučajih napada iz zraka. Ti načrti rešijo v glavnem vse težave, ki so zgo-raj omenjene, morali pa bi urediti še sledeča vprašanja:
1.	Kako se naj vrši propaganda in kako se naj seznanja vse ljudstvo s stremljenji te vrste s pomočjo javnih razstav, tiska, radia itd. V tem °2iru se že nekaj dela, vendar pa je to udejstvovanje tiska, radia itd. le Preveč odvisno od dobre volje, ni pa obvezno. Sicer je treba poudariti, ha je bil del letošnje mednarodne zrakoplovne razstave v Beogradu popečen pasivni brambi.
2. Ustanavljanje posebnih šol za pouk prebivalstva v brambi pred napadi iz zraka s pasivnimi sredstvi. V teh šolah naj se kar najbolje udejstvujejo banovinski inštruktorji in naj bo tam jedro njihovega delovanja. Kraljevski banski upravi v Zagrebu se je posrečilo, da je ustanovila takšno šolo iz lastnih kreditov.
3. Naj se zajamči obvezno zidanje zavetišč za primere napadov iz zraka v večjih novih stavbah in na drugih ugodnih krajih velikih mest. S tem v zvezi naj se izdajo primerne davčne olajšave za take stavbe, sploh pa tudi za nabavo vsega potrebnega materiala, ki je namenjen pasivni brambi.
4. Po zgledu drugih naprednih držav naj se uredi tudi obvezna nabava plinskih mask za ogroženo prebivalstvo, naj se zajamči pravilno maskiranje (kamuflaža) izpostavljenih stavb in redno izvajanje vaj v pasivni brambi.
Po temle kratkem pregledu stanja naših pravnih predpisov, ki urejajo vprašanja pasivne brambe, prehajamo na razmere, v katerih se bo vršila varnostna služba v času sovražnih napadov iz zraka. Znano je, da v bodočih vojnah ne bodo ogrožene po sovražniku zgolj bojne linije na fronti, temveč tudi vse naselbine v notranjosti države, in sicer z napadi iz zraka s pomočjo letal. Po »Splošnih navodilih« imajo taki napadi v zaledju namen, da uničujejo sredstva domače zrakoplovne sile — da onemogočajo ali otežajo dovoz hrane in vojaštva na fronto z uničevanjem prevoznih sredstev, z motnjami prometne službe, z rušenjem tovaren in skladišč, ki jih potrebuje armada; da ogrožajo državno, javno in privatno imetje in javno varnost; da motijo pravilno delovanje državne in vojne uprave ter vseh ostalih javnih naprav; da demoralizirajo prebivalstvo; da spodkopavajo zaupanje v njegovo vodstvo, da povzročajo splošno vznemirjenost in nezadovoljstvo in vzpodbujajo iridento z namenom, da se stre končno volja ljudstva za nadaljevanje odpora in doseže hitro kapitulacija države, ki bi je sicer na fronti ne bilo mogoče premagati. Z ozirom na to grozi nevarnost sovražnih napadov iz zraka v zaledju države predvsem zrakoplovnim oporiščem, državni prestolnici in vsem važnim upravnim, prometnim in gospodarskim središčem, vsem važnejšim prometnim in železniškim postajam, prebivalstvu večjih mest, važnejšim tovarnam in vsem krajem, ki služijo zbiranju in organizaciji vojne sile. Ogroženi so kraji z vojno industrijo, kraji z železniškim, brodarskim in zračnim prometom, železniške proge in vlaki, rečna in morska pristanišča, ladje, skladišča, ceste, vodovodi, električne centrale, mlini, mostovi in vsi ostali objekti, ki utegnejo koristiti prebivalstvu in armadi.
