Stev. 104.
¥ Trstu, v žfrfk. 13. mal. travna 1916.
Letnik XII.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
( rednižtvo; t lica Sv Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — V* c epi si naj se pošiljajo uredništva lista. Nefrankirana pism« se nt sprejemajo in rokopisi se ne vraCajo.
ffdijutelj hi odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord) htiz rEcircsti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge I (ccjenim forcšhom v Trstu, dica Sv. Frančiška A sipkega it 201 Telefon crcdniStva in uprava ttev. 11-57.
^»rcoriina zraSa: Za celo ieto........K 24.-»
Zz pol leta.................12,—
za tri mesece.......................l—
ta nedeljsko izdajo za cdo leto. 5.3> sa pel teta...................
Posamezne Številke .Edinosit* se prodajajo po 6 vin.irjev. zastarele Številke pa 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 viru
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oclasi denarnih za-
vodov........7......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.'—
vsaka nadaljna vrsta . . m ....:... . „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnini Id reklamacije se pošiljajo upravi listah PJaČujs se izključno 1« upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aaiikega it 2Qt — Poštnohranilnićnt lačun Št 841.652.
Presied najnovejših dogodkov.
Zapadno bojišče. — Brezuspešni francoski napadi severozapadno Avocourta. Trikratni francoski naskok na Poprov breg odbit.
Ruska bojišča. — Ruski napad pri Gar-bunovki odbit. Drugače nič novega.
Italijanska bojišča. — Živahni artiljerijski boji v posameznih odsekih.
Balkanska bojišča. — Nič novega.
Turška bojišča. — Na fronti v Iraku turška zmaga pri Felahie. Angleži izgubili 3000 mrtvih.
Razno. — Angleški ministrski predsednik proti nemškemu državnemu kance-larju. — Ententa si je prilastila grški otok Kephalonia._____
rfemflio uradno poročilo.
BEROLIN, 12. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. aprila 1916.
Zapadno bojišče. — Pri La Boiselle, severovzhodno Alberta, je manjši nemški oddelek pri nekem nočnem podjetju proti angleški postojanki brez lastnih izgub zajel 29 mož in eno strojno puško. Zapadno Moze so Francozi zastonj napadali naše črte severovzhodno Avocourta, a so se v ostalem omejevali na živahno streljanje svoje artiljerije. Na desnem bregu Moze so trije, z najsrditejšim ognjem pripravljeni protinapadi na Poprovem bregu zadali sovražniku le izgube, ne pa dobička. Dvakrat se nI posrečilo napadalnim kolonam, da bi bile premagale območje našega zapornega ognja; tretji nasnok je popolnoma razpadel blizu naših ovir v ognju strojnih pušek. V cail-lettskem gozdu smo napram žilavi obrambi pridobili korakoma nekaj tal. V zračnem boju je bilo pri Ornesu v VVoevri sestreljeno francosko lovsko letalo. Voditelj je mrtev.
Vzhodno bojišče. — Pri Gar-bunovki, severozapadno Dvlnskega, smo zavrnili ruske ponočne napade več stotnij.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pomika „Palembanr in „Tubantia" torpedirano.
AMSTERDAM, 11. (Kor.) Plovbeni svet je danes objavil svoj izrek o potopitvi obeh parni kov »Palembanga» in »Tubantije«. V izreku se Še enkrat obširno opisuje, kako ste nastali obe nesreči in je zbran v njem ves materijal. Plovbeni svet je prišel do zaključka, da je v slučaju »Palembamga« nastala prva eksplozija po mini, ki je plavala nekoliko oddaljena od »Palembanga«. Druga el£? splozija je izhajala od torpeda, ki je bil izstreljen nekoliko oddaljeno in je zadel > Palembanga*. Da bi bil torpedo spuščen z angleškega rušilca, ni mogoče; ni pa izkJjučeno, da je bil namenjen kakemu rušilcu, da pa ga je zgrešil in zadel »Palembanga«. Tretja eksplozija se mora tudi pripisovati torpedu, ki pa je bil naperjen na »PaJembang« sam. V slučaju »Tubantije« gre po sodbi plovbenega sveta tudi za torpedo. Na dnu »Tubantije« najdeni kosi kovine prihajajo brez dvoma od bronastega Schwartzkopffovega torpeda. Torpedo je izstrelil gotovo kak podvodnik ali torpedovka brez predido-čega posvarila in je moral biti torpedo, ker druge ladje ni bilo v sosedstvu, namenjen »Tubantiji«. (Kakor znano, ste bili obe ladji nizozemski. — Prip ured.)
Potopljene ladje.
LONDON. 11. (Kor.) LIoyds poročajo: Italijanski parnik »Unione« (2367 ton) je bil torpediran. Drugega krmilarja in enega mornarja je rešil angleški patruljni Čoln. Ostalo moštvo je baje vzel na krov neki francoski rušilec torpedovk.
LONDON, 11. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz San Sebastiana: Štirje možje IK)sadke španskega parnika »Santanderi-no« so utonili. Ostanek je pripeljal do suhega neki norveški parnik. Po neki brzojavki iz Bilbao je nemški podvodnik dal posadki petnajst minut časa za zapustitev ladje.
P/) P L 1 S T E K
Lepa Anka.
Spisal Avgust šenoa.
»In V2 misli!«
»Oho! carissime! Krvavo si se zmotil, krvavo. Ecce, haecce! Tu imaš imena kot
živ izgled.«
»Ti?«
>Jaz, amice, jaz. Ne govori se sicer na vsa usta, kakor drugi, ali resnica je.«
»Ha! Ha! da čujemo!«
»Da čujemo. Će ti izdeluješ kis, pa jaz mlado vino, da je prodajam v tuje dežele; če ti sadiš murve za svilo, pa sadim jaz repo na debelo. In---ne govoriva dalje.«
—— je govoriva dalje!«
LUG ANO, 12. (Kor.) Kakor poroča neki genoveški list, je bil danski, z 2220 tonami oglja iz Angleške na Sardinijo določeni parnik »Stiermeborg« potopljen v Cagliarskem zalivu, po poročilu agencije Štefani pa danski parnik »Caledonia« v Sredozemskem morju. Posadki obeh par-nikov ste rešeni.
Nemiri med vojnimi ujetniki na Angleškem.
LONDON, 11. (Reuter. — Kor.) Vlada naznanja, da je 6. aprila prišlo do nemirov med vojnimi ujetniki na otoku Manu. Nekega ujetnika so napadli njegovi so-ujetniki in je napadenec iskal varstva pri straži. Drugi ujetniki so ga še dalje nadlegovali in ga porivali proti vratom, nakar jih je stražnik pozval, naj se razidejo. Ker niso ubogali povelja, je stražnik ustrelil. Trije nemški ujetniki so bili ranjeni. *
Francoski parlamentarci na Angleškem.
LONDON, 11. (Reuter. — Kor.) Francoski senatorji in poslanci so danes nadaljevali konferenco s svojimi angleškimi tovariši. Jutri nastopijo potovanje po deželi.	_
Naše uradno nrnčllo.
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. aprila 1916, opoldne.
Rusko in jugovzhodno boji S č e.~— Nič pomembnega.
Italijansko bojišče. — Živahnejši topovski boji v posameznih odsekih fronte trajajo dalje. Pri Rivi smo zopet pregnali sovražnika, ki se je ustanovil v nekaterih namaknjenih jarkih in za o-brambnim zidom južno Sperone. Italijanski napad je tako popolnoma odbit. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Cadorne.
DUNAJ, 12. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poroča/o: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 10. t. m.: Na vsej fronti artiljerijske akcije. Na Mrzlem Vrhu so se v noči na 9. t. m. močni sovražni oddelki bližali našim črtam ter so jih napadli s težkimi bombami. Nato so planili naši iz strelskih jarkov ter so v silovitem boju moža proti možu vrgli sovražnika nazaj. Ob Soči je sovražna artiljerija obstreljevala krminsko postajo in sosednje kraje, ne da bi povzročila človeških žrtev ali stvarne škode. V pretekli noči je neki naš vodljiv zrakoplov preletel rivske utrdbene skupine ter je vrgel 40 granat na utrdbene in železniške naprave in na vojaške objekte. Uspeh bombardiranja je bil očividno zelo znaten. Zrakoplov je bil sicer po žarometih in svetilnih raketah odkrit in obsvetljen ter obstreljevan po artiljeriji, toda povrnil se je nepoškodovan.
I turških mil
CARIGRAD, II. (Agence TeL Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta: Angleži so biti ponovno krvavo poraženi pri Felahie, pri čemer so izgubili 3000 mož mrtvih in enega častnika, kakor tudi nekaj mož kot ujetnikov. 9. aprila zjutraj so sovražniki po poldrugourni močni artiljerijski pripravi z desnega brega Tigrisa napadli z vsemi svojimi bojnimi močmi našo postojanko pri Felahie. Bitka je besnela šest ur. Sovražniku se je posrečilo najprej, da je ob ogromnih Izgubah vdrl v del naših strelskih jarkov, toda naše vrle Čete so se vrgle z bajonetom na sovražne vojake, ki so se nahajali med našimi jarki, kakor tudi na one, ki so Jim prišli na pomoč ter so vrgli one, ki so še ostali, nazaj v njihove stare jarke. Zvečer smo v delu naših strelskih jarltov in pred njimi mogli našteti nad 3000 sovražnih mrtvecev. Ujetniki so pripovedovali, da je izmed vseh sovražnih enot 13. angleška divizija, ki je sestavljena izključno iz Angležev in ki se je svoj čas borila pri Dar-danelah ter je bila šele pred kratkim poslana na iraško fronto, v tet bilki trpela največ. Naši vojaki so se v bitki 5. in 6. aprila borili z brezprimerno hrabrostjo in so dodali naši vojni zgodovini nov list slave. Drugače se ne da poročati nič.
»Nočem, moja tajna je. Znamenito — Eximium, pravim ti.«
»Ali govori!«
»Nezaslišana stvar v Hrvatski. — Iztrebim vse vinograde svetega Gervazija in Protazija.«
»Iztrebiti — a potem?«
v Ne bom več pil kitajskega čaja.«
»Kitajskega?«
»Pil bom čaj iz Hrvatske, in ne samo pil, prodajal ga bom tudi na cente.«
»Na cente?«
»Ali —«
Na cente, amice, na cente.«
»Ali vraga, kako, od kje?«
»Ali? Ali je drugih ljudi, ki mislijo na veliko?«
»Dobro, dobro, ali povej!«
»Patientia je meniška dišava,« dragi Cincinat.« Nastavi svoja ušesa, in nauči se izpoznavati, da prebendar ne živi samo
Upor nizozemskih volikov.
AMSTERDAM, II. (Kor.) »Telegraaf« javlja: Davi so tri stotnije odrekle službo. Kot vzrok se je navajalo, da moštvo dobiva premalo dopustov. Končno se je pokorilo večina moštva. Dvajset vojakov je bilo aretiranih.__
Ententa se potaJčc trškega otoka Kepiialcnia.
AMSTERDAM, 11. (Kor.) Reuterjev u-rad razširja naslednjo vest iz Aten: 9. aprila sta prišla angleški in francoski poslanik k ministrskemu predsedniku Sku-ludisu in sta mu sporočila, da njeni vladi nameravate na otoku Kephaloniji, in sicer v pristanišču Argostoli, izkrcati čete. Poslanika sta zatrjevala, da se bo oziralo na grške suverenske pravice, ter sta povedala ministrskemu predsedniku, da je nujna ix>treba dala povod njunima vladama, da zaprete argostolsko pristanišče, pri čemer sta dostavila, da se je ukrenilo potrebno, da se bo s kolikor mogoče majhnimi težavami vzdrževal promet v pristanišču. Ministrski predsednik Skulu-dis je živahno protestiral in izjavil odločno, da mora Grška protestirati proti tej novi kršitvi suverenitete. Sledila je živahna razprava. Angleški poslanik je bil v avdijenci pri kralju. 10. t. m. sta objavila angleški in francoski poslanik sporočilo, da se je napravilo oporišče za bro-dovje v Argostoliju le v obrambo namene in da nima značaja zasedenja.
Kemiki državni zfcur.
BEROLIN, 11. (Kor.) Davčni odsek državnega zbora se je posvetoval o zakonu glede kolekovanja prevoznih listin, ki je bil sprejet z izpremembo, ki so jo predlagale meščanske stranke in ki znatno znižuje kolkovne postavke. Odsek je tudi sklenil, da se odgodi uveljavljenje zakona do poteka drugega proračnskega leta po vojni.
BEROLIN, 11. (Kor.) Proračunski odsek je sprejel predlog centruma, da se najnižja meja prirastka vojnega imetja zniža pod 3000 mark, kakor je določala predloga, in to vkljub temu, da ie zakladni tajnik smatral stvar za težko izvedljivo in socijalno nevarno, da bi se segalo po prihrankih malih ljudi. Odsek se je nato posvetoval o stopnjevanju davčnih postavk. Centrum in nacijonalni liberalci so vložili izpreminjevalne predloge. Zakladni tajnik je bil iz važnih načelnih vzrokov proti predlogom, ker ti predlogi resno ogrožujejo sprejetje predloge, ker že itak pomenja posezanje v itak že zmanjšano substanco imetja. Po daljši razpravi je odsek z veliko večino sprejel predlog nacijanalnih liberalcev.
Asauifli o Betbm&inovem govoru.
LONDON, 11. (Reuter. — Kor.) Ministrski predsednik Asquith se je v svoji napitnici na predsednika francoske republike pri včerajšnji slavnostni pojedini v čast odposlanstvu francoskega parlamenta doteknil zadnjega govora nemškega kan-celarja in dejal: Kancelar je izjavil, da je 9. decembra izrazil pripravljenost za mirovna pogajanja, toda da jih je sovražnik odklanjal tedaj ravno tako kot sedaj. Asquith je navajal kancelarjeve besede, da bi pokazal, da je le-ta mislil s pripravljenostjo, da naj bi mirovne ponudbe izšle od entente, odločeval pa da naj bi kancelar. Asquith je nadaljeval: Z drugimi besedami hočejo od nas, da naj se ponašamo kot premaganci napram zmagovitemu nasprotniku. Toda mi nismo premagani (Odobravanje.) in ne bomo premagani. Zavezniki so zavezani s slovesno pogodbo, da ne iščejo ali sprejmejo posebnega miru. Pogoji, pod katerimi smo pripravljeni skleniti mir, so izvedba ciljev, za katere smo prejeli za orožje. Te cilje sem povedal že meseca novembra leta 1914. Rekel sem med drugim, da ne vtaknemo meča v nožnico, dokler militarično gospostvo Pruske ne bo uničeno končno in popolnoma. Kancelar je navajal moje besede najprej napačno in se sedaj še nadalje zavija njihov jasni pomen in o njih izrečene namene. Velika Britanija in Francoska niste vstopile v vojno, da bi zadavili Nemško ali jo zbrisali z zemlje-
ob kruhu. Vidiš, jaz sem že v svoji mladosti mislil na velika dela. na slavna dela. Sanjal sem, razmišljal sem. kako bi se proslavil. Napoleon mi je bil vzor. Vedel sem prav dobro, da je Napoleon cesar, a jaz da bi mogel dotirati k večjemu do kra-pinskega sodnika. Vedel sem tudi to, da ne bom velik vojskovodja, ker sem iz matematike včasih dobival sekundo. Ali slaven sem hotel postati na vsak način. Razmišljal sem o tem mnogo let, leto je šlo za letom, a pod sivo glavo sedim na pre-bendi svetega Gervazija in Protazija, in največja slava mi obstoja v tem, da moreš moje ime vsako leto čitati v šeinatiz-mu naše škofije.«
Pri teh besedah starega prebendarja je nekdo iznenada potrkal na vrata.
»Svobodno« je poskočil Lacković v vis.
Vrata so se odprla in v sobo je stopil Junkoviču nepoznan človek. Bil je suh.
vida Evrope, ne da bi razdejali njeno na-cijonalno življenje ali ie pohabili, in gotovo ne zato, da bi se vmešavali v svobodno izvrševanje njenih miroljubnih stremljenj. Bili smo obojni, tu in na Francoskem, prisiljeni pograbiti za orožje in preprečiti, da bi Nemčija, pri čemer je v tem slučaju mišljena Pruska, tvorila vojaško ogroževanje za svoje sosede in ustvarjala nadvlado nad njimi. Nemčija je tekom zadnjih desetih letih ob vseh prilikah kazala namen, da bi, obenem grozeč, delala predpise Evropi, in je dokazala s kršitvijo nevtralnosti Belgije, da hoče svojo pretežnost ustvariti celo za ceno splošne vojne in sicer tako, da raztrgava podlago evropske politike, kakor je določena po pogodbah. Namen v vojni soudeleženih zaveznikov je, da uničijo te poizkuse. (Odobravanje.) Kot uspeh vojne hočemo določiti načelo, da se morajo mednarodna vprašanja reŠavati s svobodnimi pogajanji ob enakih pogojih med svobodnimi narodi in da takih dogovorov ne zadržuje in obvladuje več prisiljujoče ukazovanje vlade, katero kontrolira militarična kasta. To je, kar razumem pod uničenjem militaričnega gospostva Pruske, nič več in nič manj. — Glede na usodo Belgije, Srbije in Črre-gore je dejal Asquith, da zavezniki niso ie zaščitniki zaveznih držav, temveč tudi neodvisnih držav in v svobodnem razvoju slabejšfh dežela. (Odobravanje.) Skoraj ni večjega cinizma, kot če zahteva nemški državni kancelar, da mora Nemčija pred vsemi vlastmi zahtevati pravico, da bi dajala različnim narodom priložnost za svoboden razvoj v okviru njihovega materinskega jezika in njihove narodne individualnosti. Asquith je nadaljeval: Moj odgovor državnemu kancelarju je zelo enostaven: Zavezniki žele in so odločno za to, da vzpostavijo staro Belgijo. (Odobravanje.) Asquith je govoril na to o še-pajočem, slabotnem poizkusu državnega kancelarja, da bi opravičil podvodnisko vojevanje, in je zaključil: Ali ne moremo biti hvaležni, da v svrho ugotovitve in obrambe svoje stvari nismo prisiljeni, da bi posegali po talcih potvorbah dejstev, kakor jih je navajal kancelar? Mi zavezniki se borimo bok ob boku za veliko stvar z dostojnimi sredstvi, čistimi rokami in čisto vestjo. (Odobravanje.) Bok ob boku imamo prav tako kot voijo tudi moč za obrambo svoboščin Evrope. (Glasno odobravanje.)
Asquith o pariški konferenci.
LONDON, 11. (Kor.) V dolnji zbornici je izjavil ministrski predsednik Asquith, da bi ne bilo primerno, posamezno se baviti z raznimi predmeti, o katerih se je govorilo na konferenci zaveznikov v Parizu. V splošnem je bila uspeh konference ponovna potrditev popolne solidarnosti zaveznikov, ugotovitev popolnega strinjanja nazorov in zagotovitev enotnosti v vojevanju. Glede svojega poseta v Italiji je dejal Asquith: Moj poset je bil posebno pomemben po zelo učinkujoči manifestaciji zvečanega prijateljstva med angleškim in italijanskim narodom, ki se je okrepilo po vojnem bratstvu. Ne bilo bi primerno, da bi se sedaj reklo več kot to.
Avstro-ogrske vladne nagodbene konference.
DUNAJ, 12. (Kor.) Kakor poročajo listi, so se konference med člani avstrijske in ogrske vlade o nagodbi nadaljevale včeraj ob 5 popoldne in se bodo tudi danes.
DUNAJ. 12. (Kor.) Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je bil včeraj sprejet v avdijenci pri Nj. Veličanstvu.
Položaj.
12. aprila.
V sedanji krizi v Nizozemski vznemirja v tem kraljestvu vprašanje, kaj bo z ustjem Šelde, ako bi belgijski Antwer-pen postal traino nemški? V to točko je tudi vsa angleška agitacija na Holand-skem uprla vse svoje sile. V nekem sen-zacijonelnem razgovoru s poročevalcem »N. R. Couranta« je izjavil angleški minister Churchill med drugim, da se mu dosedanja razdelitev zemljišča med ustjem Selde (med Belgijo in Holandsko) zdi ne-
visok plavolasec — suh, kakor da so ga gadje pili. Polt mu je bila žolta, pegasta, oči modrikaste, zaspane; na zavite redke lase je napičil zeleno lovsko kapo, a pod šiljastimn osom si videl fino zavihane brke. Oblečen je bil v kratek siv jopič, a na nogah je imel visoke lovske črevlje. Dolg je bil in tanek, da bi ga mogel prelomiti tudi brez kolena. Kraj vsega tega je bil živahen, okreten, fin, in videlo se je, da je moral služiti nekje v vojski. Opa-zivši prebendarja, je nekoliko naguban-čil obraz, kakor da mu ni posebno drago, da vidi tu tujega gosta. Prebendar pa ga je opazoval jako radovedno izpod očesa.
»Otmar baron Lilienfeld,« se je predstavil tujec jako aristokratično.
»Baltazar Junkovič, prebendar zagrebški,« se je poklonil smejoč se zvito.
»Oj dobro mi došli,« je vzkliknil Lacković radostno, »dobro došli I Ravno
naravna, toliko iz geografičnih, kolikor iz
—	strategičuih razlogov. Da so za časa bojev v Belgiji — je menil angleški minister^-- imeli Angleži svoboden transport po Sel d i. Antuerpen bi bil rešen. Belgija v nemških rokah bi pomenjala ogrožanje
—	holandske samostalnosti! Svobodne Holandske si ni možno predstavljati poleg nemškega Antuerpena!
lako je izjavil angleški minister in ta izjava je v kričečo ilustracijo sedanje krize na Holandskem. Jasno jc, kdo je zakrivil tudi ogenj v Nizozemski in kdo neti dalje. Anglija v. svoje sebične namene, v svojem boju proti Nemčiji. Vsi drugi vzroki, ki se navajajo in ki naj bi postavili Nemčijo v krivo luč, so torej le i razno in zlobno govoričenje. Še jasneje nam pa postaja, kdo je režiser za kulisami, ki je izzval to krizo, če vemo. da tudi .Japonska steza poželjivo svojo roko po nizozemskih kolonijah v vzhodni Indiji, posebno pa po bogatem otoku Java. Konstatiralo se je, da japonski einisarji v zadnjih mesecih snujejo tam zaroto in vzbujajo separatistično gibanje — za od-cepljenje kolonije od Nizozemske. Tu deluje požrešnost japonskega imperijalizma. In sedaj še, kar je glavno za zasledovanje sil, ki so spravjle Nizozemsko v sedanji kritični položaj: Japonci so podajači Anglije. In to ne od včeraj, ne se le v sedanji vojni, ampak že od popred, že davno. Saj so bili v službi angleške sebičnosti tudi v rusko-japouski vojni. Da jih ni Anglija finarrcijelno in politično preskib-Ijala. rusko-japonska vojna bi se bila prav gotovo precej drugače končala. Konstatacija tega dejstva je danes v grenko lekcijo vsem tistim, ki so se toliko navduševali na japonskih zmagali. Sedaj vidijo, da so bile to angleške zma ge, pridobljene po stari metodi Anglije, da pušča druge krvaveti za svoje interese. Igra, ki se je igrala z Rusijo, se dan«s ponavlja, samo da je Anglija poleg Japonske postavila rta pozorišče še drugih akterjev. A grenka ironija usode je, da je med angleškimi izkoriščanci danes tudi — Rusija. Vprašanje, od kje grozi Nizozemski nevarnost, je torej na jasnem. Anglija se hoče odkri-žati konkurencije Nemčije. Anglija se je ustrašila gospodarskega razvoja Nemčije. Odkrižati se hoče te konkurence, le radi svojih interesov, radi izključnosti svojega gospodstva — in zato neti plamen na vseh krajih, na evropskem kontinentu, na skrajnem Vzhodu, v zapadni Aziji in v Ameriki.
Interesanten prispevek h karakteristiki tradicijonalne politike Angleške daja \-gramer Tagblatt« z nastopnimi refleksijami ozirom na vzroke in cilje sedanje vojne od strani te države.
Vojna traja že leto dtiij in devet mesecev. V tem času so vojskujoče se države nagrornadile in na novo ustvarile milijonske armade, in še vedno jih ustvarjajo tako rekoč iz tal, radi česar bi mogli misliti, da se bliža konec vojne, da to poletje prinese odločitev. Istotako smo mislili pred letom dni. In potem vendar ni bila odločitev, kar so nam prinesli poletni meseci. Je pač tako, da modernih vele-držav ni možno izerpiti, kakor dokazuje to sedanja vojna. Kakor da ni nič pomanjkanja na ljudeh, ne na orožju, ne na municiji, ne na hrani, ne na denarju. Vse se je izpremenilo v ogromnost: fronte, armade, denar, človeška energija. In nehote se vprašujemo, kako srečno bi bilo človeštvo, če bi se te neznanske mase denarja in te orjaške energije mogle staviti v lastno službo: v blaginjo in uspevanje človeštva?! Ali ne bi ljudje, ki tako lahko umirajo v medsebojnem uničevanju, ne bi mogli potem živeti v medsebojnem člo-večanstvu? Ali ne bi moglo biti nikoli drugače na tej zemeljski obli, ali je -človek tu vedno Ie za to. da se medsebojno sovraži, uničuje in ubija? Ali ostane vedno, tudi po sedanji vojni in nje groznem nauku, tako, da bo človek malenkostno, kruto, požrešno vso svojo zmožnost poizkušal edino le v tem, kako bi se na račun svojega bližnjega nasitil, izvajal nasilje proti šibkejemu, ga teptal in uničeval — kot individuv, narod in država?! Male nevtralne države hočejo ostati nevtralue> odkritosrčno in s trdno voljo, ali večina vćiskujočih se držav jih poganja — direk-
prav te je sreča prinesla, a tudi tebi čestitam, prijatelj. To je baron Lilienteld, u-zoren gospodar, genie primae classis in
moj bodoči zet.« — :--
»Gratissima praesentia. Posebna čast mi je gospod,baron,« se je poklonil duhovnik iznova, »mnogo, jako mnogo sem čul o vaši posebni gospodarski sposobnosti. Pa saj sem vas že videl v Zagrebu, bili ste palatinalski huzar, ne res?«
To čudno vprašanje je Otmarja nekoliko osupnilo. Spomin na njegovo liuzaro-vanje mu ni bil psebno prijeten.
»Da, da nekoliko časa,« je odgovoril nekoliko zbegan; »posebno drago mi je.«
»No, vidite, sva torej že znanca kolikor toliko.«
»Baron,« se je vmešal zopet Lacković, »da veste, to je moj stari prijatelj Baltazar, součenec in duša od člo\*ka. Se več: fina glavica«.
Stran II.
.EDINOST« Ste*. 104.
V Trstu, dne 13« malega travna 1916
tno ali indirektno — v vojno, vkljub vsemu . mene in cilje društva. Vabijo k pristopu
upiranju. Holaudska protestira, mobilizira, ^rozi, da se slednjič uda — močne-jemu, da se prilagodi njegovi volji. Isto-tako kakor poedinec v Človeški družbi. Kajti mocneji je večina, kvantitativno, ter uveljavlja svojo voljo. In šibketi se prila-godja tej volji. Mu ne preostaja drugega. »To je njegova sreča in njegova tragika.« Ali pa se s tem reši vprašanje: kdo ie močnejši?! Ali pa ni ideja vendar moč-neja, nego nasilje? In če si dve ideji stojite nasproti, katera zmaga? Ali ta vojna reši
vsakogar. Na ustanovnem zborovanju ie bilo — kakor naglaša tozadevno poročilo — navzočih mnogo članov iz akademskih in gospodarskih krogov. Predsednikom društva je bil izvoljen dekan juri-dične fakultete, vseučiiiščni profesor, dvorni svetnik baron Wieser. Ta je izvajal v svojem otvoritvenem govoru:
»Ime našega društva izraža nedvomno njega program. Povzdigniti se hoče nad strankarsko razcepljanje, do kakršnjega je prišlo pri nas vsled narodnih bojev.
ta vprašanja? In če jih, ali bo človeštvo j Strankarstvo je dovelo do zmešnjave v potem drugače, boljše?
V podobnetn položaju, kakor se nahaja!
! vsem našem javnem življenju. § 14., prvotno določen v to, da služi v skrajnem
v katero se je bil obvezal. V tej izjavi se j ni večini slovenske narodnosti. — 7adnji
Nizozemska, se nahajate, ali se boste na- slučaju kot izhod za silo, je postal že več
" let sem v reden pripomoček. Zmeda v našem javnem življenju je vzbudila v na-K ko!ših sovražnikih vero, da treba le rahlega
hajali neizogibno v nedolgem Grška in Romunska. Pred par dnevi smo omenjali.
času, tudi
rreu pai unevi *mu on cujai,	se država razbije. PrišJo pa
brezobziriK) postopajo irancoske vojaške p	neomajno kot
oblasti v Solunu. Niti memjo se ne za ^^ Ga-ih gQra vr§m ^^ dolž.
n 1 nost, so se v vojni izkazali kot zvesti dr-
+Itrl:	r-actnikp Tiko ie žavni narodi. Izpoznanje vojne, da je dr-
^r^^'g^kerporo^u'^- ^v;, naiv^a^iud^a po^^v miru
suverenske pravice Grške nad tem me stom. General Sarrail kar odstavlja i
ki je bil vojaški poveljnik v Karazuli na Vardariu. Ker pa je ta dogodek silno ogorčil v Atenah, je general Sarrail dal priobčiti »pojasnilo«, da je imenovanega
j««^^«!?!«^«'«« osti
ne izgubi in narodi se izkažejo kot zveste državne stranke. Nemcev Avstrije ni v tein, kar so storili v vojni za državo, prekosilo nobeno drugo pleme — da, reči se more, da ni noben narod dokazal
in doprinesel
voljenje, da si sme ogledati francosko fronto. Skoda, da ni nikake vesti, kako so v Atenah sprejeli to »pojasnilo«. Preko Carigrada javljajo sicer iz Aten. da grška vlada energično zahteva, naj ententne Čete izpraznijo Solun. Ali v prvo nima ta vest nikake oficijelne znamke, a v drugo bi se vedno dvomilo, tudi če bi jo imela, ker nas dosedanje izkušnje silijo v tak skepticizem.
Tudi iz Romunske je bilo zadnje dni vesti, ki bi jih mogli smatrati kot znake, da je slednjič tudi tam jelo prodirati iz-poznanje, da more ta balkanska država
vezati po preživelih formulah strankarskega boja.«
Tu imate zopet pojav tistega starega avstrijskega patrijotizma, ki mu sicer ne odrekamo poštenega namena, ki pa ne more nič koristiti, ker je nesposoben za evolucijo v smislu izprememb, ki so se v zadnjih desetletjih izvršile v duševnem življenju narodov. Govori resnico, priznava dejstva, vendar jih za bodočnost ne stavlja v račune, marveč kar preko njih gleda pred seboj zaželjeni cilj. Profesor Wieser se veseli, da so se narodi v vojni pokazali kot prave državne narode,
le na strani centralnih vlasti uspešno va-1 državne ^anke, in hoče to dejstvo kar rovati svoje interese. Rusija je baje za- brez drugega anticipirati tudi za prihodnje
prla svoje meje proti Romunski, ententne države da pridržujejo v Solunu blago, namenjeno za Romunsko, ker je poslednja dovoiila izvoz žita centralnima vlastima v prilog! To bi bilo vsekako zelo simpto-matično za dispozicije v Romunski. Ali naglasiti moramo takoj, da te vesti niso Še avtentično potrjene. Potrebno se nam zdi to, ker smo vedno poživljali k največji previdnosti napram^ semu motanju v Romunski. Saj se je ravno te dni tudi bolgarsko »Utro ojstro pritoževalo, kako čudno v Romunski razumevajo nevtralnost, j Bolgarska in Romunska ste nedavno skle
življenje v državi, za bodoče razmerje med narodi, oziroma med temi poslednjimi in državo. Podoben je zdravniku, ki pozna vzroke bolezni, a hoče vendar zdraviti, ne da bi kaj storil za odstranitev vzrokov! Dr. Wieser naglaša povsem pravilno, da je strankarska razcepljenost nesreča za državo, a ve tudi, da so narodni boji vzrok tej razcepljenosti. Vendar ne govori nič o tem, da treba ta vzrok odpraviti da treba narodna navskrižja poravnati — da treba torej izvesti naravno konsekvenco iz njegovih lastnih izvajanj —, ako naj se življenje dr-
nili dogovor glede prevoza (tranzit) iz Bol- žaye res konSolidirat i \z dejstva, da so
garske preko Romunske in narobe. A, | kako je poslednja izvajala ta dogovor. Bolgarska je v smislu dogovora dovolila tranzit za Romunsko, dočim cnslednja ne dovoljuje prevoza za Bolgarsko. To postopanje je tem čudneje, ker ne gre za vojni materijal, ker tega dobiva Bolgarska od centralnih vlasti preko Bel-grada. Vprašanje je, kaki vzroki so odločilni za tako nelojalno postopanje Romunske? Ali so politične, ali militarične naravi? Obojno je vsaj zelo sumljivo.
Z zapada in vzboda.
Iz nemškega velikega glavnega stana poroča »Deutsche Tageszeitung«: Ker so vsled obstreljevanja utrdeb nastali požari v notranjem delu mesta Verduna, so bili poslani tjakaj pariški gasilci, da bi pogasili požare, ki so se zaradi vetrovnega
I vsi narodi v tej vojni storili v polni meri ! svojo dolžnost, presumira, da je s tem vse odpravljeno, kar jih je ločevalo do-j sedaj. Tu treba že odkrito povedati, da i so take vrsti patrijotje v hudi zmoti. Njihov patrijotiz§m in tudi njahovi nameni v i vsej časti, ali niso za rabo, ker čisto nič ne računajo z narodno dušo. Zvesti državi do skrajnega, do zadnjega diha, pripravljeni za vsako žrtev v nje obrambo in nje korist — torej tudi za začasno odložitev svojih narodnih aspiracij v časih hude sile: za vse to so pač vsikdar pripravljeni avstrijski narodi. Ta požrtvovalnost je ravno posledica njihove ljubezni do države. Nikdo pa naj ne izvaja iz tega dejstva zaključek, da se hočejo ti narodi trajno odpovedati svojim legitimnim a-spiracijam, kakor iih je ustvarilo njih narodno vstajenje in kakor so jim priznane v državnih temeljnjih zakonih! Nikdo naj ne pričakuje sedaj enega samega velikega
opravičuje list, da je serijo onih žaljivih člankov priobči! v odsotnosti urednika radi bolezni, a potem se sklicuje na razne prejšnje članke, v katerih je dokazoval potrebo, da se madjarsko-hrvatsko bratstvo utrdi, posebno pa sedaj, ko se Ma-djari in Hrvatje bore ramo ob rami in ko vsako izzivanje nasprotstev krši prvovrsten interes države. Tega stališča se drži list tudi sedaj in zato obžaluje, da so »s publikacijo omenjene serije člankov mogli nastati dvomi glede smeri lista.« — Nu, kar se tiče iskrenosti te izjave si more vsakdo misliti svojo. Toda, ali naj je izjava iskrena ali ne, vsekako imamo izgled, kako hrvatska vlada more krotiti vsako preseganje v pravice in dostojanstvo hrvatskega naroda, ako le razvije primerne energije. Najizdatneji dokaz za to je dejstvo, da si noben madjarski ve-ljavneji list ni upal reči niti besede proti suspendiranju gori imenovanega lista.
Pomanjkanje denarja v Rusiji. »Kolni-sche Zeitung« poroča iz Kodanja: Povodom zadnje pariške konference pišejo »Birževija Vjedomosti«, da bi skupno delo en ten triih oblasti ne smelo biti samo strateško in diplomatsko, temveč tudi gospodarsko. Kaže se, kot da bi Rusija zaradi svojega odprtega zemljepisnega položaja nosila najtežje gospodarsko breme med vsemi vojujočimi se državami. Sedaj ima rubelj zmanjšano vrednost, živila so pa dražja kot so sploh bila kedaj. Kdor je imel prej 100.000, ima sedaj samo 50.000. Ce bo trajala vojna še dalje, more pasti vrednost rublja na 30. V finančnem oziru je mogoče potlačiti Rusijo, kajti med finančno in gospodarsko Rusijo je velik prepad. V tem pogledu se Rusija razlikuje od zaveznikov in iz tega vzroka se more reči, da je Rusija, ko je nastopila proti skupnemu sovražniku tvegala več kot drugi. List vprašuje, ali so se te stvari razpravljale na konferenci in kaj se je sklenilo. Ker hočejo prijatelji Rusije razdeliti bremena med zavezniki, naj bi se zbrale vse zaloge zlata in izdajali zavezni bankovci. Ne potrebujemo rubljev, šilingov in frankov. Združile so se žive sile, in isto se. mora zgoditi z denarnimi sredstvi. Rusija je pač prelila celo morje krvi svojih sinov za skupno stvar, toda na Angleškem in Francoskem se pa vzlic temu dobiva za rubelj samo 50 odstotkov onega, kar se je dobivalo zanj pred vojno. — Med Rusijo in njenimi zavezniki gotovo niso vezi tako ozke kot so pa med našo monarhijo in Nemčijo, in vendar je denarno razmerje med nami in Nemčijo, če ne ravno tako, pač pa podobno kot ono med Rusijo in njenimi zavezniki. Naše in nemške čete se bojujejo ramo ob rami na naših in nemških bojiščih, avstrijsko in nemško časopisje, naši in nemški Vladni predstavitelji govore o čim najtesnejši gospodarski zvezi obeh držav, a vendar je bil zadnji objavljeni proračunjevalni kurz za plačila v Nemčijo, če se ne motimo, okoli 150 K za 100 mark, namesto okoli 119 K za 100 mark, kakor je bilo pred vojno. Tako bi torej rekli tudi mi: čemu nam je treba mark in kron! Združile so se naše in nemške žive moči, naj se združijo tudi naša in nemška denarna sredstva. Saj imate obe državi en sam skupni cilj, naj bi bila torej skupna tudi vsa sredstva za dosego tega skupnega cilja!
Doiflte usti.
Razprodaja sladkorja v kartonih po
S kg. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Sladkor v kockah, ki ga tovarne oddajajo v kartonih po 5 kg. brutto teže,
trdnjave ob Mozi ne bo dala odvrniti usoda I	vVeh~doscdaniih navskrižij, ?e mnogokrat nadalje razprodaja na dro-
Ynernn Pf> nnrnriiih m>Hh iranskih	^ .	T«	a "-J^-HL'! ono v prvotmii kartonih. Ker znaša tara
0 25 kg in se nahaja v takem kartonu samo
vremena razširjali vedno bolj in bolj. Zdi	_
se, da se od stare francoske kljubovalne i j^a^a iz zveštega sobojevnišfva na bo-
Ypema. Po poročilih ujetih francoskih častnikov imajo gasilci in v pomoč jim dodeljeni orožniki skoraj manj opravka z bojem proti ognju, kot pa z roparsko so-drgo, ki se ie od daleč, celo iz apaških pariških okrajev, znala pritepsti v obstreljevano mesto ter na najnevarnejši način krade in ropa po praznih stanovanjih bogatašev in revežev in jo imajo celo na sumu, da pospešuje razširjanje ognja. Neki ujet častnik je počenjanje teh ver-dunskih hijen, ki jih je opazoval sam, označil za največjo sramoto, s katero se omadežuje junaški se boreča Francoska.
