ulturni center Lojze Bra-
tuž je v letu 2018 izvedel
projekt Spomini-Memo-
rie 1918-2018 ob priložnosti 100-
letnice konca prve svetovne voj-
ne. Projekt, ki ga je finančno
podprla Avtonomna Dežela Fur-
lanija Julijska krajina na podlagi
K deželnega zakona 38/2001, sopredstavili 13. septembra v belidvorani goriške občinske palače.
Predsednica Kulturnega centra
Franka Žgavec in muzikologinja
Rossana Paliaga sta na tiskovni
konferenci orisali niz kulturnih,
zgodovinskih in glasbenih do-
godkov, ki so do konca leta 2018
potekali na Goriškem, Tržaškem
in Videmskem. Na predstavitvi
sta bila prisotna tudi župan Ro-
dolfo Ziberna in odbornik za kul-
turo Fabrizio Oreti, ki sta pohva-
lila bogato in razvejeno dejav-
nost Kulturnega centra, ki skrbi,
da se ohranja in ustvarja naša
kultura. Dodala sta, da so Sloven-
ci v Gorici živa in pomembna
Tiskovna konferenca v občinski palači v Gorici
Obisk dijakov Znanstvenega liceja F. Prešeren Dijaki OŠ Fran Erjavec iz Nove Gorice
Begunske zgodbe od Bovca do Devina
Projekt se je uradno pričel 18.
septembra z odprtjem zgodo-
vinsko-dokumentarne, dvoje-
zične razstave Begunske zgodbe
od Bovca do Devina, ki so jo or-
ganizatoriji postavili v sodelo-
vanju z Goriškim muzejem. Z
razstavo so pri Kulturnem cen-
tru želeli spodbuditi in opozo-
riti javnost na takratne dogodke
ter ohraniti spomin in ne poza-
biti, na kar se je zgodilo. O raz-
stavi, ki jo je oblikovala arh. Ana
Hawlina, je spregovoril njen av-
tor, zgodovinar dr. Marko Kla-
vora, ki se je med drugim zah-
valil našemu krajevnemu razi-
skovalcu Viliju Prinčiču, saj je
bila njegova knjiga Pregnani v
veliko pomoč pri uresničitvi
razstave. Središčno vprašanje
razstave je, kaj pomeni biti be-
gunec, kaj se v primeru vojne
zgodi s civilnim prebivalstvom,
ki mora pobegniti in zapustiti
svoje domove. Prikazanih je bi-
lo več
zgodb “na -
vadnih”
ljudi iz ra-
zličnih va-
si na Go-
riškem, kot
so npr.
Štmaver,
Števerjan
in Podgo-
ra. Razsta-
vljeni so
bili pred-
meti, do-
kumenti,
slike in
pričevanja ljudi ter družin, ki so
doživeli begunstvo v prvi sve-
tovni vojni. Namenoma pa niso
hoteli prikazati orožja, temveč
le spregovoriti o tem, kaj je
orožje povzročilo civilnemu
prebivalstvu.
Razstava je doživela številen
obisk in bila deležna velikega
uspeha. Med drugim je KCLB
organiziral vodene oglede za
šole. Pri tem je z organizatorji
sodeloval prof. Dario Frandolič,
ki je dijake vodil po krajih, kjer
je potekala prva svetovna vojna,
predvsem po Doberdobu in
Vrhu Sv. Mihaela. Nato so se di-
jaki pripeljali v Gorico, kjer so
si ogledali razstavo o begunskih
zgodbah. Na ogled so prišli di-
jaki z Državnega izobraževalne-
ga zavoda Zois Vega, Znanstve-
nega liceja France Prešeren, Hu-
manističnega in družbeno-eko-
nomskega liceja Anton Martin
Slomšek, Državnega poklicnega
zavoda Jožef Stefan, Večstopen-
jske šole Nabrežina, Zavoda Ba-
chman s Trbiža, Klasičnega lice-
ja Dante Alighieri in osnovne
skupnost, ki je posebno pozorna
do kulture, zaradi česar je kultur-
na ponudba mesta bogata in raz-
nolika ter njena raven visoka.
V sklopu projekta so izvedli kar
20 prireditev, pri katerih je sode-
lovalo 36 partnerjev ter pokrovi-
teljev, in sicer: Občina Gorica,
Občina Moš, Občina Števerjan,
Občina Sovodnje ob Soči,
Občina Doberdob, Občina
Krmin, Občina Čedad, MTU
Železna dolina-Kanalska dolina,
Goriški muzej Nova Gorica, DIZ
Zois Vega, Klasični licej Dante
Alighieri, Večstopenjska šola Na-
brežina, Državni poklicni zavod
Jožef Stefan, Znanstveni licej
Franceta Prešerna, Humanistični
in družbeno-ekonomski licej An-
ton Martin Slomšek, Zavod Ba-
chman s Trbiža, Zveza slovenske
katoliške prosvete, Krožek Anton
Gregorčič, Slovenska prosveta,
Arsatelier, Zadruga Goriška Mo-
horjeva, Prosvetno društvo Štan-
drež, Mladinski pevski zbor Emil
Komel, Mladinski dom, CTA,
Kulturno društvo Puppet, Funda-
cija Gorica, Slovensko katoliško
društvo Hrast, MePZ Lojze Bra-
tuž, Zavod Svete Družine iz Gori-
ce in Trsta, Zadruga Most,
Združenje Don Eugenio Blanchi-
ni, Društvo Ars, Ženski zbor Ron-
ke in Slovenska filharmonija.
šole Fran Erjavec iz Nove Gori-
ce. Meseca decembra je na
prošnjo Fundacije Poti Miru
prišla na obisk tudi skupina
umetnikov, vizualnih umetni-
kov in glasbenikov iz Italije, Slo-
venije, Francije, Nizozemske in
Belgije, ki so se na razstavi do-
kumentirali in dobili navdih za
svoje umetniško delovanje. Ita-
lijanska umetnica je snemala
naše kraje in razstavo, saj pri-
pravlja dokumentarni film prav
o soški fronti oz. vojni na naših
tleh.
Tema beguncev ni bila slučajno
izbrana, saj je
Kulturni center
Lojze Bratuž
želel močno
senzibilizirati
javnost in
predvsem mla-
de s to proble-
matiko, ki se v
zgodovini po-
navlja. Sloveni-
jo in Italijo,
predvsem na
našem koncu,
je v zadnjih le-
tih zadel val
beguncev, ki so
zaradi raznih
razlogov zapu-
stili rojstne kra-
je. S to proble-
matiko se
državi in Evro-
pa nasploh ni-
so spopadle na
pravi način in še zdaj niso do-
bili neke pametne in skupne
rešitve. Prebivalstvo pa ima
večkrat sovražen odnos do teh
nesrečnežev. Ko bi sami uvideli,
kaj so doživeli njihovi dedje
pred sto leti, bi morda drugače
gledali na današnje begunce.
Odprtje razstave Begunske zgodbe od Bovca do Devina (A. Spoldi, F. Oreti, F. Žgavec in M. Klavora)
Obisk umetnikov
PRILOGA TEDNIKA NOVI GLAS / LETNIK XXIV., ŠT. 1 (1111) 
TRST, GORICA, ČETRTEK, 10. JANUARJA 2019
Spomini-Memorie 1918-201810. januarja 20192*
Ne jokej, ljubica
Pri Kulturnem centru Lojze
Bratuž so od nekdaj pravi moj-
stri pri izbiri in organiziranju
koncertov. Prav tako so tudi v
sklopu projekta Spomini-Me-
morie skrbno izbrali glasbene
dogodke. Prvi od teh je bil
večer glasbe in poezije Ne jokej,
ljubica, ki si ga je SKD Hrast za-
mislilo, da bi se poklonilo
vsem, ki so trpeli zaradi vojne
v naših krajih, pa tudi da bi v
tem duhu obeležilo svojo 50-
letnico delovanja. Koncert, ki
so ga priredili 22. septembra v
Kulturnem centru Lojze Bratuž
in 23. septembra v Beneški pa-
lači v Naborjetu, je nastal pod
navdihom dobro poznane ljud-
ske pesmi, ki pripoveduje o
tem, kako se fant poslavlja od
svoje ljubice, ker mora obleči
vojaško suknjo kot avstro-
ogrski vojak. Glasbenik, diri-
gent ter temperamentni pevo-
vodja MePZ Hrast Hilarij La-
vrenčič si je zamislil večer s
sporedom takih pesmi, ki pri-
povedujejo o vojni. Njegovo
idejo je v premišljenem režij-
skem konceptu razvil režiser in
igralec Franko Žerjal. Nastopa-
joči so v dvorani znali ustvariti
primerno ozračje in posredova-
ti prisotnim globoka čustva in
občutke. Ta doživeti koncertni
nastop so sooblikovali OPZ Ve-
seljaki z zvesto zborovodkinjo
Lucijo Lavrenčič, MePZ Hrast
pod vodstvom dolgoletnega di-
rigenta Hilarija Lavrenčiča,
kvartet violončelov (Federico
Magris, Marcello Cassese, Jurij
Lavrenčič, Ilaria Soranzio) in v
naših ljubiteljskih gledaliških
krogih dobro poznana igralca
Sanja Vogrič in Nikolaj Pintar.
Onadva sta, oblečena v obleke
tedanjega časa (nekaj kosov je
bilo originalnih!), med ljudski-
mi pesmimi, polnimi ljubezen-
skih in domovinskih čustev,
prebirala odlomke izbranih be-
sedil in vsakič časovno umesti-
la odrsko dogajanje, ki je zado-
bivalo zmeraj temnejšo in bolj
krvavo podobo vse do takrat,
ko je vojno zlo končno prene-
halo in se je spet prikazala zarja
miru. Pri besedilih so nedvom-
no izstopale grozljive besede iz
Cankarjeve črtice Gospod stot-
nik, Molitev Simona Gre-
gorčiča, ki je preroško napove-
dal hude čase, in solze izvablja-
joče pričevanje Marije Ferletič,
Velentičkove s Poljan, o trdem
življenju v begunstvu. Odrsko
dogajanje se je pričelo v vese-
lem razpoloženju ob zvokih
harmonike (nanjo je igral Mi-
hael Lavrenčič) in ob petju
otrok, ki se ne zavedajo vihar-
nih oblakov, grozečih na ob-
zorju. Veseljaki so se izkazali s
svojimi zvonkimi glasovi ob iz-
vajanju pesmi Fantič sem star
šele 18 let in s koreografskimi
koraki, ki so spremljali pesmi –
koračnice Regiment po cesti
gre in Oj, ta vojaški boben. Kru-
tost vojne, groza in obup ob
misli na padle in umirajoče vo-
jake so napolnili ozračje, ki so
ga ob občutkih nemoči in brid-
kosti znali poustvarjati pevci,
glasbeniki, igralca in seveda di-
rigentovi poudarki v pravih tre-
nutkih. Svoje je opravila tudi
osvetlitev prizorišča s pomen-
ljivim prelivanjem barvnih od-
tenkov. V tem scenariju so zve-
nele beneška Petelinček je za-
pieu, prekmurska Teče mi vo-
dica, Popotnica vojaška (A. M.
Slomšek, v priredbi Hilarija La-
vrenčiča), primorska K voja-
kom (prir. I. Ota), v moški za-
sedbi, Oblaki so rudeči, Oj, Do-
berdob “slovenski grob”, ob ka-
teri je del zbora zapel v dvorani,
tako da ga je bilo slišati kot
žalosten odmev. V zadnjem
smiselnem sklopu, ki ga je uve-
dla italijanska skladba Signore
delle cime (z ganljivim solom
Tatjane Devetak), so se pesmi
navezovale na povojni čas, ko
so se preživeli vračali domov.
Neomajna ljubezen do domače
zemlje in trdna volja do življen-
ja sta jih spodbujali, da so se za-
grizeno lotili obnove.
Requiem
Drugi velik protagonist glasbe-
nega sklopa projekta je bil Mo-
zartov Requiem, ki ga je Kultur-
ni center Lojze Bratuž priredil
v opernem gledališču Verdi v
Trstu 7. oktobra. Za enkratno
glasbeno doživetje sta poskrbe-
la zbor in orkester Slovenske fil-
harmonije pod vodstvom Si-
mona Krečiča ter solisti: sopra-
nistka Mojca Bitenc, mezzoso-
pranistka Jadranka Juras, prvak
ljubljanske Opere Branko Ro-
binšak in basist Peter Mar-
tinčič. Enkratni koncert, nedo-
končane mojstrovine zaradi
smrti skladatelja, je bil de-
ležen dolgega aplavza, ki
je poplačal trud organiza-
torjev in
počastil temo
projekta, saj je
v spomin na
prvo svetovno
vojno povezal
italijansko in slo-
vensko občinstvo.
Vojna, trpljenje,
slovo in tolažba
Sodelovanje s Kul-
turnim centrom
Lojze Bratuž in Slo-
vensko filharmo-
nijo se je nato na-
daljevalo 23. okto-
bra v Čedadu, in si-
cer v cerkvi sv.
Frančiška, v kateri
so zbor, trobilni in
tolkalni ansambel,
ki jih je vodil Gre-
gor Klančič, izvedli
izvirni dogodek ob
100-letnici konca prve svetov-
ne vojne. Koncert z naslovom
Vojna, trpljenje, slovo in to-
lažba je bil prav tako povezan s
spominom na žrtve in se je v
duhu deželne razsežnosti pro-
jekta Spomini-Memorie dotak-
nil tudi videmske pokrajine.
Program je bil prava posebnost.
Na sporedu so bile vokalne in
vokalno-instrumentalne sklad-
be sodobnih slovenskih sklada-
teljev, ki jim je skupna tematika
vojne, trpljenja in slovesa, pa
tudi tolažbe. Organizatorji so
povabili k sodelovanju osem
predstavnikov pretežno mlajše
slovenske skladateljske genera-
cije, to so: Kata-
rina Pustinek
Rakar (1979), La-
risa Vrhunc
(1967), Črt Sojar
Voglar (1976),
Andrej Misson
(1960), Vitja Av-
sec (1970), Brina
Jež Brezavšček
(1957), Andrej
Makor (1987) in Tomaž Habe
(1947); ta je počastil večer s
svojo navzočnostjo. Pri izvedbi
so sodelovali recitator Tomaž
Koder, mezzosopran Monika
Fele, bariton Matevž Kink, bas
Žiga Berložnik, tenor Gašper
Banovec. Skladbe so bile seve-
da izvirne in zahtevne: nekate-
re so spominjale na koračnice,
druge so bile po značaju bolj
mrke oz. vznemirljive, prežete
z mrmranjem, žvižganjem in
šepetanjem, vsekakor spisane
za vešč zbor, ki zna spretno raz-
predati tudi kompozicije, ki
presegajo bolj tradicionalne
slogovne okvire.
Ne jokej, ljubica v Kulturnem centru Lojze Bratuž; spodaj Nikolaj Pintar in
Sanja Vogrič
Koncert v cerkvi sv. Frančiška v Čedadu
Mozartov Requiem v Opernem gledališču Verdi v Trstu
MePZ Hrast in OPZ Veseljaki v Naborjetu
Koncerti
Spomini-Memorie 1918-2018 10. januarja 2019 3*
Kulturni center Lojze Bratuž je
s projektom izkoristil tudi pri-
ložnost za izdajo pesmarice oz.
zbirke slovenskih zborovskih
priredb vojaških in ljubezen-
skih ljudskih pesmi izpod pere-
sa vsestransko dejavnega gla-
sbenika Hilarija Lavrenčiča. Pu-
blikacijo Ne jokej, ljubica je, 24.
oktobra v komorni dvorani
Kulturnega centra in 29. okto-
bra v občinski dvorani v Ron-
kah ob avtorjevi prisotnosti,
predstavil Janko Ban. Dve iz-
med najbolj znanih in prilju-
bljenih Lavrenčičevih priredb
(Kje so tiste stezice in Pete-
linček je zapieu) je v Gorici od-
pel Mešani pevski zbor Lojze
Bratuž pod taktirko Davida
Bandlja, v Ronkah pa Mešani
pevski zbor Hrast.
Preden je prisotne nagovorila
predsednica KCLB Franka Žga-
vec, ki je poudarila, da je publi-
kacija dokument, ki bo ostal za
zgodovino, sta nekaj primer-
nih stihov zrecitirala Mojca Do-
linšek in Marko Brajnik. Dober-
dob je znan kot “slovenskih
fantov grob”; ena izmed prvih
priredb glasbenika in zboro-
vodje iz Doberdoba je prav Oj,
Doberdob. Zato so Lavrenčiču
predlagali objavo njegovih pri-
redb ljudskih pesmi, kajti na
tak način “v besedi in glasbi
ohranjamo in bogatimo ljud-
sko izročilo”.
Vsaka nova knjiga ali publika-
cija prinaša nove poglede, po-
nuja možnosti za nove projek-
te, sporoča nekaj, česar prej ni-
smo poznali, “zato je praznik”
je podčrtal Ban. Ljudska glasba
je pomemben del narodove
kulture!
Skladatelj, ki skladbe obdela po
svojem kompozicijskem znan-
ju, okusu in domišljiji, daje pri-
redbam neko koncertno obli-
ko, s katero ljudske pesmi lahko
gredo, ne le na preproste do-
mače odre, temveč tudi na kon-
certne odre ali tekmovan-
ja. To se dogaja prav s
skladbami Hilarija La-
vrenčiča, saj po njegovih
priredbah radi segajo tudi
odlični slovenski zbori. V
pesmarici se kažejo znan-
je in izkušnje, ki si jih je
nabral s študijem in delo-
vanjem. Diplomiral je kot
pianist, nato sklenil študij
harmonije, fuge in kon-
trapunkta, kasneje še
kompozicije in dirigiran-
ja, “tako da ima te dejav-
nosti v mezincu”. Njegov
pristop k
ljudskim
pesmim je
zelo
spoštljiv,
ker citira melo-
dije na podlagi
muzikoloških
raziskav in ja-
snega pozna-
vanja ljudske pe-
smi, je nadalje-
val Ban. Po dru-
gi strani vnaša v
priredbe “vedno
nove in včasih
tudi hudo-
mušne, vsebin-
sko poglobljene
glasbene situaci-
je”. Dobro poz-
na glasovne
značilnosti pev-
cev in zbora kot
celote.
Živahen in res zanimiv je bil
pogovor med dvema izkušeni-
ma glasbenikoma in dirigento-
ma. Lavrenčič je nad 30 let za-
poslen v Verdijevem gledališču
v Trstu: začel je kot korepetitor
pri baletnem ansamblu, nato je
postal odrski korepetitor; ne-
kajkrat je naneslo, da je bil v
Verdiju tudi odrski dirigent. Na
vprašanje, koliko mu vse to po-
maga, je odgovoril, da je njego-
vo pisanje zlasti sad dolgolet-
nega vodenja zbora; v opernem
gledališču je namreč “drugačen
glasovni razpon, drugačna je
barva”. Profesionalnost v mar-
sičem tudi pomaga, zanj pa je
pomembnejši oseben okus. Hi-
larij danes pogreša spontano
ljudsko petje. Kot ljubitelj Be-
nečije in pohodov se
rad spominja, kako je v
koči na Matajurju pred
leti “čisto slučajno”
srečal nekaj prijateljev,
bili so “slučajno muzi-
kalno pridni”: ob vinu
in kostanju so peli. “To
mi je ostalo: način, ri-
tem, harmonija”. V
novi zbirki, ki obsega
14 priredb, so tudi štiri
beneške pesmi.
Pesmarica je izjemna
publikacija za ljubitelje
petja in je uporabna
tudi za tiste, ki ne poz-
najo slovenskega jezi-
ka, saj vsebuje italijan-
ske prevode različnih
besedil in tudi navodi-
la za izgovarjavo.
Najpomembnejša tema v pro-
jektu, ki ga zaznamujeta zgo-
dovina in prva svetovna voj-
na, pa so seveda srečanja o tej
vsebini. To je Kulturni center
Lojze Bratuž poskrbel z ni-
zom predavanj z naslovom
Med vojno in spominom, na
katerih so sodelovali priznani
raziskovalci in zgodovinarji.
Prvo srečanje je potekalo 4.
oktobra v komorni dvorani
Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž. Na večeru so predstavili
posebno izdajo revije SLO, ki
je izšla prav ob 100-letnici
konca vojne. Sodelovali so
priznani slovenski zgodovi-
narji in raziskovalci dr. Jože
Dežman, dr. Renato Podber-
sič in mag. Marko Štepec.
Kakovostna revija je že v pe-
tem letu izhajanja in je nale-
tela na dober odziv. Interes
revije je povezovanje in
združevanje različnih strok,
tokrat pa je šlo za poskus te-
matske številke v zvezi s prvo
svetovno vojno. Med bralci je
bila novost dobro sprejeta. Ta
številka je povzetek izkušnje
slovenskega naroda med prvo
svetovno vojno. Opisi so za-
nimivi, enostavni, priljudni
in strokovni, gredo od temel-
jnih dejstev do arheologije:
opisi vojakov, življenja žensk
med vojno, dokumentov, po-
ti miru. Zasluga te velike štu-
dije gre vsem
zgodovinar-
jem, ki so so-
delovali,
predvsem pa
uredniku
mag. Marku
Štepcu.
Zgodovinarji
so prisotnim
obrazložili
pomen voj-
nih dogod-
kov za naš
narod, voj-
ne, ki je ter-
jala življenje
približno 36-
40 tisoč Slo-
vencev. Veli-
ko zgodb
preživelih se
je izgubilo,
ker nekate-
rim niso ver-
jeli, drugi niso več spregovo-
rili zaradi šoka tistih dni v
strelskih jarkih in nazadnje
monarhija ni nikoli nameni-
la posebne pozornosti do
žrtev slovenskega naroda. Po-
tem ko je izbruhnila druga
svetovna vojna, je seveda
prva šla še bolj v ozadje. Šele
leta 1966, ob 50-letnici voj-
nih grozot, so začeli pisati
prve strokovne članke o slo-
venskih fantih v Galiciji, o
soškem bojišču in tudi posne-
li kraje, kjer je potekala vojna.
Za ohranitev zanimanja za
prvo svetovno vojno imajo
zaslugo tudi zbiratelji orožja
in orodja, pisatelj Ernest He-
mingway, ki je spisal knjigo
Zbogom orožje ter slovenske
knjige Na krvavih poljanah
Ivana Matičiča, Krvavo po-
sočje Vladimirja Gradnika in
Za blagor očetnjave Andreja
Zlobca. Potem zanimanje zo-
pet poneha tja do 90. let
prejšnjega stoletja in končno
ponovno raste do viška v letu
2014 po zaslugi vseh zbiratel-
jev. Namen te posebne števil-
ke je predstaviti v stro-
kovno-poljudnem for-
matu stanje razisko-
vanja pri nas, odpreti
nujne temeljne teme,
a tudi nove scenarije.
Uvod v posebno števil-
ko je napisala dr. Petra
Svoljšak, sledi opis do-
gajanj v Galiciji, kjer je
bilo največ slovenskih
fantov, nadaljuje se te-
matski sklop o soškem
bojišču, begunska pro-
blematika, zaledje in
militarizacija prebival-
stva, seznam spomeni-
kov, opis Poti miru in
še številni zanimivi
prispevki slovenskih
zgodovinarjev.
Doberdob
6. novembra sta na turistični
kmetiji Pri Cirili v Doberdo-
bu večer sooblikovala
vaščana prof. Dario Frandolič
in Karlo Ferletič. Profesor
Frandolič je prisotnim takoj
obrazložil, kako so takrat vas
Doberdob zapustili “naši
ljudje” in so jo napolnili vo-
jaki, ki so prihajali od vsepov-
sod. Vojna je bila grozna za
ljudi, ki so odšli, in za tiste, ki
so prišli. Ni kraja in hiše v
Doberdobu, ki ni tesno pove-
zan s prvo svetovno vojno, je
povedal zgodovinar.
Karlo Ferletič pa je velik lju-
bitelj fotografije in zbiratelj
slik Doberdoba iz obdobja
prve svetovne vojne. Zbral je
ogromno slik vasi pred voj-
no, med njo in hitro po njej,
ki jih je dobil od domačinov,
vojakov in v raznih državnih
arhivih. Prisotnim je pokazal,
kje so stale pred vojno hiše,
cerkev, šola, pa še slike priho-
da vojakov v vas leta 1916 in
posledične spremembe in po-
rušenje vasi ter kako se je vas
spremenila po vojnih grozo-
tah.
Prisotni so si na koncu ogle-
dali zanimiv intervju z
Janko Ban in Hilarij Lavrenčič
Predstavitev v občinski palači v Ronkah
Renato Podbersič, Jože Dežman in Marko Štepec
Doberdob / Dario Frandolič, Karlo Ferletič in predsednik SKD Hrast Cristian Lavrenčič
Med vojno 
in spominom
vaščanom Stankom Kosičem,
ki ga je prof. Frandolič
skrbno pripravil. Kosič je po-
membna figura v vasi, vojna
ga je zmeraj zelo zanimala in
je zaradi tega postal tudi velik
zbiratelj orodja in orožja oz.
ostankov iz prve svetovne
vojne. V zadnjih letih pa je
postal tudi umetnik, saj je s
temi ostanki začel ustvarjati
razne figure, kot na primer
“vojake brez duše”, ki spo-
minjajo na grozote vojne. V
intervjuju je Kosič opisal Do-
berdob po prvi svetovni vojni
in kako so vojaki pobirali ma-
terial in razstrelivo, ki sta bila
še uporabna. Ljudje, vaščani,
ki so se počasi vračali v do-
mače kraje, so zaradi revščine
začeli pobirati ostanke, ki so
jih potem prodajali za nekaj
lir.
Na koncu srečanja je občin-
stvo lahko poslušalo še
pričevanji Valeria Frandoliča
in Jožefa Gergoleta, ki sta bila
med prvo svetovno vojno
otroka in sta natančno opisa-
la tiste grozne trenutke bom-
bardiranja, prihoda vojakov,
zapuščanja domov in begun-
stva.
Pesmarica
Spomini-Memorie 1918-201810. januarja 20194*
Števerjan
Večkrat, ko govorimo o prvi sve-
tovni vojni, se osredotočimo na
Kras, saj so bile tam najbolj kru-
te bitke, a pozabimo, da so bila
tudi Brda zelo prizadeta. Na to
so nas spomnili raziskovalci in
zgodovinarji na drugem srečan-
ju 20. novembra, v župnijskem
domu F. B. Sedej v Števerjanu.
Na večeru so sodelovali Vili
Prinčič, Branko Morenčič, Mar-
jan Drufovka in Filippo Formen-
tini. Marjan Drufovka je predsta-
vil goste in opisal hude trenutke,
ko so pred sto leti naši pradedje
odšli v vojno in naši ljudje zapu-
stili domove ter šli v begunstvo.
Drufovka je poudaril, da bi
Občina Števerjan rada ustvarila
vaško nitko spomina o teh do-
godkih, ki so prizadeli tudi Brda,
in ta večer je pravi začetek.
Želje uprave so namreč restavra-
cija vodnjaka iz tistega časa,
ovrednotenje zidu pokopališča
padlim na Valerišču in postavi-
tev obeležja z imeni vseh padlih
vaščanov.
Vili Prinčič, pravi strokovnjak za
prvo svetovno vojno na naših
tleh, je prisotnim opisal življenje
beguncev, ki so morali oditi z do-
ma ob izbruhu vojne. Vojna se je
pri nas začela nenadoma, saj je v
začetku Italijo in Avstro-Ogrsko
vezal pakt o nenapadanju. Av-
strijci so bili takrat zelo šibki in
niso bili v stanju braniti meje, za-
to so skrajšali obrambno linijo
in jo speljali po Krasu vzdolž
Soče. Števerjan in celotna Brda
so tako Avstrijci prepustili Itali-
janom in postavili obrambno li-
nijo na Oslavju, ki je postalo eno
najhujših bojišč soške fronte.
Ljudje v Brdih so tako zapustili
domove in šli v begunstvo. Itali-
jani so begunce poslali v Pie-
mont, Toskano, Marke in meste-
ca okoli Vezuva, tiste, ki so jih za-
jeli preblizu fronte in jih imeli za
vohune, celo do Sicilije. Begun-
ci, ki so zbežali na avstrijsko
stran, so se zvečine ustalili na
slovenskih tleh. Knjige o prvi
svetovni vojni govorijo o bojih,
napadih, protinapadih, žrtvah in
ranjenih, a o usodi beguncev
najdemo le nekaj vrstic. Prinčiču
je bilo žal, da bi se zgodbe o be-
guncih izgubile, zato je pred leti
kontaktiral takrat še živečo teto
iz Piemonta in strica z Oslavja,
ki sta mu pričevala o takratnih
dogodkih. V enem letu in pol je
zbral kar 70 begunskih pričevanj
in napisal knjigo Pregnani, v ka-
teri je tudi veliko pričevanj Šte-
verjancev. Kasneje je raziskovalec
napisal tudi knjigo V Brucku ta-
borišču 1915-1918, kjer opisuje
usodo Slovencev, ki so odšli v Av-
strijo oz. taborišče Bruck. V dru-
gem delu posega je Vili Prinčič
prikazal slike spomenikov prve
svetovne vojne v naših krajih, ki
jih je tudi opisal in zbral v knjigi
Neme priče vojnih grozot, ki je
izšla letos.
Raziskovalec, filatelist in zbiratelj
razglednic Branko Morenčič je
predstavil knjigo Prometnice v
Goriških Brdih pred in med prvo
svetovno vojno, v kateri je zbral
več kot 130 fotografij iz takratne-
ga časa. Morenčič je razkril, da
ga je motilo dejstvo, da je bilo o
Brdih zelo malo napisanega.
Zbral je toliko podatkov o vojni
v Goriških Brdih, da je gradiva
preveč za eno knjigo, zato se je
odločil, da se bo osredotočil na
prometnice. Prisotnim je prika-
zal slike o nastanku novih cest in
vojaških železniških prog, ki jih
je ustvarila italijanska vojska v
Brdih.
Na koncu srečanja je spregovoril
še Filippo Formentini, vaščan, ki
več let zbira informacije in slike
o Števerjanu med prvo svetovno
vojno. Našel je zanimive slike va-
si pred vojno in med njo. Skupaj
s prisotnimi, pozornimi vaščani
je opažal spremembe, ki jih je
doživela vas med vojnimi grozo-
tami in po njih. Prebral je tudi
zanimive odlomke zapisov ofi-
cirja Angela Natalonija, ki je bil
takrat v vasi in si beležil vojna
dogajanja.
Gospod Formentini je v zadnjih
letih zbral tudi imena Števerjan-
cev, ki so padli v prvi svetovni
vojni, saj namerava ta imena
vključiti v obeležje, ki ga bo po
vsej verjetnosti postavila občin-
ska uprava letos.
Vrh Sv. Mihaela
Zadnje srečanje, na katerem so
sodelovali raziskovalci Vili
Prinčič, Peter Černic, Vlado
Klemše in Mitja Juren, je bilo
26. novembra v Lokandi Deve-
tak na Vrhu Sv. Mihaela.
Peter Černic je v uvodnih bese-
dah poudaril pomembnost be-
sede spomin, ki je tudi ime pro-
jekta. Ker je pri nas prva svetov-
na vojna pretrgan spomin,
večkrat pozabljamo na te do-
godke, ki so tako pretresli svet
in našo slovensko skupnost.
Spremenilo se je tudi obzorje, ki
je pred vojno vodilo Goriško v
močan napredek, saj je Avstrija
takrat množično prenesla inve-
sticije na naše območje. Zgraje-
ne so bile železnice, ki so našim
kmetom odprle nove trge in jim
zvišale dobiček. Vojna je vse to
uničila in po njej so se naši ljud-
je znašli v popolni revščini in v
novi državi oz. upravi, kjer niso
imeli več nobene moči, je
spomnil Černic.
Vili Prinčič je podobno kot v
Števerjanu prisotnim prikazal
usodo beguncev, ki so morali
oditi iz naših krajev v notranjost
in na jug Italije ali v Avstro-
Ogrsko. S projekcijami je razi-
skovalec pokazal, kako so se
družine odpravile v begunstvo.
S Krasa so ljudje šli na Lokvico,
v Kostanjevico, Komen in na-
prej do Sežane, kjer so stopili na
vlak in odšli v različne kraje.
Prinčič se je osredotočil predv-
sem na taborišče Bruck, v kate-
rem so bili pretežno Slovenci,
med drugim tudi vrhovske in
sovodenjske družine, kot je po-
kazal na slikah. Zanimive so tu-
di slike Vrha Sv. Mihaela in spo-
meniki, ki jih je Vili Prinčič
iskal, poslikal in potem opisal v
knjigi Neme priče vojnih grozot.
Prisotnost ruskih vojakov na
naši fronti je zelo malo poznana
oz. pozabljena. Za njihovo pri-
sotnost vemo le iz nekaterih
imen, kot Ruski most, Ruska ka-
pelica, ruski jarki ipd. To temo
je zadnja leta raziskoval Mitja Ju-
ren, ki je povedal, da ni točnega
vira, koliko ruskih ujetnikov je
bilo pri nas, govori se o 30.000
vojnih ujetnikih, pripeljanih na
kraško-julijsko bojišče. O njih se
je izgubila skoraj vsaka pisana
sled. Ostali so zapisi v dnevni-
kih madžarskih, avstrijskih in
italijanskih vojakov, ki opisuje-
jo, kako so bili ti ujetniki zane-
marjeni in podhranjeni. Gradili
so predvsem ceste, zgradbe, obe-
ležja po naročilu Avstrijcev, kot
nam pričajo slike, ki jih je pa
ostalo veliko in jih je Juren na
večeru tudi pokazal.
Vlado Klemše je najprej pove-
dal, da je pozitiven izkupiček
dogajanj okoli obletnice prve
svetovne vojne ta, da smo v
naših krajih postavili nekaj spo-
minskih obeležij tistim, ki so se
borili na strani, ki je bila po-
ražena. Za ta obeležja je bilo tre-
ba čakati sto let, kar ni sploh
normalno, je poudaril Klemše.
Predavatelj je v nadaljevanju
večera prikazal, kako je začetek
vojne prizadel civilno prebival-
stvo v naših krajih. V naši ne-
posredni okolici je vojna izbri-
sala na desetine manjših zasel-
kov, kot na primer Plence pod
Fajtovim hribom, Matič pri
Lokvici in Lokače blizu Nove
vasi. Ta ozemlja si je zopet pri-
lastil gozd in ni ostalo skoraj
nič, razen nekaj stebrov in vod-
njakov, ki bi jih bilo treba resta-
vrirati in valorizirati. Nekateri
zaselki, ki še obstajajo, pa so se
popolnoma izpraznili, kot npr.
Rubije, ki so leta 1900 štele 23
hiš, približno 160 ljudi, mlin in
grad. Zdaj pa ostaja le grad in
pet hiš.
Projekt Spomini-Memorie 1918-2018, ki ga je KC Lojze Bratuž uresničil s finančno podporo Dežele FJK, se je s simpozijem uradno
končal. Civilno prebivalstvo, begunstvo, usoda naših ljudi, bolezni, vse to je zgodovina večkrat zanemarjala, saj se je stari način
poučevanja osredotočil na vojaške žrtve, število ranjenih, bitke, spopade, protinapade, generale itd. Projekt pa nas je s simpozijem,
predavanji, srečanji in koncerti seznanil tudi s temami, ki so manj znane in so bile doslej slabo raziskane in zanemarjene.
Števerjan / Filippo Formentini, Vili Prinčič in Branko Morenčič Vrh Sv. Mihaela / Peter Černic, Mitja Juren, Vili Prinčič in Vlado Klemše
Simpozij
Zadnji dogodek projekta Spo-
mini – Memorie 1918-2018 je
bil simpozij za šole in širšo jav-
nost, ki ga je Kulturni center
Lojze Bratuž organiziral 1. de-
cembra. Na predavanju so so-
delovali priznani zgodovinarji
mag. Marko Štepec, David Erik
Pipan, prof. Peter Černic, mag.
Tadej Koren, dr. Renato Pod-
bersič in prof. Adrijan Pahor,
ki je vodil srečanje.
Na simpoziju je bila prisotna
tudi senatorka Tatjana Rojc, ki
je v pozdravu poudarila, kako
pomemben je spomin na do-
godke prve svetovne vojne, ki
so zaznamovali Evropo in našo
narodno skupnost.
Prvi poseg je imel naslov Foto-
grafija kot vir za poučevanje
prve svetovne vojne. V
množici mobiliziranih voja-
kov, ki so odšli na bojišča, je bi-
lo veliko amaterskih in poklic-
nih fotografov, zato ni na-
ključje, da so se ohranile šte-
vilne fotografije. Magister Mar-
ko Štepec iz Muzeja novejše
zgodovine Ljubljana je pove-
dal, kako so bili opremljeni fo-
tografi in kako so se gibali med
bojišči, ter prikazal zanimive
fotografije iz tistega časa.
Zgodovinar David Erik Pipan
iz Društva Soška fronta 1915-
1917 je predaval o neskončni
poti s Slovenskim polkom, in
sicer o vojni poti Cesarsko kral-
jevega 2. gorskega strelskega
polka od njegovega odhoda iz
Gorice avgusta 1914 do njego-
ve vrnitve novembra 1918.
Zgodovinar je prikazal opremo
vojakov planinske enote, kako
so se urili, in pot, ki so jo pre-
hodili v prvi svetovni vojni.
Zgodovinar prof. Peter Černic
je govoril o prvi svetovni vojni
in problemu slovenskega na-
rodnega vzpona na Goriškem.
Povedal je, zakaj je bila vojna
tako velika zgodovinska zareza
pri nas. Pred vojno je bila Go-
rica avstrijska Nica, visoki sloji
družbe so prihajali v mesto, da
bi uživali goriško klimo, in s
tem prinesli tudi veliko razvo-
ja. Po vojni pa je goriški turi-
zem postal turizem pokopa-
lišč. Slovenci na Goriškem
smo bili prej pomembna in
številna skupnost, ki je imela
zakonodajno avtonomijo, po
kateri se je izvajal slovenski na-
rodni program in so se uvelja-
vili prvi slovenski politiki in
tajniki. Vse to je vojna izbrisa-
la.
Simpozij se je nadaljeval s po-
segom mag. Tadeja Korena iz
Fundacije Poti miru, ki je po-
vedal, kako je nastala Pot miru,
ki se vije od Alp do Jadrana in
je prepredena z ostanki in de-
diščino prve svetovne vojne.
Na fotografijah je zgodovinar
pokazal delce poti, strelske jar-
ke, utrjene linije, spomenike
in muzeje na prostem, ki po-
nujajo nazoren vpogled v vo-
jaško dogajanje pred sto leti.
Zadnji govornik je bil zgodovi-
nar dr. Renato Podbersič s po-
segom Slovenski vojaki Avstro-
Ogrske vojske med spominom
in pozabo. Ob zapisih in dnev-
nikih, ki so nam jih zapustili,
je predstavil spomine Sloven-
cev in slovenskih vojakov v
monarhiji. Povedal je, kako so
se leta 1918, ko je razpadla Av-
stro-Ogrska, slovenski vojaki
znašli na napačni strani zgodo-
vine in so zato izrinjeni iz spo-
mina. Na italijanski strani je
bila v kolektivnem spominu
prva svetovna vojna vedno po-
membna, na habsburški strani
pa sta se pojavljala neka sra-
mežljivost in spogledovanje s
preteklostjo poražene države.
Tako je v Italiji ogromno spo-
menikov, obeležij in spominov
in njihovo število še narašča, v
Sloveniji pa se je komaj v zad-
njih letih, ob stoletnici, nekaj
prebudilo in se začenjajo spo-
minjati na svoje žrtve.
Adrijan Pahor, Marko Štepec, David Erik Pipan in Peter Černic