Čim pomembnejši in čim večji so našteti kraji in objekti, tem večja je verjetnost napadov. Z ozirom na večjo ali manjšo verjetnost naj se določa že v mirnem času stopnja nevarnosti za posamezne naselbine in tem ugotovitvam primerno naj se za pasivno brambo tudi pripravljajo. Po sličnem načelu naj opredele oblasti tudi stopnjo nevarnosti posameznim objektom v krajih samih. Ne glede na to, da utegnejo imeti ti kraji in predeli več ali manj pripravnih točk za sovražne napade iz zraka, naj se predvsem upošteva lega krajev z ozirom na bodočo fronto. Jasno je namreč, da se bo odločilo sovražno letalstvo hitreje za napade na bližnje naselbine in bo težje napadalo one kraje, ki se nahajajo daleč v notranjosti napadene države.
Napade iz zraka delimo lahko po napadalnih sredstvih na take, ki imajo namen rušiti objekte in ubijati prebivalstvo s težkimi razomimi bombami in strojnimi puškami, na take, ki zastrupljajo ozemlja in ljudi z bojnimi strupi in z bakterijami, in na take, ki hočejo povzročiti zgolj hude požare z vžigalnimi bombami. Po času napada jih delimo na dnevne in nočne, glede jakosti pa po številu napadajočih letal in eskadril.
Vse te činjenice je treba upoštevati pri delu na organizaciji pasivne brambe vobče.
Odseljevanje, odstranitev in zaklonitev ljudstva
Pripravljanje evakuacije (odselitve) kakor tudi izvršitev odseljevala v vojnem času predstavlja zelo važno operacijo. Edino zanesljivo sredstvo za zaščito prebivalstva pred sovražnimi napadi iz zraka je baš v tem, da pridejo vsi ljudje ogroženega ozemlja v popolnoma varne kraje, da se kratkomalo odstranijo iz tistih predelov. Zato bi bila najlepša pasivna bramba tista, ki bi omogočala pravočasno izpraznitev izpostavljenih Pokrajin. Potrebe življenja pa in potreba dela vsakega posameznika in celih naselbin od manj pomembnih do najvažnejših, ki bodo v vojnem času gotovo predmet napadov iz zraka, ne dopuščajo take popolne izpraznitve. Določeno število ljudi mora ostati na svojih mestih, pri svojem vsakdanjem delu in pri svojih opravkih, ker so v interesu celokupne državne brambe. Kako se naj v takih primerih postopa, je obrazloženo v pravilniku o merah in ukrepih v primerih napadov iz zraka.
Že prej smo rekli, da značaj posameznih mest in predelov za taktiko sovražnih napadov iz zraka ni popolnoma enak. Zato naj bi se tudi tukaj odredila točno pomembnost vsakega kraja, eventuelno tudi vsake pokrajine, posebno v bližini meje in naj se določi stopnja potrebnega odseljevanja, odstranjevanja in zaklonitve prebivalstva za primer vojne.
Kakor se vidi, imamo že v samem naslovu tri različne izraze, ki se nanašajo na evakuacijo, in sicer odseljevanje, odstranjevanje in zaklonitev prebivalstva.
1. Pod odseljevanjem razumemo prostovoljno selitev po svobodni izberi in odločitvi posameznikov ali rodbin, ki lahko traja ves čas vojne. Na ta način si morajo pomagati vsi premožnejši sloji, ki jim pripadajo rodbine večine uradnikov in drugih uslužbencev, ki žive od rednih, stalnih in določenih dohodkov v kraju, ki se naj izprazni. Starešina rodbine je dolžan, da da o tem točne podatke, čim se zahtevajo radi evidence. Podobno naj se postopa v drugih važnih zadevah, ki so lahko še odvisne od razmer in danih možnosti.
2. Odstranitev se ne vrši po lastni odločitvi in svobodni izberi in ne traja ves čas vojne. Posamezniki in rodbine oseb z nestalnimi in skromnimi dohodki, ki morajo zaradi tega ostati v bližnji zvezi, se bodo mogli odstraniti le začasno iz važnih mest v njihovo okolico, ostanejo torej v bližini mest svojega zaslužka, tako da jim je mogoče pogosto ali celo vsak dan prihajati na delo in zaradi ureditve svojih potreb. Pri tem moramo računati z možnostjo, da se v primeru odstranitve prebivalstva iz yečjih mest v njihovo okolico število prebivalcev okolnih manjših mest ’n vasi poveča morebiti za polovico števila domačega prebivalstva.
