Stev. 114.
POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
V Ljubljani, v petek, 20.<maja 1904.
. . v o --»vr ! -
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldni.' — Velja po pošti prejeman" »a cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, zail aiesec 2K 20h. Vupravništv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta.5 K„ za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
I Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. i. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije — L" ".S r a ' 1 8e raSun»lo enostopna petitvrsta (dolilna 73 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, ia trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla M b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Upravniakega telefona Stev. 188.
Svoboda vesti.
Dunajski korni poveljnik grof Uexkull-Qyllenband je vsem častnikom v dunajsko-novomeški garniziji prepovedal obiskavati dvor vojvode Parmskega. Kaj je storil vi-Boki dostojanstvenik kraljevega rodu, da je prišel v nemilost pri protestantovskem generalu in poveljniku dunajskega kora? V svojo službo je sprejel bivšega odstavljenega c. kr. častnika in c. kr. komornika grofa Le-dochowskega. Kako hudodelstvo je pač moral učiniti grcf, da je izgubil tako častni mesti? Svoj čas so bivšega častnika grofa Ledochow,ikega vprašali, kako li sodi o dvoboju. In grof kot katoličan in zvest držav ljan odgovori: »Obsojam dvoboj, ker ga pre povedujeta katoliška vero in avstrijska dr. iavna postava.«
C. kr. častniški častni svet in najvišji c. kr. komorni urad sta pa v protislovju z določili katoliške cerkve in državne postave, ki obedve prepovedujeti dvoboj, razsodila, da je grotova izjava ničeven izgovor, in pogumni grof, ki je višje cenil svrje versko prepričanje in državno postavo, kakor predsodke svoje družbe, ja izgubil častniški naslov in tudi dostojanstvo dvornega komornika.
Postopanje poveljnika dunajskega kora mora biti utemeljeno v kakih vojaških pred pisih. Neverjetno je, da bi kar na svojo pest se upa! general žaliti kraljevo hišo Parmskega vojvode. V vojaških predpisih ali pa v onih častniških častnih svetov mora biti določilo, ki smatra odstavljenega častnika za tako propalo osebo, da zastrupi celo kraljevsko hišo tako, da ne smejo prestopiti praga te hiše c. kr. častniki! Če obstoje taka določila, smemo pa tudi opravičeno zahtevati, da se to katoliški in državnopravni morali nasprotno besedilo objavi dobesedno.
Vojvodov sin je tudi c. kr. častnik. Jeli ta tudi ne sme več v hišo svojega visokega očeta? Žena njegova je hči nadvojvode Friderika. In nadvojvoda Friderik in drugi nadvojvodi in visoki vojaški dostojanstveniki še vedno občujejo v nadvojvodovi hiši, v oni hiši, katere praga ne sme prestopiti najmlajši poročnik garnizije v Dunajskem Novem mestu, da ne omadežuje Bvoje časti!
Radovedni smo, če bede dunajski vojaški poveljnik svoje povelje razširil tudi na dunajske častnike in na častnike, ki so nadvojvodi. Poslovnik ostane poslovnik, in če obsega taka določila, da odstavljeni častnik izgubi za celo svoje življenje svojo čast in postane vsaka družba in vsaka hiša, v kateri občuje, brez časti, potem mora dunajskim častnikom prepovedati občevanje z ro-dovino Parmskega vojvode.
Pa zakaj bi hodili častniki omadeževat svojo čast v nadvojvodovo hišo. Saj imajo prilike dovolj za zabave, ne da bi omadeževali svojo častniško čast ! Ne da bi trpela njihova čast, smejo občevati z razupitimi poštenjakoviči in goljufi, smejo zapeljavati omožene žone, tudi obiskovanje zloglasnih hiš ni v nikakem nasprotju z vojaško častjo. Vsaj znano ni, da bi bil dunajski vojaški poveljnik to prepovedal. Občevanje z možem, kateri je vsled svojega verskega prepričanja obsodil dvoboj in z nadvojvodo, ki spoštuje
tega pogumnega moža, Beveda onečasti c. kr. častnika! Stvar bi bila smešna, če ne bi žalila nravnopravnega in verskega čuta.
Povelje dunajskega vojaškega poveljnika je žaljivo za vsakega katoličana.
Nikakor ne smemo trpeti, da bi se v častniškem zboru tako ^brutalno postopalo proti katoličanom, ki morajo obsojati dvoboj, ki ga Bploh obsoja vsak pameten mož in ki je popolnoma nepotrebna, četudi nevarna igrača.
Armado in častništvo vzdržuje v Avstriji s svojim denarjem ljudstvo, ki je po svoji pretežni večini katoliško.
Katoliško .ljudstvo ima pa tudi pravico, da častniki, ne mečejo iz svojih vrst mož, ki so zvesti katoličani. „Pogum je lepa reč, a pogum naj pokaže častnik pred sovražnikom in ne v dvoboju«, je rekel cesar Jožef II.
Vojaška uprava ima drugega posla več ko preveč, kakor ščitenje barbarskega- dvoboja. Zupravljivost, sekaturo, pohlepno in na-sladno življenje in pijančevanje — to naj preganjajo iz vojaških vrst!
Vojaška uprava naj moralno dvigne častniški kor, da bode kos svoji nalogi ob resnih časih!
Rusko-japonska vojska.
Očividno je, da Japonci nameravajo prodreti sedaj proti Liaojanu od jug», namreč od Hajčena. »Neue Freie Presse« je mnenja, da Kuropatkin ne bo poskušal že pri Haj-čenu, nekako za reko Haitsko upreti se Japoncem, ker tu bi bili Rusi v nevarnosti, da jih Japonci od Niučvana in Fenvančena napadejo ob straneh in za hrbtom in bi bili lahko prisiljeni umakniti se brez boja. Po mnenju »Neue Freie Presse« se Rusi tudi pri bolj severno ležeči postaji Anšančan ne bodo resno ustavljali Japoncem.
Veliko bitko pri Liaojanu bi bilo Rusom le tedaj izvršiti, če je motiensko gorsko sedlo še v ruskih rokah in če ao gorske stezo severnejšega fanšulinskega gorovja še zasedene od Rusov, ker sicer bi bili lahko tudi tu Rusi napadeni od strani in za hrbtom.
Nikakor pa ne bo bil Kuropatkin bitke pri Liaojanu, če se potrdi angleška vest, da so iz treh divizij obstoječi iz Koreje došli japonski oddelki obšli severnovzhodno Fenvančen in da prodirajo proti Mukdenu, torej za hrbtom umikajočih se Rusov. Včeraj zvečer je došla iz Berolina vest, da so videli 50 kilometrov za M u k d e n o m (I) japonske oddelke, ki so se ondi utrdili. — Glavna japonska armada, ki iz Hajčena pro dira proti Liaojanu, je močna 70 000 do 80.000 mož, dočim je ostalo japonsko voja štvo razdeljeno v drugih črtah. Kuropatkin razpolaga z 115.000 možmi, a toliko jih po mnenju nekaterih listih ne more postaviti v Liaojanu, ker mora drugje braniti razne gorske prehode, ki vodijo sovražnika v njegovo levo krilo. Izključeno seve ni, da bo skušal Kuropatkin vendar le v prihodnjih dneh zadati s svojim izbornim konjeništvom kak poraz prodirajočim Japoncem.
Skoro gotovo bo Kuropatkin za ofenzivo počakal čet iz Rusije. Do tedaj ne bo odločilnih bojev.
Mr. Hales, dopisnik »Dai!y Ne\vs« poroča o položaju v Port Arturju: Neki japonski batalijon, ki je prod tednom prodiral od zaliva Kineon, so ruski topničarji in kozaki vrgli nazaj. Razven .Retvizana" in „Asko!da"
so vse druge ruske ladje, v luki sposobne za boj. Japonci so imeli 85 mrtvih. Kuropatkin hoče vzdržati Port Artur in Vladivostok, a opustiti ostala obmorska mesta. Ruska armada bo izvajala severno od Jalu defenzivo, da prične prodirati meseca julija.
Japonsko konjeništvo se je doslej pokazalo kot jako slabo. Kozaki so veliko več vredni.
Mr. Hales protestira proti Japoncem prijaznemu značaju angleškega in ameri škega poročanja, ki prihaja iz japonskega taborišia ter pravi, da je to pripisovati le ofioijelnemu pritisku Japoncev, kajti vsakega dopisnika, ki hoče izvrševati neodvisno kritiko, izženejo iz Japonskega.
Dve japonski bojni ladji uničeni
Nezgoda, ki je zadela Ruse s »Petro-pavlovskem«, je izravnana. Japoncem sta se potopili dve bojni ladji. Poročila o tem se glase :
Čifu, 19. maja. (Reuterjevo poroč.) Nekateri iz Talienvana došli RuBi trde, d a sta neka japonska oklopnica in neka japonska križarica pri Port Arturju v ponedeljek zadeli ob mino ter se potopili.
London, 19. maja. Reuterjev urad poroča iz Čifu : Potopljeni japonski ladji sta linijska ladja „SikiSina« in velika križarica »Asama« Potopili sta se mej bombardiranjem na Port Artur. »Šikišina« se je pot( pila v par minutah, »Asama« pa šele, ko so jo zavlekli nekoliko proč. Ruska torpedov ka je priplula iz portartureke luke, a se je zopet vrnila, ko se je japonsko brodovje pomnožilo. Vhod v luko je sedaj, ko so Rusi odstranili od Japoncev potopljene parnike, zopet prost, vendar je vožnja ondi še vedno jako nevarna. Zveza severno od Dalnjega je popolnoma pretrgana.
C i f u , 19. maja. Po nadaljnih poročilih iz Dalnjega v Čifu došlih Rusov, katera so sporočili ruskemu konzulu, ni bilo časa rešiti moštva potopljene japonske linijske ladje »Šikišina". Druga bojna ladja, ki se je zadela na mino, ni velika križarica »Asama«, ampak linijska ladja »Suji«.
1 o k i o , 19. maja. Admiral Togo poroča: Mej 15. t. m. pri Port Arturju vlada jočo meglo je zadela križarica »Kasuga« na križarico »Jošino«, ki se je v par minutah potopila. Rešili smo samo 90 mož. Istega dne je zadela linijska ladja »Hacuse" na ru sko mino ter se potopila. 300 mož posadke smo rešili.
Kakor razvidimo iz poročila admirala Togo, sta se torej potopili kri-žarici »Jošino« in oklopnica »Hacuse«.
»Jošino«, oklopna križarica, 110 metrov dolga, 14 metrov široka; vsebina znaša 4225 ton, stroji 15.960 konjskih sil in je vozila 22 milj na uro. Zavarovana je bila ob stolpih z oklepom 101 mm. in krovom ob vodni črti 114 mm. močnim. Oborožena je bila s štirimi topovi 15 cm. kal. in osmimi topovi 12 cm. kal. in imela razun teh še 29 lahkih brzostrelnih topičev. Na ladji je bilo 360 mož. Ako primerjamo poročila admirala T o g o, j e u t. o n i 1 o z »Jošino« 270 japonskih mornarjev.
»Hacuse« je ena izmed štirih največjih japonskih oklopnic (»Mikasa«, »Asahi«, »Si-kišima«, »Hacuse«), Bila je mnogo lepša, nego ruski »Petropavlovsk«. Dolžina »Ha cuse« znaša 122 metrov, širjava 23 metrov in plove 8 2 metrov globoko. Vsebine ima 15.240 ton, moči za 16100 konj in plove 19 morskih milj na uro (35 km). Oklop ob pasu znaša 23 cm., v stolpu 35 6 cm, in krov 101 mm. Oborožene so te ladje s štirimi topovi 30 5 cm. kal. (ki streljajo 380 kilogramov težke krogle), 14 topovi 15 cm.
kal. in 32 lahkimi topiči. Posadka te ladje znaša 740 mož. Primerjajoč poročilo admirala Togo pridemo do zaključka, da se je s to ladjo potopilo 4 4 0 japonskih mornarjev, torej je skupno število na križarici »Jošino« in oklopnici »Hacuse« utonivših japonskih mornarjev 710 Za Japonce je to očividno večja izguba, nego je bila izguba Petropavlovskega« za Ruse. V e -ljala je»Hacuse«Japonce 20 do 25 milijonov kron.
Zve*a mej Kitajci in Japonci.
Pariz, 19. maja. »Agence Ilavas« poroča iz Petrograda, da se je izrazil neki (!) ruski general o japonskem bojnem načrtu, da bo prihodnji japonski napad naskok na celi črti, da prisilijo Japonci generala Kuropatkina prestopiti na kitajsko ozemlje. Vprašanje je seve, če so jim to pesreči.
Petrograd, 19. maja. Dasiravno kitajska vlada vedno zatrjuje, da bo ostala v rusko-japonski vojski popolnoma nevtralna, vendar z raznimi čini vzbujajo mandžurske oblasti sumnjo, da dobivajo tajna naročila v ru3kosovražnem amislu. Oblasti ne preganjajo Čunguzov, ampak jih še celo šSitijo. V Fenvančenu je stanoval general Kuroki v hiši Taotaja (kitajskega deželnega svetnika), gardni častniki pa v hišah uradnikov in bogatašev.
Živila so dobivali Japonci zastonj, ali pa le proti malemu plačilu, dočim so ae Rusom kitajski uradniki pritoževali, da jim radi nevtraliteto ne morejo pomagati.
Japonska in angleška poročila o prodiranju japonske armade
Tokio, 19. maja. Po izkrcanju Japoncev pri K a j p i n u se je vnel s sovražnikom ljut boj, v katerem so imeli Japonci mnogo izgub. Pri umikanju so razdrli železnico v Port Adam.
Tokio, 19. maja. Uradno poročilo o delovanju druge armade od 5. do 17. maja se glasi: »Druga armada se je izkrcala že na prej določenem kraju 5 t. m. pod varstvom brodovja. Takoj so bili odposlani oddelki proti P i č u k a v i, da pokvarijo brzojavne naprave in železnico. 6. t. m. je pregnal oddelek naše armade sovražnike raz neko višino južno od Pulantien. Zajedno so razrušile našo čete en most in brzojav. Pri tem delu smo naleteli na sovražnikov oddelek, obstoječ iz 300 mož pehote in 100 mož konjenice. Od Japoncev je bil eden mrtev, 4 pa ranjeni. 7. t. m. je porušil del našo armade železnico in brzojav med Pulantienom in S a n š i 1 i p u. 13. t. m. smo razrušili železnico severno vzhodno od Pulantiena. 16. t. m. smo zasedli hribovje med Čišatonom in Čulišanom. Od tam smo pregnali proti jugu 3 do 4 sovražnikovo bataljone z 8 topovi. Mi smo izgubili 146 mrtvecev in ranjencev.
Tokio, 19. maja. Japonski generalni štab poroča, da je japonska armada, ki se je izkrcala 5. t. m. na Liaotunu, odrezala tudi stranske rusko zveze. Neki oddelek jo 16. t. m. ob pol 1. uri popoldne napadel sovražnika v bližini bisanliyatse te ga pognal v beg proti jugu. Ob 3. uri 40 m. so zasedli Japonci višine, ki ae razprostirajo severno od Činlečvana, 6 klm. severnovzhodno od Kindžu ter so pregnali sovražnika skoro do K i n d ž u.
London, 19. maja. „Daily Telegr." poroča, da so Japonci od južno-zahodne strani obkolili sotesko Montien ter zasodli me-b t o K i y i n g.
London, 19. maja. V izlivu Liao Japonci šo niso odstranili min. Tudi v Dal-njom japonsko brodovje šo vodno odstranjuje mine.
Tokio, 19. maja. Ko so Japonci zasodli Kajpin, so bežali Rusi proti Dašičau.
London, 19. maja. Za 20. in 23. t. m. ae pričakuje skupnega napada na Port Artur na »uhem in na morju.
London, 19 maja. •Daily Mailu« se poroča iz Petrograda, da je japonsko opazovalno brcdovje nehalo blokirati Vladivostok, tako da sta dva v Ame riki kupljena parnika lahko došla v pristanišče. »Daily Cronicle« pa poroča iz Tokia: Vse civilno vladivcstoško prebivalstvo se je moralo na zapoved mestnega poveljnika umakniti za reko Amur.
Čifu, 19. maja. Sem ie došlo oelo brodovje majhnih čolnov z 200 Kitajo'. Pokvarjen je pomol v Talienvanu.
London, 19. maja. Močno d e -ž e v a n j e zavira prodiranje Ja poncev proti Liaojanu in Muk d e n u. Peta divizija se |e v ponedeljek pod varstvom bojnih ladij izkrcala ter šteje 15 000 mož. Cilj te divizije je Hajčen in Niučvan.
RuBka poročila o prodiranju,
Petrograd, 19. mata. General Kuropatkin brzojavlja carju: Oddelek japon ska prednje straže, ki je taborila do 14 t m. v Sinkajlinu in Kaniapuci, 34 km severno zahodno od Fenvančena, se je umaknil proti Felinčjacu. V dolini izliva rek Badaoke in Taiane je manjši japonski oddelek. Siujan ni v japonski oblasti. Močna ogledna četa stoji v Sedoikhoghi, 25 km proti jugovzhoda. Kakor se poroča, so Japonci zapustili Taku šan. V Lunvanmiavu stoji 600 Japoncev, v Salitscajpudci pa 300. Vse druge japonske čete so ee umaknile v smeri proti Fenvan čenu. V Kabaiinu, 16 km južnozshodno od Fenvančena, je 5000 Japoncev. Ker sedaj veliko dežuje, so pota zelo slaba.
Petrograd, 19. maja. Generalni poročnik Saharov brzojavlja generalnemu štabu : Dne 17. t. m. zjutraj so so umaknili oddelki japonske prednje straže, ki so stali na veliki cesti iz L aojana preti Thh ii menci, proti Čanzahnu, zapustili nato Se-liučan ter se pomikali proti Fenvančenu. V fenvaričenski okolici so napravili Japonci močne utrabe. Tudi v Sikučindzi taboreči japonski oddelek je odšel. Manjši japonski oddelki stoje v Khondukhanu in Sunvan miavu, ns levem bregu Tajanho in v Sa htscajpudci. Majhne japonske čete se prika zujejo v sinjanski okolici.
Ruai v Koreji.
Pariz, 19. maja. »Agence Havas« poroča iz Sangaja : Kozaki so razrušili most pri Andlu tsr prerezali brzojavno žico se verno od Pjenjana. Japonci so odposlali po možnih čet v severno Korejo, da stvorijo zopet zvezo med japonsko armado in generalnim štabom. Kakor se kaže, so v gen sanski okoiioi taboreče ruske čete mnogoštevilne.
Očitanja proti ruskim poveljnikom.
London, 19. maja. »Daily Chro-ničle« poroča iz Antuna : Neki vjeti ruski častnik predbaoiva generalu Sasuliču in čast nikom generalnega Štaba strahopetnost v bitki pri Kiulienčenu, ter trdi, da so, ko je padel Kaštalinski, zapustili bojno vrsto in oddali poveljstvo polkovnim poveljnikom, ki o bojnem načrtu štaba niso ničesar vedeli. Torej niso mogli dati drugega povelja, kakor vztrajati do smrti, kar je moštvo tudi hrabro izvršilo.
Koreja proti Rusiji.
Soul, 19. maja. Koreja je uradno preklicala vse pogodbe in koncesije z
Rusijo.
Japonci v Niučvanu.
Pariz, 19. maj«. »Matin« poroča iz Petrograda: Ruski generalni štab je dobil
brzojavko, da so Japonci došli v Niučvan.
Razna poročila.
Petrograd, 19. maja. Najstarejši sin grofa Tolstoja odide kot vojni poročevalec nekega odeškega lista na bojišče,
Petrograd, 19. maja. O položaju v Port Arturju poroča »Russky Invalid« : »Pripraviti se moramo pravočasno na poročilo, da je Port Artur popolnoma izoliran. Vendar pa ta dogodek ne bo velike važ nosti za izid vojske. Osodepoln bi tudi tedaj ne bil položaj, ako bi portarturska posadka padla pod razvalinami baterij in portartur skih utrdb, ako bi nače portartursko brodovje, do boja na odprtem morju prisiljeno, bilo slavno poraženo. Na končni izid vojske to no bo vplivalo, ker bodo vedno dohajajoče ruske čete slednjič vendarle premagalo Japonce. Na morju pa jih bo poplačalo baltiško brodovje za njih zvitost in izlorab-Ijanje našega miroljubja.
Berolin, 19. maja. Car je dovolil, da se veliki knez Ciril poroči z veliko voj-vodinjo hesensko, ker se je pri potopu »Petropavlovska« tako hrabro vedel.
Zasedanje delegacij.
(Avstrijska dolegacija.)
Budimpešta, 19. maja. (Uradno poročilo.) Ko bo delegatje v proračunskem odseku odobrili proračun ministrstva za upa-
nje zadeve, je poročal dr. Pergelt o prora čunu mornarice. Proračun je poiaenil poveljnik mornarice admiral baron Spaun. Naša bojna mornarica ni mogla slediti vsled letno ji odkaianih malih zneskov novim iznajdbam tehnike.
Za pospeševanje novih del pri mornarici so v polnem obsegu merodajni razlogi, katere je včeraj navedel vo|ni minister za armado.
Poveljnik mornarice je zaupno razložil nove oblike bojnih ladij pri drugih driavah in naznanil, da kakor je za armado potrebna kreditna akcija, če jo hočemo imeti za boj pripravljeno, mora isti način veljati tudi za mornarico. Samoobsebi je umevno, da tu niso merodajni politiški oziri. Dolžnost vsake države je, da ima tako urejeno vojno moč, da je vedno pripravljena za vojsko, če ji jo usili kaka druga država.
Vojna mornarica oborožena tako, kakor zahtevajo nove iznajdbe, je neobhodno potrebna vsaki državi, četudi ni velika. O konkretnih slučajih je dal poveljnik mornarice pojasnila v zaupni seji.
Pri razpravi o kreditu za okupacijske dežele je odgovarjal skupni finančni minister na stavljena vprašanja. Za pravoslavne je iz delan samostojni Statut, katerega sta potrdila tako pravoslavna duhovščina kakor tudi pra voslavni laiki. V kratkem potrdi štatut tudi patriarhat.
Spopolnjenje cerkvene organizacije odo brava vse bosansko prebivalstvo, o čemur je imel minister priložnost se prepričati osebno na Bvoiem popotovanju v okupacijskih de želah. Tudi za ureditev občin je izdelan načrt. Pridno proučujejo novo preosnovo davkov. Železniški tirifi se preurejujejo v inter esu lesnih trgovcev monarhije kakor tudi v fiskalnem interesu Bosne.
Minister pripozna opravičenost želje za nove železniško zveze in naznani obenem, da on pri tem vprašanju ni merodajen. Pro račun za zasedeni deželi je proračunski od sek nato cdobril.
Prihodnjo sejo bode imel proračunski odsek 25. t. m. popoldne. Obravnaval bode o izvanrednem kreditu za armado in za mor narico.
Ogrska delegacija.
Budimpešta, 19. maja. Ogrska delegacija je imela danes popoldne ob 4. uri sejo. Poročevalec Miinich je poročal o proračunu skupne armade. Vojni minister je dal ista pojasnila, kakor svoječasno v proračunskem odseku avstrijske delegacije.
Naš cesar.
Dunaj, 19. maja. Cesar bode do 26. t. m. ostal v Budimpešti odkoder odpotuje v Bruck ob Litavi, kjer bode nadzoroval vojaštvo v ondotnem taborišču. Na Dunaj se vrne cesar 28. t. m., kjer bode 2. junija prisoten pri procesiji Sv. Rešnjega telesa; ob 3. uri popoldne pa cesar zopet odpotuje v Budimpešto, kjer bode ostal do 15. junija.
Ali stojimo res pred vojsko?
Budimpešta, 19. maja. V seji neodvisne ogrske stranke je poslanec Rathay opozarjal stranko, da mora pravočasno za vzeti stališče nasproti ogromnim zahtevam vojnega ministra. — Podpredsednik stranke Thaly je opozarjal na oni del govora Golu-chowakega, kateri je bil namenjen Turčiji. Govornik je dejal: Tak govor pri diplomatih ni navaden in je naravnost za Turčijo izzivajoč. V svojem govoru je Tha!y opozarjal na prisrčno bratovsko razmerje, katero vedno obstoji medOgri in Turki in na one prijateljske razmere, katere so bile skazane Košutu in drugim na Turškem. — N&stop Goluchowakega ni bil pravilen in namen njegovega govora sum ljiv. Dobili smo utis, da hoče Gcluchowski prisiliti Turči jo na vojsko. Veliki vojaški krediti so povzročili vojne priprave za napad na Solun. — Velike priprave za oboroženje vojne mornarice dokazujejo, da se vladni krogi boje konflikta z Italijo. V politiki Go-luchcwakega ne smemo prezreti orientalskega vprašanja iu no smemo pozabiti nika kor, da so turški vojaki pogumni, požrtvovalni in izborno oboroženi.
Dunaj, 19. maja. Dobro poučeni delegati trde, kakor poroča „Zeit«, da za pospeševanje oboroženja niso bili merodajni vzroki, katere je navodel vojni minister. Pri konferenci med Golucho\vskim in Tittonijem v Opatiji niso bile poravnane vse sporno točke. Avstrijski diplomati sumijo, da zasleduje Italija na Balkanu svoje koristi, katere bo v nasprotju z avstrijskimi. Nikaka skriv nost ni, da Italija na vso moč pospešuje oboroževanje svoje armade in mornarice. O resničnih vzrokih o pospeševanju oboroževanja je bilo le malo delegatov poučenih. Pri vsej previdnosti vladnih krogov so bili na nevar nost, ki preti monarhiji na jugu, opozorjeni delegati po pojasnilih poveljnika mornarice, kateri je opozarjal na potrebo zboljšanja obrambenih sredstev ob našem morskem obrežju.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 19. maja. Zbornica je pritrdila predlogu, da dobita za svoje parlamentarne zasluge grofa Zitrfrid in Zigmund Wimpffen čast magnatov. Nato prične z raz pravo o investic jskih predlogih.
Bela Kon)athy povdarja, da Košukova stranka odobruie predlog, ker bodo investicije deloma odpravile gospodarsko krizo. Krizo v trgovini in industriji boda odpravilo le samostojno ogisko carinsko ozemlje. — Poslanec Ernszt splošno odobrava predloge. Pomanjkljivo je, da predloga prezira skrb za zdravje in dobrodelne ustanove za delavce. Po govoru finančnega ministra pl. Lukacaa je zbornica splošno odobrila predlogo. Tretje branje bode danes, (20. maja) tudi bode danes volitev v kvotno deputacijo.
Kvotna deputacija.
Dunaj, 19. maja. Ve« nemških članov kvetae deputacije ugovarja, da bi imela kvotna deputacija prihodnjo sredo v Budim pešti sejo, ker bi dal finančni minister lahko svoja pojasnila deputaciji na Dunaju.
Francoska in Vatikan.
Pariz, 19. maia. Francoska je odpo-klioala poslanika pri Vatikana Nisarda, na nedoločen čas
Pariz, 19. maja. »A?ence H»vas« poroča o izvanreini seji francoskega ministrskega sveta, v kateri so razpravljali o papeževem protestu proti potovamu pred sednika francoske ljudovlade v Rim Ob enem je ministrstvo sklonilo odpoklicati francoskega poslanika pri Vatikanu, ako Va tikan objavi javnosti svoj protest in ako bode dokazano, da je besedilo Francoski izročenega protedta bilo prijavljeno tuii dru gim velevlaslem.
Pariz, 19. maja. »Radcil* poroča, da bode protestna nota apostolske stolice povzročila ločenje cerkve od državo na Fran coskem in da tak prodljg pride sedaj v kratkem v zbornici v razpravo. „Eaho de Pariš" poroča, da boda Combes porabil papeževo noto v svojem govoru proti Rimu in proti koogregacijam.
Rim, 19. maja. Vatikanski krogi izjavljajo, da „Humanite" ni priobčila avtentičnega besedila protestne noto apostol, sto-lioe povodom Loubetovega obiska v Rimu.
Stavka delavcev v Lombardiji.
Milan, 19. maja. Več tisoč delavcev v provinci Navarra, kttari delajo na polju pri rižu, je stopilo v stavko zato, ker jim gospodarji nočejo zboljšati zaslužsa. Boje Be resnih nemirov.
Italijanski državni zbor.
R'm, 19. maja. (K. ur.) Kakor poroča »Popolo Romano«, je zbornica z velikim za došfienjem sprejela poiasnilo Tittonijevo o njegovem sestanku z grofom Goluchcwskim v Opatiji. Zbornica je odobrila po nadrobni razpravi proračun ministrstva za zunanje zadeve.
Razširjenj e^ volivne pravice na Švedskem.
S t o c k h o 1 m, 19. maja. Druga zbornica je s 116 glasovi proti 108 glasov odklonila predlog Banekov o razširjenju volivne pravice.
Maziljenje kralja Petra.
Beigrad, 18. maja. Kakor poroča „Politika", ne bode kralj Peter maziljen v ziškem samostanu, marveč v Belgradu. Pri slavnosti bota najbrže tudi navzoč a b o 1 g a r s k i inčrnogorski knez.
Poulični boji v Odesi.
Odesa, 19 maja. Predvčerajšnjim so bili v Odesi poulični boji. Vseučilifičniki in delavci so razgrajali pred županovo hišo. Policija je poklicala na pomoč vojaštvo. Pri šlo je do boja, kateri je trajal od 9. uro dopoldne do 4. ure popoldne; 5 kozakov je bilo ubit h in 15 ranjenih. Izmed razgraja čev je ubitih 30 delavcev in 15 dijakov; veliko število je ranjenih. Mesto so zasedli kozaki.
Položaj na Balkanu.
Petrograd, 19. maja. »Novoje Vremja« razpravlja o poročilu grofa Golu-chcwskega in povdarja, da pri odkritih pojasnilih Goluchcuskega merajo pač izginiti vsi dvomi o prijateljskih odnošajih med Av • strijo in Rusijo glede balkanskega vprašanja Za Rusijo so izvajanja Gjluchovvskega še zato posebne važnosti, ker so ruski državniki o Balkanu ravno tega mnenja, kakor Goluchovvski. Težko, da bi sedaj turška vlada še zavirala izvršitve reform.
Beigrad, 19. maja. Srbski kralj je v Sabacu nagovoril meščane. V svojem nagovoru je povdarjal, da hoče vedno vladati kot ustavni vladar.
Sofija, 19. maja. Tukaj trdijo, da se je knez Ferdinand branil sprejeti turškega poslan ka Munir pašo iz Pariza. Kljub temu bode knez obiskal sultana v Carigradu.
B o 1 g r a d , 19. maja A v a t r i i s k a monitorja »S amo s« in »K 8 res« ter ena torpedovka so zasidrani nasproti Belgradu.
Berolin, 19. maja „Berliner Tage-blattu" se poroča iz diplomatičnib krogov, da odsotnost avstro-ogrskega in ruskega poslanika v Carigradu ni slučajna. Misli se, da sta s tem hoteli državi posvariti turško vlad«, naj nikar več nedela težkoč reforma m.
Sofija, 19 maja. Boris Sarafov je včeraj odpotoval v Dzumaj. v Makedoniji.
u a r i g r a d , 19. maja. Govor grofa Goluchowskega je napravil na turško vlado in na sultana globok vtisek.
Z a d e r , 19. maja. Sef generalnega štaba, general Beck, je došel v Split in bil slovesno sprejet
Sofija, 20. maja. Včeraj se je vrSil tu shod zastopnikov makedonske organizacije in raznih bolgarskih strank, ter je sklenil zahtevati od vlastij garancij, da bo turška vlada napram bolgarskim beguncem rea izvršila, kar je obljubila, in da jim tudi dd za prvi čas nekaj sredstev. Storili so se v tem smislu že koraki pri zastopnikih Avstrije, Rusije in Italije.
Štajerske novice.
š Zaupni shod v Mariboru. Za
zadnji torek dne 17 maja so poklicali deželni poslanci zaupnike iz celega Slovenskega Stajerja, da se posvetujejo, kako doseči pri prhodnjih deželnozborskih volitvah iz splošne volivne skupine enotno in složno postopanje, in da se pogovore o načinu agitacije. V vssm se je dosegla popolna edinost. Vse natančneje se lahko izve pri političnih društvih.
š Slovensko druitvo v Mariboru
je imelo dne 15. t. m. v Narodnem domu svoj občni zbor. Govoril je g. dr. Fr. Ro-sina o volilni pravici v deželni zbor štajerski. Izvolil se je sledeči odOor: predsednik g. drž. in dež. poslanec in dež. odbornik Frano R o b i č, odbornikom pa gg.: dr. Ros na, dr. Turner, dr. Pipu§, dr. Vrstovšok, dr. M!a ker, posestnika Luigelj, Thaler, dr. Srnec, dr. Gorišek, posestniki Velebil, Lorber in Grizold.
š Slavnostna akademija v mari borskem kn. ik. bogoslovju. Kaj lepo in primerno bo proslavili mariborski bogo-slovci majniško kraljico v nedeljo, 15. t. m., ko so priredili povodom 5 0 1 e t n i c e slovesnega razglašenja dogme v brezmadežnem spočetju bi. D Marije veliko in vseskozi zanimivo akademijo. Slavnostna dvorana je nudila gledalcu krasen pogled. Naj omenimo le, da je zrla s stene podoba slavljenke tega večera, brezmadežno spočetje Device. Nad njo je bil okusno napravljen kronogram s pomenljivo letnico 1854 Okoli podobe so bili razvrščeni zeleni oleandri in dubteče cvetlice. Zlelo se nam je, kakor bi hotela tekmovati narava sama, da dostojno ozaljša majniško Krajico. Prijeten vonj in pestro cvetje je napolnjevalo dvorano, tako da si se čutil prestavljenega v prekrasno majniško naravo. Pred to nakičeno podobo so pokazali mariboski gg. bogoslovci, kako goie njih mladeniška srca za nebeSko kraljico, tu so ji izročili znova svoje misli in želje. Ob določeni uri se je zbralo v dvorani vse polno najodličnejših gostov. Akademijo so počastili s svojo navzočnostjo prevzv. knezoškof in visokočastiti gg. kanoniki, prihitela je tudi vsa mestna duhovščina svetna in redovna. Vspored slavnostne akademije je obsegal sedem točk, štiri pevske in tri govore, ki so bili med posameznimi pevskimi proizvajanji. Odkrito priznavamo, da je težko reči, kateri teh točk je prisoditi palmo; kajti pevci, kakor govorniki so rešili Bvojo nalogo vseskozi častno. Pevci, bogOBlovski moški zbor, okrepljen z nekaterimi zunanjimi močmi, in deški zbor gojencev dij. semenišča, so bili pod spretnim vodstvom g. A J e h a r t a. Pevske točke je spremljal na klavirju stolni organist g. W a e n e r, na harmoniju pa g. Fr. O b t r ž. Uvodna pesem »Himna bi. D. M.«, ki jo je nalašč za to slovesnost uglasbil blag. g. skladatelj Foerster, je jako ljubka in prisrčna pesmica. Mogočen vtis je napravila nad uro trajajoča kantata »Sveti Alojzij« (Koehler). To jo bilo nekaj izvanrednega. Čuditi smo be morali, kako se je ta jako težka skladba izvajala v vsakem oziru točno in precizno. Kako dobro je bil izvežban moški in deški zbor, kako fino izo-likani solisti! Vsa hvala gre pač č. g. Al. Č i ž e k u . ki je pel kot tenor solo težavno vlogo sv. Alojzija. Njegov glas je nežen in jako simpatičen. Vlogo grofa Ferdinanda je pel kot bariton-solo g. A. T k a v c , čegar glas je poln in izrazit. Ganljiva in prikup-ljiva je bila Thielova „Ave Marial" Prijeten bariton g. J. Tratnika, oba zbora klavir in harmonij, vs« se je zedinilo v skero oča-rujočo harmonijo. Nekaj posebnega je bila zadnja točka, himna »Salve Mater!« To je himna v starem gregorijanskem koralu. Ko so zaorili iz mladeniških grl krepki akordi, smo se prepričali o veličastnosti tega častitljivega cerkvenega napeva. Kakor pevske
točke, tako so uspeli tudi govori povsem izborno. Upre v krasno je označil prvi go vornik g. V. Ž o 1 g a r v latinskem jeziku brezmadežno spočetje in niega razmerje na pram duhovniku, očrtal imenitnost in veliki pomen te dogme za sedanjega duhovnika. Drugi govornik g. A. B e r k je proslavljal v vznesenih besedah v slovenskem jeziku brezmadežno spočeoe kot svetlo zvezdo na obzorju naših dni. Dokazal jo, da so ohso jene v tej dogmi posredno vse poglavitne zmote današnjega časa, povdarjal, da je re šenje sedanjih perečih vprašanj v Marijinem češienju, slavil nebes kraljico kot vzor Marijinih družb. G J. O z i m i č je naglašal kot tretji govornik (v nemščini) važnost Ma rijinega posredovanja, pokazal način in moč njenega posredništva. Vspored so je izvršil vseskozi dobro. Zato pa je tudi odsevala iz obrazov vseh navzočih veselje in navdušenost. Vidno vzradoščen je bil zlasti prevzvi šeni nadpaBtir, ki je po končanih tcčk»h iz pregovoril bcgoalovcun nekaj prisrčnh lju beznivih in očetovskih besed Vspodbujal jih je, naj ohranijo v srcih obljube, ki so jih storili ta večer in naj jih tudi resnično izvršijo, oklepajo nsj se bi. brezmadežne Devico, hv. Alojzija in sv. Jožeta. Ko le dal premilostijivi nadpaBtir še svoj blagoslov, je bila lepa slovesnost končana. Ta krasni večer ostane gotovo vsakemu udelcžencu v neiz-brisljivem spominu.
Dnevne novice,
b
, 20 maja Letošnji občni zbor »Slovenske Matice" bo 8. junija ob 6. uri zvečer.
Osebna vest. Abaolvirani teh >ik gosp. Karol Orel je prideljen drž stavbinslii službi na Kranjskem.
—	Sestanek prijateljev treznosti. Prijatelje zmernostnega gibanja opozarjamo na sestanek, ki je bil žn napovedan v našem listu m se bo vršil binkoštni to rek ob šesti uri z v e č e v v »Ro kodelskemdomu« v Ljubljani. D) brodošli vsi zdržmki in smerniki prve, druge in tretje stopinje I Razgovor bode o tem, kako naše gibanje razširiti.
—	Nov vojaški veteranski kor. V nedeljo popoldne dne 15. t. r» . je sk ical gosp Franjo Sustarsič, mizarski mojater v St. Vidu nad Ljubljano, doslužene vojake v društveno dvorano k posvetu za ustanovitev vojaškega podpornega društva s b e d e ž e cn v S t. Vidu nad Ljubljano. Okoli 100 dosluženih vojakov se je odvzalo vabilu. Navdušeno so sklenili, da si osnujejo po trebno društvo. Up salo se je takoj 56 udov in ti eo izvolili osnovalni odbor, kateri oskrbi pravila in pa višie potrjenje.
—	Novomeška meščanska godba Iz Novega mesta se nam piše: Dne 2. junija t 1. praznuje uniformirane mestne in meščanske garde godba v Novem mestu 50 letnico svojega obstanka. Tem povodom pri redi godba koncert na vrtu g. A. Mii lerja; vstopnice za ta koncert se že razprodajajo. S to slovesnostjo je združena še druga. Ta dan praznujeta namreč tudi godbeni vodja gospod Matija Merše in gosp. Franc Mišjak, oba narednika pri godbi, svojo petdesetlet nico, odkar delujeta kot izvršujoča člana pri godbi. To sta edina dva, ki sta od uatano novitve godbe do zdaj akozi 50 let posve tila svoje moči v prospeh in razvoj naše godbe. Oba častitljiva siva starčka pa sta še krepka in prekosita marsikaterega mlajšega Oba sta doslužena vojaka in na prsih se jima svetita vojna in jubilejska kolajna. Pet deset let biti kot izvršujoči član pri eni godbi in vkljub temu še zdaj krepak, to je nekaj izvanrednega in se najde le redkokje, Zatorej zaslužita ta dva jubilanta, da jima izkažemo svoje spoštovanje s tem, da se kolikor mcgoče mnogobrojno udeležimo Kon oerta, ki so priredi tudi njima kot staro stama naše godbe v čsat. Pri tej priložnosti spomnim se ganljive in resnične dogodbe, ki se tiče jubilanta gospoda Meršeta. V noči 16. julija 1866, okoli 10. ure, sedel je naš jubilant goapcd Matija Morse ob bregu Krke pri mestnem mlinu z namenom, da bi se kopal. Ne daleč cd njega sedel je na deski Ignacij Detel«, dijak 6. gimnazijskega raz reda, ki se je hotel tudi kopati v Krki. Go spe d Merše se je držal bolj pri kraju, ker nevošč plavanja si ni upal daleč v Krko, ki je bila tam nad dva sežnja globoka. Ko je prišel iz vode in se mislil obleči, pogleda po svojem tovarišu, pa ga nikjer ne zapazi in tudi na njegov klic so ne oglasi. Temne slutnje ga prešinejo, hiti na prostor, kjer se je prej dijak slekel, in tam najde sicer obleko, njega pa ne. Tu vidi naenkrat, da se sredi Krke pekažeta dve roki in del glave nad vodo in zopet zgineta pod vodo. Gospod Merše se ni dolgo obotavljal, ljub 3 zen do bližnjega ga je gnala, da je, ne me neč se za to, da ni znal plavati, hipoma skočil v vodo za pctapljajočim so tor ga za roko prijel. Ko je potapljajoči to čutil, okle nil se ga je še z drugo roko in z nogami in se ga krčevito držal, da so Bkoro ni mo
gel ganiti. Sunil se je z nogo cb tla Krke in se pognal kvišku ter prispel na površino, ali v drugem trenutku zginila sta zopet oba v globočmo Sklenil ie že z življenjem, videl je, da ne bo mogel priti na suho, ker ne zna p »vati, in se ga nesrečni prtoolienfc krčevito drži in ovira pri rešilnem delu. V tem strašnem trenutku priporoči svoje otro-čičke, ženo in sebe Materi božji Mariji Devici na Trški gori in jo prosi za pomoč. Sape mu že zmanjkuje, moči ga zapuščajo, naenkrat pa čuti zopet moč v sebi in pogum. Na dnu Krke se plazi proti obrežju in res pride na suho. Tudi zdaj ne misli n&se, svojo pozornost obrne najprej na rešenca, ki je bil popolnoma brez zavesti. S težavo se oprosti njegovega objema in prične koj samaritansko delo, da ga spravi v življenje. Po dolgotrajnem trudu se pokažejo zopet znaki življenja v njem. Ko ga nese domu, najde pri Krki še druzega v nezavesti ležati. Drugi dijak, g. Šuflaj, ki je videl, kako sta oba zginila pod vodo, se je tako prestrašil, da je padel v nezavest. Tudi tega vzdrami, oba spravi domu in potem šele misli na-se. Vsled tega si je nakopal dolgotrajno bolezen, katera ga je mučila celih osem mesecev, katero je pa srečno prestal. Za to njegovo plemenito dejanje priznala se mu je talija za rešitev življenja. To lahko potrdi učenec, ki živi zdaj v Ljubljani. To dejanje dokazuje plemenito srce našega jubilanta g. Meršeta, ki si je pridobil splošno spoštovanje vsega meščanstva.— Dne 2. junija 1.1. pokažimo, da čislamo take značaje in tudi godbo, ki šteje take može med svoje člane, in pridimo v velikem številu na koncert. Udeležijo naj se vsa društva in vsi stanovi brez razlike. Naša godba pa bo z izbranimi komadi in dobrim igranjem pokazala, da je prva godba na Dolenjskem, kos svoji nalogi ter vredna vsestranske podpore. Naša godba je res izvrstna in priljubljena in je tudi večkrat v Ljubljani in drugod pri vsaki večji slavnosti igrala v zadovoljstvo občinstva. Naš kapelnik g. Filip Emeršič se pa tudi trudi, da izvežba godbo vsestransko, in njegov trud ni zaman. Na svidenje torej dne 2. junija t. 1. pri gospodu A. Miillerju.
—	Velik požar je bil včeraj ponoči v O^ulinu. Lejne zaloge tvrdke Neuberger s t bil« v plamenu in več milj dalpč je bilo tako b "etlo, kakor bi bil dan. Dr> včeraj j opoldne niBO mopjli ša pogasiti ognja. Kotni*) je bilo rnrgočf preprečiti, da ni ogenj zažgal tudi mesta. Železniški vlaki so vozili kakor v ngnienetn morju, ker je železnična črta v obližju kraja, kjer je divjal požar. Grozna vročina je povzročila, da so pri že lezniških vozeh popokale vse šipe. Sioda je velikanska.
—	Ustreljen. V Bohinjski Bistrici se je 16. t. m. aprl 35!etni delavec Janez Arh z dvema Lahoma, ki sta ga pretepla, potem jo pa eden nanj ustrelil. Arh je bil zadet v trebuh in je drugi dan umrl. Orožniki so aretirali Liha Mansimetta, ki je označil avo-jpga tovariša E mesta Saccani za storilca. — Ssccamja doslej še iviso dobili.
—	Iz Krope nam poročajo, da hočejo zdaj po srečno končani stavki nekateri celo stvar zasukati kot konkurenčno spletko. Trda nsnrueč. da so tisti delodajavci, ki so eprejeli delavske zahteve, nalašč nahujsktli delavce v stavko. Dela\ci z ntjvečjo ogor čenostjo oporekajo ti trditvi ki je od prvega do zadniega zlagana.
—	Kolesar jo je povozil. Hčerko stražnika v Šiški Marijo Cegnar je biciklist Karol Cgler povozil ter jo znatno poško doval.
—	Vol jo je nabodel. Marija Brinovec iz DMenjevasi pri Cerknici je vol na paši tako poškodoval, da ji je razmesaril spodnji del telesa.
—	Nesreča. Dne 11. t. m. so v B strici pri Galetu žaganice ped iule Ivana Gabrovca ter ga tako zmečkale, da no more več hoditi
—	Reforma šolskega pouka poleti.
Dunajski okrajni šolski svet je predlagal vladi, naj bi poleti šoi«ki pouk sploh popoldne p polncma odpadel in naj bi ae zato pričel šolski pouk že ob 7 uri zjutraj. Iz vladnih krogov o tem poročajo: NauSno ministrstvo temu ni naaprotno, a ker je v teku akcija na celem polju šolske higijtno, so za sedaj ne more posamezna točka re formirati. Za sedaj s šolskim poukom pok ti ob 7. uri zjutraj še ne bo nič.
—	Izseljevanje Brzoparnik »La Bre-tagne« francosko primorske družbo (zastop potovalna pisarna Ed. Smarda v Ljubljani), je odplul iz Havra 7. maja in Brečno došel v New York dne 15. maje, vozil jo 8 dni 97, ure.
Člani so vstopnine prosti, i ečlani plačajo po 40 vin.
V prisilno delavnico bodo iz Gorice pre peljali Al. MarušičH iz Opatjega sela. V Gorioi jo presedel 18 mesecev zaradi raznih tatvin. Bil |e že 28nrat obsojen.
Umrli v Ljubljani: Nežika Lenček, soproga a«ekurančnrga uradnika; Neža An-čeiriar, delavki«, 29 let, Stari trg 11; Fran Vodopivo, dninar in Vladimir Hayne, sin privatnega uradnika l'/4 leta
Avtomobil, ali: policija, kje si? Poroča se nam: Včeraj zvečer ob 9 uri se je pripeljal v naše mesto avtomobil — pravijo, da sta bila v njem dva tujca ki se peljeta iz Berolina preko Dunaja in Trsta v Rim, od tod pa črez Tirolsko in Monakovo nazaj v Berolin — in je < d „Z,vezde" zavil po dvorskem nasipu v Židovsko ulico k „Roži". Baje mu je bencina zmanjkalo; ker pa so bile takrat že vse prodajalne zaprte, ni mu preostalo drugega, kakor okrepčati se pri »Roti«. Ne vemo, ali tudi tukaj ni bilo mogoče bencina v razmerno kratkem času dobiti, ali pa sta bila tu,ca zelo žejna — f*ktum je, da ie aUomo&il še ob pol 10. uri stal v Židovskih ulicah, na njem pa sta takrat sedeli — kako idilično I — dve na takarici cd „Rože". Ob tri četrt na 10 uro jo je avtomobil vendar odkuril po Turjaškem trgu naprej — tujcema pa smo želeli „Sretan put".	Ofievidic.
Pokopali oo včeraj v Sifiki umrlega uči-teljiafinika g. Antona Zimermana. Oktet učiteljiščnikov mu je zapel pred hišo, v cerkvi in na grobu. Tovariši sn umrlemu položili na krsti lep venec s trobojnimi trakovi.
ifc Zopet vlom. Danes ponoči je vlomil do seui>j šo neznan tat v Phnkerjevo gostilno na Dohniski cesti št. 53. Tat je ubil okno in prišel v gostilniške prostore, kjer je vlo-ir.ii v dve omari in pokradel nekaj svalčic. Vlomil je tudi v polif >n in odnesel 50 vin. Druzega denarja ni dobil.
jjc Tatvina. Ranzingerjevcmu hlapcu Gustavu Veber ju je včeraj popoldne nekdo ukradel na Tržaški cesti z voza čevlje, vredne 6 K. Tatu, kateri je potem čevlje prodajal drugim Rinzingerjevim hlapcem, je policija na sledu.
Izseljevanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega koli.dvora 20 Hrvatov v Ameriko, iz Amerike jih je pa prišlo 37. V Heb se je odpeljalo 21 Hrvatov.
Ljubljanske novice.
Finančni komisar g. lanežič so je danes ozdravljen odpeljal iz deželne bolnice. Mnogo brojne njegove prijatelje bo t» vest gotovo razveselila
Ljubljanska društvena godba priredi
Birkenhammru pri Karlovih varih. Pasiva znašajo dva milijona kron. — Čin b 1 a z-n i c e. Iz Draždan se ooroča: Trgovčeva soproga Messinger iz W£rmsdorfa je 19. t m. v blaznosti zadavila svoje tri otroke, sebi pa prerezala trebuh Bila je na mestu mrtva. — Iz Belgruda poročajo: Vlada je sklenila sezidati novo državno zbornico po načrtu dunajskega arhitekta Konstantina Jova-novici za dva milijona frankov. Del konaka, kjer je bil kralj umorjen, se podere in na novo sezida.
Vojska v Tibetu.
London, 20. maja. Vsled i z -redno resnih poročil iz Tibeta vršil se je danes ministrski svet. V najvišjih političnih krogih zatrjujejo, da hoče vlada pričeti v Tibetu o b-širno vojsko. Več ministrov, ki so bili odsotni iz Loudona, je bilo brzojavno poklicanih v London.
Iz brzojavk.
Berolin. Zasebne vesti iz hodne Atnke javljajo, da so H e za pet let preskrbljeni l j i v o m.
jutri,
d r u š t v e
1. t. n i
m, od 8. do koncert
1 2 uro zvečer pri ,Lloydu".
Darovi.
Županstvu v Žužemberka doposlali so v razdelitev pogorelcem v H i n j a h v prvo pomoč: Občina Dvor K 55 06 en voz sena ter 8 mernikov žita; g. Fran Omersa, veletržec v Kranju, 50 K, preč. g. Zivbi kaplan v Žužemberku, 25 K, preč. g. dekan Tavčar 20 K neimenovani dostojanstvenik 20 K, gospa Josip. Vehovec 20 K, g. dr. Konvalink 10 K, g. Gregorčič, c. kr. notar, 10 K, preč. gosp. kaplan Černe 10 K, g. pl. Fodransberk, c. kr. maior v p., 10 K, g. Alojzij Vehovec 10 K, g. J. Vehovec 10 K, g. Fran Pehani 10 K, gosp. Jos. Pehani 6 K. g. Modic, gostilničar, 6 K, g. Karol Zsvodnik 6 K, gospa Zavodnik Mar. 5 K, komisija za odmero vojaške takse 5 K, g. Ivan Pehani 3 K, g. Modic, vpok. straž-mojster, 3 K, g. Modnnjak, c. kr. okr. sodnik, 2 K. g. dr. Modic, c. kr. sodni pristav, 2 K, g. Cerk. o. kr. davkar, 2 K, g. Kutnar, nadučiten 2 K, g Slane, vookojeni stražm., 2 K, g. Zurc, trgovec, 2 K, g. Siherl, or ganist, 2 K, g. Baecjusr, c. kr. kane. v p., 2 K, g. K. Nsbtigal, 2 K. g. ZnidarSič, trgovec, 2 K, g, Cukale 2 K, g. Fr. Rus, posestnik, 2 K. — Po 1 K eo darovali gg, Kernc, c. kr. kontrolor, Jerše, c. kr. kane., Čerčih, Novak Karol A. Košiček, Fr. Zlaj pab, Hrovat ml, Zaje, učitelj, Jernej Lavrič, J. istupica, Karol Podboj, T. Tifolt, Anton Skrbe, A. bmerke, J. Kaduoc, J. Papež, J. Košiček, Jos. Urbančič. Fr. Maver, Miha, Ur bančič, A. Znidaršič, J. Logun, gospe Buta lič, Poš Zofua, A. Pečiak, gdč. Pavla Zlaj pah in gdč. N. Buldau; mnogo jih je tudi darovalo manjše svote. Dalje so darovali: Gospod Pehani Fel. 5 mernikov žita, gosp Dereani mnogo nove robe in etare obleki*, g. Koželj nekaj nove robe g. notar Gregor čič cbleke gospod Urbančič, c. kr. kanclist, obleko itd. — V imenu nesrečnih pogorel cev izreka županstvo vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo. Bog plačaj!
Vehovec, žuoan.
južno za-r e r i še s stre-
Ttlefonska In brzojavna poročila.
Katoliško-narodna zmaga.
Velika loka pri Trebnjem, 20. maja Starodavna velikološka liberalna trdnjava ob Temenici je padla. Katoliško narodnih občinskih odbornikov je 16, liberalnih 8. (Živeli zavedni volilci! (Op. ured.)
Razne stvari. Najnovejše od raznih strani
200 hiš je pogorelo v mestu Delatyn v Galiciji Pogorela je tudi občinska hiša in sinagoga. — Roparji ujeli milijonarja Dva amerikansk3 milijonarja, Karakaris in Vareys, ao maroški ro parji ujeli na kapu Sparten nju veliko cdkupnino. — herolinski cestni Iz Berolina poroča 19. t. m. je 1200 delavcev v delavnicah berolinsko cestne železnice stopilo v stavko. — V konkurz je prišel Artur M>cg, soimoji-telj tovarne za porcelan Fiecher & Mieg v
in zahtevajo za Stavka na železnic »Vorvvlirts«, da
Japonsko-ruska vojska.
London, 20. maja. 11 d« so Rusi odati-anili
Sangaja potrjujejo, da 80 ttusi odati-anili v luki potopljene aponske branderje in da imajo sedaj izhod prost.
Tientsin, 20 maja. (Kor. ur.) Reuter-lev urad poroča iz Niučvana, d« je japonska Jalu armada v bližini Fenvančena doživela prvi poraz. Ruai so jo potisnili nazaj.
Niučvan, 20. maia. Prvi poraz j a-ponske Jalu - armade je velik. Japonci so bili potisnjeni nazaj proti Fenvančenu in imajo mnogo izgub. Vsi da je izguba ladij »Ha-za Japonce velikan-ker je s tem moč njihovega brodovja zmanjšana za eno desetino. Zgrajeni sta bili ladji na Angleškem. »H a -c u s e« je veljalaJaponce 24 milijonov kron.
London, 20. maja. Z japonsko veliko ladjo »Hacuse" je utonil tudi japonski contre-admiral N a š i v a.
Tokio, 20. maja. Po mestu vlada ve-žalost, ker bo Japonci brez bitke izgu-pred Port Arturjem na stotine ljudi in najboljši svoji bojni ladji. London, 20. maja. »Standard« javlja, je Kuropatkin odpotoval v Harbin.
trgovci izjavljajo, cuse« in »Jošine« ski udarec.
lika bili dve
da
Mej Harbinom in Liaojanom je živo gibanje čet. V Harbinu se koncentrira armada, do-naša se tja živež. Iz tega se sklopa, da nameravajo Rusi ondi osredotočiti svoje čete in ondi začeti resen boj z Japonci.
London, 20. maja. V Tokiu namerava japonska vlada zidati na svojo stroške krščansko cerkev in s tem tolmačiti, da pre-stepa h krščanstvu. Japonska noče biti več aziatska in hoče povsem stati na stališču evropskih držav.
London, 20. maja. (K. ur.) »Standard« poroča, da so Japonci 16. t. m. po vročem boju, v katerem so Rusi izgubili 2000 mož, zasedli Ilajpin 30 milj južno od Niučvana.
Bohinjska Bistrica, 20. maja. Danes ob V,2. uri popoludne so provrtali zadnjo pet metrov široko steno v predoru med Kranjsko in Goriško. NavduSonje velikansko.
Benetke, 20. maja. »Difese« prinaša pogovor svojega urednika s Pijem X, o korakih Irancoske vlado proti katoličanstvu. Pij X. jo dejal, da so ničesar ne boji. Zavest ima, da je prav raynal. Rimska kurija se je vsnga ogibala, kar bi moglo povzročiti needinost mej Vatikanom in francosko vlado. O ji pa se zaveda, da so tudi francoski katoliki njegovi otroci in da jo dolžnost poglavarja cerkve, jih varovati.
—v— Zagreb, 20. maja. Siavkujofii vseučiliSčniki so na skupšSini vnoviS zahtevali kazen za prokršitolje zikona, ki so
lani udrli v univerze in zadoičenje vseuči JiMu. Stavkujoči vseučiliSčniki so danes po ložili venec na Jelačičev spomenik.
Zemnn, 20. maja. V J«5liku so bili po vodom komasaoije veliki nemiri. Kmetje so se navalili na občinsko hiSo. Orožniki so streljali. Dva kmeta sta mrtva, eden ranjen Nekega posestnika so kmetje skoro do smrti pretepli.
Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano
največja jednonadstropna hiša
štev. 51 „pri Kraljici"
ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd.
. I<Jr T	Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglič, Ljubljana, Rimska cesta It. 20;
Uklopjli slicna barva za I ustmene informacije se dobe istotam vsak dan cd 12. do 2. ure popoldan.
zidovja katere boJa, Je nespremenljiva, sta
813 14—12
novitna tudi proti vplivu svitlobe apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mojstrom, hiSnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jmega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBEHL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju, 524 10 11—6
Razglas.
Podpisano načelstvo razpisuje službo vodje,
kateri mora biti vešč slovenskega in nemškega jezika, obenem dober računar ter tudi v trgovini vešč Prosijo lahko tudi ženske. Plača po dogovoru! Prošnje je vložiti do 15. junija pri omenjenem društvu. 905 2—1 V Cerknem, dne 18. maja 1904.
Kmetijsko društvo
reg. zadruga z neom. zavezo v Cerknem, Primorsko.
F. Tavčar, načelnik.
Vabilo
896 1-1
na
prvi redni občni zbor
mlekarske zadruge
v Rovtah pri Logatcu, '
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 29. maja 1904, popoldne ob 3. uri v mlekarni v Rovtah.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu.
2.	Volitev enega Člana v predstojništvo in dveh v nadzorništvc.
3.	Odobritev letnega računa za 1. 1903.
4.	Slučajnosti.
V	Rovtah, dne 16. majs 1904.
Predstojništvo. Vabilo 897 1"1
na
šesti redni občni zbor
kmetijskega društva
y Rovtah pri Logatcu
registrovane zadruge z omejeno zavezo kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 5. junija 1904 popoldne ob 3. uri v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu.
2.	Potrjenje računa za 1. 1903.
3.	Volitev načelstva (treh članov).
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Raznoterosti.
V	Rovtah, dne 16. maja 1904.
Načelstvo.
Zborovalo se bode po § 31. društvenih pravil brez ozira na število navzočih udov.
Kdor hoče s slastjo jesti in dobro prebavljati, -	—
na] vžije požirek
rastlinske
orenta wHaiI J
Odlikovana na mednarodni razstavi za živila In zdravstvo v Parizu z zlato svetinjo in diplomom.	868 (5)
Rastlinska destilacij a „Florian" v Ljubljani. poskusite!
JSM,
Cunard Line
Amerika!
Vozne karte Trst=New York
in na vse štacije Severne Amerike
5 kron ceneje 5
nego pri vsaki konkurenčni liniji. (Sedaj Ljub!jana-New York kron 135-—) s prosto hrano in pijačo ter 100 kg proste prtljage pričenši	že od Ljubljane. "^fl
Prihodnji odhod iz Trsta:
Parnik Panonia 28. maja, parnik Ultonia 11. junija in pozneje vsake 14 dni.
Iz Ljubljane dan preje zvečer. Vozne karte in pojasnila pri glavni agenturi Cunard Line". Naslov:
F. Nowy, koncesijonirani glavni agent. Ljubljana, Marijin trg št. 1.
906 1
Jrgovina5 lesom naprodaj!
Protokolirana tvrdka, dobro vpeljana, veliko skladišče 3 leseno /gsjtfe. l°P°' pisarna in stanovanje $a delavce, bli^u kolodvora. ^^ W Več P°us Hubert Galle, tfamnik, kranjsko. 904 2-1
2a mojo dobro vpeljano in renomirano na jako živahnem prostoru mesta se nahajajočo	903 3—1
gostilno
iščem pod ugodnimi pogoji sposobnega gostilničarja na račun, čegar soproga je dobra kuharica. Gostilna se odda 30 avgust. — Zahtevam nekoliko kavcije.
v
J van SK^rjanec
gostilničar in posestnik v Ljubljani, Kopitarjeve ulice štev. 6.
Ponudbe ali natančne poizvedbe v prvem nadstropju pod navedenim naslovom.
1		1
892 3—3 Primerna birmanska darila		
-----..v, ..UJHllVjUV XU
vršene, po čudovito nizkih cenah v največji izberi.
Oroslav Bernatovič
Kapamacsija & Bondy
Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
I
I
449 52-5
Samo 6 dnll
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzo-parniki
Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko*
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri »Figovcu «.
Gostilna
na prav ugr.dnem kraiu ob glavni cesti v nepoaredoi bližini L ubljane
se odda takoj na račun
pod iako ugodnimi pogoii.	891 3_3
Več pove upravništvo »Slovenca..
V najem $<z edda tal^cj
vinska obrf
s primernimi prostori in pod zelo ugodnimi pogoii v nekem boljšem mestu na deželi. Veščaki samci imaio pre Inost.
Ponudb* n» upravništvo »Slovenca* pod „Vinska obrt" št 564 888 3-3
Častiti botri in botrce!
Priporočam vam svojo lepo zalogo birmanskih daril, vsakovrstne zlatnine, srebrnine, namiz-= nega orodja (Besteck) in žepnih ur. = Za obilni obisk prosi
z velespoštovanjem
Karol Janus, juvelir in zlatar
821 (8)	Ljubljana, Židovske ulice 3.
Obleke za birmance
v največji izberi po najnižji ceni
priporočata 866 6-4
Gričar & Mejač
Ljubljana,
Prešernove ulice št. 9.
T- «M
Naknp in prodaja
fiitorrsinifa državnih papirjev, arefik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeno za vsako Žrebanje, galantna iivrSitev narodil na borzi.
Menjarična delniška družba
„HEKC IT II"
I., VfoHe 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurzmh vrednostih vseh ipekulaoljskth vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ]e mogoče vi»ocega obreitovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 332
Tiik .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.