Berolinski dopisnik »Nieuvve Rotter-damsche Couranta« poroča z vzhodnega bojišča kjer je posetil glavna torišča: zadnjih ruskih napadov severno Naroškega jezera v smeri proti Postavom in pravi, da je največji vtisk napravilo nanj strahovito rusko topovsko obstreljevanje in grozna ruska mrliška polja pred nemškimi postojankami. -Na dveh mestih.« pravi, »sem daleč nad tisoč še neodnešenih mr-ličev mogel našteti s prostim očesom. Posebno krvav je bil boj tam, kjer so Rusi vdrLi v nemško postojanko in so bili potem zopet popolnoma vrženi iz nje. Na veliki livadi, ki se razteza med postojankami nasprotnikov, nahajajočimi se v gozdu, so bile pokošene ruske kolone, kakor so napadale v široki fronti. Rusko srdito topovsko obstreljevanje je bilo vojeno izborno. Človek komaj najde pot med velikimi rupami, ki so jih izkopale granate in ki so do rob jaki so, stoječ i noč ob 6 stopi' Dalje proti jugi jene bolje, je brez izgub. Znr z nasiln.mi sret zirna hrabrost vodstvo.
ne da bi se odstranili vzroki narodnim bojem, ki jih baron Wieser označa kot nesrečo za državo!
Ne, tako ne pojde! To treba takoj in posebno naglašati ravno sedaj — v interesu narodov in v interesu države, da pridemo res do tistega stanja, ki je tem patrijotom kot ideal pred očmi: da bodo ! ti narodi mogli biti državne stranke s polno dušo in z živo zavestjo, da s tem ustvarjajo najzanesljivejo podlago tudi ; svojemu narodnemu življenju, z zavestjo, da so jim v državi zagotovljeni vsi pogoji za narodni obstanek.
Kdor res želi, da se sedanje ganljivo soglasje med narodi na bojiščih prenese tudi v vse medsebojno razmerje med njimi, v življenje države v mirnih časih ' in za trajno bodočnost, ne sme govoriti samo o tem visokem cilju, ampak tudi o
475 kg sladkorja v kockah, mora kupec pri nakupu enega kartona sladkorja v kockah izročiti trgovcu samo toliko odrez-kov izkaznic za sladkor, kolikor jih je potrebnih za 475 kg sladkorja, ne pa za vseh 5 kg. S tem se z razprodajo sladkorja na drobno določene cene ne izpremenijo, to se pravi: kupec mora ob nakupu sladkorja v kockah v kartonu po 5 kg plačati trgovcu vseh 5 kg sladkorja.
Kakor se govori po mestu, je dosedanji okrajni načelnik v Rojanu, Ernest Oblak, ali odstopil ali moral odstopiti. — Mesta okrajnih načelnikov v spodnji okolici je prejšnja v Trstu vladajoča italijanska stranka oddajala ljudem, ki niso bili ravno najsposobnejši za ta velevažna mesta in prav gotovo tudi ne preprijazni napram večini prebivalstva. To je bilo povod naj-
poteli. ki morejo dovesti do cilja, do ! raznovrstneJSim pritožbam s strani pre-SSS'i&.'E.	"lil! bivalstva, ki so pa večinoma ostajale brez-
višja ljudska potreba, na drugi pa zado- j voljeni narod! državna potreba. Temu dosledno bi bilo avstrijsko politično društvo, ki bi tako razumelo svojo nalogo, resnična državna potreba, bi bilo res avstrijsko in patrijotično.
polne vode. Nemški vo-n trebuha v vodi, dan in ai j mraza (Kibijali napade.
Kjer so postojanke zgra-la ofenziva odbita skoraj ■ilni ste biii za ruski napad itvi še povečana brezob-in pa pomanjkljivo nižje
Razne politične vesti.
»Sziavoniai Magyar Ujsagu«, ta madjarski list, izhajajoči v Osjeku, ki ga je bila hrvatska vlada ustavila, ker je ne sramno žalil Hrvatsko in hrvatski narod, a more zoret izhajati, je priobčil izjavo,
uspesne. Če torej zgoraj omenjena vest odgovarja resnici, da je namreč mesto okrajnega načelnika v Rojanu izpraznjeno, si dovoljujemo polagati gospodu cesarskemu komisarju na srce, da naj i v tem
i vseh podobnih slučajih upošteva resnične, dejanske razmere v naši spodnji okolici in namešča kot okrajne načelnike može, ki so i po svojem znanju i svojem značaju sposobni za ta mesta, ki poznajo razmere in potrebe okraja in prebivalstva, ki bodo nepristranski napram vsakomur in ki bodo tudi spoštovali narodne pravice vsega prebivalstva, ki pa je v ogrom-
hip doznavamo, da je imenovan za okrajnega načelnika v Rojanu g. Miloš Kamnš-
Trgovska in navtična akademija v Trstu (trgovska sekcija) vabi na dobrodelno prireditev, ki bo v soboto, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani gledališča Comu-nale na korist vdov in sirot padlih v vojni. Program: prolog himne »Triurniljubezni«. »Mefistofel« (simfonija). Po presledku: overtura »Bagdadski kalif« in tombola. Vstopnina 1 K. Sedeži v dvorani: v prvi in drugi vrsti K 5, od 3—8 vrste K 3, v na-daljnih K 1; na galeriji 1 K. — Z ozirom na dobrodelni namen se bodo preplačila hvaležno sprejemala. Vhod z ulice S. Carlo 2.
Podpisi na IV. vojno posojila — II. izkaz. Mici Strutz K 2000, Justina Del To-desco K 2000, Josip Caris K 500, Anton Wagner K 1000, Rudolf Steidler K 1000, Franc Bin K 500, Ana Dvorak K 600, Aleksander Dvorak K 600, Olga Stolfa K 100, Matevž Mareglia K 1000, Anton Merson K 2000, Ante Turćinović K 500, učenke in učenci mestne ljudske šole v Starem mestu K 100, Marija Wolf K 200, Herminij Zuccon iz Sv. Lucije pri Piranu K 300, Neimenovan K 1000, Klement Marin K 1000, Lucija Sinitz K 4000, Mor-purgo Selingher & C. K 5000, šolska hranilnica c. kr. deške ljudske in meščanske šole v ulici Sanita K 10.000.
C. kr. izpraševalni komisiji za ljudske in meščanske šole v Gorici je naučno ministrstvo odobrilo predlog, da izvrši uspo-sobljenostne izpiti v pomladanskem roku 1916 v Ljubljani. PriČno se v petek, dne 28. t.
m. — Učiteljski kandidati in kandi-datinje, ki se pripuste k izpitom pred goriško komisijo, naj se zglase vsaj en dan pred pričetkom izpita pri ravnateljstvu (na Dunajski cesti št. 38/11). Hkrati se opozarjajo, da naj si pravočasno preskrbe potrebno potno izkaznico (najbolje, da pošljejo od pristojne policije ali okrajnega glavarstva izpolnjeno modro izkaznico, obrazec B, opremljeno z natančnim svojim naslovom, uradnim potom na: K. u. k. Passierscheingruppe Laibach).
Deželni glavar goriški mons. Faidutti je javil učiteljstvu gradiščanskega in tr-žiškega okraja, da je deželni odbor, ki posluje sedaj na Dunaju, odstopil njegovo prošnjo za podelitev draginjske doklade c. kr. namestništvu v Trstu, češ, da naj ono posreduje pri osrednji vladi, da se učiteljem goriško-gradiščanskim nakaže, dokler bo trajala vojna, primerna draginj-ska doklada iz državnih zalogov.
Za Erminijo Giberti leži na mestnem magistratu, oddelek IIL, nedostavJjiv plačilni nalog za davek na povečano vrednost nepremičnin. Ce imeirovanka, ali kdo drug zanjo, ne pride po ta plačilni nalog, se bo smatrala po poteku štirih tednov d ostavite v za veljavno izvršeno.
»II Dal m a ta« — zaustavljen. V dalmatinskih listih čitamo, da je glasilo italijanske stranke v Dalmaciji »II Dalmata« oblast zaustavila. List je izhajal 51 let-
Svetoivanska mladina ponovi v nedeljo, 16. t. m., ob 5 pop. na Sovranišču pri Živcu prireditev v korist »tednu Rdečega križa« in to zato tako zgodaj ker gre večina sodelovalcev v tem mesecu na nabor. Nadejamo se obilne udeležbe.
Magdalenska podružnica CMD vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. aprila t. 1. ob 3 pop. v otroškem vrtcu s sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor predsednika; 2.) poročilo tajnika; 3.) poročilo vrtnarice; 4.) poročilo blagajnika in pregledovalcev računov; 5.) volitve; 6.) razno. — Po občnem zboru prosta zabava na vrtu pri »Tirolcu«.
Občni zbor podružnice CMD v Rojanu se radi izostale udeležbe s strani njenih članov ni mogel vršiti minule nedelje in se je odložil na nedoločen čas.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 14. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca decembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 59.800 do štev. 61.900.
Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošljejo naj se v Narodni dom.
Za rojansko podružnico CMD po dr ju.
Kimovcu iz zadeve Rože-Tnrlc K 15*—-. Denar hrani T. P. H.
Sd 2E	M		ALI	II		LUSi m	
□ □ □D □□		se računajo po 4 sto t. beseio. Mastno tiskana besede se računajo enkrat vež. — Najmanjža : pristojbina zna3a 40 stotink. .					oa □ □
Kupujem
žaklje vsake vrste po najvišjih ceDah. J. Stebel Trst, ul. Torreute 86. 176
Kupujem
nišrnci).
iakije vsake vrste. Jakob Margoa,
ul. Solitario it. .pri mestni bol-
120
U ulici Gioršlo Usjsnrl 13 *;
nahaja trgovec kateri plačuje volno po K 10-50 kg. Posor na š!ev. 18!	188
Kdor se obrne k
Slača staro belo volno [jO uajvišjih [iorario Vasari št. 18.
hoče prodati volno po pošteni trgovcu, kateri
ceni, naj kupuje in cenuh. Trst, ul.
155
nemirans
nad. vr. št. 3-
soba s pros'im uhodom se oikia takoj v ul. Commerciale št. 14, a.
317
M debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podjetnike, razni gnrabi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kriSa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, nire/i.-e za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogle .il , ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Km ;>."o * in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Kirolo štev. 19.	62
Fotograf
Štev, 10.
Anton Jerkič posluje zopet v avojem ateljeju ▼ Trstu. Via del!o Posta
248*1
ta Delo
naravno Ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj
v PrvaČInl, po zmernih cenah.
138
Trst, ulica Solitario štev. 11
Ob priliki
se proda v ulici Solitario št. 27 vino, špirit in razne likerje. — Cene zmerne.
Trst, ulica Solltsrlo štev. 11
! Trgovci — Pozor !
10.000 kg se še dobi od 10 kg naprej po K 220 kg. K. Brandt v Mubljanl, Celovška cesta 82.
Zlatarnico Q Pine
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
Darov!.
Za popolno preureditev stare škatlje v precizijsko uro v potu svojega obraza zasluženi honorar 6 K odstopa g. La-vrenčič podružnici CMD v Rojanu.
Vodstvo dekliške CM šole na Acque-dottu se zahvaljuje g. Jakobu Tavčarju, trgovcu z ogljem, za 10 K, katere je podaril v korist revnim učenkam naše šole.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.JXermak
se ie preselil In ordinira se M
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zo&ov iirez bolečine. PioiiiiJiraajs.
UK1ETN1 ZOBJE.
Nova Mirodilftica
MODERNA
Trst, ulica Ponterosso štev. 5
Bogata zaloga dčšav, krtač, predmetov za icšieito in za umetnssti.


NOVO POGSUSBNO PODJETJE - TRST
CORSO 47 (pri Srgsj deli* Legna) Telefon 10-02).
Prevoz nrličsv v tu- In inozemstvo. VrSi vsakovrstne pogrebe z nainovejSo moderno upravo. ZaEega vseh mrtvaških predmetov. - Nočna inšpekcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa štev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo rcrtvaSkih predmetov: Na Opiinah, v Nabraihi pri Orehu (Noghere.) - ToCna postrežba. Cene zmerne.
Početnik in upravitelj H. STšSili..

Ifffgflffl

Tržaška posojilnica in hranila
i.
IDF
^^ m m_mmmmmi^	_______________	____f rf -• -mnfc j
res?8tr<jv£tts> zadruga z omejenen? poroitvom T5SST -	deSia Caserma Stv. 2, !•> na«'. - TRST|H
(v lastni 9J3O) vhod jao giaunih stapnjifah.
,,/MJsRo politično društvo".
Dne 4. t. m. so ustanovili na Dunaju društvo tega •imuna, uči vidno je, da so ustanovitelji hoteli že v ime položiti na-
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/a°/. na menice po
na zastave in amortizacijo za daljSo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MsKKE.
HRANILNE VLOGE
•pitjema od veokeea, če tudi ni ud in jih obre*taie po
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Reatal a?*k
»tečaje mod muh. - VI«« s* Uhko po eno krot DOMAČE NABIRALNIKA (HRANILNE PUSICE).
eno kron*. - ODDAJA
Poatao hranilniku i račun lt> 004.	TEGrEFON 1*5-2
Itn« varnostne celico (Safe deposits) za shis.^Toc -'re^no-i-nifc listin, dokumeptor in raznih drug h vrednot, ^sci^ems varna proti ulc»u in poiara, urej no po najnovejšem načinu ter jc oddaja strankam v najem po najnižjih canah*
STAKJ3 VLOQ 10
Mi m: ti 9 Ji U is od 3 a 5 po^iiIzpiiuja m nu teinaS ob araiaiii arah
I l lTH- ~ T^ii1i~"n Tili mTiT"T^	slMii^n^ i;