Odstranitev, ki se bo torej morala vršiti v vojnem času in navadno se celo tik pred sovražnim napadom iz zraka, bo zahtevala največ truda
od organov pasivne brambe in seveda tudi od organov varnostne službe. Treba bo tedaj odpraviti vse ljudstvo iz mesta, ki se ni že izselilo za stalno, razen onih ljudi, ki morajo ostati pri svojem poslu radi sile razmer in opravljanja neobhodnih službenih del. Odstranjenemu ljudstvu pa je treba nuditi v okoliških vaseh možnost za življenje in s tem v zvezi urediti način njegovega prenočevanja in stanovanja v krajih, ki so mu nakazani kot začasno bivališče; skrbeti pa bo treba tudi za preskrbo okoliških vasi s potrebnimi živili in za dobre zveze z izpraznjenim mestom.
Za pripravljanje take odstranitve rabimo predvsem točne podatke o številu ljudi, ki bi se morali v času napadov iz zraka odstraniti. Potrebni so dalje podatki o tem, v katerem delu mesta stanujejo. Nato se morajo določiti manjša okoliška mesta, kjer bi se moglo nastaniti tolikšno število ljudi, in sicer tako, da odhaja vsakdo v tisto vas, ki je najbližja njegovemu mestnemu okraju in stanovanju in ki ima z njo tudi najugodnejše prometne zveze. Z največjo skrbjo naj se uredi način prometa ob vseh potih, po katerih naj odhaja prebivalstvo. Upošteva se naj, da bo prišlo med odstranjevanjem ljudi iz mesta do ogromnega prometa po vseh cestah in stezah, kjer bi vsako pomanjkanje reda povzročalo nepotreben strah in morda celo paniko. Pomisliti pa moramo tudi na to, da se pomikajo po cestah morda čete redne vojske, ki so na pohodu proti fronti in se zbirajo v zaledju; nedopustno bi bilo tedaj, da bi beg prebivalstva iz mesta oviral gibanje čet. Zato se naj določi točno označen prostor v vsakem okraju ogroženega mesta, kjer se naj na dano znamenje zberejo vsi prebivalci okraja, ki jih je treba odstraniti v določeni smeri. Organi prometne službe pa naj dajo potem točna navodila, kako in v kakšnem redu in v katero smer naj odhajajo. Na vsak način je treba paziti, da se odstranijo v prvi vrsti otroci, žene, starci in bolniki, potem šele zdravi. Posamezne oddelke naj spremlja potrebno število stražnikov ob vsej njihovi poti, dokler ne dospejo v naznačeno birališče. Isti organi varnostne službe se pobrigajo potem tudi, da se ljudje porazdele enakomerno po hišah in razpoložljivih prostorih, ki bodo v ta namen pripravljeni. Najprej se morajo zasesti javna poslopja in vsi objekti, ki niso nastanjeni, potem šele pridejo v poštev stanovanjske hiše, seveda v primernem razmerju, da ne bi prišlo mestoma do prenatrpanosti, dočim bi drugod ostajale velike praznine. Če v okoliških vaseh ni dovolj stavb, da bi se moglo odgovarjajoče število ljudi tam nastaniti, naj se gradi že v mirnem času primerno število barak in pomožnih zgradb.
3.	Zaklonitev prihaja v poštev za vse osebe, ki morajo ostati na svojih mestih, pri svojem službenem opravilu ali pa zaradi kakih posebnih dolžnosti, nanašajočih se na državno obrambo; izvaja se na ta način, da pripravljamo v neposredni bližini službenege mesta primerna zavetišča (zaklonišča). Takšna zavetišča naj nudijo varnost pred srednjimi bombami (do 100 kg teže) in naj bodo dosegljiva ljudem, ki so jim namenjena.
Ne smemo misliti, da so zavetišča potrebna le velemestom in večjim, važnejšim krajem, ki so privlačni za sovražno aviacijo in nudijo letalskim napadom hvaležne objekte. Preseljevanje in odstranitev prebivalstva ima namen razredčiti gostobo prebivalstva, da bi bilo na določenem prostoru čim manj živih ciljev za bombardiranje in število žrtev čim manjše, nikakor pa se ne more zaradi tega štediti pri zidavi zavetišč. Po-
trebna so zavetišča na vsak način tudi v onih mestih, ki jim grozi le v Prav mali meri nevarnost kakega letalskega napada.
