foStnfns m y . a a ▼ (tKImnb Leto XI., št. 47 Ljubljana, sreda 26. februarja 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša -*lanik Auritii. 0 haaškem dogovoru je govoril vodja Ve-tenemoev dr Wota*a, ki je poveličeval gveznega kancelarja dr. Schobra kot sreč-Bfgo voditelja Avstrije. Dr. Wotawa je za. rotHif mot*rmtk ter ettetra- nitev onih členov mirovnih pogodb, ki velijo. da se smatrata Avstrija in Nemčija n poTsroeiteljici svetorae vojne. O prijaMjski in »pravni pogodbi z Italijo je govoril samo posl. dr. Ellenbogen, ki je V imenu socijalno - demokratske stranke prečital izjavo, v kateri sporoča, da bo glasovala m pogoriftfci otvorin letališča Machado na Kubi sta se shoditi dve nc sreči, ki sta zahtevali 12 mrtvih Deset potnike \ nekega avtobusa Je bilo obrtčli pri trčeirju s električno želcrnico. 2 pilota kubanske voHve aw laclje pa st« se ponesrečila tekom izvajanj na4 JetaiiSčero, . , __________________ CHAUTEMPSOVA VLADA V OSTAVKI Nova francoska vlada se Je včeraj predstavila parlamentu, ki Ji Je * 282 proti 271 glasovom izrekel nezaupnico — Vlada Je še ponoči podala ostavko fartz, ^o. icoruarja, s. Zbornica je danes kazala sliko^ ki je običajna pri velikrh dogodkih. Že mnogo časa pred otvoritvijo seje so bile tribune za občinstvo in za novinarje popolnoma nabite. Pred zbornico je stala velika množica, ki je zaman čakala, da jo pustijo v zbornico. Poslanci so zasedli svoje klopi do zadnjega. Ko je ministrski predsednik Chautemps stopil na govorniško tribuno, da prečita vladno izjavo, se je na levem (vladnenm) krilu čuk) le malo ploskanja. Govor Chautempsa je ostal brez vidnega uč:nka, ker je ministrski predsednik prečital vladno izjavo brez vsakega govorniškega zaleta, brez poudarka. nekako poslovno. Po končanem govoru je prevladoval vtis, da se bo vlada danes obvarovala padca samo, ako nastooi neoričakovan dogodek. Vladno izjavo v senatu je prečita! pravosodni minister Steeg. V obširno sestavljeni ^ate* vladni izjav! se veli med drugim: Vlada Je vzela nase nalogo sestaviti republikansko večino za izvedbo programa naciionalnih interesov in demokratskega napredka. Vendar pa je treba najpreje izpolniti neposredne obveznnosti. Od jutri naprej bodo francoski delegati zopet v Londonu, da po nalogu parlamenta nadaljujejo francosko politiko na podlagi spomenice od 20. decembra. Prizadevali si bodo omogočiti uspeh pogajanj, ne da bi pri tem na katerikoli način oškodovali nacijonalno varnost Francije. Ta pogajanja so predpriprave za splošno konferenco za omejlitev in znižanje oboroževanja, v kateri bo prišla do izraza sktitma volja narodov za or-garirscflo Rtka. Vlada poziva parlament, da takoj prične z raznravo preračuna, da bo ta proračun rešen pred zakonito določe- nim jokom dne 31. marca. Kabinet je odločen braniti ravnotežje proračuna, vendar pa smatra za mogoče ugod.ti gotovim upravičenim zahtevam, kakor n. pr. glede penzij za bivše bojevnike in izenačenje plač in penzij. Finančna politika vlade bo vodena po želji da se ojači nacijonaino-gospodarsko življenje v tem težavnem trenutku s tem, da bodo na razpolago državna sredstva za produktivne izdatke. Da se omeji gospodarska kriza, smatra vlada za potrebno, da nekoliko popusti davčni pritisk. Vlada bo sprejela od prejšnjega kabineta predloženi načrt za pospeševanje narodnega gospodarstva z novimi modalitetami, zlasti v korist poljedelstva in bo z že sklenjenim velikim posojilom olajšala izvedbo obširnega programa za boljše izkoriščanje kolonij. Dalje prevzema obveznost uveljaviti zakon o socijalnem zavarovanju s 1. julijem. V tem zakonu so poljedeljskim delavcem brez pretirane obremenitve zagotovljene iste koristi, kakor delavcem v mestu. Višji šolski pouk bo pristopen vsem otrokom, ki bodo po svojih duševnih zmožnostih in po svojem delu vredni tega pouka. Vlada hoče napram prebivalstvu zopet pridobljenih departementov voditi politiko razumevanja strpijivosti in edinosti. Vlada bo zahtevala od parlamenta rešitev amne-stijskrh načrtov, ki jih je predložHa bivša vlada ter predlagala, naj se amne-stijski ukrepi razširijo na celokupno ozemlje Francije. Zunanja politika francoske republike, vodena od načel Društva narodov in zlasti od načel ženevskega protokola, ki veže razorožitev z varnostnimi jamstvi, se bo nadaljevala ertergično in z zaupanjem. Ne da bi na katerikoli na čin zanemarjala potrebno skrb za državno obrambo, bo Francija aktivno in lojalno sodelovala pri splošnem delu za osšaroran.ie svetovnega mi- ru. V tem duhu bo vlada predlagala ratif&aciio haaških dogovorov za konč- noveljavnno in popolno ureditev problemov, ki so nastali predvsem iz vojne ter nato s čuječo pozornostjo pazila na lojalno izvedbo teh dogovorov. Poleg tega bo vlada pozvala parlament, naj se izreče za pristop k členu 36. statuta Haaškega stalnega razsodišča ter za ratifikacijo splošnih razso-diščnih aktov. S pogledom na bodočnost se bo Francija z odkritosrčno voljo pridružila vsakemu konstruktivnemu prizadevanju, da pripelje Evropo z novim redom na pot, ki je utemeljena v prostovoljnem in mirnem združenju produktivnih sil in ki bo solidarnim narodom zagotovila trajna jamstva za mir. Debata o vladni deklaraciji Po prečitanju vladne izjave se .ie otvorila debata o splošni politiki vlade. Kot prvi govornik je govoril vodia Margimottove skupine Paul Reynauld, ki je izjavil, da ie Tardieuova vlada padla samo zaradi tega, ker se zaradi mednarodnih konferenc ni mogla brigati za finančno politiko. Tardieu je imel za seboj 300 zmernih poslancev, Chautemps ima samo 120 radikalov. Zaradi tega je nemogoča stvar, da so radikali pri sestavi vlade prevzeli najvažnejša ministrstva ter oonudili zmernim strankam samo nekaj mani važnih portfeljev. V resnici so hoteli radikali imeti notranje ministrstvo, da bi od tam leta 1932. vodili volitve. Nezaupnica vtedi Pariz, 25. februarja, d. Po zelo ostri debati, v kateri je ooozicifa napadala tako sestavo vlade, kakor nien delovni program, se je nožno zvečer ob nai-večji napetost; vršfln ?»^sov^n?e. Vlada je ostala z 271 proti 282 glasovom v mamšini In bo no Izjavi ministrskega predsednik* Chautempsa še nocoj podala ostavko. Naraščanje tulskega prometa v Jugoslaviji Tendencijozna poročila italijanskega tiska — Po ttrad. podatkih tujski promet stalno narašča — Priprave za bodočo sezono Beograd, 26. Mk. M. ftatftaoMtri fes® so pr?če*i ▼ zadnjem času «*>et tondencitjomo kampanjo pro4j jusjostoven^cemu twrisaniii. Po vrstfi objavljajo zelo nepovedjna poro-čžta o raavo«j tot^ejta prometa ▼ Jwso-pa v Da*maow. Tako Je med drasmt »fl Piooio defla Sera« objavil članek, v katerem zatrjuje, da Msfci pro-met v Jwpr>sfdv#i stafoo nazaduje. Svojo trditev skuša tet podkropM* z obiavo nekake statistike o tudskem prometa ▼ Da*mac#i tn m Premori« v tetth 1928. te 1929. Ta ste*?sti(ta je seveda popolnoma netočna rn tendencšfozna. k uradnih podatkov, ta' jfti zbiTa tonsko i>KH»ctnii oddetek mjnis+rsrtva za trsfovmo, je jasno razvidno, da tajski promet v J-uRostaviti, aias>tj pa ▼ Dalmaciji ki na Primeri« ne te rt narodova!, marveč se stalno dviga. Leta H*28. je Mk> r Dal- iimci® in na Primorju 42.906, leta 1929. pa 50.612 tujcev. V enakem razmerju se je dvignil tujski promet tadi v vse« ostafth pokrajinah, kar je najbolje razvidno ® uradmib statistik, ki kažejo naslednjo sliko: Leta 1924 — 154.692. leta 1925. — 168 257. leta 1926. —■ 199.839. leta t927. — 227.983, leta 1928. — 323.702. dočim je bilo leta 1929. v naši držav, nad 350.000 tujcev. Za nadafcj-no naraščanje tujskega prometa janr č: ne samo rzredno žšvahma privatna indci-jatšva, marveč tuds mtererivno ki sistematično delo prometnih organizacij ob podipo-ri driave, kj pripravka nov zakon o trre-dMvs bopaJe&č m tujsko prometaiJi centrov, zakon o pospeševanju hotelirstva in zakon o wretv>( ki razširjenju avtobusnega prometa. Dvakrat obsojen, končno oproščen Zagonetna afera v ministrstvu trgovine ln industrije pred 7 leti Zagreb. 25. februarja; e »Novosti« poročajo: Beograjska apelacija je danee izrekla sodbo v procesu proti upokojenemu šefu računovsdstva v ministrstvu trgovine 'n industrije M. Stoja novi ču. Stojanovič je bil obtožen, da je izdal sklep, po katerem se odobrava ajegovi ženi Milici kot podpora 500.000 Din iz imovine ministrstva trgovine in industrije, ki je deponirana v državni Hipotekami banki Napisal je tudi nalos za izplačilo te vsote ter predložil oba dokumenta v podpis tedanjemu namestniku ministra trgovine in industrije Velizarju .Tankovicu. Obe listini sta bili datirani z 11. julijem 1923. Vse afera k je vlekla do danes in morda še »edai ne bo zaključena. Prvostopno sodišče v Beogradu je izreklo v svoječasni svoji sodbi, da ie Stojanovic podtaknil obe listini ministru v podpis in s tem izvršil prevaro. Obsodilo je Stojanovica na dve let; robi je. Apelacijsko e.idišče je smatralo, da ie ta kazen premila in je obsodilo Stojanoviča na štiri leta robije. Ka-sacijsko sodišče pa je razveljavilo obe sodbi z utemeljitvijo, da se ni zadostno upoštevala obramba obtoženca, ki je odgovornost valil na tedanjega ministra Jankoviča. Sojenje v tej zadevi je bilo ponovno izročeno apelacijskemu sodišču, ki je danes oprostilo Stojanoriča krivde m kazni. Banske konference se nadaljujejo Beograd. 25 februarja, p. Konferenca banov m njihovih pomočnikov, fci zaseda ie od ponedeljka v finančnem ministrstvu in na kateri se razpravlja o finančnem položaju banovin, se je tudi danes nadaljeval dopoldne in popoldne. Kakor Se javljen? je osnova razprave zakon o samoupravnih financah, ki je v finančnem ministrstvu žf pripravljen in bo po korekturah, ki jih bo izvršil finančni minister na temelju predlogov konference banov, definitivno izdelan. Na konferenci je prišlo do popolnega i 'Trasca naziranje, da se mora banovinam v vrbo čim uspešnejšega defevanja na vseh x>ljib samouprave zasisrurati dovoljne fi-•inčne doh.idke in urediti tudi vsa vnraša • ia investicijskega značaia. ki bo prešla ns ■]Ove banovine s prevzemom poslov bivšiV oblastnih samouprav. Konferenca se bo tadi jutri še nadaljevala. Nocoj je priredil ministrski predsednik general Živkovič v Gardnjskem domu na čast bamm svečano večerjo ln soarejo Udeležili so se je vsi v Beogradu navzoči bani in njihovi pomočniki s soprogami, predstavniki diplomatskega zbora, vsi aktivni ministri in ožji sotrudniki ministrskega predsednika. Vsega ie bilo povabljenih okrog 100 ljudi Po večerji Je sledil umetniški del. pri katerem so sodelovali oajod-ličnejU beograjski in zagrebški umetniki, med drugimi ga Vilfan - Kunčeva, g. Wit-ting in Dragutinovič. Grof Hochberflf laže Bukarešta, 25 febr. g. Rumunska vlada energično zavrača razne izjave grofa Hoch-berga, po katerih še obstoia zaroka s princeso Ileano Deistvo je. da se je zaroka princese razdrla Princesa Heana in njena mati se vrneta šele koncem aprila s svojega ootovaoia v Egipt m Palestino. Pokojninski zavod za ponesrečence „Dakse" Dubrovnik, 25. febr. n. Pokojninski zavod za privatne nameščence v Ljubljani je brzojavno obvestil dubrovniško parobrod-no društvo, da je brez ozira na zavarovanje pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev odobril pokojnino rodbinam ponesrečenih oficirjev, telegrafistov in strojnikov na potopljeni ladji »Daksa«. Istočasno je Pokojninski zavod za privatne nameščence v Ljubljani nakazal kot prvo pomoč rodbinam ponesrečenih mornarjev znesek 20.000 Din. 54 vagonov premoga ukradel Zagreb. 25. februarja n. Pred kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je pričela danes neobičajno redka razprava. Bivši uradnik železniške direkciie iz Zagreba Vilim Malic je obtožen, da je ukradel z glavnega kolodvora v Zagrebu 54 vagonov premoga. To b" bil po izrednih dimenzijah ukradenega predmeta doslej največji proces pred zagrebškim sodiščem, urzavni tožitelj vztraja neomajno pri tem, aa gre res za tatvino in ne morda za po-neverbo oziroma zlorabo uradne oblasti kakor trdita obtoženec sam in njegov zagovornik Obtoženec v celoti priznava, da je prodal okoli 50 vagonov premoga direk-• j e za2reb"ke tovarne paniria in da je dobil za to okrog 130 do 140.000 Din, J™1^11 oremog po režijski ceni vreden 197.W0 Din Razprava traja še pozno zvečer Sodba bo izrečena šele jutri. Nenavadna avtomobilska nesreča Sušak, 25. februarja n. V Opati?! se je pripetila včeraj strahovita avfcomoMska nesreča, pri kateri je bil usmrčen sekretar reškega komisariiata Jakob Petrozzi. Njega in njegovega prijatelja Antona Mančiča, direktorja carinarnice v Lovranu je sprejel v rišla skupai. sva govorila."' — Od tistega časa, ko ste bili zaradi blata obsojeni, sta bila v sovraštvu! _— Ni bilo pravega sovraštva. On mene ni pogledal, jaz pa njega ne — Kako je bilo usodnega dne? — Zjutraj sem pozno vstal. Šel sem delat na stavbo Ob 10 dopoldne ie prišel k meni orožnik Bučar ter mi rekel, da moram oditi v zapor Odvrnil sem. nai nekoliko počaka, da uredim doma To me ie malo razburilo Šel sem domov in povedal ženi, da grem v zapor Deial sem ji. da mora biti tiho in ne sme nikomur povedati, kje sem Kmalu nato sem srečal b^ata. ki mi je rekel: »No zdi i gremo!« Vprašal sem ga., kdo mu je povedal Dejal je, da Sena Prosta! sem iezen na ženo Obtoženec je nato v podrobnostih navajal, kako je po gostilnah popival in kolovrati! po Gradcu odnosno po Litiji Natanko se vsega spominja do trenutka ko je govoril s posestnikom Ignacijem Tičar-jem. s katerim ie še ogledoval novo zgrajeno nos I op je Blo je okoli 15 Hote! ie popoldne iti v zapor, toda iečar Juvan mu 'e deia!. da naj pride zvečer, ko bo trezen — Od kedaj se ne spominjate več na dogodke? Kako dolgo? — Od takrat, ko sem bil pri Tičariu naprej Nič ne vem. kai sem počel Na postaji na že'eznici vem. da je prišel sodnik ^ovak k meni. — Ali se ne spominjate, da ste sodniku Novaku priznali vse. —- Ne vem Sr>d^k mi ie nekaj govoril. — kaj. ne vem Tudi v Liubliani mi je sodnik pravil- pa še to poveite, pa še to povejte! Pa sem govoril. — kaj nc vem . — se spominjate, kako ste prišli v Ljubliano? — Not sem ležal v vagonu! — Ali se spominjate, kako so vas pripeljali v zapor? — Ne vem Menda so me takoj peljali na sodni io Ko sem ležal v bolnici, so mi peti dan začeli praviti, kai sem storil Jaz nisem več vedel, kai se godi okoli mene — Ali res niste nič vedeli, kaj delate? — Nič ne vem Ne vem. da sem kupil kislino Ne vem. da sem nož vzel m sunil Rotaria. Spominjam se ma1©. da so orožniki z menoj v vlaku govorili Kaj, ne vem Bi' sem popolnoma zmešan .. . Predsednik je nato pripomnil, da je obtoženec precej drugače govoril sodniku Novaku v Litiji m oreiskova'nemu sodniku v Liubliani Dvakrat je bil po dejanju zaslišan Sodnik je pristavil uradni zaznamek. da ga pri prvem zaslišanju ni bilo moooče zasliševati, ker mu je postalo sila ■•.rabo. .«. — Govorili ste okrog, da hočete sami sebe usmrtiti, poprej pa še Rotarju znamenje pustiti. — Nič ne vem o tem, je tiho pripomni! obtoženec. — Preiskovalnemu sodniku, je predsednik nadaljeval. ste priznali, da ste se prej vodno zgražali nad tol-:m; zločini, ki ste Jih citati v časopisi D°iali ste mu tudi: ' Rotaria mi je zelo žal tokrat bi bi'o Holje. da bi iaz šel nego Rotar. Ali ste Tko covori'i? — Ne vem Se ne spominjam. Mogoče sem kaj takega govoril Sem bil zmešan — Kdo vam ie povedal, kaj ste naredil? ~ fvfdeI sem za dejanje, ko mi je paznik cital časopis Rekel mi je: »Za vraga, kaj si storil?« „ Predsednik je zak'juči'1 zaslišanje obtoženca ter ugotovil, da ce je po dveh me-sec-h preiskovalnega zapora začel zagovarjati kot danes in da je pri tem zagovoru vztrajen ostal. Zvišanje mnogih prič Predsednik je nato prešel k dokazovanju. Zaslišanih je bilo najprej 14 prič, neposrednih očividcev tragičnega dogodka. Lrica Než-ka Los prodaialka v^podruž-n!C' t^v,.ne Lebinger je izpovedala: — Okoli 5 popoldne je prišel v t-go-vino z Me'inom ter me vprašal če imam oetovo kislino Dala sem mu desetinko kisline. Prosil me je za steklenico m vprašal: Ali bi bilo to dosti, da bi bi' »hin«! Mislila sem. da bo kisl:no nesel ženi. da napravi kis. Melin ie bi' piian Jelnikar se mi je zdel nekam otožen Sede! je na nodmku in zrl p-oti oošti. glavo in se začel zvijati Opazila nisem na njem sprva nič nenavadnega Obtoženčev prijatelj priča Ludvik Melin je obširno povedal, kako sta se sešla kritičnega dne z obtožencem in kje sta popivala. Rekel je med drugim- — Vedel sem, da se z Rotarjem ne razumeta, da ni med njima vse v redu Po-tož 1 mi je nekoč: »Ta človek mi je eksistenco uničil. Enkrat si bom vzel živije-nje. Vsa naša rodbina, oče, mati. bratje n sestre so pošteni, samo jaz sem baraba!«... Priča je nato povedal, kako sta tisti dan pila in kod sta hodila S"ečala sta orožnika Bučarja, ki je Poldeta vprašal, zakaj ne gre v zapor. Odvrnil ie, da So odšel zvečer ob 7 Pozneje sta se iočils Sam je tekel po zdravnika D-žavni tožitelj: Ali ste bili pijani? — Nisem bil, je resolutno odvrnila priča. — Losova pravi, da ste bili bolj pijani nego Jelnikar. _— Losova naj reče. kar hoče Kar pravi, mene nič ne briga. — Ali je bil obtoženec zelo pijan? ie vprašal zagovornik pričo. — Popo'noma pijan. Na očeh se mu pozna, ker postanejo vse rdeče Držal se je »fest«, kakor da ro dveh stopnjiščiih, ki vodita od kleti do podstrešja. V poslopja spodnjega ali zunanjega dvorišča se da priti na eni strani tz dvorišča samega, na drugi strani pa po Ali morajo biti zavodi za osirotelo deco v mesta? Maribor. 23. februaria Kakor posnemamo iz novin, ugasne z 31. fjvembrom t 1. pogodbeno razmerje mariborske mestne občine in ministrstva socialne politike. odnosno sedaj mend ban-ske uprave v zadevi poslopja v Strossma-yerjevi ulici 26. kjer je nastanjen Dečji dom. Mestna občina želi tam razširiti svojo ubož-nico. ki je za mariborske razmere že davno pretesna, tako da je vedno mnogo revežev spravljenih na njihovo nevoljo po drugih zavodih izrven Maribora, mnogo pa jih težko čaka. da smrt izprazni kakšno posteljo v mariborski hiši. Poslopje je torej iz socialnih razlogov za mestno občino nujno potrebno. Drugačna pa je stvar z dosedanjim oblastnim Dečjim domom. Kakor posnemamo iz poročila o stanju zavoda, so tamkaj spravljeni samo dečki, med tem ko oskrbujejo deklice že ves čas sem šolske sestre v Melju. Pripomniti je treba, da ima mariborska mestna občina za lastno osirotelo in zanemarjeno deco lasten mladinski zavod v Koroščevi ulici, v nekdanji Lan-gerievi vili. tako da mariborski otroci v Dečji dom sploh ne pridejo in je torej ta '.avod namenjen pač ozemlju bivše mariborske oblasti, a ni treba, da bi moral biti ravno v Mariboru, zlasti ker ne pride za mariborsko deco v poštev. Vprašati pa je tudi načelno, če je sploh priporočljivo, da je tak zavod v mestu. Ali nima zanj dežela ugodnejših pogojev? Za mesto govore pač: bližina šol, bližina zdravnika, lažje skrbovalne prilike, ugodnosti za oskrbovalno osobje. V zavod se sprejemajo v splošnem le šoloobvezni dečki, drugi so le i za eme. Lepo je za zavod, da jim nato oskrbi vajeniško mesto pri obrtniku, v obratih itd. Ali vendar se na ta način množi v mestu število delavstva, ki se že itak vedno težko bori za svoj zaslužek. Nikakor se deček, ki je v mestu do- dali tako, da spada dandanes k posestvu samo še okrog 110 oralov vrtov, vinogradov, njiv, travnikov, pašnikov in gozdov. Vse te kulturne vrste se nahajajo v tabornem stanju ter je njih boniteta izvrstna, posebno kar se tiče grajšinskih vin. Med predlastniki od leta 1129. do 1913. Staimo med drugimi imena rodbin: Ru-dkerspurek, Lindek, Stubenberg. Friderik, Eberbach, Graben, Trautmansdorff, Her-bersiteiin, Schrottembach, Stadil, Wurmbrand im od leta 1913. sedanji lastnik grof C-ho-rinsky, ki se je sitalno odselil 24. decembra 1926. Da se pokrijejo ogromni doligovi, katere je zapustil zadnji lastnik, so se vršile v letu 1929. velike sodne in prostovoljne dražlbe raznih nepremičnin. Ker tudi ta izkupiček ni zadostoval za kritje dolgov vseh upnikov, bodo brez dvoma v kratkem času prodana tudi vsa posestva, katera upravlja sedaj eksekutivna prisilna uprava na predlog hipotekarnih upnikov. Z ozitom na obsežna gospodarska poslopja bi se dalo grajščmsko posestvo urediti tudi kot piodonosna ekonomija, zlasti, ker se doseže vsako leto iz vinogradnik dohodkov lep in znaten čisti dobiček, ali Pa kot kak zdravstveni zavod. rasel, ne bo podal na deželo, saj je niti ne pozna, saj ne pozna kmečkega dela. Tako pomnoži pač gručo onih, ki si le s težavo iščejo kruha v mestnih podjetjih. Drugače pa bi bilo na deželi: zavod sam bi imel kmetijo, pa ne za reprezentanco, marveč za zaposlitev gojencev, da bi spoznali in vzljubili kmečko delo. Izpopolnili bi se lahko v zavodu samem tudi teoretično, da bi potem postali vzorni delavci na kmečkih posestvih, kjer delavskih moči tako zelo primanjkuje. Ni dvoma, da bi se gojencem samim godilo pozneje v življenju na kmetih bolje kakor pa v mestu, kjer jih konjunktura in druge reči mečejo v vrvež brezposelnih. Povsod na svetu in zlasti v socialnih ustanovah opažamo danes stremljenje, da se zavira dotok delavskih sil v mesta in jih usmeri na deželo. Temu načelu pa nasprotujejo mladinski zavodi za kmečko deco, ako stoje v mestu in ako vzgajajo deco le za mestno delavno silo. S tega vidika bi bilo priporočati, da banska uprava premesti Dečji dom na kako posestvo izven Maribora, seveda tja, so najlažja pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše grlo. Pevci, ki se hočejo iz-nebiti hripavosti, nahoda in prehlada, naj jemljejo okusne »ANACOTc-pastile dra. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile! kjer bi ustrezale takšni premestitvi tudi šolske in higijenske prilike. O tem pa naj razmišljajo odločujoči činitelji. Kulturno ognjišče zagrebških Slovencev Zagreb, v februarju Nedavno se je vršil v restavraciji »Janje« ustanovni občni zbor prvega slovenskega društva za podrobno prosvetno delo našega življa v Zagrebu. Zbor je vodil ob lepi udeležbi predsednik pripravljalnega odbora vseuč. prof. dr. Fran Zavrnik, ki je uvodoma zelo tehtno orisal delovanje pripravljalnega odbora in smotre društva. Že dolgo se je čutila potreba, da se ustanovi v Zagrebu ognjišče naprednih Slovencev. Želja je šla tiho od ust do ust, dokler se ni misel izkristalizirala v konkretno obliko in to v prvi vrsti po zaslugi nagega naprednega tiska. Akcija se nikdar ni vodila v kakem separatističnem smislu. V^ak izmed prvih sodslavcev v pripravljalnem odboru je bil prožet s konstruktivnim duhom in namenom. Za izhodno točko smo vzeli slovenski jezik in od tod hočemo naprej no jugoslovenskem potu. Mi ne pravimo nazaj v pokrajino in pleme, nego iz plemena naprej k sintezi preko jugosloven-stva do človečanstva. Skoki niso naravni in mi jih izbegavamo. Naslanjajoč se na realne temelje, kakršni so, moramo upoštevati na drugi strani duševne potrebe, ki nastajajo iz porajajočih se razmer. Mi hočemo goiiti samo pozitivne kulturne vrednote našega plemena. Za temelj izobraževalnega dela vzamemo izobrazbo našega človeka, ki io je prinesel iz ožie domovine. Na tej podlagi ga hočemo dalje izpopolnjevati in ga prilagoditi življenju novega okoliša. Zagrebški Slovenci morajo postati merodaien faktor zagrebškega kulturnega življenja. Na*- cilj ie. skrbeti za vsestransko izobrazbo članov, v prvi vrsti pa hočemo skrbeti za popularizacijo naše knjige in našega tiska sploh. Knjiga in časopis morata postati živi prijatelj in vez našega življa po vsej prostrani domovini. Prva skrb pripravljalnega odbora je bila, da zagotovi društvu primerne prostore. Ko smo imeli to, se nam je posrečilo dobiti nad 150 novin in revij iz vse države in inozemstva. Prispevale so med tem tudi prve darovane knjige za knjižnico. Darovi se vedno mmože in knjižnica sama začenja živeti samostojno življenje. Upamo, da se nam razvije v ustanovo, na katero bomo lahko gledali s spoštovanjem. Prosimo ob tej priliki ponovno, da nas naši prijatelji in somišljeniki Dri tem podpirajo. Ker obstoja izobraževalno delo poleg knjig in časopisov v prvi vrsti iz medsebojnih družabnih odnošajev. smo tudi v tem pogledu poskusili, kaj se da storiti. Odziv nas je naravnost presenetil. Upeljali smo vsako sredo redne sestanke v društvenih prostorih, o katerih smo mislili, da nam bedo skoro preveliki. Sestanki so nam postali neobhodna potreba. Naši prostori so vedno polni in naše društveno življenje se razvija s tisto neorisiljeno domačnostjo, na katero smo navajeni iz ožie domovine. Naša prva društvena zabava 4. januarja v restavraciji »Janje« nam je naravnost sijajno uspela. Moralni uspeh prireditve je bil popoln. Morali smo se pokloniti smioišni želji in pustiti, da so se začele priprave za zabavo v večjem obsegu. Kakor znano, bomo priredili v dvoranah priljubljenega »Kola« v najlepšem delu Zagreba dne 1. marca »Slovensko pustno veselico«. Dvakrat na teden imamo zelo dobro obiskan plesni tečaj, dvakrat na teden pevske vaje. Šahovska sekcija izrabi vsako priliko, kadarkoli so prostori prosti, da bistri in uri svoje člane v preuradnetn in temeljitem mišljenju. Izobraževalni odsek pa je začel s predavanji preteklo sredo. Prvi je s krasnim uspehom predaval vseuč. prof. dr. B. Zarnik o krvi in rasi. Odbor je imel do sedaj 8 rednih sej. in sicer vsako drugo sredo. Vr"il je tekoče posle, sestavil čitalnični in knjižnični red in preskrbe! vse potrebno za uspešno delovanje društva. Knjižnico je vodil z veliko vnemo in lepim uspehom marljivi g. Par-cer, ki je znal pridobiti mnogo vestnih či-tateljev. Skromno pa je še poročilo zelo marljivega in pri vseh akcijah (ki posegajo v njegov delokrog) nad vse agilnega — blaeainika. Občni zbor je vzel predsednikovo poročilo z odobravanjem na znanje, sprejel predložena pravila in izvolil z vzklikom naslednji odbor: predsednik univ. prof. dr. Fran Zavrnik. podpredsednik univ. prof. dr. Boris Zarnik. tajnik Janko Schweiger, blagajnik Hugo Rumpret. knjižničar Zvonko Mesarič, gospodar Radoje Hudoklin, ostali odborniki: ga. Zora Ilakovac-Volov-škova, Slavko Recelj. Mirko Sadar, dr. Robert Zalokar. Jože Miklaužič, namestniki: Nežica Pavlinčeva. Janko Flerin, Joško Kramaršič. Fran Zdolšek. Nadzorstvo: univ. V dežju- vetru In snegu NIVEA-CRENE Veter in slabo vreme, mrzlota in vlažnost " v odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne \ \ hranilne sestavine in pospešujejo s tem pre-^ \ rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje NI-VEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NTVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno sta-niCje osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — Tube po 9 in 14 Din. NTVEA-CREME pronikne v kožo in ne ostavlja nikakega bleska. Trgovina v Jugoslaviji: BEIERSDORF & CO., d. z o. z., MARIBOR, Meljska cesta 56 prof. dr. Fran Kogoj, dr. Avgust Arselin in Janko Mešiček. Občni zbor je potekel v najlepM harmoniji in največjem navdušenju. Želeti moremo društvu le to, da v tem duhu nadaljuje započeto prepotrebno delo! Pereče vprašanje muzeja v Mariboru Maribor, 24. febr. Muzejsko društvo v Mariboru je imelo 23. t m. dopoldne Ob 10. svoj občni zbor v čitalnici študij, knjižnice. Udeležba je b~la za mariborske prilike pač zelo žalostna, vendar pa je predsednik konstatiral, da ie to izza leta 1921. prvi občni zbor, za katerega je nekaj več zanimanja. Občni zbor je vodil predsednik preiat g. dr Fr. K o v a č i č. Poudaril ie uvodoma veliko važnost Maribora kot drugega največjega mesta v Sloveniji in kot mesta ob državnj in narodnostni meii za razvoj naše narodne kulture, poudaril je tudi veliko apatiijo, ki je žal zavladala med prebivalstvom napram tem važnim nalogam. Tako je prišlo, da Maribor še danes nima svojega reprezentativnega muzeja, dočim jih imajo že mnogo manjša mesta, kakor n. pr. Ptuj jn Celje. V sedanjih muzejskih prostorih v Cankarjevi ulici se muzej ne more več razvijati in društvo stoji danes pred alternativo: ali muzej zapreti al: pa se morajo dobiti nov j prostori. Tajniško poročilo g. prof. dr. H e r i c a je poudarjalo zlasti lanskoletne nove dobave za muzej, med katerimi so zlasti važne nove numizmatične zbirke, nekaj Slomškove zapuščine, 12 kipov iz bivšega ži-čkega samostana itd. Društvo je imelo lani 262 članov, dočim jih jc bilo leta 1921 nad 1000. Gg. dr. Travneriu in inž. Batm-gartnerju je bila izrečena zahvala za njun trud pri urejevanju muzcia, zlasti numizmatičnih zbirk in pri obnovi in ureditvi slik, ki jih ima muzej že nad 400. Blagajnik g. inž. Baumgartner 'e poročal, da je imelo društvo lani 37.429.64 Din dohodkov m 37.152.09 Din izdatkov Danes ima okrog 21.000 Din premoženja Odboru ie bil dan afosolutorij. Članarina se je tudi za letos določila na 5 Din. Glavni del razprave je bil posvečen vprašanju novih muzejskih prostorov. V Gebato so posegli gg. dr. Kovači č, dr. Travncr, dr. Kufcovec, dr. Strnišek itd. Splošno se je poudarjalo, da je bivša Scherbauniova vila (kasneje oblastni, seda) baraki dvorec), za to najbolj primerna. Seliti tia samo začasno Dečji dom nima zmis-la. Naj bi Dečji dom ostal v dozdajmšh prostorih. dokler občina ne zgradi nova velike oskrbnišnice, na kar se itak pripravlja. Banska uprava naj stori potrebne korake. da se pogodba za Dečji dom z mestno občino obnovi, banski dvorec pa se naj da trajno na razpolago za muzej. Ugotovilo se je na podlagi aktov da ta pogodba z 31. marcem avtomatično poteče in da banska uprava doslej ni storila nobenega ko- Najbolpe, naftrajnejsfc, zato 13 najcenejše! raka za obnovo pogodbe. Občni zbor je sklenil, da brzojavno zaprosi bana. naj vprašanje nujno v gornjem smislu reši Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživlj-^nje zastaJe prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Tragedija odpuščenega delavca Kočevje. 25. februarja V soboto popoldne se je raznesla po mestu in rudniku vest, da se je vrgel pod osebni vlak, ki odhaja iz Kočevja dopoldne ob pol 12., neki delavec. Nekateri delavci, ki so opoldne odšli z dela domov proti Stari cerkvi, so našli nekaj sto korakov od vile Lassi na progi moško truplo, ki je bilo zelo poškodovano na glavi in desni nogi. V nesrečniku so spoznali 24-letnega delavca Jožeta Zakraj-ška. Nihče si ni na jasnem, ali je napravil Zakrajšek samomor ali pa se je ponesrečil. Zakraji';ek je bil uslužben kot delavec nd kočevskem rudokopu. Pred kratkim ie bil z izvršeno redukcijo delavcev odpuščen tudi on. Udarec ie bil zanj tem hujši, ker se je nahajal tik pred poroko. V ponedeljek je namreč nameraval stopiti pred oltar. Zadnje dni je bil precej potrt, hodil je okrog mrk in se ni zmenil za nikogar, V soboto je hotel stopiti še do svojih staršev v Loškem potoku z namenom, da uredi če poslednje stvari za svojo poroko. Namesto da bi šel domov, je šel v smrt Truplo nesrečnega Zakrajška so spravili v Staro cerkev v mrtvašnico ondotnega pokopališča, v ponedeljek pa so ga, namesto da bi šel k poroki, položili v grob k večnemu počitku. Pač nesrečna usoda slovenskega delavca. Primorske novice Šolski skrbnik Mondino obiskuje obrne.* ne šole. Mudi se pri pouku in daje učitel j -stvu navodila za delovanje v šoli in izven nje. Fašistična šola mora biti velika sila za vzgojo in oblikovanje nove zavesti nacijonalne enotnosti. »Balilov« je sedai v Julijski krajini okoli 32.0000 in »malih Italijank« okoli 13.000. Po ukazu ministrstva pa mora biti odslej toliko balilov m malih Italijank, kolikor je dečkov in deklic v šoli. Učiteljstvo se mora pobrigati tudi za to, da izginejo slovenska imena iu priimki. Prigovarjati morajo staršem, da po« italijančijo svoje priimke in kličejo otroke samo z italijanskimi imeni. Na koncu potolaži Mondino učiteljstvo, da se mu Ho poskrbela za trudapolno obmejno delo boljša plača. Na Krasu najdeno granato je odpiral lS-Ietni Leopold Ncmec iz Bilj. Granata se je razpočila in fanta razmesarila. Za občinskega načelnika pri Sv. Lucij! ie imenovan tamošnji veletržec Eligij Marega. V Postojni je bilo lani rojstev 135, smrtnih primerov 98. porok 28. Priselilo se je lani v postojnsko občino 214 oseb: izselilo pa 134. Doslei je 296 učiteljev in profesorjev v Julijski krajini spravilo svoje priimke v italijansko obliko. Šolski skrbnik Mondino zahteva v novi okrožnici, da morajo tem slediti še vsi ostali, katerih priimki še vedno ne nosijo odtiska njihovega ita-lijanstva. Tržaški prefekt je podpisal zadnje dni več dekretov za preobličenje priimkov. Par primerov: Krt Cherti. Lukanc Lucano. Lukač Lucchini, Bresčak Brasia, Blumen-zweig Fiore, Lah Laghi. Makovec Maco-vezzi. Pahor Pacchiori. Zadnik Zanni. Pere Ivana, vdova Košmrl se piše sedaj Persi-Merli. KULTURNI PREGLED Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. "reda, 26.: Don Carlos. B Setrtek, 27.: Za ljubezen eo zdravila. C. Petek, 28.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sreda, 26.: Netopir. D. Četrtek, 27.: Zaprto. Petek, 28.: Hasanaginica. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 26.: Zaprto. Četrtek, 27.: Takrat v starih Saših. A. Gostovanje gdč Marice Lubejeve. Petek, 28.. Zaprto. Sobota, 1. marca: Netopir. Znižane čenč. Kuponi. _ »Odmeri«. Pravkar je izšla 2. številka literarnokulturne revije »Odmevi«, ki jo izdaja in urejuje književnik Radivoj Peter-lin-Petruška. Zvezek šteje 132 strani (brez oglasov), ima umetniško prilogo e portretom Ksavera Meška in med tekstom celo vrsto ilustracij. Med slikami so nekatere kuri ožite te, n. pr. Cankarjeva risba »V spomin« s pesmijo iz 1. 1895., ki je objavljena v faksimiln. Podobna kurioziteta so tudi risbe Josipa Cvelbarja, ki je 'takisto zasto- pan s pesmimi iz 06taline (Cvelbar je med vojno padel na fronti). Potem ima zvezek muzikalno prilogo. Po številu avtorjev (kakor tudi po obsegu) je zimski zvezek prekosil jesenskega: zastopanih je nič manj ko 53 pripovednikov, pesnikov, publicistov, znanstvenikov in slikarjev. Med njimi so nekateri začetniki, drugi so so t rudniki ostalih slovenskih revij, opaziš pa tudi take, ki so književno že dolgo molčali {n. pr. pesmi Save Radiča-Mirta). Izmed Hrvatov so zastopani Domjanie. Katalinio-Jeretov, Fr. Horvat-Kii (pisma Puglju). Med slovenskimi sotrudniki je nekaj za »Odmeve« novih imen, n. pr. R. Jakopič, M. šnuderl, P. Go-Ija, I. Glaser i. dr. Tzmed razprav utegne posebno zanimati dr. R. Kolariča »Slovenski jezik« in »Nekaj o razmerju lepote do resnice in dobrote« (prof. Fr. Veber). Med novelisti so Cvetko Golar, Miran Jarc. Milan Pugelj (iz ostaline) in drugi. Zimski zvezek »Odmev« ni tedaj pes-ter samo po imenih svojih sotrudnikov, marveč tudi po vsebini obilnega gradiva, ki ga je priobčil. Zvezek tvori zaključno knjigo, ki stane v knjigarnah 40 Din. Naročiš lahko pri «Ti-^kovni zadrugi« v Ljubljani. Jnsroslorenski roman v ruski luči. Praski ruski mesečnik »Cenfralnaja Evropa« je objavil v 2. številki med drugim članek nekega L. T. »Sodobni jugoslovenski roman«. Pisec boleha za slabostjo mnogih informatorjev o našem slovstvenem življenju, ki se oglašajo v tujih listih: pišejo o jugoslovanskem slovstvu, poznajo pa v glavnem le srbsko, do neke mere še hrvaško slovstvo, preko Sotle pa jim ni več literarne Jugoslavije. Ne ugovarjamo, če kdo piše samo o srbohrvaški literaturi, ker je to um-ljivo. krivično pa je, ako pod firmo jugoslovanske književnosti docela prezre slovensko produkcijo. 0 francoski pisateljici grofici de Noailles bo predavala v kratkem v Beogradu avtorica priljubljenih potopisov in romanov g«. M. Finavre. Beograjski Francoski institut bo povabil še nekatere francoske pisatelje in intelektualce, do predavajo v Beogradu. »Bruder und Schwe?tcr« se imenuie roman Leonharda Franka (pri »Insel-Ver-lag<). Roman obdeluje — kakor priznava kritika — zelo diskretno in globoko problem neprostovoljnega krvoskrunstva, ki v izrednih okoliščinah, kakor jih kaj rado ustvari življenje, ni baš najredkejši pojav. Novi dokumenti o Michelangelu. Francoska pisateljica Camille Mallarme je objavila v Rimu italijansko knjigo »L* Ultirna Tragedia di Michelangelo«. Na osnovi novih. doslej neznanih dokumentov opisuje boie, ki jih je imel veliki renesančni mojster v zadnjih letih svojega življenja. Tragična usoda ga je spremljala tudi po smrti-njegova dela so razgrabili, truplo prepeljali iz Rima v Firenzo, njegov kip Piet&. ki ga je namenil za lastni grob, pa si je prisvojil papež, oziroma Medičcjci. Knjiga gospe Mallarimčjeve je vzbudila v umetniških krogih veliko pozornost. Panorama nove nemške proze. G. Kie-penher v Berlinu je izdal obsežno noveli-stično zbirko »24 neue deutsche Erzžihler«. Tu so izbrane novele 24 pisateljev približno iste generacije, a različnih struj in umetniških konfesij. Knjiga je priporočljiva za • me, ki se hočejo seznaniti s sodobno nemško prozo. Proslava 2000 letnice pesnika Virgila. Dne 21. aprila se bodo začele v Italiji in v drugih romanskih deželah proslave 2000-letnice rimskega pesnika Virgila. Največje slavnosti pa so napovedane za čas od 1. do 15. oktobra, ki jih bo otvorila velikopotezna proslava v Mantovi, rojstnem kraju nesmrtnega poeta, ljubljenca tolikih vekov in generacij. Virgilova akademija pripravlja za jubilej razkošno izdajo vseh njegovih spisov, v kolikor so ohranjeni. V Parizu bo priredil proslavo že dne 21. marca Col-lege de France. Indijska filozofija Romaina Rollanda. Tudi pri nas dobro znam francoski pripovednik, dramatik in esejist Romain Rolland se je v zadnjih letih nekam prehudo zaljubil v Indijo. Po velikem življenjepisu indijskega voditelja Ghandija je izdal knjigo iz verskega življenj »La Via de Ramakrish-nac. Pravkar pa je izšlo pri Stocku v Parizu novo delo v dveb zvezkih »La Vi3 de Vivekanka et FEvansile universel«. Veliki Evropec se je tedaj — od razočaranja, ka-li _ zatekel k azijatizmu in išče oadi rešitev za naše blodne duše. Rusinja, ki piše francoske romane. ,Les Nouvelles Litteraires« so nedavn > objavile interview Fr. Lefevreja z mlado Rusinjo Ireno Nemirovskv, ki je s sfarši pobegnila iz rtvolucijske Rusije in se zatekla v Pariz. Z neverjetno energijo se je opriieša francoščine in je danes že v častni vrsti francoskih pisateljic. Njen roman »David Golder«, ki je izšel pred tedni pri Graspr1-tu, je vzbudil nenavadno pozornost. Lefe-vre ga ie nazval j razodetje:, Andre Theri-ve pa je zapisal v »Tempsuc: »Ni moči dvomiti: David Golder je clief-d' oevrec. Razen Nemirovske piše danes v francoščini le vrsta drugih Rusov in Rusinj; najbolj je zaslovel Josef Kessel. Zanimivo sodelovanje francoskih in rti. skih pisateljev v Parizu. Po zaslugi društva »L' Humanite Contemporaine« se vrj^i v Parizu redni mesečni setanki francoskih in ruskih pisateljev Na teh večerih, ki so dobro obiskani, govori kak Francoz o katerem ruskem pisatelju s francoskega stališča, dočim kak Rus označi rusko stališče, ali pa govori Rus o Francozu z ruskega vidika in francoski pisatelj pojasni francosko stališče. Tako se razvija živahna diskusija, obenem pa francoski in rusko-emi-grantski pisatelji navezujejo medsebojno osebne stike. Literatura o Nietzscheju se je v zadnjem času pomnožila za dva pomembnejša spisa: Guv de Peurtales je objavil pri Grasselu studijo »Nietzsche en Italie«, v založbi Niel-sa Kampmanna v Heidelbergu pa je izšla doknmentarična knjiga »Nietsches Zusani-menbrui-h«. ki vsebuje neobjavljene dokumente o filozofovi dolgoletni bolezni, ki v marsičem izpreminjajn sliko dosedanjih Nietaschejevih življenjepisov. Domače Testi * Premestitev v državni službi. Arhivski uradnik mariborske županiie Adolf Fink je po potrebi služibe premeščen kot upravno - pisarniški uradnik h kraljevski banski upravi Dravske banovine. ' Nove carinarnice. V smislu odloka fi-rančnega ministra se ustanove v Leskov-ški do!., Otoški dolini in Hotedršci oddelki carinarnice I. r. na Rakeku; v Sovodni, Le-skovici in Sorioi oddelki glavne carinarnice v Ljubljani, v Ratečah oddelek carinarnice prvega rtda na Jesenicah ter v Tvrdkovi, Velikih Dolencih in Domanjšev-cih oddelki carinarnice I. reda v Gornji Radgoni. * Predavanje v »Pravniku«. Jutri, v Četrtek bo nadaljeval na sestanku društva »Pravnika« gosp. univezitetni profesor Aleksander Maklecov svoje predavanje: >Kazniva deianja zoper javno moralo po novem kazenskem zakoniku«. Predavanje sc bo vršilo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79. K obilni udeležlv v-t h i odbor. * Učni načrt za naša učitel.ašča. V ministrstvu prosvete sc ie včeraj sestala komisija za sestavo učnega načrta in programa za učiteljišča v kraljevini Jugoslaviji. Iz Dravske banovine sodeluje v tej komisiji direktor drž. ženskega učV.elušča v Mariboru g. Fran K a d u n i c. * Himen. Poročila sta se v Ljutomeru pesnik Cvetko Gol ar in ga. Ana Kom-pare - Svetlinova. Iskreno čestitamo! * 35 let zaslužnega dela. Iz Kočevja nam pišejo: V soboto 22. t. m. se je pes,lovil od orožnfštva vodnik tukajšnje orožniške postaje g. Ivan R u t a r. Po 35! e t ne m napornem in vestnem službovanju je stopil v zasluženi pokoj. Gospod Rutar je služboval v več kravih naše lepe domovine. Kot Primorec ie b;l zaveden Slovenec ttrdi v časih, ko je bilo to nevarno povedati in še nevarneje pokazati. Po prevratu je služil še nekaj let v Ribnici, nakar je bil dodeljen tukajšnji orožniški postaji, ki jo je vodil do zadnčh dni. Tekom svojega 35!etnega službovanja, ki ie bilo zvezano čestokrat s silnimi težavami, kakor je pač vobče silno težko službovanje orožnika, je bil za zasluge že večkrat odlikovan. Tudi v Jugoslaviji je dobil od svojih predstojnikov številne pohvale tako tudi od bivšega vrhovnega poveljnika jugoslovenskega orožništva generala E. T ranica. Želimo S. Rutarju v zasluženem pokoju mnogo tistih mirnih uric, ki s-i jih je marsikdaj želel, ko je prišel premočen in utrujen s patrulje domov. Se na mnoga leta! * izkopani stari okostnikj v Splitu. Ob priliki odkopavanja nekega zemljišča na Bačvicah pri Splitu so delavci naleteli ra človeške okostmifke. Ker se je poleg okost-r.ikov nahajalo apno. se domneva, da so pripadali ljudem, kj so umrli za kugo, ki je razsajala v Spl&tu pred 200 leti. Ker so se na onem kraju v starih časih nahajala ve-šala, tudi nj izključeno, da izvirajo ti okost-niki od justificirancev, ker so trupla justi-ficiranih navadno bila pokopana v bližini vešal. * Tržaška burja s hitrostjo 120 km. Pretekli teden je zadivjala po Trstu in Krasu strašna burja, ki je dosegla v petek hitrost 120 km. V soboto je začela pc^cha-vati. Običajnih nezgod je trlo polno. Temperatura se je držala 3—4 stopinj nad ničlo. V tržaški okolici je b'lo nekaj malih požarov vsled slabega funkcioniranja dimnikov, v Štorjah na Krasu pa je zgorelo šest kmečkih hiš. Škode je nad 100.000 lir. Železniški promet na progri Trst - Poreč je bil ustavljen. * Muzej higijenskega zavoda v Beogradu. V Beogradu se bo v bližnjih dneh otvo-ril muzej Centralnega higijenskega zavoda. Predvčerajšnjim je kraljica Marija pose-tila ta muzej v spremstvu grške princeso Helene. Kraljica s-; je delj časa mudila v muzeiu in pregledala vse oddelke novega zavoda. * Dediči se iščejo. V Ameriki je umrl pred dobrim letom Vir.ko K u c e 1, ki je zapustil premoženje v vrednosti preko milijona dinarjev. Bil ie ob času smrti nekako 37 let star. Dognano je, da je bi! rojen na ozemlju bivše avstro - ogrske države. Očetovo ime je b;io Jožef, mati je bila rojena Krotvgac, tudi je imel dva brata, Sebasti-jana rn Ludvika. Kdor hi mogel dati kaka pojasnila, naj sporoči na naslov: Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. * Krasne vijolice nam ie poslal g. Franjo Lukanc iz Pristave na Gorenjskem z naslednjim pismom: 'Skoraj vso Gorenjsko pokriva še snežna odeja, a pri nas je tako lepo brez snega in solnčni žarki žc tako močno sevajo, da so privabili že ljubeznji-ve vijolice na pian. Pošiljam vam par cvetk, ki sem jih nabral v gozdu.« — Lepa hvala! * Smrtna kosa. V Kcmendi je umrl, star šele 47 let. graščak g. Gašper S tn i d. Pogreb pokojnka bo danes ob 9. doptfidne. Položili ga bodo v rodbinsko grobirco na domačem pokopališču. V Mariboru je preminula ga. Draginja T r a p o v a, vdova po vladnem tajniku. Pogreb pokojnice ijo ji tri ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežj-u. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočrm naše sožalje! * Patriotske manifestacije na Braeu. Predvčeraišnirm so se vrš'!c v vseh občinah otoka 3r.ua mamfi>£?.c'.e za narodno in državno misel. Nr. izrednih sejah vseh občinskih sve.ov se je manifestiralo Nj. Vel. kralju in predsedniku ministrskega sveta generaiu Ž:vk->v:?u. V tem strislu so bile odposlane tudi pozdravne brzojavke d' orni pisarni. Vse o^čme «o zvvi^e predsednika murstrskJga sveta generala Živkoviča in bana Primorske banovire -lr Tartaglio za častne občane. * Slovenska pustna veselica v Zagrebu. V Zagrebu vlada za to edinstveno prireditev, ki jo pripravlja zabavni odsek Narodne knjižnice in čitalnice, veiko zani-nanje ne samo pri zagrebških Slovencih, ampak tudi v krogih prijateljsko jim naklonjenih pristnih Zagrebčanov. Govori se. da se odpravlja na to zabavo plesaželjni mladi svet iz več krajev slovenskega Posav-ja. Razvajeni Zagrebčani bodo imeli torei priliko videti pristno slovensko pustno ve-selčo. Prirediteljem se je posrečilo dob;ti krasne prostore Kola takoj izza Narodnega kazaiišta za soboto 1. marca oo zelo pcvoljnih pogojih na razpolago. Naše dame pa nas nameravajo presenetiti z najrazno-vrstnejšimi slaščicami, prvovrstnim prigrizkom in pijačo. Natančnejše informacije daje prireditveni odbor, kjer se dobe tudi že vstopnice za zabavo. Odbor posluje dnevno od 6. do 8 zvečer v prostorih Narodne knjižnice in čitalnice v Gunduli-čevi u>Kci št. 29, telefon 68—65. P Premijera! Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri! Senzacija! Kaj bi počele ženske, če t>i se jim zaupalo vodstvo državnih poslov ? Velezabava! Smeh! Najnovejši film temperamentne Kathe v. Na**v Republika devic _Kino IDEAL. g SHBHBIHnBBjKSBHMnnBMMHKflEanM* * V smrtno oznanilo po pokojni Polon!cl Zupančevi iz Kranja se nam je pri telefonskem sprejemanju naročila vrinila neljuba pomota Dodali smo pomotoma župniku g Ignaciju Zupancu še naslov duhovnega svetnika. Gospcda župnika prosimo, da neljubi pomoti oprosti * Stekel pes ogrizel otroka. V vasi Mirkove- pri Vinkovch je te dni stekel pes ogrizel 6 letnega fantka Savo Lončarja. Dečka so odpravili v Dom narodnega zdravja v Osjeku, da se imuniz-ira prof' infekciji stekline. * Obleke in kiohuke kemično čisti. bar. va tovarna los Reich. * Važne posle lahko vrši samo tisti, ki ima živce v polnem redu in katerega sposobnost za delo je nezmanjšana. Dve do tri žličke sOvomaltine krepijo živce in utrjujejo mišice. 46 Iz LftsMfatae u— Opozarjano še enkrat na danasrit skioptično predavanje Rodu in C;|iru. Predavala bo znana francoska predavateljica m pisateljica ga. Henriette Celari-e. Gospa Celarie je napisala preko ?C knjig, predvsem potopisnih. Pisateljica sodeluje pri »Ilustraciji« in prj »Revne des Deux Mondes«. Začetek predavanja ob 18. v univerzitetni zbornici. u— Slavistični klub DSFF v Ljubljani javlja, da se bo vršilo predavanje gosp. Bratka Krefta »o gledališki umetnosti« v četrtek 27. t. m. ob 20. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Predavanje, ki smo ga v nedeljo zaradi nenadrih tehničnih zaprek (defekt v skioptikonu) morali preložiti, se bo izjemoma vršilo v dvorani Delavske zbornice, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Vstop prost. — Odbor. u— Iz Narodnega gledališča. V operi se drevj ponovi Straussova opereta »Neto-za red D. V petek bodo ponovili 1L Šaf-ranek - Kavičevo opero »Hasanaginico« za red A. — Drama vprizori drevi Schillerjevo tragedijo »Don Carlos« za red B. Kakor že javlieno, bo gostovali v sredo 5. in petek 7. marca v opernem gledališču bavarski ljudski oder »Oie Tegernseer«. Ta gledališka družina potuje skoraj stalno po vsej Srednjii Evropi in vsi kritiki hvalijo nične uprizoritve. Repertoar obsega po večini dela iz ljudskega življenja. Seboj imajo svojo originalno muziko in plešejo originalne plese. Predprodaia vstopnic od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. — V Shakespearjevem »Viharju« kreira gosp Levar vlogo kneza Prospera. ki spada med največje like, kar jih je ustvaril avtorjev genij. Vlogo Ariela kreira ga. Saričeva, v vlogi Mirande pa se predstavi novo angažirana gdčr.a. Bollarjeva. Glavno vlogo Kalibana igra g. Skrbinšek, natakarja Štefana g Cesar in šaljavca Trincula g. Plut. Poleg nrtfh nastopi še vse ostalo oso'b?e. u— Opozorilo živinorejcem. V smislu določil zakona o pospeševanju živinoreje od 21. decembra 1929 morajo vsi živinorejci v ljubljanskem mestnem okolišu naznaniti pismeno ali iretno v mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št. 27/1; vrata 13). najpozneje do 13. marca svoje bike, ki iih nameravajo iiporabliati za pleme-nitev tujih krav in telic. Pismena naznanila morajo vsebovati ime, priimek in bivališče bikovega lastnika, popis in pasmo naznanjenega bika ter napoved o že eventualnem licencovanju (datum in številko dopustni-ce). Vse te mestnemu gospodarskemu uradu naznanjene bike bo še tekom tega meseca KARTOTEKA dražba K o. 35. Ljubljana, Šelenbnrgova ulica O/I. Kartotečni pribor Kartotečno knjigovodstvo Kartotečne tiskovine in potrebščine na;c©neje * d-rojreri ab KAMC, LJUBLJANA in KANC Woltram , MARIBOfl CENliv ..kaTIS! pregledala posebna komisija, ki bo lastnikom najboljših bikov razdelila v to svrho votirane nagrade Cas in kraj Iicencovanja se bo naznanil priglašenim živinorejcem pozneje pismeno. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo in petek zvečer vaji mešanega zbora. Brez izjeme vse in vsi! — Odbor. u— O telefonih na velike razdalje in o jiigoslovenskem telefonskem kabelskem projektu bo priredil g. vseuč. prof. inženir O s a n a ciklus predavanj na Tehnik; na Mnrju. Prvo predavanje se bo vršilo drevi ob 20. uri. u— Zdravstveno predavame. Drevi ob 20. bo predavala specijalistka za ženske bolezni in porodništvo gospa dr. Mira F i n k o v a v veliki dvorani Delavske zbornice o spolnih boleznih. — Film. Vabljene samo ženske. Vstopnine ni nobene. u— Avtomobilski klub opozaria, da so došle n >ve tablice z mednarodnim znakom »Y« za avtomobili ste in motoc'k!'ste. Tablice so izdelane v predpisani obliki in velikost; ter jih d"be interesenti, tako člani kak^r nečlani v tajništvu Avtomobilskega k'i*ba Kongresni trg 1. Kakor poroča nadaiie Avtrklub. bodo izmenjane v prihodniiih dneh tudi tablice z registrsko številko, o čemer bodo prizadeti obveščeni še po posebnem pozivu, čim b-xlo določeni termin in rrodalifete izmenjave. u— Československa Obec v Liiblani. Duležita členska schuze kona se v so-botu. dne 1. brezna o osme hodine v re-stauraci Zvezda. Na programu Masarvkova os'ava. sestaveni kandidatni listiny. Učast všeho členstva vehni nufna. u— Ma) potres je včeraj popoldne presenetil Ljubljančane, — ne sicer vseh, ker ga na ulicah ni trto čutiti, zato pa je tembolj vznemiril stanovalce v višjih etažah. Ravno ob 15.37 so se pojavi® trije zaporedni rahli sunki katerim so sledili šfrie močnejši. Mars'knd se je zamajalo pohištvo in so zanihale sve-vlike. Kolikor moremo sklepati po sporočilih v uredništvo, so potres precej čutili prevale5 zaipa^i^srn dela LjnbPcne, tako na Glincah in v Rožni rfniVinfi. Vidnih posodic potres ni zapustil nikjer in je samo želeti, da jih ne bi tudi kdaj v b^d^čpm. u— V ljubljanski mestni klavnici se bo na prosti stojnici v četrtek 27. t. m. ob 3. popoldne proda;alo prašične meso. u— Avtomobilska nezgoda. Včeraj se je malo pred 13. pred hotelom »Silon« dogodila nezgoda, ki pa k sreči ni imela težjih posledic. Neki vajenec "oferske šole se je brez vednosti svojih predstojnikov odpeljal s svojim avtomobilom domov na Do'enisko cesto ter je dal. ko se je vračal na križišču pri pošti napačen znak stražniku, ki urejuje promet. Ko je zavozil ma'o naprej, je povozil neko 9-Ietno deklico. Levo kolo avtomobila je š'o deklici preko obeh nog. Poškodba pa k sreči ni bila težka. Ko so dekletce odpeliali z istim avtomobiom domov. si ie med vožnjo toliko opomoglo, da _J HOTEL UNION, 8.15 ZVEČER. 4 VELIKE BORBE Wehram Nemčija Kop Jugoslavija Equatore Italija proti proti proti Budrus Mazurija Johnson Afrika Bachratty Avstrija ODLOČILNA BORBA Mrna .. Proller Slovaška prou Dunaj Vstopnina: Din 10.—, 15.—, 20.—. ^Razposajena Ljubljana^ maskerada Ljubljanskega Sokola na pustni torek v Narodnem domu Ka pustno nedeljo vsi v Mengeš na 3 91 Sokolsko maškarado 3462 VELIKI PI STNI KORZO SLAVCEVA MASKERADA nedelja, 2. marca Hotel Union, Ljubljana Kabaretni v?čer po slovitem ronacherjevem gledališču na Dunaju priredi glasbeno društvo »Zarja« pod vodstvom kapel-tiika Bučarja 1. marca 1930 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Program, ki velja kot vabilo, se dobi v Delavski zbornici. 3720 Lepi Nils Asther ljubezni in najčarobnejše romantike! Popolnoma novo! Joane Crawforki sami je napravil nad 160 dinarjev škode. u— Tatvine ln vlomi. Včeraj je dobila policija večje število prijav o tatvinah in vlomih. Čevljarski pomočnik Goršič iz Vodmata je prijavil, da mu je nekdo ukrade! iz neke gostilne na Zaloški cesti sivo suknjo, vredno nekaj sto dinarjev. — V barako trgovke Smukavčeve v Šiški pa je bilo vlomljeno ter je vlomilec, ko je razbil leseno steno s krampom, odnesel iz stanovanja gramofon s ploščami, vreden 1200 Din. — V Vrstovškovi ulici je izginil akademiku Šantlu čoln. ki se je su'"i! tam že več dni. Čoln je bi! vreden 1400 Din. — V Cigaletovi ulici so našli s starimi vrečami Pokrit zaboj, v katerem ie bilo okrog 8 kg mitroceluloznih lakov in stroj za čiščenje barv, vse skupaj vredno nad 1000 Din. Zaboj je gotovo skril tam kakšen tat, da bi ga ob dobri priložnosti odnesej in vnovčil. Orožniška postaja na Bledu je sporočila naši policiji, da se je našla pri blejskem mostu vreča čevljarskih kopit, težka okrog 20 kg. Lastniki ukradenih predmetov naj se javijo policiji ali pa orožnikom. u— Izročen državnemu sodišču. Ruski begunec, sedaj pekovski pomočnik v Gradcu pri Litiji. Leonid Radčenko, rojen v Ho-roTu v Poltavski guberniji, se je moral včeraj prsd velikim senatom zagovarjati zaradi komunistične propagande, ker je 24. decembra lani nagovarjal ruske begunce, da naj vstopijo v udarni bataljon rdeče armade, ki da se snuje na Balkanu. Prepeval je tudi boljševiško - revolucionarne pesmi Senat je po dveurni razpravi sklenil, da odstopi Radčenkovo zadevo državnemu sodišču za zaščito države v presojo. u— Po osmih letih razkrita tatvina dragega dobermana. Znanemu gojitelju dober-manov g. Ivanu Grilcu je br! dne 6. februarja 1922. v ljubljanski bolnici odveden dresirani dober,man Črt, za katerega so mu nekateri ponujali že po 7500 Din. Grilc ie za psom poizvedoval povsod, bih o 1 vrni obveščene orožniške postaje in tudi obmejne oblasti. Zagonetna zadeva pa se je pojasnila šele nedavno. Grilc je dognal, da sta psa v bolnici odvedla neki č. ki ic že umrl, in pa neki L. H. Psa sta usmrtila, keT je prvi hotel imeti okostje, drugi pa kožo. Ker pa sta se končno ustrašila posledic, sta psa sežgala pod parnim kotlom. G. Grilc bo s civilno pravdo iztožil svoj zahtevek 7500 Din. u— Na'deno. Franc MarFnirč, ki je iz-Tubil rojstni, krstni in domovinski list, naj dokumente dvigne pri vratarju v sodni pa laoi. Takisto d^bi tam neznana oseba pozabljeno denarnico z manjšo vsoto drobiža. u— Ljubljančanom priljubljeni ples »GRAFIKE« bo na pustno soboto v Kazim. Dostoine maske dobrodošle. u— Francoski inštitut v Ljubljani vabi srednješolsko m'a2iuo 112 običajni sestar.rk v nvdeMo 2. mar^a ob !7. v društven.h lokalih v Narodnem domu. u— Filharmonična družba llubljanska bo imela svoj redni letni občni zbor v soboto 15. marca ob 20. v pevski dvorani Glasbene Mat:ce. Dnevni red običajni. u— »Or'em« Ljubljana. Jutri ob 20. redni društveni sestanek v prostorih »Preporoda«. Vsi in točno! Ne mučite svoje dece z ribjim oljem temveč ji dajte JEMALT lahko dajete v vseh slučajih, kadar je potrebno dati ribje olje. Dobiva se v vseh lekarnah, v malih omotih no Din 25.—, v velikih omotih po Din 42.—. u— Na Taborskem sejmu se bo letos uvedla nova atrakcija in sicer takozvani odpustki. To so okusni svileni robčki, ki bodo nadomestovali cvetlice tako pri če-tvorki kakor tudi. kadar bodo volile dame. Im kar je na«poglavitnejše, dražji ne bodo kakor so cvetlice. To bodo trajni odpustki, ki ne ovene. Že jutri pričakujemo nih po-šrliko. Upamo, da nam iih bo znana tvrdka Matjan dovolj poslala s Fužin. *udi dekoracije je ta tvrdka izvršila v .fsimoder-nedšem slogu, kakor smo fih imeli pnTkc občudovati v gledališču. Te dni pričakujemo pošiljko zabavnih filmov ki se bodo vrteli v posebnem prostoru. Nastopili so pa tudi že barski aranžerii. ki ureju;e;o bar na najmodernejši način Dn«ffl Pa i-zbiraio ameriške recepte barskih plač. da bodo našli take. ki najbolj t»gaj3io našim iz-birčnikom. Pojutrišnjem pa bodo semarji že postavljali svoje Stan te s pisanim blagom. Joj, to bo smeha! 311 u— Namočena polenorka se dobi pri J. BUZZOi.LNIJU, delikatesni trgovini za škofijo. Iz Celf a e— Okrožni inšpektor dr. Scliaubacfo v Celju. Včeiaj in danes se mudi v Ce!:u na inspekciiskem potovanju okrožni inšpektor dr. Schanbach iz Maribora. G. inšpektor ie deloma včeraj, deloma bo pa še danes pregleda! vse podrejene mu urade v Celiu. e— CeFe v d^bi svetovne vo.ine in tragika njegove mlade literarne generacije je bil naslov velezanimivega predavanja, ki ga je imel v ponedeljek zvečer celiski mestni učitelj in pisatelj g. Franjo Roš na Ljudskem vseučilišču ob lepi udeležbi narodnega občinstva. Med poslušalci so bili tudi ožji sorodniki pokojnih mladih in idea'mh celjskih Iiteratov. ki so na tragičen način mnogo prezgodaj legli pod težko rušo. Uvodoma je Dredavateli opisal narodnostne razmere v Celju pred svetovno vej no. podro'> no pa se je spustil v oris razmer navdušenega in jugoslovensko orientiranega dijaštva na celjski gimnaziji. Prečital je več odlomkov iz zapuščine pokojnih idealistov Srečka Puncerja Vn Arkadija VidemTka. ki sta vneto in usnešno z zrelimi deli zakla-dala nekdanjo dijaško revijo »Savinio«, katero ie izdaja! takratni tajni dijaški literarni krožek -.Kondor«. Večer je bil posvečen razen omenjeni dvoiici tudi snominu Fr. Malga la in Poldeta Va^leta. Mentor vnetih »Kondorjevih« članov je bil takratni stotnik. sedaj upokojeni genera' in nesnik Ru-cLoJf Maister-Vojanov. Vsebina Puneerjevih in Videmškovih del. ki sta jih risala žc kot 15- in 16-letna dijaka, kaže dvoje močnih i in izkristalizirani!] Ju^oslovenov in Iiteratov. Predavanje bo izšlo v celoti ob priliki 10-Jetnice koroških bojev in nesrečnega plebiscita v posebni knjigi, katere čisti izkupiček je namenjen postavitvi spomenika padlemu junaku Puncerju. e— Važua anketa v Celju. Celjska mestna občina vodi že dalje časa akcijo, da b: Pokojninski zavod v Ljubljani investiral del razpoložljivega denarja tudi v Celju v kako večio zgradbo, kakor ie bilo že pred 2 leti sklenjeno na občnem zboru Pokojninskega zavoda. Doslej načelstvo še ni izvedlo tega sklepa. Celjska mestna občina vztraja na stališču, da ie Pokojninski zavod primoran glede na veliko število članov in prispevkov iz močno industrializiranega Celja postaviti v Celju primerno zgTadbo. Glede na ponovno intervencijo mestne občine bo danes na mestnem magistratu v Celju zadevna anketa, ki ji bodo prisostvovali predsednik Pokojninskega zavoda Vr-tovec iz Ljubljane, župan dr. Goričan. podžupan dr. Ogrizek, zastopniki Trgovskega gre mi j a in Trgovskega društva v Celju ter celjski člani načelstva Pokojninskega zavoda. Na tej anketi se bodo prizadeti čini-telji definitivno izjavili glede zgradbe palače Pokojninskega zavoda v Celju. e— Občni zbor Giemiia trgovcev v Celju. V torek II. marca ob 19. bo redni letni občni zbor Gremija trgovcev Celie v mali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Izostanek z gremijaLnega zbora se mora po pravilih temeljito upravičiti, sicer lahko naloži načelstvo denarno globo. e— O Mertnerjevi metodi učenja tujih živih jezikov bo predaval na prošnjo celjske podružnice Zveze privatnih nameščencev akad. Stancer iz Maribora v četrtek 27. t. rn. ob 20. v gostilniški dvorani Narodnega doma v Celju. Predavanje je namenjeno tako članom Zveze kakor sploh vsakomur. ki bi se rad na lahek in hiter način naučil tega ali onega svetovnega iezika e— Uradni dan Zbornice za IDI za C*. !ie in okolico bo v torek 4. marca od S. do 12. v posvetovalnici Gremija trgovcev Celje, Razlagova ulica S. e— Slamcreznica mu je odrezala roko. V Hotenju pri Ponikvi ie pripravljal 38 letni hiapec Jožef Hvala na slamoreznici re-zanico za živino. Ko .ie potiskal večjo množino sena v korito, je zašel z levo roko pregloboko v stroj in mu je ostro rezilo odrezalo roko v zapestju. Pomoč je moral iskati v celjski bolnici. e— Dve žrtvi napadalcev. Prejšnji teden je bi! napaden doma 27 letni steklarski pomočnik Rudolf Miklavčič iz Broda in je prejel s trdim krepelcem močan udarec po desni strani glave, tako da jc nastopilo nevarno krvavenje. Tudi desno oko je v nevarnosti. Možno je, da ima poškodovano tudi lobanjo, kar pa bo ugotovila šele natančnejša zdravniška preiskava. — V Zavrhn pa je dobil 45 letni delavec Anton Jakcb od neznanega napadalca tako mo-san udarec s kolom po levi roki, da ima zlomljeno kost med zapestjem in komolcem. Oba poškodovanca sta bila sprejeta v celjsko bolnico. e— Pozor! V četrtek 27. t m. brezplačno prskusno kuhanje kave. — Ju!io Meinl. Celje. 314 a— Mariborski podžupan dr. Li-oid se ie mudi! v nujnih občinskih zadevah v Beogradu, kjer ie intervenira! pri večini pristojnih ministrstev. a— Zanimanje za naše sezonske delavce. Naši sezonski delavci, posebno Prekini!rci, ki so odšli lansko leto v Nemčijo, na Ho-landsko, v Belgijo in Francijo, so si povsod pridobili sloves dobrih delovnih moči. Zato se te države tudi letos zanimajo zanjs, in bodo orv> transporti odposlani že v kratkem. Z onimi, ki so odšli na delo v tujino že lani, od:dejr letos tudi drugi in bo tako letošnji kontingent znatno večj«; od lanskega. V Franciji pa so se začeli sedaj zanimati tudi za naše opekarniške delavce. Iz Tržiča č— Sokolova maškarada bo tudi letos na pustno nedeljo zvečer v dvorani Sokolskega doma. Ta prireditev uživa dovolj slovesa, zato je skoro vsaka reklama odveč in smo trdno prepričani, da bo dobro obi' kana. Maškarada se bo vršila pod devizo »Kakor kdo more!« č— Nesreče nri smučanju. Lepa sobota ie zvabila številne turiste in smučarje v tr-ži-ko okolico. Mnogo jih je odšlo na Kofce, precei tudi na Zelenico, med njimi Slavko Denyar. dijak tehnične srednje šo'e, doma iz Tržiča. Demšar je sportaš že od m'adih nog. toda tokrat ie imel smolo. Ko je vež-bal na smučeh obrat v skoku, mu je spodletelo. da je padel in si zlomi! desno nogo v riščali. Njegovi tovariši so imeli do-ti posla, da so ga spravili v dolino, naložili na voz in zapeljali k zdravniku ar. Havlini, ki mu je nudil prvo pomoč. Bolnik je ostal v domači oskrbi. Druga nesreča se je pripetila v soboto uradniku pri »Peko« g. Kramarju, ki se ie peljal v soboto popoldne z Maliievim avtobusom na pogreb svojega šefa Petra Kozine. Sedel ie pri vratih in se srečno prireljal že v Naklo. Tu so vstopili novi potniki. Ko ie šofer zariral vrata, je držal Kromar roko v podboju in nesreča je hotela, da so mu vrata palec leve roke dobesedno strla. Poškodovanca so naložili na drug vmz in ga peljali nazaj v Tržič, kjer mu je dr. Havlina nudil prvo Pomoč. Iz škoffe Loke š!— Osebna vest. Vodstvo davčne uprave v Skorji Loki je z odhodom g. Sohwarza Ivana prevzel davčnj upravitelj g. Adamič Franc. Uradno .ie dodeljen v službovanje g. Koželj Jakob, premeščen iz LitKie. po>s_b:,o za izvežbane in za spediafete. Do-sle. so bile sklenjene pogodbe že z dvema vckVma francoskima opekarnama o zaposlitvi več sto naših ljudi. Kakor smo zvedel" pa se zanimajo za naše opckarje sedai tudi že mnogii lastniki belgijskih opekarn. a— Razsvetljava Meljskega hriba. Že lani smo ponovno pisali o potrebi razsvetljave na Meljskem hribu. Težavna je bila postavitev električnih drogov zaradi liribovito-sti terena na približno 2 ni pol km dolgi prog-. Sedai bo končno uresničena dolgo-le:i;a želja ne le prebivalstva, temveč tudi meščanov, ki v lepili dneh trumoma pose-čaio ta idilični mestni predel. a— Zidanje doma Pogrebnega društva v Krčevlni, Pogrebno društvo v Krčevini pri Mariboru je na svojem zadnjem občnem zboru sklenilo, da si čimprej postavi lasten dom. V to svrho ie bil na prvi seji odbora že izdelan načrt za akcijo, ki jo bo vodil g. Cerinšek. V isti namen pripravlja društvo tud; posebno zabavno prireditev. a— Himen. Poročnik mariborskega peš-pol ta Josip Rijavec se danes poroči v Ljubljani z gdč. Olgo Rovškovo. Bilo srečno! . a— Z delovnega trea. Pretekli teden ie iskalo zaooslitve pri mariborski borzi dela 111 nr» kih in 41 žensk. Od teh je dobilo delo 41 moških m 40 žensk. Od začetka leta je s pomočjo borze dela iskalo zaposlitve S25 oseb. a— Ljudska univerza v Studencih nri Mariboru. V četrtek 27. t. m. ob 19. bo predaval šolski uuraviteli Anton Hren »Od kovača do vladarja«. Predavanje šobkega upravitelja Viktorja Grčaria ie bilo preloženo. a— Sokol v Studencih bo imel dtevl 26. t. m. ob 19. ur" v svojem domu sestanek vsega članstva. Poleg poročila o bilanca lanskega tehtfčnega, gospdarskega in kulturnega delovama, se bo razpravljalo o nainujnejšem delu v bližnji bodočnosti. a— Smrtna kosa. V splošni bolnici sta 24. t. m. umrli 29 letna posestnikova žena Neža R-' bar iz Sladke gore in 16 letna hčerka železničarja. Zofija Ko-zmelj. a— Kan !e zadela nadučitePa v pokoju, g Ivana Kiemenača. PrepeFali so ga v bolnici in je n.iegov iHožan" nrrcei resen. a— Huda nezsmda na ce«ti. Na Prrrarui je oad'a 66-'etna Ivana Kaižlarieva in si pri padcu z!omi!a kliučnico na desni strani. S težavo ie prisoela na rešihio oostaio. odkoder so io pa morali odoremiii v bolnico. a— Z ocrovo kislino se ;e hotel zasnu-pit! v poiiedel;ek popoldne 21 letni tapelr.ik I. K- na Pohrežiu. !zpH jo jc precejšnio količino. vendar so ga še pravočasno našli in prepePali v lx»!n;co. kier so mu izprali želodec. Mladenič je obnoal nad življenjem baje zaradi nesrečne trubezni. a— Pri nalaganiu hlodov na tovorne vozove na kolodvoru na Pragerskem je pade! težak bl^d 19 letnemu Stanku Soviču iz Lesk-vca pri Ptimi na dpsno aogo in mu h stri. Težko rani enega Soviča ie odmel.al rešilni avto v splošno holmco v Maribor. a— Srečke za III. kolo so prispele. Igralce, ki so kupi; sreSke drž. raz-edne loterije pri upravi »Jutra« in »Večermkaf v Mariboru. Aleksandrova cesta 13. opo-zariamo, da so srečike za III. kolo že prispele in nai iih zato pravočasno zamenjajo. Žrebanj se bo vršilo že 6. marca. a— Otroška predstava v gledališču. Da bo ustreženo želii po več otroških ored-stavah, bo uprizorjena v nedeljo ob !5. pop. zopet otroška i-gra s petjem, plesom in godbo »Grudica«, ki je pri vseli dosedanjih uprizoritvah zelo irga»ala. Krnom". »Moderni Babilon" v škofji Loki 2. marca Velika maškarada v vseh prostorih Sokolskega doma._ š!— Cena drv. V boja-zni, da bo letošnja zima enaka lanski- so se Škofjeločani dobro založili s kurivom. Povprašanie po drvili je zaradi tw'!e zime in zaloge malenkostno. Seženj drv se dobi že po 175 Din. Iz Kranja r— Zabavni večer Primorcev. Organizacija Primorcev v Kranju priredi 2. marca ob 16. v Narodnem domu zabavni večer. Namen zabavnega večera je poglobitev druž bnosti mecl rojaki. Udeležite se te domače prireditve in privedite tudi svoje in naše prijatelje. Vstopnine ni! -^J Velika sokoVica m'iforaBa ,,Dežela sani" V Xar. d o m n I. marca - Kranj Ls___zi nekoliko na take tiče, da dobe za svoio surovost tudi pri^norn.-, plaČMO. It Zagorja z— Na Sv. Planini je v nedeljo predavala gdč. Angela Boškmova, zaščitna sestra higijenskega zavoda iz Trbovelj o »Negi dojenčka«. Udeležba ni bila prvovrstna, kar dokazuje, da je le še premalo zanimanja za higijeno. 2e'eti h; bilo. da se v bodoče odzove večji krog posetnikov takih predavanj, ki so velevažno sredstvo 'a izboljšanje zdravstvenih prilik na deželi. — Ker je zadnie dni zapadlo v višini nad /-00 m nad 40 cm d-bre^a pršiča, je b'l cb:sk smtr-arjev iz Celja, Ljubljane in Zagreba zelo lep. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Linhliani 25. februarja 1930. Višina barometra 308 R m Kraj Ca s Opazovanja LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe Solit Barom. 774-6 7 5-0 775-3 /7ri-l 7/3-5 775-6 770-3 Temix»' «5 M 5» D V Smer vetra in brzina v m in sek. 0 ee —1- _9- — 90 7o 75 85 65 E 4 E 4 SE 4 ESE 4 WNW 2 10 10 9 1 —4- 85 . mirno 4- 55 NE 8 10 Padavine vrsta ▼ mm do 7 ure Iz Ljutomera ]j_ Imenovanje. Tukajšnji živinozdrav-nik g. Alojz Škof je bil imenovan za veterinarskega svetnika. Udejstvuje se osobito na gospodarskem polju in mu na imenovanju čestitamo. Ij— Mislite ves teden na to, da bo v soboto v vseh prostorih Sokolskega doma maškarada, katere se morate udeležiti ali v civilu ali — kar je bolje — v maski. Za dobro razpoloženje bo skrbela v prvi vrsti priznano d bra godba iz Ljubljane, zaostajali pa nc bodo dobro založeni šotori in bar. Najlepše, odnosno najoriginainejše maske prejmejo nagrade. Smrtna kosa. V Stročji vasi je po daljši bo.ezni umrl g. Jakob Rajh. V prejšnjih letih je bil član našega Sokola ter skoro stalen voznik na raznih izletih Pogreb se je vršil v ponedeljek, 24. t. m. ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev. N. v m. p.! Iz Prekmurja pm— Maškarada Sokola v Murski So. boti 1. marca bo najlepša prireditev letošnje predpustne sezone. Poseben odbor pripravlja pester program, da bodo zadovoljni jMesalci modernih in starih plesov. Neple-salce bodo zabavali med odmori ameriški pevci s kupleti jn šaljivimi nastopi. GOSPODARSTVO Solnce vzhaja ob 6.46, zahaja ob 17.42, luna vzhaja o-b 6.29, zahaja' ob 1.5.13 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 1.4 C, najnižja — 0.2 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: v severnih Alpah južni vreme, sicer spremembe, osvežujoči južnozapadni vetrovi. ni. Resen odgovor na neresna podtikanja Iz zadružnih krogov, ki pripadajo v interesno sfero Zadružne zveze v Ljubljani, so bili pred 3 tedni čitatelii »Jutra« opo. zorieni na spremembe v načinu plasiranja zadružnega denarja, ki se zbira pri Zadružni zvezi. Uaotovlierio je bilo. da se pretežni de! tega zadruž. denarja daje na razpolago bankam in le manjši del zadrugam članicam v obliki kreditiv. v času ko številna kredUne zadruge zlasti v bivši mariborski oblasti nimajo na razrolasjo dovolj sredstev, da bi zadostile kreditnim potrebam kmetijstva. Te trditve so bile dokumentirana s številčnimi podatki (po zvezi-nem glasilu »Narodnem gospodarju«), jz katerih je razvidno, da je zveza imela še pre-' leti plasiranih pri svoiih članicah TO do 60% vseh vlog, lani pa le še 31%. Vse to smo obiavili, ker so se nam zdele pritožb- iz zadružnih krogov zelo upravičene. T ud < »Domovina« je nred 14 dnevi objavila sličen doris iz zadružnih krogov, ki je bil nekoliko ostro poant i ran. Ker našili ugotovitev ni mogel ovreči je nedeljski >; Slo venec? zašel v sv>jem uvodniku zopet na staro pot zavijanja in podtikanja. Niti z besedico ne skuša pobijati trditev iznešenih v »Jutrupač pa prihaja i najbolj obrabljenimi očitki iz predvojne dobe o boju »starih liberalcev; proti zadružništvu, o boju za kmetski denar iid. Pri tem seveda pozablja, da so zadružništvo prinesli v Slovenijo baš »stari liberalci« (Vošniak). Tak način obravnavanja cisto gospodarskih vprašanj odklanjamo in »Slovencu- ne bomo sledili na to pot. Če bi »Slovenec dokazal, da eo podatki v »Jutru? netočni, bi brfz ovinkov priznali zmoti. Ča pa ne more ovreči iznešenih trditev potem naj tudi opusti vsako demngo-ško pisanje, če je mnenja, da potrebuje gospodarstvo v svojem razvoju mir. Naravnost nezaslišana pa je trditev, češ da pričenja »Jutro: boi prjti zadružništvu, da hoče pogaziti zadružništvo, ko mora biti vendar vsakemu otrc.lcu jasno, da smo objavili podatke o nezdravih razmerah, ki vladajo v gotovem delu nagega zadružništva edino z namenom, da obvarujemo zadružništvo pred metodami, ki niso v sladu s principi pravega zadružništva. Povsem v nasprotju s temi principi pa Je, č?. se zadružništvu odtegujejo ogromne vsote (preko 100 milijonov Din), da se financirajo banke. Zadružništvo in bankarstvo sta dva povsem ločena poima, in le »Slovencu« je bilo usojeno, da istoveti kritiko izkoriščanje kmetskega zadružnega denarja za tan-karstvo z bojem proti združništvu. Edino kar je »Slovenec/ pogodil je to. da je na dnevnem redu boj za kmetski denar. Ta boj gre med zadružništvom in bankami, ki spadajo v inlereseno sfero bivših klerikalcev. Ta pojav v slovenskem zadružništvu je prav zanimiv tudi v zvezi z znanim konfliktom ki je nedavno izbruhnil med »Slovencem« in »Delavsko pravico«, ki je obsodila »Slovenca . da nima nobene smeri; ne ljudske. ne krščansko-soc.: kadar kaže je kmetski, pa zopet malo delavski, v g'avnem pa je velekapitaJističen. Sedaj že nekoliko boij razumemo trditve »Del. Pravice«. Vsedržavna^ šumarska in lovska razstava v Ljubljani Priprave za vsedržavno šumarsko in "lovsko razstavo (o I 31. avgusta do 15. septembra) so že v polnem teku. Sivleluiejo :iaj-odličnejši šumarski strokovnjaki, lesni in-dustrHci in lovski organizatorji dravske banovine, delo se pa tudi uspešno v eeli o^ali državi, zlasti pri državnih šumarskih upravah in pri ministrstvu za šume in rudnike samem, ki jo razstavni osnovi zelo naklonjeno. Razmestitev razstavnih objektov je v glavnem že določena. Paviljonska zgradba »E« bo vzela rod svoj krov lesne izdelke, kakor stanovanjsko in pisarniško pohištvo, razne stole, pleteno pohištvo, glasb'la, vozove, žaluziie, okvirje itd. Drugi del paviljona pa bo prikazal moderno lovsko oroiie, mun'ciio in pasti, ribiškj orodje in ribarsko ter šumarsko literaturo. Paviljon »Ec bo obsegal razstave lovskih udruženi Zagreba. Sarajeva. Beograda, Wd-staria, Novega Sada in Skoplja. Razstava ho obsegala vrste koristne divjadi, vrste škodljivih živali, kartografske tabele o gojitvi koristne divjačine v državi, zaščita redkih živali, lovsko organizacijo, pripomočke pri izvrševanju lova in lovske trofeje. Paviljon »G~ bo služil e t roko vrni gozdarski razstavi, ki bo prikazala važnost, ulogo in potrebo gozdov, vrste goz j niti dreves, vzgojo gozda, gozdne pridelke, oglarenje, gozdno varstvo, varstvo prir.ode. ureditev gozdnega gospodarstva, ZTradbo hudournikov. agrarne operacije, razstavo šumarske fakultete zagrebške univerze in literaturo. Paviljon »H« bo imel pod svoj,;m krovom vse vrste koristne in škodljive žive živali naše države. Paviljon »J« bo najbrže določen, da prikaže šunisko industrijo in orodje za obdelovanje lesa (osrlarenjei. merjenje lesa za tehnično uporabo, za sprav-lianie lesa po suhem in po vodi. gozdna industrija, končni izdelki), statistike o produkciji in izvozu lesa. polnojarmeniki različnih konstrukcij in drugi stroji za obdelovanje lesa). Paviljon »K« bo obsegal lovsko razstavo Slovenskega lovskega društva in bo p>o svoji notranji ureditvi enak pavilionu »F.;, ki bo obsegal lovstvo 06tale države. Seveda tudi no bo manjkalo raznih okrepčevalnic in zabavišč, tako, da bo ugodeno tudi p trebam trudnega obiskovalca. Razstava obeta bili sila zanimiva, saj bo prva te vrste v naš-' državi in bo imnozanl-110 in z močjo ponesla v svet glas o šumskih bogastvih naše lepe domovine. = Naš izvoz goveje živine na dunajski trg je zadnja leta močno nazadoval. Iz statistike, ki jo je izdal dunajski centralni živinski trg v St. Marxu, je bilo lani prignanih iz Jugoslavije 8343 komadov goveje živine napram 20.143 komadom v 1. 1928. in 42.188 komadov v L 1927. Napram letu 1927- je lo-rej dogon padel na eno petino, medtem ko se je v istem času ekunni dogon zmnjšal le od 165 622 na 144 275 glav. Naš izvoz trpi na eni strani zaradi visokih uvoznih carin, na drugi strani pa zaradi konkurence Rumunije in Madžarske, ki zavzemata v skupnem dogonu nrvo in drugo mesto. V izvozu pitariih volov ie imela Madžarska zadnja leta velike uspehe, ker je svojo domačo belo pasmo zamenjala s pisano pašni ki prej dorase in jo je lažje zdebeliti. Za težke vole I>a so na dunajskem trgu cene znatno ugodnejše. Uvoz iz Rumunije je Avstrija z januarjem kontingentirala in znaša kontingent sedaj 84(1 glav na teden. To kontingenliranje bo morda koristilo ju-goslovenskemu izvozu, ker bo Rumunija sedaj zaradi kontingentirania po številu glav in ne po leži skušala izvažati predvsem težke vole in je pričakovati, da se bo sedaj cena lažjim volom, ki jih mi v glavnem izvažamo. ugodneje razvijala. Predvsem pa smo interesirani na tem. da se znižajo avstrijske uvozne carine, kakor je to zahtevala naša delegacija ob priliki poga aaj za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo, in sicer kot protikonoesjjo za naš pristanek k zvišanju avstrijskih carin na žito in moko. Blagovna tržišča 25 febrtiar;a. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nekoliko večji, zlasti v devizah Berlin in Praga. Tečaji nekaterih deviz so za malenkost popustili, v glavnem pa ni bistvenejših sprememb. Med efekti je bila zaključena Kranjska industrijska po 235. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Voina škoda danes trgovala za kašo p>o 402 50 — 402 in za februar no 402.50. Ostali državni papirji so dalje čvrsti: 7 odst. inve-stiriisko posojilo je bilo zaključeno po 81.50. 7odstot. Blairovo posojilo pa not;ra čvrsto pr> 81 — 82. Med bančnimi papirji so bili zakliučld v Union banki po 205.50 in v Zemaljski po 137 Med industrijskimi delnioami joa i,e prišlo do prometa v Danici po 110 in v Tvornici vagonov po 110. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.78, Berlin 13.5425 — 13 5725 (13 5575). Bruselj 7.9135. Budimpešta 9.9288. Curih lf>94 4—1037.4 (1C95.9), Dunaj 79818-801.1S (799 68). London 276.16, Newyork 56.68. Praga 167.71 do 168 51 (168.11). Trst 296.30—298.30. (297 30), Pariz 222.25. Curih. Beograd 9.12875, Pariz 202825. London 25.1975. Nevvyork 51815. Bruselj 72.20, Milan 27-1425, Madrid 64.50, Anm«ter-dam 207 825. Berlin 123 7150. Dunaj 72.96. Praga 15 "45. Budimpešta 90 70. Bukarešta 3.08. Sofija 3 7525, Varšava 58 075. Zaereb. Pariz 221.25—223.25. London 275.76—276 58, Nevvyork 56 58 - 56.78. Milan 296 36, Amsterdam 22.7475—22.8075, Berlin 13 5425—13 5725. Dunaj 798 18-801 18 ZorVh 1094^0 1<1974o, Praga 167.71 —168.51, Budimpešta 992.88. Efekti I Tiibliana. 8% Blair 91.50 bl„ 7% Blair 8150 bi., Celjska 170 d°n„ Ljublj. kreditna 125 den.. Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170 den.. Vevče 132 den.. Slrojne 75 den.. Ruše 250—260. Z;>nreb Državne vr-^dnotc.: Voina škoda aranžma 40175 — 402. kasa 401.75 — 402, za februar 402 — 4n2.5, investicijsko 81 25 do 81.5. agrarne 50 den.. 8% Blair 91—92, 7% Blair 81 - 82: bančne vrednote: Praštediona 927.5 — 932.5, Union 207 — 20S, J»go 87 _ 88. Narodna 8630 blago, Srpska 163 den.. Zemaljska 137 — 138, Poljo 65.5 den.. Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Narodna šomska 40 bi., Naš:čka 1650 bi.. Gutmann 185 — 190. Sla. veks 86 — 90. Slavonija 200 den., Danica 110 — 115, Drava 280 — 325, Šečerana 3S5 do 390. Brod vason 110 — 115. Vevče 125 den.. Is is 26 den'.. Trbovlje 470 — 480. Beograd. Voina škoda 402 — 402.5 zaklj., za mare 405 zaklj., investicijsko 83.5 do 84 5. agrarne 51.5 — 52.5. Jajca -f S (rzi-"<"a jaje. Na inozemskih tržiščih je tendenca dalje mlačna ker produkcija Na berlinskem tržišču so pretekli teden cene ponovno popustilo in so v soboto noli-rala jugos! o venska jajca 6 K—7 pf. za komad napram 7Vi—8 pf. koncem zadnjega tedna. Pri nas nakupujejo izvozne tvrdke blago po 75—80 par za komad. Les -f Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključkov ni bilo. Na tržišču vlada dalje mrtvilo. Povpraševanj je sicer še precej, tode interesenti ponujajo prenizke cene in tako ne pride do zaključkov, čeprav je tudi ponudba anat-nejša. Žito. -i- Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni koruze. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 80 kg po 268 do 270, 78 ke po 265.5 — 267.5: 77 kg po 200 — 262.5, moka: »Og« fco Ljubljana, plač. jk> prejemu po 415 — 420; koruza: baška 185 — 187.5, po ml.iv, tar. 180 — 182.5: čas. prim. suba 157.5 — 160; ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175; oves: baški navadna voznina 205 — 210: rž: 72/73 kg 207.5 — 210. + Novo sadika blagovna borza (25. t m.) Tendenca neenakomerna. Promet: 36 vag. pšenice, 33 vag. koruze. 6 vag. moke. 6 vag. otrobov, 2 vag. ječmena in 1 vag. ovsa. — Pšenica: baška 77 kg 207.5 — 210; 78 kg 210 — 212.5; gornjebaška, 78 kg 212.5 — 215; banaška Tisa škp 78 kg 215 — 217.5; gornjebanaška 78 kg 210 — 212.5; sremska 77 kg 202 5 do 2C5; 76 kg 197.5 — 200. Koruza- baška in sremska garanatirana 100 — 102.5; za mare 102.5 — 105. za april 105 — 107.5. za maj 107.5 — 110. Oves: baški, sremski, slavonski 140 — 142 50. Ječmra: baški 63 64 kg 122.5 — 125. Moka: baška >00« 350 - 360; »2« 310 — 320; »3< 250 — 260; »6« 185 — 195; »7« 145 — 155; »8« 112 — 115. Otrobi: baški 85 — 90. -r Somborska blagovna borza (25. t. m.) Tendenc« neenotna; promet 159 vag. Pšenica: baška Tisa šlep 205 — 210: Sombor 77 kg 202.50 — 207.50; 78 kg 207.50 — 212.50: sremska. slavonska 195 — 200. Ječmen: baški 63'64 kg 115 — 120: baraniski 66'67 kg 130 — 140. Rž: baška 135 — 140. Oves: baški 132.50 — 135 50. Koruza: baška 95 — 100: za mare 100 — 105; za april-maj 105 — 115; za junij-julii 110—115. Moka: baška »Ogs« 345 — 355: »Os« 340 — 350, »2« 310 — 320; »5« 250 — 260; - 6, 180 — 185; »7« 140 — 150. Otrobi: 85 — 90. -!- Biidimpeštanska termi nska borza (25. t. m.) Tendenca neenakomerna; promet živahen. Pšenica: za mare 20.54—2o 55. za maj 21.76—21.77, za ok+ober 22.40— 22.41; rž: za m^rc 1135—11 3S: koruza: za mai 13.22——13.23, tranzitu., za maj 12.10 —12.20. Živina -r Dunajski goveji sejem. Dogon 2282 komadov, od tega 104 iz Jugoslavije. 