Poštnina plačana v gotovini.
LETO XL
ŠTEV. 12.
Slovenski Pravnik
Izdaja društvo ..Pravnik" v Ljubljani
VSEBINA:
1. DR. HINKO LIKOVNIK: Dokaz s preizkusom krvi v pravdah za
ugotovtev očetovstva 265
2. DR. FRANCE GORSIČ:  Katerih izrazov naj se nesporni sodnik
poslužuje za tako zvano llkvidiranje napovedanih terjatev?   277
3. DR. DANKO VRANČIC: Ali prispevki za socialno zavarovanje ob
Izvršbah na nepremičnine res nimajo prednostnih pravic?   283
4. Književna poročila 300
5. Razne vesti 306 PRILOGI: Odločbe stola sedmorice v kazenskih stvareh
Notarski Vestnik
V LJUBLJANI
NATISNILA ..NARODNA TISKARNA"
1926
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja: Dr. Rudolf Sajovic Za Narodno tiskarno: Franc Dezeršek
SLOVENSKI PRAVNIK
Leto XL. Ljubljana, 1926. Št. 12.
Dokaz s preizkusom krvi v pravdah za ugotovitev očetovstva.1*
dr. hinko lučovnik
I. Medicinska veda je spoznala v zadnjem času gotove fiziološke znake otrofea, iz katerih je moči sklepati na očetovstvo, tako n. pr. barva las in kože, oblika glave in poteze v obrazu ter tudi psihične abnormite iz hereditarne podlage. Končno je eksperimentalno ugotovljeno, da ima človeška kri tipične lastnosti, namreč krvne skupine, ki so trajno neizpre-menljive in ki se prenašajo neposredno od staršev na otroke. S primerjanjem krvi oseb, ki pridejo v poštev, se utegne v
1 (Literatura: »Dr. O. Reche, Anthropologische BewelsfUhrung m Vaterschaftsprazessen, Oesterr. Riofoterzeitung 1926, str. 167 i. n.; Dr. Ludwii!g Kome L Die Blutuntersuchung als Beweismittel in Vater-schaftsprozessen, Oesterr. Ridhtenzeituttg 1936, str. 159 i. n.; Dr. H a n s S.perl, Bevveis der iNichtabstainrmung durah Blutvergleiehung, Oesterr. Riahterzeitung 1936, str. 177 i. n. Dr. Anton W e t k g ar t n e r, Zut Frage der iZulassiigfceit der Blutgr^ppenbestimimiung als Beweismittel in Vatersohaftsiprozessen, Geriehtszeitung 1926, str. 199 i. n.; Dr. Paul Mor Ms c h, Die Bedeutung der Blutgruippen des Menschen i tir die Kri-miinalistik, ArcMv fur iKriminologie 1925, str. 103 i. ti.; Dr. Paul M o-ritsch, Kann das iBlut verschiedener Individuen unterschiedeji werden (Referat), Archiv fur Kriminologie 1926, str. 12 i. n. Zadnje delo je zlasti zanimivo, .ker na kratko poroča o glavni vsebini knjige unlv. profesorlja v Modeni, dr. Leone Lattesa »La individualita del sangue«, Ki je tudi že prevedena na nemški jezik; Dr. Konrad S c h u 11 ihs e s s, Blut-untersuchung als Beweis.mittel in Vaterschaftsprozessen?, Sch>weizerische Juristenzeitung 1926, str. 7 i. n., D r. Albert Hellwig, Blutgruppen-untersuchung bei stritti.ger IVaterschaft, Zentralblatt fur Jugendrecht und .Jugendwohlfaihrt, 1926, str. 116 i. n. Dr. M a x i !m i 1 i a n Kflssler, Die Blutprobe als Wiederairfnahmsgrund nach der Oesterr. Z. P. O., Geriohts-zeitung 1927, str. 244 i. n.; Dr. Schmidtmann, Handfouch der gericht-lichen Medižin, IX. izdaja.
18
266
Preizkus krvi in ugotovitev očetovstva.
določni meri določiti ali izključiti sorodstvo med roditelji in otrokom.
Znano je, da ima človeška kri nastopne glavne sestavine: rdeča in bela krvna telesca, fibrin in sokrvco (serum). Določitev krvnih skupin temelji na reakciji, ki nastane pri združitvi rdečih krvnih telesc in seruma dveh različnih indi-viduov in ki je v tem, da se rdeča2 krvna telesca v tujem serumu združujejo (aglutinirajo), ali pa ostanejo enakomerno razdeljena. To je odkril bivši dunajski fiziolog profesor Land-steiner. Na podlagi tega se je ugotovilo, da obstoje 4 različne krvne skupine in da pripada vsak incHviduum eni izmed njih.
Shematično bi se dale te skupine prikazati na sledeči način:
Krvna telesca skupin I II III IV
Serum   I. — — — —
.      H. + - + -
¦     "I- + + -
»iv. + + ¦ + -
+ aglutinira, — ne aglutinira.
1. skupina. Krvna telesca te skupine aglutinirajo v serumu vseh drugih skupin; serum te skupine pa ne učinkuje na krvna telesca drugih skupin.
2. slkupina. Krvna telesca te skupine aglutinirajo v serumu III. in IV. skupine; serum te skupine aglutinira v krvnih telesdih I. in III. skupine.
3. skupina. Krvna telesca te skupine aglutinirajo v serumu II. in IV. skupine; serum te skupine aglutinira v krvnih telescih I. in II. skupine.
4. skupina. Krvna telesca te skupine ne aglutinirajo v serumu nobene skupine; serum te skupine pa aglutinira v krvnih telescih vseh drugih skupin.
Za ugotovitev krvne skupine človeka se potrebuje le serum 2. in 3. skupine; ako se pridene k obema kri preiskovanca, spada ta v 1. skupino, ako v obeh zmeseh nastopi
2 Bela krvna telesa te lastnosti nimajo, kolikor izhaja iz naštete literature.
Preizkus krvi in ugotovitev očetovstva.
267
aglutinacija, v 2. Skupino, ako nastopi aglutinacija samo v serumu 3 skupine; v 3 skupino, ako nastopi aglutinacija v serumu 2 skupine; v 4 skupino, ako aglutinacija ne nastopi v serumu nobene skupine.
Za izvedbo preizkusa je potrebno samo par kapljic krvi, vendar je previdnost tudi tu potrebna in zato odklanja institut za sodno medicino na dunajski univerzi preizkus dopo-slane krvi, ki jo je na sedežu okrajnega sodišča odvzel tam bivajoči zdravnik.
Te štiri krvne skupine so zastopane pri vseh narodih, vendar niso enakomerno razdeljene, tako, da spada v naših krajcih približno 60% prebivalstva v 2. skupino.3 Najvažnejše za naše vprašanje pa je, da so te skupine za vso dobo življenja neizpremenljive4 in da se neposredno prenesejo od staršev na otroke in sicer, bodisi od očeta, bodisi od matere. V drugo skupino, kakor v eno izmed roditeljevih, otrok ne more spadati tako, da more imeti otrok očeta, ki spada v 1. krvno skupino, in matere, ki spada v 2. krvno skupino, krvno lastnost ali 1. ali 2. skupine.
Vprašanje, ali je moči v konkretnem primeru z opisano metodo pozitivno dokazati očetovstvo, je glede na današnje stanje vede zanikati, dasi smatrajo nekateri avtorji (Reche, op. cit), da je tudi to možno. Vendar treba pomisliti, da je v slučaju, ako je pri otroku ugotovljena ista krvna lastnost kakor pri očetu, s tem le izkazano, da utegne dotični biti oče tega otroka, ni pa s tem že dokazano, da je dejansko njegov oče, kajti lahko je otroka zaplodil drugi, ki ima isto krvno lastnost, kakor otrok. V slučaju, da je ugotovljena pri otroku ista krvna skupina, kakor pri materi, ne pridemo do nobenega
3 3. in 4. krvna skupina sta se utegnili pri Evropcih precej redko ugotoviti. Dr. iSchulthess (op. cit.) navaja, da je izmed 543 zdravniško preiskanih oseb spadalo le 8-8% v 3. skupino in le 5-5% v 4. skupino. Vsled tega dejstva pade seveda odstotek uspešnih krvnih preizkusov precej.
4 To mnenje se v literaturi splošno zastopa, vendar ne soglasno. Schulthess (op. cit.) in. pr. trdi, da je moči z uživanljam določnih medi-kamentov (kinina, arzena, antipirina), z električnim tokom, rOntgenovimi žarki in celo z izpremembo hrane, določno krvno skupino človeka izpre-meniti za izvestno dobo v drugo skupino.
18*
268
Preizkus krvi in ugotovitev očetovstva.
zaključka, ker v tem slučaju je pač prešla krvna lastnost na otroka od matere! Do istega sklepa seveda pridemo, aKo imata mati in domnevni oče isto krvno skupino. Le v slučaju, da je preiskus krvi ugotovil, da ima otrok krvno lastnost, katere nima niti njegova mati (domnevati pač moramo, da mater semper certa est), niti domnevni oče, smemo s sigurnostjo sklepati, da domnevni oče ni zaplodil dotičnega otroka. Kolikor je do sedaj ugotovljeno v praksi, so prišli do tega zaključka v povprečno 25% slučajev. Pri temi je treba upoštevati, da se v nekaterih slučajih ne da točno ugotoviti krvna skupina, zlasti ker aglutinirajo nekatera krvna telesca bolj intenzivno, nekatera manj. To je menda eden izmed vzrokov, da pokaže v sicer zelo redkih slučajih preizkus krvi napačno diagnozo in se včasih prenos krvne lastnosti' od roditeljev na otroka ne da ugotoviti. Nadaljna težkoča je v tem, da pri novorojencih serum cesto ne aglutinira in je moči pri mnogih otrocih krvno skupino določiti šele v starosti 6 mesecev do 2 let. V tem pogledu pride profesor Lattes v svoji gnjigr do važnega zaključka, da »tvorijo za sedaj odnošaji, ki obstoje med pripadnostjo v krvne skupine otrok in staršev, le začasen, na vsak način zelo važen, vendar ne absolutno odločujoč dokazni moment za sodno medicinsko pojasnitev otroka«. Iz vsega tega pač vidimo, da je dokaz potom primerjanja krvi v svrho ugotovitve oziroma izključitve zatr^evanega nezakonskega očetovstva važna pridobitev, da ga je pa treba silno previdno uporabljati.
II. S pravnega stališča se o tem vprašanju še ni mnogo razpravljalo, dasi je kot dokaz v paternitetnih pravdah emi-nentno pravno vprašanje. Sodišča stoje v teh pravdah pred težko nalogo, da rešijo vprašanje, ali naj dopuste dokaz po izvedencih potom preizkusa krvi glede nemožnosti zaploditve nezakonskega otroka in dalje, da spoznajo bistvo tega dokazila in način dokazovanja po tem dokazilu, zlasti pa, da se prepričajo o njegovi verodostojnosti in pravilnosti.
Današnje postopanje v pravdah zaradi očetovstva trpi brez dvoma na tem, da se cesto ne more ugotoviti pravi fizični oče nezakonskega otroka. Domneva § 163 o. d. z. utegne privesti v takem slučaju do tega, da je proglašen za neza-
Preizkus krvi in ugotovitev očetovstva.
269
konskega očeta in obsojen na preživljanje tisti, ki se je sicer telesno družil v kritični dobi z materjo, pa otroka ni zaplodil. Proti tej domnevi je moči uveljaviti edini učinkoviti dokaz po nemožnosti zaploditve (impotentia generandi), ki pa je v praktičnem slučaju težko izvedljiv; vsi drugi dokazi proti tej zakoniti domnevi so ali malo sigurni (n. pr. dokaz po zrelosti otroka), ali pa sploh neupoštevni (coitus interruptus, uporaba preventivnih sredstev itd.). Po večini bo skušal toženi nezakonski oče dokazati, da se ni telesno družil v kritični dobi z materjo. Pri tem je treba pripomniti, da normalna doba nosečnosti včasih variira, zlasti da v nekaterih slučajih preteče od spočetja do poroda več kakor 300 dni5 in v takem slučaju utegne dovesti domneva § 163 o. d. z. do zmotne sodbe. Še težje pa je v slučaju, ako govori domneva § 163 o. d. z. za več moških, zlasti ko je izključena exeptio plurium concuben-tium. Tu je prenesena odločitev na mater kot pričo, ki pod prisego izpove, koga smatra za nezakonskega očeta. Sodni spisi vedo mncgo povedati o verodostojnosti te izpovedi in že sedaj se je cesto drugim, zlasti realnim dokazom v pravdah za ugotovitev očetovstva priznavala prednost prea tako prisego.
Dokaz po preizkusu krvi treh oseb, ki pridejo v poštev, daje sodniku za konkretno presojo očetovstva sigurnejšo bazo. Ozirati se bo moral seveda tudi na druge dokaze, ker je dokaz po preizkusu krvi vendar samo dokaz o rnidiciji, ta dokaz pa, kakor je zgoraj omenjeno, večkrat ne vodi do nobenega zaključka. Ali treba poudariti, da tega dokaza ne bo utegnila omajati niti materina prisega, ako bo sodišče po načelu prostega ocenjevanja dokazov v smislu § 272 c. pr. r. in z uvaže-vanjem vseh okolnosti1 prišlo do prepričanja, da je po preizkusu krvi dokazano, da toženi oče otroka ni zaplodil.
Zoper ta novi dokaz se s pravnega stališča ugovarja, češ da ni v skladu s § 163 o. d. z. in da bi bila z dopustitvijo tega dokaza odločitev v pravdah zaradi očetovstva prenesena od sodnika na zdravnika izvedenca (Gl. Dr. Ludwlg Kornel,
5 Taki slučaji pa se zgode le tupataim. Izračunali «0, da je bila izr.itd 17.533 porodov le pri štirih doba nosečnosti več kot 302 dni, torej le 0 022%. Ipak se naštevajo v literaturi slučaji, da je dooa nosečnosti trajala 325, da celo 330 dni. (Gl. Schmidtmann, op. cit., I., str. 333.)
270
Preizkus krvi in ugotovitev očetovstva.
op. cit.). Kar se prvega ugovora tiče, je poudariti, da je moči proti domnevi § 163 o. d. z. že sedaj uspešno uveljaviti dokaz, da toženi ni zaplodil otroka, a še uspešnejši1 bo ta dokaz po preizkusu krvi. Drugi ugovor pa odpade, če pomislimo, da so in foro izvedenci v smislu našega civilnopravdnega reda le pomočniki sodnikov in da izvedenci sodniku prikazujejo Iz strokovnega stališča v izvidu in mnenju dejstva, ki jih sodnik sam oceni in je v vsakem slučaju — tako tudi prt dokazu po preizkusu krvi — pridržana odločitev sodniku, ne pa izvedencu.
III. Da pa je dokaz po preizkusu krvi izvedljiv, je treba ugotoviti krvno skupino tako domnevnega očeta kakor tudi matere in otroka. Vpraša pa se, ali se da z ozirom na določoe našega civilnopravdnega reda poedino izmed teh oseb prisiliti k odvzemu par kapljic krvi, ako se temu upira. Glede domnevnega očeta, M predlaga ta dokaz, je pač jasno, da mora dovoliti odvzem svojih krvnih kapljic, ker je inače predlagani dokaz sploh iluzoren. Drugače je pri otroku in pri materi. Otroka, ki nastopa kot stranka (tožitelj) v taki pravdi, se z ozirom na dejstvo, da naš civilnopravdni red načeloma ne pozna neposrednih prisilnih sredstev proti strankam, ne bo smelo siliti, da pusti odvzeti krvne kapljice. Če se postavimo na stališče, da so odvzete krvne kapljice predmet ogleda v smislu § 368 c. pr. r., kar so v določni meri, bi bilo moči pomagati si v praksi s § 369 c. pr. r., in v danem slučaju v smislu § 307 c. pr. r. prepustiti sodnemu preudarku, vodenemu po skrbnem ocenjevanju vseh okolnosti, kakšen vpliv ima na presojo slučaja dejstvo, da se otrok (seveda zastopan po varuhu) brani odvzemu par kapljic krvi v svrho njih preiskusa. Vendar to ne bi smelo voditi do zaključka, da bi se pravna domneva § 163. o. d. z., ki govori za domnevnega nezakonskega očeta, v takem slučaju ovrgla v škodo otroka, ki se brani odvzemu krvnih kapljic.6 Pri tem postopanju gre v prvi vrsti pač za odvzem krvnih kapljic, ne pa za »predložitev in izročitev stvari od strani nasprotnika«, pri čemer treba tudi pomisliti, da je z odvzemom: krvnih kapljic kršena telesna integriteta človeka, dasi je taka operacija, strokovnjaško iz-
6 01. Sperl, op. cit.
Preizkus krvi in ugotovitev očetovstva.
vršena in ob pažnji, da ne nastopi infekcija, brez vsake nevarnosti za zdravje in življenje in tudi za novorojenca ni nobenih kvarnih posledic. Za varuha seveda, kakor tudi za varuško sodišče, čigar privoljenje za odvzem krvnih kapljic otroka bo moral varuh v smislu § 233 o. d. z. vnaprej doseči, ne more biti nobenih pomislekov proti dopustitvi krvnega preizkusa glede otroka. Saj je tako dolžnost varuhova, kakor je tudi v korist otroka in pravnega reda sploh, da se skuša na vsak način dognati pravi nezakonski oče in se je treba z zakonito domnevo § 163 o. d. z. zadovoljiti šele ob pomanjkanju vseh drugih dokazov. Tako v praksi po večini vprašanje ne bo aktualno, ali je dopustno, prisiliti otroka za odvzem krVi, in ki ga je, kakor rečeno, s stališča našega civilnopravdnega reda zanikati. — Ravnotako tudi matere ne Do moči s stališča civilnopravdnega reda siliti, da pusti odvzeti kri, ker nastopa nezakonska mati v paternitetni pravdi večinoma kot priča in kot tako jo je moči v smislu § 325 c. p. r. siliti z denarnimi kaznimi ali z zaporom le k i z p o v e d b i. Nikakor pa ne gre te zakonite določbe razlagati tako, da bi nezakonska mati kot priča smela biti prisiljena, da si pusti odvzeti kri v svrho preizkusa. V takem slučaju torej ni moči izvesti predlaganega dokaza, da domnevni oče ni zaplodil otroka, s preizkusom krvi. Sodišče bo seveda primerno upoštevalo po prostem ocenjevanju dokazov, ako bo prišlo do prepričanja, da *se mati brez razloga brani odvzemu krvi, zlasti pa, da izmed več konkubentov, za katere govori domneva § 163 o. d. z., kategorično imenuje brez nadaljnega razloga enega kot nezakonskega očeta.
V zadnjem času se je zlasti v avstrijski republiki pred sodišči predlagal ta dokaz in sodišča si niso bila na jasnem glede dopustnosti tega dokaza. Kolikor mi je znano, se je pri nas že uveljavljal v pravdah zaradi očetovstva dokaz potom preizkusa krvi, vendar je sodišče ta dokaz zavrnilo iz razloga, da njega bistvo in pravilnost še nista pojasnjena.7
7 Praksa v clrugih državah glede dopustnosti dokaza po preiskusu krvi v pravdah zaradi očetovstva ni enotna. V Nemčiji n. pr. Je deželno sodišče v Elberfeldu s sodbo z dne 8. okt. 1025 izreklo, »da se ponujeno dokazilo s preizkusom krvi ni upoštevalo, ker to sredstvo še ni znan-
272
Preizkus krvi in ugotovitev očetovstva.