O načinu zidave zavetišč in podrobnejše o dolžnosti zidanja teh ter ° posameznih njihovih vrstah, o njihovi notranji opremi in o njihovi uporabi se izdajajo posebni predpisi.
Iz gornjega opisa izhaja, da je evakuacija prebivalstva lahko začasna ali stalna. Odseljevanje je stalnega značaja, zaklonitev pa je v načelu le začasna. Odstranitev prebivalstva iz ogroženih mest v okolico pa je lahko trajnega ali pa začasnega značaja, kar zavisi predvsem od tega, da li je nevarnost napadov pogostejša ali ne. Če obstoja možnost pogostih napadov, na pr. večkrat na mesec, tedaj se naj izvaja odstranitev kot stalna mera in naj se potem ne dovoljuje ljudem vrnitve v njihova mestna stanovanja, razen posamič v posebnih slučajih. Če pa so napadi redki, naj se odstrani prebivalstvo le začasno, tako da se smejo ljudje po končanem napadu vrniti nazaj v mesto na svoja stanovanja in na redno delo, seveda šele potem, ko so izvršena potrebna očiščevalna in razstrupljevalna dela.
Že večkrat je omenjeno, da se mora izdelati že v mirnem času podroben načrt za izvajanje vseh opisanih ukrepov. O tem, kdo je odgovoren in pristojen za izdelovanje tega načrta, bomo govorili pozneje, sedaj pa hočemo pogledati, kaj približno naj vsebuje tak plan o evakuaciji. Odredil bo sledeče:
1. Organizacija službe. Odrejanje organov, ki se jim naj poveri ta služba, sestavljanje moštva in način dopolnitve moštev. Splošni pogoji za izvedbo mobilizacije moštva in izvajanje službe.
2. Število ljudi, ki jih je treba izseliti in proračun materiala, ki se naj prepelje. Označevanje zavetišč za razne službe, njihova notranja ureditev, potem način in red preseljevanja. Ukrepi za prevoze, za prehrano, javno varnost, sanitetsko pomoč, nastanitev beguncev itd. Način odhoda prebivalcev v zavetišča, smeri gibanja itd.
3. Število in kapaciteta obstoječih zavetišč. Osebe, ki jim je zavetišče namenjeno, načrt zavetišča, število vhodov in izhodov ter način njihove Uporabe.
4. Straža zapuščenih stavb in ranjenega prebivalstva. Sedež reševalnih postaj za zbiranje takega prebivalstva, čas in pogoji za ureditev in službovanje takih postaj.
Tu so na kratko navedeni ukrepi, ki jih naj predvideva načrt za izvedbo evakuacije stanovalcev iz mest, ki jim preti napad iz zraka, toda naj se ne pozabi, da je plan o evakuaciji le del splošnega načrta za obrambo kakega mesta s pasivnimi sredstvi pred sovražnimi napadi iz zraka.
V prejšnjih izvajanjih smo poudarjali, da se odselijo iz ogroženih niest imovitejše osebe s svojimi rodbinami, ki v vojnem času niso vezani na ogroženo mesto s svojo službo. Odstranijo se v primerih potrebe tiste °sebe, ki se po svojih denarnih možnostih niso mogle odseliti ter niso po svojih dolžnostih primorane, da ostanejo v slučaju napada v ogroženem niestu. Treba je le še razmotrivati, kateri ljudje naj ostanejo v mestu ali v ogroženem kraju tudi v času sovražnega napada. V prvi vrsti so to tisti ljudje, ki naj vršijo javne funkcije, potrebne za opravljanje državne brambe in obrambe mest pred napadi iz zraka. Sem spadajo v prvi vrsti vojaške osebe, ki jim pripada protiletalska aktivna obramba, t. j. obramba
z letali in s protiavionskimi topovi itd. Potem spadajo sem vse osebe, ki vodijo obrambo mesta s pasivnimi sredstvi. Prišteti jim moramo vse osebe, ki so zaposlene kot člani raznih strokovnih ekip, ki opravljajo sanitetno službo v ogroženem mestu, ki opravljajo varnostno službo, prometno službo, ki skrbijo za čiščenje porušenih stavb, za razatr upi je vanje mesta od bojnih strupov in bakterij in vsi tisti, ki skrbijo za gasilsko službo, da se preprečijo med napadom večji požari v mestu. Končno morajo ostati v ogroženem mestu tudi vsi uradniki, ki vršijo službo javne uprave in velikih uradov, ki morajo funkcionirati brezhibno tudi v vojnem času.