468 iz Madžarske in 918 iz Rumutnje. Pri slabem prometu so cene ostale še prilično na višini zadnjega tedna. Za kg žive teže noti-raio: voli izjemno 1.85 — 2.10, I. 1.60 do 1.80, II. 1.35 — 1.55, III. 1.10 — 1.30. biki 1.20 — 155, krave 0.95 — 1.40, slaba živina 0.80—1. ŠPORT Športni drobiž Po zadnjih vesteh bo drsalno tekmovanje za evropsko prvenstvo, ki se bo kakor znano ponovilo 16. marca v Berlinu, prav senzacionalen dogodek. Ni namreč izključeno, da bodo merili svoje znanje S;hafer, Grafstrbm in Sliva. Schafer se je že vkrcal na parnik »Bremen« za povratek v Evropo. Predsednik Mednarodne drsalne federacije Salchow pa je te dni objavil v švedskem listu, da udeležba Grafstroma ni izključena. Končno pa prihaja še poročilo rz Prage, da poškodbe Slive niso tako resne, da bi mu onemogočile nastop v Berlinu. Ako bodo nastopili vsi trije mojstri, bo evropsko prvenstvo brezdvomno zanimivejše nego je bilo svetovno v Nevvvor-ku. Še nekaj nedeljskih nogometnih tekem. Porto: Portugalska : Francija 2 : 0 (1 : 0). Pariz: Red Star - CA Paris komb. : FC Barcel-ona 6 : 3! Italijansko prvenstvo: Brescia : Milano 4 : 1, Pro Patrla : Cre-mona 2 : 1, Ambrosiana : Livorno 6 : 2, Torino : Trieste 4 : 1, Bologna : Lazio 3 : 2 Padova : Modena 2 : 0. Roma : Alessan-dria 1:1, Napoli : Juventus 2 : 2, Genova : Pro Vercelli 1 : 0. Avstrijski savezni kapetan dr. Meisl se pogaja s kitajsko univerzitetno nogometno reprezentanco, ki bo priredila turnejo po Evropi. Kitajsko moštvo je baje zelo močno in se more primerjati s prvimi evropskimi moštvi. Za tekme s Kitajci na Dunaju bi prišla v poštev WAC in Wacker. Službene objave LHP (Iz seje uprav, odbora dne 20. II. 1930.) Prvenstvene tekme pomladne sezone S5 odigrajo v naslednjem vrstnem redu: 25. III.: Ilirija : Mura, Maribor : Atena, Sava : Concordia. 30. M. Mura : Celje, Atena : Ilirija, Sava : Maribor. 6. IV. Ilirija : Celje, Concordia : Mura, Atena : Sava. 13. IV. Maribor : Ilirija, Atena : Concordia, Celje : Sava. 20. IV. Ilirija : Concordia, Mura : Atena, Celje : Maribor. 27. IV. Concordia : Celje, Maribor : Mura, Sava : Ilirija. 4. V. Celje : Atena, Mura : Savr. Concordia : Maribor. Režijo tekem imajo v pomladni sezoni prvoimenovani klubi, v jesenski sezoni pa drugoimenovani. Tekme se vrše vselej na igrišču kluba, ki ima režijo tekme. Jutrišnja seja u. o. odpade. Tajnica. Službene objave JHP Zaključkom odborske sjednice od 13. o. mj. imadu svi klubi na teritoriju JHSa prirediti najkasnije do 20. marta o. g. propagandno cross-country trčanje na pruzi od 2000 m, tako da se medju igračicama ha-zene pobudi veči interes za laku atletiku. Na ovim propagandnim priredbama duž-ne su sudjelovati sve verificirane igrač'ce JHSa. U mjestima, gdje imade više ha-zena klubova imadu klubovi sporazumno prirediti jedno natjecanje. O izvršen ju gornjeg naloga imadu svi klubovi redovit m putem obavijestiti JHS uz navod rezultata trčanja kao i imena svih igračica, koie su sudjelovale. — Pred-sjednik u. z. dr. Riboli. Tajnik I.: R. Zrinj-ski SK Jadran. Redni občni zbor bo 27. t. m. ob 20. v restavracij: Mrak. Vsi člaai naj se poraoštevilno udeleže. SK Slovan (nogometna sekcija). Vsi igralci tiaj pridejo v sredo in petek v telovadnico k tren'ngu. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob 1S.I5 trening za vse igralke v paviljonu. Rad: predsto-ječ:h prvenstvenih tekem, ie trening važen, za-to pros:m točno in polnoštevilno. SK Trbovlje je imel 22. f. m. svoj 7. zeto dobro obiskan: redni občni zbor. Poročilo posameznih funkcionarjev dokazuje precejšen zastoj kiu-bovega delovanja v preteklem poslovnem letu. Temu vzrok so tudi izgube, ki jih je utrpel klub s smrtjo najbot'5'h aktivnih članov pokoi. Mirka Vrhunca, Mihe Kramarja jn Rudolfa Matcšiča. Pri volitvah so bili izvoljeni nas'cdnji gg.: Ivan Ber-ger ml., predsednik. Avgust Zupan, podpredsedn *u Ivan D, da je rodom iz Indije, včasih pa, da je Parižan. Svoj sloves si je pridobil s tem, da je proglasil nekatere bolezenske primere kot smrtnonevarne in obupne, kar seveda niso bili. nakar je po daljšem zdravljenju ugotovil znatno zboljšanje. Zeileisova praksa je svetoven škandal. ki ga avstrijske oblasti trpe rn celo podpirajo. Omogočile so mu ne samo. da nadaljuje svoje mazaštvo, mai-več da je otvoril celo podružnici v Salzburgu in na Dunaju, kjer dve zdravnici izvršujeta njegove posle. Stvar je bila že pred najvišjim zdravstvenim svetom, ki pa je ugotovil samo, da si jt-Zeileis lahko kot samouk pridobil nekaj medicinskega znanja. Prof. Wagnei-Jauregg nadaljuje: »Zeileis je postajal zavoljo podpore oblasti čedalje predrz-nejši in že naprej od vsakogar zahteva ordinacijsko pristojbino, s čimer je podan dejanski stan mazaštva. Zato moramo pozvati zdravstveno oblast, da onemogoči to škandalozno početje in postopa proti Zeileisu po obstoječih zakonskih predpisih. Zeileisova zadeva naj se izloči i.z podsodnosti sodišča v Grieskirchenu, ker si je »čudodelnik« s svojimi dohodki znal pridobiti mnogo zagovornikov svojega mazaštva.« Tako stoji Zeileis v ospredju vse avstrijske javne pozornosti. Za njim stojita občini Gallspach in Grieskirchen. ki ■izvrstno zaslužita od reke romarjev, zgrinjajočih se dan za dnem v ta sicer zapuščeni gornjeavstrijski kraj, nenaklonjena mu ni gornjeavstrijska vlada, ker je Zeileis tujskoprometna privlačnost kakršne nima ostala Avstrija, in zdravnikom bo očividno malo pomagalo razburjenje nad mazaštvom, kajti podoba je, da se oblasti nočejo in ne morejo vtakniti v to zagonetno zadevo. Listi poročajo o fanatizmu Zeitleisovih prrvr- W Prehladi prično po navadi z nahodom. Druga resnejša obolenja lahko slede. Tu pomagajo ASPIRIN« TABLETE ki imajo dobrodejni vpliv pri vsakem prehlajenju in preprečijo nadaljne nevarnosti. Zahtevajte samo originalni zavoj JBafA" z modro-/^gg* belo-rdečo banderolo. ženoev, ki so pretepli nekega novinarskega fotografa in mu je orožništvo na zahtevo množice odvzelo vse slike, Ki jih je napravil v Gallspachu. Ne moremo pa ostaviti nezabeležena nekatera mnenja mirnih in razsodnih ljudi o Zeileisu. Ti namreč pravijo: »Kje pa je zapisano, da doktorska diploma daje popolno medicinsko znanost? Saj so često v medicini napravili važna odkritja ljudje, ki sploh niso bili zdravniki. V današnji medicini se porablja radij in elektrika vsako zase, morda pa je gallspaški »čudodelec« odkril način, kako se dasta obenem uporabiti obe sredstvi in morda je v tem tajnost njegovega uspeha. Ti glasovi so precej osamljeni in anonimni, vendar so morda umestni. Na vsak način je danes težko ustvariti si objektivno sodbo, dokler Zeileissovo zdravljenje ne bo znanstveno preiskano in dokler ne bodo podrobno preiskani primeri njegovih »čudežnih« ozdravljenj. Med tem pa se bo obrat v Gallspachu razvijal v dosedanjem ameriškem tempu. Zeileisov novi sanatorij z 200 sobami je natlačeno poln, takisto vse gostilne in hoteli. Za prihodnji teden je javljenih še par sto novih gostov. Zeileis sprejme dnevno okoli 1500 bolnikov v skupinah po 300 oseb. Vsak pacient plača po 9 šilingov na dan, dnevni dohodek znaša tedaj okrog'0 100.000 dinarjev. Sedaj je vrhu tega še »mrtva« sezona. kajti v poletnih mesecih se število pacijentov zviša na 3000 do 4000. Paci-jenti so v Gallspachu povprečno po dva tedna in razen honor. Zeileisu potrošijo še po kakih 20 šilingov dnevno. Denar se tedaj kar potokoma steka v Gallspach in je fanatizem tamošnjih ljudi za Zeileisa gotovo razumljiv. O tem vedo v Gallspachu dovtiip. ki gre na račun tamošnjih občinskih očetov. Ti se baje srde na najvišji zdravstveni svet, češ: »Kaj neki zdravstveni svet razume, kaj je tujski promet!« Polarni letalec Eielson Smeli letalec Je postal žrtev, ko je hitel na pomoč parniku »Nanuk«, ki ga je ob sibirski obali zajelo ledovje. Pod razvalinami letala so našli truplo Eielsona, njegovega mehanika pa še iščejo. Lakota na Kitajskem Povodenj, suša, meščanska vojna in kmetski upori povzročajo na Kitajskem stalno lakoto. Tekom zadnjih 50 let se je ponovila 12 krat in je umrlo 8 milijonov ljudi samo v gladnih letih 1877 in 1908. Še več žrtev bo po podatkih Mednarodnega pomožnega odbora zahtevala letošnja suša v deželi Šansiju. Ljudje so tako oslabeli, da nimajo niti moči, da bi pokopali vsakodnevne deset tisoče mrličev. Jedo semena od plevela, listje, les in celo ilovico. Načelnik katoliškega misiona v Šanghaju Simp-son poroča omenjenemu odboru: »■Prizori, ki jih gledam v tej po Bogu orc-kleti deželi, so nepopisno grozni. Vedno bolj se množijo strašni slučaji !judo-šrstva. Ljudje zvabljajo otroke, jih zadavijo in pojedo. In vse to je šele začetek bodoče groze!« Ko so obgavili v Šansiju 35 tolovajev, se je množica takoj polastila njih trupel in jih ob belem dnevu strgala na kose ter požrla! Prodaja žensk in otrok, ki itak ni bila nikoli izkoreninjena na Kitajskem, je postala vsakodneven pojav. Kilogram koruze ali boba ie navadna cena mladega dekleta. Matere ostavljajo novorojenčke sredi ulice, ker jih ne morejo dojiti, in psi z ljudmi vred se trgajo za ta plen. V sličnem groznem pomanjkanju je vsaj 80 odst. desetmilijonskega prebivalstva v tej nesrečni deželi. Pomladna setev je izostala, ker nima nihče moči za delo in semena. Razen tega so sejali tam večinoma mak, iz katerega pridelujejo drago plačani opij. Ta letina sedaj ne bo veliko veljala, ker manjka poljskih delavcev in zavzema mak samo polja, kjer bi lahko rasle za prehrano potreb-nejše rastline. Skratka, velika je nevarnost. da bo dežela zaradi lakote izumrla. Človeštvo pa še ni sposobno, da bi ji zagotovilo izdatno zunanjo pomoč... Bomba v Britskem muzeju Naši čitateljj se bodo spominjali nedavnega razburjenja v Londonu, ko so našli v Britskein muzeju bombo, ki sta jo baje tja položila dva mlada indijska revolucionarja. Sedaj pa je izsledila policija pravega storilca. 211etnega odvetniškega pripravnika Franka Biggsa, kj je priznal, da je storil to. ker si je hotel pribaviti zanimivo časniško vest in dokazati na ta način svojo usposobljenost za — reporterja, kar bi bil rad postal. Sicer pa ni bila bomba niti malo nevarna. Vendar so ga obsodili na 20 funtov globe ali dva meseca zapora. PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovost! Vojvodinja za eno leto Po starem običaju si izvolijo v Parizu naseljeni občan; mesta Neversa vsako leto svojo voivo-dinjo. Čast je letos doletela gdč. Marijo Mejar-dovo, ki jo vidimo na sliki v lepem vofvodskem diadenm. Sofijska statistika Sofijsko policijsko ravnateljstvo je izdalo poročilo, iz katerega izvira, da se je zgodilo lansko leto v bolgarski prestolnici 26 umorov, 138 poskušenih umorov, 78 samomorov, 2625 nesreč, 1072 tatvin, 111 slučajev odstavitve otrok in še lep kup podobnih prijetnosti. Ujeli so 20 morilcev in 673 tatov. Naročajte „Našo dobo"? Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Sreda, 26. februaria LJUBLJANA 12.30: Reproduciran glasba. — 13.: Napoved časa, borza- reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio odkestra. 18.30: Otroški kotiček. — 19.: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19.30: Francoščina. — 20.: Prenos opere iz Zagreba. — 22.: Napoved časa in poročila. Četrtek, 27. februarja LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13.: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevni-nikov. — 17.30: Koncert radio orkestra. 18.30: Dr. Bohinec: Rudnki sveta. — 19.: Srbohrvaščina. — 19.30: Obrt in trgovina sedaj in v preteklosti. — 20.: Večer slovenske glasbe (radio-orkester). — 21.: Komorni večer g. Slavka Osterca. — 22.: Napoved časa in poročila. — Lahka godba. BEOGRAD 11.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 18: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Prenos opere z Dunaja. — 22.: Poročila. — 22.15: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 30.30: Koncertni večer. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.15: Prenos opere iz gledališča. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 18.35: Glasbeni program za mladino. — 19: Večerni koncert. — 20: Veseloigra. — 21: Godba za ples. — 22: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Popoldanski koncert. — 19.25 Reproducirana glasba. — 20.30: Koncert lahke godbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 16: Popoldanski koncert. — 19: Pevski koncert. — 19.30: Koncert godbe na pihala. — 21: Operni večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Koncert iz Stuttgarta. — 19.30: Pevski večer. — 20: Skladbe Joh. Stranrssa. — 21.30: Program vz Langenberga. — LANGENBERG 17.30 Večerni koncert. — 20: Karneval v starem Kolnu. — 21: Predpustni ples. — STUTT- Izboren Jabolčnik večjo množino, po primerni ceni proda franko klet Gozdni urad IN'ESi; ki že po par tedenski uporabi okrepi rast las, ta'so, da razveseli vsakogar, ki stalno uporablja »Ine?« mazi'o. K lino zanesljivo sredstvo! Uporabljajte ga! Uživajte mladeniški kras v pozno starost! Lonček 3S Din. — Razpošilja po povzetju: Zastopstvo »Ines«, Ljubljana, Merosodna ulica l'I, 12. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije — Beograd razpisuje natečaj za sekretarja centrale Pozivajo se kandidati, da pošljejo svoje ponudbe s curriculum vitae, naznačenjem dokumentov o dovršenih študijah. Neobhodno je potrebno, da razpolaga kandidat s strokovno izobrazbo (fakulteto), perfektnim znanjem francoskega in nemškega jezika kakor tudi s poznavanjem državne administracije. Ponudbe je vložiti v zapečatenih kuvertah na Sekretarijat Kluba najdalje do 6. marca t. 1., dokler je natečaj podaljšan. 3735 !L hllctunei-ova šumeča Cimonada (Brause Limonade). Predno se za to sezono pres^rbite s tem predmetom, zahteva te našo ponudbo z vzorci. Iščemo samopiodajalce in kra;evne zastopnike. Industrija metalnih in kent.-tehn. proizvodov, Beograd, poštni pre-t? na c 153 — Teiefon 50—46 3729 CJrosistf! V našem na novo reorganiziranem podjetju izdelujemo sledeče predmete: Žlice in jedilne vilice iz aluminija Pampure za dečje pištole Kapslje za deeje pištole čudotvorne svečice Lepilo za muhe in znano „Marsner*ovo šumečo limonado14 dobite samo pri nas. Zahtevajte naše ponudbe z vzorci Industrija metalnih in kem.-tehn. izdelkov, telefon 5046. — BEOGRAD, poštni predal 153. Nabavka fotografskog materijala za vojni Geografski Institut Vojni Geografski Institut Ministarstva Vojske i Mornarice nabaviče putem druge ofertalne licitacije na dan 14* marta 1930. god* fotografski materijal po mustru i tehničkim uslovima. Predračunska suma je 67.000 Din. Zainteresovani licitanti dužni su položiti kauciju po odredbama čl. 88 Zakona o Državnom Računovodstvu i čl. 24 Pravilnika o izvršen ju odredaba istog Zakona, na kasi Vojnog Geo-grafskog Instituta u udredjene dane do 10 časova. Uslovi kao i spisak materijala mogu se dobiti u kancelariji Administrativnog Odseka Vojnog Geografskog Instituta svakog radnog dana od 8—13 časova. G. br. 629 od 17. februarja 1930. god., iz kancelarije Vojnog Geografskog Instituta Ministarstva Vojske i Mornarice. 3724 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa ie oglas priobčen pod šilro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 hoče da se mu posije po posti naslov aH GaGo drug © informacijo ticoco se malih oglasov naj pritoii v snamGah sicer ne ho prejel odgovora I M UM CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda t Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. mmz K tambucir. stroju iščem iiv. ioauo moč za izven Ljubljane. Služba je .-talna — z vso oskrbo v h:.-:, plača pc dogovor« Ponudbe in vprašanja na taag. oddelek -»Jutra« poti »izvežbana tamburirarcu . 5826 Služkinjo staro 16—:;6 let sprejmem takoj za trgovino in gostilno na deže.i. Naslov v og.a-neru oddelKu »Jutra* 5817 Rudnski obratovodja energičen in zanesljiv, absolvent niiarrke šole, dobi namc^-t-njc. Ponudbe s t rer»l.-l sprle^vai iu zahtevo plač'- na ogla :ti od ie-lek -Jutra* pod »Ruda«. 5778 Brivski pomočnik hiter iu dober, dobi takoj ali 5 12. marcem stalno mr«to. M. Godnov. T rž 5S22 2 vajenca za mehani ai oort sprejmem brez hrane in stano vali a. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.- 5813 Služkinjo za vse pošteno m zanesljivo, ki zna tadi kuhati, sprejmem k dvema o-obaina v Tav. Carjevi ulici 0,11. 587:i Učenko sprejmem za strojno pletenje. Naslov pove oglasni oddelek jjutra-.. 5884 Spretnega risarja za poiiištvo sprejme atelje za notr. arhitekturo, Kolodvorska 28/11. 5tW5 Boljše dekle za vsa hišn:- in vrtna dela (brez kuhanja), pošteno, ki ima veselje do otrok, sprejmem proti dobremu plačilu. Z letnim spričevalom imajo prednost. — Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutr-« pod »Zdrava«. 5809 Pletiljo dobro izurjeno sprejmem takoj v stalno dobro službo. Pre itio.»t imajo tiste, ki so že delale na buntmu-ster aparatu. Jelka N meth. Kodeljevo, Slomškova -1. 5855 Inteligentno gdč. ulov. in nemško strojepisko sprejmem ta oj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Di bra prodajalka«. 58' Pisarniško moč (kontori-t-ko) s- perfektnim znanjem slov. in nemškega jezika ter strojepisja, išče veli. a družba za stalno mesto. Pismene ponudbe po i »Točnost« na ogla ni oddelek .-.Jutra--. 5S1 Kroj. pomočnika sp-ejmem Naslov oddelku »Jutra«. oglas 5835 Strojepisko oopolnoma zmožno slov. in Tipraške korespondence, nekaj ur dnevno iščem. Podrobne ponudbe na ogl. o i lelek »Jutra, pod šifro »Honorarno deio« 5030 Klepar, vajenca » hrano in stanovanjem sprejme Ignac. Tome. Mt geš 5636 Kuharico perfektno ii .-aroostojno sprejmem poleg sobarice, k majhni družini na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Fina kuharica*. 5174 Maserko in kopa-liščno mojstrico sprejme lečilište -Klenor-nik» kod Ivanca (Ilrv Zagorje) Nastop službe 10. marca t 1. Stanovanje in popolna oskrba t»t 800 do 1000 T>ir: p'ače. po sposobnosti Ponudbe na naslov: Uprava Leei'išta »Klenov-nl::. pošta Ivanee. 5087 Kuharico (služkinjo). prav pridno, t-nažno in zdravo, sprejmem. znati mora kuhati in vsa v boljšo hišo spadajoča dela Pri tržnemu lelu ee ji poma-ge. Biti mora izobražena. mirnega obnaša^ nja in ljubiteljica 2 otrok * starosti 4 in 7 let Le del-lcta. katera stalno služijo. naj se javijo. Nas'ov v ogl. odd »Jutra«. .7781 Hlapca za . prevez lesa iz gozda iščemo. Prosto stanovanje. Nastop 1. marca Ponudbe takoj na graščino Boštan' 5718 Lesni manipulant in skladiščnik. mlajša moč. kot pomoč poslovodju za parno žago in lesno industr. vešč tudi v lesno stroko »pa (ajočih pisarniških de! ter manipulacije bukovine. dobi takoj službo Trezni in delavoljni naj stavijo ponudbe j, naznako svojih p!aei'nih zahtev na podružnico ».Jutra« v Celju pod šifro »Delaven in trezen« do najtesneje 10. marca 5709 Delavke vešče šivanja ženskih slamnikov na Jaquard stroje sprejme takoj Milkitsch I i i-ja, Beograd. Knez Hihaj. lova ulica 3. 5019 Kuharico družina v 14 J, levo. 5900 sprejme man;sa Vrkovčevi ulici Natakarico dobro vpeljano v gostilniški stroki sprejmem takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« ' 5902 Natakarica dobro izurjena dobi takoj mesto v novopreurejeni gostilni v mestu. Naslov v oslaen:on oddelku »Jutrar. 5904 Majer srednjih let. z ženo dobi takoj službo na večjem posestvu na Koroškem Naslov pove oirlasni oddelek »Jutrac. ' 228 Dobro kuharico staro 40—50 let, čedne zn-nan;nsti. iščem za takoj. P'a£a po dogovoru. Samo ponudbe s sliko na na-dov: Ivan Avsenik, Begunje 114 pri Lescah 5903 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec, dobi takoj službo proti 300—350 Din plače, hrani in stanovanju v hiši. Mir o Zeto-vič. Ruše pri Mariboru. 5908 Boljša šivilja gre šivat na dom Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5786 1. ob!as«v. Soncesijonirana šoferska š<>la Camernik. Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 (Jugi.avto). i el. 2236. Pouk in praktične vožnje 251 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola 1. Gaberščik, bivši komi.-ar za šolerske izpite. Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. — Prihodnji redni tečaj pr čne 1. marca. 5725 Krojači, šivilje in nešivilje! Ne zamudite ugodne prilike se priučiti še pred sezono novih krojev, brez katerih Vam bo nemogoče delati pomladansko garderobo. Posetim dunajski ve-lesejem, da si ogledam dunajske molele, katere bom tudi poučeval. Priuetek 1-marca. Revnejšim znižano Generalno zastopstvo mol r.lh listov, krojno učilhšč-Ljubljana, Stari trg št. 19. Zahtevajte prospekte. — Oskrba na željo v zavodu. 5866 Mesto blagajničarke v kavarni ali kuhinji išče ženska srednjih let. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna 666*5«. 5849 Gospa nujno ijšče pisarniškega mesta. Gre tudi kot bla-gajničar' a. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol šifro »Nujno«. 5859 Konfekcijonarka v pletiljstvu išče stalno mosto za takoj ali pozne je. — Ponudbe ns oglasn oddelek »Jutra« pod šifro »Verzirana«. 5771 Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva cesta 28, rab snažiica, kuharice. služ'i nje. natakarice in blagaj-ničarko 5915 Provizij, potnika živiljs'-e stroke iščemo. V poštev pride zla-ti pot ni'--, ki že ponije v špe cerijski stroki, ker bi mu od.l.Vi le en zelo iskan predmet. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »ŽiviMeki«. 5850 Potnika verzi,ranega v alkoholni brezalkoholni strok:, iščem za celo Štajersko in Prek-murje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š'fro »Rabimo tak«j« 530-1 » A fcAai- 3—4000 Din mesečnega zaslužka nudin: pridnim zastopnikom pri prodaji v vsaki hiši potret ni-ga predmeta. Lahko i hitro delo. s ta oj izp'a jano provizijo. Vsi, zlasti pa brezposelni ne zamudite te .prilike! Ponudbe na na--'ov: Gvidon Preme lč, .Šoštanj. 5857 Frizersko vajenko ■ r-rejme A. Turk, Mi lo-sičeva cesta. 5807 Posredovalnica Mrak Ljubljana, Sv. Petra c. 8 jvre-krbuje dobre službe in " laja pridna dekleta. — Rabi več hotelskih ktiha-rie za takoj 5864 Služkinjo srednjih let. vaieno nekoliko kuhe. sprpjm»Bi s 1. marcem k družim z 2 otrokoma. Na-"ov v oglas, eddelku >Ju'ra« 5976 Zastopstvo za v v.-eh državah Evro-}>e patentirani in že nad 14 let najbolje uvedeni stavbni materijal oddamo za dravsko banovino. — Znanje slovenščine i.n nemščine je pogoj in jo treba dokazati najbolje stike z vse m i krogi stavbne stroke. Po-r.udhe pol J. W.« na ogl. oddelek »Jutra« 5838 Postranski zaslužek nudimo našim provizijskim zastopnikom pri razpečevanju naših, v vsaki hiši nujno potrebnih predmetov. Ponudbe na ogTa«ni oddelek Jutra- pod šifro »Velik uspeh št. 4000:. — Za odirovor priložite znamko 2 Din. 5843 Kot zastopnike sprejmem v vseli okrajih dobre r.v'io amaterje. Nudi se dober za=lužek. Ponudbe pod »Radioamater« na oglasni oddelek »Jutra« 5602 Ključavničarski pomočnik s šoferskim izpitom, išče službo — na:raje v delavnici. Ponndbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod'šifro » K1 jučar ničar-š of er«. 5830 Pristopil bi k gostilni da bi kupoval vino za svoj denar, opravljal kletarstvo za hrano in stanovanje — pri vinu bi se mi da'o malenkost. Kupoval bi le fina vina od kmetov. Ponudbe na oglasni oddele'; »Jutra« pod "značko »Vino od kmeta«. 5S42 1000 Din dobi tisti, ki ipre-krbi izurjenemu strojniku »talno službo strojnika. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 5853 Vzgojiteljica učiteljska absoiventinja — .vešča slov., srbohrv. in nemškega jezika tet k'avir-ja, prosi za službo. Naslov pove oglasni odde*ek »Jutra«. " 5468 Absolvent Vonzularn«- akademije na Dunaju, vešč v govoru rn pisavi srhohrvašč'ne. nemščine francoščine in nekaj angleščine, išče temu odgovarjajoče nameščenje v Liubliani Cenjene ponudbe ea oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Jugoslaven« 54-13 Kočijaž oženjen, brtz otrok, srednjih let, z letnimi spričeval. išče me ta ua graščini ali kakem podjetju — tudi k tovornim konjem Cenj. ponudbe na upravo »Jutrac v Celju pod značko »Kočijaž«. 5911 21 novih oken dobro izdelanih, kompletno okova-nih in dvakrat na notri se od'pira.jočih, 90 X 170. po nizki ceni proda Simon Jnts, Ormož. 5821 Aparat za valjenje ■piščancev, znamke Nickerl Ideal, za cca 300 ia,;«; in umetno knkljo radi nabave večjega nroda Drago Hadl — Novo mesto. 5820 Otroški voziček naprodaj Ljubljana Vil — Aljaževa cesta 3. 5800 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetji najmanj 5 kg Potem 6 sto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh Kg po 300 Din. L Brozo vič. Zagreb Ilica št. 82. — Kemična čistilnica perja 262 20 % kronske bone kupuje m plačuje po naj-v.-šjih dnevnih cenah Prometna bančna družba. Maribor, Cankarjeva ulica 14 3297 20 odst. bone plačuje najbolje Uran Franc. Duna/ska c. 46, telefon 28—20 68 20% kronske bone kupi Ft Kliam, Miklošiče- va cesta 8. 5092 iUSJLi Lepo pisalno mizo kupim. Naslov oddelek »Jutra«. 5834 Pohištvo Radi selitve poceni prodam mizo. nizko omaro, slike, 2 ženska plašča in drugo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 58S3 Dijaka boljše rodbine sprejmem vso oskrbo v sobo z elek trično razsvetljavo Nemška konve.-zacija Na. lov oglasnem oddelku »Jutra« 5625 Dijaka nižješolca sprejmem stanovanje z ali brez ne. Na lov v ogl. odd. tra«. na hra »Ju 5777 Stanovanje 2 ali 3 sob. v sredini na periferiji mesta i .-družina treh nudbe na o a! č e oseb — Po-asni oddelek Jut: a« pod stanovanje«. šilro »Snažno 5848 Štedilnik dober, srednje velik proda Miiller, Ljubljana VII — Janševa 15. 5871 / rt Detektor z dvocevnim ojačevalcem na zvočnik, sprejem glasen in čist. ter dvoj® slu šalk zelo vredno prodam, oziroma zamenjam za lepo pisalno mizo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 5833 Harley-Davidson motor s priklopnim vozom, v na;boljšem stanju, po zelo nizki ceni proda F R. Kliam. Miklošičeva cesta 8. 5593 Avto štirisedežen. 12—IS TIP. ze. Io ličen in ekonomičen poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4482 Hladilnike za osebni avto »Laacia« in »Torino Fiat« ter pet-t-onski »Austro-Fiat« avto kupi Iluman. Kolašin. 5728 Motorno kolo ali bre-z prikolice, v od ličnem stanju kupi Rohs-bacher. Mežica. 5716 t&SJti Zobozdravniški stol modernejši, malo rabljen kupim. Ponudbe z opisom in ceno na og'a ni odtlelek Jutra« pod »Zobozdravniški stol«. 5862 Na Jesenicah kupim pisalno mizo, 3 manjši mizici in nekaj stolov. Ponulbe na oglasni oddelek »Jutra« pod -»Vse dobro ohranjeno«. 5878 Ženska srednjih let, vsestransko naobražena, želi mesto ho-tel-ke sobarice ali ključa-rice, event tudi za sezijo. Je perfektna šivilja. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celiu pod šif.ro Vsestransko izobražena :!T>t 3698 Mesarski pomočnik vajen vseb v stroko spa^a-jočih del, išče službo Na-v pove oglasni oddelek »Jutra« 5602 PolnojaDnenik v dobrem stanju ku,nim proti takojšnjemu plačilu. Pon.udbe na naslov: Andrej Srebotnjak, Tržič. 5870 Hoilander za izdelavo ječmen-,ke kaše k u n l Prvi Sisački auto-tnat ki mlin. Sisak, vlasnik St. Rujičič. 5890 E25223 Lepo masko posodim. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 5846 Masko »Havajka« poceni prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 585: Masko »Šah« svileno, dobro ohranjieno proda Sax, Mestni trg 14, 5545 Masko — Turkinjo za 100 Din proda Arhar Kolodvorska ulica 18,1. 5S77 Črno-belo masko posodi S. M.. Bmon-ka c sta 10-a/I, desno. 5882 3 lepe kostume (maske) poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5887 dobro groba Naslov: št.. ,16. Kavarno idočo v centru Zaradi bolezni oddam Zagreb. Radičeva 5816 Gostilno Doiinar po dom ičc pri »Polonov-cu« v Poljanah nad Skof-jo Lol-o. dobro idočo, stoječo tik glavne ceste ter farne cerkve, prolam ta koj proti polovičnemu pl.i čilu. Za ostali znesek se vkrijižim Na douise sc ne oziram. Oglasite ,-e [iri meni osebno v gostilni. ?5II7 Trgovski lokal o'r>ro vpeljan, z opremo pritiklinami in -1 - sobnim stanovanjem, prip-aven pecerijo. manufakiuro, železnino ali drogerijo. oddam v najem v majhnem industrijskem mestu Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Dr.bro vpeljan«. 5730 Suho skladišče velikosti 200 m2 iščem Naslov v oglasnem oddel' u »Jutra«. 5861 Lokal na prometnem kraju ta"-o, oddam. Naslov pove og'a« oddelek »Jutra«. 5809 Lokal vsa", o obrt, s stanovanjem. na prometnem kraju oddam s 1. marcem. Po-ja nila daje Č"h. Rožna dolina, cesta VIII/6. 58S6 Žagar »rednje starosti. oženjen. dober m.inipulant, vaien vseh popravil, z dobrimi spričevali, išče službo, kjer bi bilo dela za 3 osebe, s anovaTvcm in nekaj zemljišča. Na tooi takoj ali s 1. marcem 1930. Naslov v oglasnem oddelku »Jnt-a«. 58S9 Fiksum ln provizijo nudimo notni' om manu faktnrre stroka z» ohi k nrivatn!i st-ank v Ljubljani in okob'ei Naslov v oglasnem odielku »Jnt-a • 5351 Deklica zdrava in trdna, v 16 letn. lepo pisavo in dobra ra-i-unariea. bi se rada izuči-v trtrovini. bodisi v mešanem b!a.-id-n:h ter poltenih staršev. Oče 51 ie padel v volni. — Trgovci, ki bi jo hoteli vzeti v vajeniško dobo z v*o os:-rb« nosimo, da tw-š"elo ponndbe pod šifro »Dobro delne na oglas, oddelek »Jutra«. 5913 Več hiš in iiosestev proda ter kupi. posreduje stanovanja, lokale informacijska y>i-*arna Ivan Dražil. Ljub-Ijana. Frančiškanska ul. 8 Pojasnila brez,i>lačno. 5858 4 stavbne parcele blizu nove šole z Zgornji •Šiški prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a 5840 Koncesijo avtotaksije dam pod ugodnimi pogoji v najem. Promet ve7ik. zaslužek dober Ponudbe pod šifro »Koncesija« na ogl.v-ni odd. »Jutra« 5702 Majhno vilo po možnosti ob Dunajski cesti kupim. Ponudbe na o"'as. oddelek »Jutrac pod »Nova vila«. 5S79 Enodružinska hiša naprodaj. Pojasnila v gostilni Stok. Pnbrežie. Cesta na Brezje pri Mariboru 5909 Vagon jabolk žlahtnih, brezhibnih : up:m .nroti gotovini. Ponudbe na naslov: Luis Wagner. Ileb CEirer). Pteingasse št. 32. Češkoslovaška. 5823 Hlode hrastove in smrekove ku-oii.je stalno Lavreneič S: Co.. Ljubljana. Duna;ska cesta 47 5789 Stanovanje solnčno, 3 sob, predsobe kopalnice in pritiklin, vili blizu Tivoli oddam majem. Ponudbe pa ogas oddelek »Jutra« pod šifro »1500«. 5845 Stanovanje 1—2 sob in pritiklin, suho in sončno, samo v mestu išče dvočlanska rodbina za takoj ali koncem maja. Po nudbe na ogla ni oddeleli »Jutra« pod »Točen plačni in mirna stranka«. 4935 Stanovanje tri- ali dvosobno, s pritiklinami iščem za maj. Ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Solidno in stalno«. 5702 Mirna družina išče za maj dvo- ali trisobno stanovanje s pritiklinami. Cenj. ponudbe z na ved-bo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Za maj«. 5667 Stanovanje ve'ike sobe, kuhin:e in pri-t-iliin oddam mirni stranki na Celovški cesti št. 90, 5897 Opremljeno sobo event. tudi z vso osl-rbo takoj oblam v Šiški, Le-podvorska ulica štev. 30. 5836 Solnčno sobo z uporabo kopalnice, b'izu opere oddani. Na lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5S56 Opremljeno sobo 9 posebnim vhodom in e'ek-tri-ko ta' oj poceni oddam 2 gospodoma ali dijakoma Na-dov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5851 Opremljen kabinet oddam na Blehveisovi ce sti 5/III. 5844 2 veliki, lepi sobi za pisarn«., v centru mesta oddam. Cena 1200 Din — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5471 Opremljeno sobo oddam. Ponudbi na oglas oddelek »Jutra« pod šifre Mirjc«. 5739 1 ali 2 sobi spalnico in sobo za gospoda. z elegantnim pohištvom cnddam blizu so I-nije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5874 Opremljeno sobo odda enemu ali dvema gos,podcir.a (zraven univerze) Kos, Gosposka ul. 4/1. 5SS1 1000 D « Vam p'ačam takoj, čim dokažete, da Ni oprost zorer kajenje ne učinkuje! Stane enkrat za vselej samo 56 Din. Noš' odijivo, a popolnoma učinkovito, od tiso-čev .ic^izkušeno sredstvo. Da ni dobro, ne bi prodajal. ker bi se -amo blami-ral. Kdor naroči 5 steklenic. dobi poštnine prosto. Josip Lindič. Ljubljana — Komenskega ulica št. 17-a. Sobo prazno a"i opremljeno, s posebnim vhodom oddam v centru meta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5880 Opremljeno sobo e-pn. o-'dam na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5S73 Opremljeno sobico epo in solnčno. z e'ektri-o, v centru mesta oddani ma-cem boljši go!po-ogla«nem 5894 s 1. dični. Naslov Javna dražba v konkurzno maso_ spada-joč"ga pohištva, jedilnice iz trdega lesa in spalnice iz mehkega lesa. s posameznimi drugimi Vosi — z najmanjšim ponulkom Din 4875. se bo vrši'a v CeVtu. Prešernova ulica štev. 24, v ponedeljek 3. marca t. 1. oh 11. uri dopoldne. — Natančnejše podatke daie konkurzni upravnik dr. D. Treo. odvetnik v Ljubljani ali Mestni urad v Cel:.u 5837 12.626 Dvigne nujno pismo. — D. 5823 P. Joško! Četrtek pričakuj knjigo — srčna hvala za pismo — želim svidenje. Odpotuj kmalu ter sporoči. 5828 Cenj. gospodična tako ljubka, ki je v soboto zvečer promeniraia ca ob % 7. uri po Židovski ulici, jo naproša mi-mogredoč gospod za cenj. naslov ali še ljubše sestanek, z zna' om modnega ča-niika. Cenj. dopis na oglas, oddelek »Jutra« poti »Erotika« 5818 Posestnik v zakonu nesrečen, išče skrbno gospodinjo, v starosti 25—30 let. Vprašati: Limbuš št. 17 pri Mar bo ru 5809 »Vigred« Blagovolite dvigniti Uilan 'poklon. pismo 5865 Damo v svet-losivem kožuhovina-stem plašča, katero sem opazoval dne 25. t. m. rav no ko je šla v kino k popoldanski predstavi, prosim za sestanek pod šifro »Pianino«. 581KJ Upanje Zaman. Brez Tebe mi življenja Prosim, piši. Ljubica. 5888 li Ž T mi išdlit Kupim gitaro v dobrem etanju. Naslov" oglasnem oddelku »Jutra« 5854 Prvi brač naprodaj na Mestnem trgu Št. l/J. 5885 Več kanarčkov mladih, dobre pasme prodam. Naslov v oglasnem eddelku »Jutra«. 5626 Pes volčjak ki sliši na ime »Dečko«, z znamko LjubUana 3-14, se je izgubil. Oddati ga je proti nagradi na naslov: Hrovat. "Zriivi«-kega ee-ta št. 7/1 5860 Gostilna in kavarna pod Klančkom vljudno vabi na zabavni večer s plesom, ki ga pri. etli svo"un cenj. gostom na debeli četrtek, dne 27. februarja 1930, v vseh svojih prostorih. K obilni u-leležbi vabi Fa.ii Fegiče-va. Masko dobrodošle. 5917 Pozor! Prijatelj, kara pa jo mahaš tako brzo? — I no. malo na razvedrilo! Kam pa na pu tno soboto? — Pojdi z menoj na domačo veselico k prijatelju Potočniku na Staro pot 1 (": M.varončku) kjer priredi moj kolega menitno zabavo. — Pri njemu dobiš dobro pijača in tudi kuhinjo ima izvrstno. Pripelji s seboj še kaj znancev, kajti godbe in p'-esa tudi ne bo manjkalo. Ma»ko dobrodošle. Za obilen obisk se priporoča Ivan Potočnik. 5906 oddelku »Jutrac. Sobo "•'dam gospodu v- bližini Tabora za 150 Din. Naslov oglasnem oddelku Ju»-.i 5901 Sobo vhodom iz stt-onniic oddam 2 osebama. Naslov v ogla-nem oddelku »Jut-a«. ->896 Kronske bone kupujem. Frane Slamič. GosposTOteka cesta 6. wM4 Dbaško stanovanje s skrbnim nadzorstvom — blizu druie drž. gimnaziee oddam. Na Kodeljevo ' ° . 5798 Onremlieno sobo leipo. čisto, s no5ebn;m vhodom in eVkt". razsvotl-avo -1 učna Stane Oin. 28a— Lczeftc« za sunčanje — (tie, Jcstuhl) najnoviie vrsti »tipe Din. ISO,— Pisalni stroj malo rabljen, zelo dobro ohranjen jioceni prodani. Naslov v oglasnem od del' u »Jutra«. 5g4i Pisalne stroje švedske, i m a zastopstvo Tehna. Mestni trg 25'j — Iščemo povsod zastopnike 33 Venecijanko na dva voza. do 4 listov, kompletno, v dobrem stanju pod ugodnimi p'ač:l-nimi pogoji prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden nakup«. 5819 h. BHOZOViC, Zagreb, Ilica tZ. Kurja očesa NajboljSe sredstvo prati kurjim očesom »CLAVEN« je mast Dobite t lekarnah, droge njab ali naravnost it tvor niče in glavnega skladišča M. Hrn'»l< lekarnar — Sisak © Esnaflirane tablice za občine, ulice, poklice, hišne številke, pasje znamke itd. Originalne Lutzove peči. železostrugarska dela, izdelovanje strojev in aparatov montaže, avtoge-nično varenje prevzema delavnica Inž. Guzelj, Ljubljana VII., Sv. Jerneja c. 5. Tel. št. 3252. Prave iz jiihtne izdeluje po meri in ima v zalogi Zaloltar Gosposvetska c. 8 Amerikanski izum novega prehranje-valca bencina \Valter Critchloir, 1924-L st. \Vheaton 111. U. S. A., je dobil patent za prihranje-va ca bencina in odstranjevalca ogljika pri avtomobilih in plinskih motorj.h, ki nadkriljujc ~se dosedanje. Starj »Fordi« aose-7.s',o 26 in pol km % 1 litrom bencina, novi »Ford« do 22 in eno četrt"i.iv> km. Vsaka d-uga znam* ka pokazuje neverjetno večje delo od 'A—Vi. Izumilee nudi bre»-plačno tako napravo za vpeljavanje. Istotako odda povsod agenture in zastopstva. ki donašajo mesečno 250 do 1000 dolarjev. P site še danes v angleškem jeziku n* W. Oritch'o\v, I924-L st., \\rheaton 111., U. S. A. 3095 popolnoma suha dostavlja na do« tvrdka Jerančifi r> Kariovška cesta 8 relefon št. 3157 289 Vsakovrstna soifa m druge s pedali te te za maske A.&E.SKABERNE LJUBLJANA m enet fflte&fie DUNAJSKI SEJEM od 9» do 15. marca (v rotundi do 16. marca). Posebne prireditve: Salon modnih kožuhov. Dunajske modne pletenine. Sejem pohištva. Reklamni sejem. MEDNARODNA RAZSTAVA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES. Razstava potrebščin za hotelske obrate (razstava živil in pijač). Stavbni in cestnogradbeni sejem. (Tehnične novosti in iznajdbe.) Vrorčni sejem poljedelstva in gozdarstva. III. avstrijska razstava pitane živine. (14. —18. marca 1930.) Nikak vizum potnih listov! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod preko meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se proti izkazilu sejmske izkaznice izstavi na meji. Znatne olajšave pri vožnji na jugoslov, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in na zračnih progah. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske legitimacije (po 50 Din) se dobe pri \VIENER MESSE A.-G., VVIEN, VIL kakor tudi za časa trajanja lipskega pomladnega velesejma pri informacijskem oddelku v Leipzigu, čjsterr. Messhaus in pri častnih zastopnikih v Ljubljani pri: Avstrijskem konzulatu, Dunajska cesta št. 3; Josipu Zidarju, Dunajska cesta St. 31, Tujskoprometni zvezi za Slovenijo, Dunajska cesta št. 1. 3 >33 20 odstotne kronske hme in potrdila prevzemamo po najugodnejših pogojih po dnevnem tečaju ter jih obračunavamo po 64 % ali po možnosti še višje. Vse s pošto dospele pošiljke obračunavamo takoj in pošljemo denar še istega dne. Depozitna banka d. d., Zagreb, Tomaši-čeva ul. 10. (Kraj Zbora.) Telef. br. 36— 80. Brzojav: ^Depozit«. 3698 S©% kronske bone 32i4 v okvirju svoje potrebe kupuje po60% Ptička štediona, Osljek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. Pož urite se! Emerson Hoagh: MOŽJE Roman IX. POGLAVJE Pred Kitty sem se napravil nevednega, kakor da ni bilo nič. »Vse so enake,« sem dejal. »Ena je oblečena tako kakor druga ...« »Mislim, da so tudi vse enako delale z vami.« »Govoril sem samo z eno,« sem rekel. »S tisto, ki je imela rdeče srce na životku.« •Kitty je udarita v glasen smeh. »Rdečih src je bilo pa dvanajst,« je dejala. »Vse so jih imele in so jih ponujale vsakemu, kdor bi jih le maral vzeti. O, bedaček, bedaček! Nu, rada bi vedela, ali ste se vobče srečali z Ellen? Pojdiva, predstavim vas še sto drugim, najlepšim, kar ste jih kdaj videli!« »Tedai je bila vendarle Ellen?« »Kako naj vem? Saj vas nisem videla, ko ste bili z njo. Preveč marljivo sem flirtaia s svojim možem — ker sem ga namreč takoj spoznala, da je on, moj Matt! Menda mi je usojeno, da ne smem iz-takniti nobenega zalega moškega, ne da bi se naposled izkazalo, da je on.« »§e enkrat moram plesati z njo,« sem rekel. »Izberite si drugo plesalko. Prepozno je že, da bi mogli najti Ellen ali celo govoriti z nio, če bi jo tudi našli. Ko sem jo nazadnje videla, jo je preganjal Larry Relknap od devetega dragonskega polka; vsa vojska ve, da je do blaznosti zaljubljen vanjo.« »Oh, nekje jo gotovo najdeva ...« »Ne, Jack. bolje bo, da si izbijete misel na Ellen in na vse ostale iz glave. Poslušajte moj svet, bežite domov in ležite spat! Pozabili ste, da vas jutri čaka tekma; nočem vas vznemirjati, a vendar moram reči, da boste potrebovali dobrih živcev. Na polici1 je škotski whisky, šampanjca pa nikar ne pijte!« Ves prizor je zame izgubil mikavnost. Luči so zabledele, godba ni bila več tako sladka. Tako sem odšel na številko 16 in poklical Jobnsona, da mi je pokazal mojo sobico. Dolgo nisem mogel za-tisnitj oči; ko sem vendarle zaspal, sem v sanjah videl vrsto belo in črno oblečenih postav; ena izmed njih je imela, rdečo rožo in zlat glavnik z dragim kamnom in njeni lasje so za čudo lepo dišali. Grace Sheratonove nisem nikoli videl v sanjah. In ko sem se za nekaj minut prebudil, sem si odkrito dejal, da bi bilo zame najbolje, če mi ne bi Ellen nikoli več prišla pred oči! X. POGLAVJE Najvišji sodili dvor Ako se je čutil kdo izmed udeležencev častniškega plesa v Jeffer-sonovem taboru drugo jutro duševno ali telesno skesanega — videti ni bilo o tem nikjer ničesar. Do poldne so izginili z zbirališča vsi sledovi snočnje slavnosti in vsakdanji posli so se z običajno točnostjo nadaljevali. Prej se je vojska zabavala, zdaj je delala. Še nekaj ur in spet bo pripravljena na zabavo, zakaj obeta se zanimiva strelska tekma med kapetanem Ormeom in Mr. Jackom Co\vlesom iz Virginije! Videti je bilo, da se je o tem razneslo že precej govoric, ki mi niso bile nič kaj prijetne. Zajtrkovali smo na številki 16. pozno in prijatelj Stevenson, ki sem ga bil naprosil, naj mi kumuje pri tekmi, je pazil na to, da sem se pred zajtrkom dobro okopal, po njem pa temeljito izprehodil in da je bil obed vesel in brez težkih vin. Ta poslovni pogled na stvar me je iznenadil, zakaj vse to mi je bilo novo; pomislil sem, da mi utegne vročekrvnost, s katero sem bil sprejel Ormeov izziv, slabo ob-nesti — in kar je še hujše, da povzročam z njo* svojim prijateljem denarne izgube. Stevenson mi je namreč povedal, da je sklenjenih name, čeprav še nikoli nisem streljal na kaki tekmi, že nemalo stav proti Angležu. Dejal sem si, da ni koristno pripovedovati o taki odgovornosti človeku, za katerega je vse na tem, da ohrani mirno kri. A končno sem se vendaT obrzdal. Čeprav je bilo pri Co\vlesih dedna napaka, da smo od nekdaj sprejeli vsak izziv — kesali se nismo tega nikoli, in če smo se, tedaj šele naslednii dan. Kraj tekme so bili izbrali na običajnem mestu blizu voine restavracije. Že pol ure pred določenim časom so se jeli tukai zbirati vsi mladi oficirji s postaje in vsi brambovci, ki so utegnili zapustiti svojo službo, s kuharji, kovači, pericami in ostalim osobjem tabora vred. Prišlo je tudi mnogo civilistov iz mesta in s presenečenjem sem opazil vrsto kočij z mnogoštevilnimi damami, ki so stale za mejno črto. Očividno je bila postala najina zadevica dogodek, ki vzbuja oboo pozornost. Moj nasprotnik, spretrdljan po majorju Williamsu, se je pripeljal ob istem času, ko je tudi naša družba dospela na lice mesta. Orme mi je stisnil roko ter izjavil, da se prav dobro počuti, čeprav je Williams smeje se povedal, da ga pred eno po polnoči ni mcgel spraviti spat in mu ni mogel ubraniti, da ne bi bil pojedel in popil vsega, kar mu je prišlo pod roke. Zdaj je bilo njegovo oko iasno, koža napeta, hoja lahka in prožna. Videti je bilo, da ima krasno konstitucijo, in vprašal sem se, ah ni z moje strani vsak up zaman, ko je Orme očividno vešč vsakatere igre, pri kateri gre za hitrost. Kot mož sem ga sovražil, da, zdaj sem ga imel celo na sumu. V kakršnikoli tekmi pa je bil nasprotnik, ki je bilo vredno računati z njim. »Kako širok napravimo mejni pas, gospoda?« je vprašal Orme, oziraje se po poUu. To vprašanje je pričalo, kako domača mu ie vsa stvar, obenem je bilo pa tudi dokaz njegovega zaupanja vase in njegove vljjudnosti, zakaj pri pravilni tekmi je treba vse podrobnosti skrbno ustanoviti, preden pride do odločitve. »Jaz sem navajen na petdeset yordov, kakor je običajno v Monacn,« ie dodal, »pristanem pa seveda na vse, kar se ujema s tukajšnjimi šegami. Ne želim si drugega nego spoznati vaš šport.« »Pri nas streljamo pri tekmah praviloma na petdeset yardov,« je rekel Stevenson. »Kakor vam drago,« je dejal Orme, »ako Mr. CowIes soglaša s tem.« 12. marca 1930. 1. se bo vršila grandi-jozna modna revffa modne palače Julius Krupnlk-a, Dunaj (Wien VII.), Kaiserstrasse 115, v veliki Dunajski koncertni dvorani (Kon-zerthaussaal). Pokazali bomo cca. 500 pomladanskih modelov s sodelovanjem prvovrstnih umetniških moči. Rezerviranje prostorov brzojavno. 3480 Poceni in vendar najboljša je Severjeva otomana z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost ^^flližfe Najboljši 185 X 78 materi jal. Cena 570 do 850, po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2. Nova knjiga: lika Burgerjeva .Umirajoče duše' Zgodovinski roma« h baročne LJubljane. Koncem 17. fe t prv* potovad 18. stoletja j« doživlja Ja Ljubljana Blato dobo svo]e®a umetroškega udejsovovainja. iz te dobe te zajela pisateljica snov za svoj roman in postarvAa r oeguredje kiiparja Rotsibo In Ntosteja tw s&ilkarja MenomgeT-ia. Vsebina ie se*tt>iroemta kia in romantična* raavo) dejanja dobro premišljen, Icaltuirno-^aodoivinsJoi opisa razsuSh tedanjih dogodkov « otm&arev za-ncmm in plastični. — Knjigo ie fedate Tiskovna zadruga v Ljubljani in vetja broširana Din 52, vezana Din 62. Samo 49 Din St. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje. 31etno jamstvo. Št 105, ista, 19 cm visoka, Din 64.20. Št. 106, ista, z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. Št. 120, kovinska žepna ura, z dobrim kolesjem, poolje- na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. št. 121, ista, z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog gratls in franko! H. SUTTNER, Ljubljana 4 Prešernova ulica 4 Lastna protokolirana tovarna nr v Švici Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naše iskreno ljubljene, nenadomestljive in nepozabne hčerke, sestre, svakinje, tetke in botrce Ivanke Tomšič se vsem najsrCneje zahvaljujemo. Zahvalo izrekamo vsem, ki so ljubljeno pokojnico spremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku, vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni g. komisarju in uslužbencem OUZZD v Ljubljani, pevcem za globoko pretresujočo petje žalostink ter prečastiti duhovščini. Ohranite jo v trajnem spominu! Studenec — Vevče, dne 24. februarja 1930. 37U Rodbini Tomšič' 4 Užaloščeni javljamo, da je danes po trudapolnem življenju, do-polnivši 47. leto starosti, previden s^ tolažili sv. vere, za večno zatisnil svoje oči naš dragi soprog, oče, brat itd., gospod Gašper Šmid grajščak v Komendi Nepozabni pokojnik bo dne 26. februarja ob 9. dopoldne položen na farnem pokopališču v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Komenda, dne 24. februarja 1930. iVANKA, soproga, — IVO, DANICA, RUDI, otroci, ter ostali sorodniki. 3713 jtobavka reproflukcionog litografskog materijala. Vojni geografski institut ministarstva vojske i mornarice nabaviče putem druge ofertalne licitacije na dan 13. marta 1930* god. reprodukciono litografski materijal po spisku i specijalnim uslovima. Predračunska suma je 71.000 dinara. Zainteresovani licitanti dužni su položiti kauciju po odredbama čl. 88. zakona o državnom računovodstvu i čl. 24. pravilnika za izvršenje odredaba istog zakona, na kasi Vojnog geo-grafskog instituta u odredjene dane do 10 časova. Uslovi kao i spisak materijala mogu se dobiti u kancelariji administrativnog odseka vojnog geografskog instituta svakog radnog dana od 8—13 časova, a na dan licitacije do 10 časova. Iz kancelarlje vojnog geografskog instituta ministarstva vojske i mornarice g. br. 652 od 17. Et. 1930. godine. 3725 Oglasi v »Jutru" imajo siguren uspeh? Zahvala vojnega invali- Ob smrti mojega ljubljenega brata, da, trafikanta FILIPA OGRINA Cigar pogreb se je vršil dne 23. februarja 1930, izrekam iskreno zahvalo Komandi mesta za vojaštvo, katero mu je izkazalo zadnjo čast, dalje prečastiti duhovščini, trafikantom za poklon venca, godbi Grada-ščica, pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsemu občinstvu, ki ga je spremilo k večnemu počitku. t Tužnim srcem javljamo, da nam je naš predragi, nepozabni oče, brat, svak, ded in ujec Vojislav Šola po kratki bolezni izdihnil svojo plemenito dušo 21. t. m. v sanatoriju Vračaru. Truplo milega nam pokojnika je bilo 22. t. m. ob 10. uri dopoldne blagoslovljeno v Voznesenski cerkvi in prepeljano v Mostar in ondi pokopano v rodbinski grobnici. Beograd, 22. februarja 1930. Užaloščeni sinovi: DR. VUKAN, VESELIN, MILE, JOVO in BORIVOJ; hči ANIKA DR. JEREMIČA; sestra STANKA; snaha MARA; zet DR. RTSTO JERE-MIČ; vnuka: MILAN in IVAN; nečaki: DUŠAN, BRANKO, VELJKO in ostala rodbina. + Danes, dne 25. februarja, ob 2. uri zjutraj, nas je zapustila naša mila mamica Draginja Trap vdova po vladnem tajniku Pogreb predrage rajnice bo v četrtek, dne 27. februarja, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor, dne 25. februarja 1930. ANICA LEBEN roj. TRAP, hčerka. Ing. Ivan Leben, zet. 3741 37C9 ANA OGRIN, Glince. '..iVv - . .. • • • • j--.'-- •'•,-T ■- - • ■ ' /.;••"•«> ■ - ' . ............. . :>VV3.< .:..-..• :: i Zahvala Za številne izraze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli pismeno in ustmeno ob prerani smrti našega nad vse dragega gospod? PETRA KOZINE veleindustrijalca itd. za poklonjene premnoge krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam, čč. duhovščini, gospodu županu mesta Ljubljane dr. Dinku Pucu in ostalim zastopnikom mesta, zastopniku kr. banske uprave g. dr. Staretu, poslovodstvu in ravnateljstvu tvrdke Peko, dalje vsem zastopnikom raznih oblasti, korporacij, zbornic, društev ter organizacij, g. Dragotinu Hribarju, predsedniku Zveze industrijcev, za globoko občuten poslovilni^ govor ter končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika vltako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Slovesni rekvijem za blagopokojnim bo v petek, dne 28. februarja 1930, ob 7. uri zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani in v Tržiču v petek, dne 28. februarja 1930, ob 6. uri zjutraj v farni cerkvi. Ljubljana — Tržič, dne 25. februarja 1930. Žalujoči ostali« Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljublsani.