^tmn« plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1.—. ŠTEV. 219 * v L JUBLJANI, četrtek, dne 30. septembra 1026. LE'1’0 III .Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in P° pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30’ • Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: j SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka j za odgovor. J Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. l/oiitve v Zbornico. Esdeesarsko časopisje triumf ira in slavi zmago. Večina izvoljenih kandida-tov Pripada SDS in obramba na posled-barikadi se je obnesla. Besedolomna ^ Še uživa zaupanje volivcev in tudi v casih nesreče Slavenske banke more ^ti svoj triumf. r,pka je ja konstatacija in ljudje "lijejo z glavo, kako je mogoča tako mT^ ^cve*l^a slepota, da tudi sto-lonski deficiti ue izpametujejo ljudi. - nilPak ko ta zunanji .rezultat konsta-“amo, treba konstaMrati tudi druge Stvari in mislimo, da te niso ravno apo-teoza zmage SDS. Da gremo lepo po vrsti. v industrijskem odseku je zmagala Jelačin - Ogrinova lista v dveh kategorijah. Ta zmaga je ueutajljiva. SDS je zmagala samo v četrti kategoriji, v prvi Pa je propadel kandidat Jelacin-Ogri-. (.IVve '’s*e proti g. Avgustu Praprotniku, 1Vseni*i generalnemu ravnatelju Sla-'easke banke. Povemo z vso odkritosrč-nostio, da 'smo s tem svojim porazom zadovolji ker mislimo, da bi bil jSehonheitsfehler« esdeesarske liste, ce Qe bi bil med izvoljenimi tudi gosp. Avgust Praprotnik. v V trgovskem odseku je glasovala veri n a volilcev za Jelačin-Ogrinovo listo. J^aj premetavajo esdeesarji še tako gla- dTTi' b°do morali konsta,tirati, ... xeuna volitev v trgovski katego-iji glasovala proti njim. Ce ima SDS kljub temu več mandatov, je to le posledica cenzusa, neglede na to, da je izid v prvi kategoriji čisto problematičen. Zakaj tu odloči žreb. dečim pa so v tej kategoriji sigurno izvoljeni namestniki Jelačin-Ogiinove liste. V obrtniškem odseku je priborila dve kategoriji in deloma tudi tret-j°> v kolikor tudi tu ne odloči žreb. Ko Pa bodo znani rezultati tudi v četrti kategoriji, tedaj se bo izkazalo, da je tudi večina obrtnikov glasovala proti SDS Bilanca je v kratkem ta: V industrijskem odseku neodločena rešitev, v trgovskem odseku večina trgovcev proti SDh m v obrtniškem ravnotako. Toda mandatov pripade več SDS ko Jelačin-Ogrinovi iisti. Končno bi mogli otvoriti še razpravo o načiuu, kako je prišla SDS do svojih glasov. Ne ljubimo rekriminacij in praznega izgovarjanja, toda uradno je ugotovljeno, da je bilo samo v .Šmatnem nedepu ’ izročenih vseh 200 volivnih legitin -’ic esdeesarskemu kandidatu. ^ le ena med njimi 4a I. trgovsko kategorijo, pa bi zmagala £el®i kategoriji Jelačin-Ogrinova lista, ob t ■ samo deset od njih od IH. list in Z0Pet Jelačin-Ogrinova 22 a s^Surno zmagala. In če je bilo samo "Urn te^1 0(J obrtniške in zopet bi si-n,r,.- ° xn*agala v tej kategoriji Jelačin- Ognnova lista In ^ 40 od teh v n. ’ l;i in zopet bi bil rezultat proti ‘ DS. 1 u jjj 08ta]0 od teti 200 šmar-fillskih glasovnic preko 100 neuporabljenih. Kaj pa naj rečemo o Prekmurju, ki je %oraj kompaktno glasovalo za SDS, z'a SDS, ki pri nobenih skupščinskih ue more dobiti v Prekmurju smo deiS^dai },a vse m SDS’ Vfasih Sibirij ’ -ie Prekmurje slovenska ve,usk^,TSeda^ l>0 trel)a refi’ da 'e s*°' pa Ha:užna Srbiia-triumf s triumf ira SDS. Nas ta njen se je yn®. moti, ker pravijo dejstva, da vila n,.6,. a trgovcev in obrtnikov izja-mpn. in vendal' je bila tu do- SD8 Pafi pa more biti uaPeh vsem nasprotnikom te besedolomne Francija odklanja nemško finančno pomoč. j Pariz, 30. septembra. V javnosti je j vzbudil veliko senzacijo članek današnjega >Petit Parisien« o finančnem položaju tem bolj, ker je znano, da je ta članek inspirirau s službene strani. V članku se slika položaj Francije kot prav zadovoljiv v vsakem pogledu. Vlada je ugotovila vse posle, ki jih je treba začeti izvajati. Na tej poti dela sigurno naprej. Najprej bo izvedla velike reforme v parlamentu in potem bo pričela z delom ureditve medzavezniških dolgov. Napram Washingtonu bo pričela z novo taktiko. Parlament bo o priliki ratifikacije Berangerovega sporazuma poudaril svoje pravne in stvarne omejitve. Vlada ho s pomočjo francoske Narodne banke stopila v akcijo in bo čuvala kreditne in devizne rezerve v korist izboljšanja »tečaja. Nato se bo dovolil nov kredit. Glede na tako stanje izguiblja vsako ■vrednost finančna pomoč Nemčije kot protiusluge za politične koncesije. Ker gre tu za mobilizacijo samo enega dela železniških obveznic, bi bila taka pomoč enaka ničli. Nemčija ne more zameriti Franciji, ako si bo Francija prihranila pot, da bi šla v Ameriko preko Berlina. EVAKUACIJA PORENJA SE ŠE NI PRIČELA. Frankfurt ob Meni, 30. septembra. Ne odgovarja resnici; da Francija umika svoje čete iz Porenja in da je dosedaj že umaknila šest tisoč vojakov. Samo toliko je res, da je Francija začela odpravljati vojsko iz okolice Mainza po številu 2500 do 3000 mož, od katerih pa je le majhen del odposlan v Francijo, medtem ko je večina razmeščena po drugih krajih zasedenega področja. Spaho zahteva svobodne volitve, Tuzla, 30. septembra. Na svojem potovanju po tuzlanskem okrožju so imeli dr. Spaho, dr. Behnien in Hadži Radič konferenco v Don ji Tuzli. Predvčerajšnjim popoldne je bilo zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 2 tisoč ljudi. Na tem zborovanju je govoril dr. Spaho o značaju demokratske za-jedDicei Govoril je o politični situaciji in naglašal, da bi edino volitve, in sicer svobodne in pravilne volitve, mogle prinesti narodu korist. Dr. Spaho omenja, da zadnje volitve niso bile izraz prave narodove volje, to pa zato ne, ker so bile* te volitve izvršene v znamenju nasilja in krivice. Samo iz skupščine, ki je bila izvoljena z nasiljem, more priti taka vlada, ki doslej ni bila sposobna, da reši najaktualnejša gospodarska vprašanja. Ako se govori o volitvah, se misli na popolnoma svobodne volitve, ker na takih volitvah, kakor so 'bile izvedene prejšnje, demokratska zajednica ne bi sodelovala, to pa zato ne, ker smatra, da nima smisla, ako se narod izpostavlja brezzakoni-sti. Ako svobodna narodna volja na volitvah ne more priti do veljave, potem bi bilo, pravi dr. Spaho, bolje, da vlada enostavno določi narodne poslance. PRETRES PRORAČUNA V FINANČNEM MINISTRSTVU GOTOV. Beograd, 30. septembra. Minister financ dr. Perič je včeraj dovršil pretres proračuna vseh ministrstev. Te dni se bo uredilo vse gradivo in bo potem prora-J čunski načrt za leto 1927-28 predložen ministrskemu svetu. Ministrski svet ga bcf poslal potem narodni skupščini, da ga ta izroči finančnemu odboru. , POSLANEC SMODEJ 0 PUGLJEVEM POZIVU. Beograd, 30. septembra. Glede na izjavo, ki jo je podal minister za kmetijstvo Pucelj prošle dni, češ da je poti ebno, da SLS vstopi v vlado in da v tem primeru tudi on sam izstopi iz vlade, je včeraj Franjo Smodej, poslanec Slovenske ljudske stranke, izjavil to-le: Gesta, ki jo je napravil Pucelj s svojo izjavo o Jugoslovanskem klubu, se ne tematra za resno, ker bi Pucelj, ako bi z eventualnim vstopom Jugoslovanskega kluba v kabinet, izpadel iz vlade, kar je, naravno, pripisoval vstop Jugoslov. 'J 8, v vlado sebi v zaslugo. Ako pa Jugoslovanski klub ne bi vstopil -v kako vladno kombinacijo, bi uporabil Pucelj to gesto kot sredstvo za agitacijo. ■ ^ osnem Pa SLS zavrača nepotrebne nasvete Puclja, ker je on napravil mnogo taktičnih in političnih napak, 'zaradi katerih trpi slovenski narod, Jugoslovanski klub oziroma SLS. Jugoslovanski klub in SLS vesta dobro, kaj je treba storiti, kadar se govori o blagru slovenskega naroda. * __________________________________ PRED DIKTATURO NA POLJSKEM. Varšava, 30. septembra. V varšavskih političnih krogih je vzbudila veliko vznemirjenje vest, da je na predvčerajšnji seji zmanjšal senat vladni načrt državnega proračuna. Opozicija se pripravlja, da stavi na današnji seji predlog o nezaupnici novi Bartolovi vladi. V vladnih krogih odgovarjajo na te mere opozicije, z grožnjo, da bo vlada v tem primeru razpustila parlament. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da sedaj ne gre za obstanek vlade, ampak za ustavno demokracijo ali pa za javno ali tajno diktaturo, do katere bi prišlo ako opozicija stavi svoj predlog. Današnji dan se pričakuje kot najkri-tičnejši dan 'v novejši zgodovini Poljske. Veruje se, da se maršal Pilsudski ne bohote! osebno proglasiti za diktatorja, temveč da bo upravljal Poljsko diktatorski po drugi osebi, ki jo bo sam izbral. stranke zdrava sola, da tudi oni postavijo ob volitvah tako dober aparat kakor ga je imela SDS. Ker končno je zmagal samo ta aparat, ki je takoj za poštarjem poslal svojega plačanega agitatorja. In tako prihajamo k zadnji točki in ta se glasi: Odkod ima SDS denar, da tako razsipa ob volitvah z denarjem? Ni še boj dobojevan, temveč šele pričet in zato strnite vrste, okrepite organizacije in nadaljujte z delom. Besedolomna stranka ne sme vladati nad slovenskim narodom! SESTANEK G. RADIČA Z UZUNOVI-ČEM. Beograd, 30. septembra. Sinoči po sestanku med Pavlom Radičem in ministrskim predsednikom Uzunovičem je prišel i/. predsedništva vlade državni podsekretar Uzunoviča Audrija Petrovič in Se izjavil o sestanku med Uzunovičem 111 *>avlojw Radičem, da je bil to običajen sestanek predstavnikov vladnih strank. Nič novega se po izjavah Uzunoviča ne bo zgodilo. Strašna katastrofa v Žireh in okolici. Da se je pripetila v pondeljek v Žireh in okolici katastrofa, si je vsakdo lahko predstavljal, da pa je imela katastrofa tako velikanske dimenzije kot se poroča, si m nihče mislil. Žiri so doživeli največjo elementarno katastrofo, odkar obstoje, vsa vas je takore-koč v razvalinah. V pondeljek zjutraj se je utrgal oblak, lilo je ves dan kot ,iz škafa. V kratkem času so drli e hribov v dolino hudourniki, vsi potoki so narasli in prestopili bregove. Naraščali so iboij in bolj ter jeli odnašati mostove in vse, kar jim je bilo na poti. Obenem so jeli grmeti s hribov zemeljski plazovi, ki so vodo mestoma zajezili. Kmalu je jela voda rušiti in odnašati hiše. Vsega skupaj je porušila voda, kolikor je dosedaj znano, v Žireh in okolici 20 hiš. Mnogi popreje premožni ljudje so postali črez noč berači. Na nekaterih mestih je divjala voda tako, da o prejšnjih hišah ni niti sledu več ter je ves teren popolnoma izpre-menjen. Od Osojnice do konca Sela se razteza še danes ogromno jezero. Polja in vrtovi so povečini popolnoma opustosena. Voda im plazovi so nanesli na rodovitno zemljo toliko kamenja, da ni videti nobenega zelenja več. Plazovi se deloma še vedno udirajo. Vse ceste so zasute ali pa razorane in iz-podjedene od hudournikov. Dohod v Žiri je mogoč samo po cesti od Logatca, pa še tu prelazi lahko samo pešec. Vse telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Poročila je mogoče dobivati samo potom kurirjev, zato je naravno, da*vse podrobnosti še niso znane. Toda že to, kar je znano, zadostuje, da si remo predstavljati, da gre za strašno katastrofo, ki je povzročila mnogomilijonsko škodo in ki je Žiri gospodarsko uničila. V nekatere hiše je dostop doslej sploh še nemogoč, zato se ne ve, kaj se je zgodilo v njih. Človeška žrtev je ugotovljena doslej sa-mo, ena, in sicer posestnik Ivan Seljak na Ledmr], katerega je zasulo in odneslo ter so ga našli drugi dan mrtvega. Da se je pripetila katastrofa ponoči, bi bilo število človeških žrtev nedvomno mnogo večje. Izdatna pomoč je nujno potrebna! KRALJEVA POT bITTTop^VLJENE KRAJE SLOVENIJE. Beograd, 30. sept. Kralj Aleksander, ki je sinoči prispel na Bled, bo najprej poselil poplavljene kraje v Sloveniji. Nato bo kraljevska dvojica po dveh, treh dneh krenila v Južno Srbijo na Kajmakčalan, kjer bo ostala nekoliko dni, nakar se povrne v Beograd. Potem takem, bo kralj, kakor izgleda, sprejel češkoslovaške parlamentarce v Skoplju. MINISTER PUCELJ ZA POPLAVLJEN-CE V SLOVENIJI. Beograd, 30. septembra. Včeraj je minister za kmetijstvo in vode Ivan Pucelj poselil Uzunoviča in mu obrazložil stanje poplave v Sloveniji. Hkrati mu je re-f eri ral o slučaju Slavenske banke, da so vsled njenega poloma 'oškodovane mnoge slovenske zadruge. Minister Pucelj je obvestil predsednika vlade o merah, ki naj bi se ukrenile, da se zaščitijo vla-galci. POMAGAJTE! šele sedaj se prav spoznava vsa težina katastrofe, ki je zadela Sloveuijcr, zlasti pa Ljubljansko okolico in Poljansko ter Sorško dolino ob priliki zadnje katastrofe. Na desetine in desetine hiš je porušenih, ceste razdejane, mostovi porušeni, cele vasi odcepljene od vsake zveze v. drugim svetom in beda ljudi vsak dan večja. Le premnogi niso mogli rešiti niti najmanjše stvari ter lačni in premočeni gledajo v valove besneče vode, ki jim je ugrabila dom in \>se premoženje. Pomoč je nujno potrebna in vsakdo je dolžan, da priskoči svojemu bližnjiku v njegovi največji nesreči na pomoč! Pričakujemo pa, da stori tudi vlada 'svojo dolžnost in da znatno poveča že dovoljeno podporo! Pomagajte bratom v nesreči! Darujte denar, obleko in živila! Volilni rezultati v obrtniškem odseku. kategoriji odloči žreb. Tudi v tretji Skrutinj je pokazal sledeči rezultat: V prvi kategoriji so izvoljeni kandidati SDS: E. Franchetti 3G0, Mihael Vah tar 360, Fran Grom 360, Ivan Bizjak 360 glasov in namestniki: Ivan Kersnič 360, Fran Spes 360, Josip Holy 360, Fr. Dolžan 360 glasov. Naši kandidati so dobili: * Jos. Hafner 341, Ivan Lančič 341, Ivan Ro-jina 341, A.vg. Pen 341 glasov. Namestniki: Fran Zavodnik 340, Anton Lekše 340, Ign. Šinigoj 340, J. Srebot 340 glasov. V tej kategoriji je 862 volivcev, glasovalo jih je 704, razveljavljena sta bila .2 glasova, 1 neveljaven. SDS je dobila torej le 19 glasov večine in 8 glasov nad količnikom. V dragi kategoriji so izvolejni kandidati SDS: Zurman Ivan 417, Kavčič Fran 417, Horvat Janko 416, Ogrič Filip 4I7 glasov in namestniki: Ivan Rozman 416, Josip Turk 416, Alojz Rozman 416, Rudolf Kuhar 416 glasov. Naši kandidati so dobili: j Jernej Ložar 378, Blaž Zupanc 379, Valeri-i jan Sprušinn 379, Karol Stupan 380 glasov. ! Namestniki: j Anton Bulc 379, Jurij Mozer 378, Peter Za-: dravec 379, Fran Breznik 379 glasov, j .Kandidati naše liste so v manjšini z 39 i glasovi. V tej kategoriji je 1072 volivcev, oddanih glasov je 808, od teh 4 neveljavnih, 2 prazna in 8 razveljavljenih. •Količnik znaša 398, torej je SDS dobila 19 glasov več kot znaša količnik. V tretji kategoriji še niso znani natančni rezultati, vendar je volilna komisija ugotovila, da so ostali naši kandidati s 6 glasovi v manjšini razen Lipovška, ki je dosegel isto število kakor kandidati SDS, namreč 1074. Večine kandidatov SDS so torej prav malenkostne, kako pa so pridobljene, nam je tudi znano. Za četrto kategorijo se vrši -skrutinj danes in ni verjetno, da bodo znani rezultati do večera. Je to največja kategorija sploh in je oddanih preko 13.000 glasov. Skupno število volilcev v tej kategoriji znaša skoro 19.000. Ta kategorija bo odločila, na kateri strani je večina obrtnikov. Zadeva Slavenske banke. »NEUE FREIE PRRSSE« O SLA VENSKI BANKI. Dunajska »Neue Freie Presse piše: »Kakor smo že sporočili, je bil od pristojnega sodišča nad Slavensko banko d. d. otvorjen predkonkurz in jej prepovedano vsako izplačilo in vsaka prodaja. Povod ik tein preokretu položaja banke so dali že sporočeni dogodki na zagrebški borzi, ki so dokazali veliko notranjo slabost zavoda. Cuječe-mu opazovalcu pa so bile seveda že dolgo znane notranje težkoče te še v vojne čase segajoče -banke. Ta banka je trpela že v ■prejšnjih letih od svojih notranjih razmer in izprememb, ki so se oči vidno razvile -v njeno škodo. Izvršile so se neugodne industrijske investicije in tudi neugodne bančne trgovine in v tukajšnjih (zagrebških) krogih ni nobena tajnost, da se v Slavenski banki pred močnejšim zainteresiran jem Liinderhan-ke za zavod ni vedno poslovalo po načelih naj str ožje solidnosti. Tako je prišlo po tem zainteresovanju do odpisa 40 milijonov dinarjev od 100 milijonov dinarjev znašajoče delniške glavnice. Seveda naj -bi -se teh 40 milijonov dobilo zopet nazaj in .sporoča se, da je Landerbanka v ta namen obljubila temu primeren visok kredit, ki naj bi -bil zasl gara a z delnicami Trboveljske premogo-ko-pne družbe, ki jih je imela Slavonska banka, (Kakor se poroča, je imela Sla venska banka 20 do 30 odstotkov vseh delnic Trboveljske, dočim je na drugi strani imela Trboveljska delnice Slavenske banke.) Do pomoči v tem obsegu pa ni prišlo. Dejstvo je, da Slavenska banka v samem Zagrebu v zadnjih dveh letih ni imela nobenega omembe vrednega posla 'in je zato pri 160 uradnikih in nameščencih (in to že po redukciji) trpela Slavenska banka pod težo režije. Poleg dragocenih stavb je povzročil svoje neprilike tudi slab potek poislov po filialkah. Težina vseli poslov Slavenske banke .te tula v Sloveniji (Kranjska in Sp. Štajerska), kjer je imela Slavenska banka tudi precejanje vloge varčevalcev. , . V interesiranih krogih se tudi povdarja, da ni imela Slavenska banka pri izberi dolžnikov vedno srečne roke in da pade to pri sedanjih rezultatih zelo na tehtnico. O višini izgub krožijo različne vesti, ki jih je težko kontrolirati. ........ Značilni so nadvse trdi pogoji, ki jih je stavila Ljubljanska kreditna banka (od -katere inia Slavenska banka tudi precejšen paket delnic) za prevzem Slavenske banke: najprej naj bi podala Landerbanka neomejeno obvezo za izgube, pozneje je zahtevala garancijo za 156 milijonov, odpis vse delniške glavnire in več sličnih stvari. Tako je prišlo do tega, da so se pogajanja z Ljubljansko kreditno banko razbila. Nato so se vršila podajanja z ljubljanskim Kreditnim zavodom in tudi drugod so se najbrže izvršili poskusi. Pozitivnih rezultatov pa dosedaj ni. Med tem pa se je vršil danes (v ponedeljek) prvi narok na podlagi -sklepa zagieD-škega sodišča. O njegovem rezultatu pa se še nič ne ve. (Sklenjeno je bilo. da se da Slavenski banki 14dnevni rok, da predloži svojo bilanco. Op. ured.) Slavenska banka sama pa se je zavila v najstrožji molk.« Podatki dunajskega lista so v glavnem točni in tako previdni, kakor da bi tudi n*a Dunaju veljal naš tiskovni zakon. Vendar pa je tudi iz teh podatkov jasno vidno, da nesreča Slavenske banke ne izvira samo iz zadnjih dveh let. temveč že iz onih časov, ko še ni prevzela Landerbanka Slavensko banko. Naše -trditve potrjuje torej tudi dunajski Ust v celoti in zato se tem bolj čudimo, da se nikakor noče pokreniti vprašanja krivcev. Glede Ljubljanske kreditne banke bi pri-pomnili sledeče. Samo njej v čast je, da je bila skrajuo previdna, ko se ji je ponujal prevzem Slavenske banke. Njeni pogoji niso bili niti najnuuije trdi. temveč samo nujna posledica nejasnega stanja Slavenske banke. Vendar ni mogla Ljubljanska kreditna banka, da pomaga delničarjem in vlagateljem Slavenske banke tvegati interese svojih lastnih delničarjev in vlagateljev. To je tako jasno, da je vsaka beseda odveč, tem bolj, ker Landerbanka sploh ni konkretizirala svoje ponudbe. Zaradi tega pa so tudi samo prazen udarec v zrak vsi oni članki, ki se iz Ljubljane lanslrajo po zagrebških listih. Slej ko prej stoji, da je sanacija Slavenske banke in varovanje interesov vlagaieljev in manjšinskih delničarjev mogoče le. če se nagrabi jedro vsega vprašanja, če se dožene pravo stanje stvari in če se ne udaja praznim iluzijam in »dokumentaričnim okrožnicam, ki so samo lepa fraza. To znova ponavljamo in bomo ponavljali, dokler se -naša zahteva ne bo izvršila. Upniški odbor Slavenske banke. Na iniciativo predsednika gorenjskega sveta se je vršil sestanek upnikov Slavenske banke, ki je soglasno sklenil, da se v verstvo upnikov osnuje odbor upnikov Slavenske banke. V posebnem oklicu obljublja ta odbor tudi, da bo zasledoval krivce. V ta odbor je bilo izvoljenih šest gospodov in 741 .njih .predsednika dr. Dinko Puc. -Osnovanje upniškega odbora odločno pozdravljam®, ker so pač razmere pokazale, da je privatna iniciativa za varovanje interesov vlagateljev in manjšinskih delničarjev nujno potrebna. Osnovanje takega odbora pa 'pozdravljamo tem bolj, ker smo bili mi prva, ki smo opozorili na nujno potrebo organiziranega nastopa oškodovanih vlagateljev 111 manjšinskih delničarjev ter je. sedanja ustanovitev upniškega odbora p-opobvoma upravičila naš nastop. ... V interesu stvari pa je, da je na čelu upniškega odbora čim najbolj nevtralna oseba, ki ni politično niti najmanj eksponirana. Zakaj nobenega dvoma ni, da bi se pri preiskavi resnice Slavenske banke moglo pokazati tudi zanimivo politično ozadje in *ato bo avtoriteta upniškega odbora čisto druga, če mu bo.načelovala politično nevtralna oseba ali pa politično eksponirana. Kakor čisto gotovo nimamo nič proti osebi dr. Puca, tako pa mislimo, da poslovodcci podpredsednik SDS ne more biti predsednik upniškega odbora Slavenske banke. Sicer pa gre o tem odločujoča beseda upnikom, če že ustanovitelji upniškega odbora niso mogli te reisniee sami spoznati. • Politične ve»ti. Nel tu nske konvencije zopet na dnevnem redu. Kralj Aleksander je obiskal v Parizu predsednika francoske republike Noume 1-gue-a in imel z njim daljši razgovor. Nato je l)oumergne obi-sk vrnil. Kei j c v 1 ' tudi zunanji minister dr. Nincič, se pripis -je kraljevemu obisku velik političen po™®,: in govori se, da se bo naša zunanja politika zopet orientirala v zmislu zbližan ju s Francijo. To zbližanje Beograda s Parizom pa seveda silno nervina Rim, ki se boji za svoj upliv na Balkanu. Predvsem pa so Mussolinijeva vlada boji, da bi mogla Jugoslavija vsled zveze s Francijo odklonili sprejem net-tunskih konvencij. Zato je začet general Bodrečo zopet zahtevati sprejem nerttuniskih konvencij. Zlasti pa se trudi gospod Bodrero, da bi bile te konvencije sprejele še pred podpisom prijateljskega pakta s Francijo, o siljenje italijanskega poslanika govori dovolj jasno, da nimamo mi teh konvencij »piejeti. Je pač stara pesem, da se prijaznost neha, ko človek to doseže, kar zahteva. Ko bodo imel 1 Italijani nas z nettunskimi konvencijami zvezane. tedaj bomo za nje pač le kolonija, do-čim nam sedaj vsaj govore o zavezništvu. Zato pa tudi kraljevo pot v Pariz iskreno pozdravljamo v prepričanju, da se prične * njo nova pot naše zunanje politike. -- V notranji politiki ni nobene izpremem-be, skupščina je sicer sklicana za 4. oktober, toda le vsled prihoda češkoslovaških parlamentarcev. Njeno zasedanje bo imelo torej le slovesen značaj in vlada g. Uzunoviča bo urbi et orbi dokumentirala, da ima večino v skupščini, pa čeprav se o tem zelo dvomi. — Boji med radikalnimi skupinami se nadaljujejo, vendar pa mnogo manj šumno ko preje. Bašič je sprevidel, da ni z votivno vlado nič ni zalo je pričel polagoma sondirati teren za sodelovanje z radičevo. Stališče HSS se je zato utrdilo in jasno je bilo izrečeno to na seji ministrskega sveta, ko se je reklo, da je treba sedanjo koalicijo utrditi. Upamo, da pride vsled tega vendar enkrat do končne izvedbe sporazuma in da se že neha to čudno razmerje, ko nosijo odgovornost za delo vlade radičeve!, dejansko pa vladajo eksponenti esdeesarske opozicije. — Napovedi opozicije. Kakor pred vsakim skupščinskim zasedanjem, tako napoveduje tudi sedaj opozicija veliko akcijo proti vladi. Mi v te akcije dosti ne verujemo, ker smo videli, kako so se končale vse prejšnje akcije, zlasti pa tako mnogo napovedane akcije proti korupciji. Zdi se nam, da bi popolnoma točno označili stališče opozicije takole: v vlado se ne upa, ker se boji, da bi izgubila zaupanje volivcev, svoje opozicionalnosti pa se ne -Cesta nad Polhovim Gradcem je | 1 ma razdejana in — kakor čujeitio ; ni nič boljše. , . Ljudstvo še predlanske katastrofe "i pie bolelo in sedaj strahota še v večji meri. tu ne bo takoj res izdatne pomoči, moraj ljudje obupati. Pomagaj, kdor more! ^ VPRAŠANJE (.D(i..VORM>f' VI(1 SIA’ VENSKI BANK'- v , . j- »l.itrcK in pravi, da zadele je načelo tudiBanque des Pays in Trbu- P°J?“ ° Pr»dv3em bodi konstatirano, da veljsko. ... jeI1banko in ne z.n Batiqu 'd 1« m^»Jutro« dosledno piše le o Baiup.e tays. j ■ . jt|Sto brezupen posku> priki i\a- dfs , • s'a pili esdeesarji v najboljših odno-fajih z nemško Landerbanko. Pa lo le mimo-gredo. Kakor bi bilo želeti v interesu narodni51 gospodarstva, da priskoči Landerbanka v resnici z veliko garancijo na pomoč Slavenski banki in kakor bi bilo želeti, da bi bila Landerbanka v lo naravnost obvezana, ta{(J pa je še bojj gotovo, da zadene v prvi yrs krivda one, ki so z denarjem razpolaga 1. In tu je začeti v prvi vrsti sanacijsko de^ in saimo občudujemo vlagatelje, da >e oziru ne zganejo. Dnevne vesti. ŠOLSKA. NALOGA »JUTROVEGA« NOVINARJA. V včerajšnjem »Jutru čits-mo: »Popis izleta na Cetinje. Pod Drnišein je iztiril vlak. Mahali smo jo v dolgi procesij’ ob progi, dokler se nismo odpeljali z osebnim vlakom v Perkovče, kjer smo nakupili sladkega grozdja po nizki ceni. Ker so na-m jedilni voz pri Drnišu vrnili, zajutrkujemo sladke jagode mesto kave. (Jedilni voz je namreč naložil med tem Obilo grozdja in šo šli nazaj v iDrniš -ponj.) Vlak ‘sopiha skozi globoke zareze kamenitih mas ... Ne moreš doumeti, da ta zemlja še sploh tki življenja tolikim biljem, ljudem in živini. Na 200 km o trog baje ni šole... Diven je pogled nad malo vzburkanini splitskim zalivom, mi bi zeleh Marjatju še malo zelenja, .pa bi imel naso dušo.« — Marjan jo dobi, verjemite, ta popis pa nikoli več. Seriga. Cenjenim naročnikom sporočanih, da snui v .s v rilo pora vnave tekoče naročnine današnji številki priložili poštne položnice. One cenjene naročnike pa, ki so že za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojini znancem in prijateljem, da se na naš list naroče. ^ Ministrstvu prosvete je izdelan uka/. telifZVnl*tv' osnovnošolskih učiteljev iin uči-taW 0Inala v.si učitelji in učiteljice bodo didat' ^.^ni. Število kandidatov in kan-lieniA » M bodo morali čakati na umirov->nin{tmfmriT u5nih moB' ie reducirano na ma li-onll-j ? 150 'večinoma .kandidati, oziro-va niesta ’ nočejo iti na razpoložlji- - Svarilo* Dne 25. septembra t. 1. je vo-j.._ 0 streljalo na severno vzhodni strani velikega vojaškega vežbališča. 4 majhnih gvra- ki niso eksplodirale, se ni do sedaj našlo. Občinstvo se opozarja v lastnem interesu, da v slučaju najdbe katere teh granat istih ne do-takme, temveč jih pusti na licu mesta Mi naj o najdbi takoj obvesti naj bližjega varnostnega organa ali dežurnika 40. 'pešpolka v Kralja Peitra vojašnici. — Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. šiea yvnKVr*n# postopanje zoper Rade Pari i n. i ai se ie vl‘šil v Beograd.u konkurz-teria?11 • Z0Per Rade Pašiča sta likvidacijo kurz ln Pekliš poravnave z upniki. Ko.ii-vo /i° Potepanje je bilo uvedeno na znhie-advokata Pupiča kot zastopnika mehani-d» n°y?na iNeškoviča, kateremu dolguje Ra-“ Jasič 11.500 Din. Rade Pašiča je zastopal ortk8°V 0(ivetnik Martina«. Člani upniškega obora so: za SLavensko banko Janko Olip, fj1 Lombard no banko pa Vladimir Skobi n. “kupna vsota terjatev znaša 14,322.242 dinarjev. Najvišji je zahtevek Lomba-rdne ban-e v znesku 3,580.470 Din, sledi zahtevek dr. IŽŽŽSaife-g.atteaku 1,950.000 Din, dalje za-(neplačane owLh1u?U„v, znesku 241.000 Dan -KonknrsGlavne v Jujubtja^, po^ziočil svoječasno toliko gorja, je oezelno sodisce v smislu konluirznega reda odpravilo. — Protestno zborovanje zagrebških najemnikov. Organizacije stanovanjskih najemni-iest V '^a^rebu so sklicale za jutri velik pro-zakonaS^°^ Z0Pel 110v‘ na(rt stanovanjskega železniške tarife za osebni promet. Ge- alna direkcija državnih železnic, naoiena-'a Sklicati v kratkem v Zagreb konferenco delegatov vseh oblastnih direkcij ft *■ do 15. oktobra 1926 se dobijo ki dajo pravico do -popusta na „ ’ Jiri „„Jn 'brezplačni vstop na razstavi-•le|>u, Jpf8« generalnem konzulatu v Za-7o 0(1 8 h ev 'tr? 24< dnevno od 9. do 10. Din. ure. Cena legitiimacijaim je Je hiu* *'1,,J,v"'ške službe. Dr. Josip Vrtove v0<|.| .. TX*i» za zdravnika higijenskega za-‘dubljani. — Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za dve mesti pogodbenih zdravnikov-praktikantov v svojem zdravilišču za jetične bolnike na Brestove« pri Zagrebu. Prošnje je vložiti do vštetega 15. oktobra 1926 ob 12. Podrobnosti glej v Uradnem listu štev. 88 z dne 28. ■septembra 1926. Mesto obratovodje je razpisano v mestni elektrarni v Celju. Za to nijesto lahko prosijo tudi absolventi srednje tehniške šole z daljšo prakso. Prošnje naj se vlože pri celjskem mestnem magistratu do dne 15. oktobra 1926. — Drzen roparski napad. Delavec Mijo Ive-kovič se je pripeljal predvčerajšnjim ob 4. popoldne iz Niša v Zageb. V čakalnici III. razreda se mu je pridružil neznan individij ter ga vprašal, kam potuje. Ko mu je odvrnil Ivekovič, da se pelje v Virovitico, mu je dejal neznanec, da je zamudil vlak ter ga povabil, da naj pri njem prenoči. Ivekovič je -ponudbo sprejel. Ko sta prišla na Trnjan-sko cesto, ga je neznanec podrl nenadoma na tla, mu slekel isuknjo in sezul čevlje ter odvzel listnico z vsebino 1000 Din. Ivekcvič je tekel takoj na policijo ter stvar prijavil, toda -policija drznega napadalca doslej še ni mogla eruirali. — Krvav prepla-va silno paniko, posebno med ženskami in otroci. 300 vojakov je bilo zaposlenih vso boc z rešilnimi deli. Ker je izpodjedla voda Uacince cestne železnice, je tramvajski pro-met v vsem mestu ustavljen. Med Mirama-rom in Trstom je zemeljski plaz zasul tovorili vlak, ki je skočil vsled lega s tira. Železniški promet je deloma ukinjen. V Grljanu se je potopilo več ribniških ladij. V tržaški okolici je splavila voda v morje cele vinograde. V Slapu in Bači je porušila Idrijca več hiš. V Tržiču je -poškodovanih več električnih central, vsled česar je morala tržaška ladjedelnica ustaviti obrat. Trenutno piha po Trstu in okolici močna burja. Temperatura je padla od 20 na 12 stopinj. — Italijanski parnik zavozil v našega. Te dni je zavozil v splitski luki italijanski par-n;k jEtesino- v naš parnik »01 ib«. NaS parnik je bij močno poškodovan. Italijanskega so pndrzali v luki, dokler se stvar ne pojasru in plačajo Italijani v slučaju, da jih zadene kaka krivda, primerno odškodnino. „i ™ n°tre® "8 Dunaiu- Meteorologič-ni zavod na Dunaju je registriral v torek mo-can potres, ki -so ga čutili po vsej Dolenji Ava.riji in deloma tudi na Štajerskem Po-(res Je bil -tako močan, da so se pokvarili seizmograf;icni aparati. Posebne škode polLs ni povzročil. Center je bil na Semmeringu. /eleziubka nesreča v Ameriki. Pri Beth-lehamu v Penmsilvaniji sta trčila le dni dva vlaka. 9 oseb Je-ubitih, 25 ranjenih. Epidemija koz v Parizu. V severnih nf ■ T'f •■S° bili "polovljeni zadnje plin ? S,U€ajl ob,o|enja za kozami. Bo-qn nHr0,iMaVZt;' nevarne dimenzije, talko da re Pm obširne preventivne me- vel n ih ph , epidemije je ženski -od- . k Chauvin, prva zenska, ki so jo pripu- kature'81 sodišča k izvrševanju advo- vKindenburgova 79-letnica. Iz Berlina poročajo: llmdenburg se je podal na svoje posestvo, da proslavi dne 2. oktobra v miru svoj 79. rojstni dan. — Smola dunajskega Don .Juana, Te dni se je vršil na Dunaju zanimiv proces, pri katerem so bile udeležene osebe iz prvih družabnih krogov. Tožitelj je bil '/man eleganten dunajski Don Juan. Mladi mož je stavil na neki soareji, da bo poljubil vsako od prisotnih dam, katero bo hotel. V par slučajih se mu je stvar res posrečila. Končno pa je naletel na odpor. Neka gospodična ni hotela o njegovih poljubih ničesar vedeti. Zato je hotel -viporabiti Don Juan silo. Pritisnil je damo ob zid, nakar ji je hotel aplicirati tleskajoč poljub. Ker se mu dama ni mogla drugače ubraniti, ga je ugriznila prav krepko v ustnico. Don Juan., je zaječal, vlila se nru je kri in oditi je moral v bolnico, kjer so ga pridržali celih 15 dni. Ko je okreval, je vložil tožbo, ki jo je pa' briljantno izgubil. Sodišče je obtoženo damo oprostilo z motivacijo, da se je nahajala v opravičenem silobranu. Ljubljana. 1— Ljubljana za poplavljenee. Gerentski svel ljubljanske mestne občine je votiral za prvo pomoč poplavljencem 100.0C0 Din. 1-h »Udruženje gledaliških igralcev« v Ljubljani je imelo svoj redni občni zbor 12., oziroma radi obilnega gradiva 26. septembra i. 1. Zborovanje je otvoril predsednik Betetto. Po vestnem in vzpodbujajočem poročilu, kjer je bil posebno vidljiv odstavek o »Dramatični šoli«, preda besedo tajniku Sublju. Detajlno izdelano poročilo je dalo pregled -dela v pretekli sezoni. Zahvalo je izrekel še enkrat požrtvovalnosti ljubljanskih dam (Atena), o priliki igralskega dneva. Blagajnik Mencin je podal blagajniško poročilo, ki izkazuje prebitek. Revizor Janko predlaga zahvalo blagajniku, odboru pa absolutorij, kar članstvo z zadovoljstvom sprejme. O mednarodnem kongresu gled. igralcev v Berlinu poroča višji režiser -Šest. Članstvo je z navdušenjem pozdravilo sklep centr. uprave v Beogadu, da pristopa tudi »Udruženje gledaliških igralcev« SHS v krog 22 organizacij evropskih držav, v mednarodno igralsko organizacijo »Unijo«, katera ima svoj sedež na Dunaju. O delu delegatov na 8. skupščini paziilo, da spravlja prebivalstvo krajev, ki leže ob bregovih dutičnih vodotokov razilično blago, o katerem je oči-vidno, da izivira iz tuje lastnine, na suho ter ga odvaža na svoje domove. To dejanje samo ob sebi še ni kazmivo, »ko izvira iz hvalevrednega namena, rešiti ga ter ga hranite za pravega lastnika. Postaja ipa zločin goljufije po § 201 c. kaz. zak, kakor hitro se vrši to spravljanje v namenu prilastiti si to luje blago ubogih ponesrečencev ter ga porabiti v samopridnem namenu zase. Zato svarim prebivalstvo omenjenih krajev, najresneje, naj se me da nikakor zavajati v prej omeaijeno kaznivo dejanje, marveč naj skuša olajšati bedo itak strahovito prizadetih in da hrani spravljeno blago toliko časa, da se ugotovijo njega pravi lastniki. V tem oziru dajejo §§ 389—391 občega državljanskega zakonika natančna navodila, kako je postopati. O vsem blagu, ki se je spravilo na yarno in ki se hrani, mora dotičnik takoj obvestiti župana odnosno podžupana. Ta mora blago natanko pogledati in popisati ter potem počakati, da se lastnik javi v primernem času, katerega določam na en mesec. Če se v tem roku pravi lastnik ne javi in če presega vrednost blaga znesek 12.50 Din, se najdeni predmeti trikrat zaporedoma objavijo v javnih časopisih. Če je pa spravljeno blago tako, da se ne more dalj časa hraniti pri dotičniku, ki ga je spravil na varno brez občutne škode, naj županstvo proda doti&no blago na javni dražbi in izkupiček naloži pri sodišču. Če se prejšnji posestnik ali lastnik najdene stvari v teku enega leta od razglasa javi in svoje pravice pravilno dokaže, mu je treba dotič-no blago vrniti. Lastnik pa je dolžan povrniti dotičniku,ki tnu je rešil blago, vse stroške in če to zahteva, 10 'odstotkov naravne vrednosti rešenega blaga odnosno, če presega vrednost 500 Din, 5 odstotkov vrednosti. Šele potem, če se ‘tekom enega leta od priobčenega razglasa v javnih časopisih nihče ne oglasi, tedaj šele ima najditelj pravico vporabiti blago ali pa vrednost, ki se je dobila zanj. Kdor ne ravna po teh predpisih, izgubi vsako pravico do nagrade kot najditelj ter jamči za vso škodo. Vrhutega pa zapade strogi kazali §§ 200, 201 c in 205 k. z. Zato poživljam še enkrat vse prebivalstvo onih krajev, v katerih se je spravljalo naplavljeno blago na varno, da se točno ravna po ravnokar omenjenih zakonitih predpisih, županstva pa, da njih izvrševanje najstrožje nadzirajo. Šport. Po velikem boju. Boksmatchu Dempsey-Tunney je prisostvovalo 144.468 gledalcev, od katerih jih je pa plačalo vstopnino samo 118.736. Dempsey je prejel 900.000 dolarjev, dočim se je moriil Tunney zadovoljiti z 270.000 dolarjev. Mana-ger Tex Rickards, ki je ta boj aranžiral, je zaslužil ca 400.000 dolarjev. Celokupna vstopnina je znašala 1.895.033 dolarjev. Novi svetovni mojster se je vdeležil svetovne vojne kot mornarski vojak; -česar nvu pa vse bilke niso mogle dati, to je dosegel sedaj kot zmagovalec: imenovan je bil poročnikom .pomorskega kora. 'Njegovo, rojstno mesto Nevvvork pa nru je podelilo častno -meščanstvo. Vsled Dempseyevega poraza nastale zgube na stavah so znašale samo v Ne\vyorku več milijonov dolarjev. Dobiček so napravili številni biroji, kjer so se sklepale stave, in ki so na ex-niojstra odpadajoče svole krat.koma-lo kasirali. Med gledalci je bilo tudi 25.000 žensk, med njimi Ana Morgan, sestra znanega velefi-nančnika, Aliče Boosevelt-Longvvorth, hči •prejšnjega ameriškega predsednika, dalje zastopniki finance, dubovstva, kongresa in političnih klubov. Posebni vlaki iz W«sliingtona so pripeljali vse vodilne člane kabineta, med njimi Mellona in Davvesa, iz Hollywooda pa 90 prišle filmske zvezde Charlie Chaplin, Pola iNegri, Douglas Fairbanks in Marv Pick-ford. Boju so seveda prisostvovali vsi slari in mladi znameniti -bo-kserji. 500 žu-rnaliistov' je brzojavilo na 99 vodih več ko milijon besed med svet. Na milijone ljudi je poslušalo natančen opis boja, ki so ga telefonirali iz ringa na radijske postaje. V Angliji je vladalo v kritičnem času živahno nočno življenje v klubih in hotelih, kjer so ljudi na vsi-k način hoteli poročila iz »prve roke in dobili so jiii po zraku. Nekateri listd so poročali, da je bil Dem-sey zato poražen, ker ga je novica o smrti njegove žene preveč razburila. Seved.t je bila ta vest zlagana, kakor je bilo izmišljeno poročilo, da je Dempsey izgubil na teži 4 funte. Ko je Dempsey o tem 6ul, je -rekel, da bi s tem postal svetovni prvak v izgubljanju leže in bi s’tem veliko več zaslužil' kakor s boksom. Tunnev je imel tri sekundante, med njimi Jacka Kear-nsa, svoječasnega Denipseyevega managerja. S Kearnsom je nameraval Ttoi-ney spraviti iz ravnotežja Dempseya, ki se razjari, samo če to ime sliši. Če bo pa moral Deinpsey še med bojem gledati Kearnsa v ringu, bo ito skrajno neugodno vplivalo nanj, si je mislil Tunney, in kakor se vidi, se mu je to sijajno posrečilo. Se non e vero,... Weissmiiller na poročnem potovanju. John-ny Weie^rntille-r, najhitrej»i plavac sveta, je «Mk povabljen na Japonsko, kamor se poda že v par mesecih iii sicer v spremstvu znanih havajskih plavačev. Poprej pa se bo oženil in vzel na ‘to potovanje tudi .svojo soprogo. Pri maratonskem teku na Dunaju je zmagal .Dunajčan Tušek v 2:45:53, ki je prišel za Več ko eno uro prej na cilj, kakor prvi maratonski zmagovalec na Dunaju Fritz Englan-dea\ ki je rabil 1. 1901 za progo 42 km 3 ure 59 min. 2 sek. Zanimivo je, da ni manjkalo dosti, da je Tušek odstopij. Njegovi čevlji, ta najbolj občutljivi rekvizit tekača, niso bili v redu in so mu povzročali hude bolečine. 10 kilometrov je še manjkalo do cilja in Tušek je resno premišljal, da odstopi: telo je bilo izmučeno, volja in energija porabljena, treba je bilo premagati »mrtvo točko-.'. Tedaj mu je priskočil na pomoč njegov prijatelj Hoss, .ki ga je spremljal ter mu začel prigovarjati, naj se ne vda. Citronski sok ni imel nikakega vpliva na Tušeka, pač pa sladkorčki in s pomočjo teh in s prigovarjanjem prijatelja je Tušek pozabil na bolečine v nogah in prišel čil in čvrst na cilj. Pavlino, španski boksarski mojster v tetki teži, je pozival novega svetovnega mojstra Gene Tunneya. Kakor poočajo iz Ne\vyoka, je Tunney sperjel poziv in se bo v najkrajšem času določil kraj in pogoji, pod katerim se bo izvojeval batoma teh. Gospodarstvo. IZ VINARSKE ŠOLE V MARIBORU. V prvi razred srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru se je sprejelo 33 učencev iz vseh pokrajin naše države. Novo šolsko leto na tej šoli začne 1. oktobra tudi za učence višjih razredov. Prva dva dneva se vrše zdravniško preiskovanje vseh učencev, sprejemni, razredni in ponavljalni izpiti, v pondeljek (4. oktobra) pa prične redni pouk v vseh treh razredih. Dne 30. septembra polagajo prvi kot Sadniji maturanti od leta 1925 srednje kmetijske šole v likvidaciji za vršni praktični izpit iz specialnih kmetijskih strok, katere sami valijo. Odslej bosta na tem najstarejšem kmetijskem zavodu v Sloveniji (obstoja od leta 1872, tedaj 54 let) samo dva tipa kmetijskih šol: Srednja vinarska in sa-dijftrska šola, ki ima — vštevši praktični letnik za specializiran je — štiri letnike (brez internata), in pa Specialna (tako se odslej imenuje »enoletna«) vinarska in sadjarska S šola ( z internatom). Začetek novega šolskega j leta na »enoletni« ise še ni mogel določiti, ker ! do danes (22. septembra) še niso prispeli j predlogi velikih županstev v Ljubljani in Ma- j riboru za sprejem po srezikih komisijah iz- ; branih kmetskih mladeničev. Prosilci bodo o tem obveščeni pismeno. 'Prvi absolventi »eno- j letne«, .ki je bila po lanski daiekosežni reor- j ganizaciji ustanovljena kot nadomestilo za t bivšo (dvoletno) vinarsko in sadjarsko šolo, spremenjeno v »isrednjo«, odidejo iz zavoda 28. septembra, dočim so zadntji absolventi »dvoletne« odšli na svoje domove že 31. julija (skupno približno 50 absolventov). Tekom septembra se vršita dva učna tečaja (prvi 4 dni, drugi 1 dan) za konserviranje sadja in povrtnine s posebnim ozirom na na-pravLjanje brezalkoholne pijače. Za oba ‘tečaja se je (prijavilo izredno mnogo zaniman-cev, odnosno zanimank, da se bosta nemara moi.Va ponoviti. Dne 18. in 19. sept. se je vršila v zavodu \e!‘pomembna skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mari-b..r=ko vblast in je bila častno obiskana. Poleg društvenih in stanovskih zadev so se temeljito obravnavala najbolj pereča vprašanja kmetijske stroke. Vse tri poldneve je razpravam prisostvoval gospod minisle Pucelj, ki je tudi sam referiral o glavnih smernicah agrarne politike naše države in pojasnjeval skupščini premnoga vprašanja svojega kmetijskega resora iz pestrega dnevnega reda. V spremstvu gospoda ministra kmetijstva je bil gospod načelnik Djuri, hkrati kot predsednik »Udruženja srpskih agronoma« v Beogradu, gospod oblastni kmetijski referent inž. Zoričic kot zastopnik »Društva gospodarskih i šumarskih činovnika v Osijeku, in je skupščino počastilo še mnogo drugih odličnikov, predvsem gospod veliki župan mariborske olj lasti dr. Pirkmajer i. dr. Značilno je, da se te odlične prireditve ni udeležil noben zastopnik domačih listov, ki so bili vabljeni. Nastavniški svet (profesorski zbor) zavoda 'je v svoji redni seji dne 20. septembra ponovno sklenil, da se stranke sprejemajo do nadaljnjega ob delavnikih izključno samo točno od 12. pa do pol 13. ure; kajti naval strank je včasih tako velik, večmoma pa tako poljubno neveden in deloma nepotreben, da se ne pride do pravega dela in trpi radi tega celokupni šolsko-gospodarski obrat, ki je žal od dne do dne bolj kompliciran z ozirom na sedanje predpise o državnem gospodarstvu in državni upravi, kar se mora upoštevati. Tudi strokovno delo nameščencev se ne sme toliko motiti, ker je njih služba tako rekoč permanentna, drugače pa prav nehvaležna. Priporoča pa se prav priden obisk vseh strokovnih prireditev zavoda, ki so pristopne vsakomur, kdor je dobre volje. Tudi skupni obiski zanimancev, pravočasno prijavljeni in dovoljeni, so dobrodošli. Pozimi, ko po več časa, se bo vršil zopet tako silno potrebni večdnevni kletarski tečaj in bo javno razglašen kot drugi učni tečaj, ki jih bo zavod prirejal po možnosti redno. Ta strokovna šola ima predvsem premalo učnih prostorov, da se mora za to začasno in v sili uporabljati polovica spalnic internata. Načrti za neobhodno potrebno zgradbo novega paviljona poleg glavnega šolskega poslopja so gotovi in je zdaj le še veliko vprašanje, dali in kdaj bo njih izvršitev mogoča, za kar je potrebno okroglo 1 milijon dinarjev. Zavod si uiejuje nov enološki laboratorij, novo sodarno i. di., vso potrebno opremo za io mu je dodelilo ministrstvo kmetijstva iz ■reparacij. Tako bo mogel i v tem pogledu bolje služiti svojemu namenu. Na zavodu, ki ima tudi obsežno kmetijsko gospodarstvo z intenzivnimi kulturami .in nad 20 raznih stavb, deluje 1 direktor s še 8 rednimi nastavniki (profesorji), 14 honorarnih nastavnikov, 4 demonstratorji, 1 računovodja, 1 pisarniška moč, 7 služiteljev, 1 gospodinja kuharica ter večje število stalnih poslov in delavcev. V šolskem letu 1926-27 bo vseh gojencev nad 100 in nekoliko strokovnih praktikantov. Kmetijske šole vseh vrst brez izjeme, tedaj tudi visoke, naj bi obiskovali le naijboljši kmetski sinovi, dočim naj ;bi sinovi staršev drugih poklicev toliko ne silili vanje; 'kajti kmetska in kmetijska stvar se mora že v prvi mladosti doživljati, ker se ljubezen s pravim razumevanjem do kmetske in kmetijske grude ter hmečke hiše posebej v splošnem pozneje ne more niti priučiti niti privzgojiti na nobeni šoli. — Direktor Andrej Žmavc. LJUBLJANSKA BORZA. ‘ Dne 29. septembra 1929. Vrednote; »šešir«, tovarna klobukov d Škofja L o,ki den. 104, bi. 104. zaklj. 104. - '-9. septembra. Devize: Nevvvork cek o6.428—56.628, Pariz i 158.79, Švica izplačilo izplačilo 156.79 do 1092.75—1095.75, ček isto, .Praga ček 107.35^168,15, London izpla-Sl? - ; ~27°'2’ izplačilo 796.5 do /JJ.o, cek isto, Berlin izplačilo 218.91 ‘215.91 Italija izplačilo 1347.5—1350.5. ('urili, 29. septembra 1926. Beograd 9.1475 Ne\vyork 517.375, Berlin 123.25, London 25.10, Pariz 14.47, Milan 19.70, Praga 15.325, Bukarešta 2.64, Sofija 3.7375, Dunaj 73.025, u,u. dimpešta 0.007245. DAROVI ZA POGORELCE PRIGORICI. Z veliko radostjo in prisrčno hvaležnostjo javljamo javnosti, da je prošnja naših nesrečnih pogorelcev našla tako bogat in jak odmev v srcu premnogih, kakršnega ne pomnimo ob enakih prilikah. Darovi posameznikov, zbirke občinskih skih predstojništev in osobilo župnih uradov kot tudi posameznih zavodov so tako mnogo" številni, da presenetijo vsakogar, kdor t.ys\e-duje to človekoljubno akcijo, nas pa napctofi-je z nepozabno hvaležnostjo. Naj imenoma naštejemo še druge darovalce, katerih pri zadnji objavi nismo še imeli: Hranilnica in posojilnica Ribnica 10.000 dinarjev; Ljudska posojilnica Ljubljana 5C00 Din; župni urad št. Vid nad Ljubl-amo 25C0 Din; Vzajemna posojilnic« Ljubljana 2000 dinarjev; župni urad Stari trg pri Ložu 1143.50 Din; o. frančiškani na Brezjah 1050 Din; Trboveljska premogokopna družba 1000 Din; Oiovani Richter, Trst 300 Din; županstvo Vel. Lašče 750 Din; župni urad Loški potok ; 744 Din; župni urad Sv. Križ pri Litiji 893 Din; župni urad Rob pri Vel. Laščah 694 D; Ljudska hranilnica in posojilnica Škofja Loka 650 Din; Hranilnica in posojilnica Vrhnika 580 Din; po 500 Din: župni urad Ihan, Kmetska hranilnica v Radovljici in Hranilnica kmečkih občin, Ljubljana; župni urad Ježica 475 Din; župni urad Crmošnjice 457 Din; župni urad Stara Oselica 450 Din; ni urad Sv. Lenart 447 Din; Stolni župni ura(1 Ljubljana 429 Din. (l)alje prih.) Rudyard Kipling: 53 Knjiga o džungli. Tedaj je nek slon zatrobil in za njim je trobil cel zbor celih pet, deset strašnih sekund. Z drevja se je po nevidenih hrbtih vsula rosa, gosta kot dež in vzdignil se je zamolkel bobneč hrušč, iz početka ne posebno glasen, ki je bil malenin Toomaiu povsem neznan; hrušč je vedno bolj naraščal in Kala Nag je nakrat vzdignil eno sprednjo nogo in zatem še drugo, ter jih dvigal ena dve, ena dve, tako nepretrgano, kot kladiva v stopili. Sloni so sedaj cepetali in glas tega gibanja je bil podoben glasu bojnega bobna, na katerega tolčejo ob ustju kake votline. Z drevja je kapala rosa, dokler je ni bilo več; bobnenje je trajalo dalje in zemlja se je tresla in zibala, tako da je mali Toomai vtaknil prst v ušesa, da bi si jih zamašil zoper tolik trušč. Vse skupaj je bil en orjaški trušč, ki ga j£ izpreletal po celem životu, to cepetanje sto in sto orjaških nog po surovi zemlji. Enkrat, dvakrat je čutil, kako se je Kala Nag z ostalimi pognal nekoliko korakov naprej in zamolkli topot je prešel v glas mečkanega zelenja, a čez nekoliko trenutkov se je udarjanje nog po trdi zemlji zopet pričelo. Nekje v bližini je zavrescalo m zajačelo neko drevo. Iztegnil je roko in potipal skorjo, ali Kala Nog se je pomikal naprej, še vedno cepetajoč, I lako da mali deček ni vedel, kje da je bil v jasi. Od * slonov samih ni bilo nobenega glasu razen enkrat, j ko sta dva, trije mladiči zacvilili hkratu. Zatem je slišal i neko bunkanje in prerivanje, in trušč se je nadaljeval. • Trajati je morale celi dve uri in malega Toomaia je bolelo po celem životu. Vendar je po vonju zraka vedel, da se bliža zora. Jutro se je prikazalo za zelenimi bi di v rahloble-deni svitu in s prvim žarkom se je končal ves trušč, kakor da V>i dnevna svetloba dala znamenje. Predno si je mali Toomai pregnal vse brnenje iz ušes, celo j predno je menjal gvojo lego, ni bilo videti drugega slcira kakor Kala Naga, Pudininija in onega z grapami cd vrvi, in nikjer po obronkih ni bilo ne zna,menja ne šumenja ne šepetanja, ki bi pričalo, kam so izginili ostali. Mali Toomai je strmel. Jasa, katero je bil videl, se je bila po noči razširila. Sredi nje je stalo več dreves, ali grmovje in džungelska trava ob straneh je izginila v večji meri. Mali Toomai je še bolj strmel. Sedaj je razumel tudi teptanje. Sloni so izcepetali še več prostora, sc pomandrali gosto travo in sočnato trstje v dračje, dračje v vejice, vejice v drobna vlakna, vlakna pa v trdo prst. >Wah!< je dejal mali Toomai in oči so mu bile trudne. Kala Nag, moj gospod, drživa se Pudminija in pojdiva v taborišče Petersena Sahiba, sicer ti zdrknem z vratu.« Tretji slon je gledal za njima, ko sta odhajala; za-puhal je, se okrenil in jo mahnil svojo pet. Morebiti je spadal v zavod kakega majhnega domačega kralja kakih šestdeset ali sto milj daleč. Ko je Peterseu Sahib dve uri pozneje sedel pri zajtrku, so njegova sloni, ki so foili tisto noč privezani z dvojnimi vezmi, pričeli trobiti in P ud eni in i je ves blaten do pleč prikrevisat v taborišče s Kala Nagoni, ki sc ga noge močno bolele. Obraz malega Toomaia je bil bled in upadel, laej« se bili polni listja in premočeni od rose. Vseeno pa Je poskusil pozdraviti Petersena Sahiba in je s slabotnim glasom zavpil: »Ples — ples slonov! Videl sem ga — umreti moram!« Ko se je Kala Nag usedel, mu je deček nezavesten zdrknil z vratu. Pa otroci indijskih domačinov nimajo živcev, da bi jih bilo vredno omenjati; čez dve uri je mali Toomai že prav zadovoljno ležal v Petersen Sahibovi mrežnici; pod glavo je imel Peterseu Sahibcv lovski plašč, poleg sebe čašo toplega mleka, v katerega so dali malo bran-dyja in K mina. Pred njim so sedeli stari kosmati, brazgotin polni džungelski lovci v trojni vrsti« «r kakor da bi bil kak duh, on pa jim je 'P11]1 svojo zgodbo na kratko kakor otrok »1J končal. (Dalje 3CX :isa, { ** tovarna vinskega kisa d. z o. z., Ljubljana, nudi najtlnejši in najokusnejši namigni Ris Iz vinskega kisa. ^ ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 -»i Tehnično In hlglJenlCno najmoder* neje urejena klsarna v Jugoslaviji. Plsttrnn : Llubllann, Dunnjik« cMl« ««. la, II. nadstropje, t * Trgovskega jf vajenca j j g primerno šolsko izobraz bo »prejme takoj Josip Kodrič, trgovec, St. Kri« pri Kostanjevici.___ Sprejmem na hrano m stanovanje dijaka peto- ali šesto- °Naslov pove uprava lista. =30 a/olfova 1/B. * MALI OGLASI Vsaka beseda 30 para, debelo tiskano Din i -. Akademik poučuje srednješolca v vseh predmetih. Honorar nizek. Cenjene ponudbe pod: »Uspeh zajamčen.< Proda se po ugodni ceni dal-nogled »Trider« tvrdke ZeiM, P° veča i e » t k r a t. Na*lov pove uprava U»ta. Pouk Jezikov nemščine, francoščine, an gleščine, italijanščine privatno in v skupinah po Berlitzovi metodi. Poučujejo usposobljene učne moči. Prijave od pol 6. do pol 7. zvečer v Beethovnovi ulici 7, pritličje — levo (zgradba čekovnega urada). — S. Jera«, prof. Abonenti 1 Pisarniška rooč dobijo dobro in po ceni hrano v restavraciji poti >Skalco«, Mestni trg 11. (iostom se lahko postreže /. domačo, srbsko, dunajsko in francosko kuhinjo. — Za jedila in vino preko ulice poseben popust. Vsaki dan se vrši od 20. do 24. ure koncert. — Z radostjo pričakujem moje goste. Josip Uran, restavrater. Stekleno itreino opefco Imajo »talno v lalogi Zdruiene opekarne d. d. v Ljubljani. i Bivši vodja pisarne, vešč knjigovodstva, slovenske, srbohrvateke, nemške, 1 tftuicoske in italijanske 1 korespondence 111 strojepisja išče sluibe. Cenjene ponudbe pod »Marljiv« na upravo >Nar. Dnevmka<. Najboljšo, naj cenej S a kolesainSlvalni stroj so edino Petelinčevi znamke Od dobrega . .. • najboljše |e Gritzner, Adler, Phomx švicarski Blizu Prešernovega »J™- jjjjj1'“pogoj” - Tudi . DUBIEr spomenika za vodo. F rB obroke . Večle!ra garancija.^ — josip Peteline, Ljubljana] Oglašujte * ,N»r. Dnevniku'. TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEV^ ULICA STEV. 13 x * TELEFON ŠTEV 33* TELEFON ŠTEV. 332. ' v „ tiskarsko stroko spadajoča del8‘ Se priporoča za vse v tiskar ______ Uprava laičnega Onemita" makulaturni papir kg Din 4*50. .„„1171» _ Za tiskarno >Merkur< v Ljubljani Andrej ffever. I »da ja tel] in odgovorni urednik ALEKSANDER iBLBZNVKAK.