Glede ureditve sanitetne službe v mestu med sovražnim napadom se mora naglašati nujna in neobhodna potreba, da se v vsakem zelo izpostavljenem mestu zgradi na popolnoma zavarovanem kraju bolnišnico, kjer se bi nahajali bolniki med napadom.
Pri ocenjevanju važnosti posameznih rajonov kot predmet sovražnih napadov bomo pogosto mogli spoznati, da bodo v posameznih mestih nekateri deli mnogo bolj ogroženi kakor ostali ter bo moralo pristojno oblastvo to upoštevati. Tedaj včasih ne bo treba, da odstranjujemo vse prebivalstvo v mestno okolico, temveč se bodo podali stanovalci ogroženega rajona, ako bo potrebno, le v manj ogrožene dele mesta.
Tako obstoja mnogo velikih mest, ki nimajo na svojih tleh ničesar, kar bi privabilo napadalce iz zraka, razen železniške postaje ali pa kake posamezne tovarne, dočim je vse ostalo mesto kot predmet sovražnega napada čisto brezpomembno.
Treba pa še poudariti, da se mora pripraviti zavetje za prebivalstvo tudi v onih mestih, ki sicer po svojem značaju niso posebne važnosti za napade iz zraka, celo v takih, za katere po vsem pričakovanju ni prav nobene verjetnosti, da bi mogla biti izpostavljena kakemu napadu v bodoči vojni. To pa predvsem zaradi tega, ker se lahko zgodi, da zgubijo sovražne letalske eskadre med poletom v notranjost države svojo orientacijo ali pa bi mogle iz katerega koli vzroka napasti tudi takšne naselbine. Vsekakor se morajo v tem smislu zavarovati vasi in trgi v okolici in bližini velikih mest.
Velika skrb se mora posvečati maskiranju vseh važnejših objektov, da se jih čim težje iz zraka zagleda, in sicer že v mirnem času. V to svrho se priporoča sajenje raznih ovijalk ob zunanjem zidovju dotičnih stavb, ki naj objamejo s svojim zelenjem vse stene, tako da se jih iz zraka ne more zlahka razlikovati od ostalega terena. Strokovnjaki so ugotovili, da je bolje, ako se objekti maskirajo v glavnem ob straneh, kakor pa če se maskirajo strehe, to pa zato, ker nimajo letalci prilike gledati dolgo časa vertikalno na predmet, temveč ga opazujejo samo v poševni smeri, tedaj pa ne razlikujejo tako dobro streh od zemlje kolikor stranske stene.
Kar se tiče tega maskiranja, naj pazi varnostna služba, da se omenjena sredstva za maskiranje ne uničujejo več, čim so enkrat napravljena, da ne bi postali maskirani objekti zopet vidni.
»GASILEC« izhaja vsakega 20. v mesecu in stane za člane letno 20 din, za čete in župe 25 din, za občine in druga oblastva ter zasebnike pa 30 din. Naročnina za inozemstvo 40 din. Posamezna številka stane 2.50 din. — List izdaja Gasilska zajednica za dravsko banovino v Ljubljani, zanjo odgovarja Franc Kramberger, mestni uradnik v Mariboru. — Urednik Franc Kramberger, mestni uradnik v Mariboru. — Tehnični, oziroma strokovni sestavki se objavijo šele potem, ko jih pregleda zajedničin gasilski inšpektor. — Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin.