It. 36 V Gorici, v soboto dne 5, maja 1906. Ithaja dvakrat na teden, in sicer t sredo in soboto j. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ,,',Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti prerinit v Gorici na dom pošiljana: ^,leW .......1« K 20 h, ali gld. fl-CO „* leta........6 » fio ¦ • » 3-30 L,i leta ....... 3 ,». 40 * » » 170 "prične Številko'stanejo lO^ih." "-->..>?-* .'-"¦ Naročnino »prejema apravniStvo v Gosposki ulici .*7,v norici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček tA dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer-, ob nedeljah' r.; s. do 12. me. Na naroČila brez doposlane na L»e se ne oziramo. Oglasi In poslanice se račmiijo po betlčVrstah č»-L,, i-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak* ¦j. Večkrat po dogodbi. — Večjo Črke po prostore. Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta j!a cMiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od- ¦;3S'jSt. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Teta) XXXVI. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici 8t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in" praznikih od 9. do 12. dopoludne. Uprav ništvo Se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na lovo v tiskarni. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo leuredniStvnu Naro5nina, reklamacije in druge reči, katere ne .a ,. dolokrog uredništva, naj se pošiljajo le »PRIMOREC« izbija neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse lejM K 20 h ali gld. 1-60. ^'»Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v knjigarni, v tobakarni Sehwarz v Šolski ulici, J«lersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; —\r Trstu v tobakarni Lavrondic" na trgu della T«l»fon Št. «3. »Gor* Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Seje čas! Bivši ministerski predsednik jautseh je bil velik naš neprijatelj. Ijegovo ime je zlasti tesno združeno s rivico, katero je nam hotela zadati lada z volilno reformo. To, kar se je otelo storiti s Slovenci na Koroškem i štajerskem, kriči do neba. Zadnji is je spletkarii Gautsch tudi proti Slo-knorn v Primorju, in v prvi vrsti je mahnil z roko po goriških Slovencih, bljubivši Lahom v naši deželi še en jtndat, tako da bi bila njegova volna reforma velik usodepoln udarec vse Slovence — kajti zadovoljni bi iii le klerikalci na Kranjskem. Skoro se je že pričakovalo, da se Hklojstvi potom Gautscheve* volilne re-irme ta velika krivica — kar je prišel knotek, ki je strmoglavil Gautscha. Prav veseli moramo biti tega tre- btk.i, saj stojimo sedaj pod utisom esiij z Dunaja, da se utegne v volilni formi marsikaj izpremeniti. Govori se, r novi ministerski predsednik princ iohonloho izdela celo nov načrt'za vo- |hio reformo. Torej se lahko v tem na- wia spremeni marsikaj tudi za Slo jbk'c ter se lahko popravi krivica, s jatero se hoče udariti koroške in šta- |rako Slovence in se v Primorju raz- lelijo volilni okraji v znamenju pravice resnice. Torej §e je čas, da se Slo- aci z energičnim nastopom ubranijo tna, ki jim preti iz Gautscheve volilne rforme. Še je čas — ako storijo v s i iovenski poslanci svojo dolžnost. b pač njihova sveta dolžnost ob da- >ra novem položaju pobriniti se z vso očjo, da ne bomo potom volilne re- »rme res tako opeharjeni, kakor nas hotel opehariti Gautsch v družbi s 1- klerikalci! Seveda glavno vprašanje f sedaj, kaj stori Šusteršičev klub. Ali >tane dr. ŠusterŠič, načelnik »lepega puba«, tak, kakor je bil nasproti lautschu, da mu zadostuje razdelitev volilnih okrajev potom volilu« reforme na Kranjskem po njegovi zahtevi, aH krene na druga pota, na tista, po katerih hočejo izvenkranjski Slovenci doseči pravično in zadostno zastopstvo v novem parlamentu? Gautsch in Bylandt-Rheidt sta sklenila s ŠusterŠičem znano umazano kupčijo. Ali bo ta kupčija držala tudi pod Hoheniohejem ? ! Ali bo poslušal Hohenlohe tudi druge glasove ? Želimo, da bi jih, in naravnost dolžnost je vseh izvenkranjskih državnih poslancev, da se potegnejo pri novem ministerskem predsedniku za to, da ne ostanemo še dalje žrtev Šuster-Šičevih spletkarij. Ako je v »Slovanski Zvezi« sploh še kaj čuta za naš narodni obstoj, kaj čuta za boj za naše pravice, s« mora to sedaj pokazati — pa čeprav bi bil slavni načelnik^ drugih mislij! Morda bo celo v novem ministerskem predsedniku več smisla za pravično razdalj en je slovenskih mandatov nogo v Šu-steršiču, ki vidi le svojo Kranjsko, kjer hoče gospodariti liki turški paša !! Še je čas, da so odvrne nevarnost, s katero nam preti volilna reforma, ali zadnji čas je! Ni treba misliti, da bo kdo nam ponujal kaj dobrega in pravičnega, marveč misliti moramo na ener-Žijo in umestno nastopanje v sedanjih trenotkih, ki nam utegnejo vsaj deloma popraviti, kar so zagrešili izvestni »ljudski zastopniki« pod Gautschem. Še je čas za to — a 1 i 1 e. če prevlada v .»Slovanski zvezi* duh boja za pravično volilno reformo nad osebnimi špekulacijami na-Čeinikovimi in nad skrajno strankarsko politiko klerikalne stranke na Kranjskem. Pričakujemo pač z vso gotovostjo energičnega vsestranskega pote-zanja za pravično volilno reformo v teh trenotkih *, da pa bo to mogoče, treba proč s pota s Šusteršičevo cokljo ! Ali pa sploh smemo na to upati ? !.. . DOPISI. Iz zapadnih Bril, — Dobro je vsakemu znano, kateremu je količkaj na razvoju našega naroda in jezika, da se je pred štirimi leti na Neblem ustanovila nekaka šola s pom 5jo „LegeK in neke prodane duše, ki ji je odstopila prostor. Ta prodanec je sedaj v preiskovalnem zaporu, ker se je udeležil tatvine pri Joni v Kaštelju. Tukaj se vidi, karo pride človek, ki proda svojd narodnost, nemirna vest, pohlep po denarju ga tirata do brezumnih činov. Ta Šola se ne nahaja ob glavni cesti, ampak ob neki stranski poti. Namen take šole je vsakemu jasen, zato so poslali tudi takega učitelja, ki je nekoliko vešč slovenščine. Njih namera pa se jim ni posrečila; do sedaj niso pridobili niti enega slov. otroka, upati je, da bode i zanaprej tudi tako. Ako bodo zavedni Nebelci in sosedje tako vstrajali, je upati, da nekega lepega dne pobere „Legin" učitelj šila in kopita ter jo odkuri, od koder je prišel, najbrže dtlnt maturo, katere še nima. V zadnjem Času mu menda otežuje bivanje v tem kraju neka bojazen pred mladeniči, ki so bili en mesec v preiskovalnem zaporu. Obdolženi so bili, da so oni pomazali z blatom »Legino" šolo, a bili so spoznani nekrivimi in oproščeni. Torej „Lega" je poslala učitelj.!, ki je nekoliko vešč slovenščine, češ, da se bode po-italijančevanje vršilo vspešneje. Namera njih je bila ta: začeti pri Neblem, ki je zadnje slov. selišče proti jugo-zat>adu in potem prodirati počasi proti vzhodu. Šolo pohaja kakih 20 furlanskiii otrok, ki stanujejo pod furlansko vasjo llutarji. Ti otroci bi lahko hodili v Rutarje, pa samo, da vzdržujejo »Lego", jih pošiljajo v Neblo, in opoldne dobe kosilo, da se jih nekoliko bolj zaveže za to šolo. Tukajšnje ljudstvo je, četudi mnogo ubogo, pa precej zavedno. „Lega" izvablja stariše tudi na ta način, da se ponuja skrbeti otrokom za oblačila, ali jih sploh hoče kako obdarovati, ali slovenski stariši se ne dado od tega pre- motiti. Sicer sta tudi že parkrat posegla v svoj za narodne namene vedno odprti žep: „Dr. sv. C. in M." in „Nar. sklad". Da se ljudstvo vzdržuje zavedno, skrbita za to vrla narodna moža tamošnje županije: gosp. Župnik Uršifc in g. učitelj Mihael Toroš, za kar jim bodi vsa čast, naj le vs rajata v narodnem boju I Naši nasprotmk< so mislili, da se bode poitalijančevanje vršilo kar najuspešnejše, kakor pri Beneških Slovencih. Nobeno čudo, tam ni ne slovenskih šol, ni narodnih voditeljev, ni zavednosti, ne prirejajo se narodne veselice itd. Tukaj na Neblem je vsega naštetega dovolj, edino še nobene večje veselice ni bilo. Kadi tega so sklenila štiri bližnja društva, prirediti veliko narodno veselico. Nadejamo se, da nas bode narodno občinstvo podpiralo s tem, da se udeleži mnogoštevilno tega narodnega slavh>. Natančneje o tej veselici sporočimo že pravočasno. Glej prednoznauilo k tej veselici. ' 0. PodbrdO. — V nedeljo dne" 29, aprila 1.1. je grmel g. župnik Kragelj na prižnici, da občina premalo skrbi za župnišče. Med drugim je omenil, da je dovolila občina za poprave in vodovod v župnišču 1500 K, a pri tem vodovodu je napravila samo 2 pipi, v šolskem poslopju pa tri. Iz tega je vsakdor dobil vtis, da je napravljen vodovod v šoli z denarjem, kije bil namenjen za župnišče: to pa ni res. V pojasnilo bodi povedano, daje vodovod v šol. poslopju sicer napravila občina, predložila pa je račun vseh izdatkov c. kr. okr. šol. svetu v Tolminu in ta je povrnil občini do vinarja vse troške za ta vodovod. Podbrdo, dn«s 1. maja 1906. Fr. K o ko le, šol. vod. Ker njmajo na razpolago prižnice, potrjujejo podpisani občinski zastopniki tem potom gorenje pojasnilo, in ob enem svetujejo gosp. župniku, naj miruje, da se mu ne začne topiti maslo na glavi. On že razume, kaj to pomeni. Podbrdo, dne" 1. maja 1906. Ivan S trav s, podžupan, Jožef Munib, obč. zastopnik, Peter Kajzer, obč. zastopnik, Matevž Torkar, obč. zastopnik. Grof Monte Cristo. napisal fllexnndre Dutnas. (Dalje.) sl'rej je ponoči čuval hišo pes, ki je zdaj v hiši v Au-•itoj vež, v oni, kjer sva se srečala —" l ,pa.« R«še včeraj sem rekel grofu: ,Vi niste previdni, kajti če yi v Auteuilu in imate svoje služabništvo pri sebi, stoji ta čisto prazna.'" vMi ni vprašal zakaj ?a -Gotovo, in rekel sem mu, da ga nekega dne okradejo." «Kaj je odgovoril'-'" r.K.ij je odgovoril?" JJa." Jtokel je: ,Ej, kaj pa je, če me kdo okradf - • _ «Ali, Andrea, v tem slučaju ima gotovo pri svoji pisalni F1 kflk skriven mehanizem." M kakšnega namena?" Da ta mehanizem pograbi človeka in zaigra kako me-|"ia- Reklo se mi je, da so bile na zadnji razstavi take pari.- sl!og varuj 1 Čisto priprosto pisalno mizo ima, v kateri yedno videl ključ." »h ga nikdar ne okradejo?" "H njegovi ljudje so mu čisto udani." »Ali ima v tej pisalni mizi denar ?" »Morda." »«» kje stoji ta miza?" »Zgoraj." „Ah, dečko, nariši mi vendar tudi načrt gornjega nadstropja." „To je zelo lahko." In Andrea vzame zopet pero v roko. »Pred vsem je tukaj prednja soba, potem salon, na desni od salona knjižnica, na levi spalnica in toaletna soba. In v tej stoji imenovana miza." „AH ima ta kabinet kako okno?" sDve, tukaj in tukaj.* In Andrea spopolni načrt. Caderousse se vnovič zatopi v misli. „Ali gre grof mnogokrat v Auteuil?" „Dvakrat li trikrat na teden. Jutri na primer gre tja in ostane tam tudi čez noč." „Ah* veš to gotovo?" „Povabil me je, naj bi ž njim v Auteuilu obedoval." „Ah, to je življenje," zamrmra Caderousse. „Jedua hiša v mestu, druga na deželi 1" „Tu se vidi, kaj se pravi biti bogat." „In ti bodeš jutri tam ?" „Skoro gotovo." „AH boš tudi tam spal?" „Če bodem ravno razpoložen za to. Pri grofu sem kakor doma." Caderousse ogleduje mladega moža, kakor da hoče citati v njegovem srcu iti se prepričati o resničnosti njegovih besed. Toda Andrea potegne iz žepa tabačnico, vzame iz nje havansko smodko, jo prižge in prične pušiti. „Kdaj hočeš imeti svojih petsto frankov?" vpraša nato Caderoussa. ^ ; „0, kmalu, če jih imaš," ,. Andrea vzame iz žepa petsto frankov v zlatu. „Ah, zlati? Ne, hvala 1" „Ej, ali jih zaničuješ?" „Nasprotno, toda ne maram jih." „Ti nisi skromen! Saj imaš korist od tega, če jih menjaš." „ Dečko, dečko, ne misli, da napravi stari Caderousse kako neumnost. Jaz naj bi menjal zlato! E& ej, kdo pa naj mi je dal to zlato? Ne, srebro, navadno srebro, tega ima lahko vsakdo." „Pač ti mora biti razumljivo, da ne morem vlačiti s seboj petsto frankov v srebru Za to bi bil rabil nosača." „Prav, daj jih svojemu vratarju, to je krasen mož; tam jih že poiščem." doma." „Ne, jutri; danes nimam časa." nKakor hočeš. Ko pojdem jutri v Auteuil, pustim denar t to?" »AH lahko z gotovostjo računim i „Gotovo." „HoCem si namreč poiskati gospodinjo." „Stori to; toda potem me ne boš nadlegoval več, ali ni res?" „Nikdar več." Caderousse je postal tako resen, da se je Andreju zdelo pametno, da tega ne opazi, in si zato prizadeva, kazati se tem veselejšega in brezskrbnejšega. „Kako si veseli Kakor bi imel svojo dedščino že v rokah!" »Žalibog je še nimam, toda dan, ko —" »Torej?" nTorej pravim -ti samo, da svojih prijateljev nikdar ne pozabim." • jjr^t,^ 2» maj« A906. — Ki je morda obfifn^ ftV%p*v8|ei&; fe! bi bila v narodnem ozira bolj zanemarjena, kot so ravno Crniče. Odkar je Šel od nas nepozabni gosp. Kavs, poStni uradnik, je umrla tu vsa narodna živahnost. Zanemarilo se je naše »bralno društvo", opustilo narodno petje, tako, daje naše, sedanje narodnostno stanje naravnost sramotno. Ali kaj še zraven tega, še oni, koji bi morali biti prvi glede" narodne zavednosti, v tem oziru največ greše. Tu nimajo na prodaj in niso imeli še n. pr. narodnih cigaretnih papirčkov niti vžigalic. Ali je to odpustljivo, ne, to se nuva kar najenergičneje odpraviti, kajtispre-ziranjem naše družbe sv. Cirila in Metoda pomagamo tujcu, da se svobodno zajeda v našo sveto grudo. Ne zadostuje to, da smo samo po imenu narodni, mi moramo biti tudi, v resnici napredni, in to pokažemo s tem, da spravimo v promet naše narodno blago ob vsaki priliki, kolikor je mogoče, ker s tem rešujemo našo deco iz valov tujinstva, ker s tem branimo naše meje. Če bodemo tako delovali potem bodemo možje, drugače pa smo v narodnem oziru mevže. Pretekle dni je poslala naša družba sv. Cirila in Metoda vsem slovenskim slavnim občinskim odborom prošnjo, naj porabljajo pri uradnih pošiljatvah narodni kolek. Pričakujemo, da se temu preplemenitemu pozivu odzove tudi naš slavni občinski odbor. Slovenci, ako hočemo priti do boljše bodočnosti, moramo biti strogo narodni povsodi, zlasti v nakupovanju našega narodnega blaga. Po novi železnici iz Pcribrda do Trsta. (Konec.) Kos Soške doline od Sv. Lucije do AvČ je poln romantičnih, tupatam divjih krasot; svet do Plav je idilske lepote, pravi vrt med zelenim hribovjem, tvorečim na zapadni strani mejo med Avstrijo in Italijo; kos do Solkana pa je bolj enoličen in samoten, brez življenja, a zato ne manj lep. Zelena Soča na dnu, sive skale in pečine ob njej, enakomerna kraška rebra na desni in levi brez vsiljujoCih se vrhovnih potez: vse to daje kraju, rekel bi, neki stiliziran značaj. Blizu Solkana se peljemo črez sloveči Soški most, ki tvori nad vodo velikanski lok 85 m. Večkrat je slišati, da je to največji oblok iz kamena na celem svetu. To ni res: najdaljši je mostni oblok črez Siro v Plauenu na Nemškem, mereč 90 m, a služi le navadni vozni cesti. Res je torej to, da je naš most največji železniški take vrste. Vse gradbe dolžina znaša 220 ms postranskimi odprtinami vred. Najbolje pojmimo smelost loka, ako se postavimo k enemu temelju in pogledamo navzgor — z neverjetno lahkoto se vzpenja ozka kamenita pega v zrak; zdi se, da je nemogoča stvar in da se zdajinzdaj podere. Oblek je-debel pri temelja 3*5 m, na vrhu 21 m, visok 21-8 m. V stavbi je 1900 m:J četvero-ogeinikov iz kamenolomov pri Nabrežini. Za oporno lesovje za časa gradbe so uporabili 1200 m» lesa in.okrog 250 centov železa za razne zveze. Na sredi se' je naslanjala vsa opora na steber v vodi, ki so ga posadili pnevmatično 9'4 m pod najnižjo vodno gladino (razlika višine vode ob suši in povodnji znaša do H'6 m!). Na oder nad lokom so dovažali rezane kamene iz 300 m oddaljenih Bkladifič ter jih postavljali na osmih krajih in več obrokih na mesto. Tako je bila zasigurana nepremič-nost in homogeniteta lesenega, oziroma na njem ležečega kamenitoga loka. Vse je bilo tako dobro urejeno, da so delo v 18 dneh dogotoviB. Črez mesec dni so podrli oporno lesovje, in pokazalo se je, da se je znižal vrh obloka le za nekaj mm. Par minut pozneje zagledamo goriški grad in samostan na Kostanjevici in vlak zro-pota na veliko postajo v G o ric i. Obstoječa proga južne železnice je za nekaj kilometrov krajša nego nova državna med Gorico in Trstom; razen tega se vzdi-guje ta na skoraj dvakrat višjo točko nego prva, namreč na 322 m v bližini Repenta-borja proti 167 m južne železnice v Nabrežini. Zveza obeh mest bode torej po novi progi boljša le, ako bode vozil tod kak brzovlak, ki se na poti ne bode ustavljal tolikokrat (ali sploh ne) kakor vlaki na južni železnici. Tik goriškega kolodvora je 230 m dolg predor skozi Kostanjeviški grič. Blizu Št. Petra se shaja nova proga s staro iz Gorice v Ajdovščino, ki so jo porabili v dolžini 7 9 km in na kateri sta dve postaji Volčja iraga in Pr-vačina. Nekaj sto metrov dalje se odstranja nova železnica na desno, gre skozi 160 m dolg prekop, drži črez Vipavo po železnem, 50 m dolgem mostu in zapusti slednjič Vipavsko dolino, vzpenjajoč se po levem brdu Branke strmo navzgor. Ko prevozimo še kra-k predor in 56 m dolg viadukt, dospemona kolodvor v Rihenbergu, ki leži na zelo strmem rebru, tako daje bilo treba izkopati in nasuti nad 120.000 m8 zemlje. Krasen je odtod kakor tudi že na poti pogled na siva in strma rebra Trnovskega pogorja. Mogočno se vzdiguje iz mikavne Vipavske doline, poraslo na temenih in vrhovih z modrozelenim gozdom. To je slika, ki sporni" nja na visoke planine, saj znaša tudi razmerna višina med dolino in vrhovi več nego 1000 m. Kakor naj bi nihče ne zamudil občudovati znamenitega in nenavadnega razgleda s Sv. Gore pri Solkanu, naj bi tudi ne opustil posetiti Trnovskih višav in šum. Trnovo, ki leži še na hribovju tik gozda, je kaj pripravno izhodišče za razne ture. Odtod greš lahko h gozdarski hiši v Krnici, 985 m visoko nad morjem, odkoder vidiš vso Vipavsko dolino, ves Kras, nedogledno morje, Furlanijo, skratka: kjer leži pred teboj naravni zemljevid vse dežele! Ali pa poležeš na ta ali oni vrh sredi morja dreves — kako obsežen je razgled šele od tam! Od Triglava do Adrije, od Furlanske planjave notri do Kranjske dežele šviga vid; kako veličastna slika! In nič manj zanimiva ni hoja skozi šumo med vitkimi jelkami, visokimi in košatimi hrasti. Da, tako drevje je raslo povsod na sedaj golem Krasu v davnih, davnih časih! —- ' ' Vlak sopiha naprej Črez 60 m dolg viadukt, potem po visokem nasipu v 119 m mereč predor. Temu sle'"' drugi, dolg 200 m, in kos proge, ki je na t visečem brdu podprta z visokim zidovjem. Na vzhodu vidimo sedaj značilno obliko Nanosa, dolg, visok hrbet, odrezan na eni strani s strmimi Btenami. Prevozivši še dva prekopa s 170 m, oziroma 530 m, smo na postaji Sv. Danijel-Kobdilj in na planoti pravega Krasa, po katerem drdramo črez velikanske nasipe iz kamena in skoz globoke vreze na postajo Dutovlje-Skopo. Skoz 455 m dolg predor drži potem proga v dolino Repentaborja, dalje teče skoz 600 m mereč prekop in čroz železen most na visokem nasipu preko proge južne železnice, in kmalu smo na postaji na Opčinah. Še enkrat pogledamo na golo, kamenito kraško krajino, polno holmcev in dolin, ki tudi niso brez lepot, še enkrat pozdravimo daljne sive Julijske planine, strmi Krn in mogočni Kanin, in že nas sprejme žrelo 1050 m dolgega Opčinskega predora. V njem so naleteli pri gradnji na podzemljske jame; črez eno drži tir po 21 m velikem mostu iz kamena. Po kratki vožnji v temini se zasveti izhod, vlak zdrdra na beli dan in g]ej------------morje! Neizmerna vodna plan leži pred nami, na obzorju se druži z nebom. Danes se razprostira v veličastnem miru, v modri barvi jasnega neba v brezkončno daljavo; jutri morda bode belkastosiva od razburkanih valov, ko bo bril ljuti «ever z divjimi sunki raz hribovje. Vedno isto morje, in vendar kako različno vsakikrat, ko ga zopet gledaš! V bližini zremo na rdečkasto mesto, zastrto s soparom in napolnjenim z nekim čudnim enakomernim šu-' menjem. Zdi se kakor kaka morska pošast, le-! žeča leno na morskem obrežju in moleča svoje I velikanske ude v širno vodovje •— luka, kjer mrgoli od ladij, parnikov in človeškega živ-| ljenja. V ozadju gledamo na modrikaste obali Istre. Na desni se vzdiguje strmo obrežje in ' z vinogridl in vsakovrstnim južnim rastlinjem \ obraslo rebro Krasa do Devinske skale in daljne Laške planjave, ki se razprostira kot črnikasta pega do izliva Soče in še dalje proti Benetkam. Nad njo se svetijo večne gore, Beneške planine in Tirolski Dolomiti. Zri in uživaj 1 A le prehitro nas loči hiteči vlak od krasne panorame, ki se je prikazala tako nenadoma. Zaviralnieeškripljejo, vozimo se tako strmo navzdol, da je padec skoraj čutiti. Z " ogromnim ovinkom objema proga »o. Črez | 86 m dolg viadukt izginemo dva..; ¦.- za 486 in 696 m dolžine pod zemljo. Povsod imamo vmes pogled na vedno bolj in bolj od spodaj se bližajoče mesto. Po visokih nasipih in Črez mogočno podporno zidovje se peljemo na 130 m dolg kamenit most in v tretji, 1270 m mereč predor pod Lovcem; kmalu potem smo na predzadnji postaji v Rocolu. Za njo je še 400 m dolg prekop Sv. Jakoba, za katerim se združi naša proga s staro železnico iz Trsta v Herpelje. Malo minut pozneje drdramo že nizko doli ob morju y novi, velikanski tržaški kolodvor. — Videli smo na vožnji, ki je trajala J malo ur, reke in jezera, planine in planjayel hribovje in gričevje, doline in Kras, soteski in neskončno morje. Majhna si, a krasna, s|0 venska domoviua I Pod trdo pestjo birolratizma. Kakšne gnjile razmere so na Tolmin. skem, je znano p. n. čitateljem iz notic y »Soči". Kako so je pritiskalo na učitelje jD učiteljice, da so podpisavali tiste žalostne «. upnice Šol. nadzorniku ter izrekali grajo Vr. tovcu, ki ni učiteljstvu nič slabega storil, jt tudi znano. Priganjač Prinzig-Lasičev je i,;', tolminski učitelj Kašca, ki je vabil, žugal i: pretil ter naposled izsilil podpise, razen dveh Kako tiho mnenje je zavladalo med tolmic-i sklm učiteljstvom, ali menda vsaj med vecjicl delom, je bilo razvidno iz onega slovečega dopisa iz tolminskih učiteljskih krogov, kjer j* bilo jasno povedano, s kakim pritiskom so bil! znešeni skupaj tisti podpisi in kako so se ufi-telji potem izražali o tem izsiljevanju. — Tep še ni bilo dosti. Hoteli so še obsodbo tistegi dopisa, kar je imel storiti izredni občni zbor Izredni občni zbor je bil, ali nič ne vemo, k o 1 i k o učiteljev in učiteljic je bilo zbrani na tem imenitnem občnem zboru in tudi i znano, kako je z obsodbo onega dopisa ~ znano pa nam je, da so vendar-le sklenili nekaj. Le ppslušajte nastopno pismo: „ Veleče-njenemu gospodu Andreju Gabršček, šefu listi1 »Soča" v Gorici. — Izredni občni zbor »Tolminskega učiteljskega društva v Tolminu j«| sklenil 12. 4. t. 1. Vam doposlati, kot šefi j lista »Soča" naslednjo izjavo: Vse učitelj-stvo zbrano na izrednem občnem zborovanji »Tolminskega učiteljskega društva" v Tolminij dne 12. 4. 1900. obsoja pisavo liste ^Soča* glede na neprimerne napade nad posameznimi] udi učiteljstva, kateri žalijo obenem ves nti| stan. Posebno pa obsoja nizkotne opazke uredništva in celo tiskarniškega osobja. Obsoja nadalje to, da ne daja prostora članom našega' stanu, kateri želijo v svojem naprednem listu braniti svojo Čast. — F. Jelki®,] podpredsednik kot predsed. pooblaščenec. J Koeh, t. č. tajnik." Kadi bi vedeli pred vsem, koliko ljudi. šteje tisto „W učiteljstvo, zbrano na izredne: zborovanju", kajti to vemo, da v s e učit<\ij.sr.'^| tolminskega političnega okraja nI bilo navzofce p marveč bržč»p V majhen del istega. In kuj d sklenil?""' l^iso obsodili birokratizma, ki jin jemlje možatost ter jih sili v uloge pokomEj slug dvema mogočnežema, niso obsodili ne/ nosnih razmer, pod katerimi trpijo, tudi k! tega, da je kazal glavar svojo veliko ljubem! do učiteljstva z agitacijo proti Vrtovcu ko;] učitelju v okr. šolski svet, niso obsodil! znanega počenjanja z nekaterimi učiteljicami nič tako perečega se niso dotaknili, pač {«] so moško obsodili pisavo »Soče" in to izjavi poslali šefu lista! Kaj pa je „SoČa" pisali Le bridko, prebridko resnico! Še vse |h*| (Dalje u prilogi.) »Da, če te morda ne zapusti tvoj spomin." j »Ah, ali me hočeš žaliti?" »Jaz? Bog varuj! Baš nasprotno ti hočem dati dober I svet." »In kakšnega?" nDa pustiš tukaj demant, ki ga imaš na prstu. Ah, pojdi, s takimi neumnostmi naju hočeš pogubiti oba." »Na kak način?" vpraša Andrea. »Nepremišljeni človek! Oblečeš si livrejo in imaš na roki prstan, ki je vreden pet do šest tisoč frankov." »Vraga, dobro si ga cenil. Zakaj ne postaneš cenitelj?" »Povedati ti hočem, da se razumem na dei*«mte, ker sem imel nekoč enega tudi sam." »Svetujem ti, da se s tem ne bahaš," pravi Andrea, ne da bi se razjaril vsled tega novega stiskanja, česar se je bal Caderousse, in mu mirno poda prstan. Caderousse ga ogleduje tako natančno, da Andrea spozna, da gleda, če bi rezal steklo. »Demant je ponarejen." »Ah, pojdi, ti se šališ." »Le ne vznemirjaj se, to se lahko poskusi. In Caderousse stopi k oknu ter prične pisati po njem. Steklo je pri tem zaškripalo. »Motil sem se," pravi in ga natakne na svoj mali prst, »toda dandanes znajo demante že tudi izvrstno ponarejati." aAli si zdaj pri kraju?" vpraša Andrea. „Ali ti morda ugaja moj telovnik ali kaj drugega? Ne sramuj se!" »Ne; ti si dober mladenič in lahko odideš; prizadevati si hočem, da se odvadim svoje častilakomnosti." »Toda čuvaj se, da se ti pri prodajanju demauta ne zgodi to, česar ai se bal pri zlatu." »Bodi brez skrbi, ne prodam ga.* »Da, morda ne danes in jutri/ si misli mladi mož. »Srečen človek," pravi Caderonase. „Zd8J zopet najdeš konje, kotyo, sluge in nevesto?" »Gotovo." I »Povej mi, dečko, če smem upati, da mi pokloniš lepo ženitveno darilo, ko se oženiš s hčerko mojega prijatelja Dan-! »Rekel sem ti že, da si to samo domišljaš." »Koliko znaša dota?" »Toda pravim ti —" »Jeden milijon?" Andrea zgane z ramo, »In če bi bilo tudi več," pravi Caderousse, „ne bode toliko, kolikor ti želim jaz." »Hvala," pravi Andrea. »Ah, ti si dober," odvrne stari lisjak s surovim smehom. »Čakaj, spremim te." »Ah, to ni potrebno." „0 da." »Zakaj ?" „0, vrata imajo majhno skrivnost; ta previdnost se mi zdi potrebna. Kadar bodeš kapitalist, ti tudi naredim kaj podobnega," »Ti si zelo dobrotJjiv. Osem dnij prej te obvestim o tem." Nato se poslovita. Caderousse ostane pred vrati, dokler Andrea ne zapusti dvorišča, nato skrbno zapre svoja vrata in prične skrbno proučevati načrt, ki ga je narisal Andrea. /Ta ljubi Benedetto!" pravi. „Mislim, da bi se prav nič ne jezil, Če bi kmalu podedoval, in bi onega, ki bi mu prav kmalu pripomogel do njegovega pol milijona, ne poglednl baš neprijazno." V. Ulom, Drugo jutro po dnevu, ko se je vršil pravkar opisani pogovor, je odšel grof Monte Cristo res v Auteuil ter vzel s seboj Alija, več slug in nekaj konj, kntere je hotel .poskusiti, | K temu izletu, na katerega prejšnji dan ni mislil Se prav nič in katerega je pričakoval Andrea prav tako malo kakor on, pi je pripravil prihod Bertuccev, ki se je vrnil iz Normandije ter mu prinesel vesti o hiši in korveti. Hiša je bila v redu, in korveta, ki je prišla pred osmina] dnevi, je bila vsidrana pri majhnem otoku s svojo posadk« broječo šest mož, ter je bila pripravljena, da vsak hip lahki odpluje na morje. Grof je pohvalil Bertuccevo marnost in mu rekel, bode pripravljen za bližnji odhod, ker njegovo bivanje v Franci)] zdaj ne more trajati več nego jeden mesec. »Zdaj," je rekel, »moram na vsak način enkrat potici iz Parisa v Treport in zato hočem osem postaj, da teh petdeset] milj lahko prepotujem v desetih urah." „To željo ste izrazili Že prej, Ekscelenca," odvrne E§ tuccio, „in konji so pripravljeni. Jaz sam sem jih kupil ter jI] razpostavil po najpripravnejših krajih, to je po vaseh, kjer na vadno ne obstaja nihče." »Prav," pravi Monte Cristo, »jeden ali "dva dni ostanem I tukaj. Uredite po tem vse potrebno/ Ko je Bertuccio zapuščal sobo, da bi dal naročila, F trebua za to bivanje, odpre Baptistin vrata, drže v roki zl«'| krožnik, na katerem je ležalo pismo. »Kaj hočeš ti tukaj?" vpraša grof, opazivši komornih ki je bil ves pokrit s prahom. »Zdi se mi, da te nisem poklicati." Baptistin se globoko pokloni in mu izroči pismo. »Važno in nujno/ pravi. Grof odpre pismo in čita : »Grof Monte Cristo se obvešča, da namerava to noč neki ulomiti v hišo štev. 30. na Elizejskih poljih, da bi preisk«! papirje, o katerih misli, da so skriti v pisalni miži. Znano fa da je gospod grof dovolj hraber, da mu lii treba posredovanj1 policije, kar bi morda kompromitiralo celo onega, ki dajo*4 migljej. Gospod grof si lahko sam na poljuben način poskrili pravico, Mnogo ljudij ali kakšno drugo sredstvo, to bi zločine* Priloga Joče" it. 36. i duš 5. maja 1BOB. malo smo ožigosali vse ono, kar se godi na ! Kar se tiče »napadov" nad posameznimi «di učiteljstva, je bil »napaden" le Knšca in 0 dveh učiteljicah je bilo povedano nekaj; vse to v potrebno ilustracijo tolminskih razmer. Če hoče tolminsko učiteljstvo hoditi prava pota, mora t nami vred nastopiti proti tis t i m, in pahniti l^svoje srede'take vjste? ljudi, ki se dajo slepo zlorabljati birokratom. Taki »napadi" pač ne morejo žaliti vsega učiteljskega stanu! Ta bi bila lepa!! Če se pove o par ljudeh, ki niso v poseben ponos gtanu, kateremu pripadajo, resnico^ ker dehtjo kvarljivo za ta stan in se dajo zlorabljati od birokratov, ki niso bili nikdar prijatelji prizadetega stanu, nu, potem pač je jako žalostno, H se hje dobijo člani takega stanu, ki se izrečejo solidarne z onimi. Nato se. pač more^ reči le: Gliha vkup štriha! Tega pa vendar je nočemo reči o tolminskem nčiteljstvu — pač pa vidimo zopet, kako se včasih le premalo pazi pri sestavi raznih izjav I! Glede »žaljenja" učiteljskega stanu smo torej na čistem. Ali ne moremo si kaj, da ne bi povedali tu cenj. učiteljstvu na Tolminskem nekaj drugega, nekaj, kar je ono zakrivilo. Le govorimo odkritosrčno! Le prepogosto se dobijo ljudje, ne le v mestu, ampak zlasti na deželi, ki ne govorijo preveč spoštljivo o učiteljstvu. Takega govora je mnogo preveč, in marsikateri dobri učitelj trpi pod njim povsem neopravičeno, Sedaj pa vprašamo: ali je sposobno tako ravnanje, kakoršno se zrcali v znanih »zaupnicah" in grajah, vplivati na ljudi, da se dvigne ugled učiteljskega stanu? Ali pa podkopuje ugled in veljavo učiteljstva? (e bi vedeli tisti gospodje, ki so podpisavali, res da pod pritiskom, kaj smo mi vse culi o tem njihovem »izjavljanju", za glavo bi se prijeli! In tudi razni veljaki med učitelji se niso izražali v prilog svojih tovarišev na Tolminskem ! To da misliti — ne pa govoričiti krivično, da je bil žaljen ves učiteljski stan v BSoela! Najlepše pride navadno na zadnje. Tako je tudi v tej izjavi. Pravijo, da se ne daja prostora članom učiteljskega stanu, kateri želijo v svojem naprednem listu braniti svojo čast. Bm>! Kateri pa so tisti člani? Kašca, ki je bil kaznovan radi tepeža otrok, je hotel tepsti v »Soči" — Vrtovca. Nekaj smo mu nriobčili; iz dopisa smo črtali le par surovih besed Ker je pa hotel na grd način obdela-vati Vrtovca, ••— ne pa braniti svojo časti -— smo mu ustavili priobčevanje. Povemo kar naravnost, da nimamo prostora zanj, da bi blatil Vrtovca! Oba Kenda sta poslala pojasnili, kateri smo priobčili. Drugih ni poslal nikdo nič. Torej kateri so tisti, ki so hoteli v »svojem naprednem listu" braniti svojo čast. Na dan z imeni! Mi ne vemo za nobenega. Kašca pa ni branil svoje časti - ampak stresal jezo. Zopet isti pojav, tla se sklepa izjave, p^ ne pomisli dovolj, kaj se piše!------------ Razumemo težek položaj učiteljstva na Tolminskem. Proti takemu položaju je edino uspešno sredstvo krepka stanovska organizacija. Te pa ni. Če bi obstajalo, bi ne mogla strahovati takega Števila ljudij dva moža ter jih izkoriščati v svoje namene. Strahuje se lahko par ljudij, ne pa večjega števila or-ganizovanih. To v dobrohotni pomislek. KoneČno še nekaj. Gospodje so naslovili izjavo na g. Gabrščeka kot šefa našega lista. UP^^mo^jim^da ni imel prav nič opraviti z noticami, ki se tičejo tolmtn*S|ih razmer, torej v prihodnje, če mislijo še kaj izjaviti, lahko pošljejo kar naravnost na uredništvo v Gorici, Gosposka ulica štev. 7. Izjavo spravlja ob vsako veljavo okolnost, da je bila sklenjena 12. aprila, odposlana pa še le zadnje dni aprila, in da je predsednik ni podpisal, ampak le podpredsednik kot »pooblaščenec". Menda gospodje sčasoma vendar sprevidijo, kako ulpgp igrajo. Domače in razne novice. Soška podružnica slovenskega planinskega društva, Odsek GOflca, napravi v nedeljo dne 6. t. m. izlet na Trstelj (044 m) nad Lipo na Krasu, dogovorno s tržaško in ajdovsko podružnico. Tržačanje pridejo čez Nabrežino, Gorjansko in Lipo na vrh približno okoli 10. ure predpo-ludne, Vipavci čez Dornberg. Goriški izletniki odrinejo peš ob G'30 (pol sedmih) zjutraj iz Gorice ter dosp6 čez Dolenjo Vrtojbo, Buko-vico, Renče, na vrh okoli 10. ure. Skupni povratek vseh izletnikov z vrha čez Železna vrata v Dornberg (kosilo), odtod po Vipavski železnici za Goričane in Tržačane ob 5-B4 popoludne v Gorico nazaj. Zbirališče kavarna »Central". Iz Trsta in Vipavske doline se obeta velika udeležba, zato se pričakuje, da iz mesta ne odide le par izletnikov, ampak precejšnje število. Pridružijo se Tržačanom pevci iz Nabre-žine, členi pevskega zbora iz Gorice odidejo ob 1. uri pop. z žardinjero z dvorišča Ušaja na Tržaški cesti Štev. 18. Vožnja v Dornberg in nazaj za nepevce 2 K, za pevce 1 K. Veličasten pogrebvPnračlnl, •••- v četrtek popoludne so položili v Prvačini k večnemu počitku zemske ostanke gospe Alojzije Mozetič, učiteljice in soproge gosp. Josipa Mozetiča, gostilničarja in staroste pi vaškega »Sokola". Pogreb je bil veličasten. Udeležilo se ga je okoli 700 ljudij: iz domače občine, iz bližnjih občin ter drugod iz Vipavske doline, pa tudi iz mesta je bilo dosti udeležbe. Učiteljev in učiteljic je prišlo k pogrebu okoli f)0. Pri pogrebu je bilo tudi starašinstvo, šolski otroci, okr. šolski nadzornik, društva iz Prvačine in Dornberga, Sokol itd. Pevci so zapeli tri žalostinke: pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. Lepo nagrobnico je govoril pokojnici y slovo domaČi g. župnik. Voz in krsta sta bila vsa polna vencev. Sokoli so nesli krsto z voza na pokopališče. — Pokojnica je bila šla v Trst v bolnišnico, da se podvrže operaciji v trebuhu. Operacijo je res prestola, ali ker je bila šibka, je pod- legla slabostim. Pokojnica je bila blaga žena, j obče priljubljena in dobra učiteljica. Truplo so pripeljan če« Kras v Pmfcino. — Bodi jej blag spomin! Vabilo k pristopu v »Slovensko bralno in podporno društvo V Gorici". — .Ustrezajo sklepu in želji, izrečenima na zadnjem občnem zboru »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici", pošilja te dni društveni odbor svojega poverjenika do vseh slovenskih delodajalcev, gospodarjev in sploh tvrdk, katere imajo zavarovanju podvržene uslužbence, z nabiralno polo v svrho vpisopanja in pristopa k temu domačemu podpornemu društvu. Razun k pristopu kot podporni člani, vabi podpisani odbor tudi goriške rojake drugih stanov brez 'razlike, da vstopijo v okrilje tega, za naš nadaljni razvoj velevažnega društva, bodisi kot podpiratelji ali bralničarji. Namen in pomen »Slovenskega bralnega in podpornega društva" je za goriške mestne Slovence v vsakem obziru velik, vsled česar goji podpisani odbor opravičeno nado, da se vsled pristopa novih članov naše vrste podvojijo, in da bode zamoglo društvo v bodoče izkazovati vedno lepših vspehov. — Odbor »Slov. bral. in podpor, društva". Zi zastavo »Pevskega In bralnega društva" v Št, ABdreiU so darovali še gg.: Gabršček Andr. 6 K, dr. Rojie Aleks. 1 K, Polli 2 K, Gorkič Iv. 2 K, Hrovatin J. 2 K, dr. Jos. Levpušček 3 K, A. Pucelj 1 K, P. Cotič 2 K, M. Pe-trovčič 1 K, Fr, Obrdank 1 K, Hedžet & Koritnik 3 K, Andr. Jakil 2 K, A. Plahuta 10 K, Al. Brajnik 4 K, Ivan Katnik 5 K, Jos. Vižintin 1 K, Zavadlav A. iz Št. Andreža 10 K, Fr. Vižintin iz Št. Andreža 2 K, Ambrož Turri 25 K. Razglas. — Dne 1. maja t. 1. ob 10. uri predpoldne je bilo v deželni hiši devetnajsto srečkanje deželnih obveznic, izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje: Vrsta A št. 44 za 1000 gl. = 2000 krou ti 1000 „ = 2000 „ » » » 47 „ 500 „ = 1000 „ » „ „ 9'.» „ 100 „ = 200 „ 100 „ = 200 „ 1000 w = 2000 » n » 27 „ 500 „ = 1000 * » n n 7 „ 100 „ .*=-. 200 „ Deželna blagajna izplača te obveznice dne 1. avgusta 1.1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, kateri še ne spadejo 1. avgusta t. 1. Obveznica vrste A Št. 5 za glil. 100, katera se je izsrečkala dne J. maja 1005. ni še zapadla, vsled česar za isto ne tečejo obresti od 1. avgusta 1905. — Deželni odbor. Dmlba sv. Cirila in Metoda v LJubljani je prejela v korist otroškemu vrtcu na Savi pri Jesenicah dve novi pokrovitelj nlni: 1. Tomo Potočnik, župnik na Breznici, je daroval 200 K ter se prišteje pokroviteljem možke podružnice v Radovljici. 2. Ljubljanski bogoslovci 1900.1. so položili domovini na altar 200 K, ki so jih zložili deloma v minulem, deloma v tekočem Šolskem letu. Zavzemali bodo štev. 53. med pokrovitelji prve ljubljanske podružnice. — Dalje je prejelo podpisano vodstvo volilo 100 K, ki jih j* v oporoki zapustil družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani preprost mož izmed naroda, f Jožef Lipovec, po domače Markelj, posestnik pri sv. Križu nad Jesenicami. Srčna hvala vsem darovateljem. Živeli nasledniki! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. ' , ¦ Kolesarsko društvo „Gorica" napravi v nedeljo dne" 6. t, m. izlet v Dornberg. Odhod točno ob 1% izpred kavarne »Central". — Ker bode v Dornbergu velika ljudska veselica, se prosi obilne udeležbe. Nadvojvoda RaJPK — Vrhovni poveljnik deželne branibe nadvojvoda Rainer je prosil cesarja za vpokojitev. Cesar mu je pisal lastnoročno pismo, v katerem pravi: »Ljubi nadvojvoda Rainer! Vaši prošnji, da Vas odpustim iz zdravstvenih ozirov od vrhovnega poveljstva deželne brambe, ki ste ga skozi 34 let izvrševali z najplemenitejšo vnemo k popolnemu vspehu te institucije kot vzor vojaških kreposti, ustrezam." PleSM zabavo priredi društvo „Naprejft v Dornbergu prvo majnikovo nedeljo G. maja z vojaškim orkestrom goriškega pešpolka št. 47 v velikih pokritih prostorih gostilne pri »Edinosti". Sodelovala bo tudi prvaška godba. Ta dan je takorekoč shod raznih vipavskih društev. Vsakemu je tudi znano, da prirede ta dan ajdovsko-vipavska, tržaška in Soška (odsek Gorica) podružnica skozi Dornberg izlet na Trstelj nad Dornbergom. Ugodna železniška zveza daje upanje obilne udeležbe. Društvo »Naprej«. Prednaznanllo k veliki narodni veselici, katero priredijo: Pevsko-bralno društvo »Lipa" iz Bilja ne, novoustanovljeno pevsko-društvo iz V i š n j e v i k a, bralno-pevsko društvo iz K o ž-b a n e in pevski zbor iz H r u š e v 1 j a, zadnjo nedeljo junija oz. prvo julija v Neb le w v prostorih g. Kocijančiča »na KrižadP'. Podrobnosti se naznanijo pravočasno. (Glej dopis »Iz zapadnih Brd".) Slovensko učiteljsko društvo za koperskl okraj bo imelo svoj redni občni zbor dne 10. t. m. v Borštu. Učiteljsko društvo za Trst In okolico v Trstu vabi na ustanovni občni zbor, ki se vrši v nedeljo^ dne 0. maja 1906., ob 10. uri predp. v prostorih Trgovsko-izobraževalnega društva Via S. Francesco d'Assisi št. 2. Dnevni red: 1. Nagovor. 2. Čitanje pravil. 3. Volitev predsednika in osem odbornikov. 4. Volitev treh pregledovalcev računov. 5. Volitev treh članov razsodišča. G. Predlog o pristopu k »Zavez«" S 31. drnštv. pravil. 7. Eventualna volitev dveh zastopnikov k zavez, zborovanju v Šoštanj. 8. Razni nasveti in predlogi. — Začasni odbor. Vojaški nabor. — Okrajno glavarstvo: L o-gatec. Naborni okraj: Lož. Dne 23. aprila je prišlo k nakoru iz občin : Staritrg in Bloke ter tujci skupno 127 inladeničev. Potrjenih: Staritrg I. razr. 14, II. razr. 1, III. razr. 2; Blok: I. razr. 6, III. razr. 2, dalje so bili pet.jeni 4 triletni prostovoljci in 1 tujec vsekakor preplašilo in gospod • grofu vzelo priliko, spoznati sovražnika, katerega mu je prijavno odkril pisalec teh vrst, ki pa morda ne bode več mogel dati drugega migljeja, če bi zločinec hotel po ponesrečenem prvem poskusu poskusiti še enkrat." Prva grofova misel je bila, da je to pismo navadna zvijača tatov, ki svare človeka pred majhno nevarnostjo, da ga opravijo v mnogo večjo nezgodo. Zato je hotel dati pismo takoj policijskemu komisarju, kljub svarilu neimenovanega prijatelja, da, morda baš zaradi tega svarila, ko mu naenkrat pade v glavo, da bi bU tat res lahko njegov sovražnik, katerega mora spoznati sam in ki mu morda lahko koristi kakor Fiesku zamorec, ki ga je hotel usmrtiti. Čitatelj grofa pozna, in zato ni treba povdarjati, da se ni bal nobene nevarnosti. Življenje, katero je živel, in smer, katero mu je dal, sti ... privedla do tega, da se je naslajal ob nepoznanih vžitkih, ki jih je našel v Bojih, katere je pogosto bojeval z naravo, to je z Bogom ali s svetom, ki pač lahko velja za hudiča. »Ah," pravi torej, »ti ljudje ne nameravajo ukrasti mojih papirjev, ampak tae hočejo umoriti; to niso tatovi, ainpak morilci. Nočem, da bi se mešal gospod policijski komisar v moje osebne zadeve." Grof pokliče Baptistina, ki je čakal pred vrati. »Pojdi takoj v Pariš in vini se z vsem služabništvom, kajti potrebujem jih v Auteuilu." »Toda ali nihče ne ostane v hiši, gospod grof?" vpraša ^ptistin. »Vratar." »Toda ali ste pač pomislili, gospod grof, kako daleč je 0(1 njegove lože do hiše?" »No?" »No, lahko bi bilo izpraznili celo stanovanje, no da bi k(lo kaj slišal od tega." ' / »Gospod Baptistin, vi ste tepec; manj bi me jezilo, če bi se to res zgodilo, kakor me jezi, če se katero izmed mojih povelj ne izvrši dobro." Baptistin se pokloni. »Torej si čul?" pravi grof. »Pripelji s seboj vse "voje tovariše, od prvega do zadnjega, toda vse ostane kakor sicer. Le okna spodnjega nadstropja naj ostanejo zaprta; to je vse.'' j »In okna gornjega nadstropja?" »Ta niso nikdar zaprta! Z Bogom!" Grof da poveduti, da bo jedel sam, in želi, naj mu streže samo Ali. Obedoval je zmerno in mirno kakor vedno, nato je po-j mignil Aliju, naj gre za njim, odšel skozi mala vrata, prišel v BoulogneSki les, kakor da gre na iaprehod, krenil mirno proti rarisu ter z nočjo vred dospel pred svojo hišo na Elizejskih Poljih štev. 30. Vse je bilo temno; le v vratarjevi loži je brlela slabotna lnč. Monte Cristo se nasloni na drevo in gleda s svojim bistrim, tako redkokrat varajočim pogledom v dvojni drevored in na sosedna pota, opazuje mimo idoče in posluša, če ne preži kdo kje skrit. Približno v desetih minutah se prepriča, da ni v bližini nobenega prisluškovalca. Takoj se približa z Alijem malim vratom, previdno vstopi, gre po skrivnih stopnicah, do katerih je imel ključ, vstopi v svojo spalnico, ne da bi odprl kak zastor, kratko, ne da bi mogel vratar opaziti, da skriva ta hiša, ki jo je smatral za prazno, v sebi svojega gospodarja. Prišedši v spalnico, da grof Aljjn znamenje, naj ostane tu, dočim gre sam v kabinet, ki ga natančno preišče; toda vse najde v redu, dragoceni sekretar na navadnem mestu, ključ v njem kakor vedno. Takoj zasuče dvakrat ključ, ga vtakne v Žep, zapro vrata in vstopi zopet v spalnico. Tu najde Alija, ki je polagal po miči kratek karabinar in dve krasni dvocevni pištoli. Oborožen na ta način, se je grof lahko spoprijel s petimi nasprotniki. Bilo je skoro pol desetih. Grof hitro sne nekaj kruha, izpije kozarec španskega vina in da oboje tudi Alyu. Nato premakne pregibljivo ploščo v vratih, od koder je lahko pregledal celo sosedno sobo. Njegovo orožje je ležalo poleg njega, AH mu je klečal ob strani, drže" v roki arabsko sekiro, ki izza križarskih vojsk še ni izpremenila svoje oblike. Skozi okno spalnice je grof lahko opazoval cesto. Tako sta j otekli dve uri; vladala je najglobokejša tema, in vendar sta čakalca razločevala vsak najmanjši predmet. Ze dolgo časa vratarjeva svetilka ni več brlela. Pričakovati je bilo, da se ulom, če se ima sploh vršiti) ne izvrši skozi okno, ampak po stopnicah. Grofje mislil, da zločinci hočejo njegovo življenje in ne njegovega denarja. Zato je torej lahko mislil, da poskusijo ulomiti v njegovo spalnico. Iz tega vzroka postavi Alija pred vrata vrh stopnic in straži sam pred kabinetom. Invalidska stolpna ura odbije tri Četrt na jeduajst. Vlažen veter je donašal njene glasove na grofova ušesa. Ko se poleže glas zadnjega udarca, se mu zazdi, da Čuje od kabiueta sem lahek šum. Ta šum ali pravzaprav škrbanje je postajalo vsak hip močnejše. Grof je vedel, na čem je; vajena roka je izrezavala z deuantom steklo iz okna. Grof je čutil, da mu srce bije močneje. Naj bo človek še . tako hladnokrven in pripravljen na nevarnost, vendar čuti v odločilnem trenotku, da mu srce bije močneje in se njegovo telo trese, ter spozna velikanski razloček, ki je med senom in resničnostjo, med načrtom in izvršitvijo. Vendar da Monte tristo Aliju samo znamenje, in opazivši, da prihaja nevarnost iz kabineta, se ta neslišno približa njegovim vratom. (Dalje pride.) v 1 razr., skupaj potrjenih 30, od teh 28 v stalno službo, 2 pa v nad. reservo. Naborni okraj: Cerknica, Dne 24. aprila prišlo iz občin: Cerknica in Žilce ter tujci skupno 105. Potrnjenih: Cerknica I. razr. H, II. razr. 6, III. razr. 1; Žilce I. razr. 2, II. razr. 7, III, razr. 1, dajje še 2 tujca v I. razr., skupaj 33,* od teh 28 v stalno službo, 5 pa v nad. reservo. Naborni okraj: Idrij a. Dne 26. aprila prišlo iz občin: Dole, Črnivrh, Žiri, Spod. Idrija, Vojsko, Čekovnik, in tujci 152. Potrjenih: Dole I. razr. 4, II. razr. 2; Črnivrh I. razr. 13, II. razr. 3; Žiri L razr. 10, III. razr. 2; Spod. Idrija I. razr. 4, II. razr. 1, IH. razr. 1* Vojsko I. razr. 2; Čekovnik I. razr. 2, II. razr. 1, III. razr. 1, dalje 1 tujec v I. razr., skupaj 47, od teh 41 v stalno 1 enoletni prostovoljec in 5 v nado- Dne 27. aprila prišlo iz občine Idrija in tujcev skupno 70. P o t r j e n i h v I. razr. J 3, H. razr. 5, III. 2, dalje 1 tujec v I. razr. in en triletni prostovoljec, skupaj toraj 22, od teh 21 v stalno službo, 1 pa v nad. reservo. Naborni okraj: Logatec. Dne 30. aprila prišlo iz občin: Logatec, Planina, Rovte in Hotederšica ter tujcev skupaj 126. Potrjenih: Logatec I. razr, 10, II. razr. 3, III. razr. 1; Planina I. razr. 2, II. razr. 2; Rovte I. razr. 8, II. razr. 4, III. razr. 3; Hotederšica I. razr. 7, skupaj 40, od teh 39 v stalno službo, 1 pa v nad reservo. Okr. glav.: Tolmin. Naborni okraj: Tolmin. — Dne 23. aprila prišlo iz občin Tolmin in Sv. Lucija 121. Potrjenih: Tolmin I. razr. 21, II. razr. 9, III. razr. 2; Sv. Lucija I. razr. 17, II. razr. 3, skupaj 52, od 34 v stalno službo, 18 pa v nad. reservo. Dne 24. aprila prišlo iz občin Volče, Grahovo, Ponikve, in tujcev 120. Potrjenih: VolČe I. razr. 7; Grahovo I. razr. 5, II. razr. 4; Ponikve I. razr. 5, II. razr. 2, dajje 2 tujca v I. razr., skupaj 25, od teh 24 v stalno službo, 1 pa v nad. reservo. Naborni okraj: C e rkno. Dne 26. aprila prišlo iz občin Cerkno, Šebrelje ir. Št. Viška-gora 153. Potrjenih: Cerkno I. razr. 11, II. r. 2, III. razi*. 2; Šebreije I. razr. 4, II. razr. 1, HI. razr. 2; št. Viškagora I. razr. 5, II. razr. 1, skupaj 28, od teh 25 v stalno službo, 3 pa v sad. reservo. Naborni okraj: Kobarid. Dne 28. aprila prišlo iz občin Kobarid, Livek, Kred, Libušnje, Trnovo. Sedio, Dreženca, Idrsko in Breginj 153. Potrjenih: Kobarid I. razr. 4, K. razr. 1; Livek I. razr. 6, II. razr. 1; Kred I. razr. 4, II. razr. 1; Libušnje I. r. 5, H. razr. 2; Trnovo L razr. 2, II. razr. 1; Sedlo I. razr. 5; Dreženca I. razr. 3, II. r. 1: Idrsko I. razr. 1* Breginj L razr. 2, skupaj 39, od teh 35 v stalno službo, 4 pa t nad. reservo. Naborni okraj: Bovec. Dne 30. aprila prišlo iz občin Bovec, Soča, Čezsoča, Trenta, Srpenica, Log in tujcev 78. Potrjenih: Bovec I. razr. 7, II. razr. 2, KI. razr. 1; Soča I. razr. 2, II. razr/l; CezsoČa I. razr. 2, H. razr. 2; Trenta L razr. 1; Log I. r. Z; Srpenica HI. razr. 1, skupaj 22, od teh 16 v stalno službo, 6 pa v nad. reservo. S tem je letošnji glavni nabor v 97. dopolnilnem okraju končan. Iz celega okraja se je predstavilo k naboru 6074 mladeničev. V stalno službo je bilo potrjenih v I. razr. 956, y II. razr. 297, v HI. razr. 155, potem še 15 prostovoljcev, skupaj torej 1423. V nadomestno reservo pa iz vseh treh razredov 299. Potrjenih je bilo torej skupaj 1722, nepotrjenih pa 4352. Potrjenih je bilo torej povprečno 2835%, od katerih pado na I. razr. 15*73%, na II. razr. 4*89%, na HI. razr. 2*55%, na prostovoljce 0*25%, na nadomestno reservo na 4*93%. Nepotrjenih 71*65%. Tujcev se je predstavilo 119. V stalno o je bilo potrjenih v I. razr. 11, v TJ. 5, v HI. razr. 4 in 1 prostovoljec; i 21. V nad. reservo je bil potrjen 1. Vseh tujcev je torej potrjenih 22, nepotrjenih pa 97. Potrjenih je povprečno 18*48%, od katerih pade na L razr. 9-24%, na II. razr. 4*20%, ne D! razr. 3*36%, na prostovoljce 0*84% in na nadomestno reservo 084%.Nepotrjenih je bilo 81-52%. Izginil je Jožef Jug, trgovec z jestvinami v Solkanu. Od ponedeljka zjutraj od 8. ure naprej ga ni, več. Jug je star 59 let, čvrst mož. Kdor bi vedel kaj povedati, kje da bi bil, naj sporoči to družini v Solkanu. Poveljnik 3. veji pl. Succovatv pride v ponedeljek v Gorico iuspicirat tukajšnjo gar-nizyo. — MBMVMjt In prim«ŠCM|a. - Sodni avskul-tant dr. Ščitomir Dolenc je imenovan ad-junktom v Buzetu; premeščeni so sodni tajnik dr. Mattioni iz Gorice v Trst, okr. sodnik R. Pavlin iz Podgrada v Komon, okr. sodnik Iv. Guzelj iz Komna v Volosko, sodni adjunkt R. Sterlfe iz Buzeta v Gorico; okr. sodnik V. pl. Froblich v Kanalu je imenovan sodnim tajnikom v Gorici. Princ HohMlOhe. — Novi ministerski predsednik princ Hohenlohe je odšel iz Trsta v četrtek zvečer. Na kolodvoru se je zbralo ob njegovem odhodu mnogo odlično gospode. Prejšnji dan je sprejemal v avdijenci. predstojnike raznih oblastnij itd. Sprejel je tudi deputacijo slovenskih mestnih svetovalcev tržaških in deputacijo političnega društva »Edinost". Sprejel je Slovence ljubeznivo ter izrekel svojo osebno zadovoljnost na pozornosti Slovencev ob njegovem odhodu. Princ Hohenlohe je bil kot tržaški namestnik le malo časa med nami. Sicer je ostalo pri njegovem odhodu vse pri starem, kakor je bilo pri dohodu, ali reči pa moramo, da je princ pripravljal tla, na katerih bi bil mogel marsikaj spremeniti v naših deželah. Kajti princ ni stare šole birokrat, ampak modern mož, ki ne da nase uplivati kar t»ko znanim mogotcem, ki so že toliko hudega prizadjali primorskemu prebivalstvu. Zato le neradi vidimo, da se je ločil Hohenlohe od nas, nadejamo pa se, da je ostal njegov duh v namestništvu ter da bo sedanji voditelj na-mestništva hodil po Hohenlohevih potih, še toliko lažje, ker je pač Hohenlohe sedaj ministerski predsednik, in vsa moč je v njegovih rokah. Včeraj je bil Hohenlohe zaprisežen ter je pričel takoj i ganja glede volilne reforme. O Hohenloheju pišejo sedaj vsi listi. Čujejo se različni glasovi, prevladuje pa mnenje, da je on mož, ki dovede volilno reformo do realiziranja, seveda le s pravičnejšim postopanjem od Gautschevega. On še je že pred časom izrekel za splošno in jednako volilno reformo, dobil radi tega med aristo-krati naslov .:rdeči princ", sedaj pa je poklican izvesti to reformo. Mi želimo pred vsem, da se izvede, pa pravično in pošteno! Klerikalci in GautSCb. — Kakor je razvidno iz pisave »Slovenca", niso klerikalci nič kaj zadovoljni, da je odstopil Gautsch. Umevno. Gautsch je bil njihov prijatelj in Bvianlt-Rheidt tudi; ta dva moža starokopitneža sta rada ustrezala reakcijonarcero in za Nemce storila vse. V tako svrho jima je služil iz-borno Šusteršič, zato pa sta mu ugodila v marsičem, kadar sta ga potrebovala. Tako zlasti v volilni reformi, ko je bilo treba zadati Slovencem udarec. To je bilo res lepo, tako prijateljstvo med Gautschem in Šusteršičem! Ali Gautsch j« šel, in prišel je novi mož, ki ni nič podoben Gautschu, Pa šel je tudi By-landt Rheidt, in na mestu obeh stoji sedaj Hohenlohe 1 S tem pa bržčas ne pojde tako gladko barantanje, kakoršnega je bil navajen Šusteršič pri Gautschu, kajti pričakujemo, da j ostane Hohenlohe zvest načelu, da ne bo po- j slušal le enega zvona, ampak dva! Le potem spozna pravi glas. „Mir" o votlini reformi- — Celovški „Mirtt piše v uvodnem članku: „Kaj pa bodo storili slovenski, oziroma jugoslovanski posl&nci nasproti temu ponovnemu zločinu na obstoj slovenske narodnosti na Koroškem in Štajarskem ? Na to vprašanje vidimo vsaj nekaj odgovora v ljubljanskem „ Slovencu" z dne 26. in 27. aprila. Tu se pravi: »Govorica o posebnem mandatu za kranjske Nemce je baje prazna želja nemške gospode. A če se to namerava in ostanejo volilni okraji na Koroškem in Štajarskem, l ^kor so jih vladi vsilili nagi Narodni nasprotniki, potem je v istem trenotku tudi za »slovansko zvezo" dano povsem drugo stališče." — „Z ozirom na poročilo, da je ponudila vlada kranjskim Nemcem eno poslaniško mesto, izjavljajo Jugoslovani, da o tej koncesiji Nemcem ne more biti niti govora. Proti nakani, da se prepusti kočevski mandat Nemcem, se hočejo najodločnejše boriti." — Kaj naj torej sklepamo iz teh izjav V Ali je „Slevaaskl zvezi" dano drugo stališče šele tedaj, ako ostane vlada pri tem, da se da kranjskim Nemcem en mandat in ostane na Koroškem In štajarskem pri starem, ali .bo zavzela »Slovanska zveza" tudi drugo stališče, ako se tudi kranjskim Nemcem ne da mandata? Ali se bodo Jugoslovani najodločnejše borili samo proti nemškemu mandatu na Kranjskem, ali če ta odpade, ravno tako tudi za slovenske mandate na Koroškem in Štajarskem? AH je odločna borba za te mandate mogofa le v zvezi % borbo proti nemškemu mandatu no Kranjskem ? Izjp ljamo tu še enkrat, da koroški Slovenci mandata, ki ga nam je kot »našega" odločila vlada, nikakor ne moremo smatrati v resnici za našega. Ta mandat je negotovojsi, kakor pa dosedanji celovško-velikovški. Na tridesetih shodih je govorilo slovensko ljudstvo koroško svojo odločno besedo ter zahtevalo, da dobi tri ali vsaj dva gotova slovenska mandata, ter je ob enem pozvalo slovenske poslance, da v nasprotnem slučaju glasujejo proti vladni predlogi. Kaj naj si torej sedaj mislimo, ko se že takorekoč baranta splošno za posamezne mandate, ko Italijani hočejo Še en mandat na Goriškem, ko se za Solnograško zahteva še en mandat, ko se celo za Kranjsko zahteva en nemški mandat, da o naši nad vse upravičeni zahtevi nikjer ni niti govora! ? Popolnoma upravfieno izražamo tu svojo bojazen, da so je vrglo naše zahteve v kot, da se je prešlo preko našega glasnega klica po pravici na stari dnevni red — zatiranje naše narodnosti! Ta popolni molk govori za nas celo knjige da smo koroški Slovenci najbrž pokopani za večno. ,Mi smo storili svojo dolžnost! Cela slovenska Koroška je vstala proti nameravanemu vladnemu atentatu na obstoj slovenskega naroda na Koroškem! In morda se sedaj misli, da je to že dovolj! Ne! Kavno tako, kakor smo mi odločno govorili na naših shodih, kakor so naše slovenske občine odločno stavile iste zahteve, tako tudi sedaj najodločnejše zahtevamo, da se o naših zahtevah iz-pregovori odločno, javno beseda na kompo-tentnem mestu! Naj pač jugoslovanski poslanci ne pozabijo, da je sedaj od njih odvisna prihodnjost celega slovenskega naroda!" Razvitje zastave Dralnega In pevskega društva v Št, Andražu. — Bliža se čas, ko razvije bralno in pevsko društvo v Št. Andrežii svojo zastavo. To se zgodi dne 20. t. m. Ta dan bo velika slavnost v Št. Andrežu, na katero danes zopet opazarjamo slavno občinstvo. Pričakovati je, da se udeleži tega slavlja tudi prav mnogo društev. „Venezl8 Slulia". — Idilii imenujejo naše pokrajine ..Venezia Giulia", in celo na poši-Ijatvah iz Italije n. pr. v Gorico pišejo: nGo-rizia, Venezia Giulia". V rokah imamo naslov, kjer je bilo tiskano: Austria. Ali Austria je prečrtano, in napisano »Venezia Giulia". In pošta v Gorici je seveda pošiljatov dostavila, pustivši v veljavi laški naziv naše dežele! Slovenske lepake za cirkus nutraiu imi, ki da predstave v Trstu, so hoteli nabiti tudi v Gorici. Ali Lahi so to preprečili, in sedaj vidimo le tuje lepake po mestu. V Trstu so laški in slovenski. Velika nesreča pri Nafarežini. - Včeraj po- poludr.e je ušlo pastirju 54-Ietuemu K. Remcu z Opčin tele na tir pod Nabrežino, bas ko je vlak tekel proti Trstu. Pastir je hotel rešiti tele, strojevodja je ustavljal vlak, ali bilo je prepozno, Remec je prišel pod vlak, ki mu je odrezal obe nogi pod kolenom, Prinesli so ga v tržaško bolnišnico. Bralno-pavsko društvo .Lanija• v Devinu priredi dne G. t. m. javni ljudski ples na vrtu g. M. Plesa. Svirala bode veteranska godlja i/ Mav-hinj, Začetek ob \\. uri popoldn., traja do 1. ure popolnoči. - K obilni udeležbi uljudno vab: odbor. Glas za slovensko vseučilišče Iz Italije. v Milanu je sklenil dijaški shod resolucijo, *> kateri se od zastopnikov IS narodov stuvi na avstrijsko vlado poziv, da ustanovi laško vseučilišče v Trstu in slovensko v Ljubljani. Bralno in pevsko društvo »Zarja" v Koprivi na KraSU priredi v nedeljo dne <;. maja veliko veselico s petjem, igro, deklamacijo in plesom. Začetek točno ob .'). uri pop. Veselica se \rsi v prostorih g. A. Lavrenčiča. Iz prijaznosti sodeluje tudi z eno točko pevsko društvo »Kraški Vrh* iz Avberja. Bralno in pevsko društvo v Ozeljaau priredi s prijaznim sodelovanjem šempaskega društva svojo prvo veselico v nedeljo, dne *:>. t. m. na dvorišču g, Jožefa Pavlina. Pričetek točno ob 4. popoldue. Po veselici prosta zabava s plesom v venčkih po 1 K. V slučnju slabega vremena vrši se veselica prihodnjo nedeljo, K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Izpred Sfldnlje. Obtoženi so bili M. IV-licon, Fr. Lipizer in A. Deve-tak, da so se v neki »hiši8 pod Kostanjevico stepli / dvema vojakoma tuk. 47. peSpoika ter ju ir.tuii. IV-vetak je bil oproščen, riru*/I so obsojeni na 14 dnij zapora vsak. Ukradeno je bilo dvokolo mode! Jira-ziosa'* k gostilne Gorjupove, vredno je 1n> K. Ukradeno je bilo v torek ob 11, /,v»>čer. Kdor bi ga kje videl, naj se ogtasi un policiji. )- I Odprti lekiml, ~~ Jutri popoludne bost* ¦ odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-GIiubieh v Poročim služiti v lekarnah. — v času od i h do 1& t. m. bo pouočna služba v lekarni a Cristofolotti-Gliubich. 0 ____________ »> I Razgled po svetu. 'J GautSCft In Bjflandt. — „Wiener .Zeitung- | je priobčila 3. t. m. cesarjevi lastnoročni ' pismi Gautsclm in liylandtu. V pismu tia Gautsclm pravi cesar: nOpetovano ste sledjjj a v najtežavnejših razmerah mojemu pozivu t ' samozntnjevanjem in s patriotično vdanostjo • Posebne odlične zasluge ste si pridobili ; ^ svoji zadnji delavnosti, ko ste se z uspeho:,-. , trudili, da zopet oživite delavnost državna, zbora. Ponosno zavest morate imeti, t; v službo. ..... Pri avdijenci je resnr poibr;. baronu Gautsehu svojo sliko s podpisoi.', . krasnem okvirju. Češki parlamentarni klub je v .-ji ski-:,;. naslednjo izjavo: Jtški klub odločno vzdrži;;-splošno, enako in direktno volilno prtvim f: bode 7. vso silo dehl iu\ to, da se volil::* reforma izvrši Se v tem v:a.sedanju. Klui. ji vzdržuje tudi svoje politične in gospoda: ^ zahteve, katere je sedanja vlada priznala i.-. obljubila, da jih izpolni, /ato se klub npr-vsaki vladi, ki bi Škodila opravičenim z;tr.*» : vam češkega naroda." ! J Volitve na Ogrskem. ¦¦' Neodvisna *mu-. \ ima doslej "2'M mandatov, vse dru^e m.;!", j Nemadjari imajo doshj 2."> mandatov. i Voiilve na Hnfatskara. Tnkozsana nan.,^ stranka, v resnici madjaronska, je «!<>;:i.>>;=, J pora/. Od T»l mandatov jih ima doslej Kor;.j 21. Pejafevič bržčas odstopi. TomaŠIČ Odstopil. Xositelj Klmeuo'..^ sistema na Hrvatskem, mož, ki je po wi 3 .•.>':. j lledervarvjevem vzdrževal tir.ui.-ivo mi ih-^i j skem, Nifcola pl. TomaSh', je od^el v pon».'/ j 1 Ijek, ko j« videl, da se maju .stebri iijeijm. ,i | gospodova, v P.udiuipesto. da l»i pri viadi [>¦ posloval, da bi ne odtegnila svoje >:asvite :y, ¦.-. -r-in njegovi stranki. V Pesti je naletei !;rv vU;t.-.-. 1 ušesa. Hotel je poskusiti svojo sre:\t v : . j i Dunaju tu osebno iuiervenii a} prt re-srju. i'*¦¦'::. I tudi tu je našel zaprta vrata. IVesii je .m -.- j dijeuro pri cesarju, a /godilo se jet:udo: »v-..r I ga ni hotel sprejeti. Sedaj je Tomasir u»i .* . j da iia je zapustilo v?e iu da se ne more ¦<*¦' j držati na površju. V tem prepričanju je b*. 1 javno prekiiral svojo kandidaturo v /»L!¦'.:: J in sporočil, da so umakne i/. poiiU'*-oiV3 -•' I 1 ljenja. Tomaži je obelodanil to ie /na> ;:t» .-• j i javo: ,.Ker mnogi/eio ti^ie.hd -Lini r<-„srv»r » 1 j jatneua /Mjenpi /r<* v jjjoj <<*.i4»ij .:. j javne politike iu se s teru :wip^ved:;j»*m k j [ didaturi za poslanca II nuln^p, »»kraja 5*.' j i ljev»j4a in s\ub»dne-ja me-ta Z;«;r»-:\i.' V j I o odstopu tirana Tomaži*a seje bU-keru.i " I sila pn Zagrebu in \>\ iirv;:tjo if; %»»¦» hr^.v ». j naroj] p* pn*dra*ii t*» <: r*d«»-!;,; in s^;^ '• j zadoščenjem. Tiran jo /tftuil » |v?'-ršv*4. ; • j vatska je jeia tAobttdnejn dihati.. n«j ?>* hr- ¦¦ i ska narodni; mi-ei čntjmtia .A«- piri izkusi. | Verska UtiHi U Nlfilil»- E>r\f.:.: . ,' I je sprejel predlog reMrum« • dr«j?,ew Itnu,. 8 da se jirojilasi v \,-t-h in>^nih *irtiei*h jv«j«;, t i verska svoS^ia. NadaJj«? v j*- sprij^s * •'"- I komi se »lodatna doleči.a ,-{--trtii^h si^ii.e*WrAt- . I v s 1 e d k a t o r e j. e p r »* j- «v e fi .t r f\ -tir. i otroke proti \ t-Iji ^ar;- r. k ve rt u !¦. - I asi k bu/ji slu;:li. j Dva eiaMun iTnit \ i-ii-« ž-:'-..t.-' - j sije v.-:eia .'ivijop^e ^»•vnv-^KrA Ul^^U ' . j -skatitini, X« str.Uii*-*« it;'»?•*'*!;».>?*?.'>. red..s.r,.- j v puUcijskeju ^-\^ip <** ;e :; - r-r*>!?L ;•- r^- j »erjej:. v n U<-A:v J..». .Mj!:', --i'":' ¦ ] i/, /^ottika t:rt K"a.^; Jtr.«1 I" t l:i *»'>¦ .'.. j poročiti. N"pri;ikrt r«.5i >;t:%»' »•¦? :;i ¦¦;:.-' baje v snjrt PrN »jril« st#ljt ? Tni# •=«> s--JHš L.¦;•¦¦ j ne^a t v. persj.»ha »;> jj u*/iti>'< i:% «kt>Vf K». j uiji' Sfcn.mt/ v J'r?-iij. ki»!ifji j« ifir-.-AS t" :¦:' ' denarnico ter /hv^Al, V .Fer^rr.l-j „> hil.) r'" K. Tatu je pt ije! neki rrdar, k»> je ge*; a t--*''-;a tatotu, i>rsi^b;>- s*v« oi^Miii m» 1" trir^:-"''• I te/ke ječe. Nfrttt^kl sWm«? BUfisiji. :..;¦. Haliunrtjt' ini/Nv.jajo. *b **» iMk^i Miiu M»'. vovitA v Doljanih* studenec s petrolejem. Nagel je slučajno neki kmet. Neka akcijska družba Le Lup*11 vrelo in zemljo okoli za 100.000 K. Mid."fthn. društvo ..Triglav" v Gradcu bo imelo v0; h. izredni občni zbor D. vel. travna 1900. j, s, uri zvečer v prostorih druStvn. V Ujllku M Ogrskem je piiSlo do krvavega ettipa radi volitev. Trideset volilcev neodvisne stranke je ranjenih-, •?, -ubita,-:Npodyisaaf. ^jika doseže mogoče še nad 240 mandatov. V Sarajevu je nastal splošen štrajk. Ker u mnogo oretovanih, je zahtevalo 800 delavčev »jih oprostitev. zt idarmerija jo streljala na Jmoustrante. PriSlo je do sno.padov. Vsesievansko razstavo v Pragi hočejo prirediti iVhi tiraprej. Knsi so pozdravili to misel z friikim'1 simpatijami. By$kl aevci v LJubljani. ..... Dne 30. t. m. 1 -jjeti** trije flani imperatorske o;>ere v IV-[i«XJro»la. g. K. T. Serebrijakov iha>i, njegova lfc/»dc. Indija Serebrijakova i sopran; ing. V M. ^afonov (tenor} ter dramatska umetnika I \, V. l'.ežojeva. 1'rogram bo obsegal 12 tofk i u, nj^kih oper in koncertnih skladb ter dekla- riuvije iz del ruskih in razuih slovanskih — yj,ii slovenskih - poetov v ruskem prevodu. K«neeri se bo vršil v .Narodnem domu". Kiko iintfiji Nlaarska aasti? klavno ;«^t.> kneževine Uolgarije, SeJija. je Štelo ii.srem meseca decembra li»0.r>. #2.1*7 pre-i[^v\\ Od toa i:HK). do lt»Or». se je pre-jjuMvo pomnožilo za IfMHM) duš, od leta r--0.. tekom 2r> let, pa /a U-J.ooti ilus. Plovdiv, ii stejc sedsij 45.00«) prebivalcev, se je od ;.» l'--4. poronortl za 12.001) duft. Varna, ki :~a vlaj :t7.oO« prebivalcev, jo od leta I*Hl. :...ir^,.-:» '/a lo.iKM) prebivalcev, liusttuk pa, ki ;»*;? -.'djij :k>.(MD(>. zu 7000 * sluf-ajf-i* kuge, od teh :V2 Si8 FraaciSM. Ha a« postavijo nove ;;ra'ii ¦' ua mesto /ruSeuih, je dovolil ameriški ».-•zj- - n:i predlog predsednika Ko(wvi»lla ;». i/iiUjuuov dolarjev. O BlpflM, popu., kije imel ruske delavce i\ r..wii, piv* list „N»v» vreme", k«va skvidemičuega dru^va PAdrijaw v Ir.ii *¦* ba v.;j8 *lns- * t. ju. v re?..u«raciji Y SHtfM AlllikO <"-> je odpeljal te dni / !>k»« ekoU 2i''ej;*'jjc»^. dami. Ker je krivoveMvo največji zločin, se ni čuditi, da je v presvetih postavah določena za krivoverce smrtna kazen sežiganja. Ako bi bila še kaka groznej&a kazen od sežiganja, bi se morala porabiti proti krivovercem, da ljudje nje in njihov zločin kar najpreje pozabijo. Posvetnega sodnika dolžnost je, da takoj izvrši sodbo inkvizicije. Ko je obsojenec že izročen posvetnemu sodniku, ne more ta izpraševati po njegovem misTjehju, teT^gn dati pred se-žganjem zadaviti -sled njegovih odgovorov, ker je z obsodbo inkvizitorjev proglašeno, da se ne spokori, takega pa se mora sežgati živega. Krivovercein, ki se spokore po obsodbi, se redkokdaj odpusti smrt. Krivoverce se večkrat obsodi v galejo. Žene se obsodi k bičanju; v Španiji so bičali redovnike po njih tovariših v prisotnosti beležnika svete inkvizicije". 4. Hesolutiones morales. Anton Diana je bil konsulator inkvizicije za kraljevino Sicilijo. V svojem delu „Keso-lutiones morales" se po večini zlaga z ostalimi pisci; pojedine točke pa vendar daje inkvizi-torjen v znanje: »V verskih rečeh se more za pričo zaslišali vsakega; izobčenci, zločinci, krivopri-sežniki, židje, družinčad, členi družine, rojaki, soprogi, otroci tudi pod 14 letom; samo smrtni neprijatelji so izključeni. Tem pričam se ne more dovoliti, da bi pričali za obtoženega. ¦ Tudi neprijatelji, ako niso smrtni neprijatelji, morejo pričati proti obtožencu. Vsekakor mislim, da bi v inkvizicijskem procesu mogli proti obtožencu pričati tudi smrtni neprijatelji, ali po opreznosti". — Ali imajo inkvizitorji dovoliti obtožencu .spovednika, ako prosi zanj V Diana odgovarja: „Bolje je, da se obtožencu ne da spovednika, dokler ni priznal zločina, izvzemSi ako je v smrtni nevarnosti. Avtoda-feje se. ima izvršiti na praznike, da more prisostvovati tint večja množica ljudstva, ki gleda muke obsojencev ter vsled tega dobi strah. Inkvizitorji morejo obtožencu obljubiti oprostitev od kazni, samo da izvedo resnico, niso pa dolžini dr/ali se obljube. Tudi otroke, kateri so se rodili prej nego so njihovi roditelji postali krivoveni, se ima kaznovati z zaplembo imetja, z odv/etjem dobrega glasu idt. Moglo bi se /goditi, da oče, potem ko je postal kri-voverec, bi ne imel otrok, le takrat bi mu otroci ONtali nekaznovani. (Pride še.) Gospodarstvo. inkvizicija. Napisal Grof Holicubrooch I" i rt*'-turi um J s»'i u t s i toru m. ¦ tfcljo.) .» Trs --Jat »* ti *» of f i r| o ,1;, r 11 .* h j i., a o i n -» w i x i i i o u i s. 'iVrn*>i;St» im-*1! '~*4^a ' »r»*rin»i j*oI«*rti in tMrimi m«'či ." "• : -'-k1** *>ubf> r.*> / teVuifanml utnikt. ,rvn»*m k« j<- kmor isrot-on j*osveti;i •''"t *.} **» »11 CT»»r*» Mtafoiati |*€»k*i>rj**tij<» k* » :->'Uih i*totl*jili, kor takrat pokor* no gre "'.*'! :\t, m««'*" raili M«V*in u rsgitj.i t« sadi •«.v.'... i*M fTr.-rtjn Krivic ojvo, k&to?i >o no-W. ^4».»riw.}. ** im* Krmiti i«t»n»s«t Meniji, •u '-¦ /sto N*»*«;ffc l^;uwi»**|j,i krivi-tvor*"* m- ima ;?«-.' <»«*k*v* u*iilijTO;s ifmCnl {o^cmut *od-s%, vte»*i j*" i. >r, a« ;*» ;»•:», To trot«a storili v »«*-^i *?n<*#;u, |* 'S« *#• |H>K«*v!*t krivovorw i*a« *t".fs afii im*, rariik* ;o >*jso % maj. da fo po-»*>".*•!>(* km^fm*^ ki *o iw?kc»rt, naj^rvo z§* ti< i » i^ onogn. ki *e ,t> r i^le^nri, **!;•«» Hfog*. >Hko y>okoji;oga in-.<•?;#;.; a t?i»? si **>ti!\ti, kw*ti njegove j»> treba :4 ,¦;•'«!, liki /Kiv&afi x zomijo ;or kraj, kjer ;<> riti*, |;#«ti» % .soljo. Tako |Hj*>tc*f*&»J** velja **,v. #t mla-foM«* n**t 14 loti; t toj dobi se <«\ ».L••&* kjario 1 *"!«;". ki ?** tsofojo jtokoriti, '« 'jii i^^rtul hKfcijl »U jih seJye, Akokdo **v„r,A,>; tc>hM «•> krivwvoM*'u, naj to to |*o* *\i a iaktkiturj^ 4» »2|«n^fbjo o njegovem fei%^,jg. k**r r»h&*jDO :«*• v sasjsn pojavlja *t , .«* **'3v;t;r sf |WA4*»ti j*i ?avc*stt bavi, •'} .&:>dm krivo^rvenj m onitn, ki so »ofejo 1*1-; riti je l*Sf^'» rri *f*%»njw zamašiti usUsf * w f*i tromottU i»H*rMnih i ferojfrui boso- Usfefcl Slr«ijiBJI pro!f loži. .....- Francoske okrajne oblasti izdajajo izvestja o uspehih streljanju proti toČi} odnosno oblakom. Iz teh J izvestij je razvidno, aH je streljanje res ko-| ristuo za vinograde. V kraju tfeaujolois (dep. lihim«), ki slovi zaradi svojega črnega vina, - se je leta 1000. ustanovilo 2K društev, ki so J s f>00 topovi raznih konstrukcij uspešno obvarovali 120 km- vinogradov pred točo, V teh Šestih letih je napravila toča le za '«(50.000 j frankov Škode, dorim je v dobi IHOO, 190O., ko .se niso streljali, napravila toča Škode za If) milijonov frankov. Slične izkušnje so j dosegli v okrajih Loire, Saone, Medoc, (»err, »iaronne iti Pvivneoa. V nekaterih krajih rabijo t uspehom tudi rakete. PlUttiMf. S 1. majem je začel izhajati mesečnik „Perot n inar", to je ilu-strorut Hat za nmno perotninarstvo s prive-skeni za umno rejo vseh malih domačih ži-valij. Trednik in izdajatelj je Anton Lehr-mamt v Tržiču na (Jorenjskem. List stane na leto 2 K 40 v. V kolikor smo mogli pregla-dati prvo številko, kaže list, daje v spretnih rokah ter obeta obilo raznovrstnega berila v povzdlgo perotumstva. List priporočamo. Kodna trgovina se v nekem lepem mestu na Kranjskem, radi preselitve, z nekaj lepim blagom takoj odda Pisma je pošiljati pod šifro »Trgovina« na upravništvo »Soče". KdPt ljubi kakfto In SokoUdo, itmn bodi pripMofeat lv«n» Hoff« Kandol-Kakao U in,. B^m»nj toU5» j mM, jo torej nrtlii« pr«- b«Tea, ¦• proveroda oikoU »»prtoiti In j« ob ndboli- m okusa icredno pootni. Pri«Un samo s Imntn A i In ¦ Uvjo varatvjsno »pamko. J ZftvojlpoVikgoOvinftijrr » » '/» , 60 » f Dobi** ¦• poviod. Šapirogfaf, najnoveji in najbolji razmnožavalni aparat. za samostojno in najceneje izdelovanje tiskovin vsake vrste: pisma, okrožnice, note, višanje, načrte, programe, jedilne liste, vabila itd. itd. 100-^150 čistih izvodov se lahko izdela fM?"* u 15 minutah. *~mw Izdeluje toli v črnem kakor tudi v barvotisku. Ha vodilo uporabe na razpolago. Cena: Oblika dopisnice cm 10x15 K 10 » kvart-folio „ 22x33 „ 30 Naročila sprejema: »Goriška Tiskarna" A. Gabršcek v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Pozor! odjemalci knjigarne in trgovine A. CabriCek v Trgovskem domu. Kupovalci naj shranjujejo potrdilne vplačilne listke nage amerikanske kontrolne blagajne. Osem kupoualcem določenega dne se proti izkazu s potrdfinimi listi urne oes denar. Kateri dan bo to, naznanita „Soča" in , Gazzettlno*' 1. junija. Izplačila prično" 2. junija. ZAHVALA. Globoko zadeti vsled prerane in nenadomestljive izgube drage soproge oz. ljube matere ALOJZIJE MOZETIČ roj.GREGORIČ učiteljice v Prvačinl in ker nam ni mogoče zahvaliti se vsakomur posebej na gorkera sočutju in sožalju, ki je nam, žalujočim ostalim, tolažilen in bodrilen dokaz pravega prijateljstva in spoštovanja, naj tem potom vsi bbgovoljno sprejmo našo najtoplejšo zahvalo. 1'osebno zahvalo pa dolgujemo p. n. družini Orlovi in gospici Jelšek v Prvačini, družini Gulič in Črne v Trstu ter sorodnikom za požrtvovalno negovanje ranjke med boleznijo in po ločitvi; preč. duhovščini za ljubeznivo spremstvo ter domačemu g. župniku za res ginljivo nagrobuico. Dalje častitemu učiteljstvu s svojim okr. šolskim nadzornikom g. Pinžgarjem na čelu, ki je v tako polnem številu prihitelo izkazat zadnjo čast svoji koleginji; društvu »Naprej« v Dornbergu, »Prvaškemu Sokolu«, ženski in možki podružnici družbe sv. Cirila in Metoda in »Čitalnici« v Prvačini, istotako domačemu pevskemu zboru za pretresljivo petje pred hišo žalosti, v cerkvi in ob grobu, kakor tudi prvaški godbi, ki je svirala pokoj niči zadnji pozdrav. V veliko tolažbo so nam bili tudi krasni venci, ki so dičili krsto in katere so blagovolili darovati: učiteljice, učitelji, železu, ing. Wessely - Pollak, podružn. sv. C. in M. v Prvačini, »Prvaški Sokol«, družina Orel, Gulič, brat in sestre. V PRVAČINI, dne 3. maja P-tOfi. Žalujoči ostali, najboljši pisalni stroji. Undemvood, najboljši izdelek amerikauski. Vidna pisava. — Do 20 lepih kopij. Tabulator za vse možne potrebe. Stalne cene 630 K.----------—~------ Adler, najboljši nemški izdelek. - Vidna pisava, do 20 kopij. — Izboreti tabulator. Cena 450 K.----------------—-------- Vse potrebš&ine za pisalne stroje, kakor: barvni trakovi, papir, dopisnice, kopirni papir, adirke, olje za mazanje itd. Pomnoževalai Stroji : šapirograf, ciklostil, mehaniški ciklostil in vse potrebščine. — Vse to je doh*t? edino v največji goriški frgcoifii li GflBRŠČeKv »Trgovski Dom". '<-——-- :' :" ' Zrn mM* Mi»t»r« ne sme biti edina akrb oblačilo dojenčkov, temveč večje važnosti je, informirati m kako naj se dojenčka hran i. - ako mati dojenčka m« mor« dojit« »fttna. Najboljša hrana sa mladega lemljana je pač kravje mleko primešano z vodo in Kufekejevo otroško moto, katera m samei hrana otroku »»l»»k imi nalnco raavijau in krepiti dojončkfi miliM in ga varuie pred lelodeteim in črevesnim katarom. In ravno, v poletnem času je Kpfekejeva ^troBka »4a nalholf prtporo*»jl^a kur fflvno »edaj se rade pojavljajo razfene bolezni pri dojeneih. Vse matero vedo kaka pomoč jim je Kufekejeva otroška moka m **\t, ni čuda, da »lovi daleč po Avstro-Ogerski, Nemčiji in ves zdravniški svet najtopleje priporoča Kufekejevo otro&ko moko. — - - ' I Iržne cene. za 100 kilogr. KavatSantos......k ITo-— do 235;- Sandoraingo . . . „ 215'— „ 250*— Java......... 215- „ 250«- Portorico....., 280*— „ 300'- t| Ceylon......„ 280-- „ T,40'-ladkor........ -66'— „ 70-- i «.p?h ,-.•¦¦ i......» m'~ » 200'-- Petrolej v sodu .... „ 42*50 „ 43 — „ v zaboju . . . „ 14-— ,, --¦— Maslo surovo......., 180*-- if 200*— „ kuhano ..... „ 230*— ,-, 240-j- Mofea: Ogrska. St. 0 K 29-20, št. I K 28-20, št. 2 K 26-80, ii 3 „ 26-—, „ i „ 25-20, ,: 5 „ 2360, St. 6 K 2Ž-. Otrobi debele.......k 12-- do 14*— «, t. droDne.......» 11.— „12.50 Turšlea..........- „ ie-40 " 18- „ za hrano......„ 16*~ „ 16 50 Oves ........... . „ 18-— „ !9-_ L------------.----------_ Svila za neveste v vseh barvah. Branko in carine MO$tO na dom. Bogato uzorna zbirka z obratno poŠto. Tovarna svite Henneaerg v Cyrlhu (3) ••Nova« slikarska obrt v "Gorici, ulica Morelli št. 9. Najzanesljiveje izvrševanje pleskarskih, lakirarskih, napisnih in sobo, slikarskih, strokovnih del. Speeijalitete v imitaciji lesovja. Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogobrojna naročila toplo priporoča udani Alojzij Požnic, »Milk 1HS MftKOVEG Najtrpežneje in najprlpravneie je „PANZER<-dvokolo za izlete z zvončkomo , lučjaeetvlen in torbico za orodje z dveletnim jamstvom, stane K 95. Največja trgovina mittler & Co., Dunaj XIII5. Htittelbergstrasse 27. Bogato ilustrovan cenik na zahtevo gratis in franko. Stara tvrdka pri kateri se odjemalci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Vabim cenj.g. naročnike, da si ogledajo vsak čas v moji trgovini te dneve dospelo spomladansko in letno blago. = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tek. frana Josipa 35" — tek 3o3ipa Oerdi 33. samo, ampak tudi skusiti se mora lilijno mlečnalo milo Bergmann & Co, Dresden in DeCin ob Labi prej Bergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodna komad a 80 vin. = JOSIP ZORNIK V GORICI. = S kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in stroje? za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem k stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. [ Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost ' in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojen za pletenje Thos. H. Vbittiek in drag, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Pragi trg sv. Petra 7.-434. „ Dr L Dereani prakt. zdravnik in specijaiist za očesne, ušesne in nosne Zdravi v Gorici, Stolni (stari) trg štev. 9. I. Pozor! Podpisani opozarja slavno občinstvo posebno gg. svilorojce, naj bodo previdni pri reji svilodov ler skrbijo, da imajo prave zanesljive toplomere kar obvaruje pred marsikuko škodo. Ako hočete imeli zanesljive in preskušane toplomere, obrnite se do g. A. Primožič ------optikar = Gorica - ulica TBimrim gt 3. RAZGLAS. Podpisana si tisojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega ieta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči €k fe €fe mm in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkab te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ramo tako zaupno obračalo na podpisane* kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naroČila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. i .očila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik S A. Mehanična delavnica. Vpeljava piina, vede in električno luči. V SBdcUa vrvico štev. K. ZAHVALA. Ganjeni zaradi trpke izgube svoje iskreno ljubljene soproge in matere ozir. hčere in sestre, gospe Rozalije Zarli izrekamo tim potom vsem najiskrenejšo zahvalo za presrčno sočutje in za številno spremstvo drage pokojnice na poslednje počivališče. Zahvaljujemo se še posebe gg. darovateljem lepih vencev ter čast. gospem za lep sprevod in gg. pevcem rok. bralnega društva za ganljive žalostinke. V Tolminu, dne 2, maja 1906. Žalujoči ostafiT „Goriška Tiskarna" priporoča vizitke Ivan Kravo s priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici »*,. trg Korenj št. 11. —- Odltkouana pekarija in sladčičarna. Harol Di*aščil{, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače u blrmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za rano gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežb po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke, Hamizno orodje In posodjs vseh vrst Priznano težko posrebrnjens najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, pogodja za omako, karo, fiaj> namizni podstavki, umetni Izdelki. Jedi no nadomestilo _______ pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo« ' ¦< dinjstvo itd. ===== C. kr. dvorni založniki Cbristofle & C.iE - Dunaj I. Opornriiig 5 (Heinrichshof). — Ilustrovan cenik na žahtevanjo. — V vieb mestih zastopano po prekuprih. ^?*J.wn»^o ¦?$« hvlrnoBtl Imajo naSi izdelki toTtratt Jto znamko in ime C h r is t o f 11. ŽELODEČNE KAPLJICE (prejo kapljico bv. Marka) 500 let je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodečne kapljice (preje kapljice sv. Marka) po preskušanem zdravniškem receptu. Te želodečne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil na razpolago od nekega zdravnika i:i delujejo izvrstno na ohranjen ju traj- nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznost, bledica, nespanje, migrena, glavobol vedno posledice slabega prebavljanja, k dvoj-natih steklenic ali i velika posebna steklenica s patentov, zamaškom K 5 poštnine prosto. THIEKKT-jevp Centifolijno mazilo znano kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lonCka K. 3'60 poštnine prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačil« zne&ka. lekarnar A. THIERHI t Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosi o. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnah in mirodilnicab. jedilne masti — „Ceres" (iz kokosovih orehov) napravljene jedi so ze\6 okusne in lahko prebavljivo za s 1 a b o t n e ~- želodce. — Georg Schicht oddel. za redilno mast „CERES" Auss(g. •Božjast Kdor trpi na božjasti, kr5ih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Schwannen • Apoteke, Frankfnrt r. I. Ceniki zahtevano brezplačno. ±*&*±******tt&**& Vodna moč se prodaja. Ista se nabaja na potoku Hublju, tik državne ceste ob Vipavski železnici. Združeno je z velikim novim poslopjem, primernim za napravo žag, ali kaj dragega. Zraven je hiša a stanovanje, — Okrog poslopja se nahaja lepo obdelano zemljišče. — Naslov pove uimmrištvo „Soče". *#*#-###********* [Anton Potatzky v Gorici. Nit sredi RafftelJK 7. TRGOVINA. NA DROBNO IN DEBELO. Najoeneje kupovaliče nlriberikegft In drobnega blaga \«r tkani«, preje Id alti). POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE mu krojaše in ševljarje. $T®tinj!ce. — Rožni venci. — Masne knjižico. f išna obuvala za vse letne čase. Po s o b no a t: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 Delikatesna trgovina IVAN KREČEK Prag, Jakobov trg priporoča naslednje dobro prekajeno meso ter pošilja po povzetju: 1 kg pršuta.......... K 11)8 I „ „ šinjak meso........ „ 1*84 „ „ prsno „ »......„ 1*44 „ „ prašičji jezik........ „2"— „ n praške klobase....... „ J\r>0 „ „ klobase iz krač....... „ 2-—~ | „ „ suha slanina........ „ 1*60 „ „ debrecinska paprika slanina . . „ 1"64 Gorica $ Gorica H6tel ji zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po -zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. —-Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pUzensko »prazdroj»-pivo. Glavni dobitek kron - 80.000 — kron Žrebanje nepreklicno 17. maja 1906. Srečke doma cesarice Elizabete ir> & i k -*w = priporočajo: G. Gintilli i Mlchsistidter, menjalnica v Gotici. = priv. livarna železja in kovin odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A, POIJLI- Gorica Frane-Jožefova eesta št. 58. Dažno za staubenike in hišne lastnike! -------Zaloga^iiL-Y-eli-ka--i-z-Mpa-:-ce-vi3--za--YodOr-i-za-- stranisča z vsemi pritiklinami; kloseti vsakega sistema; vsakovrstne sesalke v veliki izberi; strelovodi; ograje za stopnice, hodnike, vrte itd.; stebri iz litega železa; železne peči; hidravlične zatvornice kakor tudi vsak izdelek potreben pri stavbah. ¦¦ Potrebščine za vrte iz železa. ......... Sprejema katerokoli naročila v litju železa ali brana. Cene brez konkurence. bjudska pijača Inguer-piDO najboljši pripomoček proli pijančeuanju; pri tem zelo po ceni. Čisti kri, napravi lahko, glavo ter je ugodno za zdravje in žep. Šumeči limonadni bonbončki ~*ll svetovnoznane kvalitete priporoča prva češka tovarna akcijske družbe za orijentalske eukrenine in čokolade prej fl. Maršner. Kralj. Vinogradi (Plzenka). .Narodni kolek' koleke, poštne znamke in use poštne ured- nostnice prodaja Knjigarna A. Gabršeek. Pomladansko zdravljenje. Koncentriran sirup iz sasapariie. Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse krepilne snovi sasapariie in drugih sladkih korenin. Deluje izvrstno in z vspehom pri krvnih boleznih. Cena 1 steklenice 1 K 40 vinarjev. Dobiva se j edino v lekarni CRISTOFOLETTI v Gorici na Travniku, Kerševani & Čuk =zzz v Gorici : Stohitrgft.i(Pia2zaDiiQfflo) priporoča svojo zalogo šivalnih strajev uftsnih siste&o* za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. O. kr. „Ottoman-ov" papir za cigarete cigaretne cevke. Se Sam hvali ter ne rabi nikake reklame, „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nsčalsfvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne S8. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4I/,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentai davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po -v/,%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5ll,%. Stanja 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113 382. — Hranilne vloge 1,554.98913. — Posojila 1,570.810 39 — Vrednost hiš 110.675-— (v resnici io vredne ve5). — Reservm zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre ˇ Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo .......najstarejšo firmo ........ Zwilclienbart, Basel (Švica) Centralbahnplatz a. Za dobro In. hitro ekspedleijo se garantira. Rimske toplice o Tržiču (Hlonfalcone) na Primorskem so odprle slaunemu občinsiou od 1. junija do konec septembra 1906. o** Mizarska zadruga ^ v Goriei — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojev nlm obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva oseh slogou ,-----ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.-----~ ___— Podružnica v Trsta Via dl Plazza voccnla 1. Podružnice v Soljstii. Zastopstvo v Orkjontu. Cene zmerne, delo lidno tn solidno. Hotel Sudbahn u Gorici, na Telouadnem trgu. Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem prevzel s i. marcem 1. 1. vodstvo in v najem dobroznani hotel Sfldbahn, kateri je bil tekom pretekli!) mesecev popolnoma prenovljen ter je danes preskrbljen z vsem onim izbranim modernim komfortom, kateri mora imeti vsak hotel prve vrste. Hotel je električno razsvetljen. Na razpolago so bralne sobe, konverzacijske in za godbo, jedilne sobe in za društva, klube itd. V bližini hotela je krasen park. Avtomobil-omnibus k vsem vlakom. D n n a j s k a in f r a n c o s k a kuhinja, izborna d o m a č a in p t u j a vina. Polrežba točna. Kuhinja je na razpolago o vsakem dnev- nem času. Friderik Hack, biuši lastnik hotela „ITlflller", Graben-Dunaj. Zaščitna znamka: »Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek x« Paln-Exp«II«r je splošno priznano kot lavratno bel 'bližajoče maitlo; cena 80 vin., K 1*40 io K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le original ie steklenice v škatljah z naSo zaščitno znamko .Sidro" iz litchterjete \ lekarne, potem se ie gotovo prejelo originalni izdelek. ^^ (FS^RICHTERJEVA LEKARNA W!S% k „ilatem Iotu" v Pragi Elisabethgasso št. 5 nova. Dnevno r*ipoSilj»nje. s cesarskimi brzopamikl „KAISER WILHELM n.", »KRONPRINZ WILHELM« in „KA1SER VVILHELM der GROSSE". Prokomorska vožnja traja samo 5 -6 dni. ,Bxl NatanSen, tanosljiv podnk In veljavne vozne listke t& parnike gori navedenega *¦"¦"' i parobrodnega drultva kakor tudi listka za vse proge ameriških železnic dobite C*»4 i v LJubUanl edino lo pri ^sq f [MAM TAVČARJU, Koloflvorske ulice it 35 =!| • nasproti obSeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". t^S Odhod Is Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se ^ j tičejo pob jnja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. :ra Pojbaikom. lonjenlm t tapadne države kakor: Oolorado, Mexiko, CalifornJjo, Jjjj I Arfc¦ »tah. Wioming, Slevada, Oregon in WaaUington nudi nase društvo L? poaebao ugodno U isredao «6 no črex Gatveatoa. Odhod na tej progi C3 I ia Bretnna enkrat mesečno. " Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na ve« ostale dele sveta, kakort *" V Brazilijo« Kubo, Buenos -Airea, Celombo, Singapore v A v s t r o! I j o itd. • Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU jb liker Godina m?««!^^ "*"• Mmdonn* Mlm Mutm" ^rl Sv- **¦*¦¦; jo»ip L«*«,», Cent steklenice K M0. Is Trst« g« ne ntpoiUj. oi.nj nego 4 steklenice proti povzetju ali naprej poltenim zneskom E 7-~ prosto poštnine. = fajcenejša in najhitrejša vožnja y Ameriko je s parniki »Severonemškega LloyoY.