Dunajsko vrhovno sodišče je v konkretnem slučaju, potem ko je tako prvo kakor tudi prizivno sodišče odklonilo predlagani dokaz po preizkusu krvi, izdalo važno odločbo z dne 12. maja 1926. Ob III, 343/26 (01. Jur. BI. 1926 str. 194), s katero sta razveljavljeni sodb5 obeh nižjih sodišč in je stvar vrnjena prvemu sodišču v svrho popolnitve postopanja, s temi razlogi: iZatrjevana pomanjkljivost ipostopanja je podana. Pravimo je sicer, da vprašanje, al; 'in koliko pride preizkus krvi kot sposobno sodno dokazilo v poštev, danes še ni splošno pojasnjeno. Po pravici je torej hotel biti prvi sodnik najprej o tem vprašanju na jasnem in je zadevno vprašal žensko kliniko. Če se prvi sodnik ozira na negativen odgovor klinike in dokaz odkloni, leži pomanjkljivost postopanja v tem, da je na kliniki stavljeno vprašanje tako, kakor je bilo stavljeno, na vsak način moral slediti negativen odgovor, kajti sodišče je vprašalo, ali je sigurno, da se da potem preizkusa krvi očeta in otroka 'dokazati potomstvo. Kar pa je do sedaj znano o krvnem preizkusu, ta nikakor ni sposoben, da se da poto.Tr. njega 'Ugotoviti potomstvo, ampak *se k večjemu da izkazati, da
stveno pojasnjeno« (Schulthes, op. cit.). Sodišče v Konigsbergu pa je s sodbo z dne 26. januarja 1936 izreklo, »da je na podlagi preizkusa krvi ugotovljeno, da toženec ne more priti kot oče v poštev. (Helivvig, op. cit.) V Švici je višje sodišče v Ziirichu soglasno s prvo instanco zavrnilo od toženega očeta predlagani dokaz po preiskusu krvi, »ker bi morai oni rezultat tega preizkusa v najboljšem slučaju le problematičen«. (Scdba z dne 212. sept. 1926; Schulthes, op. cit.) Zanimivo je, da je tudi v Sovjetski Rusiji postalo vprašanje glede dopustitve tega dokaza v paternitetinih pravdah aktualno. Okrožnica 120. narodnega komisariata pravde, razglašena v IvaicHtvie 'Hiii; cohvtckoI foruiumi (Tednik sovjetske justice) 1.1925 št. 25., pravi pod naslovom »O preuranjenosti uvajanja metode potom preizkusa krvi za ugotovitev oziroma izključitev očetovsiva<, ic-deče: V zvezi s spisi inozemskih znanstvenikov o isoheTaglutinaciji so pronikle v širše mase prebivalstva govorice, da se da potom; preiskuia krvi natančno ugotoviti oziroma izključiti očetovstvo. V očigled sedanjega prevelikega naraščanja števila pravd za ugotovitev očetovstva v zvezi z zahtevo do plačevanja alimentov, se obrača prebivalstvo k sodno-zdravniški ekspertizi in k sodn-im organom s prošnjami, da bi se ugoioviro očetovstvo potom preizkusa krvi. Toda rezultati zadevnih znanstvenih raziskovanj niso popolnoma točni. Radi tega narodni komisarijat zdravstva in narodni komisariat pravde nujno ukazujeta svojim podrejenim (zdravstvenim oziroma sodnim) organom, da prvi ne izdajajo na podlagi preizkusa krvi uradnih izpričeval, a da se drugi ne poslufžujejo teh 'kot modnih dokazil. — Ta skrajna nezaupljivost napram krvnemu preizkusu pač ni utemeljena, sai je pozitivno ugotovljeno, da se v nekaterih slučajih dožene sigurna diagnoza.
Preizkus krvi in ugotovitev očetovstva.
273
določni moški ne more biti oče določnega otroka. Razven tega je za to potreben tudi preizkus krvi matere. Ker pa se je v tem slučaju dokaz po izvedencih predlagal v izkaz, da toženec ni oče tožečega otroka, tedaj negativni odgovor klinike na čisto drugačno stavljeno vprašanje ni mogel tvoriti podlage za odklonitev dokaza.
Postopanje je torej najprej s tem popotniti, da sodišče izvede dokaz po izvedencih o tem, al? je moči danes po izkustvih znanost'; vsaj pod določnimi pogoji potom krvnega preiskusa dokazati, da z ozirom na kakovosti krvi matere, otroka in domnevnega očeta določni moški ni zapio-diielj otroka.
Ta dokaz je važen, kajti § 163 o. d. z. postavlja samo domnevo očetovstva, ki jo je moči s tem ovreči, da se dokaže, da med otrokom in moškim, ki je z materjo v kritični dobi spolno občeval, ni podano razmerje med zaploditeljem: in otrckcm. Ne gre torej za to, ali se dokazni predlog mere ugotoviti le v slučaju ugodnega poročila klinike, kakor smatra prizivno sodišče.
Ako bo imel 'izvedeni dokaz po izvedencih pozitiven rezultat, bd moralo sodišče izdati sklep o tem, ali se1 dopusti dokaz po krvnem preizkusu. Prvoomenjeni dokaz po izvedencih se bo moral raztezati tudi na to, ali je izvedba dokaza po preizkusu krvi združena za udeležence s kako nevarnostjo za življenje ali zdravje, ali z občutnimi neprijetnostmi, da bi se obenem: za slučaj, da bi eden izmed udeležencev odklonil potrebno sodelovanje pri tem preizkusu krvi, stvorila podlaaa za ocenjevanje te odklonitve.
Po razlogih te odločbe bi bilo dokazno postopanje deliti na dva dela, najprej na dokaz po izvedencih o tem, ali je sploh moči neočetovstvo po krvnem preizkusu dokazati in potem na dokaz po krvnem preizkusu' kot tak. Mislim, da je prvi dokaz praktično odveč, ker je danes znanstveno mnenje splošno razširjeno, da se da potom krvnega preizkusa pod določnimi pogoji izključiti očetovstvo, vprašanje pa, ali so ti pogoji podani, se ne da vnaprej rešiti, ti pogoji se marveč ugotove baš šele tekom krvnega preizkusa. Iz te odločbe pa sledi, da ni v pravdah radi očetovstva načelnih pomislekov proti dopustitvi tega dokaza po krvnem preizkusu; iz te odločbe pa posredno tudi izhaja, da niso upoštevani ugovori, ki jih, kakor zgoraj omenjeno, literatura navaja proti temu novemu dokazilu.
Dokaz po preizkusu krvi pa bo važen, da celo odločilen v pravdah, kjer je oporekano očetovstvo v zakonu (v zakoniti dobi) rojenih otrok. V takem slučaju mora zakonski mož dokazati nemežnost, da bi bil on zarodil otroka (158 o. d. z.).
274
Preizkus krvi in ugotovitev očetovstva.
Zato bo pod označenimi pogoji uspešno uveljavljal dokaz potom preizkusa krvi.
IV. Vpraša se, ali sme obsojeni nezakonski oče uspešno predlagati obnovo postopanja v smislu § 530 št. 7 c. p. r. s sklicevanjem na dokazilo po preizkusu krvi. S p e r 1 (op. cit.) trdi, da utegne biti ponudeni dokaz po preizkusu krvi opravičena podlaga za obnovno tožbo temeljem domneve § 163 o. d. z. obsojenega nezakonskega očeta. Brez dvoma je izpolnjen pogoj § 530 št. 7 c. p. r., da bi dokazilo po preizkusu krvi privedlo do ugodnejše odločitve... Že dejstvo, da je vsaj V* vseh krvnih preizkusov uspešna in da je od teh zopet gotovo pomemben odstotek v prid dokazovalca, zadostuje, da se dopusti obnova. Nasprotno trdi Kossler (op. cit.). da dokaznost s preiskusom krvi po sebi nima značaja novega dokazila, sposobnega za obnovo' po § 530, št. 7 c. p. r. To utemeljuje tako, da je treba za obnovo v smislu te zakonite določbe navesti dokazila, ki utegnejo z objektivnega stališča zboljšati pravdno situacijo stranke, ki predlaga obnovo, oziroma, da ]e treba za obnovo v smislu § 530 št. 7 c. p. r. konkretne možnosti, zajamčene po objektivnem obstoju (materijalni vsebini) novega dokazila, da bi to novo dokazilo privedlo do ugodnejše odločitve v glavni stvari. Te možnosti pa pri krvnem preizkusu ni, ker ta morda in concreto ne vodi do nobenega rezultata. — Če pomislimo, da privede preizkus krvi do »pozitivnega« rezultata, t. j. rezultata, ki razodene, da ni očetovstva samo v približno 25% slučajev in torej v naprej ni moči govoriti o »ugodnejši odločitvi« ter če se strogo držimo besedila zakona, bo pač pritrditi mnenju Kosslerjevemu.8 Temu avtorju je tudi pritrditi, da nudi že izvensodno izvršen krvni preizkus, ki je ugotovil, da obsojeni oče ni zaplodil otroka.
8 Posredno je to mnenje tudi potrjeno v 'Neumannovem komentarju, ki pravi, da zadostuje za obnovo po § 530 st. 7. c. p. r. možnost ugodnega uspeha. Po okolnostih konkretnega slučaja je presojati, ali ta možnost obstoji. Sodišče se mora omejiti na razpravljanje o vprašanju, ali je nova okolnost sposobna privesti k ugodnemu uspehu...« Tudi iz motivov k § 530, št. 7 c. p. r. sledi, »da je ponudbo dokazov po izrečeni sodbi vezati na strožje pogoje ...«
Preiizkus krvi in ugotovitev očetovstva.
275
novo dejstvo v smislu § 930 št. 7 c. p. r., na čegar podlagi se edino z uspehom utegne predlagati obnova postopanja.
Ali bo v takem konkretnem slučaju obnova sploh dopuščena, je quaestio facti; dovoliti jo bo pač le, ako še ni pretekel rok enega meseca § 543, št. 4 c. p. r., oziroma absolutni rok 10 let v smislu § 534 zadnji odstavek c. pr. r. in ako je ugo-tovljero, da stranka, ki predlaga obnovo, ni bila v stanu brez lastne krivde uveljavljati pred zaključitvijo ustne razprave, Kateri je sledila sodba prve stopnje, novo dejstvo, t. j. potom preizkusa krvi v poštev prihajajočih treh oseb ugotovljeno dejstvo nezaploditve.
V. Dokaz po preizkusu krvi bo tudi iz kazenskopravnega stališča v določnih slučajih utegnil biti odločilen. Ako je sum, da je otrok podtaknjen, bo ta dokaz utegnil razčistiti cesto sicer nerazrešljivo vprašanje, ali je otrok rojen od zatrjevanih staršev, ali je podtaknjen. Pri podtaknitvi otroka gre večinoma za to, da je kdo oškodovan na imovini ali drugih pravicah, n. pr. pridobiti hočejo majoratnega dediča ali plemiškega potomca9; tudi podtaknitev nezakonskega otroka utegne imeti goljufiv namen, n. pr. bogatega konkubenta pripravijo s tem v zmoto, da otroku in domnevni materi nakloni darilo in njima v prid napravi oporoko. Taka dejanja je moči uspešno izvršiti zlasti v večjih mestih, kjer se na skrivaj lahko preskrbi tuj otrok. Preiskava pri taki goljufiji je težavna, ker je navadno zelo rafiriirano izvedena. Če se preiščeta domnevna mati in otrok po preteku več tednov ali mesecev, bo v večini slučajev pač težko dokazno na podlagi teh realnih dokazov, da je otrok podtaknjen. Po preiskusu krvi oseb, ki pridejo v poštev, bi se pa pod gori označenimi pogoji utegnilo dokazati, da vsaj
" 'V tem pogledu naj samo opozorim: na znani proces Kvvilccki v Berlinu 1. 1903. Bil je sum, da sta zakonska 'Kvvilecki otroka, o katerem sta zatrjevala, da je njun zakonski otrok, podtaknila v namenu, da bi s tem oškodovala druge fideikomisarične upravičence. Uvedla se je proti njima kazenska preiskava, vendar sta bila po 10 mesecih preiskovalnega zapora vsled pomanjkanja dokazov oproščena. — Pri nas seveda taki primeri ne bodo praktični, ker se v smislu ustave fideikomlsi ukinjajo in je plemstvo odpravljeno.
276
Preizkus krvi in ugotovitev očetovstva.
eden izmed zatrjevanih roditeljev ni naravni zaploditelj otroka, koder bi bilo s tem preizkusom ugotovljeno, da spada otrok v krvno skupino, ki ni lastna ne zatrjevanemu očetu, ne materi. Že na podlagi tega dokaza (seveda oziraje se tudi na druge dokaze), bo sodišču moči priti do prepričanja, da je otrok podtaknjen.
Razen tega bi prišel iz kazenskopravnega vidika v poštev dokaz po preizkusu krvi, da se ugotovi prešuštvo po § 502 k. z. Tu bo pač moči v določnih slučajih dokazati, da otrok ni za-plojen od zakonskega moža in s tem tudi, da je zakonska žena zakrivila prestopek po § 502 k. z. Ako je sum, da je mati v pravdi zaradi očetovstva krivo prisegla in se zoper njo uvede kazensko postopanje radi hudodelstva po § 199a k. z., bo v tem kazenskem postopanju z uspehom izvedeni dokaz po preizkusu krvi matere, otroka in obsojenega nezakonskega očeta, v zvezi z drugimi dokazi, ali pa tudi sam zase utegnil prepričati sodišče o materini krivdi.10 Ni dvoma, da se v takem slučaju sme predlagati obnova postopanja glede ugotovitve očetovstva v smislu § 530, št. 2 c. p. r., saj je »priča krivo izpovedala in je sodba na to izpoved oprta.«
Za naša sodišča je stvar brez dvoma novota, a tudi pri nas bo postalo vprašanje glede dopustnosti dokaza po preizkusu krvi v pravdah za očetovstvo aktualno in bo treba slediti izkustvom moderne medicinske znanosti, zlasti če se bo ta v započeti smeri razvila do zaželjene dovršenosti. Pa že danes pridemo s pomočjo tega novega dokaza do pravičnih sodb, ki ustrezajo naravnemu položaju. Treba bo seveda, da se tudi sodniki spoznajo z bistvom tega dokaza in da se tudi pri nas v doglednem času osnuje zavod, oziroma vsaj postavi strokovnjak medicinec, ki bi na zaprosilo sodišč
10 Z objektivno kriminalističnega stališča bi bil preizkus krvi zelo važen pripomoček tudi za izsleditev hudodelca. Ako so n. pr. na obleKi osumljenca kTvni madeži (tudi posušeni), se j'ih lahko s posebno metodo preišče in primerja s krvjo osumljenca. Na ta način je moči ugotoviti, da ti krvni madeži ne izvirajo od osumljenca, dasi se morda izgovarja, da mu je tekla kri iz nosa.
Katerih izrazov naj se nesporni sodnik poslužuje?
277
oddajal svoja mnenja po preiskavi krvi tistih oseb, ki pridejo v poštev.11
" V zadnji številki »Deutsche Juristen-Zeitung« z dne IS. nov. 1926 je izšel od dr. iK. iBohmerja zanimiv članek pod naslovom »tBIutgrup-pen und Rechtspflege«; avtor se z ozirom na dejstvo, da je neizpremen-ljivost krvnih skupin in njih podedljivost zadostno znanstveno ugotovljena, odločno zavzema, da se v vseh slučajih spornega očetovstva uporabi preizkus krvi matere, otroka in domnevnega očeta. Navaja tudi praktične slučaje, v katerih se je uporabil z uspehom preizkus krvi. Razen tega pa predlaga, da se tudi v kazenskem pravosodstvu uporablja preizkus krvi v svrho ugotovitve storilca, zlasti vedno, kjer gre za krvave poškodbe in kjer se pozneje najdejo osebe, posamezni deli obleke in orodja, ki naj se spravijo v zvezo s kaznivim dejanjem. S stališča kriminalne biologije so zanimivi eksperimentalno ugotovljeni podatki, da prevladuje pri hudodelcih, posebno onih, ki so se pregrešili zoper osebno varnost in lastnino in onih ki so v povratku, 3. krvna skupina.
-*crr=L§gi^gj^<<...
Katerih izrazov naj se nesporni sodnik poslužuje za tako zvano likvidiranje napovedanih terjatev?
Dr. France Ooršič.
Menda pod vplivom imenstva, ki velja v konkurznem postopku, je obveljal v praksi naziv »likvidiranje napovedanih terjatev« tudi za posle sodišč, kadar ugotavljajo terjatve, ki jih je v nespornem poistopku kdorkoli napovedal. Dasi je moj namen govoriti le o terminih, prikladnih za to, da se ž njimi izrazijo posledki takega ugotavljanja terjatev, bom moral govoriti tudi o samem postopanju in o predpisih »likvidiranja« vsaj toliko, kolikor je v okviru stavljene naloge neogibno treba.
Nepravdna splošna načela, ki se tičejo ugotavljanja napovedanih terjatev, so navedena v § 2. nespornega patenta z dne 9. avgusta 1854 drž. z. št. 208, kjer je takoj v prvem odstavku ukazano, da mora sodnik v nespornem sodstvu natančno uporabljati i splošne predpise o potrebnosti pravno-
278 (Katerih izrazov naj se nesporni sodnik poslužuje?
veljavnih razprav in odredb i uradoma ščititi v prvi vrsti osebe, ki so pod posebno zaščito zakonov, dalje pa tudi druge sicer nezaščitene osebe, kadar zakon v posebnih primerih tudi njih zaščito ukazuje. Za nas je pri tem važno, da imamo posla s postopkom, ki ne pozna kar enostavnega tipa dveh pravnih strank, ki je izmed njih prva v ugotovitev napovedala terjatev, dočim je njena nasprotnica domnevna dolžnica, marveč stvar je cesto ta, da se skuplja okoli napovednika kar več z napovedjo tangiranih oseb, ki so v zelo različnih ulogah. Naravnost mnogoštevilno je včasih to krdelo strank, ki se jih vseh več ali manj tiče napoved iste terjatve.
Važno je zlasti to, kar predpisuje zakon za poglavitni grani nespornega postopka za zapuščinsko razpravo in za skrbstveno sodstvo. Ob sklicu zapuščinskih upnikov mora sodnik pri napovednem naroku razpravljati tudi o gotovosti in o znesku napovedane terjatve, kadar zahtevajo to dediči ali pa zapuščinski skrbnik. V zapisniku mora biti posvedočeno, ali so in v katerem znesku so dediči priznali terjatev za gotovo. Kadar poravnave ni, naj se terjatev napoti na pravdo (§ 136). V skrbstvenih stvareh — seveda je terminus skrbstvo tukaj skupno ime za skrbstvo po § 219 in za varstvo — moramo dobro ločiti razmerje med skrbnikom in oskrbovancem od razmerja med drugimi osebami in oskrbovancem. Za razmerje med skrbnikom in oskrbovancem velja namreč po §§ 216. in 18. načelo, da ne sme nihče spraviti v tir pravnega spora glede tistih odredb, ki jih je ukrenil sodnik brez pridržka, da on privoli v nadaljnje pravno pretresovanje, in da se mora stvar ne-kvarno za pravice drugih oseb, ki pri razpravi niso sodelovale, in za stranke, ki jim daje zakon posebno tožno pravico, končati v nespornem postopku, v čigar okviru je dovolj pravnih sredstev za vsakogar, ki bi mislil, da trpi krivico, ker mu ni bila očuvana pravna pot. Za razmerje, ki se tiče drugih oseb in oskrbovanca, zakon nima niti ne more ukazovati nobenih posebnih predpisov .
Razločevati nam je torej:
A) primere, kadar je sodišče zgolj razprav išče za napovedane terjatve;
Katerih izrazov naj se nesporni sodnik poslužujer
279
B) primere, kadar je sodišče razpravišče za napovedane terjatve, vrhtega pa tudi zaščitno oblastvo za katerokoli izmed udeleženih oseb.
V primerih prve vrste naj nesporni sodnik nikdar ne odločuje niti o gotovosti niti o znesku napovedane terjatve. Vse kar se vrši, se tiče le strank, ne sodnika. Kaj poreče napovednikov nasprotnik, to izve napovednik kar pri naroku. S to razpravo je stvar za nespornega sodnika za-vršena. Ni več njegova briga, kaj ukreneta stranki dalje. Le, če je postopanje pismeno, to se pravi, kadar naroka (razprave) sploh ni bilo, ali pa, če je sicer bil, pa napovednik k naroku ni prišel, tedaj bo treba, da bo sodnik napovednika pismeno o tem obvestil, kar je rekel njegov nasprotnik na vprašanje, ali je terjatev gotova. Najkrajše je obvestilo, da »je N. N. napovedano terjatev priznal« ali pa. d a »N. N. napovedane terjatve ni priznal«. Samo tam, kjer zakon, kakor n. pr. v § 136. izrecno ukazuje, je treba, seveda le v odklonilnem primeru, dostaviti še tudi, da se »terjatev n a p o t u j e na pravdo.«
Za primere druge vrste je najprej važno, ali je zaščitenec napovednik ali pa napovednikov nasprotnik.
Kadar je zaščitenec sam napovednik in samo on, tedaj se bo glasila sodnikova rešitev prav tako, kakor gori v prvem primeru, saj je dolžnost i skrbnika i skrbstvenega sodnika (ki je cesto drug sodnik), da ukreneta, kar treba, da napovednik po poravnavi ali kako drugače ne zabrede v škodo.
Kadar pa je zaščitenec eden izmed tistih oseb, ki se proti njim obrača napoved, tedaj bo v sodnikovem poslovanju k ugotovilnemu momentu pristopil S e moment posebne oblastvene zaščite. To znači, da bo sodnik vršil posel likvidiranja napovedane terjatve tudi zaščitnooblastveno ter terjatev skrbstveno-, varstveno-, izvršilno-, fidejkomisarno- ali drugače - oblastveno priznal, ali pa je ne bo priznal. V odklonilnem primeru bo napovednika napotil na pravdo tudi še izrecno, kadar zakon
280
Katerih izrazov naj se nesporni sodnik poslužuj e.-
tako napotitev terja. Pod pričujoči očrtek spadajo tudi kombinirani primeri, kadar b'i bil razen napovednikovega nasprotnika zaščiten i napovednik, ali pa kadar bi bilo več zaščitencev med protiinteresenti napovednikovimi.
Stvar je videti zelo preprosta. Zapomniti si je treba zgolj, da nesporni sodnik nima nikoli pravice zavrniti napoved ali odbiti napovedano terjatev. Torbi smel le v primerih, ki se ž njimi tu dalje ne bavim, tedaj namreč, kadar bi nesporno sodišče po § 2. lit. 7. na podlagi lastne pravne razprave o zahtevku samo v svojem področju rJo kraja odločevalo (n. pr. o terjatvi skrbnika proti oskrbovancu pri letnem skrbstvenem računu). Preko tega okvira nesporni sodnik napovedanega zahtevka nikoli ne srne stvarno reševati niti o ničemer odločevati kakor kvečjemu o odobrenju gotovosti ali negotovosti napovedane terjatve, pa še o tem le tedaj, ako je dolžan nuditi zaščito komu izmed napovedni-kovih protiinteresentov. Navzlic preprostosti gori obrazloženih obrazcev se včasi v življenju pojavi presenetljiv primer. Zelo zanimiv je dogodljaj, s katerim se je bavilo dunajsko vrhovno sodišče v odločbi z dne 19. septembra 1916, o p r. š t. P v 106/16, ki naj bo v nastopnih vrstah oteta pozabe.
Varstveni sodnik je pozval mater kot varuhinjo, naj položi izkaz osnovne imovine svojega mladoletnega sina, ki jo je bila nekaj let poprej pri zapuščinski razpravi po svojem možu kot sinovo dediščino prevzela v svoje svobodno gospodarstvo. Prevzemaje zapuščino se je bila obvezala, da bo z dohodki posestva in klobučarstva vzgajala in vzrejala sina, ki od njega nikoli ne bo terjala zapuščinskih dolgov, ker Je dovolj pokritja v obrtnih terjatvah, »saj je (koncesija že prepisana na moje ime in saj se mi je dalo dovoljenje, da izterjam obrtne terjatve«. Tudi to je bilo izrecno zapisano^ v prevzemnem dogovoru, da vdova in sin nimata nikakršne regresne pravice, ne ta proti oni, ne ona proti temu. Pri izkazovanju osnovne imoVine je začela varuhinja po mnogo letih kar na lepem trditi, da ima proti sinu več zahtevkov, ker je poplačala zapuščinske dolgove in ga šolala. Zahtevala bo, da ji sin povrne vse to, kadar mu bo gospodarstvo oddajala. Ker zneskov ni bila napovedala, jo je varstveni sodnik pozval, naj
Katerih izrazov naj se nesporni sodnik poslužuje?
281
točno označi in napove svoje terjatve. Varuhinja je na to napovedala visoko terjatev, ki jo je porazdelila deloma na zapuščinska bremena, deloma na troške šestletnega šolanja sinovega. V sklepu z rešitvijo o izkazu osnovne imovine je varstveni sodnik hkoncu pripomnil: »Da ima pravico terjati od varovanca, naj povrne plačane dolgove in troške šolanja, ter da bo s sinom svojedobno obračunala vso napovedano terjatev, ta napoved varuhi'njina se v a r -stvenooblastveno ne odobri. Ta zahteva se uradoma zavrača.« Svoj izrek je sodnik utemeljil tako, da zavoljo odobrenega zapuščinskega dogovora mati kot prevzemnica nezaračunljivega gospodarstva ne sme od dediča terjati ničesar in da do oddaje gospodarstva sploh nobene prilike ne bo, da bi mogla nastati njej terjatev proti sinu na temelju naslovov, kakršni so ti, ki se nanje naslanjajo vse postavke napovedane terjatve. To se enkrat za vselej ugotovi, je dostavil sodnik, da ne bo imel nedoletnik neprilik, kadar bo, morda celo brez sodnikove pomoči, prevzemal gospodarstvo. Rekurzno sodišče je razveljavilo samo zadnji stavek gori pod narekovaji navedenega utemeljevanja, torej zgolj izrek, da se zahteva uradoma zavrača, v ostalem pa je pustilo sklep prvega sodnika nedotaknjen. Po tenorju sklepa in po razlogih se vidi, — je utemeljevalo svoj izrek — da hoče varstveni sodnik preprečiti, da bi varuhinja kdaj kesneje uveljavljala svoje zahtevke proti sinu. Toda tu je Sel sodnik predaleč. Po končanem varstvu bi n. pr. varuhinja utegnila tožiti sina, naj plača, a tudi sin bi varuhinjo smel prijeti z negativno ugotovitveno tožbo. Po § 216. nespornega patenta mora o takih pravdah soditi pravdni sodnik. Izrek, da se zahteva uradoma zavrača, se je moral iz sklepa izločiti, zakaj varstveni sodnik ne sme kar ukazati, da varuh proti varovancu ne sme uveljavljati nobenega zahtevka, marveč za varstvenega sodnika je stvar završena, kadar je ugotovljeno imetje, stanje dolgov in čista imovina. Rekurzu je bilo v tej točki ugoditi. Kolizijski skrbnik je na to v revizijskem rekurzu zahteval, naj se razveljavljeni stavek »zahteva se urajfoma zavrača« zopet v veljavo postavi. Vrhovno sodišče je revizijskemu rekurzu deloma ugodilo ter izreklo, da se c e-
19
282
(Katerih izrazov naj se nesporni sodnik poslužuje?
lotni zahtevki varuhinji ni varstveno - oblastveno ne priznajo. Ni prav, je reklo vrhovno sodišče, da hoče rekurent doseči, naj se kar takoj izreče izrek, ki bi trajno branil, da bi varuhinja sedaj ali kesneje tožila za svoje očividno nepravične terjatve. Ta njegov na2ur nasprotuje zlasti predpisom § 2 št. 7 nepravdnega patenta in § 271 o. d. z. Po § 2 št. 7 nepravdnega patenta ne gre pravica varstvenemu sodniku, da bi kar v nespornem postopku zavračal terjatve, ki so bile napovedane proti varovancu. Tega ne more niti tedaj storiti, kadar je terjatev očividno zares nepravdanska. Nikdar pa ne sme napovedniku kar odrekati tožno pravico. Drugo gori rečeno pravilo, namreč § 271 o. d. z., ima v mislih primer, ako se imovinski prepir ali celo pravni spor pojavi med varovancem in njegovim pravnim zastopnikom. Ako premotriš vsa ta pravila, moraš razlogom rekurznega sodišča pritrditi. Ker pa je, kakor je na tej podstavi odločilo rekurzno sodišče, potem izpadel zadnji stavek prvosodnega sklepa, je nastal dvom, nejasnost, ali naj se sploh opusti izrek glede likvidiranja ali nelikvidiranja napovedane terjatve ali pa naj se izrek samo odloži in do kdaj? V tejle točki, pa tudi samo v tej, je revizijski rekurz opravičen. Po varstvenih spisih je dokazano, da je varstveni sodnik varuhinjine zahtevke popolnoma pravilno odklonil, toda predaleč je šel ali vsaj nejasno se je izrazil, ker je zahtevke zavrnil. Izreči je bilo treba pravilno, da se varuhinji zahtevki varstvenooblastveno ne priznajo. V ta namen je revizijska instanca rekurentu deloma ugodila ter izrek rekurznega sodišča v tem smislu izpremenila.
Menim, da objasnjuje ta primer vso stvar dosti bolje ko vse razpravljanje. Naj torej končam. Kot pravilo, ki se ga bo nesporni sodnik za lik vidi ran je napovedanih terjatev posluževal, velja nastopno.
I. V primerih
a) kadar ni nobenega sodnega zaščitenca, ali
b) kadar je sodni zaščitenec samo napovednik, je treba napovednika oziroma .'njegovega zakonitega zastopnika neposredno pri naroku ali kadar to ni mogoče, pismeno kesneje obvestiti, da je napovedana terjatev priznana ali nepriznana;
Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.        283
II. v primerih pa, kadar je sodno zaščiten kak napovednikov nasprotnik, je treba z istim obvestilom spojiti zaščitno oblastveno odobrilo. Kot najkrajši obrat, ki vsebuje oba momenta, likvidacijsko izjavo in odobrilo, sluzi stavek: »Vaša napovedana terjatev se skrbstven o o b 1 a s t v e n o priznava« ali »ne priznava«, ki ga priporočam zlasti za likvidiranje napovedanih terjatev v skrbstvenih stvareh
Pač v nobenem odklonilnem primeru pa ne bo odveč dostaviti, da se napovednik napotuje na pravdo. Ponekod je, kakor sem gori omenil, tako izrecno ukazano v zakonu. Kjer ukaza ni, je analogno izražanje priporočati kot pametno in umestno.
Ali prispevki za socialno zavarovanje ob izvršbah na nepremičnine res nimajo prednostnih pravic?
Dr. Janko iVrančič, poddirektor Pokojninskega zavoda za nameščence v
Ljublj ani.
I. Novejša judikatura in pravna negotovost.
Ralzna sodišča ne priznavajo zadnji čas na dolgu ostalim zavarovalnim prispevkom za okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani in za pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani prednostne pravice pri razdeljevanju najvišjega ponudka nepremičnin, prodanih na prisilnih javnih dražbah; tudi ne izpolnjujejo drugih zakonitih določb, ki se tičejo teh prednostnih terjatev. Celo stol sedmorice v Zagrebu* ni priznal take prednostne pravice za terjatev okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Izrekel je, da »pobijani sklep ne upošteva predpisa § 216 i. r., da je davščine le toliko priznati kot prednostne terjatve, kolikor jim gre po veljavnih predpisih zakonita zastavna ali prednostna pravica. V tem pogledu pa določa § 42 zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922, št. 169 Ur. L, da se prispevki pobirajo administrativno kakor državni davek, in § 43 cit. zak., da imajo terjatve na prispevkih v konkurzu
* Sklep z dne 29. decimbra 1925, Ut 237/25. ki je izpremenil ^k ep deželnega kot rekurznrga sodišča v Ljubjani z dne 25. novembra 1925, R III 300/25.
19*
281        Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
isti vrstni red kot državni davek. Ni pa določbe, da bi terjatve na zavarovalnih prispevkih imele v primeru izvršbe zakonito zastavno ali prednostno pravico na nepremičnini, ki se je tičejo.«
Sodišča sicer na sklepe stola sedmorice niso vezana; vendar se je bati, da se bo naziranje gornjega sklepa razširilo in bo nastala zlasti glede hipotekarnega kredita v tem pogledu pravna negotovost. Ako pride judikatura do drugega prepričanja, bodo pa nenadoma stopile prednostne terjatve pred hipotekarne terjatve, s katerimi dajalci kredita sploh nikdar niso računali. Tj utegnejo biti občutno oškodovani, ker je n. pr. okrožni urad za zavarovanje delavcev šele zadnji čas zvedel, da se nepremičnina prodaja na javni dražbi, in je šele .na dražbenem naroku prijavil svoje nevknjižene prednostne terjatve, pri velikih tovarnah morda za več nego 100.000 Din. Zasebni upniki seveda prav toliko izgube. Zato je v največjem interesu vseh, ki dajejo posojila, da se to vprašanje razčisti.
Tudi pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ima na rešitvi tega vprašanja interes, in sicer radi svojih zavarovalnih prispevkov in radi posojil, ki jih dovoljuje zlasti pridobitnim krogom.
Da se dožene jasni namen zakonodajalčev, je treba upoštevati bistvo in namen socialnega zavarovanja sploh, prvotna ter poznejša besedila zakonov o socialnem zavarovanju, določbe raznih drugih zakonov in medsebojno zvezo različnih zakonitih določb. Pravno pomotni sodni sklepi so brez dvoma le posledica nezadostnega poznavanja zakonov o socialnem zavarovanju in dalekosežnega pomena posameznih določb.
II. Javnopravni značaj socialnega zavarovanja.
Zavodi za socialno zavarovanje so javni organi, prispevki za socialno zavarovanje spadajo med javne davščine in zanje veljajo vse zakonite določbe glede javnih davščin.
Socialno zavarovanje je ena izmed najnovejših panog državne socialne politike. Državni interes zahteva, da državljan, ki se mora preživljati s svojim delom, ne ostane brez vsakršnih sredstev takrat, ko ne more delati, tako da bi moral beračiti ali postati nevaren človeški družbi in državnemu redu, da dobi marveč nadomestilo za odpadli zaslužek. Moderne države uvajajo zato zavarovanje delavcev in nameščencev, deloma celo samostojnih pridobitnikov ali ob izvestnih pogojih tudi vseh državljanov za slučaj bolezni, nezgode, nezaposlenosti, onemoglosti, starosti in smrti ali vsaj za posamezne teh slučajev. Skrb države, da zajamči svojim državljanom v vsakem slučaju čimbolj gospodarski obstanek, se kaže v tendenci vseh modernih zakonodaj, da se krog zavarovancev čimbolj razširi in da zavarovanje obseže čim več vrst zavarovanja.
Država utegne tako zavarovanje izvajati sama po lastnih organih ali pa ustvariti v to svrho posebne javne organe, ki jim
Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
poveri nalogo, da izvajajo ta del javne uprave namesto države po načelu širše ali ožje samouprave tistih, ki jim je zavarovanje namenjeno. V zadnjem slučaju skrbi država s posebnimi zakonskimi določbami, da take javne ustanove namesto nje v resnici lahko izpolnjujejo namene, v katere so bile ustanovljene. Ker izvršujejo zavodi za socialno izavarovanje svoje naloge s pomočjo denarnih sredstev, ki se nabirajo skoro izključno iz zavarovalnih prispevkov, je država primorana, da jim daje na razpolago vse potrebne pripomočke in prednostne pravice, tako da do teh svojih dohodkov tudi v raznih težavnejših slučajih v resnici lahko pridejo.
Zavodi za socialno zavarovanje morajo po zakonu večino svojih dajatev nuditi zavarovancem brez oizira na to, ali so bili zavarovalni prispevki plačani ali ne. Ako jim ne bi bilo zajamčeno pri-vilegovano izterjavanje zavarovalnih prispevkov, bi utegnili kaj kmalu propasti, zlasti ako bi se na pr. shižtoodajalci domenili, da prispevkov ne bodo plačevali. Država svojega namena potem seveda ne bi dosegla. Prav tako ga ne bi dosegla v onih slučajih, v katerih se dajatve odmerjajo po resnično plačanih prispevkih, ker bi bil ves čas, za katerega prispevki ne bi bili plačani, za zavarovanca izgubljen, torej zavarovanec ne bi bil preskrbljen tako, kakor je država nameravala. Uspeh izakona bi bil torej marsikdaj odvisen od dobre volje službodajalčeve ali od dobrega prospevanja njegovega podjetja, tako da bi bili pravzaprav zavarovani le nameščenci dobrih gospodarjev, akoravno baš 'ti zavarovanja ne potrebujejo tako nujno kakor drugi nameščenci.
Zavodi za socialno zavarovanje služijo, kakor kaže že ime, socialnim interesom, to je interesom družbe ali javnim interesom. Javni interesi so ne le oni, ki se neposredno tičejo popolnoma vseh državljanov, temveč prav tako oni, ki se tičejo sicer v prvi vrsti le fzvestnih krogov ali razredov državljanov, končno pa radi pomena teh slojev v ustroju države in družbe, radi medsebojne odvisnosti položaja vseh državljanov in članov človeške družbe itd. vendarle posredno tudi vseh državljanov in vse družbe. Ako bi bil oškodovan zavod in ne bi mogel vršiti z zakonom določenih dolžnosti, bi bil s tem oškodovan javni interes. Po načelu, da gredo javni interesi pred zasebnimi, je morala torej država v posebnih slučajih, v katerih konkurirajo terjatve zavoda s terjatvami zasebnikov, zajamčiti prvim prvenstveno pravico.
III. Socialno zavarovanje v naši državi.
Tudi naša država je v ustavi med »Socialnimi in ekonomskimi določbami« v čl. 31 prevzela obvezo, da uredi zavarovanje delavcev zoper nesreče, bolezen, za slučaj brezposelnosti, nesposobnosti za delo, starosti in smrti. Z zakonom o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922, SI. Nov. št. 117, Ur. 1. za Slovenijo št. 169/62, je uredila
286        Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
zavarovanje delavcev zoper .bolezen, za onemoglost, starost in smrt in zoper nezgode ter obljubila, da se zavarovanje ob brezposelnosti uredi pozneje. Za sedaj se izvaja po tem zakonu le zavarovanje izoper bolezen in nezgode za delavce in nameščence. Za onemoglost, starost in smrt so zavarovani — s posebnim zakonom z dne 16. dec. 1906, drž. zak. št. 1 iz leta 1907, v obliki cesarske naredbe z dne 25. junija 1914, drž. zak. št. 138, spremenjenim v naši državi z zakonom z dne 12. maja 1922, SI. Novin št. 125, Ur. 1. za Slovenijo št. 190/68, —¦ le »zasebni nameščenci, ki imajo uradniški značaj ali izvršujejo pretežno duševna opravila in taki javni nameščenci, razen državnih, ki z njih službo ni po službenih predpisih združena pravica do pokojnine; prisilno so zavarovani le v Sloveniji in Dalmaciji.
Zavarovanje delavcev in nameščencev (razen rudarjev) zoper bolezen in nezgode po zakonu o zavarovanju delavcev izvaja v naši državi osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu s svojimi krajevnimi organi, kakršen je za Slovenijo okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, zavarovanje nameščencev za pokojnino po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev pa pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
IV. Zavodi za socialno zavarovanje — javni organi, zavarovalni prispevki — javne davščine,
Da je zavarovanje, ki ga izvajajo ti zavodi, odn. uradi, javnopravnega značaja in da so ti zavodi javni organi, ki predpisujejo in pobirajo javne davščine, je razvidno ne le iz bistva socialnega zavarovanja, marveč tudi iz številnih določb zakonov.
a) Osrednji urad in Okrožni uradi za zavarovanje delavcev.
Zakon o zavarovanju delavcev določa v § 3, da so zavarovane po odredbah tega zakona vse osebe, ki dajejo v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev stalno ali začasno in na podstavi kakršnegakoli delovnega razmerja svojo telesno ali duševno moč v najem. Razmerje med zavarovalnim zavodom in zavarovanci ne temelji torej na zasebno-pravni pogodbi kakor pri zasebnih zavarovalnicah in ni odvisno od svobodne volje in privoljenja zavarovancev ali zavarovalnega zavoda, osnovano je marveč na splošno veljavnem zakonu, ki ureja ne le zasebne pravice in dolžnosti državljanov med seboj, postavlja marveč splošno veljavne prisilne določbe za vse državljane, ki spadajo v razred delavcev in nameščencev. Zavarovanje je obvezno in delavec ali nameščenec je zavarovan ne glede na svojo voljo že po samem zakonu z vstopom v delavno razmerje. Zavarovanje je torej javnopravnega značaja.
Osrednji urad in okrožni uradi !za zavarovanje delavcev so po §§ 124 in 143 zak. o zav. delavcev javne ustanove, osnovane po načelu samouprave; njihovi samoupravni organi so glavna skup-
Prednostne pravice prispevkov za .socialno zavarovanje.
287
ščina, ravnateljstvo (načelstvo) in nadzorni odbor. Ti uradi zastopajo javne interese, kar priznava država s tem, da jim daje številne prednosti, ki so pri zasebnih institucijah izključene. Pritožbe zoper plačilne naloge nimajo odložne moči (§ 35). Mudni plačnik mora plačati po § 41 tudi stroške za izterjavanje. Plačilni nalogi so po § 42 javne izvršne listine, vse terjatve se pobirajo administrativno tako kakor državni davek in se smejo pobirati po lastnih organih urada. Po § 43 se morajo terjatve ob konkurzu uvrstiti v isto vrsto z drž. davkom in sodišča morajo tem uradom pošiljati vse izdane odločbe o ustavitvi izplačil in otvoritvi konkurza. Država plačuje po § 68 ob času vojaške službe delavcev, bivših zavarovancev, vse prispevke za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt in po § 77 dopolnjuje rente, ki ne dosezajo določenih minimalnih zneskov, na te zneske; po § 136 daje država za kritje upravnih stroškov in izdatkov 'za amortizacijo ustanovnih stroškov stalno subvencijo. Ako se okrožni uradi ne morejo pogoditi z zdravniki, so po § 150 državni in samoupravni zdravniki zavezani zdraviti člane proti plačilu po minimalnem ceniku. Po § 189 uživajo ti uradi obsežno davčno in taksno prostost in po § 191 so oproščeni poštnine. — Tem javnim uradom je država prepustila del svojega imperija, tako da izvršujejo tudi razne Oblastvene funkcije. V stvareh socialnega zavarovanja izdajajo z obvezno močjo samostojne odločbe, ki ustanavljajo ali urejajo pravno stanje ali pravno razmerje. Po §§ 122 in 139 rešujejo sporna vprašanja iz področja zakona o zavarovanju delavcev, izdajajo potrebne odločbe za izvajanje zakonitih higienskih in tehničnih odredb za 'zaščito življenja in zdravja nameščencev in preprečevanje nezgod, kontrolirajo izvajanje svojih odredb kakor tudi odredb obrtnih oblastev in obrtnih nadzornikov in izvajanje zakonskih naredb v tem oziru in izterjujejo terjatve na podstavi svojih odloč po lastnih organih. Ti uradi postavljajo in izpreminjajo po § 126 sami svoje statute, določajo v zakonitih mejah odstotek prispevkov :za bolniško zavarovanje in višino bolniških podpor in določajo in izpreminjajo nevarnostne tabele za zavarovanje zoper nezgode, od katerih zavisi višina zavarovalnih prispevkov; seveda mora take sklepe radi njihovega precejšnjega vpliva na narodno gospodarstvo odobriti še nadzorno oblastvo. Po § 16 imajo ti uradi pravico vpogleda v poslovanje delodajalcev, v njihove poslovne knjige in v evidence, ki se tičejo poslovanja. Po § 188 smejo zahtevati pravno pomoč od vseh javnih oblastev, javnih uradov in zavodov. Po § 145 sme ravnateljstvo (načelstvo) osrednjega urada za zavarovanje delavcev izrekati celo denarne kazni odgovornim osebam samoupravnih organov okrožnih uradov; kazen se izterja upravno kakor državni davek.
Nameščenci. osrednjega urada in okrožnih uradov za zavarovanje delavcev so po §§ 130 in 147 javni uslužbenci z vsemi pravicami državnih uslužbencev; ako prestopijo v državno službo, se
288
Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
jim službena leta vštejejo za leta državne službe. Prav tako kakor druge javne uslužbence jih torej varuje § 104 srbskega kriminalnega zakona in tudi glede njih veljajo omejitve glede Izvršbe na službene prejemke, glede obvestitve urada, ako je prišel nameščenec v konkurz, itd.
Tudi §§ 62 in 113 dokazujeta, za kako važne dajatve javnega socialnega skrbstva smatra država dajatve po zakonu o zavarovanju delavcev, ker določata, da se zahteve zavarovancev ne smejo prenesti na drugega, zastaviti, zapleniti in tudi ne pobotati.
Občekoristni zavodi za socialno zavarovanje so namenjeni le javnosti, odnosno onim slojem državljanov, ki jih namerava zakon ščititi. Nemogoče je, da bi imel od njih dobiček kdo drugi. Kakor kaže § 122, je zavarovanje osnovano na načelu vzajemnosti. Dohodki se smejo porabljati izključno za namene zavarovanja, točno naštete v zakonu. Ako bi bili prispevki, ki so itak izračunjeni na osnovi zanesljive statistike in zavarovalne matematike, morda previsoki, se dajatve zvišajo ali pa prispevki prilagodijo dejanski potrebi (§§ 23, 25, 27, 28, 30, 34 in 46).
Z gmotno preskrbo delovnih slojev v slučajih, v katerih ne morejo več delati, namerava država rešiti važen del socialnega vprašanja, ki je velikega pomena ne le za udeležence, marveč tudi za vso javnost. Zato pa izvaja država nad zavodi, ki jim je poverila bistven del te panoge javne uprave, ne le splošno državno nadzorstvo, kakor n. pr. nad zasebnimi zavarovalnicami, pridržala si je marveč še posebne pravice. Razen pravice, da sme minister za socialno politiko s pomočjo svojih organov na licu mesta pregledati poslovno in imovinsko upravo, knjige, evidence, spise, račune in blagajne, da sme zahtevati natančna poročila in da se mu morajo vsako leto predlagati zaključni računi in statistični podatki, sme odrediti, kadar hoče, da se sklieejo samoupravni organi, ali jih sme sklicati tudi sam, sej pa se sme udeleževati po svojem odposlancu, in sme v določenih slučajih samoupravne organe razpustiti ter odrediti novo volitev (§ 179). Minister sme po § 182 tudi razveljavljati sklepe, ki bi nasprotovali zakonu ali veljavnim predpisom in naredbam, in izrekati denarne kazni zoper odgovorne osebe samoupravnih organov. Po § 132 mora predsednika ravnateljstva (na-čelstva) in ravnatelja osrednjega urada za zavarovanje delavcev potrditi v službi še minister, ki 'mora po § 126 tudi sklepe glavne skupščine glede statuta, višine ¦ podpornih prispevkov ob bolezni, nevarnostnih tabel in proračuna uprave odobriti, da smejo stopiti v veljavo. Sploh skrbi minister ne le v splošnem, da zavod uraduje po zakonu in statutu, marveč tudi, da svoja gmotna sredstva dobro in gospodarsko upravlja. Po § 136 je treba proračun upravnih stroškov predlagati ministru v odobritev; po §§ 133 in 148 določa še posebej minister sam na predlog ravnateljstva nagrado članom glavne skupščine, ravnateljstva in nadzornega odbora ter predsed-
Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.       289
nika, in sicer v breme osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Po § 179 minister kontrolira, ali uporabljajo ti uradi svoje dohodke za namene, določene z zakonom, in ali so dovolj varčni pri določanju upravnih stroškov. Ker se morajo po § 181 predlagati ministru tudi sejni zapisniki, je jasno, da se minister utegne zanimati za vse podrobnosti, tako da ima država na vse poslovanje dalekosežen vpliv.
b) Pokojninski zavod za nameščence.
Pokojninski zavod 'za nameščence v Ljubljani je urad, popolnoma soroden osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu in njegovim okrožnim uradom. Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev sicer ne določa nikjer izrecno, da je tudi ta zavod javna ustanova, osnovana po načelu samouprave in vzajemnosti, tudi ne določa, da so njegovi plačilni nalogi javne izvršne listine, da se terjatve pobirajo administrativno tako kakor državni davek, da se smejo pobirati po lastnih organih zavoda in da morajo sodišča zavodu pošiljati vse izdane odločbe o ustavitvi izplačil in otvoritvi konkurza. Ta zavod ne uživa tako dalekosežne davčne in taksne prostosti in ni prost poštnine; nima pravice kaznovanja. Nikjer ni izrecno poudarjeno, da so njegovi nameščenci javni uslužbenci. Tudi glede državnega nadzorstva nima zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev tako strogih določb. Vendar se pa iz tega nikakor ne sme sklepati, da pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani morda ni javna ustanova, osnovana po načelu samouprave in vzajemosti, da njegovi uradniki niso javni uslužbenci itd. Saj je zadosti drugih zakonskih določil, iz katerih vse to brez dvoma sledi.
Tudi pokojninsko zavarovanje nameščencev je javno-prav-nega značaja, ker ima § 1 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev glede obvezne veljavnosti za ves sloj nameščencev slične določbe kakor zakon o zavarovanju delavcev. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, ki izvaja to zavarovanje, je osnovan po načelu samouprave, ker določata §§ 43 in 44, da upravljata zavod načelstvo in glavna skupščina, obstoječa pod vodstvom predsednika na polovico iz zastopnikov zavarovanih nameščencev in na polovico iz zastopnikov njihovih službodajalcev. Po § 39 izvaja zavod v zakonu določeno zavarovanje; §§ 4 do 19 določajo, katere dajatve nudi zavod zavarovancem, § 32 pa, da služijo v kritje teh dajatev stalni zavarovalni prispevki, iz katerih se nabira premijska rezerva, vrhtega pa iz poslovnih pribitkov varstveni sklad. Imovina, ki jo zbira zavod, je torej z zakonom takorekoč za večne čase namenjeno socialnemu zavarovanju, panogi državne socialne politike, odnosno javne uprave, v koje izvajanje je država ustanovila ta 'zavod. Ta samoupravna korporacija je torej brez nadalj-nega javna ustanova. Da je osnovana tudi po načelu vzajemnosti, dokazujeta §§ 32 in 33, po katerih je zavarovanje omogočeno po stalnih premijah v določnih višinah, h katerim prispevajo le na-
290        Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
meščenci in njihovi službodajalci. Iz teh paragrafov razvidni zava-rovalno-tehniški sestav vsega zakona in v njih določene povprečne premije, ki se ne ozirajo na starost, spol, družinsko in zdravstveno stanje nameščenčevo, kakor se nasprotno ozira nanje individualno zavarovanje pri zasebnih zavarovalnicah, dokazuje vzajemnost tega socialnega zavarovanja. Da imovina zavoda ne sme biti nikomur drugemu v prid razen udeležencem, je razvidno iz določb, da se premije porabljajo le za kritje dajatev, ki jih zakon točno našteva, in da se iz prebitkov poslovanja nabira varnostni sklad, ki je seveda namenjen le v boljše zavarovanje zakonitih dajatev (§ 32). Tudi pravica zavoda iz čl. 7 zakona, da sme del varnostnega sklada in letnih poslovnih prebitkov uporabiti v dotacijo fonda za zviševanje rent in pokojnin, služi seveda le zavarovancem samim- — Da so nameščenci zavoda javni nameščenci, dokazuje § 49, po katerem morajo biti zapriseženi. Zaprisega pa državno oblastvo seveda le uradnike, ki opravljajo javne posle, torej javne uradnike. Tudi pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani plačuje država stalno subvencijo, določeno v § 37 zakona; povrnila mu je ustanovne stroške. Davčno in taksno ¦prostost vživa zavod v smislu § 87.
Zavod rešuje sporna vprašanja javnega prava iz področja zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev in izdaja kot javen urad splošno veljavne odločbe (§ 75). Zavod sme sam proti odobritvi po nadzornem oblastvu izpreminjati statut (§ 51), ki ga je v naši državi prvikrat izdal minister za socialno politiko z naredbo z dne 31. julija 1922, SI. Nov. št. 268, Urad. 1. za Slovenijo št. 319/103. Zavod ima pravico, da zahteva od službodajalcev in nameščencev podatke, in pravico vpogleda v poslovanje, knjige itd. službodajalcev (§ 73 a) ter pravico za pravno pomoč (§ 80). Pravice odnosno zahtevki zavarovancev se ne smejo prenesti, zastaviti in zarubiti (§ 19 a).
Tudi glede tega zavoda si je država radi njegovega pomena za vso javnost pridržala dalekosežnejše pravice nego pri zasebnih zavarovalnicah. Država imenuje predsednika zavoda (§ 45), ki ima po § 8 statuta pravico, da sme sistirati vse sklepe, ki po njegovem mnenju nasprotujejo zakonu ali statutu ali bi prizadeli zavodu ne-povračljivo škodo, dokler ne odločijo o stvari višji samoupravni organi zavoda ali končno 'minister za socialno politiko. Minister ima pravico, da razpusti samoupravne organe zavoda (§ 78)- Imenovanje in odpustitev vodilnega uradnika (direktorja) in odgovornega zavarovalnega tehnika mora odobriti minister (§ 49). Minister mora odobriti tudi sklepe o izpremembi statuta, o nagradi predsedniku in vsem ostalim funkcijonarjem zavoda in o odškodnini delegatom glavne skupščine. Na gospodarstvo zavoda vpliva celo na ta način, da mora odobriti sklepe o pridobitvi in prodaji nepremičnin (§ 51). V svrho nakazovanja državne subvencije se mora predlagati proračun upravnih stroškov ministu za socialno
Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
politiko v odobritev (§ 37). — Ker se zbira v zavodu javen denar, zahteva zakon tudi, da mora nalagati zavod najmanj 20 odstotkov imovine, razpoložljive za trajno naložbo, v državnih papirjih in najmanj 15 odstotkov v Obligacijah oblastnih posojil ali v zastavnih pismih in zadolžnicah oblasti, oblastnih bank ali oblastnih hipo-teonih zavodov; del imovine mora zavod nalagati tudi v svrho stanovanjskega in drugega skrbstva za zasebne nameščence (§ 88).
Ce tudi ne bi bilo v zakonu ravnokar naštetih določil, ki dokazujejo, da je pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani javna ustanova in javen urad, ki izvaja socialno zavarovanje v javnem interesu, nam to zadostno dokazujejo določbe glede plačevanja in izterjevanja zavarovalnih premij. Zaostale premije se izterjavajo s politično ali sodno izvršbo ter uživajo v izvršilnem in konkurznem postopku prednostno pravico davčnih zaostankov (§ 38). Izterjevati se smejo kljub temu, da še niso pravomočne, ker določa § 75 a, da pritožbe proti odlokom nimajo odložne moči, § 35 pa, da dolžnost plačevati premije ni odvisna od tega, da je zavod že izdal zavarovalni odlok in da je ta postal pravomočen. Po § 34 je treba premije plačevati prvi dan vsakega meseca v naprej. Ako torej premija ni bila takoj ob nameščenčevem vstopu plačana ali ni plačana prvi dan vsakega meseca naprej, je v zastanku in se sme s pomočjo izvršljivega izkaza o zastankih takoj izvršilnim potom izterjati. Ker mora zavod prejemati premije resnično in o pravem času, da začno takoj teči obresti in se nabere premijska reževa, potrebna za kritje obvez zavoda, določa zakon, da mora službodajalec za nameščenca, zavarovanju zavezanega, takoj začeti plačevati premijo, če tudi zavod o nameščencu morda še nič ne ve in še ni izdal zavarovalnega odloka ali pa teče proti zavarovanju še ugovor. Vsakdo mora namreč toliko poznati zakon, da ve, za katere nameščence in koliko je treba plačevati premije, ali se pa mora takoj informirati pri zavodu samem ali pri političnem oblastvu. Takih predpravic država seveda ne bi dovoljevala, ako se redno plačevanje premij ne bi tikalo javnih interesov in ako zavod, ki premije pobira, ne bi imel javnopravnega značaja.
Zakoni drugih držav seveda ne utegnejo biti v razlago naših zakonov. Vendar bodi v ilustracijo položaja, ki ga zavzemajo zavodi za socialno zavarovanje v vseh državah, omenjeno, da določa nemški zakon o zavarovanju nameščencev celo, da je državna zavarovalnica za nameščence »javno oblastvo« (»Die Reichsversiche-rungsanstalt fur Angestellte ist eine offentliche Behorde«). Ta urad ni državen urad, temveč samoupravna korporacija, popolnoma sorodna pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani.
c) Prispevki — javne davščine.
Prispevki za socialno zavarovanje so javne davščine. Ne glede na številne druge določbe zadevnih zakonov je to zadostno do-
292        Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
kazano z določbami o izvršljivosti še ne pravomočnih odločb, o administrativnem pobiranju tako kot pri državnih davkih in o pravicah ob izvršbi in konkurzu. Novejša zakonodaja jih tudi izrecno imenuje javne davščine* Stari konkurzni red z dne 25. dec. 1868, drž. zak. št. 1 iz leta' 1869, n. pr. v § 29 našteva kot dolgove mase med drugim le nasplošno davke in javne dajatve, dospele med kon--kurzom, in v § 43, točki 4, kot terjatve konkurznih upnikov prvega razreda prav tako davke itd., konsumne in druge javne davščine. Seveda konkurzni red še ni mogel izrecno navajati tudi prispevkov za socialno zavarovanje, ker socialnega zavarovanja takrat še ni bilo. Vendar pa je judikatura štela prispevke za bolniško zavarovanje, za nezgodno zavarovanje in za pokojninsko zavarovanje nameščencev, čim so te vrste socialnega zavarovanja stopile v veljavo, med zgoraj omenjene javne davščine. Novi konkurzni red z dne 10. dec. 1914, drž. zak. št. 337, pa v § 46 med terjatvami proti masi naravnost navaja davke itd., prispevke za pokojninsko in socialno zavarovanje in »druge« javne davščine, dospele med kon-kurzom, v § 52 med konkurznimi terjatvami drugega razreda pa davke itd., prispevke za pokojninsko in socialno zavarovanje in »druge« javne davščine, kolikor niso dospele prej nego tri leta pred otvoritvijo konkurza in se ne plačajo že iz imovine, ki zanje jamči.
V. Sodna izvršba za prispevke za socialno zavarovanje.
Za zastale prispevke za socialno zavarovanje je seveda dopustna tudi sodna izvršba. Določba § 42 zakona o zavarovanju delavcev, da se terjatve osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov pobirajo administrativno enako kot državni davek, nikakor nima pomena, da bi se smele te terjatve iz-terjavati morda le s politično odnosno administrativno, ne pa tudi s sodno izvršbo. Administrativno pobiranje prispevkov je le še posebna pravica, ne pomeni pa, da bi jemala javnemu zavodu celo tiste pravice, ki jih imajo zasebne terjatve. Terjatve za socialno zavarovanje se ugotavljajo administrativnim potom z. odločbami, ki jih izdajejo ti zavodi sami, za slučaj ugovora Pa državna politična oblastva. Nemogoče je, da bi se take terjatve uveljavljale civilnopravnim potom, in da bi se morda dosegla na sodišču pravomočna sodba kot izvršilni naslov. Zato baš določa § 42, da so plačilni nalogi osrednjega urada in okrožnih uradov za zavarovanje delavcev javne izvršilne listine, tako da so izvršilni naslov za sodne izvršbe. Ker se terjatve pobirajo administrativno tako kakor državni davek, se seveda pobirajo tako kakor državni davek tudi takrat, kadar jih je treba prisilno izterjati, zanje veljajo v tem pogledu isti predpisi kakor za državne davke. Kakor vdbče je tudi pri državnih davkih in prispevkih za socialno zavarovanje politična izvršba mogoča le kot ekseku-tivni opomin, rubež in prisilna prodaja premičnin in sekvestracija dohodkov iz nepremičnin. Prisilna osnova zastavne pravice z vknjiž-
Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
293
bo, prisilna uprava in -prisilna prodaja nepremičnin so pa izključno pridržane sodni izvršbi, ki jo omogoča § 42 zakona o delavskem zavarovanju s tem, da daje plačilnim nalogom pravico izvršilnih naslovov. — Pri terjatvah pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je po § 38 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev dopustna politična ali sodna izvršba. Ker uživajo zastale premije v izvršilnem in konkurznem postopku prednostno pravico davčnih zaostankov, veljajo izkazi o zastankih zavoda enako kakor izkazi o davčnih zastankih kot izvršilni naslov v zmislu § 1, t. 13, i. r.
VI. Prispevki za socialno zavarovanje in nepremičnine.
Ob izvršbah na nepremičnine imajo prednostne pravice le tisti davki, javne davščine itd., ki se plačujejo od nepremičnin. Od nepremičnin pa se plačujejo v smislu zakona tudi takrat, kadar se plačujejo od podjetij, s katerimi so nepremičnine v zvezi, odnosno od oseb, ki so zaposlene v teh podjetjih. Podjetju služijo tako uslužbenci kakor tudi zemljišča in stavbe, na katerih in v katerih se podjetje izvršuje. Ako mora podjetnik od podjetja plačevati zavarovalne prispevke za uslužbence, 'jih -mora obenem plačevati od nepremičnin, ki so sestavni del podjetja. Zavarovanju je zavezano pravzaprav podjetje, in sicer 1 glede vseh uslužbencev, za katere velja zadevni zakon, in zavarovalne prispevke plačuje pravzaprav podjetje, seveda po svojem podjetniku, ki sme po zakonu del zavarovalnih prispevkov odtegovati od prejemkov uslužbencev (razen v nezgodnem zavarovanju). Tako n. pr. govori § 9 zakona o zavarovanju delavcev o »obratih, zavezanih prijavi«, in § 33 o »obratih, ki niso zavezani prijavi«. §§ 23 in 27 določata, da morajo »podjetja«, ki so posebno škodljiva za zdravje zavarovanih oseb in ki so združena s posebno nevarnostjo, da te osebe obole, odnosno s posebno nevarnostjo onemoglosti ali smrti, plačevati še poseben prispevek. Po §§ 29 do 31 se uvrščajo v nezgodnem zavarovanju »obrati« v določne razrede in'odstotke •nevarnosti, tako da mora plačevati podjetje z večjo nevarnostjo višje zavarovalne prispevke, akoravno prejemajo ponesrečeni uslužbenci ob enakih mezdah enako visoke dajatve, najsi so bili v podjetju z visokim ali nizkim razredom in odstotkom nevarnosti. Ako prevzame podjetje drug podjetnik, se drže zaostali zavarovalni prispevki še vedno podjetja in novi podjetnik jamči solidarno s starim za vse dolgove, ki jih je bil stari podjetnik dolžan plačati na podstavi zakona o zavarovanju delavcev (§ 40).
Iz izvršilnega reda samega se sme tudi sklepati, da je treba ravnati s podjetji, ki so v zvezi z nepremičninami, tako kakor z nepremičninami samimi. Tako določa § 120 i. r., ki govori o neposrednem poplačilu iz doneskov prisilne uprave nepremičnin, v točki 3, da je treba plačati tako enoletne zaostanke na mezdi, hra-
294
Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
narini in drugih službenih prejemkih oseb, uporabljenih v obdelovanje zemljišča, določenega za gozdarstvo ali kmetijstvo, kakor tudi službene prejemke oseb, uporabljenih v obrtnih podjetjih, ki so zvezani z gozdarskim in kmetijskim obratom.
Enaka kakor z zavarovalnimi prispevki podjetij je pri nepremičninah n. pr. s pridobninskim davkom. Pridobnina ni realni, tem več personalni davek. Oboo pridobnino mora po § 1 zakona z dne 25. okt. 1896, dr. zak. št. 220 o neposrednih osebnih davkih v obliki novele z dne 23. jan. 1914 drž. zak. št. 23, plačevati vsakdo, ki v državi obratuje s pridobitnim podjetjem ali izvršuje posel z namenom dobička, posebno pridobnino po § 83 pa vsakdo, ki obratuje podjetje, zavezano javnemu polaganju računov. Pridobnino mora torej plačevati podjetnik, toda predmet davka je podjetje. Po §§ 76 in 123 pravkar navedenega zakona je določena za občno pridobnino in za posebno pridobnino s postranskimi pristojbinami zakonita zastavna pravica s prednostjo pred vsemi zasebnimi zastavimi pravicami na vseh nepremičninah davčnih zavezancev, ki so za podjetje izključno ali pretežno določene in v to posebej urejene. Ako nepremičnina preide na drugega, se sme uveljavljati ta zastavna pravica v izterjanje pridobnine, zastale iz dobe, predno je ugasnila lastninska pravica davčnega zavezanca (izvzemši seveda primer, da je nastopila izprememba lastninske pravice radi prodaje nepremičnine na sodni dražbi, ker stopi po določbah izvršilnega reda najvišji ponudek pravno na mesto prodane nepremičnine, torej jamči potem najvišji ponudek, iz katerega se terjatev prvenstveno poplača). Dasi imajo po § 216 i. r. prednostno pravico le davki itd., ki se plačujejo od nepremičnin, ima torej prednostno pravico tudi pridobnina, ki jo plačuje podjetnik v prvi vrsti od podjetja, posredno Pa seveda tudi od nepremičnine.
Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev tudi dokazuje v § 38, da je smatrati zavarovalne premije, ki jih plačuje podjetnik za nameščence podjetja, s katerim je zvezana nepremičnina, za javne davščine v smislu § 216 i. r., ki se plačujejo od nepremičnin. Povsem nesmiselna bi bila namreč sicer določba § 38, da uživajo zastale zavarovalne premije v izvršilnem in konkurznem postopku prednostno pravico davčnih zaostankov, iker uživajo prednostno pravico v izvršilnem postopku le davščine, ki se plačujejo od nepremičnin.
VII. Dolžnosti sodišč napram zavodom za socialno zavarovanje: a) ob prisilni upravi nepremičnin:
Glede prispevkov za socialno zavarovanje morajo sodišča izpolnjevati vse določbe izvršilnega reda glede davkov in davščin, ki jih je treba plačevati od nepremičnin. — Po § 99 i. r. mora sodišče vsak sklep o dovoljeni prisilni upravi nepremičnine sporočiti razen zahtevajočemu upniku, zavezancu in imenovanemu upravitelju tudi
Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
javnim organom, poklicanim za izterjavanje davkov z dokladami, pristojbin za prenos imovine. in drugih javnih davščin, ki jih je treba plačevati od nepremičnine (besedilo novele o razbremenitvi sodišč). Okrožni uradi za zavarovanje delavcev in pokojninski zavod za nameščence so javni organi, prispevki za socialno zavarovanje pa javne davščine, ki se plačujejo od nepremičnine, ako se izvršuje na nepremičnini zavarovanju zavezano podjetje, zato morajo sodišča obveščati o vsakem takem slučaju tudi te urade. (Prav tako jih morajo obveščati v smislu § 334 i. r. tudi o vsaki dovoljeni prisilni upravi pravic do ponavljajočega se prejemanja pridelkov ali do kake druge porabe premičnih in nepremičnih stvari, ki se da spraviti v denar v korist zahtevajočemu upniku, o dovoljeni prisilni upravi obrtnih pravic, industrijskih privilegijev, lovskih in ribiških pravic, pravic do svobodne rudosledbe i. p.).
Po § 120 i. r. je treba plačati neposredno iz doneskov prisilne uprave nepremičnin poleg davkov z dokladami, ki jih je treba plačevati od nepremičnin, tudi druge take javne davščine. Poplačati je treba torej tudi ne več nego tri leta zastale in tekoče prispevke za okrožni urad za zavarovanje delavcev in za pokojninski zavod za nameščence. Po § 114 i. r. mora sodišče uradoma skrbeti za to.
b) ob prisilni dražbi nepremičnin:
Ob prisilni dražbi nepremičnin mora sodišče po § 172 i. r. odpravke dražbenega oklica vročati tudi javnim organom, ki so poklicani v predpisovanje in izterjevanje davkov, doklad in drugih javnih davščin od nepremičnin, ako pa je nepremičnina last javnega zavoda, ki je pod državnim nadzorstvom, tudi nadzornemu oblastvu. Ako obratuje na nepremičnini, ki naj se proda na prisilni dražbi, socialnemu zavarovanju zavezano podjetje, je treba torej izvod dražbenega oklica poslati tudi uradom za socialno zavarovanje, da utegnejo nevknjižene terjatve še do dražbenega naroka prijaviti, v slučaju, da bi se na prisilni dražbi prodajala nepremičnina urada za socialno zavarovanje, pa ministrstvu za socialno politiko.
Sodišče mora po § 209 i. r. tudi k naroku za razdelitev največjega ponudka kakor druge javne organe, navedene v § 172, št. 1, i. r., povabiti tudi okrožni urad za zavarovanje delavcev in pokojninski zavod za nameščence.
c) ob razdelitvi najvišjega ponudka nepremičnin:
Ob razdelitvi najvišjega ponudka nepremičnin, prodanih na prisilni dražbi, imajo prispevki za socialno zavarovanje prednostno pravico. Po § 216, točki 2, se morajo iz razdelbne mase prvenstveno poravnati od nepremičnine plačni davki z dokladami vred, pristojbine za prenos imovine in druge od nepremičnine plačne javne davščine, ki imajo po obstoječih . predpisih zakonito zastavno aH prednostno pravico.
296       Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
Glede prispevkov za osrednji urad in za okrožne urade za zavarovanje delavcev določa § 42 zakona o zavarovanju delavcev, da se pobirajo administrativno »'tako kakor državni davek«. Iz tega sledi, da veljajo predpisi glede pobiranja davkov tudi za te prispevke. Zanje veljajo torej tudi predpisi glede prisilnega pobiranja, odnosno izterjevanja davkov in glede prednostnih pravic pri izterjevanju davkov. Ti prispevki imajo torej prednostno pravico v tistih slučajih, v katerih ga imajo davki. Davki pa imajo prednostno pravico vselej, kadar se plačujejo od nepremičnin, zato imajo prednostno pravico tudi ti prispevki pod edinim pogojem, da so v zvezi z nepremičninami.
Ako pa se ne hi zadovoljili s tako enostavnim sklepanjem, ki je pač najnaravnejše, in bi zahtevali tudi dokaz, da uživajo ti prispevki ne glede na brezpogojne prednostne pravice davkov od nepremičnin po obstoječih predpisih zakonito zastavno aH prednostno pravico, je pa tudi tak dokaz lahek.
Zahteva § 216. i. r., da morajo javne davščine uživati po obstoječih predpisih zakonito zastavno ali prednostno pravico, nikakor ne pomenja, da mora biti v vsakem specialnem zakonu ta pred-pravica izrecno določena. Zadostuje, da uživa javna davščina po obstoječih splošnih predpisih prednostno pravico. Navedeno besedilo § 216 se tiče člena III. u. z. k i. z., ki določa, da ostanejo v veljavi obstoječi zakoniti predpisi o prednostnih pravicah in o zavarovanju in izterjevanju davkov in drugih dajatev v javne namene ter drugih dolžnosti,ki se štejejo glede izterjave po zakonu za enake davkom. — Ker se štejejo prispevki po § 42 zakona o zavarovanju delavcev glede izterjevanja za enake davkom, veljajo tudi glede njih splošne prednostne pravice davkov in javnih davščin.
Zakonski predpisi odnosno dekreti dvorne pisarne, ki imajo občne določbe glede prvenstvenih pravic, so še iz dobe, ki socialnega zavarovanja sploh ni poznala. Zato prispevkov za socialno zavarovanje še niso navajali. Omenjali so pač le takrat znane davke in take javne davščine. Iz vseh teh predpisov pa je jasen zakonodajalčev namen, da naj imajo prav vsi davki in javne davščine, ki se plačujejo od nepremičnin, na nepremičninah zakonito zastavno pravico in radi tega ob izvršbah prednostno pravico pred vsemi zasebnimi terjatvami.
Glede davkov za deželnega kneza in davščin za graščinsko gosposko določata zakonito zastavno pravico na nepremičninah, od katerih bi se morali ti davki in te davščine plačevati, poleg drugih zlasti dekreta dvorne pisarne z dne 15. aprila 1825, zb. just. zak. št. 2089, in z dne 16. sept. 1825, zb. j. z. št. 2132. Dekreta dvorne pisarne z dne 21. okt. 1822, št. 2042, zb. provincialnih zakonov za Štajersko št. 16, str. 285, in z dne 10. sept. 1825, št. 2182, zb. pr. z. za Staj., str. 344, za Kranjsko str. 306, govorita o enaki privilegovani hipotekami pravici »javne uprave« za davčne zastanke. Razen tega
Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
297
določata dekreta dvorne pisarne z dne 21. dec. 1826, zb. j. z. št. 35126, in z dne 4. jan. 1836, zb. j. z. št. 113, glede »konkurenčnih prispevkov in zastankov«, da se morajo smatrati enako zemljiškemu davku za stvarne obveze, ki se drže zemljišča, in da se morajo zato izterje-vati popolnoma po predpisih, veljavnih za neposredne davke, ter uživajo tudi pri sodnem izterjevanju enake prednostne pravice z davki.
Ako se torej ne bi zadovoljili z razlago, da veljajo za prispevke za delavsko zavarovanje, ki .se pobirajo tako kakor državni davek, tudi predpisi glede prednostnih pravic davkov, bi si smeli pomagati s predpisi glede konkurenčnih prispevkov in zastankov.
Vse zavode za socialno zavarovanje utegnemo smatrati za konkurenčne združbe in zavarovalne prispevke za konkurenčne prispevke. Dočim služijo n. pr. država, oblasti, okraji in občine bolj občnim javnim namenom, pozna zakonodaja tudi javnopravne organe, ki služijo le specialnim javnim namenom. Ker ne gre, da bi za specialni namen javne uprave prispevali vsi državljani ali vsi prebivalci občine itd., ustanavljajo zakoni za take specialne namene prisilne javnopravne organizacije, kojih član je ob določnih pogojih že po zakonu vsakdo, ki je na stvari neposredno interesiran. Sredstva v dosego določnih namenov takih prisilnih združb se zbirajo s konkurenčnimi prispevki udeležencev. Ali je taka konkurenčna ali bremenska združba z zakonom ustanovljena kot stalna institucija ali pa se na temelju zakona ustanovi sproti za vsak posamezen slučaj posebej in ali so določeni prispevki udeležencev kot doklade k državnim davkom ali na drug način, ne spreminja nič na značaju teh prispevkov kot konkurenčnih prispevkov. K takim konkurenčnim organizacijam pa spadajo ne le vodne zadruge, cerkvenokonkurenčni odbori, odbori za zidanje šol, za gradnjo cest itd., temveč tudi zavodi za socialno zavarovanje. Stalne potrebščine teh ustanov za dosego njihovih posebnih javnih nalog so na temelju statistike in zavarovalne tehnike že naprej izračunjene in bremena so že naprej razdeljena med prisilne člane teh organizacij, t. j. med zavarovane nameščence in njihove službodajalce, in sicer v enotnih odstotkih njihovih službenih prejemkov. Premijske rezerve ali skladi, iz katerih se krijejo dajatve zavodov, se zbirajo s konkurenco nameščencev in službodajalcev, med katere so po zakonu porazdeljene zavarovalne premije. Prispevki za socialno zavarovanje imajo torej prednostno pravico tudi kot konkurenčni prispevki.
Bivša avstrijska vrhovna sodna uprava in vrhovno sodišče sta vedno upoštevala predpravice zavodov za socialno zavaro> vanje glede izterjavama prispevkov. Glede obveščanja teh zavodov v smislu § 172, točke 1 izvr. reda, je izdalo pravosodno ministrstvo celo naredbo z dne 19. avg. 1898, št. 27. naredbenika pravos. min., po kateri je treba nezgodne zavarovalnice in bolniške blagajne ob-
20
298        Prednostne .pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
veščati o vsaki prisilni prodaji nepremičnin, ako se na nepremičnini izvršuje zavarovanju zavezano podjetje ali ako vsaj ni očividno, da zavarovalni prispevki ne prihajajo v poštev, — češ da je bil priznan s ponovnimi odločbami vrhovnega sodišča takim prispevkom značaj javnih davščin, ki se drže zavarovanju zavezanega podjetja. (Glej pripombe pri členu III. u. z. k i. r. in pri §§ 120, 172 in 216 Manzove izdaje i. r. ali Neumannovega komentarja k i. r. ter pri § 450 Manzove izdaje o. d. z.).
Dosedanja judikatura je prispevkom za socialno zavarovanje dosledno priznavala zakonito zastavno pravico na nepremičninah in prednostno pravico tudi pri razdeljevanju najvišjega ponudka, akoravno so prejšnji zakoni to pravico še manj poudarjali nego sedanji zakon o zavarovanju delavcev. Zakon o nezgodnem zavarovanju delavcev z dne 28. dec. 1887 drž. zak. št. 1 iz leta 1888, in zakon o bolniškem zavarovanju delavcev z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33, sta v §§ 26 odnosno 38, določala le, da se zastali zavarovalni prispevki izterjavajo upravnim potom, drugega pa nič, /.lasti tudi nič glede konkurza. Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev v prvotni obliki z dne 16. dec. 1906, drž. zak. št. 1 iz leta 1907, je določal v § 38, da se zastale premije smejo izterjevati s politično, če treba pa s sodno izvršbo, in da uživajo v konkurzu prednostno pravico davčnih zastankov. V nobenem zakonu ni bila zastavna ali prednostna pravica v izvršilem postopku niti omenjena, ali judikatura jo je vendar vedno priznavala tako v izvršilnem kakor v konkurznem postopku, češ da so ti prispevki javne davščine, za katere veljajo vsi predpisi glede izterjevanja in prednostnih pravic javnih davščin.
Stara judikatura se je pač pri razlaganju zadevnih zakonov ozirala v smislu §§ 6 in 7 o. d. z. na jasni zakonodajalčev namen, na naravni zmisel zakonov in na sorodne zakone ter je odločala v prid javnim institucijam, če so se njihovi interesi križali z zasebnimi interesi. Tudi sedaj sodišča nimajo prav nobenega povoda in opra-vičbe, da bi začela prednostne pravice zavodov za socialno zavarovanje odklanjati, ker so zadevni zakoni sedaj še jasnejši. NoVi zakon o zavarovanju delavcev določa v § 42, da se pobirajo terjatve administrativno »kakor državni davek«, zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev v besedilu ces. nar. z dne 25. jun. 1914 drž. zak. št. 138 pa v § 38, da uživajo zastali prispevki »v izvršilnem in konkurznem postopku prednostno pravico davčnih zastankov«.
Razlog, da prispevki za okrožni urad za zavarovanje delavcev pri razdelitvi najvišjega ponudka nepremičnin, prodanih na sodni dražbi, ne morejo imeti prednostne pravice, češ da govori zakon o zavarovanju delavcev o prednostni pravici le v § 43, in sicer le za slučaj konkurza, nikjer pa ne tudi za slučaj izvršbe, se mi ne zdi utemeljen. Besedilo § 43 določa, da se morajo terjatve uvrstiti v isto vrsto z državnim davkom »ob konkurzu«, in ne »ob izvršbi in ob
Prednostne pravice prispevkov za socialno zavarovanje.
konkurzu«, le zato, ker ureja ta § le pravice ob konkurzu, ne pa tudi ob izvršbi. Pravice ob izvršbi je itak uredil že poseben § 42, ki se edini tiče izvršbe in določa, da so plačilni nalogi javne izvršne listine in da se terjatve pobirajo administrativno tako kakor državni davek. Katere prednostne pravice imajo take davščine, ki se pobirajo tako kakor državni davek, je pa itak že določeno v drugih zakonih. Državni davek ima brez izjeme prednostno pravico vselej, kadar se mora plačevati od nepremičnin, in tudi glede drugih javnih davščin mi ni znan prav noben slučaj, v katerem javna davščina, prisilno uvedena z zakonom, ki jo predpisuje javen organ v javne namene, ne morda le na podlagi zasebnopravne pogodbe, in ki se pobira kakor državni davek, ne bi imela prednostne pravice ob izvršbi na nepremičnine, ako je v zvezi z nepremičnino.
Ako bi hotel kdo iz tega, da je § 43 le glede konkurza izrecno poudaril prednostno pravico, sklepati, da te pravice v izvršilnem postopku ni, bi smel prav tako trditi, da so sodišča tudi le ob konkurzu dolžna pošiljati okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev obvestila, ker § 43 to določa tudi le za slučaj konkurza, ne pa tudi za slučaj izvršbe. Seveda pa morajo pošiljati sodišča temu uradu prav tako tudi vse družbene oklice o nepremičninah, pri katerih utegnejo priti v poštev zavarovalni prispevki, ker določa to drug zakon, in sicer izvršilni red v § 172, točki 1. Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev določa v § 38 le zato prednostno pravico »v izvršilnem in konkurznem postopku«, ker ima vse določbe glede izvršbe in konkurza le v enem skupnem paragrafu, dočim ima zakon o zavarovanju delavcev poseben paragraf za izvršbo in posebnega za konkurz.
Da bo še bolj jasno, da je nameraval zakonodajalec brez vsakršnega dvoma priznati prispevkom po zakonu o zavarovanju delavcev prednostno pravico tudi ob izvršbi, bodi omenjeno, da je služil sedanjemu zakonu o zavarovanju delavcev za osnovo v prvi vrsti ogrsko-hrvatski zakon o bolniškem in nezgodnem zavarovanju (zakonski članak XIX. zajedriičkog ugarsko-hrvatskog sabora od 6. aprila 1907 o osiguranju obrtnih i trgovaokih namještenika za slučaj bolesti i nezgode, zbornika zakona i naredaba za Hrvatsku i Slavoniju br. 75), ki določa v § 46: »Prinosi utjeruju se u slučaju ne-plateža upravnim putem poput javnih dača«. Glede izterjevanja javnih davščin imata pa Ogrska in Hrvatska poseben »zak. čl. XLIV.: 1883, zbor. br. 69, o rukovanju javnih poreza«, kojega § 88 se glasi: »Od posljednih triju godina potičuci prodane nekretnine opterečujuči izravni porezi, druge načinom izravnih poreza utjerati se imajuče dugovine, jurisdikcionalni te opčinski nameti, bili ili ne bili oni na nekretnini uknjiženi, imaju kod sudbene prodaje nekretnine i kod sudbene diobe kupovnine prednost pred svim drugim tražbinama.«
S tem, da je zakonodajalec v § 42 zakona o zavarovanju delavcev odredil, da se terjatve pobirajo administrativno tako kakor
20*
300
Književna poročila.
državni davek, je torej brez dvoma nameraval dati tem terjatvam tudi prednostno pravico ob izvršilni prodaji nepremičnin, ki jo imajo take terjatve po ravnokar omenjenem zakonu. Na ozemlju, za katero veljajo bivši ogrsko-hrvatski zakoni, je torej tudi vprašanje prednostne pravice s posebnim zakonom popolnoma brez vsakršnega dvoma potrjeno. Zato bi bilo zelo neprimerno in nikakor ne v duhu zakona, da ,bi prednostna pravica na tem ozemlju obstajala, na ozemlju bivše Avstrije, na katerem velja isti zakon o zavarovanju delavcev in na katerem je vrhovno sodišče to predpravico opeto-vano potrdilo, češ da je v smislu obstoječih zakonov, bi skušali pa to prednostno pravico razveljaviti. Tudi bi bilo nesmiselno, da bi imeli prednostno pravico prispevki za pokojninsko zavarovanje nameščencev, pri katerih se o prednostni pravici radi izrecne določbe § 38 zakona sploh ne more dvomiti, ne pa tudi prispevki za zavarovanje delavcev, ki imajo popolnoma isti javnopravni značaj.
Dr. Josip Mat: Uskočke seobe i slovenske pokrajine. Povest naseobina i kulturnonstorijskim prikazom. (Sa kartom.) Izdata Srpska kraljevska akademija. L. 1924. Str. 216. Cena 25 Din.
Srpska kraljevska akademija izdaja (pod uredništvom Jovana Cvi* jiča) etnografski zbornik, ki se deli na dvoje skupin. Prva se zove »Naselja i poreklo stanovništva, druga pa »Život i običaji narodni«. V prvo- skupino je bilo kot 18. knjiga sprejeto gori naznanjeno delo slovenskega zgodo« vinarja dr. Josipa Mala. Njegova zelo razsežna monografija ima dva dela: Po predgovoru, v katerem je avtor navedel tudi vse arhive ljub* ljanske, dunajske in zagrebške, ki jih je preiskal, peča se prvi del z zgodovino selitve, drugi, le za nekoliko strani krajši, pa s kulturno« zgodovinskim opisom Uskokov.
O Zumberku, kamor so se naselili prvi Uskoki iz vzhodne Bosne 1. 1530, je bilo v polpretekli dobi mnogo govora v pogledu, kam spada, ali h Kranjski ali Hrvatski deželi. Danes tega vprašanja seveda ni in ne sme več biti. Vendar utegne biti zanimanje za Uskoke še zelo znatno radi tega, ker so imeli važno vlogo stalnih branitcljev slovenskega prebi* valstva pred turškimi napadi. Ali Uskoki, tudi Vlahi imenovani, niso bili naseljeni le na južni meji Kranjske. V karti, ki je monografiji priklop* Ijena, so označeni — seveda po arhivalnih virih — vsi kraji, koder so se l"skoki tekom naslednjih stoletij naseljevali :n deloma ostali v strnjenih sclih, deloma se potopili med avtohtono slovensko ljudstvo. Od Veržeja do meje bivše Štajerske je le šc malo trgov in vasi, od tod dalje na levo in desno jugovzhodne kranjskoshrvatske meje pa skoTo ni večjega kraja,
Književna poročila.
Književna poročila.
301
kjer ne bi bilo naselbin Uskokov; na jugozapadnem delu pa preidejo v istrijansko Čičarijo, a Čiči, prvotno romanskega porekla, postanejo tako* rekoč na skrajni zapad pomaknjena zadnja postojanka Vlahov. Ime Ciccio (Čič) se spominja prvič 1. 1500 v Senju. Zgodovino vseh teh pritokov srbskih naseljencev obravnava Mal v četverih poglavjih strogo po virih, zelo obširno.
V drugem delu pa najdeta pravni zgodovinar in socijolog zelo zanimivega gradiva. Tu razpravlja avtor o gospodarskih prilikah, o pravnem značaju staležev v državni organizaciji, o veri in prosveti ter o narodnih običajih. Vse, kar pove avtor, je oprto na zgodovinske vire. Razmah njegovih izvajanj sega daleko preko mej, ki bi jih dal1 naslov slutiti. Baš radi tega pa se moramo vprašati, zakaj se avtor niti v svojih 355 pripombah z navajanjem kritičnega aparata nikjer ni dotaknil partij Dušanovega zakonika glede Vlahov. Saj gre v svojem, zgodovinskem prikazu do sredine 14. stoletja nazaj, in ako- bi bil določbe carja Dušana glede Vlahov upošteval, našel bi pač nekaj zunanjih stikov med Dušano« vimi Vlahi in naseljenci ob južnem pasu Slovenije. Na drugi strani pa mora vsakogar, ki proučuje pravno zgodovino Slovencev, zanimati sorod« nost nekaterih pravnih institutov naših prednikov z instituti, ki so jih prinesli Vlahi iz svojega prvotnega bivališča. Pa tudi naši statuti primors skoshrvatskih mest imajo nekaj pravnih pravil, ki stoje blizu vlaškemu pravu. Odporna sila Uskokov napram germanskemu pravu je bila vsekakor večja kot Slovencev. Najsi so bili po izvajanjih MaTovih vobče Uskoki malo priljubljeni element ljudstva ob kranjskoshrvatski meji, zdi se, da so vendar le vplivali na soeijalno pravne prilike sosedov bolj, kot se je doslej moglo slutiti. M a lov a zasluga pa je, da je s svojim temeljitim delom odprl pravni zgodovini Slovencev nove vidike, katerih resen pravni zgodovinar ne bo smel prezreti.
Dr. Metod Dolenc.
Dr. Adolf Bachrach: Recht, Gesellschaft, Ehe. \Vien=Leipzig, 1925, H6lder:Pichter:Ternpsky;A. G. Str. 56.
Naslovna stran ne da slutiti, da gre za ponatis člankov iz dnevnega časopisja (Neue Freio Presse), ki so nastali o priliki konkretnih primerov. V uvodu, ki ga imenuje avtor, znani dunajski odvetnik, nekoliko' našopiT* jeno »Richtlinien«, pa je to jasno povedal in obenem razodel skromni namen izdaje člankov v knjigi: Dala naj bi čitatelju pobude! V tem pogledu pa smemo reči, da je avtor zadel pravo. Nikjer dolgovezni, niti ne dolgočasni, semtertam z duhovitimi krilaticami nakičeni članki so vredni, da se čitajo, še več, da se ohranijo v spominu.. Pečajo se, kar se pač iz ohlapnega naslova ne da še razbrati, predvsem z vprašanjem, ali sme zagovornik pred sodiščem1 vztrajati pri obrambi hudodelca, ki mu je priznal med glavno ali prvotno razpravo svoj kapitalni zločin. Dalje je niz člankov posvečen vprašanjem, ki utegnejo mutatis mutandis zanimati tudi naše ločene novoporočence, namreč o dispenznih brakih, o zakonih, sklenjenih radi pridobitve rodbinskega imena (Namensehen) in o problemu braka v splošnem. Pravo pisma Das Recht des Briefes obravnava aktualni
302
Književna poročila.
problem lastninske pravice na pismih, osobito po smrti pisca. Za nekakšen nameček prinaša knjižica — v sklepnem članku »Recht und Poesie — nekaj črtic o pesnikih in njih delih, ki razglabljajo najtežje juristične probleme. — Največjo pozornost zaslužijo po našem mnenju izmed vseh članki glede prvega, strogo kazensko pravdnega vprašanja. Pisani so pod vtisom John Galsworthyjevega igrokaza »Loyalti.es« (»Družba«), ki zani* kuje gori navedeno prvo vprašanje, dočim stoji Bachrach na diames tralno nasprotnem stališču, ki ga niti Edmund Benedikt »(Die Advo* katur unserer Zeit) ne odobrava. Lahko bi se v tem pogledu o Bach« r a c h u reklo, kar se je trdilo svoj čas o nekem drugem avstrijskem pisatelju (Hermanu Bahrsu), namreč, da je takrat najduhovitejši, kadar nima prav! Pa to leži pač nekoliko v krvi odvetniku B a c h r a c h u.
Dr. Metod Dolenc.
Dr. Maximilian Kossler: Selbstmord und Totung auf Vertangen. Eine strafrechtliche Studie. Wien und Lepzig: 1925. Vertag vem Mcritz Perles. Str. 54. Cena 1 M 90 Pf.
Gladko pisana brošura se peča z vrlo zanimivim vprašanjem, ki po našem mnenju dobro osvetljuje skladnost vsakočasnega stanja zako* nodaje z enakim stanjem prosvete. Nekoliko bo seveda vedno prehitevala prosveta, ali razdalja med obema je pač merilo, upoštevno za primerjavo. Kossler tega vidika ne poudarja; zdi se, da tiči. nekoliko preveč v sponah zgolj jurističnega razlogovanja. Zbral je skupaj mnogo legisla* tivnega gradiva, zlasti pa še zgodovinskih reminiscenc, ali na popolnost ni gledal — niti za svojo ožjo domovino Avstrijo' ne. Za Rimljane bi si bil lahko ogledal delo Mommsen: Romisches Strafrecht, pa bi prišel bržčas do natančneje določenih izsledkov. Iz »Landgerichtsordnung in Stever« iz 1. 1574 (ki je veljala tudi za Slovenijo) izpisal bi si bil lahko vrlo 'zanimivih podatkov kaznovanja samomora, različnega po1 motivih. V tem leži baš precejšnja hiba te študije, da avtor ne gre stvarem do dna: celo CCC (L 1532) je preskočil, dasi pač nobenega dvoma ni, da zasluži ime mejnika in kažipota v boljšo zakonodajo. V literaturi, ki jo avtor navaja v 47 opombah, pogrešamo citatov iz temeljnih del: »Ver« gleichende Darstcllumg des in= und ausliindischen Strafrechtes«, dalje H ogel: Geschichte des ost. Strafrechtes, dasi citira mnogo precej malo pomembnih del in celo članke iz »Neue Freie Presse«. Pri reševanju problema o dopustnosti ali nedopustnosti samomora je avtor prezrl krimi« nalnospolitično važno določilo § 338 avstr. kaz. zak. Glede miselne kon* strukcije za utemeljitev pravne narave samomora bo pač premalo samo na podlagi pravosodstvene prakse kasacijskega sodnega dvora (pa naj si je bil njen iniciator G. Steinbach) ugotoviti, da »samomor nr kazniv«-. Iz Mayerhofer»Pacejevega zbornika bi bil dobil argumentov, da je tudi Avstrija smatrala samomor za nekaj zavrgljivega, nedovoljen nega, prepovedanega . . . Sicer pa Kossler niti ne poskuša rešiti vprašanje dovoljenosti ali zabrane samomora raz socijološko' stališče. Pisec teh vrstic je v neki svoji razpravi • (Pravni Vestnik, Trst, 1921, str. 11, nasl.: Sokrivda pri samomoru in sličnih činih) argumentiral, da
Književna poročila.
303
bi država, ki bi pripoznala splošno pravico, da sme vsakdo storiti samo« mor, dajala sama sebi možnost uničiti vse državljanstvo, torej tudi državo samo, da bi pa bilo tO absurdno, ker bi se otrokom in blaznikom ne moglo pustiti samostojnega sklepa v taki samouniebi in bi slednjič mogli samo ti tvoriti državo. Morda bi dandanes, v dobi bohotno se razširjajočih socijoloških raziskavanj, ne bilo odveč, v razpravi, ki se ex professo peča s problemom samomora, premotriti razmerje med državo kot tako in posameznimi njenimi člani pobližje baš iz socijoloških vidikov. Bržčas bi avtor prišel do spoznanja, kako globoko so Rimljani mislili, ko- so kaznovali izvršeno usmrčenje tistega, ki je sam privolil v to, za napad zoper državo!
Kosslerjeva izvajanja o problemu evtanazij ' (pomoč, da človek umre) se oklepajo ponajveč čitateljem Slov. Pravnika že znane brošure: Binding«Hoche: Die Freigabe der Verniehtung lebensunvverten Lebens (glej Slov. Pravnik iz 1. 1921: D o 1 e n c « Š e r k o: Ali naj se da na prosto, da se sme uničiti življenje, ki je postalo življenja nevredno'?). Razlogovanje je pri Kosslerju v bistvu isto, kakor v Slov. Pravniku (gl. osobito loco cit. str. 22, 23 in 27 do 29) in tudi končna misel ista kot tam, namreč obsodba in odklonitev Bindingove zahteve po< nekaz« nivosti pomoči, da človek umre. Stavki, ki jih formulira K o s s 1 e r de lege fereiada, ne kažejo nikakšne osnovne misli, ki bi ne bila že vnesena v doslejšnje moderne načrte. Žal, da K 6 s s 1 e r še ni poznal češkoslova« škega zadnjega (1926) predhačrta (§ 271); dal bi mu bržčas pobude za daljno razmišljanje o problemu evtanazije, pa tudi za korekturo njegovih tozadevnih predlogov.
Dr. Metod Dolenc.
Hans Kehen. »Aitgemeine Staatdehre«. Enzykicpadie der Rechts: und Sti'atswissenschaft; Abteilung Rechtswissenschaft Herausgeber E. Kohtrausch und W. Kaskel. XXIII. Veriag von Jutius Springer, Berlin 1925. Gross S. S. 433 + XVI. Preis Goldmarkl21.
Kelsenovo glavno delo »Hauptprobleme der Staatsrechtslchre«, izišlo I. 1911, je v začetku našlo le malo odmeva v nemški državncpravni litera« turi Nekateri so njegove takrat smele teorije odklanjali, mnogi so ga ignorirali. Slovanski znanstveniki, poljski, češki in jugoslovanski (zlasti slovenski) si lahko štejejo v častno zaslugo, da so takoj videli pomen Kelsenovih teorij ter da so se kritično in konstruktivno udeleževali nje« govega pokreta. Danes je Kelsen tudi v svojem narodu tako' priznana znanstvena osebnost, da ga ni več mogoče ignorirati in da ga mora tudi tisti, ki se ni pridruži'! njegovim nazorom, upoštevati kot duhovno silo prve vrste pravne znanosti, zlasti pa pravne filozofije. Njegova dela so zbudila zanimanje tudi pri drugih velikih narodih, n. pr. pri Italijanih in Francozih. Zaslugo za razširjenje svojih idej ima v prvi vrsti Kelsen sam. Z mnogobrojnimi razpravami, članki, predavanji in knjigami je ta neumorni in energični duh svoj najboljši propagator. Ne da bi omenjali manjša dela, v katerih je Kelsen preskušal takozvano »normativno teo« rijo« ali »čisti pravni nauk« na problemih raznih pravnih panog, hočemo
304
Književna poročila.
opozoriti samo na to, da so » H aupt probleme« izšli 1. 1923 že v drugi izdaji in da je njih avtor med tem napisal 1. 1920 obsežno knjigo »Das problem der Souveranitat und die Theorie des Volkerrechts« ter 1. 1922 knjigo »Der soziologische und der juristische Staatsbegriff«.
V knjigi »Allgemeine Staatslehre« pa podaja Kelsen sintezo svojih prejšnjih raziskavanj ter dokazuje, da čista pravna teorija ni le v kritiki plodonosna, temveč da se da na njeni podlagi zgraditi tudi pozitiven sistem celokupnega državnopravnega nauka.
Ker služijo te vrste le v opozoritev naših pravniških krogov, bi bilo neprimerno spuščati se v podrobno kritiko avtorjevih izvajanj. Vse« kakor se pa lahko reče, da je avtorju težka naloga, podati splošni državni nauk raz vidik normativne teorije, sijajno uspela. Prvi del knjige »bistvo države« obsega sledeča poglavja: država in družba, država in morala, država in pravo. Ze ti naslovi kažejo, da se je avtor bavil1 tudi s socijolo« škimi in splošno pravnimi problemi; to je tudi1 moral storiti, ker mu je država in pravni red eno in isto. Drugi del »veljava državnega reda« se rpzdeli na poglavje o »veljavi pravnega reda«, kjer so obravnavani težki problemi o državni suverenosti in o razmerju države dO meddržavnega prava, potem na poglavje o »prostornem območju državnega reda« in o »prostorni razčlembi države« s podrobnimi razpravami o centralizaciji, decentralizaciji, samoupravi, državnih fragmentih, državnih zvezah, zvezni državi in sodržavju. Tretji del knjige pa razpravlja o ustvarjanju držav* -tega reda v sledečih poglavjih: 1. »stopnje ustvaritve« (Erzeugungsstufen) v zakonodaji, pravosodstvu in upravi; tu se bavi avtor na zanimiv, politično pa nekoliko enostranski način tudi s teorijo o ločitvi oblasti. 2. Organi ustvaritve (državni organi). 3. Metode ustvaritve ali nauk o državnih oblikah (avtokracija in demokracija, monarhija in republika, demokracija zakonodaje, demokracija izvršitve). Knjiga konča z razpravo »državna oblika in svetovni nazor.«
Vrlina tega od duha čiste logike prevevanega dela je enotnost sistema, v katerem bo pač težko najti protislovij«. Kot velik logik in dialektik je Kelson mnogo problemov izenostavil in jih nam pokazal v jasni luči; dokazal je, da se obnese normativna teorija (o tej teoriji glej mojo razpravo »Nove smeri v pravni filozofiji« v Zborniku znanstvenih razprav ljubljanske juridične fakultete, 1. 1921) tudi pri konkretnih držav« nopravnh .problemih. Ali tudi pri temeljih državnopravne vede? Ali je država res samo normativen pojem? Država je Kelsenu istovetna s pozitiv« nopravnim redom; sam pa priznava, da se more pozitivnost prava pojmo« vati le v neki, težko določljivi zvezi z dejanskimi dogodki, ne v norma« tivnem, temveč v naravnem svetu vzrokov in učinkov. Tu zadenemo ob problem razmerja med vrednoto (pravno normo) in realnostjo (uresni« čenjem pravne norme). Verjamem, da je Kelsenu ta problem neprijeten, ker se pač s čisto logiko ne da rešiti; sam priznava, da moramo končno priti pri tem vprašanju do protislovja. Kakor v drugih vedah, se nam kaže tudi v pravni filozofiji, da so monistični sistemi logično mogoče brezhibni, da pa so preozki in da niso niti v stanju izčrpati vseh problemov enega
Književna poročila.
305
in istega predmeta. Če pa kopljemo tako globoko, da pridemo do pro« blemov, o katerih nam naš razum sam pove, da so za našo človeško logiko nerešljivi, torej njej transcendentni, potem nam nič drugega ne preostaja, kakor skromno in ponižno priznati nedostatnost naše logike. Taka skromnost bi najbrže obvarovala tudi našega avtorja marsikatere, po mojem mnenju deplasirane trditve, ko skuša dokazati dalekosežnost analo« gije v pojmovanju države in Boga. Tako globoki problemi zaslužijo več opreznosti in — spoštljivosti.
Omeniti hočem le še, da bi nazornosti knjige, ki hoče služiti tudi študijskim^ svrham, koristilo, če bi bil avtor svoja deloma težka izva« janja nekoliko pojasnjeval na primerih iz historičnega in sedanjega prava. Te hibe pa le malo zaleže jo v primeri z eminentno znanstveno vrednostjo knjige. Prijatelji normativne ali »čiste« pravne vede — in tudi njeni nasprotniki — ne bodo mogli iti mimo tega dela1.
Dr. Leonid Pitamic.
Zbornik znanstvenih razprav. Izdaja profesorski zbor furidične fakub tete. V. letnik 1925126. V Ljubljani 1926. Str. 411. Cena 100 Din.
Najlepši dokaz za upravičenost obstoja univerze so njene publi« kaicije, te so merilo znanstvenega nivoja univerze in izpričevalo duha, ki veje po njih. Prva in poglavitna naloga univerz je in ostane vedno le gojitev znanosti. Ta eksistenčni pogoj izpolnjuje v veliki meri ljubljanska juridična fakulteta, kar izkazuje s svojimi zborniki, v katerih zbira plodove enoletnega znanstvenega dela svojih članov. Pripomniti pa je takoj, da so sotrudniki zbornika obenem tudi častni sodelavci, in -sicer v prav veliki meri pri raznih tuzemskih in inozemskih strokovnih listih. Letošnji V. letnik zbornika se vredno pridružuje prejšnjim letnikom. Krasi ga slika pok. dr. Ivana Žolgerja, čigar spominu je tudi z iskrenimi besedami posvečen. Dr. Žolgerju je tako poleg kamnitega kipa na univerzi postav« I jen tudi literarni spomenik, ki si ga je pokojnik s svojim globokim znan« stvenim delom tudi zaslužil. Vsebina knjige, ki jo vsem najtopleje pripo« ročamo, je zelo bogata, prispevala je, najbrže, ker je knjiga posvečena dr. Žolgerju, z razpravami večina članov fakultete. Razprave, ki bo o njih Slovenski Pravnik še obširneje poročal, obsega zbornik naslednje. Dr. L. Pi« tamic: Pomen človeških in državljanskih pravic. — Dr. A. Bilimovič: Polo« žaj delavcev v Jugoslaviji po poročilih inšpekcije dela. — Dr. K. Šavnik: Pravna funkcija številke v budgetu davčnih dohodkov. — Dr. Gj. Tasie: .Tedan poskušaj podelo državnih funkcija u formalnom i materialnom smislu (jedno metodološko izučavanje). — Dr. M. Dolenc: Pravosodstvo klevevške in boštanjske graščine od konca 17. do začetka 19. stoletja. — M. Jasinski: Zakoni grada Veprinca (Statut Veprinački). — Dr. R. Kušej: Pravna asistenca pri mešanih zakonih po prejšnjem in po novem katoliškem pravu. — Dr. St. Lapajne: Današnje kondikcije. — Dr. M. Škerlj: O izumu, stvorjenom v službi. Dr. R. S.
Ostrecht, Monatsschrift fiir das Recht der osteuropaischen Staaten, ki ga urejajo odvetniki dr. E. Loe\venfeld, dr. H. Freund in dr. U. Rukser, izhaja v založbi Carl Hevmann, Berlin, in se bavi s pravom vseh evropskih
306
Razne vesti.
držav na vzhodu Evrope, osobito tudi t. zv. nasledstvenih držav in pa Sovjetske Rusije. V doslej izišlem prvem letniku je ta mesečnik prinesel tudi nekaj razprav in literarnih ocen jugoslovanskih sotrudnikov. Naroč* nina znaša 24 RM. Na željo urednikov prijavljamo njihovo vabilo za stalno sotrudništvo slovenskih pravnikov, včlanjenih v društvu Pravniku, in pa za naročbo mesečnika. Akoi bi se naročilo večje število abonentov, bi založba dala popust pri naročnini.
— Drugi kongres pravnikov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Stovencev. Ob impozantni udeležbi pravnikov in pravnic (preko 1000 s spremljevalci članov) je otvoril predsednik dr. Danilo M a j a ron dne 9. septembra 1926 v slavnostno okrašeni veliki dvorani hotela «Union» ob :'U 11. dopoldne drugi kongres pravnikov. Pozdravil je iskreno navzoče, med njimi zastopnika kralja g. generala Živkoviča, in poudaril pomen kongresa. Za tem sta pozdravila kongres g. konzul dr. František Resi v imenu «Pravnicke jednote« v Pragi in g. dr. Dinko Pite v imenu mestne občine ljubljanske. Takoj nato se je pričelo čitanje referatov «o izenačenju bračnih prav v kraljevini (gg. dr. Rado Kušej, Aleksander Andrijevič, doks tor Bertold Eisner, dr. Edo Lovrič), ki se je nadaljevalo celo popoldne, in sicer: «jp ravnil značaj in tehnika naših finančnih zak* nov (dr. Kosta Kumanudi, dr. Vidan Blagojevič, dr. Ladislav Polič); Vprašanje valorizacije (dr. Edvard Pajnič, dr. Velimir Bajkič, dr. Josip Mudrovčič); Vprašanje državljanstva (dr. Ladislav Polič, dr. Ivan Subbotie, dr. Ivan Vodopivcc); Reorganizacija upravnega sodstva (dr. Štefan Sagadin, Jovan Stefanovie, dr. Hen» rik Steska); Odškodnina za neupravičeni zavarovalni in preiskovalni zapor (dr. Josip Šilovič, dr. Metod Dolenc, dr. Josip Vesel); Vprašanje notarijata (dr. Ivan Grašič, Djordje Jane).
Zvečer istega dne se je vršil v prostorih «Kazine» pozdravni večer, ki ga je priredila na čast udeležnikom pravniškega kongresa mestna občina ljubljanska.
Drugega dne, v petek, 10. septembra so zborovale skozi ves dan sekcije, ki so obravnavale in diskutirale stavljena temata. Za vsak predmet je bila določena posebna sekcija, ki ji je stalni odbor kongresa že naprej izbral predsednika in zapisnikarja. V prvi sekciji (izenačenje bračnih prav) so bila mnenja dokaj različna. Dočim so se zavzemali nekateri za izključno civilno formo poroke, so zopet drugi dopuščali fakultativno poleg civilne oblike tudi cerkveno, bilo jih je pa tudi nekaj, ki so zastopali nazor, da je najboljše, ako se bračno pravo, veljavno v Sloveniji, razširi na vso državo. Sekciji sta bili predloženi dve resoluciji, od katerih je dobila večino naslednja:
Razne vesti.
Razne vesti.
307
I. Pravna sigurnost u čitavoj državi nužno traži, da se donese još pre unificiranja gradjanskog prava jedinstven gradjanski ženidbeni zakon, koji da predvidi uvjete za valjanost i uzroke za razvod braka za sve gradjane bez razlike vere sasvirn jednako.
II. Gradjanski ženidbeni zakon mora:
a) usvojiti civilnu formu za sklapanje braka;
b) odrediti, da bračnopravne sporove sude isključivo gradjanski sudovi.
Sekcija, ki je razpravljala o pravnem značaju in tehniki naših finančnih zakonov, je bila v svojih izvajanjih skoro edina in je obsodila dosedanjo prakso ter dala svojemu naziranju izraza v resoluciji:
Drugi kongres pravnika održan v Ljubljani 9.—11. septembra 1926 god. smatrajuči, da se praksom nefinansijskih povlašecnja resp. odredaba vrcdjaju odredbe Ustava, koje se odnose na donošenje zakona kao i one zakona o drž. računovodstvu, koje za odnose na finansijski zakon;
osudjujuči prekomernu upotrebu ovog načina u pogledu donošenja, izmene, proširenja i ukidanja zakona;
smatra za svoju dužnost, da istakne, da je j«din i pravilan put za zakonodavca u pogledu donošenja, proširenja ili ukidanja zakona obeležen u Ustavu, i s toga se obrača našim nadležnim faktorima tirne, da se poštuje Ustav i zakon o drž. računovodstvu prilikom donošenja, izmene, proširenja ili ukidanja zakona, što če se učiniti, ako se prestane sa neustavnom i nezakonitom praksom nefinansijskih ovlaščenja.
Prema tomc: 1. Finansijski zakoni treba da budu sastavljcni u glavnom prema odredbama zakona o drž. računovodstvu. 2. Imaju iz njih ispasti sasvirn odredbe, kojima se menjavaju osnovni zakoni finansijskog karaktera (kao zakon o budžetu, zakon o drž. računovodstvu). 3. Ne mogu u njima nači mesta odredbe, koje stvaraju nove zakone u celini.
4. Pojedine odredbe u več donetim zakonima mogu se finansijskim zako* nima menjavati u toliko, koliko to zahtjevaju ili budžet ili finansijske prilike u toku jedne budžetske godine, s kojima moraju stajati u vezi.
5. Odredbe iz pojedinih zakona nefinansijskog karaktera mogu se menjati u finansijskim zakonima ili što je ta promena privremena (što ne bi prešle trajanje od jedne godine), ili što je neodložno hitna a pada u vreme kada se budžet donosi, s tim, da njezin značaj nije takav, da menja šuštinu samog zakona. 6. Ovlaščenja pojedinim Ministrima mogu se dati samo u koliko stoje u vezi sa upotrebom kredita dodeljenih njihovim ministar« stvima, ili sa uplatom državnog prihoda ili sa materijalnom odgovornošču pojedinih Ministara, ali ne mogu menjati osnovne zakone, koji tu materiju regulišu niti biti derogacija zakona o ministarskoj odgovornosti ni zakona, koji regulišu vršenje ministarskih funkcija.
Edinstvo se ni doseglo v sekciji, ki je obravnavala valorizacijsko vprašanje. Zastopane so bile tri struje: prva da je potreba zakonito rešiti ta problem, druga, da se da to vprašanje rešiti tudi že na podlagi obsto» ječih zakonov in tretja, skoro najjačja, da to vprašanje ni več aktualno. Pri glasovanju ni dobila nobena predloženih resolucij večine. Tej razdvo=
308
Razne vesti.
jenosti bo menda razlog ta, da se je v naši javnosti to vprašanje le dokaj malo teoretično razpravljalo in da je naša valuta že nekaj časa stabilizirana.
Četrta sekcija si je bila na jasnem, da nam treba čimprej zakona o državljanstvu. Debata se je vodila zato večinoma o stilizaeiji resolucije, ki izraža točne smernice, po katerih naj bo zakon sestavljen. Resolu« cija se glasi:
Kongres pravnika Kraljevine SHS u Ljubljani smatra donošenje naročitog zakona o državljanstvu jednom od najprečih potreba, ne samo iz praktičkih razloga nego u prvom redu u interesu časti i ugleda naše države. Zakon o državljanstvu treba da bude sastavljen po ovim načelima:
1. Originarni način sticanja državljanstva da bude jure sanguinis. Dete rodjeno od nepoznatih roditelja ili od roditelja, kojih državljanstvo ostaje nepoznato, smatra se db protivna dokaza našim državljanom, ako je kod nas rodjeno ili nadjeno. Prirodjenje, redovno i izuzetno, da se daje administrativnim aktom.
2. Prihvača se načelo o gubitku državljanstva istupom na zahtev i izuzetno oduzimanjcm. Pri gubitku državljanstva da se čuva načelo jedinstva porodice kao i kod sticanja državljanstva.
3. Da se donesu odredbe, kojima bi se na najmanju moguču meru sveli slučajevi dvojnog državljanstva i bezdržavljanstva.
4. Da se donesu propisi o registrovanju državljana i o dokazima državljanstva.
Kako elaborat mešovite komisije od 1922. god. u glavnom odgovara gornjim načelima, mogao bi on poslužiti kao načrt za izradu definitivnog projekta zakona o državljanstvu.
