GLAS
LETO XXIV. ŠT. 1 (1111) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 10. JANUARJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Verski tisk danes
  e do pred nekaj leti smo imeli v mesecu ja-
nuarju tudi v naši sredini niz pobud v okvi-
ru tako imenovanega meseca verskega ti-
ska.
Bili so drugi časi, bo marsikdo takoj rekel, kar
je seveda res. Predvsem je bilo v naši sredini
veliko več duhovnikov, ki so v prvi vrsti skrbeli,
da je šel verski tisk med ljudi, pobirali so na-
ročnine, prispevke, širili in delili verski tisk, če
že raznih drugih imenitnih in prizadevnih lai-
kov ne omenim. Danes podobnih duhovnikov
skorajda ni več, tudi pri nas ne. Zraven dodaj-
mo še digitalno revolucijo, globalizacijo, predv-
sem pa svetovni splet, saj je prav internet s sve-
tovnim spletom tisti, ki najbolj spreminja da-
našnjo medijsko podobo, pravzaprav celotno
razvito družbo, tudi nas, predvsem pa uničuje
tiskane medije.
Brez dlake na jeziku in nepotrebnega skrivanja
lahko povemo, da novih mladih naročnic in
naročnikov na naš Novi glas skorajda nimamo;
kot jih nimamo mi, jih nimajo niti drugi. Če
vam govorijo nasprotno, vam lažejo. Mi ne
lažemo. Nismo in ne bomo. Vedno smo se
predstavljali s čistimi številkami, ki so majhne,
a stvarne, vedno smo govorili, da smo odraz
manjšine v manjšini, a vedno smo tudi ostali
zvesti slovenstvu, demokraciji, svobodoljubju
in krščanstvu.
Tiskani svet danes (p)ostaja domena starejših
ljudi, prav je, da smo jim zvesti, a istočasno mo-
ramo biti prisotni tudi na spletu, kot smo, sicer
v okrnjeni in ne dovolj dobri obliki, a smo.
Večkrat smo vam v minulem letu pisali o ude-
janjanju novega italijanskega zakona o medijih,
bali smo se, da bo sedanja vlada rezala vse de-
narne prispevke tiskanim medijem, tudi
manjšinskim. Kot ste slišali, so za nas, za Novi
glas, v Rimu odločili, da bomo, podobno kot
drugi italijanski katoliški tedniki, še tri leta pre-
jemali skromno državno finančno podporo,
nato je ne bo več. In tudi tokrat se je v naši na-
rodni skupnosti pokazalo, da se moramo za so-
lidarnost boriti vsi, ko gre za potrebe nekaterih,
takoj pa vse utihne, ko jo je treba drugim izka-
zati. Po načelu, da problemov v narodni
manjšini ni, ko je tvoj rešen. Žal.
Ker smo teh sprenevedanj siti, zares do grla siti,
bomo samo zapisali, da se je zdajšnja vlada zne-
sla nad katoliškimi tiskanimi mediji predvsem
zato, ker so jim trn v peti že s tem, da obstajajo.
Namesto da bi izpostavljali njihovo vrednost,
ker so odraz krajevnih stvarnosti, v našem pri-
meru dela slovenske narodne manjšine, se jih
napada, skuša onemogočiti izhajanje.
Seveda bomo vztrajali tudi v prihodnje. Veliko
smo dolžni vam, drage naročnice in naročniki,
ker ste nam zveste in zvesti. Hvala!
Povabite še koga, naj se naroči na vaš in naš
Novi glas. Skupaj bomo močnejši.
Novi glas bo tudi v prihodnje ostal v službi
vam, drage naročnice in naročniki!
Š
Pogovor
Damjan
Klanjšček o 50-
letnem izhajanju
in pomenu
vaškega glasila
Števerjanski
vestnik 2
Trst / Peterlinova dvorana
Na zadnjem
srečanju Društva
slovenskih
izobražencev je bil
govor o vzhodnih
kristjanih in
beguncih 10
Priloga
Foto JMP 
  Stranka Slovenska skupnost
“Ponosno
naprej!”
TRST 
  prostorih deželnega sveta na Trgu
Oberdan v Trstu so v petek, 28.
decembra 2018, vodilni
predstavniki stranke Slovenska skupnost
spregovorili o minulem delu in izzivih, ki
čakajo zbirno stranko Slovencev v Italiji v
prihodnjem letu. Na tiskovni konferenci
ob koncu leta so predstavili opravljeno
delo in se predvsem zazrli v prihodnost.
Deželni tajnik stranke Slovenska skupnost
Igor Gabrovec, ki je tudi deželni svetnik te
stranke, predsednik stranke Slovenska
skupnost Peter Močnik ter tajnik stranke
SSk za Goriško Julijan Čavdek in tajnik
SSk za Tržaško Marko Pisani so
spregovorili o delu edine politične stranke
Slovencev v Italiji na etnični podlagi v
minulem letu, predvsem pa so
spregovorili o tem, kaj čaka Slovensko
skupnost in vse nas prihodnje leto v
Italiji.
/ str. 3
V
www.noviglas.eu
Prisrčno glasbeno doživetje
50. božični koncert devinskih pevskih zborov v Štivanu
  SSO in SKGZ
Sodelovanje 
je odlično!
TRST 
  Tržaškem knjižnem središču TS360 je
bila v soboto, 29. decembra 2018, ti-
skovna konferenca, na kateri sta spre-
govorila predsednika SKGZ Rudi Pavšič in
SSO Walter Bandelj. Enoglasno sta poudari-
la, da je sodelovanje med krovnima odlično,
izpostavila veliko opravljenega dela,
istočasno pa tudi napovedala, da bosta krov-
ni morali tudi v prihodnje še bolje sodelo-
vati, kajti izzivi pred slovensko narodno
manjšino v Italiji so zahtevni, in to na vseh
področjih.
Rudi Pavšič si je po 21 letih vodenja SKGZ v
prihodnje zaželel ene same krovne organi-
zacije, saj po njegovem ni več ideoloških
ovir, da do tega ne bi lahko prišli sami, Ban-
delj pa je naglasil predvsem dobro sodelo-
vanje, a tudi povedal, da ga je zelo prizadelo
nedavno dogajanje v Dolini, ko je občinski
svet izglasoval prepoved obešanja razpela v
javnih prostorih.
/ str. 3
V
  Gledališče Ristori
Tradicionalni Dan
emigranta
ČEDAD 
  Čedadu je bil v gledališču Ristori
na praznik Svetih treh kraljev, v
nedeljo, 6. januarja 2019, že 56.
Dan emigranta, praznik Beneških
Slovencev; prirejata ga krovni
organizaciji SKGZ in SSO.
Pesmi, glasba, življenje Slovencev
videmske pokrajine je podnaslov Dneva
emigranta, praznika, ki se vsako leto
ponavlja v Čedadu in se na njem zberejo
tako beneški izseljenci kot tudi današnji
slovenski prebivalci Beneške Slovenije,
Rezije in Kanalske doline.
Na letošnjem dnevu emigranta je najprej
pozdravil čedajski župan Stefano
Balloch, ki je poudaril predvsem živo
kulturno udejstvovanje Beneških
Slovencev, kot je prisotnim tudi zaželel,
da bi se v prihodnje še bolj povezovali
med seboj, še posebej z bližnjo
Slovenijo. Dejal pa je, da so Beneški
Slovenci bistven člen čedajske občine in
širšega območja.
Minister Republike Slovenije za Slovence
v zamejstvu in po svetu Peter Česnik je v
svojem nagovoru najprej dejal, da je bil
sam emigrant več kot 36 let in zato
občutja emigrantov izjemno dobro
pozna, dejal pa je, da je danes za Beneške
Slovence izjemno pomembno, da se
učijo slovenskega jezika in povezujejo z
bližnjimi slovenskimi kraji. Obljubil je
pomoč Republike Slovenije, mladim pa
položil na srce, naj se ne bojijo izzivov
današnjih časov.
/ str. 3
V
V prilogi boste lahko prebrali povzetek bogatih
vsebin v decembru končanega projekta
Kulturnega centra Lojze Bratuž
Svet okrog nas10. januarja 20192
Povejmo na glas
V novo leto z vedrino
SSO o razpelu v javnih prostorih
Simbol krščanskih in pozitivnih družbenih vrednot
  vet slovenskih organizacij
izraža začudenje nad raz-
pravo in sklepom dolinske-
ga občinskega sveta proti izposta-
vljanju razpela v občinskem svetu
v Dolini in drugih javnih prosto-
rih, kot so npr. šole. SSO tudi
obžaluje dejstvo, da se o razpelu
še vedno razpravlja na podlagi
ideološkega pristopa, ki ni več ak-
tualen. Prav tako vreden obžalo-
vanja je poizkus povezovanja raz-
pela s kraljevimi zakoni iz časa
fašističnega režima. Sodobni pri-
stop h glavnemu simbolu krščan-
S ske vere, ki priča o popolnemžrtvovanju Kristusa za odrešenječloveka, bi moral biti povsem
drugačen in spoštljiv. Za neveru-
joče pa je lahko vsekakor simbol
bližine, solidarnosti, pomoči šib-
kejšim, dialoga in sprave.
Svet slovenskih organizacij, ki
svoje delovanje naslanja tudi na
krščansko vero, meni, da bi bilo
izpostavljanje razpela le obogati-
tev javnih prostorov, in to najprej
zaradi razlogov, ki so zgoraj na-
vedeni, nato pa tudi zaradi zgo-
dovine same. Ne smemo namreč
pozabiti pomembne vloge, ki jo
je imela krščanska vera za sloven-
ski jezik in narod od 9. stoletja po
Kr. do današnjih dni. Tega ne
smemo pozabiti še posebno Slo-
venci na Primorskem, ki smo v
hudih časih raznarodovanja ime-
li v katoliških duhovnikih neza-
menljivo podporo in pomoč.
Svet slovenskih organizacij zato
poziva, da se tudi v javnih prosto-
rih ovrednoti izpostavljanje raz-
pela, kot simbola pozitivnih
družbenih vrednot in naše skup-
ne evropske dediščine.
  Damjan Klanjšček, urednik Števerjanskega vestnika
Glasilo, ki pol stoletja
povezuje Števerjance
POGOVOR 
  edke so vasi, ki se lahko po-
našajo s svojim glasilom. Iz-
jemne so tiste, kjer izdajajo
lasten časnik že celih 50 let. Taka
izjema je Števerjan, kjer bodo ime-
li v soboto, 12. januarja, ob 20. uri
proslavo oz. praznovanje ob pol-
stoletnem izdajanju Števerjanske-
ga vestnika. K mikrofonu smo po-
vabili glavnega urednika Damjana
Klanjščka, ki smo mu hvaležni za
prijazen obisk v uredništvu.
Kaj nam lahko poveš o nastan-
ku Števerjanskega vestnika pred
50 leti?
Prva številka je izšla 12. januarja
1969. To so bila leta, ko je kulturno
oz. prosvetno delovanje v vasi
doživelo pravi razcvet. Februarja
1968 je začel delovati ansambel
Lojzeta Hledeta; marca 1969 je bil odprt Sedejev
dom; marca 1969 je nastalo Športno združenje Brda;
maja 1971 je prvič potekal Festival narodno-zabavne
glasbe. Poleg tega so bila izpeljana pomembna in-
frastrukturna dela, asfaltirane ceste, vodovod itd. Za-
misel o glasilu je na društveni seji predstavil Marjan
Terpin, sprejeta je bila z navdušenjem. Za pisanje in
razmoževanje niso imeli primernih sredstev, tedaj je
malokdo znal tipkati na stroj, in vendar so si poma-
gali.
Vestnik prinaša danes še največ novic o kulturnem
delovanju, saj bi za druge teme bil “počasen” medij,
ker pač izhaja štirikrat letno; v preteklosti je več časa
izhajal tudi po enkrat mesečno, zaradi česar je pri-
našal tudi bolj sveže vesti o sejah občinskega sveta,
strankine sekcije, društvenega odbora, pa o naboru,
šolskih izidih, zapadlostih ipd.
Kakšno je bilo - in je danes - poslanstvo vestnika?
Cilj je od vsega začetka jasen, zelo mi je všeč in priz-
nati moram, da sem ga dojel razmeroma pozno oz.
sem potreboval precej časa, da sem ga povsem osvo-
jil. Na prvo stran prve številke ga je zapisal Dominik
Humar, tedanji predsednik društva Sedej: “Da bi čim-
bolj povezovali vse Števerjance”. Ljudje so čutili po-
trebo, da bi se družili, pa tudi, da bi sovaščane ob-
veščali o raznih opravilih, da bi nudili koristne na-
svete npr. o tem, kdaj morajo prijaviti vino, kdaj vpi-
sati otroke v vrtec ali šolo ipd. Seveda je pomemben
tudi kulturni vidik, da bi vsi Števerjanci imeli nekaj
svojega v rokah in se čutili povezane med sabo. Od
vsega začetka je pomembno, da vestnik lahko vsi Šte-
verjanci berejo in vanj tudi pišejo o čemerkoli; da ga
imajo za svojega. Danes smo ponosni na to, da ve-
stnik prinaša 50 let kronologije vasi: popisani so vsi
kulturni dogodki. In vse to je v bistvu dostopno
vsem, saj smo ves arhiv naložili na portal društva
www. sedej. org. Ne nazadnje je vestnik pomemben
zato, ker nam daje možnost, da gojimo naš materni
jezik: smo slovenska vas, toda po uradih ali v trgovi-
nah se nam z lahkoto vsiljuje italijanski jezik. Mar-
sikdo z rednim pisanjem v vestnik izboljšuje svoje
znanje materinščine. Ljudje pišejo po svojih naj-
boljših močeh, v uredništvu jim besedila popravimo
in tudi od tega se lahko marsičesa naučijo.
Glavna vloga vestnika je vsekakor povezovanje: v Šte-
verjanu veliko ljudi prihaja na naše proslave; so pa
tudi taki, ki ne prihajajo. Z vestnikom v rokah se čuti-
jo povezane s skupnostjo. To je za nas pomembno...
… tudi po 50 letih, ko smo z mobijem v rokah vsi
“povezani” digitalno?
Prepričan sem, da ja. Vidim, da se ekipi, ki ima opra-
viti z vestnikom, radi pridružujejo tudi člani mladin-
skega krožka. Upam, da se bodo s časom vedno bolj
zavzeli zanj in ga za menoj tudi prevzeli. Pomembno
je, da se ohrani. Pisati ni lahko, potreben je napor;
že po nekaj letih pa so vidni sadovi požrtvovalnega
dela. In ljudje to jemljejo v roke.
Kdaj izhaja vestnik in kakšno naklado ima?
Vestnik izhaja pred Veliko nočjo, pred julijskim fe-
stivalom, po trgatvi in pred Božičem. Naklada znaša
540 izvodov: po enega prejme vsaka hiša v Števerja-
nu, 130 jih gre v Gorico in okolico, 30 v Trst, 20 dru-
gam po tržaški pokrajini, 10 v srednjo Italijo, 50 v
Slovenijo in šest v druge tuje države, od ZDA do Av-
stralije. Vestnik pošiljamo naročnikom brezplačno;
stroške krijejo društvo oz. darovi, ki jih prejemamo
v ta namen.
Od kdaj ga urejuješ ti in katere so smernice tvojega
urednikovanja?
Urejujem ga od leta
2012. Društvu sem se
približal leta 2007.
Kmalu nato je tedanji
urednik Marjan Dru-
fovka mene in Gabrije-
la Langa povabil, da bi
mu pomagala pri foto-
kopiranju; dela je nam-
reč za dva dobra večera.
Tako sem se približal
uredništvu in, posred-
no, odboru društva ter
po krajšem obdobju, ko
je vestnik vodila Nikol
Dorni, tudi sam prevzel
njegovo krmilo. Počasi
sem zbral skupino, ki
zadnja leta odlično so-
deluje. Da je slo-
venščina knjižna in čedna, skrbijo Martina Valen-
tinčič, Costanza Frandolic, Nina Pahor in Stefania
Beretta. Grafično oblikovanje vodi Elija Muzič, ki je
pravi računalniški mojster.
Moje smernice so tiste, ki so bile zastavljene v začet-
ku: povezovanje ljudi. Smo vas, v kateri gojimo raz-
nolike dejavnosti, toda imamo nekaj, kar nas pove-
zuje. Eni radi poslušajo zbore, drugi uživajo ob gle-
dališki predstavi: vestnik prejemajo vsi. Od Marjana
Drufovke sem “podedoval” to veliko željo, saj je tudi
on močno navezan na vas in njene ljudi. Kot urednik
je rad obiskoval starejše vaščane in se z njimi pogo-
varjal. Ena od teh je tudi gospa Marica Rožič, ki je
umrla lani pri 104 letih: njej je posvečena izredna
številka Števerjanskega vestnika. Vsi Števerjanci so jo
poznali, tudi to jih je nekako povezovalo. Bila je sim-
bol briške žene in matere, močan steber velike
družine, ljubila je življenje. Mlade rad pozivam, naj
se pogovarjajo s starejšimi osebami. Za jubilejno šte-
vilko sem se pogovoril z Remigijem Cigličem: mladi
si ne morejo niti predstavljati, kolikšno bogastvo je
v takih ljudeh, koliko vsega znajo povedati! G. Re-
migij je zame pravi “starešina”, dober človek, s kate-
rim se je lepo pogovarjati. To naj bo izziv za mlade,
ki jih toplo vabim, naj se vključujejo v naše delo.
Imate uredniški odbor in sodelavce?
Uredništva “uradno” ni. Vestnik izdaja društvo Sedej,
katerega člani se pogosto srečujemo. Odgovorni
urednik je Ivan Vogrič, ki si vseskozi prizadeva za raz-
voj vestnika, jaz sem glavni urednik; drugi, ki poma-
gajo urejati glasilo, so že omenjene štiri lektorice,
predsednica društva Ilaria Bergnach in grafični obli-
kovalec. Zraven so še sodelavci, ki so vedno pripra-
vljeni pomagati, tudi tisti iz mladinskega krožka, ki
se redno trudijo pri zlaganju glasila. Tudi med pisci
je veliko sodelavcev, še predvsem tistih, ki skrbijo za
redno beleženje društvenih dogodkov, za sodelavce
pa lahko štejemo kogarkoli, ki v vestnik kaj zapiše,
saj je to glasilo celotne vasi.
Kdo so bili tvoji predhodniki?
Odgovorni urednik v letih 1971-2008 je bil Edi Hle-
de. Glavni uredniki so bili Damijan Terpin (1988-
1990), Ivan Vogrič (1991-1997), Marjan Drufovka
(1998-2008), Nikol Dorni (2009-2011) in nato jaz.
Kaj bo na programu na proslavi 12. januarja v Se-
dejevem domu?
Sad sodelovanja z Novim glasom je govor vašega
urednika Jurija Paljka, ki bo kaj povedal kot urednik
“zunanjega” glasila. Vaš tednik bo v kratkem s prilo-
go “razširil” naš vestnik tudi tistim, ki ga ne preje-
majo. V soboto bo na programu seveda moj govor,
spregovorila bo županja Franca Padovan. Govorni-
kov bi lahko bilo še dosti, a tvegali bi, da bi se slavje
pretirano zavleklo. Glavna točka jubileja je izredna
številka Števerjanskega vestnika, ki so jo naročniki
prejeli med Božičem in novim letom. To bo ostalo!
V tej številki je z izvirnimi besedili zapisana zgodo-
vina vestnika. Na proslavi bomo na sproščen, prije-
ten in tudi zabaven način predstavili naš časnik in
skupaj nazdravili obletnici. Proslavo želimo izpeljati
v duhu praznovanja za Števerjance, Števerjanski ve-
stnik in vse njegove ljubitelje. Praznik za okrogel roj-
stni dan!
50 let za vaško glasilo ni malo …
Potrebna je vztrajnost. Zraven so bile prave osebe v
pravem trenutku, od prvih urednikov dalje. Bili so
udarni, zagnani in vztrajni!
Danijel D.
R
  o kar zajetnem delovnem predahu, ki so
nam ga podarili božični in novoletni
prazniki, lahko rečemo, da smo se spočili
in da gledamo na komaj pričeto leto 2019 z
lepšim pogledom in manj obremenjeni. To je
vsekakor zelo dobro, saj je dosti odvisno od te-
ga, kako čutimo razmere, zadeve, opravila, ob-
veznosti in probleme, saj če jih dojemamo kot
težke in temne, nam to ne bo v korist, če pa jih
sprejemamo kot obvladljive in v nekem smislu
svetle, nam bo vse lažje. Z dosti manj skrbi bo-
mo zasuti in bomo vse opravljali z večjo
uspešnostjo in večjo prepričanostjo o srečnem
izteku, tudi če bo kakšna preizkušnja hujša in
kakšen izziv napadalen. Ob tem nemara kdo
poreče, da na ta način predlagamo preveč pre-
prosto rešitev, da torej nekako sanjarimo, ko
pa so v obeh primerih zadeve takšne, kot so:
naj gledamo nanje s svetlim prepričanjem ali
zgolj z veliko skrbjo, v obeh primerih so pro-
blemi tisti, ki so, in jih ne moremo spremeniti.
Šolarji bodo morali hoditi v šolo in vstajati
zgodaj, učitelji in učiteljice se bodo morali na
pouk dobro pripraviti, na cesti je dosti ali pre-
več prometa, parkirnega prostora ni lahko do-
biti, prevelik mraz ni prijeten, trgovska središča
so polna in prepolna, treba je k zdravniku, ved-
no ne moremo biti zdravi, in pri zdravniku so
vrste, prijatelj, v katerega sem zaupal, se je od-
maknil od mene, drugi me premalo upošteva-
jo, življenje je vse dražje in je skoraj nemogoče
kaj privarčevati itd. itd. Res je, težave obstajajo,
poleg tega mora vsak od nas opravljati svoje
naloge, tudi če nas to vedno ne navdušuje, a z
vedrino, z dobro voljo jih rešujemo lažje in bol-
je. In to je še posebno dobra novica v teh časih,
ko je splet neodpravljenih obremenitev sila ob-
sežen, kar ima za posledico, da se ljudi namesto
zaupanja v dobro polašča strah. Polašča se jih
negotovost, vse bolj so ogroženi od tesnobe
pred prihodnostjo in ta strah je v veliki meri
zajel milijonske množice, kot ugotavlja letno
poročilo Censis o Italiji. Strah pa je seveda po-
polno nasprotje vedrine, in če vedrina izposta-
vlja dobre možnosti, in to v vsakršni situaciji,
strah obratno v vsakršni stuaciji izpostavlja sla-
be možnosti, z nesrečnim koncem in tovrstno
mračno podobo dodatno poveča do skrajnosti.
In to človeka dobesedno ohromi ali pa v tem
človeku že v množičnih razsežnostih zavlada
panika, da se prične odločati, kot se nikoli ne
bi odločal, če bi še premogel umirjenost. Pre-
tirano prične varčevati ali se vrže v razsip-
ništvo, predvsem pa podpira politiko, torej
vzvod odločanja za vse, ki se ogreva za trde pri-
jeme, te rešuje skrajno hitro in neuravno-
vešeno in se na vseh ravneh spogleduje s silo
ter med ljudmi ruši prej urejene medsebojne
odnose. Zato v novo leto z vedrino, s svetlim
prepričanjem, z lepim odnosom do bližnjih in
oddaljenih, ker je to dobro in rodi samo dobro
in lahko v dobro vseh premosti tudi največje
težave, toliko bolj pa verjame v srečne trenutke
vseh z vsemi, kar je gotovo daleč največja do-
brina.
Janez Povše
P
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF
(https: //www.asef.net) je objavila razpis za
raziskovalne štipendije na 32 odličnih univerzah v
ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji in Novi
Zelandiji. Možne so prijave za področja fizike,
biologije, medicine, strojništva, elektrotehnike,
računalništva, matematike, ekonomije, okoljskih
znanosti, glasbe, prava, lingvistike, politologije in
humanistike.
Razpis je objavljen na spletni strani ASEF:
http://www.asef.net/visiting-usa. Rok za oddajo prijav
je 15. 2. 2019. Morebitna vprašanja lahko pošljete
na info@asef.net.
Fundacija ASEF štipendira slovenske študente in
Američane slovenskih korenin za 10-tedenske
poletne raziskovalne obiske na vrhunskih univerzah
in raziskovalnih institucijah izven Slovenije.
Štipendijski program ASEF krepi sodelovanje in
izmenjavo znanja med Slovenijo in odličnimi tujimi
univerzami. ASEF nadarjenim slovenskim
študentom omogoča, da se osredotočijo na
raziskovanje in razvijejo svoje potenciale v največji
možni meri.
Vabljeni k prijavi!
Vida Forčič, mag., strokovni vodja
Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje
Razpis za raziskovalne štipendije ASEF
Trst / Narodni dom pri Sv. Ivanu
Končno obnovitvena dela!
   arodni dom pri Sv.
Ivanu bo po več
kot sto letih od iz-
gradnje kmalu ponovno služil
svojemu izvornemu, plemenite-
mu namenu v korist in podporo
slovenski narodi skupnosti in, po
novem, še posebej mladim rodo-
vom”, je po uradni predstavitvi
dokončnega načrta za obnovit-
vena dela poudaril deželni svet-
nik SSk Igor Gabrovec. “Boleč in
neverjeten podatek pa zadeva
časovnico predolgega postopka,
ki se je dejansko začel že leta
2001 z izglasovanjem zaščitnega
zakona, ki je tri narodne domove
v Gorici in Trstu po osemdesetih
“N letih vračal lastniku, se pravi Slo-vencem. Leta 2003 smo po zaslu-gi prizadevanja takratnega dežel-
nega svetnika SSk Mirka Špaca-
pana s kleščami prerezali verigo,
ki je zaklepala vhodna vrata. Leto
kasneje sta odv. Peter Močnik in
arh. Mitja Race izdelala prvo štu-
dijo. Ta se je valila še več kot celo
desetletje in toliko časa je bilo
potrebnega, da so tri deželne
uprave postopno evidentirale več
kot tri milijone evrov potrebnih
sredstev za obnovitvena dela.
Petnajst let je bilo tako potrebnih
od 'vdora' v stavbo do predsta-
vitve načrta. Konec del je predvi-
den leta 2022, se pravi preko
dvajset let po sprejetju državnega
zakona, ki nam je formalno vrnil
poslopje”, je še dejal Gabrovec,
ki ob predstavitvi dokončnega
načrta vsekakor izraža veliko za-
dovoljstvo z dosežkom, ki je ven-
darle sad usklajenega dela treh
deželnih uprav, slovenskih izvol-
jenih politikov, krovnih organi-
zacij in skupine tehnikov. Narod-
ni dom pri Sv. Ivanu bo tako po-
stal pomembno slovensko sre-
dišče, v katerem bo v povezavi s
slovenskimi šolami, športnim
središčem 1. maja in ostalimi
društvi dal novega zagona bogati
zgodovinski prisotnosti Sloven-
cev v Trstu.
Aktualno 10. januarja 2019 3
S 1. strani
Tradicionalni Dan emigranta
  imenu krovnih organi-
zacij Slovencev, SKGZ in
SSO, na Videmskem in
širše v Italiji je spregovoril Alan
Cecutti, župan beneške občine
Tipana in predsednik beneške
Kmečke zveze, ki je podrobno
analiziral stanje Beneških Slo-
vencev danes. Dejal je, da stanje
ni spodbudno: “Pri popisu leta
1951 je deset občin v videmski
pokrajini, ki so bile nekoč 'po-
polnoma slovenske' (Bardo,
Dreka, Garmak, Podbuniesac,
Rezija, Sauodnja, Sriednje, Svet
Lienart, Špietar, in Tipana), šte-
lo 24.180 prebivalcev. Prvega ja-
nuarja lani je od teh ostalo le še
7.556 ljudi. Od časa popisa leta
2011 do danes se je v teh desetih
občinah število prebivalcev
zmanjšalo še za drugih 719
enot. To je skoraj za deset od-
stotkov v pičlih sedmih letih!
Naravni saldo, to se pravi razlika
med rojenimi in umrlimi, se še
V naprej slabša; k temu je trebaprišteti izseljevanje iz potrebe alizaradi boljših delovnih pri-
ložnosti”.
Nadaljeval je, da so vsem znani
razlogi, “ki so pripeljali do take-
ga položaja: pomanjkanje de-
lovnih mest, izseljevanje, razko-
savanje posesti, zlasti pa “man-
jvrednostni kompleks”, ki so ga
rodile politične izbire, zaradi ka-
terih je hriboviti svet postal
služabnik nižine, ozemlje je bilo
izkoriščeno na kolonialističen
način, slovenski jezik in kultura
pa sta bila zasramovana”.
Alan Cecutti je bil sam med po-
budniki t. i. “grozda-clusterja”,
povezovanja s slovenskimi
občinami ob meji, in o tem je
povedal: “Ko smo se pred letom
dni upravitelji obmejnega po-
dročja srečali v Kobaridu, smo
odobrili tri akcijske smeri. Prvič:
zadržati prebivalstvo na terito-
riju in ponovno oživiti obrobna
področja. Drugič: tesneje sode-
lovati, učiti se iz vzajemnih iz-
kušenj, izmenjavati si dobre
prakse in opozarjati ljudi na
višjih položajih (v državi in
deželi), da so za probleme teri-
torija potrebne sistemske rešit-
ve; določiti je treba skupne cilje
in jih izvesti v koordiniranih
razvojnih projektih, ki naj bodo
zlasti osredotočeni na mladino,
turistično podjetništvo, polje-
delstvo, razvoj javnih
služb in mobilnost”.
Takrat so si zadali cilj:
“Ovrednotiti in
zaščititi ozemlje,
energijo, turizem,
podeželski in gozdni
razvoj, komunikaci-
je, razvoj in podporo
gospodarstvu in pod-
jetništvu, varnost te-
ritorija in družbeno
povezanost. Novo
čezmejno
združevanje uvaja popolnoma
nov način razmišljanja o poj-
mih teritorij in prebivalstvo: na
italijanski strani šteje prebival-
stvo občin, ki so pristopile k po-
budi, 33.208 ljudi na 990 kva-
dratnih kilometrih; na sloven-
ski strani pa je 24.327 prebival-
cev na 1.042 kvadratnih kilo-
metrih. Gre torej za skupno šte-
vilo 57.535 prebivalcev na
ozemlju, ki meri 2.302 kvadrat-
na kilometra”.
Po njegovem mnenju je to mor-
da zadnja priložnost, da se
“oživi stanje Nediških in Ter-
skih dolin ter Doline Rezije”.
Optimistično je končal z bese-
dami: “Konec koncev je torej
položaj naše skupnosti kritičen.
Prepričan pa sem, da imamo vse
možnosti za zagon tako pričako-
vanega preobrata v naši skup-
nosti še v rokah. Zaslutili smo
že pozitivna znamenja iz
javnih ustanov, pa tudi
voljo krajevnih dejavni-
kov, da ne bi bilo po-
puščanja. To je bitka za
življenje naših ljudi in
naše zemlje. Izplača se, da
jo bijemo prav do konca”!
V imenu deželne uprave
Furlanije Julijske krajine je
na Dnevu emigranta spre-
govoril predsednik dežel-
nega sveta FJK Piero Mau-
ro Zanin, ki je dejal, da je
dežela FJK v bistvu sesta-
vljena iz narodnih manjšin in si
bo tudi sedanja politična garni-
tura, ki vodi deželo FJK, priza-
devala, da jih zaščiti in ovred-
noti. Še posebej je Zanin izpo-
stavil pomen, da politika naredi
take razmere, da se bo preprečil
nadaljnji demografski padec v
Beneški Sloveniji in drugod, si-
cer je dežela FJK sama obsojena
na smrt. Beneškim Slovencem
je kot sin emigrantov čestital, da
ohranjajo spomin na težka leta,
ko so se ljudje množično izsel-
jevali iz Beneške Slovenije in
Furlanije. Dejal pa je, da je treba
danes poskrbeti za mlade; poli-
tika mora ustvariti pogoje za de-
lo, mladi pa morajo biti dejavni
člen preporoda za ta območja.
Letošnjega Dneva emigrantov
se je udeležilo veliko županov
in drugih političnih predstavni-
kov z obeh strani državne meje,
pa tudi vrsta kulturnikov in po-
litičnih predstavnikov z Go-
riškega in Tržaškega.
Kulturno dogajanje na priredit-
vi so soustvarili mladi pevci, ki
so nastopili na festivalu Senjam
beneške piesmi, in Beneško gle-
dališče s komedijo Glavna vaja
Alda Nicolaja, ki jo je v beneško
narečje prelil Adriano Gariup,
režiral pa Gregor Geč. Režiserju
je pomagala Emanuela Cicigoi,
igrali pa so Michele Qualizza,
Graziella Tomasetig, Ljuba Crai-
nich, Dario Martinig, Maurizio
Trusgnach ter Erika Balus.
   udi v prihodnje bo Slo-
venska skupnost tkala
odnose med Deželo FJK
in Republiko Slovenijo, tako lahko
že zdaj povem, da bomo imeli ja-
nuarja dva pomembna dogodka, in
sicer obisk guvernerja dežele Furla-
nije Julijske krajine Massimiliana
Fedrige v Ljubljani in predsednika
Državnega zbora republike Slove-
nije Dejana Židana v Trstu v dežel-
nem svetu”, je dejal Igor Gabrovec,
ki je sicer v dolgem uvodu predsta-
vil nelahek položaj slovenske na-
rodne manjšine v Italiji, ki nima za-
jamčenega političnega zastopstva
na nobeni ravni, ne na občinski, ne
na deželni in še manj v Rimu. Igor
Gabrovec je umirjeno tudi povedal,
da se stranka Slovenska skupnost
drži političnih dogovorov. Omenil
je tudi težave, ki zdaj pestijo Demo-
kratsko stranko, a obenem tudi de-
jal, da ne sklepajo nobenih novih
povezav z Ligo, čeprav so odprti za
vsa dogovarjanja, ker se pač časi
spreminjajo. Gabrovec je spregovo-
ril tudi o dejstvu, da vse več sloven-
skih ljudi v Furlaniji Julijski krajini
ne voli več tako, kot so pred leti,
ampak se odločajo tudi za nove po-
litične stranke, s čimer mora seveda
tudi Slovenska skupnost računati.
SSk se zavzema za zajamčeno poli-
tično zastopstvo, želeli bi si, da bi
Italija uredila zadeve tako, kot jih je
Republika Slovenija za italijansko
narodno skupnost, za kar pa bi bile
potrebne ustavne spremembe.
Igor Gabrovec se je zahvalil sena-
torki Tatjani Rojc za izjemno dobro
sodelovanje, opozoril pa je na ne-
varnost, da v primeru zmanjšanja
števila poslancev in senatorjev v Ri-
mu ne bomo imeli več slovenskega
predstavnika.
Potrdil je stara in utečena politična
zavezništva in dejal, da niso pri SSk
v navezi z Ligo. Povedal je, da je Slo-
venska skupnost zmerna, demokra-
tična, zbirna stranka in neideo-
loška in da tudi v prihodnje hoče
služiti in biti odraz predvsem slo-
venske narodne skupnosti v Italiji.
Predsednik stranke Slovenska skup-
nost Peter Močnik je v svojem po-
segu izpostavil, da bomo v prihod-
nje morali biti budni, ko se v Italiji
sprejemajo zakoni, ki nam krčijo
pravice, če jih že ne izničujejo, in
to tako na šolskem, ekonomskem
kot kulturnem področju. Opozoril
je na pomen jezika in na zadnja do-
gajanja v šoli s slovenskim učnim
jezikom, še posebej je opozoril na
pismo 102 slovenskih šolnikov, ki
opozarjajo na novost, da bodo mo-
rali slovenski šolarji odslej na ma-
turi pisati slovensko in italijansko
nalogo, kar je lahko nevaren prece-
dens za naprej.
Tajnik stranke Slovenska skupnost
Julijan Čavdek je v svojem posegu
naglasil predvsem dober izid stran-
ke na zadnjih deželnih volitvah, ko
je bila na Goriškem SSk prva stran-
ka v treh občinah in peta širše na
Goriškem, naglasil je potrebo po
pogovarjanju in dogovarjanju z vse-
mi političnimi akterji, predvsem pa
izpostavil dejstvo, da se vse bolj
uveljavlja negativna slika politike,
kar je seveda izjemno slabo. Politi-
ka je vendarle tista, ki sooblikuje,
določa in omogoča boljše zasebno
in javno življenje, je dejal Julijan
Čavdek, ki je še izpostavil bojazen,
da bo vse manj ljudi šlo v politiko,
če se bo ta težnja omalovaževanja
političnega dela in politikov nadal-
jevala. Po njegovem mnenju bi se
morali pri stranki posvetiti predv-
sem mladim, ki bi morali vedeti, da
politika ni grda, ampak je še vedno
odločilna pri upravljanju in voden-
ju javnega življenja.
Tajnik stranke Slovenska skupnost
za Tržaško Marko Pisani pa je opo-
zoril na pomladne volitve v treh
občinah na Tržaškem, ki bodo velik
izziv tudi za Slovensko skupnost, ki
išče sogovornike in partnerje, za-
veznike.
“Že zdaj bi se radi povezali, da se
nam ne bo zaradi prevelikega
odlašanja ponovil primer zadnjih
volitev v Devinu - Nabrežini, kjer
smo pogoreli zaradi prepočasnih
dogovarjanj; Zgonik je znana ano-
malija, v Dolini pa bo potrebno
največ dela”, je bil jasen Marko Pi-
sani, ki se je ob koncu svojega krat-
kega posega izrecno zahvalil vsem
“našim predstavnikom po našem
območju, brez katerih bi bilo naše
delo nemogoče”.
“T   udi Pavšič je izpostavil nove razme-re; dejal je, da krovni organizacijiodlično sodelujeta, “bistvenih razlik
ni, razhajanj tudi ne, ideoloških ovir ni
več”, zato bi po njegovem nastopil čas, da
bi imeli samo eno krovno organizacijo.
Walter Bandelj je govoril o dobrem sode-
lovanju, a na to Pavšičevo ponudbo ni
izrecno odgovoril, pristavil pa je, da novi
časi zahtevajo več skupnega sodelovanja
in hitre ukrepe, predvsem pa je naglasil po-
trebo po vključevan-
ju mladih v sloven-
ske organizacije.
Oba predsednika sta
izrazila tudi veliko
zaskrbljenost zaradi
zapletov in nejasno-
sti v slovenskem šol-
stvu po nedavni ve-
sti, da bodo morali
slovenski šolarji na
maturi poleg sloven-
ske pisati tudi itali-
jansko nalogo, kot
sta tudi nakazala
boljše rešitve, ki bi
jih lahko uvedla Re-
publika Slovenija v
odnosu do narodne
manjšine v Italiji.
Prisotnim sta pred-
sednika povedala, da bosta imela s pred-
stavniki slovenske šole v kratkem sestanek,
ker slovensko šolstvo ne more biti pre-
puščeno samo sebi. Pismo 102 profesorjev,
ki poučujejo na šolah s slovenskim učnim
jezikom v Italiji, pa je živ dokaz, da se je s
šolsko problematiko potrebno neposredno
in dejavno ukvarjati in reševati probleme
sproti, sicer bo lahko prepozno.
Kot izjemno uspešen skupni projekt sta
predsednika izpostavila zbiranje podpisov
na evropski ravni za priznanje narodnih
manjšin, t. i. Minority SafePack. Povedala
pa sta tudi, da skupen urad za javno upo-
rabljanje slovenščine Zajezik zelo dobro
deluje, spregovorila sta tudi o vračanju Na-
rodnega doma v Trstu pri Svetem Ivanu,
uporabi Trgovskega doma v Gorici ter o
težavah, ki so še prisotne pri ponovni pri-
dobitvi celotnega Narodnega doma v
Trstu, napovedala pa sta tudi skorajšnji
začetek gradnje Stadiona 1. maja.
Oba sta se tudi strinjala, da bi se morali v
sami narodni skupnosti poenotiti glede
skupnega političnega nastopanja, najti ta-
ke rešitve, ki bi odgovarjale današnjim po-
trebam, naglasila potrebo po mladih silah
v organizacijah slovenske manjšine. Pavšič
je dejal, da ves sistem slovenske organizi-
ranosti, tak, kot je, v prihodnje ne bo mo-
gel obstajati, zato bi ga morali spremeniti,
medtem ko je Bandelj ponovil dejstvo, da
bi se morali zavzemati za zagotovljeno po-
litično zastopstvo na vseh ravneh po zgle-
du iz Slovenije.
Walter Bandelj je kolegu Rudiju Pavšiču
čestital za 21 let vodenja SKGZ, Pavšič je
namreč povedal, da meseca marca odhaja
z mesta predsednika te krovne. Oba pa sta
izrazila prepričanje, da bosta krovni tudi v
prihodnje dobro sodelovali.
Walter Bandelj je ob koncu svojega posega
izrazil potrebo po nekem skupnem simbo-
lu za vso narodno skupnost v Italiji, po
zgledu Južnotirolcev; oba predsednika sta
sklenila, da bosta za ta simbol, logo, v krat-
kem razpisala javni natečaj, kot sta tudi
obljubila skorajšen izid skupne publikacije
o Slovencih v Italiji.
R
S 1. strani
“Ponosno naprej!”
S 1. strani
Sodelovanje je odlično!
V prvi vrsti sta poleg ministra Česnika
tudi Walter Bandelj in Rudi Pavšič
Piero Mauro Zanin Minister Peter ČesnikAlan Cecutti
Tekst in fotografije: Jurij Paljk
Rudi Pavšič in Walter Bandelj
Peter Močnik, Marko Pisani, Igor Gabrovec in Julijan Čavdek
Kristjani in družba10. januarja 20194
1. “Mir tej hiši”!
Ko je Jezus razposlal apostole oz-
nanjat evangelij, jim je rekel: “V
katerokoli hišo pridete, recite
najprej: 'Mir tej hiši'! In če bo v
njej prebival miroljuben človek,
bo na njem počival vaš mir; če
pa ne, se povrne k vam” (Lk 10,5-
6).
Prinašanje miru je osrednja na-
loga Kristusovih učencev. Ta dar
je namenjen vsem, možem in
ženam, ki upajo v mir sredi dra-
me in nasilja človeške zgodovi-
ne. “Hiša”, o kateri govori Jezus,
je vsaka družina, vsaka skupnost,
dežela in celina v svoji edinstve-
nosti in zgodovini. Predvsem pa
je to vsak človek, brez razlike in
zapostavljanja. To je tudi naša
“skupna hiša”, naš planet, na ka-
terega nas je Bog postavil, da na
njem prebivamo, in za katerega
smo dolžni skrbeti.
To naj bo tudi moje voščilo ob
začetku novega leta: “Mir tej
hiši”!
2. Izzivi za dobro politiko
Mir je podoben upanju, o kate-
rem govori pesnik Charles Pé-
guy. Je kakor nežen cvet, ki si pri-
zadeva, da bi se razcvetel sredi
skalovja nasilja. Vemo, da uvel-
javljanje moči za vsako ceno pov-
zroča zlorabe in krivice. Politika
je osnovno sredstvo za obliko-
vanje družbene zavesti in člo-
veških dejavnosti, vendar pa, če
tisti, ki se z njo ukvarjajo, tega ne
razumejo kot služenje človeški
skupnosti, lahko postane sred-
stvo nasilja, zapostavljanja in ce-
lo uničevanja.
Jezus pravi: “Če kdo hoče biti
prvi, naj bo izmed vseh zadnji in
vsem služabnik” (Mr 9,35). Pa-
pež sv. Pavel VI. je poudaril: “Re-
sno jemati politično urejanje –
na njegovih različnih krajevnih,
pokrajinskih, državnih in ves
svet obsegajočih področjih – po-
meni pritrjevati nalogi človeka,
in sicer vsakega človeka, da spoz-
na, kaj je in koliko je vred-
na svobodna izbira, ki mu
je dana na voljo, in da tako
prispeva svoj delež k ure-
sničevanju blaginje svoje-
ga kraja, naroda in člo-
veštva” (Pavel VI., Apostol-
sko pismo Ob osemdese-
tletnici, 14. maja 1971,
46).
Dejansko sta politična de-
javnost in odgovornost
stalni izziv za vse, ki spre-
jemajo nalogo služiti la-
stni deželi, skrbeti za njene
prebivalce in ustvarjati
razmere za dostojno in
pravično prihodnost. Če
se politika uresničuje na temel-
jnem spoštovanju življenja, svo-
bode in človekovega dostojan-
stva, lahko postane odlična obli-
ka ljubezni.
3. Ljubezen in človeške kreposti,
ki so potrebne za službo človeko-
vih pravic in miru
Papež Benedikt XVI. je zapisal:
“K tej ljubezni je v skladu s svo-
jim poklicem in svojim vplivom
v polisu poklican vsak kristjan.
/… / Ko prizadevanje za skupno
dobro razvnema ljubezen, zmore
storiti več kot zgolj svetno ali po-
litično prizadevanje. /… / Ko člo-
vekovo delo na zemlji navdihuje
ljubezen, prispeva k zidanju ti-
stega vesoljnega Božjega mesta,
h kateremu je usmerjena zgodo-
vina človeške družine”. V tem
načrtu se lahko prepoznavajo vsi
politiki katere koli kulturne ali
verske pripadnosti, ki si skupaj
prizadevajo za dobro človeške
družine s tem, da uresničujejo
človeške kreposti, ki so del pri-
stne politične dejavnosti: pra-
vičnost, enakost, medsebojno
spoštovanje, iskrenost, pošte-
nost, zvestoba.
V tej zvezi je primerno spomniti
na “blagre politikov”, ki jih je
predlagal vietnamski kardinal
Francois-Xavier Nguyen Van
Thuan, ki je kot zvest pričevalec
za evangelij umrl leta 2002.
– Blagor politiku, ki ima močno
zavest in globoko spoznanje svo-
jega poslanstva.
– Blagor politiku, čigar osebnost
izraža verodostojnost.
– Blagor politiku, ki dela za javni
blagor in ne za lastno
korist.
– Blagor politiku, ki je
zvest.
– Blagor politiku, ki
dela za edinost.
– Blagor politiku, ki si prizadeva
za uresničitev korenitih spre-
memb.
– Blagor politiku, ki zna po-
slušati.
– Blagor politiku, ki ne pozna
strahu.
Vsak nov mandat, vsako prene-
hanje mandata, vsaka doba jav-
nega življenja je priložnost, da se
vrnemo k izviru in k določbam,
ki navdihujejo pravičnost in za-
konitost. Prepričani smo, da je
pristna politika v službi miru;
spoštuje in pospešuje temeljne
človekove pravice, ki so hkrati
vzajemne naloge, da se med se-
danjimi in prihodnjimi rodovi
ustvarja povezava zaupanja in
priznavanja.
Jezus se je spremenil pred
apostoli
Dogodek spremenjenja na Gori predstavlja sre-
diščno mesto v sinoptičnih evangelijih, ker je
postavljen med prvo in drugo Jezusovo napoved
o trpljenju,  (Mr 9,2-13) ki ga je čakalo v Jeruza-
lemu, obenem pa je napoved njegovega zmago-
slavnega prihoda v slavi. (Dan 7) O tem govori-
jo trije evangelisti in Drugo Petrovo pismo.
Tu je Jezus predstavljen v njegovi osebi in skriv-
nosti, pred tremi izbranimi apostoli razkrije svo-
jo prihodnjo poveličano človeškost. V Zahodni
tradiciji so ta dogodek razlagali kot napoved in
predpodobo Velike noči. Sveti Gregor Veliki
piše, da je namen Jezusovega spremenjenja, da
bi presunil srca apostolov pred pohujšanjem
križa.  (Traktati) V Vzhodnem izročilu ima do-
godek spremenjenja bolj samostojni pomen in
se nanaša na skrivnost Jezu-
sove osebe ter njegovega bo-
gočloveškega življenja.
Ko je bilo neizogibno Jezuso-
vo soočenje s tedanjo judov-
sko religijo in njeno okoste-
nelo tradicijo, se je Jezus bolj
posvetil svojim učencem in
jih vodil v skrivnost njegove-
ga odrešenjskega poslanstva
ter osebe. Skušal jim je pred-
staviti pot trpljenja kot vstop-
no mesto za vstajenje in
odrešenje.
Jezus je spremenil svoj obraz in telo pred apo-
stoli, da bi jih pripravil za težke dneve trpljenja
in bi ga po vstajenju prepoznali z novim pove-
ličanim obrazom. Evangelista Marko in Matej
pravita, da se je spremenil pred apostoli.  (Mr
9,2; Mt 17,2) Matej pravi, da se je zasvetil njegov
obraz kot sonce. Luka ne uporablja izraza spre-
menjenje, pozoren pa je na to, da se je Jezus
spremenil med molitvijo.  (Lk 9,29) Pomembno
je, da Jezus ni dobil svetlobe od zunaj, ampak je
svetil s svetlobo, ki je bila v njem. Sprememba
se je poznala tudi na obleki, ki je postala kot be-
la luč.  (Mt 17,2) Tudi Knjiga razodetja govori o
beli obleki.  (Raz 6, 11) Luka pravi, Palamas pra-
vi, da so apostoli videli Jezusovo slavo. Sveti
Gregor pravi, da je bilo Jezusovo telo kot zvezda,
ki je bilo istočasno deležno pobožanstvenja in
izžarevanja Božjega sijaja.
Drugi del te pripovedi se nanaša na Jezusov po-
govor z Mojzesom in Elijem, ki sta predstavljala
starozavezne napovedi postave in prerokov.
Apostolom sta skušala pomagati pravo podobo
o Bogu, ki se je razodela že Mojzesu na Sinaju in
so jo oznanjali preroki. Mojzes in Elija sta po-
magala apostolom sprejeti Božjo slavo, ki bo šla
skozi trpljenje, ponižanje in smrt. Trije apostoli,
ki so ga spremljali na Gori, so bili prisotni tudi
kasneje v Getsemanskem vrtu in priče njegove
šibkosti. Na Gori so stopili v skrivnost Jezusove
slave, v vrtu Getsemani pa naj bi se naučili spre-
jemati Jezusovo sporočilo, da smrt in trpljenje
nista nekaj nesmiselnega, ampak moreta postati
vstop v načrt Božje in človeške ljubezni. Luka
pove, da sta se Mojzes in Elija pogovarjala o
izhodu, ki se bo končal v Jeruzalemu. Od izho-
da iz Egipta je bila ta tema priljubljena za spo-
min in duhovnost v Izraelu.
Poleg tega spomina je bil pogovor Jezusa z Moj-
zesom in Elijem usmerjen v prihodnost, slavo
in vstajenje. Jezus je na Gori spremenjenja
zažarel kot središče vesolja, usmerjen k slavi
vstajenja ter drugemu
prihodu na svet in sijaju
poveličanih. Pokazal se
je tudi kot središče
časov in svetov, v njem
je življenjska povezava
božjega in človeškega,
ki so jo učenci zaslutili
ob njegovi osebi in nje-
nem spremenjenju na
Gori. Veliki antropolog
in teolog Teilhard de
Chardin je zapisal, da je
spremenjenje najlepša skrivnost krščanstva,
praznik, ki izraža prav vse, kar je on veroval in
pričakoval, to je spremenjeno vesoljstvo v Kri-
stusu.
V pripovedi o Jezusovem spremenjenju na Gori
je pomemben glas Nebeškega Očeta iz neba.
Matej je izčrpno zapisal te besede: “Ta je moj
ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega
poslušajte”!  (Mt 17,5) Luka pa pravi: “Ta je moj
ljubljeni Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte”!
(Lk 9,35) Sveti Peter poudarja, da so ta glas
slišali prihajati iz nebes, ko so bili z njim na Go-
ri.  (2 Pt 1,17-18) Očetovo veselje nad Jezusovo
zvestobo je podobno veselju pri krstu, kjer je
Oče povedal, da je Jezus ljubljeni Sin, ki ga je ze-
lo vesel. Pri spremenjenju je še dodatno povabi-
lo k poslušanju Jezusa. Pri krstu je Jezus sprejel
poslanstvo Božjega služabnika, o katerem so go-
vorile napovedi prerokov in zahteve postave. V
Jezusovem daru življenja so našle svojo dopolni-
tev zahteve postave in zvestoba zavezi z Bogom.
V tem bo zasijala njegova slava, ki se je pre-
dhodno pokazala pri spremenjenju.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (51) PRIMOŽ KREČIČ
Poslanica svetega očeta Frančiška za svetovni dan miru 2019
Dobra politika v službi miru (1)
4. Napake politike
Poleg kreposti, žal, tudi v politiki
ne manjka napak, ki izhajajo bo-
disi iz osebne nesposobnosti bo-
disi iz pokvarjenosti okolja in
ustanov. Vsem je jasno, da napa-
ke političnega življenja uničujejo
verodostojnost ustanov, znotraj
katerih se dogajajo, ter škodujejo
ugledu, odločitvam in dejavno-
stim ljudi, ki se s tem ukvarjajo.
Te napake slabijo ideal pristne
demokracije, so sramota za javno
življenje in nevarne za javni mir:
korupcija v svojih neštetih obli-
kah nezakonitega prilaščanja jav-
nih dobrin ali razvrednotenja
oseb, zanikanje pravic, kršitev
družbenih pravil, nezakonito bo-
gatenje, uveljavljanje oblasti z
močjo ali pod samovoljno pret-
vezo “višjih interesov”, težnja po
ohranjanju oblasti, ksenofobija
in rasizem, zavračanje skrbi za
naravo, nedopustno izkoriščanje
naravnih virov zaradi neposred-
ne koristi, preziranje tistih, ki so
bili prisiljeni v izgnanstvo.
5. Dobra politika pospešuje ude-
ležbo mladih in zaupanje v dru-
gega
Ko želi politična oblast zavarova-
ti le koristi nekaterih privilegira-
nih posameznikov, je prihodnost
ogrožena. Mladi lahko zapadejo
v malodušje, kajti obsojeni so na
življenje na obrobju družbe in
nimajo možnosti za udeležbo pri
načrtovanju prihodnosti. Ko pa
se, nasprotno, politika konkret-
no zavzema za spodbujanje ta-
lentov mladih in njihove pokli-
canosti, ki težijo k uresničenju,
se mir razširi v zavest in na obra-
ze. Gre za dinamično zaupanje,
s čimer hočemo reči, “zaupam
vate in verjamem s teboj” kot
možnost, da skupaj delamo za
skupni blagor. Politika ustvarja
mir, če priznava darove in spo-
sobnosti vsakega človeka. “Kaj je
lepšega, kot je odprta dlan? Dana
nam je od Boga za darovanje in
prejemanje. Bog ni hotel, da z
njo ubijamo (prim. 1 Mz 4,1ss)
ali povzročamo trpljenje, marveč
da ozdravljamo in pomagamo
živeti. Poleg srca in razumnosti
tudi roka lahko postane instru-
ment dialoga”.
Vsak lahko prispeva svoj ka-
menček h graditvi skupnega do-
ma. Pristno politično življenje,
utemeljeno na pravu in pošte-
nem dialogu med subjekti, se
prenavlja na prepričanju, da vsa-
ka ženska in vsak moški ter vsaka
generacija skrivajo v sebi oblju-
bo, ki more sprostiti nove odno-
sne, intelektualne, kulturne in
duhovne sile. Takšno zaupanje
ni nikoli lahko, kajti človeška
razmerja so zapletena. Zlasti v
današnjih časih živimo v ozračju
nezaupanja, ki korenini v strahu
pred drugim in neznanim, v bo-
jazni, da bi izgubili lastne ugod-
nosti. To se kaže, žal, tudi v poli-
tiki, ko se oklepamo zaprtosti ali
nacionalizma, ki postavlja pod
vprašaj bratstvo, katerega globa-
lizirani svet še kako potrebuje.
Danes bolj kot kdaj koli prej naše
skupnosti potrebujejo“delavce
miru”, pristne poslance in
pričevalce Boga Očeta, ki želi do-
bro in srečo človeškemu rodu.
/ dalje
  januarju se vsako leto
seznanjamo z najra-
zličnejšimi bilancami o
prehojenem letu. Sem spadajo
tudi cerkvene statistike. Če smo
iskreni, vidimo, da Cerkev
doživlja krizo, ne samo z obi-
skom pri bogoslužju,
ampak tudi drugje, še
zlasti pri nekaterih za-
kramentih. Krizo zasle-
dimo tudi pri duhovnih
poklicih, ne samo pri
moških, ampak tudi pri
redovnicah. Rahel
vzpon beležimo pri se-
strah, ki so v kontem-
plativnih redovih, tu je
kar veliko poklicev.
Ob vsem tem se
sprašujemo: “Zakaj je
prišlo do takšnega stan-
ja v Cerkvi”? Na to vprašanje
imamo zelo veliko odgovorov,
ki so utemeljeni, pa tudi ne.
Nekateri trdijo, da so bila v zgo-
dovini Cerkve vedno neka ni-
hanja. Bili so časi, ko se je veli-
ko ljudi oddaljilo od nje, in tudi
časi, ko je bila Cerkev za ljudi
privlačna. Papež Frančišek opo-
zarja na tragedijo ljudstev, ki se
hočejo znebiti Boga, da bi živeli
brez njega. Evropska zahodna
kultura bi tako doživela dramo
z neslutenimi posledicami. Ci-
nizem ateističnega komunizma
v vzhodni Evropi je pri tam-
kajšnjih narodih izkusil polom
ideološke odpovedi Boga, po
padcu komunizma pa se je od-
poved Boga nadomestila z div-
jim materializmom. Tega ne vi-
dimo danes samo v Sloveniji,
ampak v vse državah, v katerih
je prevladovala rdeča zvezda.
Kaj pa v našem zamejstvu? Div-
V ji materializem, kot ga imenujepapež, je bil po koncu drugesvetovne vojne pri nas močno
prisoten. Zakamufliran je bil s
takšnimi in drugačnimi napadi
na komunizem, kar je marsiko-
mu prišlo prav, ker je imel za-
slombo v cerkvenih krogih, po
drugi strani pa je pri takšnih
ljudeh prevladovala hinavščina
do Boga kot tudi do Cerkve!
Cerkve so bile sicer kolikor to-
liko napolnjene, vedelo in vi-
delo se je, da je bilo pri marsi-
kom sila malo iskrenega odno-
sa do Boga.
Ob tej ugotovitvi spoznamo,
da, če postane vez med Bogom
in kristjani mlačna, potem Cer-
kev postane navadna človeška
struktura, podobna kateremu
koli društvu. Tako se Cerkev
“povsakdanji”, to je postane
posvetna. Ob tem se zastavlja
vprašanje: “Kje so meje prosve-
te in od kod dalje je delo-nalo-
ga- Cerkve”? Vedeti moramo,
da Cerkev brez Boga je Cerkev
po naših željah, za naše male
ali velike potrebe, z željami in
naveličanostjo. V takem prime-
ru je Cerkev podobna pokvar-
jenemu zdravilu. Cerkev
brez Boga je opotekajoča se
ladja, ki pluje od viharja do
viharja. Iz zgodovine Cer-
kve vemo, da krize Cerkve
nikoli ne moremo ločiti od kri-
ze Boga. Cerkev brez Boga se se-
suje, kot se sesujejo domino
kocke.
To se vidi, ko se ne zavedamo
nadnaravne vezi, ki je med Cer-
kvijo in Kristusom. Tisti, ki
neupravičeno vsevprek kritizi-
rajo delovanje Cerkve, kot tudi
posameznikov, ki v Cerkvi
opravljajo kakršno koli službo
ali so z njo povezani, ne zave-
dajo pa se, da je njihovo početje
zelo zgrešeno in tudi slabo, ne
samo za Cerkev, pač pa tudi
zanje.
Če se naše zamejske cerkve
praznijo, se ne praznijo samo
zato, ker nas je vedno manj,
ampak tudi in predvsem zato,
ker je pri nas kar veliko ljudi, ki
bi radi imeli Cerkev po svojem
okusu, po lastnih željah in po-
trebah, ne pa Cerkev, v kateri je
Bog na prvem mestu. Imamo
vse mogoče ustvarjalce ali po-
budnike, ki so ali celo še
skušajo narediti Cerkev pri-
vlačno, bolj razumljivo, zato
skušajo vključevati vedno več
ljudi, še zlasti v bogosluže,
istočasno pa pozabljajo, da je
bogoslužje namenjeno Bogu.
Imamo bogoslužja, ki so po-
dobna veselicam, operetam ali
gledališkim igram. Od takih
obredov se verniki vrnejo do-
mov, ne da bi Boga osebno
srečali, še manj ga “slišali v glo-
bini svojega srca”. Čim večkrat
se moramo srečati z Bogom, še
zlasti pri bogoslužju, da bi dou-
meli, da brez osebnega srečan-
ja, ki se nam ponuja zlasti pri
liturgiji, se stanje po naših žup-
nijah ne bo spremenilo.