Debata v peti sekciji (reorganizacija upravnega sodstva) je jasno pokazala, kako naš upravni organizem v nekaterih pokrajinah ne da raz« maha našemu upravnemu sodstvu, ki zato tudi ne more imeti pričakovanih uspehov. Soglasno sprejeta resolucija kaže na to nedostatnost in priporoča zato naslednje:
I. Ustanovu Upravnih Sudova u njihovom sadanjem ustrojstvu Kongres pravnika priznaje kao dobru.
II. Da bi mogli Upravni Sudovi razviti svoju delatnost prema zamisli ove ustanove, treba da su sve upravne vlasti organizovane po načelu dekoncentracije u jakim srednjim vlastima i da se obrazuju zakonom o Državnom Savetu i Upravnim Sudovima predvidjeni organi za zastu« panje javnoga interesa u svima srednjim vlastima.
III. Broj članova i odeljenja Upravnih Sudova treba da se povisi toliko da se svuda omoguči brzo i dobro poslovanje Upravnih Sudova.
IV. Da se što pre donese zakon o administrativnom postupku. Šesta sekcija (Odškodnina za neupravičeni zavarovalni in preiskovalni
Zapor) se je zedinila dokaj hitro na to, da je država zavezana dati odškods nino tudi takrat, če ni prišlo do sodbe in je predlagala resolucijo:
Projekat zakona o sudskom krivičnom postupku, glava dvadeset peta o naknadi štete neopravdano osudjenim licima treba dopuniti nare* djenjem:
Razne vesti.
309
1. da se naknada imovinske štete priznaje i za neopravdani pritvor i istražni zatvor;
2. Pritvor i istražni zatvor neopravdan -je, ako je krivični postupak protiv zatvorenog lica pravnosnažno obustavljen ili je to lice pravno« snažno oslobodjeno od optužbe, jedno i drugo iz razloga, što to lice krivično djelo, za koje je zatvoreno, nije učinilo ili što njegovo djelo po zakonu1 nije krivično djelo;
3. Naknadi nema mesta, ako je to lice samo namišljeno ili iz kraj* njeg nehata uzrokovalo svoje lišenje slobode;
4. Naknadjena svota ima se vratiti državi, ako to lice usled ponov* ljcnja krivičnog postupka bude osudjeno na kaznu lišenijem slobode jedna* koga ili dužeg trajanja od pritvora i istražnog zatvora. Ako je pokrenuto ponovljenje krivičnog postupka pre isplate izrečene naknade, ova če se isplata odložiti do dovršen j a ponovnog postupka.
Sedma sekcija je razpravljala o razširjenju notarijata na vso državo-. Glede na to, da je ta institucija v nekaterih pokrajinah popolnoma neznana, je sekcija sklenila, da naj se poudarja obča, državna važnost notarijata, ki naj se postopoma uvede, kjer ga še ni. Resolucija se glasi:
Kongres konstatujuči, da su se viši sudovi kraljevine, kao i udru* ženja sudija i pravnika na pitanje ministarstva pravde pod br. 42.923 iz 1921. godine izjasnili, da ustanovu notarijata treba i dalje zadržati u krajevima, gde ona več postoji, i da ju treba zavesti i u onim delovima zemlje, gde ne postoji, — i sam ovo mišljenje prihvača u celosti kao svoje i iz razloga, što to zahteva prestiž naše države U inostranstvu, predlaže:
1. da se odmah donese jedinstven okvirni zakon o notarijatu, koji da se medjutim s obzirom na postoječe pravne prilike u krajevima Srbije, Črne Gore, Bosne i Hercegovine suikcesivno uvede u( istim krajevima, u prvom redu u gradovima i sedištima prvostepenih sudova, a zatim i drugde;
2. da se ovirn jedinstvenim zakonom o notarijatu uvede sistem takozvanog čistog notarijata na podloži najmodemijih načela i na avto« nomnoj osnovi sa notarskim komorama;
3. u svrhu poznavanja ustrojstva notarijata u našim pokrajinama i u drugim državama, za proučavanje domačeg i tudjeg notarskog prava i u svrhu odgoja dobrog notarskog naraštaja, da se ustanovi po mugučstvu što pre na nekim pravnim fakultetima naše države stolica za notarsko pravo.
Zvečer so poslušali udeležniki kongresa vokalni koncert v «Unionu», na katerem je predvajala »Glasbena Matica» skladbe slovenskih kompo* nistovspravnikov (dr. Krek, Dev, Lajovic).
Vse resolucije, kakor so jih sekcije predlagale, je plenum kongresa dne 11. septembra (v soboto) dopoldne sprejel. O valorizacijskem vpra* šanju se ni glasovalo, ker sekcija ni usvojila nobene resolucije, kakor gori povedano.
Lep uspeh in dokaz o poglobitvi kongresne ideje kaže obče pritrje* vanje skupščine predlogu gg. dr. Šiloviča in tov., da naj se referati natis*
310
Razne vesti.
nejo že pred kongresom in razpošljejo članom. Stalni odbor bo po mož* nosti to uvaževal.
Pri volitvah nove uptave so bili soglasno izvoljeni: za predsednika dr. Ladislav Polič, univ. prof. v Zagrebu, za podpredsednika Rusomir Jankovič, apel. sodnik v Beogradu, in dr. Janko Babnik, predsednik viš. dež. sod. v Ljubljani, za člane pa Milan Dragovič, odvetnik; Stojan Jova* r.ovič, okrožni sodnik (oba iz Beograda); Aleksander Andrijevič, apel. sodnik v Skopi ju; dr. Dušan Peleš, odvetnik in min. na razp.; dr. Ante Verona, podpredsednik stola sedm. B, in dr. Ivo Politeo, odvetnik (vsi v Zagrebu), dr. Rudolf Sajovic, okrajni sodnik; dr. Metod Dolenc, univ. prof., in dr. Janko Žirovnik, odvetnik (vsi v Ljubljani).
S tem je kongres, kakor je poudarjal v zaključnem govoru pred« sednik dr. Majaron, dovršil strokovno delo in uresničil nade, ki so jih prireditelji stavili nanj. Referati, koreferati in govori v sekcijah tvorijo znanstveno gradivo, ki se je ž njim pomnožila naša pravoznanstvena literatura. Že ta uspeh je velik. Če bo kongres nadaljeval započeto delo, ni dvoma, da se bo pokazal tudi še praktičen uspeh, da bo končno moral poseči tudi zakonodavni faktor po tem delu. S tem pa bo' doseženo to, kar je svrha kongresa, da naj dajo namreč s svojimi nestrankarskimi, samo na znanstvu temelječimi nasveti pobudo in smernice našemu zako* nodavstvu.
Istega večera sta bili v obeh ljubljanskih gledališčih na čast gostom predstavi, drugega dne, v nedeljo 12. septembra, pa je obiskalo1 lepo število pravnikov Bled in Bohinj, večji del pa (preko 400) štajerski mesti Celje in Maribor. Občini sta izletnike gostoljubno pogostili. Občinstvo pa jih je sprejelo z največjim navdušenjem in prisrčnostjo1, ki bo ostala gotovo vsem v nepozabnem spominu1.
Sestanek odvetnikov iz cele kraljevine se je vršil po zaključenju pravniškega kongresa dne 11. septembra 1926 v Ljubljani. Zborovanja, ki mu je predsedoval gd. dr. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani, so se udeležile po delegatih odvctn:ške komore v Zagrebu, Osijeku, Subotici, Sarajevu, Ljubljani in Novem Sadu, dalje Udruženje javnih pravozastup* nika za Srbijo in Črno goro v Beogradu ter društvi odvetnikov v Zagrebu in Osijeku. Zborovanje naj bi zavzeto napram načrtu edinstvenega odvet* niškega reda svoje stališče in izreklo želje, ki naj se še upoštevajo. Beo» grajski delegat gd. Obrad Blagojevič je bil zoper vsako izpremembo, češ da je načrt že tiskan, predložen narodni skupščini in bi zato nadaljnji predlogi uzakonitev samo zavlekli. Debata se je vršila nato več ali manj o tem, ali naj se pristane na načrt ali ne. Končno je zborovanje sprejeto predlog dr. Politea iz Beograda, naj se sestane v najkrajšem času ožji odbor delegatov vseh stanovskih udruženj v Beogradu in tamkaj naj se končno določijo vse željene izpremembe. Sprejeta je bila naslednja reso* lucija: »Advokati iz kraljevine SHS? učesnici II. kongresa pravnika u Ljubljani, sakupljeni na sastanku 11./IX. 1926 konstatujuči da je usled raznolikosti zakonskih uredjenja advokatskih odnosa na teritoriji kralje*
Razne vesti.
311
vine, ugroženo pravilno funkcijonisanje advokatskoga poziva u pravo« sudstvu što pogadja i moralno i materijalno stanje advokatskog staleža, traže: da zakonodavno telo bez odlaganja pristupi donašanju zakona o advokatima za celu kraljevinu, osnovanog na načelima pune autonomije i imuniteta, dovodeči u sklad potrebe pravosudja i moralne i materijalne interese advokata. Sastanak legitimiše izaslanike advokatskih komora i udruženja koji se imadu sastati dana 10. oktobra 1926 o. g. u Beogradu da nastoje o provedbi gornjega zaključka tumačeči nadležnim faktorima sadržinu istaknutih načela a prcdsedništvo sastanka poziva se, da ove zaključke dostavi nadležnim faktorima.«
Dne 12. in 13. oktobra so se sestali nato odposlanci vseh gori nave« denih korporacij (odvetniški zbornici iz Novega Sada in Splita sta se opravičili). Pod predsedstvom g. Obrada Blagojeviča so se vsi delegati zedinili in sestavili jedinstvene pripombe k načrtu odvetniškega zakona. Dogovorili so se tudi o nadaljnem postopanju. Končno so' razpravljali tudi o vprašanju, kako naj bi se stvorila dotlej, dokler se ne bo osnoval savez odvetnikov, skupna reprezentacija vseh odvetniških korporacij v državi in se je v tem pogledu sklenilo: »U svrhu provedbe svega, što je potrebno, da današnja zakonska osnova o odvjetnicima postane zakonom, kao> i u svrhu, da — do osnutka zajedničke organizacije odvjetnika — zastupa interese zajedničke svim odvjetnicima države, obrazuje se odboT, u koji ulaze ovi predstavnici organizacija, komora i odbora: Obrad Blagojevič, Ljubomir Stefanovič, Aca Pavlovič iz Beograda; dr. Danilo Majaron iz Ljubljane; dr. Srečko Perišic iz Sarajeva; dr. Ante Pinterovič iz Osijeka; dr. Ivo Politeo iz Zagreba; dr. Stevan Adamovič iz Novog Sada; dr. Pavao Perat iz Splita. — Članovi odbora iz Beograda sačinjavaju uži egzekutivni odbor, koji če izvršivati zaključke, donesene u prethodnom sporazumu sa spomenutim ostalim kolegama.«
Dr. R. S.
Priprave za novi kazenski zakonik v Češkoslovaški republiki. Justično ministrstvo češkoslovaške republike je izročilo javnosti dva pred« načrta kazenskopravne vsebine; prvi se tiče zakona o hu« dodelstvih in pregreških (splošni del: §§ 1—135, posebni del: §§ 136—342), drugi pa zakona o prestopkih (splošni del: §§ 1—15, posebni del: §§ 16^—67). Poslalo je prednačrta tudi raznim pravniškim strokovnjakom z izrecnim pristavkom, da bo stvarne predloge ali pobude od vsake strani pozdrav« Ijalo. V predgovoru k prednačrtoma, ki sta oba izšla v dveh jezikih (kot izvirnik v češkem, kot avtentični prevod v nemškem), pa je justično ministrstvo razložilo tudi njihov postanek. Izvajanja v tem pogledu so za nas tako podučna, da naj jih že danes v glavnih potezah očrtamo1, dočim si hočemo pretres vsebine prednačrtov pridržati za pozneje. Pred« načrta sta po svojem značaju delo komisije, na katerega vsebino justično ministrstvo stvarno ni vplivalo. Dne 14. junija 1920 se je prvič sestala konferenca, na kateri so sodelovali zastopniki ministrstva justice in za izjednačenje zakonodaje ter upravne organizacije, dalje zastopniki vrhovnega sodišča, generalne prokurature, višjih državnih pravdništev,
312
Razne vesti.
vseh univerz in odvetniške zbornice v Pragi. Na tej konferenci je bila izbrana ožja komisija za preosnovo kazenskega zakonika s prof. d r. A. Mifičko na čelu. Ta komisija se je sestala dvakrat v svrho dogovora o temeljnih vprašanjih. Na to so se razdelili referati za splošni del kazenskega zakonika med posamezne člane komisije. Ti referati so služili za podlago posvetovanj, ki so se vršila šestkrat, in sicer trikrat po 3, trikrat pa po 4 dni. V maju 1921 je bil izdan prednačrt splošnega dela kazenskega zakonika. Takoj na to so bili razdeljeni tudi referati za posebni del. Imeli so — zopet na podlagi referatov poedinih članov — posvetovanja v toku 1. 1922 do 1925 in sicer na sejah, ki so trajale petkrat po 3, dvanajstkrat po 4, enkrat po 5 dni. (Pri nas ni izdelanih referatov, seje pa trajajo po več tednov). V juliju 1924 so bila ta dela v velikih potezah dovršena, ter se je komisija povrnila na revizijo splošnega dela. Med tem časom je namreč justično ministrstvo razposlalo prvi prednačrt vsem centralnim državnim oblastvom, sodiščem, pravdništvom, vsem juri« dičnim in medicinskim fakultetam, generalnim orožniškim komandantom, odvetniškim, notarskim in zdravniškim zbornicam, policijskim direkcijam in ravnateljstvom vseh kaznilnic. Enako je dobilo prvi prednačrt tudi večje število domačih politikov in inozemskih juristov. Tudi je zbiralo justično ministrstvo gradivo kritične vsebine, ki se je pojavilo v slovstvu in dnevnem časopisju. (Med mnenji posameznih pravnikov omenja justično ministrstvo v predgovoru izrecno tudi naš članek: »Čehoslovaški načrt k splošnemu delu kazenskega zakonika v primeri z našim« v Slov. Prav., 36. 1., 1922, str. 144?—161). Takisto se sklicuje predgovor na to, da se je razpravljalo o prvem prednačrtu na pravniških kongresih v Pragi in Brnu. Predložen je bil dalje ta prednačrt posebnim komisijam juristov iz Slo« vaške in Podkarpatske Rusije, in slednjič še — referentom komisije za preosnovo o. d. zakonika! V juniju 1925 je bilo vse tO' delo dokončano, napisali so se razlogi, ki tvorijo debelo knjigo zase (215, odn. 278 strani!)
— Sedaj šele je prešlo k izdaji prednačrtov s časovno1 označbo »v oktobru 1925«.
Tako so postopali Čehi! Še danes niso ustanovili definitivnega načrta vlade. Vse to so še predhodnja dela ... Nonumque prematur in annum . ..
Piscu teh vrstic bodi dovoljeno, da pokaže izrecno na strokovna priporočila, kako naj se postopa — pri nas, ki jih je podal v svoji brošuri »Sadašnji položaj kazenskopravnog zakonodavstva kraljevine SHS«. Pisana je bila nalašč v srbohrvaščini, da ne bi obveljalo »Slovenica non leguntur«. Vse zaman: ostala so — popolnoma brez odmeva. Čez drn in strn se je napravil od tročlanske komisije brez zastopnikov slovenskih pravnikov
— načrt in dali so ga kar na mizo narodne skupščine. Širša javnost pa še danes ni zvedela za njegovo besedilo. Ali se ne bo nikdar preobrnilo na bolje? Vsaj sedaj, ko je bratski narod češkoslovaški pokazal, kako naj se definitivni glavni vladni osnutek pripravlja na resnično demokratični, pa stvarno edino pravilni način, naj bi naši vplivni krogi vendarle — izpregledali! Dr. Metod Dolenc.
Odavno se je osječala potreba za jednim priručnikom na našem jeziku o porodičnom i nasljednom pravu muslimana i o postupku u ovom pravu. U namjeri da se ta u ovom pravu postoječa praznina ban ki nekoliko popuni, izradio sam na našem jeziku a po najboljim arapskim i drugim izvorima 1.) Porodično i nasljedno pravo muslimana i 2.) Šeriatsko sudski postupnik sa formularima.
Sa izradom ovih knjiga nastojao sam dati našem islam-skom svijetu a i stručnjacima najpotrebnija, dosada u našoj pravnoj literaturi ne postoječa dva priručnika o najintimnijim pravima i dužnostima muslimana, koja ih u njihovom društve-nom životu i saobračaju svaki dan sretaju, a koja oni u ogromnom broju, radi nepristupačnosti jezika na ko jem su ova pozitivna prava napisana dosada nijesu mogli pobliže upoznati.
Prva je knjiga podijeljena na ženidbeno, roditeljsko i rodbinsko, te tutorsko i starateljsko, testamentarno i nasljedno pravo i obuhvača preko 200 stranica oktav formata, a druga je podijeljena na Ustrojstvo i nadležnost šeriatskih sudova u Bosni i Hercegovini na parbeni i izvanparbeni postupak sa potrebnim formularima i sačinjava 150 stranica istog formata.
Obe ove knjige dao sam da se štampaju pa če biti gotove do konca ove godine, a u predplati prva stoji 60 Din a druga 40 Din. Prijatelje islamske pravne nauke molim, da me u ovom poslu pretplatom pomognu i da predplatu šalju na moju adresu.
U Sarajevu u oktobru 1926.
Hafiz A. Bušatlič,
šeriatski sudac.
Plačevanje društvene članarine in naročnine za list se vrši jako netočno, brezbrižno in malomarno. Vsako leto po dvakrat prilagamo listu položnice, a niti ena tretjina članov sc jih ne posluži, da bi plačala članarino. Več kakor dve tretjini članov moramo opominjati posebej s pismenimi opomini in s tretjo položnico, a mnogokrat ostane tudi to brezuspešno. Letos do konca oktobra članarine še ni plačalo preko 500 članov, med temi je 55 članov dolžnih dveletno, 23 članov pa triletno članarino. Zaostanek članarine znaša 35.000 Din.
Ob takih razmerah seveda ne moremo plačevati pravočasno tiskarne, ki nam računa obresti za zaostanke: druge nepotrebne izdatke za pisma, znamke in neizrabljene položnice ter le vsled take brezbrižnosti članov povzročeno sicer nepotrebno delo blagajnika z izterjavanjem članarine naj si izračuna vsak zamudnik sam.
Prosimo torej, da naj vsak član ali naročnik »Pravnika« plačuje članarino s položnico takoj začetkom leta, da bo utegnilo društvo redno poslovati.
Blagajnik.
Naročnina za ..Slovenski Pravnik"
znaša 60 dinarjev. Gg. naročnike prosimo, naj zaostalo naročnino čim prej poravnajo; tudi uprava mora poravnati svoj dolg tiskarni. Po-služijo naj se v to priloženih položnic, ali naj jo pošljejo blagajniku g. dr. Ignacu Rutarju, direktorju poštnega čekovnega urada v Ljubljani. Tudi reklamacije naj se naslavljajo tjakaj; upoštevajo se samo prvih 14 dni potem, ko je list izšel. Ravnotam se dobe Štefan Lapajne : ..Državni osnovni zakoni" in vsi prejšnji letniki „Slov. Pravnika". Cena s poštnino vred za »Državne osnovne zakone" — 12 Din, za ..Slovenski Pravnik" letniki 1925, 1924 in 1923 — 60* Din, ostali letniki po 40 Din.