Ambrož Kodelja
Zakaj je prišlo do takega stanja? 
Kje je kriza v naši Cerkvi
Kristjani in družba 10. januarja 2019 5
Pismo iz Ugande
Božično voščilo misijonarja
Danila Lisjaka
  ragi prijatelji, cenjeni
dobrotniki!
Lep pozdrav vsem z
bregov Nila na severu Ugande.
Pri nas je čas žetve, ki se lepo
vklaplja v božično veselje Afri-
ke, kjer so otroci naši dnevni
sopotniki.
Prihodnje leto bo pri nas čez
600 birmancev! 3
skupine deklic po
120 in skupina
dečkov, približno
150, se po en te-
den zberejo pri fa-
ri za katehume-
nat. 3-4 krat v
dveh letih. Ta te-
den je že drugi;
dva še po novem
letu do 20. 1.
Dvajset podružnic
tudi mesečno
obiščemo trije du-
hovniki. Katehi-
sti-poročeni laiki
pomagajo ob ne-
deljah, ko ni du-
hovnika. Vsak mesec je vsaj
eno žegnanje na podružnicah
D do 25 km oddaljenih s slabimipotmi.Veselimo se dograditve nove
osnovne šole, ki je dar sloven-
skih otrok iz Trikraljevske ak-
cije. Arhitektka Katja, ki dela
načrte že vrsto let za 'boglo-
nej', je določila žive barve, ki
zaživijo v soncu. 11 novih ra-
zredov, upravna stavba, skla-
dišče in sanitarije so lepa žetev
v veselje naših otrok.
Prihodnje leto gremo v nov
zdravstveni center - mini po-
deželsko bolnišnico, ki jo bo-
do upravljale naše sestre 'Ca-
ritas sisters' iz Južne Koreje.
Radio Ognjišče je poklonil Pu-
stno sobotno iskrico 2. 3. 2019
finančni podpori temu projek-
tu. Naši župljani
so takoj po
našem prihodu
prosili za zdrav-
stveni center za
otroke in matere
na področju, ki
šteje 30.000 ljudi
in veliko šol. Ver-
jetno bo kdo od
vas tisti dan z ma-
sko na obrazu v
Šentvidu v Škofij-
skih zavodih!!
Čakamo obisk
Ognjišča takoj po
novem letu. Rav-
natelj Misijonske-
ga središča Slove-
nije bo blagoslovil 20. 1. 2019
novo šolo, ki jo vidite na sliki.
Oktober me je prisilil v domo-
vino na zdravljenje išiasa. Žup-
nija Ankaran in dobri ljudje so
me v treh tednih 'poštimali'!
Bog jim povrni!
Pejmo v Betlehem! Iskat Jezu-
sa v skromni štali. Preprosto
kot modri z Jutrove dežele.
Usedimo se pred jaslice. Na-
pišimo ali 'preberimo' svojo
zgodovino. Tam se srečamo in
vam stisnem roko in voščim za
Božič blagoslova miru in
zdravja. Duhovno povezani.
Hvala, ker stojite za našim de-
lom tu z darovi. Slovenski
otroci so dobri graditelji misi-
jonov, ker jim ljudje zaupajo.
Hvala Radiu Ognjišče; boglo-
nej vsem vam, ki ste to pisanje
brali. Zbogom!
Danilo Lisjak, Gulu Uganda
SD Sončnica / Zakonca Čerin na dekanijskem dnevu družine v Štandrežu
Zavedajmo se pasti denarja!
  aj je družina? “Družina je
zavest, da nas Bog ljubi in
da to ljubezen darujemo
drug drugemu”. To je med dru-
gim povedal g. Karel Bolčina,
štandreški župnik in vikar za slo-
venske vernike v goriški nadško-
fiji, v homiliji med praznično
mašo 30. decembra 2018, na
praznik Sv. Družine, v štandreški
farni cerkvi, ki so jo napolnili ver-
niki, zlasti družine z otroki iz ra-
zličnih slovenskih župnij na Go-
riškem. Skupnost družin Sončni-
ca je namreč v sodelovanju s štan-
dreško dekanijo organizirala
“Dan (svete) družine”, lepo pri-
ložnost, ko so se - bolj ali manj
mlade - družine lahko srečale in
preživele nekaj prijetnih skupnih
uric.
“Otroci se rodijo iz ljubezni ma-
tere in očeta. Če mati in oče razu-
meta, da sta ljubljena, bosta z lju-
beznijo posredovala življenje”, je
še dejal župnik. Danes je demo-
grafska kriza, ker “premalo zau-
pamo Gospodu in zato ne čutimo
Njegove ljubezni”, zaradi česar te
ljubezni ne moremo posredovati.
Vsi, ki imamo očeta in mamo,
smo “Božji otroci, ena družina”
in “družine skupaj so ena velika
Božja družina”. Praznik Sv.
Družine nas danes na poseben
način spodbuja, da bi se zavedali,
da nas Bog kot Oče ljubi; zato je
potrebno, da to ljubezem daruje-
mo drug drugemu v lastni
družini in v skupnostih okrog
nas. Praznovanje naj nas še bolj
poveže in opogumi, da bomo iz
te skupnosti tudi druge spodbu-
jali k temu, da bi delili Božjo lju-
bezen, je navzoče spodbudil g.
Karel, ki je ob koncu maše vsako
družino posebej blagoslovil in ji
poklonil podobo Svete Družine.
Otroci pa so prinesli nekaj svojih
igrač in jih darovali za manj
srečne vrstnike.
Za starše je v prostorih župnijske-
ga doma sledilo res zanimivo pre-
davanje, neobičajno pričevanje
Aleša in Marinke Čerin z naslo-
vom Denar v najinem odnosu -
K
zlo ali bogastvo? Gosta je predsta-
vila odbornica Sončnice Marija
Marušič Bandelj, ki je tudi izrazila
željo, da bi dekanijski dan
družine postal “nekaj lepega in
tudi tradicionalnega”. Aleš Čerin
je znan predavatelj, podjetnik,
skavt, bloger in še marsikaj. Sku-
paj z ženo sta starša štirih odraslih
otrok in dedka, na Slovenskem
znan voditeljski par zakonskih
skupin in karizmatičen pričeval-
ski par društva Družina in
Življenje.
“Denar je centralni pojav v
našem življenju”, je malo izzival-
no začel svoj poseg Aleš Čerin. Z
denarjem zadovoljujemo svoje
potrebe in potrebe bližnjih. “De-
nar je življenjsko dejstvo, z njim
se srečujemo od zibelke do gro-
ba”. Ne moremo ga ignorirati, z
njim živimo, marsikaj delamo za-
radi njega. Denar pa nas lahko tu-
di “zlahka odpelje stran”, “stran
od bistva”. Bog je in “Bog ima do-
ber načrt za nas tudi v povezavi z
denarjem”. V Svetem pismu je de-
nar omenjen kar 800-krat. Dve
tretjini Jezusovih prilik govorita
o tem, kakšen naj bo naš odnos
do denarja in materialnih dobrin.
“Jezus je več govoril o denarju in
materialnih stvareh kot o nebesih
in peklu skupaj”. Denar nas lahko
odpelje stran od Boga in stran od
zakonca, stran od družine. Denar
ima tudi lastnost, da ga zlahka
malikujemo. “Dobro je upora-
bljati denar. Ni pa dobro, če ga
ljubimo. Ljubimo ljudi, Boga! De-
nar pa uporabljamo! Če začnemo
ljubiti denar, začnemo uporablja-
ti ljudi, da dobimo še več denarja,
ki ga nadvse ljubimo”... Dobro je,
da imamo premoženje, ki omo-
goča dostojno življenje; “ni pa do-
bro, da grabimo in se pri tem ne
ustavimo”. Dobro je imeti nekaj
denarja za slabe čase; ni pa dobro,
da iščemo varnost samo v denar-
ju. “Zavedajmo se teh pasti denar-
ja”!
Na osnovi Božje besede, gradiva s
seminarja Naš odnos do denarja
in bogate življenjske izkušnje sta
v nadaljevanju - tudi prek anek-
dot - še povedala, kako je pomem-
bno, da zakonca gradita edinost.
“To ni samo po sebi umevno, je
pa svetopisemsko”. Edinost med
zakoncema na različnih po-
dročjih življenja je ključna za do-
ber zakon. “Ljudje se očitno lažje
pogovarjajo o spolnosti kot o de-
narju”, ki je “zelo intimna,
čustvena tema”, ki se je najraje ne
lotevajo niti v zakonskih skupi-
nah.
“Živimo, kot da Boga ni”. In naša
ljubezen postaja površinska. “Daj-
mo Boga na oltar! Dajmo Jezusa
jemati zares na vseh področjih
življenja”! Če vržemo Boga iz
življenja, se na prazen oltar
splazi nekaj drugega: “Naj-
boljši kandidat, ki se splazi na
oltar, je denar”. In mi ne mo-
remo služiti dvema gospodar-
jema! Služili bomo ali Bogu ali
denarju.
Korenina zla ni denar, temveč
“pohlep po denarju”. Denar je
“moralno nevtralen”. Poskrbe-
ti moramo, da nimamo po-
hlepnega srca. Če denarja ne
postavimo “v okvir božjega, ne
bo dolgo ostal nevtralen, am-
pak bo zahteval našo vdanost”.
Zavedajmo se, da “nismo la-
stniki”, temveč samo oskrbni-
ki. “Bog je lastnik vsega, kar
imamo, kar nam daje”. Dobro
je, da spremenimo svoj pogled,
svojo naravnanost. Zato se
sprašujmo, kaj Bog hoče, da dela-
mo s stvarmi, ki nam jih je dal v
skrbništvo! Na zemlji smo nam-
reč samo delček večnosti, zato
“glejmo naprej, upirajmo pogled
v večnost”! Biti moramo dobri
oskrbniki! Zato je dobro, da vodi-
mo “družinsko knjigovodstvo”;
ni treba biti “finančni strokov-
njak”. Ko vemo, kam gre denar,
lažje delamo z njim razumsko,
lažje odločamo na podlagi dej-
stev, “lažje načrtujemo, kam naj
gre, namesto da se sprašujemo,
kam je šel”. Modro in odgovorno
je shranjevati “za slabe čase”, ki
gotovo pridejo. “Potrebna je di-
sciplina”. Pomembno je imeti za-
logo, ki omogoča tudi “pogumne
odločitve”. Pa še to: “Darujte”!
Koliko? Toliko, kolikor smo pri-
pravljeni dati “z veselim srcem”.
Bog pa vas “more obilno obdariti
z vsakršno milostjo, tako da boste
v vsem vsega imeli dovolj”. Bodi-
mo “hvaležni in zadovoljni, tudi
ko nismo v obilju”! Vedno se zah-
valjujmo! Na koncu pa še poziv
staršem: “Če boste kaj dali otro-
kom, dajte dober odnos! Da otro-
ci vsak dan vidijo dober odnos
med možem in ženo. Ne samo
dober, pokažimo ekstremno do-
ber odnos”!
Danijel D.
Bodimo zares kristjani 
Sveti oče ostro nad
hinavščino!
  sredo, 2. januarja, je
sveti oče imel prvo
letošnjo splošno
avdienco v avli Pavla VI. in je
spet poskrbel, da bomo o
njegovih besedah govorili ali
pa jih zamolčali, kot to počne
večina časopisov, tudi
katoliških, žal. In vendar je
spet zadel v živo!
“Ljudje, ki hodijo v cerkev, so
vse dni v cerkvi in potem živijo
in sovražijo druge in jih
opravljajo, so pravi škandal,
pohujšanje; bolje je, če živiš
kot ateist, kot da s svojim
življenjem pričaš proti
krščanski veri”!
Papež je še dodal: “Kristjan ni
nekdo, ki si prizadeva biti
boljši od drugih. Ve, da je
grešnik kot vsi ostali. Kristjan
je enostavno človek, ki se
zaustavi pred novim gorečim
grmom, pred razodetjem Boga,
ki ne prinaša uganke o
neizgovorljivem imenu, ampak
ki pravi svojim otrokom, naj ga
kličejo z imenom Oče, naj se
pustijo prenoviti njegovi moči
in naj odsevajo žarek njegove
dobrote za ta svet, ki ga tako
zelo žeja, ki tako zelo čaka na
dobre novice”.
Po objavi te vesti smo spet
ugotovili, kar že dolgo
opažamo, to namreč, da
nekateri katoliški mediji ne
navajajo v celoti besed svetega
očeta, ampak jih večkrat po
svoje interpretirajo, omilijo,
napišejo, kot se jim zdi po
njihovi uvidevnosti prav.
Tudi tokrat je bilo tako, žal.
Vsem na očem je dejstvo, da
ima papež Frančišek zaradi
svojega prizadevanja, da bi
prenovil Cerkev, predvsem pa
rimsko kurijo, velike,
pravzaprav velikanske težave,
nekateri mu nasprotujejo
javno, veliko več pa jih je, ki
hinavsko delujejo proti njemu
zahrbtno. In zato se ne smemo
čuditi nad dejstvom, da sta
prav ob koncu leta odstopila
direktor in namestnica
direktorja Tiskovnega urada
Svetega sedeža. Papež
Frančišek je namreč v
ponedeljek, 31. decembra,
sprejel odpoved direktorja in
namestnice direktorja
Tiskovnega urada Svetega
sedeža Grega Burka in Palome
García Ovejero in imenoval za
direktorja ad interim
Tiskovnega urada Svetega
sedeža Alessandra Gisottija,
dosedanjega koordinatorja za
družabna omrežja Dikasterija
za komunikacijo. Burka in
Ovejerovo je imenoval sveti
oče leta 2016. Papež Frančišek
pa je pred koncem leta tudi
imenoval dr. Andrea
V Torniellija za uredniškegadirektorja Dikasterija zakomunikacijo in prof. Andrea
Monda za odgovornega
urednika časnika
L'Osservatore Romano. Vse te
spremembe pričajo o tem,
kako zahtevno delo ima papež
Frančišek pri prenovi Cerkve.
Paolo Ruffini, direktor
Dikasterija za komunikacijo, je
ob teh imenovanjih dejal:
“Imenovanje uredniškega
direktorja in novega direktorja
časnika L'Osservatore Romano
sta dva pomembna koraka v
procesu reforme vatikanskih
medijev, ki mi ga je pred nekaj
meseci zaupal sveti oče z
imenovanjem za prefekta
Dikasterija za komunikacijo.
Pripeljati do enosti pluralnost
jezikov in da se pri tem ne
izgubi ničesar od njihovih
posebnosti, je naloga, ki nam
je vsak dan zaupana. Njen
vzvišeni izvor pa je za vsakega,
ki kot mi v nekem smislu
izvaja obrtniško delo, v prvem
pismu sv. Pavla Korinčanom:
“Različna so dela, isti pa je
Bog, ki dela vse v vseh” (1Kor
12,6).
Andrea Tornielli in Andrea
Monda imata skupno to, da sta
časnikarja, ki gledata onkraj
videza stvari in znata
usklajevati pluralnost jezikov,
značilna za naš čas, z enostjo
misli in oseb, ki znajo
poglobiti in znajo poslušati”.
Ob koncu tega skromnega
zapisa moramo dodati še
podatek, da sta odstopa
vzbudila veliko ugibanj,
komentarjev in tudi
natolcevanj, predvsem pa sta
prišla v času, ki je še posebej
pomemben za Cerkev, sveti
oče bo namreč februarja v
Rimu gostil predsednike
škofovskih konferenc z vsega
sveta, da bodo skupaj in
medijem na očeh spregovorili
o škandalu, pohujšanju ter
zločinskih grehih pedofilije v
Cerkvi. Prav tako pa bo papež
Frančišek kmalu šel v Panamo
na Svetovni dan mladih, kot
bo tudi obiskal Združene
arabske emirate.
Sveti oče pa je pred kratkim
javno pohvalil vse tiste
časnikarje, ki so razkrili spolne
in pedofilske škandale v
Cerkvi, in se jim zahvalil ter
zelo jasno povedal, da se
morajo take spolne zlorabe
vedno in povsod prijaviti
sodstvu.
Morda tudi zato lahko
razumemo, zakaj nas papež
Frančišek vsako nedeljo znova
po angelskem češčenju prosi,
naj molimo zanj.
JUP
Marinka in Aleš Čerin
Goriška10. januarja 20196
Športna akademija ŠZ Soča Sovodnje
Nad 50 otrok, ki redno vadijo osnove motorike (4 -7 let) in
uvajanja v odbojko (od 3. do 5. razreda osnovne šole) pri ŠZ
Soča v Sovodnjah, je v petek, 21. decembra 2018, pokazalo
staršem in nonotom, kar so se v teh mesecih naučili. Trenerji
Luca Milocco, Rok Černe, Giada Giuntoli, Matija in Marko
Cotič so zadovoljni z opravljenim delom. Odbornika ŠZ Soča,
Mihaela Devetak in Peter Černic, sta ob tej priložnosti
nagradila najmlajše s pizzo in piškoti iz domače pekarne ter
jim zaželela nadaljnjega napredovanja in zabave pri športnem
udejstvovanju.
Tradicionalno srečanje treh pobratenih
občin iz treh držav
V nedeljo, 9. decembra, je bilo v Pierisu, kraju, znanem po
sladici Tiramisu', v občini Škocjan ob Soči (San Canzian
d’Isonzo), tradicionalno predbožično občinsko praznovanje,
ki je spet potrdilo navezanost te občine na pobrateni občini
na Slovenskem in avstrijskem Koroškem, Divačo in dvojezično
občino Škocjan v Podjuni (St. Kanzian am Klopeiner See).
Letos je bila na lepem prazniku prisotna tudi delegacija
prijateljske istrske občine Brtonigla/Vrteneglio. Prireditev je
poimenovana Mir in solidarnost pod drevesom. Praznik, ki je
že več let potekal izmenično po raznih vaseh občine Škocijan,
se je zdaj “ustalil” v prostorih občine v Pierisu. Tokrat se je
popoldanski program začel najprej na občini, kjer so bili glavni
pozdravni nagovori štirih županov in izmenjava daril. Nato so
se vsi preselili v bližnjo Hišo društev, v kateri sta nastopila
duo, pianist
Cristian Cosolo
in viol inist
Rocco Astone,
učitelja na
glasbeni šoli
Arcadia. Nekaj
pred 17. uro se
je praznovanje
spet preselilo
na glavni trg
Garibaldi pred
občino. Tu so razposajeno razgrajali avstrijski krampusi, ki so
strašli otroke, medtem so koroški angelčki razdajali pakete z
bomboni in čokoladami. Po nastopu šolskih zborčkov
osnovnih šol Carducci iz Pierisa in Pascoli iz Škocjana ob Soči
je smreko blagoslovil domači duhovnik. Nato so župani
Claudio Fratta, Thomas Krainz, Alenka Štrucl (komaj potrjena)
in Paolo Klarić skupno pritisnili na gumb in prižgale so se
lučke na mogočni smreki, ki jo vsako leto podarjajo Avstrijci.
Veje so deloma okrasili tudi šolarji; “obreden vžig” je
pomemben in tradicionalen simbol prijateljstva med
občinami. Praznovanje se je nadaljevalo v bližnji Hiši društev,
kjer so vsi dobili kaj za pod zob. Seveda ob tej priložnosti so
sodelovali tudi nekateri predstavniki društva Jadro, ki že več
let rade volje spejemajo vabilo laške občine in se srečujejo s
predstavniki slovenskega koroškega društva Vinko Poljanec,
ki so vedno prisotni na tem prisrčnem prazniku. / KM
Kratke
  Tradicionalni božični koncert
Imenitno mladostno obarvano
voščilo
KC LOJZE BRATUŽ 
  ulturni center Lojze Bra-
tuž, ki je v sodelovanju z
Združenjem cerkvenih
pevskih zborov Gorica 21. in
22. decembra 2018 priredil
božični koncert z naslovom
Božična noč, skrivnostna noč,
je že spet položil zaupanje v
mlade. Imenitni dogodek so
namreč v zamisli in pod taktir-
ko dirigenta Mirka Ferlana
oblikovali pevke Dekliške vo-
kalne skupine Bodeča Neža,
Dekliškega pevskega
zbora Igo Gruden in in-
strumentalisti orkestra
ArsAtelier.
Kot je povedala predsed-
nica KC Franka Žgavec,
že več kot 20 let prireja-
jo koncert kot božično
voščilo, ki je namenjeno
vsem prijateljem in lju-
biteljem kulture, ljubi-
teljem, ki spremljajo de-
lo in prizadevanja pro-
svetnih delavcev, lju-
dem, ki s svojo prisotno-
stjo na prireditvah vliva-
jo vedno novega elana.
Vsakoletni božični kon-
cert je tudi priložnost,
da na veliki oder KCLB
stopijo domači ustvar-
jalci in poustvarjalci:
K domači skladatelji pišejo noveskladbe oz. priredbe in orke-stracije božičnih ljudskih pe-
smi. Na tak način je že nastala
cela vrsta skladb, ki predstavlja-
jo dragoceno bogastvo za celot-
no narodno skupnost. Organi-
zatorji vabijo k sodelovanju
najboljše otroške, mladinske in
odrasle pevske zbore iz širšega
goriškega prostora, ki se z
navdušenjem in veseljem
odzivajo na skupne pobu-
de. Umetniško vodstvo koncer-
ta pa dodeljujejo uveljavljenim
dirigentom, ki sestavljajo spo-
red in vodijo nastope. Zraven
so še številni solisti, ki sodelu-
jejo na raznih koncertih. Za
pripravo koncerta je potrebne-
ga kar nekaj dela in skrbi, je še
dejala Žgavčeva. A v Kulturnem
centru Lojze Bratuž to z vesel-
jem delajo, ker je božični kon-
cert le praznik, ki slovesno
sklepa bogate letne načrte in
programe. Z božičnimi energi-
jami ob koncu leta želijo ustva-
riti praznično vzdušje ne le za
poslušalce, temveč tudi za vse,
ki koncert pripravijo in na
njem nastopajo.
Glasbeno voščilo se je začelo z
znanim Corellijevim Concer-
to grosso Za božično noč za
godalni orkester in čembalo,
na katerega je suvereno igrala
Eva Dolinšek. Trojica skladb
angleškega skladatelja Edwar-
da Elgarja v orkestraciji Aljoše
Tavčarja se je začela s spevno
Salut d'Amor za orkester in
čelo, v kateri je zablestel Jurij
Lavrenčič, in dvema božični-
ma pesmima za ženski zbor in
orkester. Sledilo je šest sloven-
skih pesmi v priredbi oz. or-
kestraciji Patricka Quaggiata,
pri katerih je prišel na svoj
račun tudi bas-baritonist Mi-
ha Bole. Posebno presenečen-
je je bila sklepna Quaggiatova
pesem, krstva izbedba
božične V sveti noči, svež
požirek v pristno božičnem
očarljivem vzdušju, polnem
tihe sreče in zaupljivega
pričakovanja.
Stolna cerkev v Gorici / Božični koncert
Mili božični napevi za poglabljanje
božične skrivnosti
  o lepo ustaljeni navadi, ka-
tere korenine segajo v pet-
deseta leta prejšnjega sto-
letja, so se tudi za letošnji praznik
sv. Štefana, prvega mučenca, 26.
decembra 2018, zbrali v goriški
stolni cerkvi vsi, ki imajo radi mi-
lo zveneče božične melodije. Ob
njih se boljše vživljamo v skriv-
nost svete noči. Božični koncert,
katerega začetnik je bil nepozab-
ni Mirko Filej (1912-1962), du-
hovnik in zavzet kulturnik z zme-
raj novimi zamislimi, je tudi to-
krat pripravilo Združenje cerkve-
nih pevskih zborov Gorica v so-
delovanju z Zvezo slovenske ka-
toliške prosvete. Za tisk
programskega lista pa je kot vselej
poskrbel SSO. Ta nekdaj
množično obiskovani pevski do-
godek je z razmišljanjem o cer-
P kvenem petju začel g. Mirko But-kovič, ki ga vsi poznamo tudi kotodličnega organista. Poudaril je
pomen in lepoto sakralne glasbe
ter liturgičnih pesmi: “Ko Bogu
pojemo v čast, postanemo živi in
se pomirimo sami s seboj,
kajti ni se nam več potrebno
vrteti okrog lastne časti, la-
stnega ugleda. Izkusimo, da
smo ljudje, ki so Mu po volji.
Ljudje, ki jim je naklonjen.
Bog nas ljubi. Izkušnja Božje
ljubezni našemu življenju da-
je lahkost in nas vodi k miru
s seboj in z drugimi”. G. But-
kovič je zaželel tudi, naj nas
božični angeli opogumijo, da
bomo življenje jemali bolj
lahkotno in se ne bomo pu-
stili spraviti na kolena teži, ki
gotovo obstaja tudi v našem
življenju. Poglejmo na Dete, našo
ljubezen v jaslih. Gledati ga mo-
ramo z zavestjo, da smo pred
skrivnostjo. Z vero moramo spre-
jeti to skrivnost in se poglobiti v
njeno vsebino. Glasba nam lahko
pomaga, da razumemo veliko
skrivnost Božjega učlovečenja.
Zato pa potrebujemo, da je naša
krščanska duša odeta v po-
nižnost. Liturgija sama zahteva
glasbo. Hvalnica Bogu zahteva
petje. Zato je delež naših glasbe-
nikov bistven za liturgijo. “Mo-
goče je prav lepota pravi ključ, ki
lahko odpre srce današnjega člo-
veka za nebeške stvari, za iz-
kušnjo Boga. Liturgična glasba je
povezana s petjem angelov. V
noči, ko se je rodil Odrešenik, so
angeli pastirjem naznanili Kristu-
sovo rojstvo z besedami: “Slava
Bogu na višavah in na zemlji mir
ljudem”. Naši zbori pričarajo od-
mev angelskega petja, meni g.
Butkovič, zato se je iskreno zah-
valil vsem cerkvenim glasbeni-
kom, ki si vselej prizadevajo za
lepšanje liturgije. Včasih le pre-
malo pomislimo na njihov trud
in jih premalo vrednotimo. Skle-
nil je z voščilom: “Naj vas ogreje
toplina iz jaslic, da bi tudi v vas
gorel plamen ljubezni”.
Koncertni program je uvedel
MePZ Pevma – Jazbine, ki ga
zavzeto vodi Zdravko
Klanjšček, eden izmed naših
goriških zborovodskih “vetera-
nov”. Za svoje pevce je kot
preostali trije zbori izbral le
slovenske božične pesmi, med
drugim Počivaj milo Detece
Franceta Ačka. Podoživljanje
božične noči nam je podarila
z ubranim petjem Ženska vo-
kalna skupina Rupa-Peč, ki jo
vodi Zulejka Devetak in za pev-
ke izbrala tudi Trikraljevsko Ja-
neza Močnika. Pod isto zboro-
vodsko roko je nastopil tudi
MePZ Štandrež, ki je med drugim
zapel Sveto noč v uglasbitvi Hu-
golina Sattnerja. Petje vseh teh
treh zborov je z brezhibno,
občuteno orgelsko spremljavo
oplemenitil g. Mirko Butkovič.
MoPZ Štmaver je tudi zvest soo-
blikovalec tega božičnega koncer-
ta. Z dolgoletno zborovodkinjo
Nadjo Kovic je za nastop izbral tu-
di priljubljeno Glej zvezdice božje
v priredbi Gabrijela Devetaka, ki
je zbor vodil dolgo vrsto let, od
vsega začetka. Na violino je pe-
sem spremljala Barbara Devinar,
učenka SCGV Emil Komel v ra-
zredu Mojce Križnič. Med zborov-
skim petjem se je z glasbenimi
utrinki iz premišjeno izbranih del
Ludovica Roncallija, Silviusa Leo-
polda Weissa in Ernesta Gottlieba
Barona, v sozvočju z božičnim
ozračjem, oglašala kitara v ra-
hločutnih interpretacijah Marti-
ne Gereon, profesorice tega gla-
sbila na SCGV Emil Komel v Go-
rici.
/ str. 15
Iva KoršičMoPZ Štmaver z  vodjo Nadjo Kovic in violinistko Barbaro Devinar (foto dd)
Mirko FerlanJurij Lavrenčič
Goriška 10. januarja 2019 7
Srečanje pod lipami / Skavtska premišljevanja
Za razvoj zrelih in
odgovornih osebnosti
  adnje Srečanje pod lipami
v letu 2018 je bilo po-
svečeno skavtizmu,
točneje knjigi p. Jacquesa Sevina
DJ Skavtska premišljevanja ob
evangelijskih odlomkih, ki so jo
nedavno izdali Združenje slo-
venskih katoliških skavtinj in
skavtov (ZSKSS), Slovenska za-
mejska skavtska organizacija
(SZSO) in Goriška Mohorjeva
družba (GMD). Gre za slovenski
prevod enega temeljnih del
ustanovitelja katoliškega skavt-
stva.
V Kulturnem centru Lojze Bra-
tuž so 20. decembra 2018 spre-
govorili občinstvu štirje skavtje:
ustanovitelj ZSKSS Peter Lovšin,
duhovni asistent omenjenega
združenja g. Janez Kobal,
odličen poznavalec zgodovine
zamejskega in sploh slovenske-
ga skavtizma, tudi sam skavt,
Ivo Jevnikar in Nika Cotič, go-
riška voditeljica, ki je večer po-
vezovala. Slednja je, po uvod-
nem pozdravu predsednice
KCLB Franke Žgavec, goste pred-
stavila ter na kratko spregovorila
o p. Sevinu (1882-1951) in nje-
govi knjigi, ki prinaša raz-
mišljanja o evangeliju s poudar-
kom na življenjskem slogu skav-
tizma in vrednotah, ki jih ta pre-
naša. Jevnikar, ki je povzel zgod-
Z bo slovenskega in zamejskegaskavtizma, je povedal, da imavera pomembno vlogo v
življenju skavtov in sploh vsake-
ga človeka, ki išče smisel življen-
ja, prave odnose z drugimi ljud-
mi, družbo in naravo. Skavti-
zem je vzgojno gibanje, ki mla-
demu človeku nudi možnost, da
razvije svoje intelektualne in te-
lesne sposobnosti, ljubezen do
narave, ročne spretnosti, čut za
orientacijo, opazovanje itd., pa
tudi možnost, da krepi svojo ve-
ro, narodno zavest in državljan-
ski čut. “To so podlage za razvoj
zrele in odgovorne osebnosti”.
Slovenski skavtizem, ki je nastal
leta 1922, ni bil izrazito kato-
liški, čeprav je bila kakšna četa
“versko bolj zavzeta”. Tudi zara-
di tega se je konec 30. let začela
razvijati še ena, katoliška skavt-
ska organizacija, vendar je dru-
ga svetovna vojna zatrla obe, po
vojni pa režim ni omogočil ob-
novitve skavtskega gibanja do
časa slovenske pomladi. Peter
Lovšin je obljubil na goriškem
jurjevanju leta 1986 v Števerja-
nu in leta 1990 postal prvi
načelnik ZSKSS. Zamejski skavti
imajo “pisano zgodovino”, a pri
vseh skupinah so bili med glav-
nimi pobudniki in ustanovitelji
duhovniki, je še dejal Jevnikar.
Duhovni vodje in vsebine so za-
to “v genskem zapisu organiza-
cije vse do danes” in so še vedno
“temeljna sestavina skavtske
vzgoje”.
Nova knjiga lahko torej pomaga
pri verski in skavtski rasti. Po-
budnik slovenskega prevoda je
Peter Lovšin, ki mu je skavtizem
spremenil življenje. S p. Sevi-
nom (imenuje ga “pater Jaka”)
je povezan že 28 let; dodobra ga
je spoznal, ko je poglabljal ko-
renine gibanja. Sevin je bil “re-
volucionar”, ki je ustanovil ka-
toliške skavte in bil v 20. letih
prejšnjega stoletja eden redkih,
ki so začeli razlagati Sv. pismo.
Trdil je, da je namen skavtstva
iz otroka narediti moža: gre za
oblikovanje telesa, duha in
duše. Vsem trem razsežnostim
se mora hkrati posvetiti re-
snična vzgoja. Bistvo skavtskega
gibanja tvorijo moralna, poklic-
na, družbena in državljanska
vzgoja posameznika. Knjigo je
“sprožil” neki dogodek, homili-
ja med sv. mašo ob 25-letnici
ZSKSS, “ko se je nadškof vprašal,
ali je ZSKSS še katoliška organi-
zacija. Marsikomu je zastal
cmok v grlu”... Hotel je začeti
pri sebi, videti, ali ima sam od-
nos do katoliškega skavtstva, in,
ko je brskal med knjigami, se je
pojavila Sevinova knjiga. Našel
je prevajalko Jasmino Rihar, ki
se je pri delu zelo navdušila. Po-
membno je imeti zavest, da
oblikujemo mladega človeka,
da se bo znašel v razburkanih
časih, da bo znal razločevati. Se-
vin je danes v našem, sloven-
skem prostoru izziv. Knjigo je
treba brati “ne vedno dobesed-
no”, saj so nekatera mesta “zelo
trda”, tudi težko razumljiva, je
povedal Lovšin. Nekateri
odlomki pa so posebno zanimi-
vi, ker je bil tekst poslovenjen,
prirejen za slovenske razmere.
Kobal je dejal, da je treba v
združenju v tem trenutku okre-
piti katoliško duhovnost, zaradi
česar je knjiga gotovo koristen
pripomoček. Dragocena je lah-
ko tudi za večerno branje vsako-
gar. “Sevin nima v prvem planu
morale, ampak vero: morala je
posledica izbire vere”. V Sevino-
vem času je bilo morda zelo
težko reči Jezusu “prijatelj” ali
“brat”. Toda “prijatelj in brat je
tisti, ki je s tabo pod šotorom”.
Podoba “domačega Jezusa” je
morala biti pred 100 leti “revo-
lucionarna”, toda med mladimi
“deluje”. Jezusa jemljejo “kot
nekoga, ki je živ, eden izmed
nas. To je Jezus iz evangelija”.
Vera ni nekaj, kar bi bilo ločeno
od življenja; vera je del življenja.
V marsičem je bil Sevin pre-
roški, “tudi jaz dostikrat molim
za njegovo svetost, da bi bila
priznana in potrjena zaradi nje-
gove silne bližine z Gospodom”,
je povedal Kobal. Nadškofova
homilija je seveda “spodbudila
kar nekaj razmišljanja”, toda
“skavtinje in skavti so popolno-
ma normalni mladi ljudje”, pri
njih se dogaja vse, kar se kjerkoli
dogaja mladim ljudem. Kobal je
poudaril, da so skavti med red-
kimi, ki se še poročajo; iz njiho-
vih vrst je izšlo 35 duhovnih po-
klicev... V slovenski prostor so
prinesli veliko šolo demokracije
v odgovornosti in načrtovalno
razmišljanje. “Mlade je treba
sprejeti take, kot so, in jim vsa-
diti nekaj lepega, krščanskega,
verskega”, če verjamemo, da je
evangelij dobro navodilo za
vsakdanje življenje. “Mlade je
treba poslušati, imeti rad, z nji-
mi hoditi tudi takrat, ko gredo
po napačni poti”. Saj nihče ne
ve, kdaj bo seme kalilo...
DG
  Praznik miru in prijateljstva
Božične pesmi so
ogrele srca
ŠTANDREŽ 
  retjo adventno nedeljo že
vrsto let bogati Praznik miru
in prijateljstva, ki ga organi-
zira društvo sKultura 2001. Pro-
gram so v glavnem prispevali otroci
iz štandreškega vrtca Pika Noga-
vička in učenci OŠ Fran Erjavec. Lep
je bil pogled na prezbiterij štan-
dreške cerkve, ki so ga mladi napol-
nili s prisotnostjo in z lepim petjem
božičnih motivov. Prostorna cerkev
T je bila premajhna, da bi sprejela vse,ki so se hoteli udeležiti bogate pri-reditve. Skupaj z nastopajočimi je
bilo v cerkvi nad petsto pazljivih po-
slušalcev, ki so z burnim ploskan-
jem nagradili lepo petje, ki jo je do-
polnjevalo branje besedil učencev
petega razreda. Vezna nit je bila
uglašena na božično razpoloženje,
saj so učenci poudarili, da ni bistve-
no čezmerno nakupovanje raznih
Obvestila
Občina Doberdob bo zaposlila za
nedoločen čas delavca kat. B
razred 1 (Deželna kolektivna
delovna pogodba za zaposlene
enotne kategorije nevodilnih
položajev – Dežela Furlanija -
Julijska krajina). Rok za
predstavitev prošenj zapade 21.
1. 2019. Razpis in prošnja sta
objavljena na doberdobski
občinski spletni strani
www.comune.doberdo.go.it v
sekciji Amministrazione traspa -
rente - Bandi di concorso.
V petek, 11. januarja, ob 20.30 bo v
cerkvi sv. Nikolaja v Gabrjah
koncert božičnih pesmi Nativitas,
v sklopu deželne revije USCI FJK.
Dogodek je v organizaciji PD Rupa-
Peč in Združenja cerkvenih
pevskih zborov Gorica, v
sodelovanju z Zvezo slovenske
katoliške prosvete. Koncer t
oblikujejo mešana zasedba
Accademia Julius iz Zgonika pod
vodstvom Walterja Lo Nigra,
italijanski zbor Corale Citta' di
Gradisca, ki ga vodi Roberto Lizzio,
ter Ženska vokalna skupina Rupa-
Peč in MOPZ Skala, oba pod
vodstvom Zulejke Devetak. Na
sporedu bodo skladbe iz
slovenske pa tudi tuje božične
zakladnice. Vstop je prost.
PD Rupa-Peč vabi od 23. do 29.
avgusta 2019 na čudovit izlet po
Cilentu, Amalfijski obali in
mestecu Materi, Evropski
prestolnici kulture za leto 2019.
Informacije Ivo Kovic (0481
882285, 3470967807).
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 11. 1. 2019 do 17. 1. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 11. januarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 12. januarja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 13. januarja: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 14. januarja:  (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za
lahko noč.
Torek, 15. januarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 16. januarja (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Palme so
plemiška družina med rastlinami.
- Izbor melodij.
Četrtek, 17. januarja (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
predmetov, ampak prijetno razpo-
loženje ob bližnjih praznikih, ki nas
spodbujajo k zmernosti, lepim od-
nosom in solidarnosti z znanimi in
manj znanimi osebami ter radodar-
nosti do nesrečnih in zapuščenih.
Program so začeli otroci štandreške-
ga vrtca, ki so sproščeno odpeli ne-
kaj božičnih motivov. Pod vod-
stvom Zulejke Devetak so se nato
zvrstili pevci mešanega zbora Štan-
drež in občuteno zapeli tri božične,
tudi Sveto noč v Sattnerjevi prired-
bi. Številni mladi zbor je bil zelo po-
zoren na vodenje učiteljice Martine
Hlede in njihovo prisrčno petje je
pričaralo pravo božično vzdušje, ki
ga lahko oblikujejo samo mladi gla-
sovi. Pred zadnjo pesmijo, ki je po
tradiciji Sveta noč, je župnik Karel
Bolčina spomnil, da letos praznu-
jemo dvestoletnico prve izvedbe te
najbolj priljubljene božične melo-
dije, ki je slučajno nastala v neki za-
kotni avstrijski vasici. Marjan
Breščak se je zahvalil nastopajočim
in vsem, ki so omogočili to pred-
božično srečanje, ki se je nadaljeva-
lo na trgu pred cerkvijo ob sladicah
in toplih pijačah. Na trgu so bili na
voljo že v jutranjih urah lepi božični
izdelki iz smrekovih vejic, popol-
dne pa sladice, voščilnice učencev
štandreškega vrtca in šole ter knjige
Goriške Mohorjeve družbe. Vsem
je voščil blagoslovljene božične
praznike in srečno novo leto 2019.
DP
Foto DP
SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ in ŽePZ iz Ronk
v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca
vabijo na
TRADICIONALNI KONCERT 
BOŽIČNIH PESMI
nastopa MePZ “Pevma - Jazbine” (vodi Zdravko Klanjšček)
v nedeljo, 13. januarja, ob 15.30
v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah
SKPD F.B. SEDEJ in KROŽEK ANTON GREGORČIČ
prirejata
v soboto, 12. januarja 2019, ob 20. uri
v župnijski dvorani v Števerjanu
večer
“50 let povezujemo”
ob praznovanju 50. obletnice
nepretrganega izhajanja Števerjanskega vestnika
Dogodek spada v sklop dejavnosti projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje v spomin 
na dr. Mirka Špacapana, ki ga Krožek Anton Gregorčič izvaja s finančno podporo Avtonomne
dežele Furlanije Julijske krajine (DZ 26/2007).
Pokrovitelja:
I. Jevnikar, P. Lovšin, J. Kobal in N. Cotič (foto dd)
Kultura10. januarja 20198
Duhovnik in velik domoljub
Štefan Kocijančič 1818-1883
  Vipavi se je rodilo kar lepo
število imenitnih mož, na ka-
tere smo Vipavci lahko pono-
sni. Med njimi je prav gotovo vipav-
ski rojak Štefan Kocijančič, duhov-
nik, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in
zgodovinar, kar priča, da ga je Bog
obdaril z mnogimi talenti, od katerih
ni nobenega zakopal. Rodil se je v Vi-
pavi 25. decembra 1818 v hiši blizu
stare šole št. 152, prej št. 143, očetu
Jakobu, kmetu in materi Marjani
Uršič. Oba priimka sta še danes
močno prisotna v Vipavski dolini.
Na našega velikega učenjaka, velike-
ga sina Vipavske doline in domolju-
ba Kocijančiča nas v Vipavi spominja
tudi spominska plošča na pročelju
stare šolske stavbe. Ob Kocijančičevi
plošči desno lahko vidimo na pročel-
ju iste stavbe še spominsko ploščo vi-
pavskemu dekanu Juriju Grabrijanu
(1800-1882), sodobniku Prešerna in
Slomška, ki je dal to imenitno po-
slopje zgraditi leta 1861. Obe plošči
sta bili odkriti leta 1885. Ob prihodu
Italijanov v naše kraje so italijanske
oblasti plošči umaknile, ker je bila
slovenščina v javnosti prepovedana.
Plošči sta bili ponovno postavljeni
na isto mesto leta 1968. Med tem
časom sta bili shranjeni v vipavski
cerkvi. V javnosti pa nas na rojaka
Kocijančiča v Vipavi spominja tudi
ulica, imenovana Kocijančičeva uli-
ca.
Po končani osnovni šoli v Vipavi se
je deček Štefan leta 1829 odpravil po
učenost na gimnazijo v Gorico. Sam
je zapisal, da je ob tem prvem odho-
du od doma tri dni jokal. To se mu je
dogajalo pogosto še dolgo. Kot gim-
nazijec je hodil na počitnice k svoje-
mu bratu, ki je bil vikar na Bukovem.
Tu se je srečal prvič s hebrejščino in
se z vso vnemo začel učiti ta jezik, ki
mu je bil, med tujimi jeziki, na-
jljubši. Gimnazijo je z odliko končal
leta 1837 in vstopil v goriško seme-
nišče. V duhovnika je bil posvečen
26. decembra 1841, nato pa je do leta
1846 služboval v narodnostno
mešanem Ločniku kot kaplan. V tem
času je izdal učbenik za slovenske
osnovne šole. Iz Ločnika je bil pokli-
can za profesorja v goriško bogoslov-
je in je tu ostal celih 36 let vse do
smrti. Leta 1875 je bil imenovan za
častnega kanonika, leto pred smrtjo
pa za ravnatelja goriškega semenišča.
Ves čas pa je v semenišču prostovol-
jno opravljal službo knjižničarja.
Knjižnico je v letih na novo uredil in
pomnožil na okrog 16.000 zvezkov.
S tem delom je stopil v vrsto naj-
večjih genijev, kar jih je imel sloven-
ski narod. Njegovo zapuščino hrani
goriška semeniška knjižnica in še
vedno čaka strokovnjaka, ki bi jo pri-
merno obdelal. Bolj kot jezikoslovec
je bil Kocijančič poliglot. Popolnoma
je obvladal vsaj še šestnajst jezikov,
dokaj dobro pa je obvladal še pet-
najst drugih jezikov. Bil je velik poz-
navalec glagolice in staroslo-
vanščine. Sveto pismo je razlagal sa-
mo po originalnih hebrejskih tek-
stih. Mnoge evropske visoke šole so
zavidale goriškemu semenišču, da se
lahko ponaša s tako izrednim pozna-
valcem hebrejskih in starosemitskih
tekstov. Kot narodnozaveden Slove-
nec se je zanimal za verska in kultur-
na dogajanja med Slovenci. Prepoto-
val je večkrat Koroško, Štajersko in
Kranjsko in se tako seznanil z Ein-
spielerjem, Slomškom, Bleiweisom
in drugimi možmi tedanje dobe.
Veliko je prevajal, pesnikoval v he-
brejskem, nemškem in slovenskem
jeziku. Zanimiva so tudi njegova
publicistična besedila v slovenskem
tisku. Mnogo njegovih del pa je
ostalo v rokopisu. Čeprav prevladu-
je pri njem jezikoslovje ali, točneje,
leksikografija in krajevna zgodovi-
na, pa so nam znana objavljena in
neobjavljena njegova dela s po-
dročja Svetega pisma, teologije in
knjižničarstva. Preučeval je prete-
klost slovenskega naroda, še pose-
bej se je zanimal za zgodovino svoje
ožje domovine in svoje škofije. Nje-
gova obširna zapuščina je ogromna
in še zdaj nezadostno raziskana. Ob
vsem tem pa je ostal skromen in glo-
boko veren človek.
Štefan Kocijančič, ki je “čas, um, srce
in pero veri in omiki posvetivši” (na-
pis na spominski plošči na stari šoli
v Vipavi), je umrl v Gorici 9. aprila
1883, star 65 let.
S tem skromnim zapisom se spomin-
jamo svojega rojaka Kocijančiča ob
njegovi dvestoletnici rojstva.
(Čeprav je v leksikonu zapisan kot
Kociančič, sem se držala njegovega
priimka, kakor je zapisan na spomin-
ski plošči na stari šoli v Vipavi.)
Magda Rodman
V
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (46)
Jurij Slatkonja, ustanovitelj zbora Die Wiener Sän-
gerknaben
Tudi letos smo mnogi Slovenci nazdravili novemu
letu ob zvokih slovitega koncerta Dunajskih filhar-
monikov, ki ga glavne televizijske hiše s celega sveta
predvajajo v živo iz Zlate dvorane dunajskega gla-
sbenega društva. Žal je Italija v tem izjema in neka-
teri naši italijansko govoreči someščani ali sovaščani
so ob tej priložnosti primorani se posluževati alter-
nativnih - tudi slovenskih - kanalov oz. programov.
Slovenci pa smo lahko zelo ponosni na ta koncert,
saj je dejansko tudi naš, in to ne samo zaradi prilju-
bljene koračnice, posvečene slavnemu vojskovodji
feldmaršalu Radetzkyju, ki je poveljeval celim gene-
racijam junaških slovenskih vojakov v vojnah proti
zahodnemu sovražniku in je na različne načine te-
sno povezan z našo zgodovino (predvsem z Ljublja-
no, Tržičem in Gorico). Pravilno je, da se v tem no-
voletnem času spominjamo tudi velikega Slovenca
Jurija Slatkonje, prvega dunajskega škofa, pičenskega
škofa, novomeškega in ljubljanskega prošta, sklada-
telja, zborovodje, ljubitelja matematike in fizike, ki
je leta 1498 na po-
budo Maksimili-
jana I. Hab-
sburškega ustano-
vil svetovno znani Zbor dunajskih pojočih dečkov,
ki je imel velik vpliv na razvoj evropske glasbe in
večkrat nastopa na novoletnem koncertu na Duna-
ju. Leta 1500 je Slatkonja postal kapelnik, leta 1513
pa “archimusicus”. Slovensko govoreči cesar Mak-
similijan (njegov učitelj slovenščine je bil kasnejši
konstanški škof in knez Svetega rimskega cesarstva
Tomaž Prelokar iz Celja) je bil med drugim sorodnik
goriških grofov in je imel pogoste stike s Slovenci in
s slovenskimi deželami. Slatkonji je zaupal veliko
pomembnih nalog in mu je poleg novoustanovlje-
ne dunajske škofije ter drugih prej omenjenih se-
dežev naklonil tudi nadarbine župnij Dobrnič, Št.
Rupert, Žužemberk, Sv. Peter v Ložu in Moravče ter
beneficij pri oltarju sv. Jurija v ljubljanski stolnici. O
navezanosti med škofom Slatkonjo in cesarjem Mak-
similijanom priča tudi slika Marijina smrt Bernarda
Strigla iz leta 1520, na kateri je upodobljen sam Slat-
konja, medtem ko ima sv. Jurij poteze cesarja. Zbor
dunajskih pojočih dečkov, ki ga je leta 1498 zasnoval
Jurij Slatkonja, je do leta 1918 pel izključno za cesar-
ski dvor. Z zborom je sodelovala sama smetana sve-
tovne glasbe: Mozart, Schubert, Haydn in tudi naš
Jakob Petelin alias Iacobus Gallus. Po letu 1918 so
člani zbora dobili značilne mornarniške uniforme,
ki jih nosijo še danes.
Jurij Slatkonja se je rodil 21. marca 1456 v Ljubljani.
Umrl je 26. aprila 1522 na Dunaju. Iz članka Jurij
Slatkonja na štirih upodobitvah (Edo Škulj, 1-2 Kro-
nika, 1997) izvemo, da je Slatkonja pokopan v se-
verni stranski ladji v stolnici sv. Štefana na Dunaju,
kjer stoji njegov nagrobni spomenik, ki ga kaže v
naravni velikosti, oblečenega v škofovski ornat. Na
spomeniku v latinščini piše: “Tukaj počiva Jurij Slat-
konja, po rodu Kranjec, doma iz Ljubljane, škof pri
cerkvi tega mesta in upravitelj pičenski. Ranjkega
presvetlega cesarja Maksimilijana svetnik in kapel-
nik, mož pobožen, skromen, neomadeževan, ki je
kot dika škofovstva nedvomno presegel vse svoje
prednike. Še na živih dni si je dal postaviti tale spo-
menik. Umrl je 26. aprila, v letu zveličanja 1522, a
živel je 66 let, 1 mesec in 5 dni”. Imel je veliko pri-
jateljev med takratnimi humanisti: na primer slo-
venski matematik, astronom in zdravnik Andrej Per-
lah (1490-1551) mu je posvetil knjigo. Med huma-
nisti je bil poznan tudi z grškim prevodom svojega
priimka “Chrysippus”, kar pomeni “zlat konj”, kot
je razvidno tudi iz njegovega grba, ki je v Maksimi-
lijanovi listini tako opisan: “Na zelenem travniku
pa naj stoji neobrzdan zlat konj z dvignje-
no prednjo nogo in repom; iz ust mu švi-
gajo trije rdeči plameni, kakor je to nasli-
kala umetnikova roka na pričujoči sliki, izključno
brez vsake prevare”. V inkunabulah dunajske dvor-
ne knjižnice hranijo ekslibris Jurija Slatkonje, izde-
lan v lesorezu med leti
1506 in 1513, ki velja za
prvega med Slovenci
(ekslibris je umetniško
zasnovana grafika kot
oznaka za lastnika knji-
ge).
Leta 2012 ob 490. oblet-
nici njegove smrti in ob
499. obletnici ustanovit-
ve dunajske škofije so se
Jurija Slatkonje spomni-
li s spominsko mašo v
katedrali sv. Štefana na
Dunaju. Somaševala sta
dunajski in ljubljanski
nadškof. Znotraj Zavoda
Friderik Irenej Baraga v
Novem mestu deluje tu-
di po Slatkonji poime-
novan Konservatorij za
glasbo Jurij Slatkonja.
Jurij Slatkonja (1456-1522), prvi
dunajski škof, pičenski škof,
novomeški in ljubljanski prošt,
skladatelj, zborovodja, velik ljubitelj
matematike in fizike
Škofovski grb Jurija Slatkonje. V listini cesarja
Maskimilijana je tako opisan: “Na zelenem travniku
pa naj stoji neobrzdan zlat konj z dvignjeno prednjo
nogo in repom; iz ust mu švigajo trije rdeči plameni,
kakor je to naslikala umetnikova roka na pričujoči
sliki, izključno brez vsake prevare”.
“Iz triumfalnega sprevoda cesarja Maksimilijana I.: škof
Slatkonja (zadaj) in njegov zbor”. Iz članka Jurij Slatkonja
na štirih upodobitvah (Edo Škulj, 1-2 Kronika, 1997)
Nagrobna plošča Jurija Slatkonje v
katedrali sv. Štefana na Dunaju.Zbor dunajskih pojočih dečkov je leta 1498 ustanovil Slovenec Jurij Slatkonja.
Dimitri Tabaj
  poštovana gospa dr. Tatjana Rejec!
V četrtem nadaljevanju Vašega Pa-
berkovanja o TIGR-u (Novi glas,
20. 12. 2018) ste zapisali, da sem se
okoli leta 1975 obrnil do vašega sopro-
ga Alberta Rejca in ga prosil za opis so-
delovanja organizacije TIGR z angleško
vojaško in obveščevalno službo. Rejec
naj bi moji prošnji ustregel in besedilo
napisal v strojepisni obliki in lastno-
ročno. Pri tem naj bi jaz zagotovil, da
bo dokument varno shranjen. Ko ste
me ob pripravi zbornika, posvečenega
Rejčevi stoletnici rojstva leta 1898, pro-
sili, naj Vam dam ta dokument na vpo-
gled, sem Vam povedal, da takega do-
kumenta ne poznam in da tudi nisem
zanj Rejca zaprosil. To trdim še danes
in se sploh vprašujem, zakaj naj bi “ta-
jil, da bi ga sploh kdaj imel” in zakaj bi
ga moral na mojo željo Rejec avtografi-
rati. Pišete, da ste pripravljeni Vašo trdi-
tev priseči pred posvetno in cerkveno
oblastjo. Trditev opirate na Vaš spo-
min, ki pa je očitno nezanesljiv, vsaj ko
gre za čas nastanka besedila, za njegov
obseg in nazadnje tudi za moje dom-
nevno sodelovanje pri tem. Podpisani
pa svojo trditev opiram na arhivsko
gradivo, ki nam sporoča naslednje. 22.
septembra in 3. oktobra 1969 je nek-
danji partizan, upokojeni častnik jugo-
slovanske vojske in publicist Ciril Zu-
panc iz Nove Gorice zaprosil Alberta
Rejca, da bi “napisal kaj spominskega o
TIGR-u” za objavo v reviji Goriška
srečanja. Kot razlog za odlašanje z od-
govorom na Zupančevo prošnjo je Re-
jec 29. oktobra 1969 omenil svoje po-
goste odsotnosti iz Ljubljane, kot po-
glavitni razlog pa je navedel, da mu je
bilo pisati o TIGR-u prepovedano.
Omenil je svoj prispevek o delovanju
TIGR-a na Pivškem in s tem povezan se-
stanek predvojnih primorskih komuni-
stov v Postojni. Na njem so bili prisot-
ni, kot piše Rejec, “moji osebni prijatel-
ji in znanci, ki so moje pisanje obsodili
ne zaradi nekih nadrobnosti, ampak
načelno, ker da ni oportuno in prav, da
se o TIGR-u karkoli piše. Mene osebno
so posvarili, naj si ne drznem sploh
kdaj kaj pisariti o TIGR-u /... / Med tem
se je marsikaj spremenilo tudi v sta-
liščih do Tigr-a, toda mene pač iz ra-
zumljivih razlogov ne miče, da bi zdaj
ponovil svoje memoarske poskuse o
TIGR-u”. Za novogoriško revijo pa je bil
Rejec pripravljen pisati o drugih stva-
reh. Spremenjena stališča so verjetno
vplivala na Rejčevo odločitev, ko je Zu-
pancu 26. novembra 1969 sporočal, da
izpolnjuje obljubo, in mu poslal 18
strani obsegajoči nedatirani tipkopis (z
Rejčevimi popravki) z naslovom
Življenjepisni podatki in osvetlitve raz-
nih situacij. Rejčevo gradivo je Zupan-
cu pomagalo pri pisanju članka 70 let
Alberta Rejca (Srečanja, 4/1969, str. 59–
63). Rejec je k Zupančevemu pisanju
napisal opombe, ki jih je končal z bese-
dami: “Sicer pa ste se vsem čerem kar
dobro izognili”. Dopisovanje z Rejcem
in njegov tipkopis je Zupanc predal v
hrambo Goriškemu muzeju, danes se
to gradivo hrani v novogoriškem Po-
krajinskem arhivu.
Spoštovana gospa! Očitno gre za po-
moto v osebi, saj ste Zupanca zamenjali
za Marušiča. Naj še dodam, da hrani
novogoriški Pokrajinski arhiv sedem
Rejčevih dopisov iz let 1967–1972 in so
naslovljeni name, v njih pa ni najti ve-
sti o pisanju Rejčevih spominov. Če bi
ti spomini vsebovali, kot pišete v Vaših
paberkovanjih, podatke o sodelovanju
tigrovcev z Angleži od septembra 1939
do aprila 1941, bi jih obvezno vključil v
svoj govor ob odkritju Rejčeve spomin-
ske plošče (Tolmin, 24. 9. 1985) ali bi
jim, kot urednik, odmeril mesto v zbor-
niku Domovina, kje si? (Gorica, GMD,
1998; zbirka Naše korenine – 9). S temi
podatki želim prispevati k razjasnitvi
zadeve spominov Alberta Rejca. Poja-
snilo je bilo potrebno zaradi Vaših trdi-
tev, ki so očitno nastale zaradi pomote
(error in persona).
S spoštovanjem
Branko Marušič
Solkan, 3. januar 2019
S
Prejeli smo
Pojasnilo
Kultura 10. januarja 2019 9
Goriška Mohorjeva družba
Koledar GMD 2019 – Ali almanah
zamejskega utripa
   ot vsako leto okrog
sv. Miklavža so tudi
letos v našo faro
prišle knjige Goriške Mohorjeve
družbe in tudi letos nam z vse-
binskega vidika napovedujejo ve-
liko zanimivega branja. Srčika
vsakoletne zbirke je seveda Kole-
dar za 2019, ki nam tudi ponuja
raznoliko in pestro branje”. Sko-
raj dobesedno tako so nam ob
koncu maše na prvo adventno
nedeljo ponudili v branje zbirko
GMD za 2019 in kot vsako leto
so se knjige znašle tudi pri nas
doma.
Pa oglejmo si srčiko zbirke, za ka-
tero so v koledarskem delu boga-
to fotografsko gradivo o Trstu in
predvsem slovenski prisotnosti v
njem ponudili v izbor člani
društva Fotovideo Trst 80. Tudi
za Tržačane je lahko zanimivo
spoznati več palač, ki imajo kako
zvezo s slovensko kulturo ali po-
litiko. Taka palača je npr. rojstna
hiša podjetnika in mecena Žige
Zoisa za tržaškim županstvom.
Vsebinsko je zbornik, ki skupno
šteje 284 strani in so ga uredili
Marija Češčut, Nina Pahor in
Marko Tavčar, razdeljen na 12
sklopov, ki ponujajo raznoliko
branje. Uredništvo je za vsebin-
ski prelom tudi sporočilno po-
srečeno objavilo poezije, ki so jih
prispevali Bojana Daneu Don,
Samo Komar in Vladimir Kos.
V branje nas uvaja rubrika Cer-
kev in verska vprašanja. Veliko
znamenj opozarja, da doživljata
tako vesoljna kot krajevna Cer-
kev težke čase. Danijel Devetak
“K uvodoma piše o Pretresih v kato-liški Cerkvi in ugotavlja, da je toza Cerkev, kljub pretresom, tudi
čas velike milosti. Glede krajevne
Cerkve so vredni premisleka
članki, ki govorijo o reformah v
videmski nadškofiji, a tudi v ne-
katerih župnijah goriške nadško-
fije in o stanju na Tržaškem. Za
goriške skavte pa je bila dragoce-
na izkušnja romanja z nadško-
fom Redaellijem od Kobarida do
Ogleja in nato v Rim na srečanje
s papežem Frančiškom. Kolikšne
spremembe pa je doživelo naše
širše občestvo v zadnjih 50 letih,
lahko spoznamo iz zapisa Renata
Podbersiča Novomašniki 1968,
zlatomašniki 2018, saj analizira
pol stoletja mašniškega poslan-
stva 44 duhovnikov. Drugi sklop
so posvetili Ekologiji in znanosti.
Na vse hujše onesnaževanje, ki
ga doživlja planet, opozarja He-
lena Jovanovič, medtem ko Ma-
rija Brecelj objavlja intervju z
znanstvenico evropske vesoljske
ustanove ESI dr. Luiso Innocenti,
ki vodi program Clean Space, s
katerim iščejo način, kako bi ve-
solje očistili odpadkov, ki so se
nabrali v desetletjih vesoljskih in
satelitskih poletov.
V branje sklopa Narodna in
vzgojna vprašanja nas uvaja za-
pis Igorja Gabrovca V politiki je,
tako kot v življenju, marsikaj ne-
predvidljivo …., v katerem ana-
lizira politični utrip slovenske
narodne skupnosti v Italiji, pri
tem upošteva deželno in
vsedržavno stanje. Posebne po-
zornosti je vreden članek Dejana
Valentinčiča Kaj nam pove face-
book o vitalnosti slovenskih
skupnosti v zamejstvu in zdom-
stvu? Valentinčič analizira po-
datke, ki jih je zbral s pomočjo
tega najbolj priljubljenega social-
nega omrežja, da na empiričen
način analizira stanje narodne
zavesti v omenjenem prostoru.
O osnovnih faktorjih otrokovega
razvoja piše Danilo Sedmak. V
gospodarskih temah Matjaž Ru-
stja poroča o Prvem mednarod-
nem dnevu čebel in ozaveščanju
njihove vloge, Andreja Škvarč pa
pod naslovom Kje se začne zgod-
ba o vinu? piše o trsničarstvu v
Gornji Vipavski dolini in vlogi te
dejavnosti za sodobno vinograd-
ništvo. Openski jus končno go-
spodar svoje zemlje pa je naslov
sintetičnega zapisa o zgodovin-
ski razsodbi kasacijskega sodišča,
ki je oktobra Jusu Opčine po dol-
goletni obravnavi priznalo status
osebka, ki ima pravico upravljan-
ja skupne lastnine. To pa je po-
memben precedens tudi
za druge juse.
Zgodovinske teme uvaja
članek Pavla Petra Brati-
ne o Glagoljaših na Vi-
pavskem, v katerem po-
drobneje predstavlja ka-
menjski (oz. črniški) gla-
golski napis iz leta 1583,
ki ga je na zadnji strani
svojega misala zabeležil
glagoljaški duhovnik Va-
lentič, begunec z Raba.
Božidar Premrl pa piše o
vasici Zanigrad v Istri in
znamenitostih, ki jih hra-
ni cerkev sv. Štefana. Pri-
spevek k slovenskim po-
krajinskim imenom na
nekdanjem Goriškem, iz-
pod peresa Borisa Golca,
predstavlja najzgodnejše
omembe Kraševcev in Vi-
pavcev, ki se pojavljajo v prote-
stantskih spisih. Branje prispev-
ka Simona Malmenvalla Kato-
liški vplivi v ruski baročni kultu-
ri osvetljuje malo znane kulturne
in duhovne izmenjave med Za-
hodno Evropo in pravoslavno
Rusijo. Sledi prispevek Branka
Marušiča O Žbogarjih, se pravi o
več zanimivih osebnostih s tem
priimkom, ki izvirajo z Banjške
planote. Tinu Mamiću pa je
uspelo ugotoviti, da sta prvi dve
Mladika 9/2018
V Fokusu: Kdo je
slovenski pisatelj?
  ovembrska Mladika s šte-
vilko 9 se v uvodu klanja
pisatelju, velikanu slo-
venske kulture, prof. Alojzu Rebu-
li, ki je bil dolgo let sodelavec re-
vije in založbe Mladika. Zapis je
pripravil Saša Martelanc, spomin-
ja se ga s toplino in hvaležnostjo
za njegovo intelektualno ostrino,
pokončnost, svobodo duha in
predanost krščanskim vredno-
tam, ki so bile njegovim sodelav-
cem za zgled. V Fokusu je obrav-
navana aktualna tematika iz sveta
kulture: izbira italijanščine oziro-
ma tujega jezika v pisanju sloven-
skih avtorjev. Pojav, ki je že dolgo
prisoten na avstrijskem Koroškem,
se širi tudi med Slovenci v Italiji.
Vse več je namreč avtorjev, ki se
odločajo pisati tudi ali samo v ita-
lijanščini. Postavlja pa se vprašan-
je, kam sodi tovrstna literatura: v
slovensko, italijansko, avstrijsko
ali tujo književnost? Kdo je torej
slovenski pisatelj? Na to vprašanje
odgovarja pisateljica, esejistka,
doktorica literarnih ved Vilma Pu-
rič v članku Izbira italijanščine v
pisanju slovenskih avtorjev: zata-
jitev ali odprtost do drugega? Pro-
fesorica na mariborski univerzi
Silvija Borovnik piše o medkultur-
nosti v romanu Maje Haderlap
Angel pozabe. Pisatelj, pesnik in
gledališki kritik Marij Čuk poudar-
ja pomen živega in zapisanega je-
zika, brez katerega naroda ni. Igor
Pison piše o svojem prehajanju iz
enega jezika v drugega (slovenske-
ga, italijanskega, nemškega). Prof.
N Marija Pirjevec se zaustavi pri trehavtorjih, ki so doživeli travmo je-zika (Boris Pahor, Alojz Rebula,
Florjan Lipuš), in pri takih, ki so
se odločili za pisanje v tujem jezi-
ku (Maja Haderlap, Brina Svit). V
Fokusu so še zbrane izjave neka-
terih slovenskih pisateljev, ki so se
pojavile v medijih, in sicer Florja-
na Lipuša, Janeza Dularja, Lojzeta
Wieserja in Alojza Rebule. V rubri -
ki Ekologija je članek Bi pre živeli
dopust na otoku plastike? V njem
avtor ugotavlja razsežnost in kata-
strofalen pomen tega plavajočega
otoka, velikega kot Francija, Nem -
či ja in Španija skupaj, v Tihem
oceanu. V rubriki Literatura so ob-
javljene pesmi Dareta Gozdnikar-
ja, ki so prejele 3. nagrado na 46.
literarnem natečaju revije Mladi-
ka, in črtica Brezdomka Bernar-
dette Pojbić. Mojca Polona Vaupo-
tič piše o liku in delu arhitekta
Viktorja Šulčiča (1895–1973), ro-
jenega v Križu pri Trstu. O zad-
njem romanu Marija Čuka Prah,
ki je izšel pri založbi Mladika, piše
profesor Adrijan Pahor: v svojem
eseju izpostavlja temeljne značil-
nosti dela. V rubriki Iz tiskarne se
ponuja seznam najnovejših del
slovenskih avtorjev v Italiji. Zgo-
dovinar Boris Golec je avtor član-
ka o Fanny Valvasor Morelli
(1761–1829), zadnji rojeni Valva-
sor in prvi “slovenski” romanopi-
sci. V rubriki Pričevanj je članek
Mirem Kosem Borštnik Kdo solze
naše posuši? o njeni begunski iz-
kušnji. Članek Erike Jazbar o Al-
fonzu Lavrenčiču pripoveduje o
vsestranskem umetniku, rojenem
slovenskim emigrantom iz Dober-
doba v Parizu v času Avstro-Ogr -
ske, ki je načrtoval zaporne celice;
te so uporabljali španski revolu-
cionarji, po zmagi Franca leta
1939 pa ga je vojaško sodišče ob-
sodilo na smrt. V tej številki se
končuje spominski zapis Mirelle
Urdih Razmišljanje zdomske trža -
ške Slovenke. V Anteni so aktual-
ne novice o kulturi in literaturi iz
zamejstva in zdomstva. V mladin-
skem listu Rast se Veronica Bor-
don sprašuje, ali je Trst še varna
oaza. Neža Kravos piše o manjšin-
skem seminarju za vodenje mla-
dinskih skupin, ki je potekal v Bra-
tislavi, Martina Jazbec pa o pro-
jektu “manjšinskih glasnikov”.
Veronika De Luisa je avtorica pris -
pevka Moj dan. Ilaria in Denise
sta se pogovarjali z letošnjo Miss
pokrajine Trst, Slovenko Sanjo Ža -
gar, Nika Čok pa poroča o srečan-
ju z igralcem Linom Guanciale-
jem. Objavljena sta tudi priložno-
stni recept slanih fancljev in raz-
pis novega literarnega natečaja
Slovenskega kulturnega kluba.
JEZIKOVNICA
Kolega, kolegov ali kolegin?
V prejšnji jezikovnici sem opozorila na pra-
vilno tvorjen svojilni pridevnik Rebulov na-
mesto Rebulin, navedla pa sem še nekaj po-
dobnih “literarnih” primerov, npr. Vugov,
Krležev in Sterijev za svojilne pridevnike iz
priimkov Vuga, Krleža in Sterija. Čez nekaj
dni sem se spomnila, da mednje spada še
priimek velikana italijanske književnosti, ki
ga podomačeno pišemo Petrarka. Laura je bi-
la torej Petrarkova, ne Petrarkina nesojena iz-
voljenka.
Navedene priimke uvrščamo v 2. moško
sklanjatev, za vzorec imamo besedo vojvoda:
tisti vojvoda je, tistega vojvode/vojvoda ni bi-
lo, k tistemu vojvodi/vojvodu gremo, na ti-
stega vojvodo/vojvoda se lahko zanesemo, o
tistem vojvodi/vojvo-
du smo slišali, s tistim
vojvodo/vojvodom
smo se srečali. V to
skupino pa sodi tudi
prevzeta beseda kole-
ga. Ko tvorimo svojilni
pridevnik, je pravilno
kolegov avto, ne pa
kolegin avto – tako bi
sicer rekli v jezikih, ki
so slovenščini podobni in najbližji, npr.
hrvaščini ali srbščini, zato je tam prav
Krležin, pri nas pa Krležev, in Sterijin, pri nas
pa Sterijev. Vendar sem o vsem tem že pisala,
zato bi se danes res rada posvetila besedi ko-
lega – po eni strani zato, ker je to običajna
beseda, ki jo lahko sklanjamo na enak način
kot priimke zgoraj navedenih literarnih
ustvarjalcev (kolega je prišel v službo, kole-
ga/kolege danes ni bilo v službo, svojemu ko-
legu/kolegi lahko zaupam, videl sem svojega
kolega/kolego, pri svojem kolegu/kolegi sem
praznoval, s svojim kolegom/kolego se lahko
vse pogovorim), po drugi strani pa zato, ker
opažam, kako različne pomene ima beseda
kolega, glede na to, kdo in kje jo uporablja.
Poglejmo najprej, kaj v pomenski razlagi sa-
mostalnika moškega spola kolega (ženska
ustreznica je kolegica) pravi Slovar slovenske-
ga knjižnega jezika: “kdor ima v razmerju do
drugega enako izobrazbo ali poklic, navadno
akademskega tipa” in “tovariš, prijatelj” – to
drugo razlago Slovenski pravopis 2001 opre-
mi s kvalifikatorjem knjižno pogovorno. In
kako je v praksi? Če danes v Sloveniji koga, ki
je star 70 let, vprašate, kaj pomeni beseda ko-
lega, bo rekel, da so kolegi tisti, s katerimi je
študiral na univerzi. To, da je s kom bil kole-
ga, pomeni za pripadnika te generacijo skoraj
izključno, da sta bila v istem letniku na fa-
kulteti. Če bi isto vprašanje postavili Sloven-
cem v Italiji, pa bi kolega pomenil izključno
tistega, s katerim je kdo v službi, kolega je so-
pomenka za sodelavca, kajne? Mladi na Šta-
jerskem rabijo besedo v slengu, in sicer je ko-
lega zanje prijatelj. Če
rečejo, da gredo ven s
kolegi, to pomeni, da
gredo s prijatelji oz. s
svojo prijateljsko kla-
po, v kateri niso nuj-
no tudi sodelavci. Ko-
lega je tudi tista bese-
da, ki jo visokošolski
učitelji uporabljamo,
ko želimo nagovoriti
študenta, za katerega ne vemo, kako mu je
ime in kako se piše, čeprav se mi zdi, da tudi
tovrstna raba že nekoliko prihaja iz mode …
Še vedno pa lahko pogosto slišimo besedo
kolega v izjavi kakšnega zdravnika, ki z bese-
do kolega označuje koga, ki mu je enak po
stroki, torej stanovskega tovariša – to pa je tu-
di prvi pomen, ki ga besedi kolega dodeljuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Od-
delku za slovenistiko Fakultete za humani-
stične študije Univerze na Primorskem (Ko-
per) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Je-
zikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v
Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo
Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 53
družini s priimkom Winkler
prišli v Nemce leta 1754. Matic
Batič podrobneje predstavlja
Heinricha Penna, nemškega
časnikarja in pisatelja, ki je živel
in deloval tudi v Gorici. Za
tržaško polpreteklo zgodovino je
zanimiv članek Bojane Kralj, ki
piše o uglednem zborovodji in
organistu Maksu Barettu, ki je
deloval pri Sv. Ivanu v Trstu.
Sklop, namenjen zgodovinskim
temam, končuje Renato Podber-
sič ml., ki je za letošnji koledar
napisal Spomin na nedolžno
žrtev, se pravi bogoslovca Emila
Kanteja, ki so ga pripadniki VOS-
a umorili novembra 1944. V
sklopu O jeziku in kulturni de-
diščini Ilaria Bergnach, tudi z ob-
javo notnega zapisa kolednice,
predstavlja ohranjanje tradicije
koledovanja v Števerjanu. Pavel
Vidau pa nadaljuje zanimive za-
pise o Banih in tokrat opisuje
vaške kale in vodnjake ter osve-
tljuje odnos do vode na Krasu.
Marko Tavčar pod naslovom Če
boljše so brščike ali divji šparglji
opozarja na brščike, to malo poz-
nano besedo, ki jo je zabeležil že
fra Gregorio Alasia da Sommari-
pa v svojem italijansko-sloven-
skem slovarčku.
Sklop Dogodki, jubileji in oblet-
nice uvaja Ivan Vogrič, ki piše o
pesmarici Hrabroslava Volariča,
ki je izšla pred 125 leti in jo je po-
svetil nabrežinskemu zboru. Bo-
jana Kralj ob 60-letnici smrti piše
o Ivanu Kapistanu Boletu, doma
iz Avberja, ki je kot izučen orga-
nist deloval na Brezjah. Drago-
cen je članek Giorgia Banchiga,
ki ob 130. obletnici rojstva in 60-
letnici smrti predstavlja zgodo-
vinsko in etnološko delo g. An-
tona Cuffola. Ivanka Uršič pa je
za ta koledar ob 70-letnici usta-
novitve prispevala članek o Pro-
stovoljnem gasilskem društvu
Komen. Kolikšno je kulturno po-
slanstvo Slovenske prosvete, raz-
beremo iz zapisa Marija Maverja
ob 70-letnici nastanka te organi-
zacije. Ines Škabar pa je avtorica
zapisa ob 50-letnici Kraške ohce-
ti, se pravi prireditve, ki krepko
presega lokalne okvire.
Za Koledar GMD je značilno, da
objavlja članke o nekaterih oseb-
nostih, ki so umrle v letu, ki je
za nami. Tako objavljajo spomin-
ske zapise o Simonu Prešernu,
Idi Doljak Bitežnik, s. Stanislavi
Rotovnik, Bojani Škerk Simčič,
Mirjam Vescovi Brecelj, g. Stanku
Sivcu, Liviju Valenčiču, Ireni Žer-
jal, Danilu Lovrečiču, g. Cirilu
Čargi in Alojzu Rebuli. Po objavi
poročil o delovanju Mohorjevih
družb iz Celja, Celovca in Gorice
so lep del koledarja namenili
člankom, ki predstavljajo pro-
svetno in kulturno delovanje v
zamejstvu. Tako beremo po-
ročilo Danila Čotarja o minuli,
bogati sezoni Centra Bratuž, čla-
nek Erike Jazbar o odzivnosti go-
riških ljudi na Srečanja pod lipa-
mi, Patricija Florenin poroča o
razčlenjenem delovanju ZSKP v
sezoni 2017/18, sezono Sloven-
ske prosvete pa dokumentira fo-
tokronika pomembnejših do-
godkov, strnjeni beležki sta na-
menjeni tudi ZCPZ iz Trsta oz.
Gorice.
Že po tradiciji Koledar na koncu
objavlja dragocena prispevka.
Norina Bogatec je kot raziskoval-
ka SLORI-ja analizirala stati-
stične podatke o Izobraževanju v
slovenskem jeziku v Italiji v š. l.
2017/18, knjižničarka NŠK Kse-
nija Majovski pa je uredila Slo-
vensko biografijo v Italiji za leto
2017.
Ko ugotavljam, da je v Koledarju
GMD za leto 2019 veliko zanimi-
vega branja, tudi razumem, zakaj
so označili to publikacijo, da je
srčika zbirke, saj je v njem zbra-
nih veliko člankov, ki s srcem go-
vorijo o naših krajih in ljudeh.
E. G.
Tržaška10. januarja 201910
Nastopili so MeCPZ Veliki Dol, ŽePZ Prosek
Kontovel in oktet Castrum
V petek, 28. decembra 2018, zvečer je v cerkvi sv. Jakoba na
Velikem Dolu potekal božični koncert, ki ga že nekaj let
organizira domači cerkveni pevski zbor. Mešani cerkveni pevski
zbor Veliki Dol je tudi uvedel koncert in ubrano zapel pet božičnih
pesmi (Ko
so
pastirji,
Prišla je
noč, Čujte
čujte vsi
ljudje,
Angelsko
petje, Že
počiva
vsa
narava).
Zbor je priložnostno vodila Metka Colja Petelin, saj je zborovodja
in organist Leo Cotič (ki je med drugim tudi organist v cerkvi v
Križu pri Trstu) spremljal zbor na orglah. Sledil je nastop ŽePZ
Prosek-Kontovel, ki je pod vodstvom Marka Štoke in ob
harmonikarski spremljavi Boruta Štoke zapel Mesto Betlehem
počiva, Rajske strune, K nebu povzdignimo, Materina prošnja,
Prišla je lepa sv. Noč in Hitite kristjani. Na koncu je nastopil
oktet Castrum iz Ajdovščine, ki ga je za to priložnost pripravila
Vida Červ, in doživeto “a cappella” zapel stari slovenski pesmi
Vesele praznike in Ta stara božična pejsen, nato pa še: Nad
Betlehem svoj čar, Blažena noč, O sveta in vesela noč, Tiho, le
tiho nocoj to noč, Noč najjasnejša najlepša, O slava. Prijeten
večer, ki ga je povezoval gopod Stojan Kralj, ni mogel mimo v
srednjeevropskem prostoru najbolj znane božične pesmi,
Gruberjeve Svete noči, ki so jo pred oltarjem skupno zapeli
sodelujoči zbori.
S tem pa ni bilo konec dogodka, saj so pesmi še odmevale v
bližnji šoli na družabnem srečanju, na katerega je gostujoči zbor
povabil nastopajoče.
Lep božični koncert na Velikem Dolu
  adnje srečanje v letu 2018 so v
Društvu slovenskih izobražencev
namenili zelo zanimivi temi in
povabili dva izredna gosta. Gre za dr. Sa-
ro Bevc Jonan, Irančanko, pripadnico
kaldejcev, verske katoliške manjšine v
Iranu, begunko, ki že 16 let živi v Slove-
niji, in za teologa dr. Draga Ocvirka. Dr.
Sara Bevc Jonan je bila osrednja gostja
večera, dr. Ocvirka, specialista za
vprašanja Bližnjega vzhoda, pa so orga-
nizatorji povabili, da bi poslušalci bolje
razumeli njeno osebno zgodbo in zani-
mive korenine.
Svojemu predavanju je dr. Ocvirk dal na-
slov Vzhodni kristjani, apostoli, civiliza-
torji in begunci. Povod za poglobitev te
teme je bil tudi izid knjige Vzhodni kri-
stjani, beg in izgon iz bližnjega vzhoda
nemškega duhovnika Andreasa Knappa,
ki je pred kratkim izšla pri Celjski Mo-
horjevi družbi.  (Avtor je kaldejce in nji-
hovo situacijo spoznal prav med begun-
ci v Nemčiji, kjer deluje.)
V pičle pol ure je dr. Ocvirk prisotnim
učinkovito s sliko in besedo prikazal
zgodovinski Oris kristjanov na Vzhodu,
od Kristusove dobe dalje. Navedel je
ogromno (za večino novih ali vsaj delno
novih) podatkov o duhovno izredno bo-
gati in obenem tragični zgodovini kri-
stjanov, posebej kaldejcev, ki živijo na
Bližnjem in Srednjem vzhodu. Govor-
nik je poudaril, da jih želi imenovati
prav “kristjani vzhoda”, saj že 2000 let
ustvarjamo zmedo s pojmi, kot je npr.
Vzhodnorimsko cesarstvo, in z govor-
jenjem o vzhodni liturgiji; pri tem pa
mislimo le na vzhod Evrope, vse naše
znanje o ostalih kristjanih vzhoda pa se
s tem konča.
Žal se ne menimo za prisotnost teh za
vse človeštvo dragocenih “vzhodnih kri-
stjanov”, in ker ne vemo ničesar o njih,
ne reagiramo primerno ob strahotnih
genocidih, ki se še vedno izvajajo nad
njimi, nad našimi brati katoličani oz.
kristjani.
Najprej je dr. Ocvirk moral pojasniti, da
gre za kristjane, ki živijo v državah
Bližnjega vzhoda že več kot 2000 let. Kot
je razvidno iz evangelija, so bile zadnje
besede, ki jih je pred svojim odhodom
Jezus naročil apostolom, naj bodo nje-
gove “priče do skrajnih mej sveta” (Apd
1,8).
Zemljevid takratnega sveta lahko ime-
nujemo “triperesna deteljica”: 1. na t. i.
Zahod je šlo pet apostolov; 2. druga sku-
pina se je podala v severno Afriko (Egipt,
Namibijo, Etiopijo, do Libije); v 3. smer
pa je šla večina apostolov: njihovo jedro
je odšlo v Azijo, saj je po
besedah predavatelja tu
naravno zaledje Palestine
(tudi po številu kilome-
trov so Jeruzalemu ti kraji
najbližji!). Zanimivo je bi-
lo izvedeti, da so bile izho-
diščne točke evangelizaci-
je za apostole naselbine, v
katerih so že dolgo živeli
iz svoje domovine pregna-
ni Judje.
Že v 8. stol. pr. Kr. se nam-
reč prične judovska dia-
spora s t. i. “asirskim
suženjstvom”. Večina Ju-
dov je že v Jezusovih časih
živela zunaj Palestine in
bila razpršena po diaspori,
npr. tudi v Egiptu, v ma-
loazijskih območjih (tam
je deloval sv. Pavel, a z Judi ni govoril v
aramejščini, pač pa v koine', to je v
grščini). Apostoli so najprej nagovorili
prav Jude v diaspori. Za določeno ob-
dobje je bila kristjanom zgodovina na-
klonjena, takrat so doživeli pravi razcvet.
Gre za duhovno izredno bogato prisot-
nost kristjanov, ki so prenesli tudi grško
kulturo in civilizacijo tamkajšnjim ljud-
stvom.
Predavatelj je poudaril t. i. “štiri stebre”
kristjanov na Vzhodu: prvega predsta-
vlja bogata liturgija kaldejcev: slikovita,
glasna razlaga Sv. pisma; gre za izredno
zvočno bogastvo; branje svetih tekstov
je izredno privlačno za uho in razum.
2. steber je meništvo, ki razvija teologijo,
mistiko in askezo in je izjemnega tudi
zgodovinskega in kulturnega pomena.
Zanimivo je npr. vedeti, da so asketi, sir-
ski menihi, na stebru in da so k njim pri-
hajale velikanske množice; ali to, da so
poleg “puščavskih očetov” imeli tudi
“puščavske matere”.
Izrednega pomena
so bili samostani,
saj so bili središče
verskega, kulturne-
ga in narodnega
življenja kristjanov.
Bilo jih je ogromno
število (veliko so jih
porušili). Tu so pre-
vajali dragocena kulturna, filozofska in
teološka dela (npr. duhovnik Sergij leta
630 napiše sirski komentar Aristotelove-
ga Organona). Na abasidskem dvoru so
želeli širiti svojo kulturo in razgled in so
k sebi poklicali prav menihe, ki so jim v
arabščino prevajali grške avtorje. Poseb-
nega pomena sta dve veliki kulturni sre-
dišči: šola Edesa v Mali Aziji in Isibisa v
Mezopotamiji. Tu so iz grščine prevedli
literaturo iz medicine, astronomije, lo-
gično-metafizično izročilo itd. Tudi v
“hiši modrosti” v Bagdadu so kristjani
prevajali iz sirščine v arabščino. Njihov
izjemni pomen je bil torej tudi v tem,
da so bili prenašalci kulture: grške filo-
zofije niso prinesli v Evropo Arabci, kot
se zmotno celo učimo v šolah, temveč
sirski kristjani (na Zahodu smo jih iz
površnosti imenovali Arabce, ker so spa-
dali v arabsko cesarstvo, tako kot so npr.
Slovence imenovali “Avstrijce”, ker so
prihajali iz avstrijskega cesarstva). Prine-
sli so celo to, kar imenujemo “arabske
številke” (sistem indijskih števil). Slavna
akademija v Isibisu je bila navdih za Ka-
sjodorja, ki je na Vzhodu začel ustana-
vljati samostanske šole.
4. steber se nanaša na misijonsko dejav-
nost: sirski kristjani so kot misijonarji
oznanjali vero po “svileni poti” vse do
Pekinga in tam ustanovili vrsto krščan-
skih skupnosti. V 7. stoletju so v ki-
tajščino prevedli prvo krščansko litera-
turo. To pozitivno obdobje traja le tri
stoletja, nato pa njihovo delo uničijo, saj
jih je doletela ista usoda kot budistične
samostane: vse so nacionalizirali in jih
pregnali.
Razcvet so v vzhodnih državah doživeli
kristjani predvsem v dveh zgodovinskih
obdobjih: v času sumitsko-perzijskega
cesarstva (od 224 do 651), ko so lahko
delovali, čeprav so že bili deležni tudi
preganjanj, vendar so preživeli perzijsko
cesarstvo, ki je propadlo.
Uspešni obdobji sta bili v času Abasidov
(od 750 do 1258) in v času vladanja
Mongolov. Abasidi so se hoteli nasloniti
na krščanske šole iz Edesa in v Isibisu;
pax Mongolica pa je omogočala, da so
misijonarji imeli odprto t. i.
“svilno pot” do Pekinga. Na
teh področjih so govorili ara-
mejsko; tu so širili sirsko in
asirsko krščanstvo, kaldejsko
in babilonsko.
14. stoletje pa, ko je zavladal
zloglasni Timur Lenk turško-
mongolskega rodu, je bilo za
kristjane prelomno. Ustanovi-
telj Timuridskega cesarstva v
Perziji in centralni Aziji je
sprejel muslimansko vero in
njegov “motto” je postal:
“svoj meč umivam v krvi ne-
vernikov”. Z nasiljem mu je
uspelo uničiti in spraviti na
kolena cvetoče krščanstvo
vzhodnih držav.
Kljub temu da je bilo krščan-
stvo na Vzhodu prinašalec
kulture, modernizator arabskega sveta,
ni bilo nikoli del državne, uradne Cer-
kve, zato so bili njegovi pripadniki pre-
puščeni dobri in slabi volji vladarjev.
Njihov veliki sovražnik je bilo tudi Oto-
mansko cesarstvo, v katerem niso bili
strašnega preganjanja in genocida de-
ležni le Armenci (o katerih se končno v
zadnjih letih ve nekaj več), ampak tudi
kaldejci in drugi kristjani (grozljivi po-
kol l. 1933). Turško prebivalstvo je kri-
stjane skušalo iztrebiti tudi s pomočjo
Kurdov in muslimanskih Arabcev.
Žal so v zadnjih desetletjih kristjani po-
stali tarča še džihada: zaslepljenim z
džihadom so dovoljena sovraštvo, pobi-
janje, križanje, obglavljanje, posiljevanje
in pobijanje otrok.
Osrednja gostja večera, dr. Sara Bevc Jo-
nan, je kot primer preganjanja kristja-
nov prikazala svojo osebno zgodbo oz.
zgodbo svoje družine. Do pred kratkim
je v Sloveniji malokdo vedel zanjo, do-
kler ni nastopila v znani televizijski od-
daji in v intervjuju z Jožetom Možino
vzbudila pozornost in zanimanje vse
Slovenije. Tako je v kratkem času postala
slavna osebnost. V nastopu v Društvu
slovenskih izobražencev pa sploh ni na-
stopila kot kaka zvezda, pač pa skromno,
zadržano, s stvarnim pričevanjem o dej-
stvih, ki so zaznamovala njeno življen-
je.
Gospa Sara je skupaj z družino živela na
severu Iraka in pripada kaldejski veri. Do
leta 2003 je bilo v Iraku milijon in pol
kaldejcev. Bili so spoštovani in so veljali
za zveste državljane z nadpovprečno izo-
brazbo. Po zadnji vojni pa so v Iraku
doživeli pravo kalvarijo, saj so nanje
začeli gledati kot na sovražnike. Njihova
verska pripadnost je bila za iraško oblast
in tudi večino prebivalstva preveč sorod-
na “zahodnjaškemu” mišljenju, imeli so
jih za pripadnike zasovražene Amerike
in Evrope. Začeli so jih zatirati ter jih do-
besedno podili iz države. Kristjani so raz-
ne škofe zaprosili za azil, saj jim je doma
v Iraku preostajala le smrt. Ogromno
kristjanov je odšlo iz Iraka, tako da jih
je od prejšnjega milijona in pol ostalo le
še od 150 do 200 tisoč. Tudi ga. Sara se
je z družino odločila za beg iz Iraka - še
posebno, ko je kot inženirka in asisten-
tka na univerzi doživela pritiske, da bi
delala za vojaški program Sadama Hus-
seina. Tega ni mogla sprejeti, zato je skle-
nila, da bo s starši odšla. Skrivaj so po-
stopoma prodajali svoje imetje, da ne bi
oblastniki odkrili njihovega namena.
Posrečilo pa se jim je z letalom dospeti
le do Istambula, potem pa so naleteli na
mafijo, ki je zahtevala dodatno plačilo
za prehod v Nemčijo, kamor so prvotno
želeli, saj tam živijo njihovi sorodniki.
Tja pa niso nikoli prišli. Zadržali so jih
na Kosovu, potem so jih poslali v Slove-
nijo, češ da bodo preko Italije lahko šli v
Nemčijo. Zvijačno so jih pustili v bližini
Nove Gorice, ko pa so brez dokumentov
prešli v Italijo, so jih le poslali nazaj v
Slovenijo. Tako so se utrujeni in izčrpani
kar odločili, da dokončno ostanejo tam
na varnem. To se je zgodilo pred šestnaj-
stimi leti. Danes je Sara integrirana Slo-
venka: govori skoraj odlično slo-
venščino; poročena je s Slovencem, ima
družino, državljanstvo in službo. V Slo-
veniji je dobila dom. Za kristjane v njeni
domovini, za njene sorodnike, pa je ka-
tastrofalna ustanovitev Isisa: uničili so
krščansko dediščino, literaturo, cerkve.
V enem dnevu so morali izbrati med
smrtjo in sprejetjem islama. Kdor je le
mogel, se je izselil v razne tuje države.
Anka Peterlin
Z
  a tokratni kavi s knjigo
je beseda tekla o mor-
skih tematikah, ki jih
je v knjigi ovekovečil kapitan
in ladijski inženir Bruno Volpi
Lisjak. V Tržaškem knjižnjem
središču so v petek, 14. decem-
bra 2018, predstavili novo
“enciklopedijo”, ki nosi na-
slov Tuni in Slovenci povezani
skozi stoletja.
Avtor se je v publikaciji lotil
najprej tematik, ki zadevajo ri-
bolov v antiki v obdobju Fe-
ničanov, in nato knjigo razvil
do današnjih dni. Bruno Volpi
Lisjak je povedal, da številni
filozofi, zgodovinarji in pisa-
telji potrjujejo, da so se vsi na-
rodi ali večje skupnosti, ki so
živeli na obalah Sredozemlja,
ukvarjali z lovom na tune.
Zgodovina potrjuje, da so tuni
imeli skozi stoletja velik vpliv
na gospodarski in kulturni
razvoj mediteranskih naro-
dov. “Prav zaradi omenjenih
razlogov, sem se odločil, da
napišem to publikacijo, ki ima
namen predstaviti bralcu to
nenavadno, hitro in veliko ri-
N bo ter odnos, ki so ga do njeimela različna ljudstva, predv-sem pa Slovenci”.
Avtor je že napisal kar nekaj
knjig o ribištvu in odnosu Slo-
vencev do morja; s to novo
publikacijo pa je želel tema-
tiko nekoliko poglobiti.
Knjigo, ki je izšla pri založbi
Mladika, je predstavila
urednica Nadia Roncelli.
Poleg avtorja pa so bili pri-
sotni še prof. Jože Pirjevec,
ki je za knjigo napisal uvod,
predsednik Ribiškega muze-
ja Franco Cossutta ter Ivana
Suhadolc.
“Gospod Lisjak je že pisal o
tunih, vendar tokrat stori to
na nov način, z drugačnimi
dokumenti, novimi infor-
macijami, ki jih objavlja.
Knjiga nudi celosten pre-
gled nad tematiko tunov”, je
povedala urednica Roncellije-
va.
V zanimivi knjigi lahko izve-
mo, kako je pri slovenskih ri-
bičih v Trstu potekal lov na tu-
ne in kako je bila ta dejavnost
pomembna z gospodarskega
vidika. Večkrat
so se vneli tudi
spori za delitev
lovišč tun in za
davke, ki so jih
plačevali za ri-
bištvo.
Knjiga predoči
tudi, kako je odnos politike do
ribolova botroval raznarodo-
vanju Slovencev v teh obmor-
skih predelih.
Predsednik ribiškega muzeja
Cossutta je med srečanjem po-
jasnil, da so bodisi v Križu kot
tudi v Devinu lovili vseh vrst
rib. “Ampak najbolj spektaku-
laren, čustven in dobičkono-
sen je bil lov na tune. Mi se
moramo zahvaliti naši oro-
grafski obliki Krasa, ki se
strmo spušča v morje”, je pou-
daril. Spominja se tudi, da so
kot mladeniči čakali na av-
gust, ko so se pojavili tuni. “To
je bil socialni dogodek, ki je
združil celo vas in je ljudem
dajal lep dobiček”, je še poja-
snil predsednik ribiškega mu-
zeja.
Avtor knjige Bruno Volpi Li-
sjak trdi, da je lov na tune Slo-
vence antropološko in social-
no zaznamoval, zato je nujno
in pomembno, da ga zgodo-
vinsko in etnološko natančno
obeležimo, posebno pred dej-
stvom, da so tuni izginili iz
našega morja, podobno kot
slovenski ribiči, ki so tune lo-
vili.
MAN
Zadnje srečanje DSI v l. 2018
Vzhodni kristjani, apostoli,
civilizatorji in begunci
Tržaško knjižno središče / Gost Bruno Volpi
Kava s knjigo o enciklopediji
slovenskega ribištva
Foto damj@n
Foto damj@n
Tržaška 10. januarja 2019 11
Obvestila
Vincencijeva konferenca vabi na
božične koncerte z obiskom gostov:
DVS Primorsko z zborovodkinjo
Aleksandro Pertot bo zapela
starejšim v domu ITIS, ul. Pascoli 31,
v avditoriju v pt., v torek, 15.
januarja, ob 17. uri, v domu Ieralla
na Padričah pa v četrtek, 17.
januarja, ob 16.15; svetoivanska
OPS z zborovodkinjo s. Karmen
Koren pa bo zapela starejšim v
domu šolskih sester, ul. delle Doccie
34, v kapeli, v petek, 18. januarja,
ob 16.30.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
darujejo: Sedmak Jadranka 20,
Majda Cibic Cergol 20, Marija in
Franko Saksida 20 evrov.
Za cerkveno petje v Rojanu darujeta
Marija Ferluga Udovič 50 in Lizeta
Janežič 20 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Za slovenske misijonarje: Marjanca
Prosen 20, s. Jelka Rupnik 25, Jana
Barba 5, Emilija Klemenčič 1,
župnik Branko Rudež 13,42, N. N.
50 evrov; nabirka v Boljuncu 228,
N. N. 50, župnik Sebastjan Likar 10,
Lizeta Janežič 10, N. N. 60, Marija
Garbas 10, Elizabeta Pavšič 10,
Pavlina Ziebarth 10, Magdalena
Kresnik 20 evrov.
Za mleko dojenčkom p. Janeza
Krmelja – Madagaskar: Karin in
njene prijateljice 50 evrov.
Za misijon p. Ernesta Saksida
Brazilija: posvojitev na daljavo N. N.
350 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  50. božični koncert devinskih pevskih zborov
Zelo doživeto jubilejno
glasbeno srečanje
ŠTIVAN 
  udi letos je bil božični
koncert devinskih pevskih
zborov izjemno dobro
obiskan. Nabito polna nova cer-
kev sv. Janeza Krstnika v Štivanu
je na Štefanovo z navdušenjem
nagradila z dolgim aplavzom vse
pevce, od malčkov do
mož pevskega zbora
Fantje izpod Grmade, ki
so si pred petdesetimi
leti zamislili zdaj že tra-
dicionalni koncert. Po-
men tega koncerta pre-
sega današnjo poplavo
božičnih koncertov vse-
povsod, ker je eden ti-
stih, ki imajo tradicijo,
saj se že petdeset let zbi-
rajo devinski pevke in
pevci, da dan po Božiču
polepšajo božični praz-
nik sebi in vsem, ki jih
vedno znova pridejo po-
slušat. Najprej so začeli
peti samo moški, kaj
kmalu so se pridružila
dekleta, pred leti pa še
otroci. In lepo je bilo videti nek-
danjega prvega dirigenta teh
koncertov, Iva Kralja, ki je med
publiko poslušal današnje pevce.
Lahko je ponosen: kar je sadil in
sejal, je dobro zraslo in rodi do-
bre sadove! Bog ve, kaj si je mi-
slil, ko se je med koncertom go-
tovo spomnil na prvi koncert iz-
pred petdesetih let, ko je sam vo-
dil takratni moški zbor!
Otroški pevski zbor Ladjica,
učenci slovenskega glasbenega
centra Emil Komel, mladi iz ve-
roučne skupine, Devinski cerkve-
ni pevski zbor, Devinski mladin-
ski krožek, Fantovska skupina
T Devin – Nabrežina, priložnostnaorkestrska zasedba in združenipevski zbor nastopajočih, vsi ti in
seveda dirigenti, pianistka in
drugi so poskrbeli, da je koncert
uspel in bil znova krasno
božično doživetje.
Valček slovesa so tiho in zbrano
zaigrali Lara Emili, Petra in Saša
Pahor, trio kitar, ki se uči na
SCGV E. Komel pri prof. Marji
Feinig.
Dekleta Devinskega mladinskega
krožka so odlično povezovala
razne zbore, ki so jih vodili Her-
man Antonič, Mirko Ferlan, Pa-
trick Quaggiato, Olga Tavčar,
medtem ko je mlade glasbenike
pripravila Marja Feinig. Izposta-
viti velja izjemni solo Nade
Tavčar, ki je prisotne dobesedno
očaral.
Božični koncert devinskih pev-
skih zborov sta pozdravila oba
župnika, v slovenščini g. Giorgio
Giannini ob začetku koncerta, v
italijanščini pa po koncertu novi
župnik don Fabio La Gioia, v
imenu Zveze cerkvenih pevskih
zborov se je pevcem zahvalila
Rossana Paliaga. Tudi tokrat pa
so devinski pevke in pevci imeli
čast izvesti novo skladbo, kot je
že njihova tradicija; prispeval jo
je Patrick Quaggiato, ki se je za
devinske pevke in pevce potru-
dil, napravil je krasne priredbe
Avsenikove Zimske pravljice,
Štolcerjeve pesmi Rajske strune
ter pop uspešnice izpred veliko
let, ki danes že velja za zimzeleno
pesem. Na klavir je igrala in vse
spremljala Betarice Zonta, pri-
ložnostno orkestrsko zasedbo pa
so sestavljali Jasna Brecelj, Anton
Jazbec, Matilda Travain, Stefano
Bearzi, Beatrice Zonta ter brata
Aleš in Jurij Lavrenčič, vodil je se-
veda Patrick Quaggiato.
Lep koncert božičnih pesmi se je
letos sklenil s podoživeto pesmi-
jo Sveta noč, mlajše pa je
združeni zbor vseh nastopajočih
pevcev in instrumentalistov pri-
jetno presenetil s priredbo sve-
tovnega hita znane švedske pop
skupine Abba I have a dream, An-
geli živijo.
Še osebna nota.
Ko sem podpisani imel leta, ki jih
imajo danes mladi glasbeniki in
pevci iz Devina, sem seveda po-
slušal skupino Abba,
ki je veljala za ko-
mercialno pop rock
skupino, med pravi-
mi rokerji so veljali
za komercialne,
uspešne popevkarje,
zato nekaj manj, za
ljubitelje “resne” gla-
sbe pa so bili bend,
ki ga ni veljalo niti
omeniti, zviška, kot
so jih gledali takrat.
Mogoče se bo še kdo
spomnil, da je pe-
sem o angelih takrat
svetlo zapela svetlo-
lasa Agnetha, ki je s
temnolaso Anni-Frid
prepevala vse pesmi
skupine Abba, v
ozadju sta pomagala Bjorn in
Benny.
Imela je krasen glas, za nekatere
še lepši stas.
Da bom kdaj slišal to lepo pesem
I have a dream v cerkvi v Štivanu,
si nisem mislil nikdar, a moram
reči, da so jo združene pevke in
pevci odpeli krasno, pol tudi v
slovenskem jeziku.
Ne samo, da ni motila nikogar,
Patrickova priredba je vse pre-
pričala, starejši smo zaplavali v
mladost, mladi pa so se ob petju
zazibali v sedanjosti, ki je dru-
gačna, a vendar lepa.
Jurij Paljk
  Božični koncert
Zadonela je Sveta noč
OPČINE 
  ajbolj primeren trenutek
za božični koncert je
prav božični dan. To ve-
do na Opčinah, kjer je bil tudi le-
tos na sporedu božični koncert
prav 25. decembra. Kot vsako leto
so ga oblikovale openske skupine
in tudi nekateri solisti. Letošnji
koncert je nosil naslov 200 let pe-
smi Sveta noč v jezikih naše
dežele.
Za uvod v koncert je poskrbela
trobentačica Živa Komar, ki jo je
na orgle spremljal Vinko Skerla-
vaj. Zaigrala je znano božično
Božji nam je rojen sin. Sledil je
nastop komaj 10-letnega solista
Gabrijela Malalana, ki je prav tako
z orgelsko spremljavo Vinka Sker-
lavaja zapel pesmi Veseli se! in
Čez noč, čez noč. Koncert se je
nadaljeval s trobentaškim duom.
Živa Komar in Sara Miani sta ob
N orgelski spremljavi zaigrali Glejzvezdice božje.Zelo pester program se je nadal-
jeval z nastopom DePZ Vesela
pomlad, ki ga vodi Andreja Štucin
Cergol. Ob klavirski spremljavi
Matjaža Zobca so zapele tri dele
iz kantate Magnum Mysterium
mladega in
nadarjenega
slovenskega
skladatelja
Gašperja Jere-
ba, in sicer O
magnum my-
sterium, An-
nuntiatio in
Gaudium ma-
gnum.
Sledila je
božična misel,
ki jo je letos
podala Dunja
Fabjan. Izhajala je iz osebne iz-
kušnje, kajti po poklicu je astrofi-
zik. Spomnila se je 50. obletnice
znamenite fotografije vzhajajoče
Zemlje. Eden od astronavtov, ki je
bil takrat na misiji, je rekel, da je
šel človek na Luno, da bi spoznal
Zemljo. Dunja Fabjan se je nave-
zala na ta stavek in povedala, da
če gledamo Zemljo z Lune, smo
majhni, del ene same skupnosti.
Od tako oddaljene točke smo vsi
enaki. Sprejemanje drug drugega
in drugačnosti moramo krepiti.
V svojem nagovoru je izhajala tu-
di iz osebne izkušnje kot mati
dveh otrok: oba sta si zelo ra-
zlična med seboj, eden je bolj
živahen, drugi bolj miren.
Družina so ljudje, ki se skupaj
učijo in rastejo. Njen zakon je
dvojezičen, različnost pa jih ni
oddaljila, ampak še bolj pri-
bližala.
Sledil je nastop MoVS Stane Ma-
lič, ki so pod vodstom Janka Bana
zapeli pesmi Ura je
polnoči, Kaj so pa to in
Mi smo tej tri kraljetar-
ji.
Zadnji del koncerta je
oblikoval MeCPZ Sv.
Jernej. Rdeča nit nje-
gova nastopa je bila
prav 200-letnica pesmi
Sveta noč. Pred 200 leti
so v cerkvi sv. Nikolaja
v Oberndorfu prvič iz-
vajali to pesem, ki jo je
napisal Joseph Mohr,
uglasbil pa Xaver Gru-
  spomin na gospo prof.
Nadjo Maganjo Jevnikar
(Trst, 9. septembra 1951 –
Repentabor, 8. februarja 2006)
in v želji, da bi vzpodbudili smi-
sel za vrednote, ki so odlikovale
njeno življenje, so Skupnost Sv.
Egidija Furlanije Julijske krajine,
Društvo slovenskih izobražen-
V cev, Slovenska zamejska skavtskaorganizacija in Nadjina družinaustanovili Nagrado Nadja Ma-
ganja, ki jo vsako leto podeljuje
poseben odbor.
Prva Nagrada Nadja Maganja je
bila podeljena 22. februarja 2010
dr. Metki Klevišarjevi. Naslednje
nagrajenke so bile Tamara Chi-
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ 
vabi na 
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT
Nastopa vokalna skupina Glasbene matice VIKRA
v mešani instrumentalni zasedbi
vodi: Petra Grassi
v soboto, 12. januarja 2019, ob 20.30 
v žunijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu (trg Gioberti)
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabi na
tradicionalni božični koncert
V DALJAVI ZVONIJO BOZˇICˇNI ZVONOVI
Nastopili bodo:
Dekliški pevski zbor Vesela pomlad z Opčin 
(vodi Andreja Štucin Cergol), 
Fantovska pevska skupina Devin-Nabrežina (vodi Mirko Ferlan)
in Vokalna skupina Glasbene matice Vikra (vodi Petra Grassi) 
Sodeluje Pritrkovalska skupina Turn iz Mačkolj
v nedeljo, 13. januarja, ob 16. uri 
v stolnici sv. Justa v Trstu
Foto JMP
cunova, Tržačanka Laura Famea,
Slovenka iz Argentine Angelca
Klanšek, Jane Gondwe iz Mala-
wija, Berta Vremec in Ljuba
Smotlak iz Trsta, Anna Illy ter
Duja Kaučič Cramer, nato še Ber-
ta Golob in v lanskem letu Silvia
Marangoni.
Odbor bo v skladu s pravilnikom
nagrado spet podelil v letu 2019.
Zato vabimo vse, ki bi radi po-
sredovali predlog za nagrado, da
svoje predloge javijo na elektron-
ski naslov
premionagradanm@libero. it
najkasneje do 10. januarja 2019.
PRAVILNIK NAGRADE NADJA
MAGANJA
1. člen:
Odbor podeli vsako leto denar-
no nagrado. Njeno višino določa
iz leta v leto glede na zbrana
sredstva in glede na stroške, ki so
povezani s podelitvijo nagrade.
2. člen:
Nagrada se podeli ženski ali sku-
pini žensk, katerih življenje odli-
kujejo izkušnja vere ter ena ali
več vrednot, ki so odlikovale
življenje in delo Nadje Maganje
- predvsem vera, molitev, ljube-
zen za raziskovanje na področjih
zgodovine, znanosti, družbenih
ved in kulture, nadalje pisanje
kot sredstvo za posredovanje
osebne izkušnje in zavzetosti,
služba bližnjemu, ljubezen za
ekumenski in medverski dialog,
pedagoška izkušnja, solidarnost
z revnimi in potrebnimi, varstvo
človekovih pravic.
3. člen:
Predloge za nagrado lahko kdor-
koli (zasebnik, društvo, javna
ustanova) posreduje članu Od-
bora ali pa neposredno na sedež
Odbora.
4. člen:
Odbor pregleda prejete predloge
za Nagrado in z dvotretjinsko
večino izbere možno nagrajenko
ali nagrajenke. Svoj sklep najprej
sporoči možni nagrajenki ali na-
grajenkam. Po pristanku na spre-
jetje nagrade Odbor podeli na-
grado, ki se praviloma izroča vsa-
ko leto v mesecu februarju, ko se
spominjamo smrti Nadje Ma-
ganje in obhajamo Dan sloven-
ske kulture. Proti sklepom Odbo-
ra v zvezi s podelitvijo nagrade
ni možna pritožba.
5. člen:
Podelitev nagrade poteka na jav-
ni slovesnosti, o kateri se javnost
obvesti preko sredstev javnega
obveščanja.
Za Odbor Federica Marchi
ber. Ker ravno takrat niso delova-
le orgle, sta Mohr in Gruber za-
pela pesem v duetu ob spremljavi
kitare.
Na isti način je pesem zazvenela
tudi v openski cerkvi. V nemškem
jeziku sta jo zapela openski ka-
plan Metod Ogorevc in Marjan
Štrajn s spremljavo kitare gospo-
da Ogorevca. Nato je zbor Sv. Jer-
nej zapel pesem še v italijanščini,
furlanščini in slovenščini, vseh
jezikih naše dežele. Tudi ostale
pesmi, ki jih je izvajal CPZ Sv. Jer-
nej so nosile naslov Sveta noč.
Najprej so zapeli Sveto noč na be-
sedilo Gregorija Pečjaka (klasično
besedilo Svete noči, ki ga vsi poz-
namo) v uglasbitvi Hugolina Satt-
nerja. Sledila je Sveta noč Stanka
Janežiča, ki jo je uglasbil Adi Da-
nev, na koncu pa še kantata Sveta
noč Mirjam Tozon, ki jo je ugla-
sbil Stanko Premrl. Pri kantati so
sodelovali solisti Mojca Milič, An-
dreja Štucin Cergol in Marjan
Štrajn ter dekliška vokalna skupi-
na Vesela pomlad.
Pred koncem koncerta je po-
slušalce, ki so do zadnjega kotička
napolnili opensko cerkev, pozdra-
vil še domači župnik Franc Poha-
jač. Na koncu so še vsi sodelujoči
zbori skupaj s poslušalci zapeli
klasično Gruberjevo Sveto noč.
Spored je povezoval Janez Beličič.
Koncert sta tradicionalno organi-
zirala Župnija sv. Jerneja apostola
in MeCPZ Sv. Jernej v sodelovan-
ju z Vzhodnokraškim rajonskim
svetom in Zvezo cerkvenih pev-
skih zborov. Koncert je potekal v
okviru pobude Nativitas deželne
zborovske zveze USCI za Furlanijo
Julijsko krajino.
Urška Petaros
Predlogi se sprejemajo do 10. januarja 
Razpis za Nagrado
Nadja Maganja
Aktualno / Beneška10. januarja 201912
TAKI SMO (64)Katja Ferletič
“Telegrafski” jezik sredstev hitrega sporočanja
Danes večinoma uporabljamo nove metode pisan-
ja in komuniciranja, nova sredstva, s katerimi
iščemo ali nudimo informacije, se pogovarjamo o
vremenu ali zaželimo prijateljem in sorodnikom
miren Božič, zdravje in srečo v novem letu. What-
sapp, Facebook Messenger in vsa druga sredstva
hitrega sporočanja so nas spremenila v nestrpna
bitja, ki ne znajo več čakati. Časa nimamo nikoli
dovolj, vedno smo v naglici, tudi v čustvih, bese-
dah. Pošljemo sporočilo in se čudimo, če se modri
“kljukici”, ki na aplikaciji Whatsapp dokazujeta,
da je oseba prebrala naše sporočilo, ne prikažeta
takoj. Na Whatsappu pišemo, ne da bi preveč raz-
mišljali: krajšamo besede in uporabljamo smeške,
ker nimamo časa za pisanje. Nekoč pa smo pisali
dolga, lepa pisma, število besed pa smo skušali
zmanjšati samo pri pisanju telegramov, ki so bili
najprimernejše sredstvo za uradna, slovesna spo-
ročila.
Danes smo v večini razvitih držav dočakali konec
uporabe Morsejevih telegramskih sporočil. Tele-
gram res umira. Francija ga je pokopala 30. aprila
2018. Zadnje
simbolično spo-
ročilo je poslal
tehnik teleko-
munikacijskega
podjetja Orange,
zadnji resnični
prenos pa je na-
redil gospod ob
21.05 istega dne:
napisal je sožalje.
Življenje tele-
gramskih spo-
ročil, ki jih je leta
1844 izumil
Američan Samuel Morse, da bi pošiljal komunika-
cije v kodi preko električnega sistema, ki uporablja
žico za pošiljanje impulzov, se dramatično končuje.
28. maja 1844 je Morse patentiral svoj izum in pri-
dobil dovoljenje ameriške vlade, da je poslal prvi
telegram iz Washingtona v Baltimoro. Legenda
pravi, da je bilo prvo besedilo biblijski citat v zasta-
reli angleščini: “What Hath God Wrought”! oziro-
ma: “Kaj je ustvaril Bog”! Od tistega trenutka dalje
je postal telegram zelo pomembno sredstvo komu-
niciranja. Tekst je pošiljatelj narekoval telegrafistu,
ki ga je potem prenesel v Morsejevo abecedo, tele-
grafist na nasprotni strani žice je sporočilo sprejel
in ga prepisal za dostavo naslovniku. V naslednjih
letih je bilo dostavljanje telegramov izpopolnjeno,
nastali so telegrafski uradi, na telegrafski mreži pa
so v vedno večjih količinah začeli potovati zasebna
sporočila, vojaška sporočila in novice. Položitev
podmorskih kablov okoli leta 1845 je omogočila
hitro komunikacijo z otoki in kasneje med različni-
mi celinami - do takrat so stranke telegrame pošil-
jale na telegrafe v pristaniščih, ti pa so od tod v pa-
pirnati verziji potovali z ladjo. V naslednjih dese-
tletjih, potem ko je svet prepletla gosta mreža elek-
tričnih kablov, je bil telegram glavno sredstvo ko-
municiranja, alternativno tradicionalni pošti, ki se
je posluževala počasnih prevoznih sredstev po sla-
bih cestnih povezavah. Uporaba telegrama se je
znižala po drugi svetovni vojni, ko je telefon prešel
iz svoje pionirske faze in se razširil po domovih, po
drugi strani pa celo do 70. in 80. let prejšnjega sto-
letja je bil telegram še vedno nujno potreben za
uradne ali slovesnejše komunikacije, kot so bili raz-
ni javni natečaji, tekmovanja, sporočanje smrti ali
rojstev. Šele razvoj interneta in kasneje elektronske
pošte je obsodil na neizogibno smrt slavni sivi li-
stek. Danes se nam zdi naravno, da lahko pošilja-
mo in prejemamo takojšnja sporočila na tisoče ki-
lometrov daleč, toda, pomislimo na presenečenje
in pravo revolucijo v načinu komuniciranja, ki jo
je sprožil izum telegrama: pred tem so sporočila
potovala veliko dni in tednov, da so dospela do na-
slovnika, nato pa je bilo prvič mogoče hitro komu-
nicirati na do tedaj nepredstavljivih razdaljah!
Telegrame že veliko let ne uporabljajo več tudi v
Avstraliji (od leta 2011), Belgiji (od leta 2017) in od
leta 2013 celo v Indiji, kraju, v katerem so jih ljudje
največ pošiljali, ki pa se je razvil v državo s skoraj
milijardo uporabnikov nizkocenovnih pametnih
telefončkov in tablic. V Združenih državah Ameri-
ke se je najbolj znana ameriška specializirana
družbe Western Union poslovila od storitve že leta
2006, v večini zahodnih, razvitih držav, v katerih
lahko še pošiljamo telegrame, pa imajo ti zelo
obrobno vlogo in se jih poslužujemo samo za po-
sebne priložno-
sti. Izjema je Ita-
lija, v kateri se,
neverjetno,
zgodba o tele-
gramu še ni
končala. Stori-
tev, ki jo upra-
vlja podjetje Po-
ste Italiane, se je
celo posodobi-
la: telegrame
lahko narekuje-
mo po telefonu,
če pokličemo
na številko 186, pošljemo po spletni strani poste.it
ali pa se obrnemo neposredno na najbližnji poštni
urad. Za pošiljanje telegramov na državni ravni
moramo za do 20 besed dolgo sporočilo plačati
5,20 evra, do 50 besed pa 8 evrov - dostava je zago-
tovljena v 24 urah!
Gotovo se svet ne bo obrnil na glavo, ko se bodo
vse države znebile uporabe telegramov, toda še
pred samo 100 leti je bila to izjemno napredna teh-
nologija, ki je zelo vplivala na življenje ljudi.
Preživelo bo le nekaj - avtomatiziran, značilen pre-
prost in minimalen jezik, ki smo ga prej uporabljali
v telegramih zaradi potrebe po hitrem tipkanju in
zaradi dejstva, da so stroški storitve vezani na šte-
vilo besed, danes pa se ga poslužujemo za večino
naših sporočil. Tak jezik je postal sodoben jezik, ki
dokazuje le, da nimamo več časa za komunikacijo,
za ljudi. Okrajšave in smeški večkrat povzročijo ne-
sporazume, vendar nam za to ni mar, saj se lahko
poslužujemo tudi glasovnih sporočil, tako da spo-
ročamo še hitreje in ne pride do težav v sporazu-
mevanju. Tako se jezik še naprej spreminja, saj se
od pisane besede oddaljujemo in uporabljamo ne-
formalne, pogovorne, hitre izraze. Če pa se zmoti-
mo in kaj narobe napišemo ali posnamemo, lahko
vedno izbrišemo sporočilo, seveda samo, če to sto-
rimo hitro! Hitrost, to je beseda, ki označuje da-
našnje življenje in se spopada s počasnostjo in pre-
mišljenostjo, ki je bila potrebna za pisanje telegra-
mov. Danes sploh ne znamo več čakati, izgubili
smo se med tipkanjem na telefončku in stalnim
preverjanjem njegovega zaslona.
  Reporterju z dne 29. 10.
2018 je dr. Boštjan M.
Turk brezprizivno razgla-
sil dr. Milana Zvera, dr. Andrejo
Valič Zver in njunega mentorja,
zgodovinarja dr. Janka Prunka,
za koristolovske politične kon-
vertite (spreobrnjence), in to na
podlagi njihovih objav sredi 80.
let prejšnjega stoletja, v katerih
naj bi povzdigovali socializem
in takratne režimske prvake. De-
lovanje Zvera znotraj Evropske
ljudske stranke pa je še zabelil
nič manj kot s stavkom, “da se
slednjim niti sanja ne, s kom
imajo v resnici opravka”. Sam
ne morem presojati njihovih
življenjskih izbir, ker jih ne poz-
V nam dovolj. Vendar doživljamTurkov surov obračun z imeno-vanimi kot neznosno lahkot-
nost obsojanja, ki bi lahko pred-
stavljala tudi veliko človeško kri-
vico. Kot da človek skozi dese-
tletja nima pravice do lastnega
duhovnega razvoja, do novih
spoznanj in s tem povezanega
spreminjanja lastnih pogledov.
Dvomim tudi, da bi lahko bil
kdorkoli, tudi Turk, tako brez-
madežen, da bi se ne dalo z
brskanjem po preteklih desetlet-
jih njegovega življenja najti kaj
politično ali drugače spotaklji-
vega. Po tej logiki bi morali dati
na grmado tudi številne druge
nekdanje komuniste, ki so dali
odločilen in nena-
domestljiv prispe-
vek k demokratiza-
ciji Slovenije in usta-
novitvi samostojne
slovenske države,
začenši npr. z Janšo,
Slivnikom, dr. Ru-
plom itn. Morda bi
se tudi pri njih dalo
najti kako problematično pisan-
je izpred pol stoletja. In če bi
imenovani res bili taki koristo-
lovci, bi se verjetno danes grebli
okrog levega korita, ker je tam
denar in ker se predvsem tam
delijo bogati fevdi in sanjski pri-
vilegiji. Pomladna stran je nam-
reč v primerjavi s tajkunsko “le-
vico” prava uboga cerkvena miš.
Ko so Helmutu Kohlu v zrelih le-
tih očitali, da je bil v mladosti
levičar, jim je odgovoril z
vprašanjem: “V čem je tukaj kaj
slabega, če sem danes bolj pa-
meten kot takrat”? Neki franco-
ski razumnik pa je na podoben
očitek odgovoril, da, kdor ni bil
po vojni za delavsko državo, z
njegovim srcem nekaj ni bilo v
redu, da pa, kdor je danes za so-
cializem, kot smo ga izkusili v
praksi, z njegovo pametjo nekaj
ni v redu. S tem povsem so-
glašam, ker sem tudi sam preho-
dil podobno pot od vere v delav-
sko državo do upora proti njene-
mu političnemu nasilju, in to v
časih, ko te je tak upor veliko stal
in so se ti zaradi njega zaprla vra-
ta vsakršne kariere. In ko je ne-
koč neki razpravljavec na študij-
skih dnevih Draga poočital Sliv-
niku partijo, sem ga vzel v bran
rekoč, “da so očitno tudi iz par-
tije izšli prepričani in pogumni
demokrati, ki so pomagali po-
peljati Slovenijo ven iz totalitar-
nega režima”. In, končno, nam
je režim s svojo strahotno pro-
pagandno mašinerijo pral
možgane dolgega pol stoletja.
Tudi meni nekaj časa, a se mi je
z vztrajnim in intenzivnim
iskanjem še drugačne duhovne
hrane od režimske uspelo dovolj
zgodaj izviti iz propagandnih
klešč. Zato se tega svojega iskan-
ja ne sramujem in tudi ne dovo-
lim, da bi kdo po njem pljuval.
Kajti, če bi se okoliščine ponovi-
le, bi verjetno spet izbral podob-
no pot. Tudi sicer vplivajo na
oblikovanje človekove zavesti ra-
zlični dejavniki, med njimi
predvsem družina, šola, družbe-
no okolje in duhovna hrana, po
kateri človek sega v življenju. In
ti dejavniki niso ne vsebinsko ne
količinsko ne časovno enako-
merno razporejeni po posamez-
nikih, da bi lahko vsi in v istem
času podobno gledali na življen-
je. Vsakdo se je namreč na te
vplive različno odzival, v ra-
zličnem času, se opotekal, lovil
ravnotežje in iskal trdna tla pod
nogami. Če jih je sploh lahko
našel.
Socialna misel kot težnja po so-
cialno pravični državi pa ni mo-
nopol komunizma, ampak se je
rodila iz človeške stiske polno
stoletje pred njegovim nasto-
pom ter je danes del zakladnice
človeških in družbenih vrednot
in vgrajena tudi v sodobno za-
konodajo demokratičnih držav,
v manjši ali večji meri. K temu
je prispeval tudi komunizem, ki
ga zato ne moremo zreducirati
zgolj na nasilje, le da je to idejo
hkrati zlorabil za vzpostavitev
totalitarne oblasti ter jo tako s
tem tudi omadeževal. Še posled-
nji pameten zasebnik se namreč
danes zaveda, da je uspeh njego-
vega podjetja odvisen od zado-
voljstva delavcev. Tudi pisatelj
dr. Alojz Rebula, globoko veren
človek, je o partiji nekje dejal,
“da je v človeško zgodovino pač
vdrla mogočna sila brez Boga, a
z božjimi prvinami v sebi … Saj
je pri preoravanju družbe spra-
vljala na plan plast človeštva, ki
je bila doslej zapostavljena …
Izravnavala je, kar je izštrlelo iz
družbe po volji nenasitnega ka-
pitala in uresničevala tretje geslo
francoske revolucije egalite'
(enakost), to je krščansko geslo.
Žal pa se je ta sila izkazala za za-
tiralsko, zabredla v močvirje na-
silja in prizadela človeštvu ne-
sluteno gorje”.
Temeljni problem slovenske po-
habljene demokracije zato ni ni-
ti slučajno v tem, kaj so Valičevi,
Prunk in drugi pisali pred skoraj
pol stoletja. Niti ni v domnev-
nih Janševih značajskih muhah
ali hibah, po katerih nekateri Re-
porterjevi kolumnisti zadnje
čase vneto brskajo s povečeval-
nim steklom v rokah, ga raz-
glašajo za luzerja in ga podijo
ven iz politike. Pa čeprav tudi na
pomladni strani ni vse samo su-
ho zlato, kar se tam dogaja. Kajti
s tem se med pomladniki po-
novno odpirajo komaj zaceljene
rane, kot da doslej še ni bilo do-
volj zdrah in z njimi povezanih
volilnih porazov. Na to v Mur-
glah skoraj gotovo nazdravljajo
s šampanjcem. Tudi sicer je glav-
ni bazen Reporterjevih bralcev
pomladna stran, za katero dvo-
mim, da bo tako usmeritev ted-
nika nagradila. Tudi jaz je ne mi-
slim, čeprav sem naročnik Re-
porterja od prve številke Maga
naprej, pod Slivnikom, pa vse do
danes, z izjemo kratkega obdob-
ja, ko je bil izvršen sovražni
prevzem, zaradi katerega je Mag
potonil. Problem našega zato-
hlega družbenega stanja je
predvsem velika in dolgotrajna
premoč sprijene slovenske levi-
ce, ki se je prvega pol stoletja
zgradila na zločinih revolucije in
političnem nasilju režima, v
tranziciji pa se ohranjala prek
razgrabljenih vzvodov realne
družbene moči, kot so kapital,
dominantni mediji, represivni
organi, iz prejšnjega režima po-
dedovana levo usmerjena civil-
na družba idr., ki jih levica po
potrebi zlorablja, da se ohranja
na oblasti. Ob splošnem spoz-
nanju, da začne v oblastnih
strukturah zaudarjati po korup-
ciji, klientelizmu, nepotizmu
ipd. že po dveh mandatih, ne
glede na barvo vlade, je povsem
naravno, da je Slovenija ob sko-
raj stoletni prevladi ene opcije
postala zaudarjajoča mlaka, ki se
duši v lastni nesnagi. Zato mora
biti predvsem to glavna skrb de-
mokratičnega raziskovalnega
medija in raziskovalnega novi-
narstva, ne pa poglabljanje
zdrah v vrstah že itak oslabljene
opozicije.
Milan Gregorič
  eliko ljudi iz vse Koroške,
a tudi iz Kanalske doline
in Benečije se je zadnjo
nedeljo v letu 2018, zbralo v Šen-
tilju ob Dravi na pogrebu nepo-
zabnega duhovnika, g. Lovra Pe-
triciga, ki je v 92. letu umrl v
četrtek, 27. decembra, v Domu
za ostarele šolskih sester v Pliber-
ku, kjer je preživel zadnje mesece
svojega življenja ob skrbni negi
tamkajšnjih sester.
Somaševanje pogrebne maše v
Šentilju je vodil škofijski kancler,
kanonik dr. Jakob Ibounig, ob
njem je somaševalo še 24 sloven-
skih duhovnikov, v slovo pa mu
je v slovenščini in nemščini spre-
govoril v imenu duhovniške So-
dalitete dr. Jože Kopeinig, ki je
med drugim dejal: “Z vso vnemo
navdušenega duhovnika si z
neomahljivo zvestobo deloval v
koroškem Božjem vinogradu, ki
si ga pa včasih doživljal tudi kot
kamnolom, ko si vztrajal dolga
desetletja v znoju obraza in z
marsikatero žalostno preiz-
kušnjo v duši.
Naposled pa so verniki spoznali
Tvoje čiste namene in Tvojo pre-
danost v službi Bogu in ljudem”.
Lik pokojnega duhovnika so z
veliko hvaležnostjo orisali tudi
zastopniki domače šentiljske
župnije, kjer je g. Lovro služboval
celih 53 let; zato si je zaželel, da
bi na tamkajšnjem pokopališču
tudi čakal vstajenja. Množica fa-
ranov je potrdila, da je bil rajni
župnik te zahtevne dvojezične
koroške fare, ki spada pod
občino Vrba, zelo priljubljen.
Zanjo se je nesebično razdajal.
Ob rednem pastoralnem delu je
tudi odločilno prispeval k izgrad-
nji nove župnijske cerkve in dal
V obnoviti tudi ostalih pet cerkvate fare in župnišče. Poskrbel je zaureditev župnijske dvorane, ob
tem pa je bil pobudnik gledališke
skupine in zborov, nogometne
ekipe, tenisa in še marsičesa, kar
le posredno spada v dušnopastir-
sko skrb duhovnika, ki želi stati
ob strani svojim župljanom.
Gospod Lovro je bil Benečan, ro-
dil se je v Podbarnasu 23. marca
1927. Za vzornika mu je bil do-
mači župnik Angelo Cracina in
prav prijateljevanje z njim ga je
močno zaznamovalo. Cracina ga
je pripravil za vstop v malo se-
menišče v Castellariu pri Vidmu;
tu je tudi maturiral. Bil je
odličnjak in tudi bogoslovne štu-
dije je odlično začel, potem pa je
zaradi izčrpanosti zbolel, nekaj
časa izostal iz bogoslovja, kljub
težavam je bogoslovni študij tudi
dokončal, a so ga leta 1950 iz-
ključili iz semenišča, češ da zara-
di živčnosti ni primeren za du-
hovnika. Bolan in potrt se je za-
tekel k župniku Jožetu Simizu v
Žabnice in po posredovanju be-
neških duhovnikov in nekaterih
svojih bogoslovnih profesorjev,
ki so v njem videli zdrav poklic,
mu je uspelo vstopiti v bogoslov-
je v Celovcu, kjer ga je sprejel
škof Köstner, ki ga je leta 1952
tudi posvetil. Novo mašo je pel
na Svetih Višarjah, in to je bil
obenem tudi velik praznik slo-
venstva, saj so na primicijo prišli
ob beneških duhovnikih tudi so-
bratje iz Trsta in Gorice in Ko-
roške, šele nekaj dni kasneje je
novo mašo ponovil v domači fa-
ri. Kot kaplan je nato služboval
eno leto pod Velikim Klekom, a
že septembra 1953 je nastopil
službo v Železni Kapli, kjer je
ostal šest let, od avgusta 1959 do
maja 2012 pa je bil župnik v Šen-
tilju.
O g. Lovru Petricigu je potrebno
poudariti tudi njegovo veliko na-
vezanost na Svete Višarje, in to
vse od bogoslovnih let. Tudi iz
Šentilja je zlasti med romarsko
sezono redno obiskoval to božjo
pot in tam maševal, predvsem pa
veliko spovedoval, saj je povsem
obvladal slovenščino, nemščino
in italijanščino. V priljubljenem
Marijinem romarskem svetišču
je leta 2012 obhajal tudi svojo bi-
serno mašo, ko sta se spet ideal-
no povezala koroški in benečan-
ski svet.
Po upokojitvi se je nekaj časa
umaknil v Špeter, kjer je po po-
tresu zgradil dom, ki ga je upo-
rabljal tudi za pastoralno delo s
šentiljsko mladino. Pomagal je v
nediških župnijah, kjer je bila
potreba, in še vedno, zlasti v po-
letnih mesecih, zahajal na Svete
Višarje. Ko je zbolel in opešal, se
je umaknil k šolskim sestram v
Žabnice, ob poslabšanju pa so ga
premestili v Pliberk.
G. Lovro Petricig počiva zdaj na
šentiljskem pokopališču med
ljudmi, ki jim je namenil večino
svojega življenja. Naj počiva v
miru!
Ne poglabljajmo zdrah v vrstah opozicije!
Neznosna lahkotnost
obsojanja
Koroška / Smrt v duhovniških vrstah  
K Bogu je odšel g. Lovro Petricig
Slovenija 10. januarja 2019 13
  ziram se za krajši čas na-
zaj, v obdobje Božiča,
zelo številnih jaslic in
pričakovanja novega leta. Cerkve
so bile skoraj povsod bolje obi-
skane, kot so med letom, maše in
drugi cerkveni obredi pa so od-
sevali pomembnost in svetost
obdobja, s poudarkom na rojstvu
Jezusa. Celo politiki, najbolj
predsednik države Borut
Pahor, so v svojih javnih
posegih oziroma novolet-
nih poslanicah govorili o
nujnosti pomiritve v naši
družbi, strpnosti, spravi in
uresničitvi drugih pogojev
in nalog za demokratizaci-
jo in razvoj Slovenije.
Želimo in pričakujemo vse
to, vendar so razmere dru-
gačne, na večini področij
pereče. Zaradi prihajanja
nezakonitih migrantov iz
afriških in azijskih držav in
strpne politike do njih Slovenija
ni več varna pred morebitnimi
terorističnimi napadi, ki se sicer
dogajajo v nekaterih drugih
evropskih državah. Demokracija
je omejena, celo utišana, v držav-
nem zboru, kjer poslanci iz vla-
dajoče koalicije petih političnih
strank izvajajo stalen in vztrajen
bojkot vseh zakonskih in drugih
predlogov, ki jih v parlamentarni
postopek vlagajo poslanci iz Slo-
venske demokratske stranke in
Nove Slovenije, stranke krščan-
skih demokratov. Vlada je sicer
manjšinska, toda lahko odloča,
kar jo je volja, ker zanjo glasujejo
tudi poslanci iz ideološko in po-
litično skrajno leve stranke, Levi-
O ca.Tudi do reform (preobrazbe alipreureditev) v zdravstvu, pokoj-
ninskem sistemu in na delovno-
pravnem področju, ki bi jih letos
vendarle začeli izvajati, imajo
stranke različne poglede in sta-
lišča in zato mnogi menijo, da jih
bo, kljub ponavljajočim zahte-
vam in opozorilom organov
evropske povezave, težko ure-
sničiti. Obstoječe razmere in od-
nose v Sloveniji odražajo tudi od-
mevi v tedniku Demokracija. V
njem so zapisali, “da prihaja leto,
ko bomo še glasnejši! V letu 2018
nas je poskušala levica prepričati,
da glavna težava Slovenije niso
revni, lačni, prevelik javni sektor
ali beg možganov v tujino, am-
pak so tisti, ki razmišljajo dru-
gače kot vlada”. Časnik Demo-
kracija tudi sporoča, da si bo sku-
paj s svojimi bralci prizadevala za
osvobojeno Slovenijo. Sporen pa
se zdi članek znanega poslanca
iz SDS, Branka Grimsa, v katerem
zatrjuje, “da globalno segrevanje
našega okolja, kot ga opisujejo
politični levičarji, ne obstaja. Je
domišljija (mit) ”. V tedenskem
magazinu Reporter pa so zapisali,
“da je bil premier Marjan Šarec
ime leta 2018”. V isti številki Re-
porterja pa so tudi zatrdili, “da je
bil Marjan Šarec prevara leta
2018”.
Ob pričetku leta 2019 so zelo po-
menljiva razmišljanja Miroslava
Mozetiča, nekdanjega
predsednika ustavne-
ga sodišča, in Stanisla-
va Zoreta, ljubljanske-
ga nadškofa metropo-
lita. Miroslav Mozetič
je v komentarju o
stanju pravne države
in demokracije, obja-
vljenem v časniku
Slovenski čas, ki je
priloga tednika
Družina, zapisal:
“Brez svobode
izražanja ni demokra-
cije. V Sloveniji je vse bolj očitno,
da se poskuša utišati politično
opozicijo in tudi tisti del javnosti,
ki ima stališča in zagovarja pre-
pričanja, ki se ne skladajo s poli-
tično večino ali prevladujočo
ideologijo. Težko si je drugače ra-
zložiti vso to gonjo sedanje vla-
dajoče politike, že upokojenih
politikov, raznih od države izdat-
no financiranih 'nevladnih or-
ganizacij' in društev, tudi novi-
narskih, okrog t. i. sovražnega
govora. V to igro sta se že vključili
tožilstvo in sodstvo. Je namen
vsega tega ustrahovanje in
utišanje politične opozicije in
drugače mislečih? Zakaj se je v to
vključil predsednik vlade? V
prejšnji državi smo bili na
slabšem, pa smo uspeli. Zakaj ne
bi mogli voza, ki se je pogreznil
in obtičal v blatu ostankov
bivšega režima, potegniti iz tega
blata? Je pa res, da to zahteva
znanje, žrtve, napore, pogum,
vztrajnost, in kristjani upamo tu-
di na Božjo pomoč”.
Neposreden in kritičen je bil tudi
ljubljanski nadškof metropolit
Stanislav Zore v pridigi med
mašo za domovino, ki je bila v
ljubljanski stolnici ob državnem
prazniku, Dnevu samostojnosti
in enotnosti. Poudaril je, “da je
svoboda dobrina, ki se je ne pu-
stimo vzeti. Moramo jo živeti, da
bodo lahko vsi prebivalci naše
domovine svobodni. V zadnjih
letih se v Sloveniji spet začenja
plaziti duh nesvobode, ki hoče
izražanju misli, govoru, tisku in
še marsičemu nadeti uzde in
plašnice, zato da določenih ideo-
loških in političnih usmeritev in
propagand, ne bi vznemirjala
vprašanja drugače mislečih. Svo-
boda na vseh področjih lahko
živi samo v dialogu. Dogaja se,
da se vse, kar bi bilo potrebno
preseči z dialogom,  (dodam: dia-
log pomeni pogovor med dvema
ali več osebami), z zdravo razpra-
vo, razglasi za sovražni govor. Po-
tem pa se v dogajanje pritegne še
državo in njen pravosodni si-
stem, da se zapirajo vrata drugače
mislečim. Deležni smo obtožbe
sovražnega govora, ovadb, grafi-
tov in zasramovanja, vendar ne
smemo biti tiho. Kristjani se ne
moremo odpovedati svobodi, za
katero nas je zadolžil Kristus. Tu-
di na pravnost v naši državi še
Zaslužnemu ustanovitelju  Ognjišča
Francu Boletu priznanje
ZNP za življenjsko delo
  astno priznanje Boruta
Meška za življenjsko delo,
ki ga podeljuje Združenje
novinarjev in publicistov (ZNP),
je letos prejel pionir krščanskega
medijskega prostora in ustanovi-
telj projekta Ognjišče Franc Bole.
Nagrado za izjemne dosežke v
novinarstvu sta prejela Hanzi To-
mažič in Peter Jančič.
V ZNP so prepričani, da bi
v Sloveniji težko našli člo-
veka, ki je toliko naredil in
žrtvoval za svobodo medi-
jev kot Franc Bole. Da je
njegovo delo v medijih po-
membno za propad dikta-
ture in nacionalno osamo-
svojitev, mu je ne nazadnje
priznala tudi slovenska
država, ko je iz rok pred-
sednika republike prejel
red za zasluge, so zapisali v obra-
zložitvi nagrade.
Duhovnik Bole je bil rojen v času
fašizma in v šoli ni imel niti ene
same ure slovenskega jezika. Po
študiju na ljubljanski teološki fa-
kulteti in duhovniškem po-
svečenju je v Postojni ustanovil
revijo Ognjišče, kasneje pa tudi
Radio Ognjišče, ki je kot prvi slo-
venski radio oddajal na internetu
(1997). Ustanovil je tudi televizijo
TV3, ki pa jo je moral po nekaj le-
tih prodati.
Bole je ob zahvali za prejeto na-
grado povedal, da se je kot duhov-
nik vedno zavedal, kako veliko
moč ima ravno tiskana beseda. “A
Č tudi druga sredstva javnega ob-veščanja, kot sta radio in televizi-ja, so omogočila, da imajo danes
mediji še vedno velik vpliv, in za-
me kot duhovnika je to sredstvo,
s katerim lahko širim božjo bese-
do”, je ob prejemu nagrade dejal
Bole.
Novinar Hanzi Tomažič je prvi
prispevek za Nedeljo, tednik ko-
roških Slovencev, napisal marca
leta 1981. Šlo je za potopis o te-
denskem študijskem potovanju
izobraževalnega Doma v Tinjah
po Grčiji. Decembra 2018 je za
konec, ko je predal mesto glavne-
ga urednika, znova napisal poto-
pis, in sicer o svoji poti v Kelmo-
rajn.
Tednik Nedelja je pod vodstvom
Tomažiča postal še glasilo ko-
roških Slovencev, ki teden za ted-
nom prinaša poglobljeno branje,
ne samo o verskih temah, ampak
o vseh vidikih življenja na Ko-
roškem. Ne piše pa samo o Ko-
roški, temveč svoj pogled usmerja
v vso Slovenijo, Avstrijo in svet,
so zapisali v obrazložitvi nagrade.
Tomažič se je prek videa z Nove
Zelandije zahvalil za prejeto na-
grado, ki jo je v njegovem imenu
prejela nova glavna urednica ted-
nika Nedelja Mateja Rihter.
V združenju so za izjemne do-
sežke v novinarstvu nagradili tudi
Petra Jančiča, ki je po mnenju
ZNP eden najboljših slovenskih
novinarjev. Kolegi ga opisujejo
kot “prekaljenega novinarskega
mačka”, ki je odprt za razpravo in
drugačna mnenja. Pisal je 15 let
za Večer, nato za Delo, zdaj ima
lasten spletni portal, ki ga je poi-
menoval Spletni časopis. Lani
je izdal tudi knjigo z naslovom
Fake news - Lažnive novice, v
kateri razkriva zakulisje neka-
terih najbolj odmevnih medij-
skih manipulacij zadnjih let.
V svoji karieri je objavil števil-
ne preiskovalne zgodbe, ki so
imele konkretne posledice na
političnem področju. S svojimi
članki in analizami v sloven-
skem medijskem prostoru
pušča neizbrisen pečat, hkrati
pa s kritičnim pogledom na no-
vinarski poklic nastavlja ogledalo
predstavnikom tako imenovane
četrte veje oblasti, so navedli v
ZNP.
“Vsaka nagrada je neka čast in ve-
sel sem, da sem dobil priznanje
za delo, ki ga ustvarjam sam, kar
je dosti težje, kot je bilo prej, ko
sem bil pri velikem časopisu”, je
dejal Jančič. Izpostavil je, da bi
moralo biti več spodbud, predv-
sem za mlajše novinarje, pa tudi
dobrih služb v novinarstvu.
ZNP je častna priznanja začel po-
deljevati leta 2011 v spomin na
urednika in novinarja Boruta
Meška, ki je umrl 20. maja 2010.
čakamo. Več kot štiri leta že čaka-
mo, da bo izpolnjena odločba
ustavnega sodišča o financiranju
zasebnih osnovnih šol. Vedno
znova pa doživljamo tudi posku-
se določenih političnih smeri, da
bi odločba ustavnega sodišča
sploh ne bila izpolnjena”.
Slovenska škofovska konferenca
je objavila Poročilo o stanju ka-
toliške Cerkve v Sloveniji. Nanaša
se na leto 2018, vendar objavlja
tudi gradivo, ki upošteva dese-
tletje 2007-2017. Navedeno je, da
je bilo leta 2017 od vseh prebi-
valcev Slovenije okoli 980 tisoč
katoličanov, kar pomeni 75,15 %
prebivalstva. Stanje se od tedaj ni
bistveno spremenilo. Beremo, da
v katoliški Cerkvi na Slovenskem
deluje, ali pa je do pred kratkim
delovalo, 14 nadškofov in škofov,
1.018 duhovnikov, 30 stalnih
diakonov, 482 redovnic in 648
katehestinj in katehistov. Slove-
nija ima kar 2.901 cerkva in ka-
pel.
Pa še zelo aktualna novica. Sled-
njič je bilo dogovorjeno, da bo
na Ljubljanskem gradu odslej, ob
ljubljanski, plapolala tudi sloven-
ska zastava. V preteklost je slo-
venski zastavi na gradu naspro-
toval ljubljanski župan Zoran
Janković.
Marijan Drobež
V Sloveniji je nad 75 odstotkov prebivalstva katoliške vere
V letu 2019 nujne reforme
pomembnih dejavnosti!
Plagiat
V zadnjih tednih sem kot profesor zgodovine,
ki izdeluje družinska drevesa, dobil dve nespo-
dobni ponudbi. Da bi za dobro plačilo opravil
delo namesto študenta zgodovine.
Najprej se mi je po elektronski pošti oglasila
študentka zgodovine. Brucka, rahlo vehemen-
tna se mi je zdela, bi morala kot seminarsko na-
logo pri nekem predmetu narediti svoje družin-
sko drevo. A ji stvar nikakor ne gre od rok, ker
ne pozna dobro postopkov in se ji ne da se po-
glabljati vanje. Tako mi je vsaj napisala.
Nisem se poglabljal v razmišljanje, ampak sem
ji le odgovoril, da je cena rodovnika taka-in-ta-
ka in da bi našli prednike do tam-in-tam. Cene
nisem zasolil, ker tega nikdar ne počnem, pa tu-
di če gre za bogataša ali lopova.
Opereš si roke, vesti pač ne
A vprašanje študentke mi nikakor ni dalo miru.
Spet in spet sem premleval, ali sem naredil
prav. Rodovnik je sad raziskave, ki vsebuje datu-
me, imena, priimke in njihove sorodstvene po-
vezave. Ne nazadnje, rodovnik ni podpisan,
stranki ga naredim po naročilu, ona pa z njim
pač naredi, kar želi. Tako sem si opral roke. Ve-
sti pač ne. Slednjič me je teh težkih misli
odrešila študentka sama. Da ji je predrago, je
napisala in se zahvalila. Oddahnil sem si.
Študentska mama
Nato pa me preseneti telefonski klic. Gospa, ki
se je predstavila samo z imenom, je zelo obzir-
no in vljudno vprašala, ali delam tudi drugačne
zgodovinske raziskave kot zgolj rodoslovne. Kar
želite, sem jih odgovoril: pomagam pri de-
diščinah, iskanju sorodnikov, pišem knjige … In
je začela. Da ima sina, prvoletnika na študiju
zgodovine, ki se “ne znajde” in “ima prehodne
težave”. Najprej sem mislil, da potrebuje
inštrukcije. A potem je konkretno vprašala, ali
bi za sina napisal dve seminarski nalogi. Šoki-
ran sem bil, pa še na smeh mi je šlo. Gospe ni-
sem hotel užaliti, saj tega gotovo ni počela, ker
bi hotela slepariti, ampak zaradi sinove stiske.
Stiske otrok pa dandanes vsi po vrsti rešujejo
očetje in mame še veliko veliko dlje od konca
osnovne šole.
Laž
Gospo sem tako vprašal, kako je s časovnimi ro-
ki, in sem se lepo izgovoril na drugo delo. To si-
cer ni bila laž, saj imam res dela dovolj za me-
sec vnaprej. Bi pa lahko kak drug projekt presta-
vil in sinčku, pardon, sinu, napisal želena refe-
rata. To namreč naredim, ko dobim stranko, ki
se ji mudi. V bistvu sem se torej vendarle zlagal.
Sem se znašel v stiski.
Tudi ta misel mi ni in ni šla več iz glave. Slabo
vest sem imel, ker sem lagal. Slabo vest sem
imel, ker nisem kot zgodovinar častno odgovo-
ril, da je plagiatorstvo nespodobno in nezakoni-
to in da tega jaz ne počnem.
Svojim otrokom nisem delal plakatov in do-
mačih nalog ter jih zato prikrajšal za pohvale,
saj v konkurenci z mamami svojih sošolcev ni-
koli niso bili konkurenčni. Če bi zdaj zaradi ne-
kaj fičnikov ali pa tudi za dober denar sam so-
deloval pri plagiatorstvu, bi pokazal, da mi de-
nar pomeni več kot čast in več kot moji lastni
otroci.
Nor (maln) ost
Res je, plagiatorstvo je v Sloveniji postalo nor-
malno. Norost je postala normalnost. Pred leti
sem bral celo magistrsko delo nekega duhovni-
ka, ki je bilo v velikem delu prepisano iz neke
knjige. Le kaka napaka več je bila v nalogi, saj
duhovnik pri prepisovanju ni bil natančen.
Spomnimo se lahko tudi predsednice vlade, ki
je magistrsko nalogo prepisala. Bojda res od sa-
me sebe. Tako je rekla: da je prepisala delo, ki ga
je prej bila napisala za neko državno firmo. V
resnici magistrsko delo niti ni bilo znanstveno
delo, ampak je bilo bolj podobno referatu kake-
ga malo pridnejšega bruca. Še bolj škandalozno
je, da se kljub prepisanemu referatu, ki so ga
razglasili za magistrsko nalogo, ni zgodilo nič.
Političarka je ostala magistrica.
Sam sem takrat obesil na klin svoj podiplomski
študij. Čeprav sem imel narejene vse izpite in
mi je manjkala samo še magistrska naloga. Ta-
kega papirja, kot ga ima Bratuškova, jaz sploh
nočem imeti.
Ga ima pa moj nekdanji sošolec, ki je bil verjet-
no zadnji agent udbe v malem semenišču. Ma-
ture ni naredil, saj je že po nedokončanem tret-
jem letniku zapustil šolo. Si je pa kmalu po naši
maturi hotel za nekaj ur sposoditi diplomo ene-
ga od sošolcev. Ni hotel povedati zakaj. Danes
vem, zakaj. Kolega je “študij” nadaljeval na neki
ukrajinski univerzi, magisterij pa nato naredil
na eni od slovenskih univerz. Njegov mentor je
bil celo rektor in minister. To meni o sloven-
skem šolstvu pove ogromno.
Razumem mamice, ki hočejo svojim otrokom
narediti plakate ali naročiti seminarsko nalogo.
Ne razumem pa, da na to pristajajo učiteljice in
profesorji na univerzi. Pa tudi mediji, politika
in celo sama – javnost.
DALMATINOTino Mamić 12
Pogovori: Spomin, zarisan v čas
V letošnji sezoni oz. v letu 2019, kot smo že pisali, obeležuje
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica tri zelo pomembne
obletnice. Letos poteka namreč 50. obletnica, odkar je
novogoriško gledališče postalo poklicno. Pred 25 leti se je
gledališče iz solkanskega domovanja preselilo v novo sodobno
stavbo v novogoriškem središču. Pred 15 leti pa je gledališče
pridobilo status slovenskega narodnega gledališča, ki ga imata le
SNG Drama Ljubljana in SNG Maribor. Prav ob vseh teh mejnikih
so si v SNG Nova Gorica domislili niz pogovorov z nekdanjimi
direktorji in ustvarjalci gledališča. Kot so sporočili, bo predvidoma
en pogovor na mesec. Prvi bo v četrtek, 17. januarja, ob 19. uri na
malem odru SNG Nova Gorica. Na njem bosta gosta Andrej Jelačin
in Sergej Ferrari. Vstop je prost. Vabljeni so vsi, ki bi radi kaj več
izvedeli iz zgodovine tega primorskega gledališča, v katerega bi
morali bolj pogosto zahajati tudi zamejski Slovenci in biti ponosni
nanj. Njegov repertoar je vselej raznolik in predstave, večkrat
ovenčane z nagradami, so vredne ogleda.
V prvi polovici januarja SNG Nova Gorica vabi tudi na dve predstavi
na malem odru. 14. januarja ob 20. uri bo na sporedu Ekshibicionist
Dušana Jovanovića v izvedbi domačega ansambla, 16. januarja
pa Prekleti kadilci Svetlane Makarovič, gledališki koncert, ki ga
bo predstavila SNG Drama Ljubljana.
SNG Nova Gorica v sezoni obletnic
Miroslav Mozetič
Goriška / Aktualno10. januarja 201914
  Božični koncert
Zven nežnih
melodij
JAZBINE 
  a predzadnji dan mi-
nulega leta so v prelepi
cerkvici na Jazbinah v
Goriških Brdih spet zadonele
najlepše božične melodije.
Koncert sta, kot je že dolgolet-
na navada, priredila Cerkveni
pevski zbor Jazbine in župnija
sv. Florijana in Marije Po-
močnice. Veliko ljudi iz zamej-
stva in bližnje Slovenije je pri-
N vabila že sama cerkev, ki je bilaprizorišče božičnega glasbene-ga srečanja, saj je znana po ze-
lo lepih freskah. Cerkvico na
Jazbinah je namreč poslikal
akademski slikar Lojze
Čemažar, ki je najprej do-
končal oltarno poslikavo
čudeža v Kani Galilejski, poz-
neje pa dodal še prizore iz
skrivnosti rožnega venca.
Na letošnjem koncertu so lah-
ko poslušalci prisluhnili orga-
nistu Mirku Butkoviču, ki je
spremljal nastop, samostojno
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 8. januarja 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (226)Erika Brajnik
Materina dušica ali timijan (1)
Timijan, Thymus vulgaris, je zelišče, ki pogo-
sto raste v naših vrtovih. Raste na toplem, na
soncu, za rast potrebuje veliko toplote in sve-
tlobe. V naravi ga najdemo, kako raste in se
plazi po skalovju, v naših vrtovih pa zraste v
višino do 30 cm. Timijan se uporablja kot raz-
kužilo bronhialnega trakta, za kožo, intimno
nego. Zato ga v kozmetični industriji upora-
bljamo za sesta-
vo mil, šampo-
nov in mazil.
Mazila in tinktu-
re uporabljamo
tudi za krepitev
pljuč, saj timijan
krepi in razkuži
pljuča ob
pljučnici, astmi
in bronhitisu.
Najraje upora-
bljam obkladke
iz voska in timi-
jana za polaganje na pljuča čez noč, na predel
med lopatice. Vosek, impregniran z esenco ti-
mijana, postavimo na kožo, pokrijemo ga z
volno in ga držimo celo noč. Če želimo
ojačiti učinek, lahko predel med lopaticami
prej moksamo 20 minut in naknadno posta-
vimo obkladek čez noč na pljuča.
Zjutraj voska na koži skoraj ne bo več, telo po-
srka vse pozitivne učinkovine čebel in timija-
na, iz telesa pa povleče tudi toksine.
Zapisi iz srednjega veka nam pričajo o timija-
nu kot učinkovitem zelišču proti astmi, gli-
stam, zastrupitvi. Timijan so uporabljali tudi
za mlada dekleta, ki so imela težave z nered-
nim ciklusom, za sproženje poroda, saj timi-
jan pospešuje prehod otroka iz materinega te-
lesa. Timijan so nekoč skupaj z glino upora-
bljali za čiščenje in razkuževanje zob. Hilde-
garda von Bingen ga je uporabljala za lajšanje
težav z živci in
za pomiritev.
Osebno svetu-
jem timijan ob
težavah s tesno-
bo, nespečno-
stjo, nokturijo,
živčnostjo, hi-
peraktivnostjo,
ob epileptičnih
napadih in lu-
natičnosti, in si-
cer v obliki se-
deče kopeli, ki
jo izvajamo po istem postopku kot doslej sve-
tovane kopeli iz njivske preslice (glej prejšnje
zapise). Otroci bodo kar oživeli, tesnoba, ne-
mir, živčnost, nekontroliranost bodo zapusti-
li telo. Timijan je zelišče, ki človeka povezuje
z dušo, pospeši povezavo z dušo, z intuicijo,
poveča empatijo. V tem primeru so kopeli
najbolj priporočljive in res pomagajo.
/ dalje
www. saeka. si
  Božična prireditev OŠ Alojz Gradnik
Božični prazniki nekoč in danes
ŠTEVERJAN 
  esec december je bil
za učence in učitelje
osnovne šole Alojz
Gradnik v Števerjana zelo pe-
ster in bogat, saj so poleg učne
snovi izvedli tudi več pobud, ki
so obogatile predbožični čas.
Izdelali so glinaste jaslice za
razstavo na Sv. Gori in tudi za
šolske prostore. V različnih teh-
nikah so učenci pripravili lepe
voščilnice. Na Colu v občini
Repentabor so se udeležili
srečanja šol, poimenovanih po
Alojzu Gradniku. Prisotni so bi-
li tudi učenci z Dobrovega v
Brdih. Skupno so izvedli pra-
vljično urico, likovno delavni-
co in razne športne igre. V šoli
se je ustavil tudi sv. Miklavž in
učence obdaroval s knjigami.
Vrhunec je bila božičnica, ki so
jo doživeto in prisrčno izvedli
18. decembra ob prisotnosti
številnih staršev, starih staršev
in prijateljev. Napovedovalec je
za uvod pozdravil prisotne,
med katerimi sta bila tudi
županja Franca Padovan in
župnik Marijan Markežič, in
M povedal, da je Božič praznikKristusovega rojstva, miru insprave. Za otroke pa je božični
čas najlepši v letu, ne samo za-
to, ker ni pouka, ampak tudi,
ker nabiramo mah, postavlja-
mo jaslice, krasimo božično
drevesce, pišemo voščilnice in
prepevamo prelepe božične pe-
smi.
Prihod avtobusa pred nakupo-
valni center nas je opozoril na
današnji čas, ko veliko ljudi hiti
po pretiranih nakupih in s tem
razveseli predvsem trgovce. Ni-
majo pa časa, da bi se vživeli v
pravo božično razpoloženje, ko
je božična noč ob malem De-
tetu kakor čudežna pravljica.
Otroci so prosili dedka, naj jim
pripoveduje, kako je bilo nekoč
v Brdih in tudi v drugih krajih.
Rad je potešil njihovo radoved-
nost in povedal, da so na
božični večer najprej prižgali
na ognjišču debelo božično
“čujo”, ki je morala goreti do
Svetih treh kraljev. Okrog
ognja se je zbrala vsa družina,
saj je imel goreči les čudežno
moč in je prerokoval, kaj se bo
med letom zgodilo. Fantje in
dekleta pa so hodili od hiše do
hiše in prepevali božične pe-
smi. Domačini so jih radi spre-
jeli in jim ponudili potico, ja-
bolka in orehe. Na božični
večer so postavili jaslice, ki so
jih kar sami oblikovali iz gline
ali izrezali iz tršega papirja.
Otroci so na drevesce obesili
orehe, suho sadje, kolače in
kak bonbonček, ki ga je prine-
sel sv. Miklavž. K polnočnici so
hodili peš, večkrat po za-
sneženi naravi. Božična noč je
noč čudovitih skrivnosti. Pone-
kod so verjeli, da se vode spre-
menijo v vino in iz studencev
tečeta čisto zlato in srebro. Na
božični dan se je v cerkvi gne-
tlo ljudi. Kosilo je bilo bogato:
juha z domačimi rezanci, klo-
base, repa, hren, pražen krom-
pir in orehova “gubanca”. S
prihodom Svetih treh kraljev se
je končal božični čas.
Otroci so zaželeli vsem, da bi
znali znova ujeti in resnično
doživeti lepoto teh božičnih
utrinkov, vsak ob svojem
ognjišču …
Dedkovo pripovedovanje so
učenci spremljali z lepim pet-
jem, živahnimi recitacijami,
primerno glasbo in lahkotnimi
ritmičnimi gibi. Celotna prire-
ditev je bila vsebinsko prijetna
in domiselna. Vse nastopajoče
so prisotni nagradili z nav-
dušenim ploskanjem in odo-
bravanjem.
Ob koncu se je predstavnica
staršev zahvalila učiteljicam za
vloženi trud, neučnemu oseb-
ju in staršem za sodelovanje in
pomoč.
DP
Foto DP
pa zaigral še štiri orgelske
kompozicije, MePZ Pevma -
Jazbine ter MoPZ Mirko Filej
iz Gorice, oba pod vodstvom
priljubljenega dirigenta Zdrav-
ka Klanjščka. Posamezne gla-
sbene točke je povezovala mla-
da napovedovalka Jana Štekar.
Zbora sta poslušalcem predsta-
vila šestnajst bolj ali manj zna-
nih božičnih skladb, bučen
aplavz pa je v okviru nastopa
požela solistka Emanuela
Klanjšček s skladbo Franca
Ačka, Počivaj milo detece.
Med koncertom je domači
župnik Marijan Markežič
opravil zahvalno molitev,
božično zborovsko srečanje pa
se je končalo s svetovno
uspešnico Sveta noč, ki jo je
na predlog Zdravka Klanjščka
vsak zapel v svojem materi-
nem jeziku. Ob tem je dirigent
s solznimi očmi spomnil pri-
sotne, da je ravno 30. decem-
bra 2018 potekalo dvesto let,
odkar so na Solnograškem
prvič zaigrali in zapeli Sveto
noč, in sicer ob spremljavi ki-
tare, kajti orgle so se tistega
dne pokvarile in pesem so na-
pisali v naglici, da bi jih lahko
pri maši vsaj delno nado-
meščala.
Suzi Pertot
  Srečanje pod lipami 17. januarja 2019
60 let Zveze slovenske 
katoliške prosvete
GORICA 
  nedeljo, 11. januarja
1959, so v Gorici ustano-
vili Zvezo slovenske kato-
liške prosvete. Zveznega usta-
novnega občnega zbora so se
udeležili odborniki vseh treh ka-
toliških prosvetnih društev na
Goriškem, in sicer iz Gorice, Šte-
verjana in Pevme. Za SKPD iz
Gorice je bil prisoten predsednik
Andrej Bratuž, za SKPD iz Pevme
predsednik Andrej Kosič in za
SKPD iz Števerjana predstavnik
Hadrijan Corsi. V pozdravnem
govoru je dr. prof. Anton Kacin
poudaril velik pomen tega dne
in podal kratko zgodovino slo-
venskih katoliških prosvetnih
društev na Goriškem v času med
obema vojnama. Takrat ni bilo
vasice, v kateri ne bi delovalo ka-
toliško prosvetno društvo. Naj-
več zaslug pri tem delu ima po-
kojni prof. Filip Terčelj, ki se ni
ustrašil ne truda ne dela na po-
dročju katoliške prosvete. Ko so
bila prosvetna društva v naj-
V večjem razmahu, je fašističnirežim vse zatrl, večino prosvet-nih domov uničil in slovenska
beseda in pesem sta onemeli. Le
v zavetju cerkva je smelo sloven-
sko ljudstvo še moliti in prepe-
vati v svojem jeziku. Tako je osta-
lo vse do druge svetovne vojne.
Na ustanovitvenem občnem
zboru je tajnik SKPD iz Gorice,
Maks Komac, vodil debato o pra-
vilih nove zveze. Navzoči so vsak
člen posebej proučili, nato so bi-
la pravila soglasno sprejeta. Sle-
dila je volitev predsednika zveze.
Skoro soglasno je bil izvoljen
prof. Mirko Filej. Iz takratne kro-
nike je Katoliški glas zabeležil:
“da se je večer zaključil zelo
prisrčno. Vsi so se počutili kot
ena družina, z istimi cilji in idea-
li, z isto veliko vero v naše slo-
vensko ljudstvo, ki je doslej klju-
bovalo vsem sovražnikom in bo,
upamo, tudi za naprej ostalo do-
bro in pošteno, Bogu v veselje in
našim potomcem v ponos”. Od
tistega dne Zveza slovenske ka-
toliške prosvete deluje nepre-
trgano in podpira delovanje
včlanjenih društev in na tak
način še naprej zagotavlja ohran-
janje in rast ljubiteljske kulture
v našem prostoru.
Na Srečanju pod lipami, po-
svečenem 60-letnici ZSKP, bodo
sodelovali, poleg predsednice
Franke Padovan, častni in večlet-
ni predsednik ZSKP Damjan
Paulin, podpredsednik Miloš
Čotar, mlajšo generacijo bo
predstavljala Karen Ulian, pred-
sednica PD Vrh Sv. Mihaela, za
glasbeno dejavnost bo spregovo-
ril Hilarij Lavrenčič. Pogovor bo
vodil Matjaž Pintar, član uprav-
nega odbora ZSKP in KD Sabotin
ter sodelavec pri Radiu Spazio.
Srečanje, ki nosi naslov S spomi-
nom nazaj in pogledom naprej
– razmišljanja ob 60-letnici
ZSKP, bo v četrtek, 17. januarja
2019, ob 20. uri v mali dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž.
Aktualno 10. januarja 2019 15
Preprosto kot nekoč (1)
Božična Devetica
v Rečanski dolini
  ele v prvi polovici decem-
bra smo (zapis je nastal ta-
krat, op. ur.), a lučke pred
veleblagovnicami gorijo že od
zadnjih toplih poletnih dni. V
trgovskem središču na robu Nove
Gorice se vrtijo vabljive božične
melodije, polno je okraskov, pol-
no razstavljenega blaga, polno
obetajočih plakatov in seveda lju-
di. V baru sedijo in se naslanjajo
na že natrpane vozičke, z njimi
se pehajo mimo polic, kupujejo
vse in vsega, zase in za prijatelje,
za vsak dan in za praznično ob-
darovanje. Zrak je težak, hrup ga-
si vsako željo po pogo-
voru, ljudje so v
množici prekleto sa-
mi. In kljub vsem do-
brinam prekleto ubo-
gi. Kako težko zaha-
jam v te svetle dolge
hale, kako neroden je
moj korak na teh sve-
tlečih se podih, kako
tesno mi je, ko hla-
stam po nasmehih
med ljudmi, ki so že
zdavnaj obmolknili.
Tujec sredi božičnega
blišča. Tujec sredi
ameriških božičnih
glasbenih uspešnic.
Tujec sredi nakupoval-
ne mrzlice. Za vsem
tem lebdi praznina našega po-
trošniškega sveta.
Peljem se domov, še popoldan s
prijatelji me čaka, potem moram
v Rečansko dolino, na prvo
večerno Devetico. Že dolgo, prav-
zaprav odkar živim tu na robu
Benečije, kjer se Idrska dolina zli-
Š va v furlansko ravnino, me vabi-jo. Všeč ti bo, mi je zagotavljalaMargherita, ko mi je pred leti po-
darila modro knjižico o beneški
Devetici. Skrbno sem jo shranila,
med najbolj dragoceno čtivo, a
na Devetico do letos nisem šla.
Preveč sem bila ujeta v tisto
božično dogajanje, za katerim je
prazno zakulisje. In v katerem se
nazadnje nikoli nisem znašla.
Prvi večer se peljem v Peternel,
vasica je ujeta v zatrep soteske, ki
se vzpenja v strma pobočja Kolo-
vrata in nato plaho hiti proti
Rečanski dolini. Tu se cesta
počasi vije navkreber, peščica hiš
je strnjenih ob potoku, pot je le-
po tlakovana, vse je skrbno ure-
jeno. Zgodaj je, parkiram in se
oziram za znamenjem, od koder
bomo Marijo nosili čez vas. Še ni-
kogar ni zunaj, mraz sega do ko-
sti. Lučke gorijo na oknih in kra-
sijo smrečice ob vhodih. Ko ne-
koliko sramežljivo stopam po si-
vih tlakovcih, se odprejo vrata.
Mraz je zunaj, vstopite... In že
sem za mizo, prijetno toplo je,
kuhinja je polna dobrot. Ogenj
prasketa v pričakovanju gostov.
Toplina doma v vasici, kjer skoraj
vse hiše že samevajo. Ko
greš mimo, skoraj ne za-
slutiš več, da so za za-
raščeni zidovi ponekod še
ljudje. In ogenj. Ob njem
se segrejem. Kmalu nas
pokličejo, nekateri se že
zbirajo ob znamenju.
Podobo s Sveto Družino
nekdo položi pod kapeli-
co. Oglasi se pesem, nato
molitev, ki odmeva v noč.
Zaslutiti je nekaj praz-
ničnega med samotnimi
domačijami. Kot bi se nek-
je prižgal utrinek preteklo-
sti. Knjižice nisem vzela s
seboj in jo nekako po-
grešam. Na začetku kar
težko sledim molitvi v be-
neškem narečju, nato počasi uja-
mem posamezne besede. Kmalu
molim z ostalimi... Postanem del
te zimske noči v pričakovanju
najsvetejšega. Medla luč osvetlju-
je ledeno mrzlo noč. Počasi gre-
mo v procesiji proti hiši, ki bo le-
tos gostila podobo z Marijo. Po-
jemo litanije, zvezde rišejo san-
jsko noč nad jaslicami.
Procesija se ustavi pred hišo, v ka-
teri smo se malo prej greli. Vrata
se odpro, starejša žena, ki nosi
sveto podobo, vpraša gospodinjo
“ali hoče sprejeti mater Jezusa na
nje trudnim potovanju v Betle-
hem, v hudim zimskem času”.
Gospodinja jo sprejme, za Marijo
premraženi vstopimo še mi. Pre-
ko štirideset se nas stisne okoli
mize in po klopeh. Tesno je, a
bližina je prijetna. Tako oddaljeni
smo si dandanes. Gostiteljica vza-
me v roke rožni venec, molitev
napolni izbo in v kuhinji zadiši
po štrukljih. Po litanijah zapoje-
mo, o Jožefu in Mariji, ki rajžata
v Betlehem in najdeta štalco, kjer
Marija povije Jezusa. Ko pesem
počasi ugasne in so okna vse bolj
orošena, ogenj pa prijetno greje
premražene roke, prinesejo do-
mači na mizo dobrote, ki so jih
pripravljali ves dan. Za nas tujce,
ki smo na ta predbožični večer v
gosteh v Peternelu. V tej mali ku-
hinji, ki še kljubuje odhajanju.
Kozarci se polnijo, prvi večer
smo skupaj in počasi se zapleta-
mo v pogovor. Največ o do-
mačinih, o tistih, ki se vračajo, in
o tistih, ki jih ni več. O večnem
odhajanju in o tujcih, ki kupujejo
opuščene domačije in skušajo
postati del teh dolin. Benečije. Ko
je vino že skoraj pri kraju, zadoni
Sveta noč. Zaslutim Božič,
začutim njegovo skrivnost, zaslu-
tim žareča lica, oči, ki se smejijo,
dlani, ki se iščejo, ljudi, ki znajo
še biti skupaj. Preprosto Božič,
preposto molitev ob pričakovan-
ju prazničnega...
Naslednjega dne je nedelja, naj-
demo se v Seucu nad Grmekom.
Seuce' mi je od nekdaj ena na-
jlepših vasi Rečanske doline.
Morda, ker je v njej kljub vsemu
zaslutiti življenje, ker je večina
hiš še živih in luči še gorijo. Mor-
da, ker je tu živel Aldo Klodič,
duša teh pozabljenih dolin, in
ker imam tu prijateljico Marghe-
rito. Morda, ker je Seuce' na poti
v Topolovo, ker leži na tistem
prelepem strmem bregu, od ko-
der je slutiti vso lepoto Benečije.
Mraz je še hujši kot prvi večer,
prste imamo pozeble, vsi se pre-
stopamo v upanju, da se bomo
vsaj nekoliko ogreli. Seuce' je le-
po okrašeno. Ne govorim o ti-
stem blišču, o Božičkih, ki pleza-
jo po balkonih in menda celo ne-
kaj pojejo v ameriškem slengu, o
raznobarvnih svetlečih se,
kičastih okraskih, o žarečih sever-
nih jelenih. Nič takega, Seuce je
skromno, z okusom okrašeno na-
selje, rumene lučke, smrečice,
povsod jaslice z glinenimi figu-
rami in mahom. Tako kot je bilo
nekoč. In Božič je tu drugačen.
Pristen, domač, sestavljen iz pra-
vljic in zvezdnatih noči. Božič v
tišini, brez hrupa, brez blišča.
Tak, kot ga vsi že dolga leta po-
grešamo. Jaslice na leseni steni
starega skednja so ujete v lepoto
teh pobočij. Krasne so, pomi-
slim, ko mi povedo, da jih drugo
leto morda ne bo, ker so prazno
hišo in skedenj kupili neki
Tržačani. Vsi upamo, da bodo
prišleki razumeli utrip vasi in od-
prli svoja vrata procesiji, ki gre z
lučkami skozi naselje in poje
hvalnice Mariji. Tako kot nekoč,
ko ljudje ob Božiču še niso hiteli
po trgovinah, zavijali draga darila
in ob koncu tega norega, obsede-
nega nakupovanja obsedeli sami
pred televizijo. Ko se v Seucu po-
dobi s Sveto Družino spet odpro
vrata in nas objameta luč in to-
plina, mi ni več tako nerodno.
Vem, da ne vstopam kot tujec,
ampak zaslutim, kako nas ti dne-
vi molitve počasi povezujejo. Ne-
kako kot bi bili velika družina. V
času, ko pravih družin skoraj nik-
jer več ni, ko smo vsi sami, z
umetelnim “božičem”, ki je pre-
glasil Jezusa in človečnost.
/ dalje
Suzi Pertot
Sv. Gora / Tradicionalna razstava jaslic
Sodelovali so tudi 
naši otroci
  o Sv. treh kraljev, ko so
števerjansko vas in tudi
druge konce Goriške
obhodili v svečana oblačila treh
modrecev z Vzhoda oblečeni ko-
ledniki in peli priložnostne pesmi,
je bila na Sveti Gori, v Frančiškovi
dvorani, na ogled 17. razstava ja-
slic. Priredili so jo Frančiškanski
samostan Sveta Gora, Zavod Do-
mus gratiae in združenje Krajevna
skupnost Pevma, Štmaver, Oslav-
je. Kot vselej so se razstave ude-
ležili navdušeni in iznajdljivi iz-
delovalci jaslic, posamezniki,
družine, pa tudi šole. Razstavlje-
nih je bilo res veliko raznovrstnih
občudovanja vrednih jaslic. Vse so
bile iz naravnih materialov in so
odražale domiselnost in ustvarjal-
no žilico. Les, glina, vosek, soški
kamni, lepenkasti tulci, plutovi-
D na, krhlji, školjke, idrijske čipke...vse to so spretne in domiselne ro-ke uporabile za prikaz velikega do-
godka božične noči. Pri izdelovan-
ju figuric so se izkazali tudi otroci
iz vrtcev Pikapolonica v Pevmi,
Kekec v Števerjanu, Pika Noga-
vička v Štandrežu in vrtec Barčica
v Ronkah (na sliki) , pa še učenci
OŠ Alojz Gradnik v Števerjanu in
Josip Abram v Pevmi.
Slikovite jaslice so postavili tudi
okrog glavnega oltarja svetogor-
ske bazilike. Prizori iz Kristusovega
časa so umeščeni v raznolike po-
krajine. Prikazujejo pa tudi da-
našnjo krajinsko podobo s kraški-
mi, briškimi in še drugimi sloven-
skimi značilnostmi. Na zadnjem
koncu kraljuje sam Triglav iz
soških kamnov z Aljaževim stol-
pom na vrhu. Na vejah je vse pol-
no ptičkov, povsod pa je tudi veli-
ko drugih plišastih živali, sov,
zajčkov, jelenčkov... in belih sever-
nih medvedov, ki jim je odmerjen
velik prostor pod desnim stran-
skim oltarjem. Naj si množično
prisotnost živalskega sveta razla-
gamo kot poklon velikemu
občudovalcu narave sv.
Frančišku?
IK
  rtiljaki, ki so se v nedel-
jo, 9. decembra 2018, še
zadnji dan razposajeno
vrteli na sejmu sv. Andreja v
Gorici, očitno niso zanimali
abonentov Abonmaja ljubitel-
jskih gledaliških skupin Štan-
drež 2018, v skrbni organizaciji
Prosvetnega društva Štandrež.
Polno zasedena župnijska dvo-
rana Anton Gre-
gorčič je prisluhni-
la besedam duše
dramskega odseka
PD Štandrež,
Božidarja Tabaja, ki
je izrekel dobro-
došlico tokratnim
gostom, Gledališke-
mu društvu Kon-
trada Kanal. S ka-
nalskimi gledališki-
mi navdušenci
imajo štandreški
igralci že zelo dol-
gotrajne prijateljske
vezi, ki se z mine-
vanjem časa le še utrjujejo tudi
z vsakoletnimi vzajemnimi go-
stovanji.
Ljubiteljski igralci iz Kanala so
se občinstvu v Štandrežu pred-
stavili z dvema enodejankama.
Obe nosita pomenljiv naslov
Pravi Slovenec. Prvo je daljne-
ga leta 1867 iz nemščine preve-
del duhovnik in kulturnik Jo-
sip Drobnič (1812–1861). Prav
v Kanalu ob Soči so jo uprizo-
rili maja l. 1868. Bila je namreč
v programu slovesne priredit-
ve, t. i. besede, v novoustano-
vljeni Narodni čitalnici. Od ta-
krat je preteklo 150 let. In prav
ob praznovanju tega pomem-
bnega jubileja, 150-letnice Na-
rodne čitalnice v Kanalu, so se
pri kanalski gledališki skupini,
ki jo zadnja leta vodil Peter
Harl, član igralskega ansambla
SNG Nova Gorica, odločili, da
enodejanko spet postavijo na
oder. Režijska postavitev Petra
Harla je gledalce pospremila v
čas Avstro-Ogrske ob prihodu
ruskega carja na obisk v Ljublja-
no (na sliki) . Ko se je v sprem-
stvu ministra car sprehajal po
Kranjski, se je zglasil pri prepro-
sti kmečki družini, ki ga je go-
stoljubno sprejela, a ga ni pre-
poznala, čeprav je skrbno imela
shranjeno njegovo sliko. V po-
govoru preprostih ljudi z nez-
nanim visokim gostom se izri-
sujeta podoba in zelo spoštljiv,
le prav malce kritičen odnos, ki
ga je imel preprost slovenski
človek do oblasti v času prevla-
dovanja ideje panslavizma.
Enodejanko so Kanalčani želeli
prikazati čim bolj v duhu te-
danjega časa. Zelo so se potru-
dili in jo prepričljivo odigrali v
jeziku izvirnika. Kostumi, za
katere je poskrbela Nevenka
Tomašević, izredno vestna,
nekdanja vodja šiviljske delav-
nice SNG Nova Gorica, so en-
kratno, v prelivanju “zemel-
jskih” barvnih tonov prikazali
obleke tedanjega podeželskega
človeka in seveda razkošje “go-
sposke”. Preprosti scenski ele-
menti z ognjiščem v ospredju
(scena Branko Drekonja), so
odslikavali skromno notranjost
nekdanje slovenske hiše na va-
si. Svoje je seveda pridala gla-
sbena spremljava, po režiserjevi
zamisli.
Pravo nasprotje te enodejanke
je druga pod istim naslovom, a
z vprašajem, Pravi Slovenec? ,
ki jo je ob 150-letnici omenje-
ne kanalske čitalnice napisal
Peter Harl. Vsebinsko se sicer
zelo zgovorno navezuje na ori-
ginalni tekst, a poudarja odnos,
ki ga ima današnji slovenski
človek do oblasti: ta je popol-
noma različen od nekdanjega.
Spoštovanje do politikov se je
zaradi njihovega
praznega bese-
dičenja z neure-
sničljivimi oblju-
bami, zaradi ko-
rupcije, povzpet-
ništva in še mar-
sičesa skoraj raz-
blinilo, kritične
misli na račun
političnih velja-
kov in politike
na splošno pa so
postale mnogo
ostrejše in gla-
snejše. Situacija
iz prve enodejan-
ke je postavljena v današnjo po-
deželsko kavarnico, kamor zai-
de prvi predsednik samostojne
slovenske republike, a ga nihče
ne spozna, čeprav je gospodin-
ja, iz nekega nostalgičnega za-
nosa, spet obesila na steno nje-
govo sliko. Vse prevevajo lokal-
ni, pa tudi zasebni interesi. Iz
vsega zaveje tudi precejšnje ne-
zaupanje in vdanost v nemilo
usodo, ki bo morda vendarle
bolj dobrohotna z mladimi.
Igralci, ki so učinkovito znali
poustvariti nekdanjo slovensko
podeželsko realnost (Slavko Je-
reb, Anka Majnik, Neža Jeklin,
Franc Krnel in Aljaž Gerbec) in
zdajšnjo sliko te stvarnosti (Bar-
bara Filej, Julija Ipavec, Valen-
tina Dugar, Vanja Montini, Se-
verin Drekonja - pravi Kučanov
dvojnik!!! - in Simon Leban) so
bili deležni dolgotrajnega plo-
skanja za res dober prikaz iste
tematike v dveh različnih
časovnih obdobjih.
IK
V
  Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Odnos do oblasti nekoč in danes
PD ŠTANDREŽ 
Doživeti koncert se je tudi tokrat končal s petimi litanijami Matere
Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim. Bogoslužje je vodil škofov
vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina, ki je v
kratkem nagovoru naglasil, da je to srečanje z nabožno glasbo tudi
priložnost za zahvalo Bogu ob koncu koledarskega leta. Hvaležni
moramo biti Stvarniku za dar življenja bratov, sester, sodelavcev,
kulturnikov, ki so se že poslovili od tega sveta, pa tudi za nova
življenja v naših družinah, saj: “To je naše upanje”. Ob koncu je na
stolniškem koru združeni pevski zbor ob orgelski spremljavi Silvana
Zavadlava zapel Gruberjevo Sveto noč, ki že 200 let spremlja naše
božične praznike; brez nje si ne moremo zamišljati polnočnice, pa
tudi tega koncerta ne. Letos so se ga udeležili tudi predsednica
ZCPZ Gorica Damijana Čevdek Jug, predsednica ZCPZ Trst Rossana
Paliaga, predsednik SSO Walter Bandelj, predsednica ZSKP Franca
Padovan in goriška občinska svetnica Marilka Koršič.
S 6. strani / Mili božični napevi ...
Foto DP
Jaslice otroškega vrtca Barčica
...............................
p r i m o r s k i  
t e d n i k
Če svobodno 
razmišljaš na glas, 
NOVI GLAS
www.noviglas.eu
beri