Pokrajina ponuja recept za oživitev goriškega letališča /■ 25 V Krminu so odkrili obeležje, posvečeno žrtvam vseh holokavstov Prometne novosti pri Katinari Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Različno mnenje še ni žalitev Dušan Udovič Papež Ratzinger je že kmalu po izvolitvi pokazal, da v komunikaciji z javnostjo nima tako izjemnih spretnosti kot njegov predhodnik. Njegovo neposredno tolmačenje dogmatskih stališč katoliške Cerkve glede pomembnih etičnih in družbenih vprašanj je v italijanski in svetovni javnosti že velikokrat sprožilo vrsto polemičnih odzivov. V zadnjem obdobju se je takšnih problemov v kratkem času nakopičilo kar nekaj. Najprej preklic izobčenja štirih ul-trakonsevativnih škofov, pristašev Lefebvrove skupine, med katerimi je še posebej sporen lik škofa Williamsona, znanega po zanikanju židovskega holokavsta. Potem primer Englaro, v katerem se je Cerkev močno angažirala z odkritimi pritiski na javnost, državne organe in parlament. Nazadnje še obisk v Afriki, kjer je papež spravil na noge institucije in državnike polovice sveta z izjavo proti rabi kondomov. Če se omejimo le na zadnji primer, kako je mogoče pričakovati, da bo takšno papeževo stališče šlo mimo brez polemik, ko ga je izrekel ravno na tleh celine, kjer je Aids prava katastrofa in razlog za trpljenje in smrt milijonov ljudi. Reči, da kondomi pri tem ne predstavljajo zaščite pa je neresnica, ki si je tako visoka moralna avtoriteta, kot je papež, ne bi smela privoščiti, pa čeprav ima o rabi kondomov svoje legitimno mnenje. K umirjanju polemik gotovo ne prispeva predsednik italijanske škofovske konference, kardinal Angelo Bagnasco, ki je včeraj v papežev zagovor sprožil oster protinapad, v katerem prikazuje poglavarja katoliške Cerkve kot žrtev hudih napadov in žalitev, ki naj bi prihajale celo s strani visokih političnih osebnosti na evropski ravni. Predsednik italijanskih škofov v zvezi s primerom Englaro govori o tem, da so obtožbe o vmešavanju cerkve groteskne, v isti sapi pa zahteva odobritev nedvoumnega zakona, ki bo preprečil uveljavitev »pravice do smrti«. Dejstvo je, da so bili včerajšnji Bagnascovi toni, tako kot že kdaj prej, daleč od vsakršne strpnosti, kar za podobo katoliške Cerkve vsekakor ni spodbudno, tudi za dobršen del njenih privržencev ne. Seveda ima Cerkev legitimno pravico, da zagovarja svoje teze in stališča, po isti logiki pa naj bo pripravljena sprejeti dejstvo, da velik del javnosti z njimi ne soglaša. Neodobravanja papeževih stališč pa še zdaleč niso žalitve, tako kot jih razume kardinal Bagnasco. dnevnik TOREK, 24. MARCA 2009_ Št. 70 (19.469) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € VATIKAN - Na zasedanju italijanske škofovske konference Kardinal Bagnasco zavrnil kritike papežu »Nezaslišane«polemike o škofu Williamsonu, primeru Englaro in kondomih MEDDRŽAVNA KOMISIJA - Stališče Milice Kacin Wohinz Zlasti mladi premalo poznajo našo polpreteklo zgodovino LJUBLJANA - Poročilo italijansko-slovenske zgodovinske komisije bi moralo biti objavljeno predvsem v šolskih učbenikih v obeh državah. Tako meni so-predsedujoča slovenskega dela komisi- je Milica Kacin Wohinz, ki soglaša s stališči italijanskega člana komisije Fulvia Salimbenija. Slednji je pred nedavnim izrazil prepričanje, da Italija noče pristati na uradno objavo tega dokumenta, ker se boji reakcij desnice. Mladi v Italiji in Sloveniji vedo malo ali nič o Rabu, Go-narsu (na sliki spomenik ob grobnici in o drugih fašističnih taboriščih. Na 3. strani VATIKAN - Na nedeljskem zasedanju sveta italijanske škofovske konference (Cei) je msgr. Angelo Bagnasco branil papeža Benedikta XVI, ki je bil v zadnjem času tarča marsikatere polemike. Kot nezaslišane je Bagnasco ocenil kritike predvsem glede preklica izobčenja škofa Richarda Williamsona, ki je prepričan, da v nacističnih taboriščih ni bilo plinskih celic, pa tudi glede napadov ob primeru Eluane Englaro in ob apostolskem obisku v Afriki, ko je papež izjavil, da aidsa ni mogoče premagati z razdeljevanjem oz. uporabo kondomov. Na 28. strani Borut Pahor ponovno predsednik SD Na 2. strani Zamenjava za krmilom koprske Intereurope Na 4. strani Nov avtoodpad pri Fernetičih? .. r Na 6. strani Pokrajina Trst za dobrososedske odnose Na 7. strani V Gorici dve aretaciji in štiri kazenske ovadbe zaradi droge Na 23. strani Roparja servisa v Vipolžah še isti dan ujeli na Trbižu Na 23. strani koroška - Končana koalicijska pogajanja V novi deželni vladi glavna beseda desnici trst - Pomorska postaja Pesem mladih letos v dveh delih CELOVEC - Na Koroškem bo tudi v prihodnjih petih letih imela glavno besedo desnica! Nova deželna vlada bo ustoličena že prihodnji torek. Kot sta včeraj v Celovcu sporočila predsednika BZÖ Uwe Scheuch in ljudske stranke Josef Martinz, sta stranki končali koalicijska pogajanja. Na ustanovni seji novega deželnega zbora pa bo za deželnega glavarja izvoljen tudi Gerhard Dörfler (na posnetku). Glede vsebine koalicijske pogodbe je Martinz v zvezi z dvojezičnimi tablami poudaril, »da rešitve brez političnega pristanka dežele Koroške ne bo.« Na 3. strani 2 Torek, 24. marca 2009 ALPE-JADRAN / MARIBOR - Na nedeljskem kongresu Socialnih demokratov Borut Pahor z veliko večino dobil še en predsedniški mandat Stranko vodi od leta 1997 - Ob pohvalah tudi nekaj kritik na račun vodenja stranke MARIBOR - Delegatke in delegati Socialnih demokratov so na kongresu v nedeljo v Mariboru za predsednika stranke znova izvolili dosedanjega predsednika Boruta Pahorja. Dve podpredsedniški mesti, namenjeni moškemu delu članstva, sta zasedla Miran Potrč in Patrick Vlačič, mesti, namenjeni ženskemu delu, pa Alenka Kovš-ca in Majda Potrata. Ob tem je Pahor že napovedal, da bo za svojega namestnika med omenjenimi, to pravico mu namreč daje statut, predsedstvu predlagal Vlačiča. Na kongresu je bilo poleg pohval mogoče slišati tudi nekaj kritik na račun vodenja stranke. Pahor, ki stranko vodi od leta 1997, je bil edini kandidat za predsedniško funkcijo. Med 378 delegati, ki so oddali glasovnice, jih je 338 glasovalo za njegovo izvolitev, 35 jih je bilo proti. V zahvalnem nagovoru se je Pahor delegatom zahvalil za veliko podporo, ki je, kot je dejal, ni pričakoval. "Hvaležen sem kongresu, tudi tistim, ki se s tako politiko ne strinjajo in dvomijo v njen uspeh, da razumejo mojo naravnanost, da vodim konsenzualno politiko," je dejal. V osrednjem govoru ob začetku kongresa je sicer Pahor napovedal, da bodo Socialni demokrati kljub kritikam uspešno izpeljali nalogo, ki so jim jo zaupali volivci. Opozoril je, da ima v času krize politika konsenza večjo moč kot avtoritarni vzorci, ter napovedal, da bo še v letošnjem letu predlagal nekatere večje, "skoraj zgodovinske", refor- Boruta Pahorja je podprla velika večina prisotnih na kongresu me, ki pa jih v Mariboru ni predstavil. Slovenija mora po besedah Pahorja okrepiti vse instrumente pravne države. Ob tem je izpostavil tudi pomen svobode medijev. Pritiski na medije bi po njegovih besedah lahko pomenili "nevarno vrenje v zaprtem loncu, ki bi ga na koncu razneslo". Na kongresu so delegati opravili razpravo o poročilu o delu stranke v zadnjih štirih letih, pri čemer je večina razpravljalcev poudarjala zadovoljstvo nad uspehom stranke na volitvah, izrečenih pa je bilo tudi nekaj kritik na račun njenega vodenja. Nekateri delegati so namreč ocenili, da se je vodstvo stranke preveč oddaljilo od baze ter da v stranki primanjkuje notranje demokracije. Nekaj očitkov pa je nanizal tudi evropski poslanec Aurelio Juri, ki je bil kritičen do zunanje politike aktualne vlade. Kljub temu je Juri ob robu kongresa za medije zanikal govorice o svojem izstopu iz stranke. Kot je dejal, vsaj do izteka svojega mandata ostaja njen član. Novi podpredsednik Patrick Vlačič je po izvolitvi na vprašanje, ali njegova izvolitev že pomeni, da bo postal Pahorjev naslednik na čelu stranke, dejal, da o tem v tem trenutku ne razmišlja. Namesto tega upa, da mu bo uspelo uspešno opraviti nalogo, ki mu je bila zaupana. Miran Potrč pa je dejal, da je proti temu, da se nekoga vnaprej označuje za naslednika stranke. Stranka bo namreč bo imela čez štiri leta nove volitve, "zato je govoriti, kaj bo takrat, preuranjeno". Igor Lukšič pa je izrazil prepričanje, da bo šla stranka naprej, kljub temu, da ni uspel s svojo kandidaturo za podpredsednika. Na vprašanje, zakaj je glavni tajnik Uroš Jauševec pred glasovanjem raje javno podprl Vlačiča kot pa njega, je odgovoril, da je "tranzicija sproducirala eno generacijo, ki je lačna uspehov in takojšnjih rezultatov, kako pa se bo to obneslo v naslednjih štirih letih pa bomo videli". (STA) MANJŠINA V Zadru spet italijanski otroški vrtec ZADAR - V šolskem letu 2009-2010 bodo v Zadru odprli italijanski otroški vrtec. Novica je znana že nekaj časa, včeraj pa jo je na prvi strani objavil Corriere della Sera, ki je izpod peresa znanega novinarja in pisatelja Gian Antonia Stelle obnovil zgodovino Zadra in skoraj popolnoma izbrisane italijanske navzočnosti v tem mestu. Italijanski vrtec in šolo so v tem dalmatinskem mestu ukinili ob koncu druge svetovne vojne. Stella piše, da so bila pogajanja za ponovno odprtje italijanskega vrtca dolga in naporna, na koncu pa je Hrvaška pristala na zahteve Italije in manjšinske zveze Italijanske unije. To je znak dobre volje Zagreba, ki si je s tem gotovo olajšal strmo pot v Evropsko unijo, piše največji italijanski časnik. V njem beremo, da je največji nasprotnik vstopanja Hrvaške v Evropsko unijo Slovenija, »ki za vedro vode v Piranskem zalivu močno zavira približevanje Zagreba EU.« Stella meni, da imata največ zaslug za vrtec poslanec italijanske manjšine v hrvaškem parlamentu Furio Radin (je tudi predsednik Italijanske unije) ter Maurizio Tremul, izvršni voditelj manjšinske krovne organizacije. »Uresničuje se končno načrt, o katerem smo pred leti lahko samo sanjali,« pravi Tremul. Corriere della Sera poroča o navzočnosti in kulturni ter gospodarski vlogi Italijanov v Zadru. Pri tem omenja svetovno znanega modnega kreator-ja Ottavia Missonija in znani li-kerski obrat Luxardo. Italijani so množično zapustili Zadar leta 1945, torej precej pred rojaki na Reki in v Istri, saj je mesto takoj postalo sestavni del Jugoslavije. Po vojni naj bi ostalo v Zadru le dvanajst italijanskih družin, koliko Italijanov danes pravzaprav živi v mestu pa ni znano. V dvajsetem stoletju je bilo v Zadru-Zari (Stella objavlja tudi dvojezični naziv mesta) okoli 75 odstotkov prebivalstva italijanskega porekla. INTERVJU - Minister Slovence v zamejstvu za Reporter Žekš: Vidimo samo negativne plati razmer slovenskih manjšin LJUBLJANA - "Včasih sem na poročevalce iz zamejstva res jezen, ker vidijo samo negativne novice. Več učencev v dvojezičnih šolah na Koroškem ni novica, nihče ne govori o tem, da je slovenska gimnazija v Celovcu pravzaprav elitna šola," je v pogovoru za v čerajš-nji Reporter dejal minister brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. "Ne vem, zakaj se kot zanimiv predstavlja samo problematičen del življenja manjšine. Table so seveda obveznost avstrijske države, ki jo je potrdilo tudi njihovo ustavno sodišče. Prepričan sem, da bo to prej ali slej urejeno. Niso pa table glavna stvar. Napredek manjšine je v izobraževanju, v gojenju in uporabi slovenskega jezika. Table niso začetek napredka, so kvečjemu njegova pika na i," je dodal. Minister zamisli o enotnem predstavništvu slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem ni naklonjen, saj bi po njegovi oceni lahko privedla "do nevarnosti štetja naših rojakov onstran av- Boštjan Žekš strijske meje". "Preštevanje v današnji neugodni klimi bi pomenilo, da se bodo za Slovence izrekli samo najbolj zavedni," je dejal minister, ki sicer podpira "poenotenje ob različnih pogledih, v katerem se različne organizacije med seboj pogovarjajo in imajo enotno mnenje o osnovnih strateških problemih". Tega pa trenutno med manjšinci v Avstriji ni in ga ni mogoče doseči, je dodal. Žekš je spomnil, da je vlada sklenila, da bo kupila Korotan na Dunaju, da pa morajo sedaj oceniti njegovo vrednost, saj je vsota, ki jo zahteva Mohorjeva družba, previsoka. Zdi pa se mu čudno, da bi rada Mohorjeva družba, ki je že zdaj upravitelj, "s prodajo od Slovenije dobila pet milijonov evrov in še naprej ohranila upraviteljski status". V pogovoru je minister še poudaril, da so slovenske manjšine v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji specifične in da jih ni mogoče zajeti "z enim vatlom", saj gre za različne ekonomske, zgodovinske, kulturne okoliščine. Ne glede na probleme, s katerimi se soočajo, pa je optimist v možnost rešitve. Minister tudi ni naklonjen načenjanju vprašanja recipročnosti držav glede zaščite manjšin. "Vprašanja recipročnosti ni primerno načenjati. Ne smemo kaznovati manjšin, ki so pri nas, zato ker naše manjšine v drugih državah niso ustrezno zaščitene. Raven zaščite manjšin pri nas naj bo vzor, ki ga lahko kažemo drugim," je dejal. (STA) Po anketi Ninamedie podpora vladi večja LJUBLJANA - Po rezultatih ankete, ki jo je za Pop TV in časopis Dnevnik opravila agencija Ninamedia, 51,7 odstotka vprašanih delo slovenske vlade ocenjuje kot uspešno. 35,9 odstotka anketiranih meni nasprotno, neopredeljenih pa je 12,9 odstotka vprašanih. Na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve v nedeljo, se je največ vprašanih (25,9 odstotka) odločilo za SD. Drugo mesto bi zasedla SDS s 17,1 odstotka. Sledila bi stranka Zares z 10,5 odstotka, četrto mesto bi pripadlo SNS s 6,6 odstotka, LDS si je v anketi prislužila 5,1 odstotka glasov vprašanih, stranka DeSUS pa 4,4 odstotka. Na zadnjem mestu je stranka SLS z 2,9 odstotka glasov. Na prvem mestu na lestvici priljubljenosti posameznih politikov je predsednik države Danilo Tiirk, ki pa je izgubil 3,82 odstotka podpore. Drugo mesto zaseda premier Pahor, sledi pa mu evropski komisar Janez Potočnik. Na četrtem in petem mestu sta minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Sledijo obrambna ministrica Ljubica Jelušič, nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič in evropski poslanec Lojze Peterle. Raziskava Ninamedie je zajela 700 anketirancev. Tihotapec tovoril poln prtljažnik ptic DRAGONJA - Cariniki so v soboto na mejnem prehodu Dragonja pri potniku, ki se je pripeljal s Hrvaške, odkrili 77 neočiščenih in zamrznje-njih ptic - fazanov, rac in kljunačev. Slednji so zaščiteni z Bernsko konvencijo, potnik pa je povedal, da ptice samo prevaža iz hrvaške Istre v Italijo in da jih ni on uplenil. Voznik je bil cariniku sumljiv, čeprav se je z vsemi na mejnem prehodu "veselo pogovarjal in se na glas čudil vprašanju, ali ima kaj za prijavo". Zasežene ptice je carina predala higienski službi, ki jih bo uničila, potnik pa se bo moral zagovarjati zaradi nezakonitega vnosa zaščitenih ptic. Kot navajajo v generalnem carinskem uradu, cariniki še vedno odkrivajo tihotapce zaščitenih ptic, čeprav je sezona lova končana. Italijanski lovci vse pogosteje svoj plen po ulovu zamrznejo in za nekaj časa ali do konca lovne sezone shranijo nekje na Hrvaškem. Za prevoz v Italijo potem poskrbijo drugi. Lovci se namreč zavedajo, da jih cariniki na meji vedno dobro pregledajo, in se tako skušajo izogniti carinski kontroli. ZAGREB - Francoski državni sekretar Bruno Le Maire »Francija za kompromisno rešitev spora med Ljubljano in Zagrebom« ZAGREB - Hrvaška mora čim prej doseči kompromis za urejanje spora s Slovenijo in postati 28. članica EU, je včeraj v Zagrebu poudaril francoski državni sekretar za evropske zadeve Bruno Le Maire po srečanju s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovicem in dodal, da je Francija kot bivša predsedujoča EU pripravljena še naprej pomagati Hrvaški. Le Maire se je pred srečanjem z Jandroko-vicem sestal tudi s Sanaderjem, sprejel pa ga je tudi predsednik Mesic, ki je bil včeraj na obisku v Bakovu v Slavoniji, kjer je izjavil, da Hrvaška mora sprejeti evropsko zakonodajo in uveljaviti potrebne reforme. "To bo vstopnica za članstvo v EU," je dejal Mesic, ki je ponovil, da Slovenija blokira pogajanja med Zagrebom in Brusljem. Dodal je, da se Hrvaška mora držati načel. "Če tega nismo sposobni, potem moramo vedeti, na katerih načelih bomo lahko uredili odprto vprašanje. Če je spor glede dejstev, potem je treba povedati, kdo bo to uredil," je Mesicevo izjavo objavila hrvaška tiskovna agencija Hina. Hrvaški predsednik je ponovil, da omenjena vprašanja ureja sodišče na podlagi mednarodnega prava. Vse ostale rešitev, ki ne bi upoštevale med- Francoski državni sekretar za evropske zadeve Bruno Le Maire narodnega prava, bi lahko pripeljale do novih problemov: "Enkrat sprejeti 'ad hoc' rešitve, bi pomenilo nenačelno politiko, potem pa nismo več verodostojni. Majhna država mora biti verodostojna, potem bo tudi spoštovana," je izjavil Mesic, ki je sklenil, da je ravno zaradi svoje verodostojnosti Hrvaška postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN. BOHINJSKA BISTRICA V eksploziji in požaru v obratu Lipa Bled za 200 tisoč evrov škode BOHINJSKA BISTRICA - V proizvodnem obratu Lipa Bled v Bohinjski Bistrici je včeraj okoli poldneva prišlo do eksplozije in požara v ventilacijskem sistemu. V nesreči poškodovanih ni bilo, materialne škode pa naj bi bilo po prvih ocenah vodstva podjetja za približno 200.000 evrov. Medtem ko so gasilci požar že pogasili, policija še raziskuje vzroke požara. Kot so povedali na Policijski upravi Kranj, je prišlo do eksplozije zračnih sesalnih cevi in silosov, pri čemer se je v stavbi razbilo tudi več oken. Prva ocena škode, ki so jo dali policisti, presega 100.000 evrov, po podatkih vodstva podjetja pa znaša približno 200.000 evrov. Najverjetneje pa je prišlo do napake na sistemu ventilacije, pri čemer je iskra povzročila eksplozijo prašnih delcev. Ob eksploziji je izbruhnil tudi požar, ki pa so ga gasilci v podjetju ter prostovoljni gasilci iz Bohinjske Bistrice, Nemškega Rovta, Gradišča, Savice in Stare Fužine uspeli hitro lokalizirati. Kot so pojasnili v regijskem centru za obveščanje v Kranju, so z intervencijo zaključili že popoldne. Kljub hitremu posredovanju je nastala škoda velika, na srečo pa ni bil nihče od zaposlenih ranjen. Prav v času nesreče naj bi bili namreč na odmoru. Za okoliško prebivalstvo eksplozija in požar nista nista bila nevarna, čeprav se je sprožila sirena, so še povedali na regijskem centru uprave za zaščito in reševanje. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 24. marca 2009 3 ITALIJANSKO-SLOVENSKA KOMISIJA - Stališče Milice Kacin Wohinz »Uradna zgodovina ne obstaja, poročilo naj gre v šolske učbenike« »Tudi na šolah v Sloveniji slabo poznajo polpreteklo zgodovino « LJUBLJANA - »Za uradno objavo sklepnega poročila italijansko-slo-venske zgodovinske komisije ni nikoli prepozno. V tem momentu bi bilo najbolj koristno, da bi dogajanja, ki jih obravnava poročilo, povzeli v šolskih učbenikih v Italiji in v Sloveniji«. Milica Kacin Wohinz, sopredsedujoča mešani komisiji (italijanskemu delu je najprej predsedoval Sergio Bartole, nato Giorgio Conetti) zelo pozorno spremlja italijansko-slovenske odnose in vse, kar se novega objavlja in raziskuje na zgodovinskem področju. Zato je z zadovoljstvom sprejela nedavno pobudo krožka Istria v Miljah, na kateri je član komisije Fulvio Salimbeni izpostavil aktualnost in pomen tega poročila. »Nič ni večnega in nič ni za vse čase, tudi zgodovina ne. Sklepno poročilo, ki smo ga sprejeli junija leta 2000 v Vidmu, zato ni nekaj dokončnega. Predstavlja pa pomembno osnovo, ki se jo lahko nadgrajuje in dopolnjuje,« meni Milica Kacin Wohinz. Uradna zgodovina po njenem ne obstaja in tudi ne sme obstajati. Slovenska zgodovinarka soglaša s Salimbe-nijem, ki je prepričan, da Italija še ni pristala na uradno objavo poročila, ker se boji političnih reakcij desnice in nekaterih skrajnih ezulskih krogov. »To je izrazito politični problem. Zelo velik dosežek bi bil, da bi temeljni zaključki mešane komisije našli mesto v italijanskih in slovenskih šolskih učbenikih. Poznavanje te naše polpretekle zgodovine pogrešamo v italijanski šoli, a žal tudi na šolah v Sloveniji.« Podobno kot naša sogovornica in prof. Salimbeni razmišlja tudi pisatelj Boris Pahor, ki je prav v včerajšnjem Piccolu pozval Italijo in Slovenijo, naj se zgledujeta po Nemčiji in Franciji, ki sta zaključke njune mešane zgodovinske komisije objavili v šolskih priročnikih v obeh državah. V Italiji se po proglasitvi 10. februarja za dan spomina na fojbe in ek-sodus Italijanov iz Istre veliko govori in piše o fojbah. Škoda, da se še vedno premalo ve in raziskuje, kako je do fojb sploh prišlo, ugotavlja sopred-sednica mešane zgodovinske komisije. Izjemo po njenem mnenju predstavlja zamejstvo oziroma nekdanje zamejstvo, poudarja Milica Kacin Wo-hinz, »kjer se o teh zadevah veliko več ve, kot pri nas v Sloveniji, čeprav ste kdaj pa kdaj preveč pristranski. A to je odvisno tudi od razmer, v katerih ži- vite«. Naša sogovornica je o zgodovinskih temah vedno pripravljena javno spregovoriti, z željo in upanjem, da bi politiki kdaj pa kdaj prisluhnili tudi zgodovinarjem in zgodovinski stroki. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je delo zgodovinarjev dveh držav leta 2001 označil kot poročilo za prihodnost, Milica Kacin Wohinz pa je na srečanju ljubljanskega Foruma 21 delo komisije tako ocenila: »Strpno in z razumevanjem smo poslušali drug drugega in iskali skupne interpretacije. Trajalo je zelo dolgo in ni bilo lahko. Na koncu smo dosegli soglasje na najmanjšem skupnem imenovalcu.« Za italijansko stran je devet let po zadnjem srečanju komisije v Vidmu ta »najmanjši skupni imenovalec« očitno še vedno prevelik, zato je poročilo še vedno hranjeno v predalu. Za to so krive levosredinske in desnosredinske vlade. S.T. Slovenska zgodovinarka Milica Kacin Wohinz kroma VIDEM - Univerza V petek javno predavanje o Trubarju VIDEM - V petek bodo na Fakulteti za tuje jezike in književnosti Univerze v Vidmu (ulica Zanon 6) ob 12. uri gostili dr. Vincenca Raj-špa. Predaval bo o Primožu Trubarju in predstavil pisca prve slovenske knjige na posebno slikovit način, saj bo predstavil tako številno slikovno gradivo kot tudi zgodovinske zemljevide. Dr. Rajšp je kot direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju v neposrednem stiku s slovenstvom v tujini in bo zato svoje predavanje obogatil tudi z zanimivostmi o pomembnih Slovencih v Avstriji in Nemčiji. Poslušalci bodo lahko izvedeli veliko o Trubarjevih potovanjih, življenju, ustvarjanju ter njegovem pomenu za vse Slovence. Predavanju bo sledil ogled filma o Trubarju in nato pogovor o njem. Študentje in lektorat za slovenski jezik na videmski univerzi vabijo na predavanje, ki je odprte narave, tudi druge. ZANIMIV PROJEKT - Zaobjel bo 18 držav in prevozill 12.000 km Vlak, ki bo združil Evropo Ustavil se bo tudi v Ljubljani - Udeleženci se lahko vkrcajo na kateri koli postaji - Še nekaj prostih mest! m¡TliiiiÍMÍIHMHMtmmtMTili¡f¡HmitftfttinniHHMÍH« e-esntraän project • > ..i/ ; y Í. ■ ■ . ; ,rl 700 beds cities 1 8 countries U- äi M nil M im TRST - Petindvajset dni, preko 12.000 kilometrov, osemnajst držav, nad štirideset postaj. Edinstveni vlak ESNtrain (European Student Network) bo potoval po vsej Evropi in vsi, ki so že dopolnili 18 let, se lahko vkrcajo na kateri koli postaji. Od 28. marca do 21. aprila bo vlak obiskal 18 držav in s tem združil na stotine ljudi iz vse Evrope. Cilj tega projekta? Pospeševanje medkulturnega dialoga, pokazati na kulturne raznolikosti Evrope in... uživati v dolgem in edinstvenem potovanju. S projektom želijo organizatorji proslaviti dvajseto obletnico evropske združitve po padcu železne zavese in 20. rojstni dan študentske organizacije ESN. Ker se potuje predvsem ponoči, se bodo udeleženci vsako jutro zbudili v novem mestu, kjer bodo lahko sodelovali na mestnih izletih, pri obiskih muzejev ali znamenitosti, športnih aktivnostih itd. Tudi na vlaku bodo nekatere kulturne dejavnosti, saj je v treh vagonih prostor za srečanja, fotografske razstave, oglede filmov, razne delavnice in koncerte. Vlak bo v soboto krenil iz Bratislave, kamor se bo vrnil 21. aprila. Kot rečeno se lahko potniki vkrcajo na kateri koli postaji. Na voljo je še nekaj prostih mest: nočitev na ESNtrain-u stane 30 evrov, dnevna karta pa 10 €. Vlak bo 2. aprila v zgodnjih jutranjih urah vozil tudi mimo Trsta, ob 9. uri pa se bo ustavil v Ljubljani. Tu bo ESN Slovenija organizirala ogled mesta, nastop plesnih skupin in predstavitev slovenskih univerz, udeležence pa bo nagovoril tudi župan. Informacije in prijave so na voljo na spletni strani www.esn-train.org. (pd) CELOVEC - Koalicijska pogajanja med BZÖ in ÖVP zaključena Na Koroškem spet desničarska vlada Na ustanovni seji deželnega zbora prihodnji torek bo s podporo ljudske stranke za deželnega glavarja izvoljen Gerhard Dörfler CELOVEC - Kocka je padla, na Koroškem bo tudi v prihodnjih petih letih imela glavno besedo desnica! Nova deželna vlada bo ustoličena že prihodnji torek, 31. marca, na ustanovni seji koroškega deželnega zbora. Kot sta včeraj popoldne na skupni tiskovni konferenci v Celovcu sporočila predsednik (Hai-derjevega) zavezništva BZÖ Uwe Scheuch in predsednik ljudske stranke (ÖVP) Josef Martinz, sta stranki po samo 22 dneh uspešno končali koalicijska pogajanja, tako da bo pogodba podpisana še tekom tega tedna. Na ustanovni seji novega deželnega zbora pa bo na osnovi koalicijske pogodbe izvoljen za deželnega glavarja tudi Gerhard Dörfler, prav tako bodo zaprisegli tudi vsi ostali člani nove deželne vlade. Glede vsebine koalicijske pogodbe včeraj ni bilo slišati podrobnosti, le Martinz je v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi tablami poudaril, »da rešitve brez političnega pristanka dežele Koroške ne bo.« Oba predsednika strank sta še poudarila, da sta se zedini-la tudi glede nove razdelitve referatov v novi vladi. Ljudska stranka sicer ne bo dobila financ, kot si je to želela, zato pa občine, ki so bili doslej v pristojnosti socialdemokratov. Kot je Scheuch še dejal, so koalicijska pogajanja BZÖ z ÖVP potekala ves konec tedna, razgovori pa so potekali tudi s socialdemokrati (SPÖ), ki pa so koa- licijo z BZÖ izključili. Cilj desničarskega zavezništva, ki ga je ustanovil oktobra lani v prometni nesreči preminuli nekdanji deželni glavar Jörg Haider, je bil, da Koroška dobi stabilno vlado in s tem tudi stabilen deželni parlament, je še pristavil Scheuch. Kot je znano, je BZÖ na deželnih volitvah 1. marca postal najmočnejša stranka (45% glasov) z absolutno večino v deželni vladi (štiri od sedem sedežev), vendar le z relativno večino v deželnem parlamentu (17 od skupno 36 poslancev). Ostalih 19 poslancev je iz vrst socialdemokratov (11 poslancev), ljudske stranke (6) in Zelenih (2). S sklenitvijo koalicijske pogodbe si je BZÖ zagotovil tudi izvolitev Ger-harda Dörflerja za deželnega glavarja, saj je v pogodbi zapisano, da morajo poslanci ljudske stranke zagotoviti izvolitev Dörflerja. Predsednik koroške SPÖ Reinhart Rohr je pred včerajšnjo sklenitvijo koalicijskega sporazuma med Haiderjevimi nasledniki in ljudsko stranko dejal, da si lahko predstavlja sodelovanje svoje stranke z BZÖ pri konkretnih vprašanjih, obenem pa napovedal, da bodo socialdemokrati resna opozicija zavezništvu BZÖ v koroškem deželnem zboru. Zeleni pa so poudarili, da pri volitvah deželnega glavarja Dörflerja nikakor ne bodo podprli. Ivan Lukan Koroški predsednik zavezništva BZÖ Uwe Scheuch (na posnetku) je pri ÖVP dobil podporo za izvolitev Gerharda Dörflerja za deželnega glavarja SLOVENIJA PredsednikTurk odlikoval Reginalda Vospernika LJUBLJANA/CELOVEC - Reginald Vospernik (72), bivši ravnatelj Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, je včeraj v Ljubljani iz rok predsednika države Danila Turka prejel visoko državno odlikovanje - Red za posebne zasluge RS. Odlikovanje je prejel za »zasluge za slovensko narodno skupnost na Koroškem, zlasti kot dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije in ustanovitelj Kugyjevega razreda«. Šolnik Reginald Vospernik je bil vseskozi dejaven tudi kot politični predstavnik slovenske manjšine na Koroškem, mdr. kot predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, kot podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) in je danes podpredsednik pred nekaj leti ustanovljene Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS). Odlikovanje je včeraj prejel tudi Radio Murski val za sporočilo medsebojnega razumevanja, sodelovanja in sožitja med pripadniki madžarske narodnosti v Sloveniji in porabskimi Slovenci na Madžarskem. (I.L.) 4 Torek, 24. marca 2009 GOSPODARSTVO TURIZEM - Promocija tipičnih lokalnih agroživilskih proizvodov Expo Mittelschool odslej za turiste in za usposabljanje Trgovinska zbornica sklenila konvencijo za upravljanje centra s konzorcijem Promotriste Z leve Claudio Giorgi, Antonio Paoletti, Giorgio Ret, predstavnik White Sheep in Rossana Bettini kroma TRST - Turisti, ki se bodo odločili za obisk ali počitnice v Trstu, bodo lahko v središču mesta poskusili tudi tipične lokalne agroži-vilske proizvode. Novost so včeraj predstavili novinarjem v prostorih Expo Mittelschool v Ul. San Nicolo, kjer bodo turistom na voljo degustacije tipičnih proizvodov ne samo iz tržaške pokrajine, ampak iz vse Furlanije-Julijske krajine in tudi sosednjih regij. Gre za dodatno popestritev tržaške turistične ponudbe z ustreznim programiranjem, ki je Trstu kljub krizi, ki jo doživlja tudi turistični sektor, v zadnjih letih omogočilo posebno ugoden trend turističnega obiska. Druga novost, ki so jo predstavili predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, predsednik konzorcija Promotrieste Claudio Giorgi in predstavniki družbe White Sheep, je konvencija za upravljanje centra Expo Mittelschool. Sklenila sta jo Trgovinska zbornica in Promo-trieste, operativno upravljanje centra pa bo prevzela družba White Sheep, ki bo organizirala tečaje za poklicno usposabljanje na agro-živilskem področju, skrbela za stalno razstavo tipičnih proizvodov, prirejala posvete in omogočala tudi neposredno prodajo posameznih izdelkov. Kot je povedala sedanja odgovorna za center Rossana Bettini, bo poklicno usposabljanje namenjeno gostincem in turističnim operaterjem, ki bodo želeli povečati privlačnost svojih struktur in svojih blagovnih kategorij. Velika pozornost bo namenjena tudi obratom, ki bodo želeli izboljšati svojo logistiko in ureditev notranjih prostorov, saj se bodo v Expo Mittelschool lahko naučili najboljših tehnik za take posege. KRIZA - Sklep nadzornega sveta zaradi težav koprske družbe Zvezdan Markežič za krmilom Intereurope zamenjal Andreja Lovšina KOPER - Andrej Lovšin ni več predsednik uprave koprskega logističnega koncerna Intereuropa. Po treh letih vodenja družbe ga je nadzorni svet včeraj razrešil in na njegovo mesto imenoval dosedanjega namestnika predsednika uprave Zvezdana Markežiča. Kot so navedli v Intereu-ropi, ima Markežič dolgoletne izkušnje v špediciji in logistiki, saj je v družbi zaposlen že 27 let. Novi predsednik uprave bo z ekipo nadaljeval uresničevanje začrtanih poslovnih ciljev in strategije koncerna Intereuropa. Nadzorniki Intereurope so se za razrešitev Andreja Lovšina odločili zaradi nedoseganja poslovnih ciljev, prekoračenja pooblastil in kršitve delovnih obveznosti, je v izjavi za medije zapisal predsednik nadzornega sveta družbe Boštjan Rigler. Glede Markežičevega imenovanja pa je Ri-gler dejal, da je ta strokovno usposobljen in ne bo potreboval veliko časa za spoznavanje posameznih delov Andrej Lovšin družbe Intereuropa, »saj jo resnično dobro pozna, ker v njej deluje že dolgo«. To je po Riglerjevem prepričanju v času gospodarske in finančne krize ključno, da se bo Intereuropa lahko nemudoma bolj ostro odzivala na spremembe v okolju in ohranjala raven kakovosti in delovna mesta. Novoimenovani predsednik uprave Intereurope Zvezdan Marke-žič je v izjavi za medije zatrdil, da bo v sodelovanju s strokovnimi sodelavci v družbi intenzivno nadaljeval ZVEZDAN Markežič uresničevanje začrtane strategije rasti in razvoja družbe. »Pri tem bomo prednostno reševali problematiko najbolj pomembnih nalog za nadaljnji razvoj v času gospodarske in finančne krize,« je dodal Markežič. Vse podrobnosti o ukrepih, ki jih bo Intereuropa morala sprejeti za spremembo problematičnega stanja v družbi oziroma skupini, bo Markežič predstavil po seznanitvi ob primopredaji zadolžitev in dolžnosti funkcije predsednika uprave. SLOVENIJA - Zadnja številka publikacije Gospodarska gibanja Kriza se poglablja Slovenija očitno ne bo aktivni akter oživljanja svetovnega gospodarstva, ugotavljajo na EIPF LJUBLJANA - Industrijska proizvodnja je v lanskem zadnjem četrtletju močno upadla in bila za desetino manjša kot leto prej. Zmanjšuje se domače, še hitreje pa nazaduje izvozno povpraševanje. Učinki gospodarske krize se tako doma kot v svetu selijo na trg dela, v najnovejši številki ugotavljajo Gospodarska gibanja. Skupno domače povpraševanje se je decembra lani povečalo manj od sezonskega povečanja, zato se je medletna rast znova zmanjšala. K padcu so največ prispevale investicije: hitro zaustavljanje gradbenih del in zmanjševanje ročnosti kreditov, navaja februarska publikacija Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (EIPF). Decembra lani so bile investicije nominalno nižje za 9,8 odstotka kot decembra 2007. V zadnjem lanskem mesecu je sicer še naraščalo trošenje prebivalstva in države. Prebivalstvo je decembra trošilo dva odstotka več kot mesec prej in 4,2 odstotka več kot pred letom dni. Decembra se je materialno trošenje države povečalo, krepko pa je naraščalo tudi dolgoročnejše trošenje (po stopnjah nad 10 odstotki). Zaustavlja se tudi izvozno povpraševanje, pri čemer se je padec trgovinske menjave januarja močno okrepil, bolj s članicami kot z nečlanicami EU, bolj na uvozni kot na izvozni strani. Zato se je zmanjšal tudi trgovinski primanjkljaj, ki je januarja znašal 69 milijonov evrov oz. 94,4-odstot-no pokritje uvoza z izvozom. Slovenija očitno ne bo aktivni akter oživljanja svetovnega gospodarstva s hitrejšo rastjo uvoza od izvoza, temveč pasivni spremljevalec v upanju, da bo zunanja lokomotiva potegnila svetovno in predvsem evropsko gospodarstvo iz recesije-depresije, ugotavljajo analitiki EIPF. Znakov zmanjšanja pesimizma gospodarstvenikov ni videti, februarja so bili nižji praktično vsi kazalniki poslovnih tendenc. K povečanju pesimizma so največ prispevale storitvene dejavnosti, kjer je bilo zaupanje nižje od dolgoročnega povprečja za 42, v primerjavi z lanskim februarjem pa za 45 odstotnih točk. Industrijska proizvodnja je bila v lanskem zadnjem četrtletju za desetino nižja kot leto prej. Najbolj je kriza vidna v pre- delovalnih dejavnostih, kjer je v lanskem zadnjem trimesečju v medletni primerjavi proizvodnja nižja za 11 odstotkov. Decembra je prišlo do kratkega pospeška v gradbeništvu, zlasti naročila pa kažejo izrazit padec. Gibanja v prometnih panogah, izjema je bil pomorski transport, so se slabšala. Gospodarska kriza je že decembra pustošila po avtomobilskem trgu, prvič registriranih avtomobilov je bilo kar za petino manj, navaja publikacija. Zmanjšuje se število zaposlenih, brezposelnost pa izredno hitro narašča. Število delovno aktivnih oseb se je lanskega decembra v mesečni primerjavi znižalo za 0,8 odstotka, najbolj v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Februarja je bilo registriranih za 15,2 odstotka več brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani. Februarja je nastopil začasen zasuk v dinamiki cen. Inflacija je znašala 0,5 odstotka, medtem ko je osnovna inflacija (cene energentov in sezonskih prehrambenih proizvodov) ostala nespremenjena. Sicer pa se neugodna dinamika stroškov dela krepi, še navaja publikacija EIPF. (STA) Italijanska pošta lani že sedmič poslovala zelo pozitivno TRST - Po konsolidiranem poslovnem obračunu za leto 2008 je družba Poste Italiane lani ustvarila čisti dobiček v višini 882,6 milijona evrov (+4,6%) in operativni rezultat poslovanja v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Skupni prihodki so se povečali za 3,9 odstotka na 17,9 milijarde, industrijske naložbe pa so lani zrasle za več kot 17 odstotkov. Med največjimi dosežki lanskega poslovanja, ki ga je z velikim zadovoljstvom komentiral pooblaščeni upravitelj poštne družbe Massimo Sarmi, je uresničitev tehnološkega pola za upravljanje vseh storitev in logističnih faz. Nadaljuje se iter za poimenovanje Prosecco TRST - Deželno stanovsko združenje Confagricultura FVG je izrazilo zadovoljstvo nad potekom postopka za novo medregijsko poimenovanje vina Prosecco. Pred dnevi je bil v Oderzu v Venetu zelo uspel sestanek številnih vinogradnikov, vinarjev, konzorcijev za zaščito vin in predstavnikov stanovskih organizacij iz Veneta in FJK. Če bo šlo naprej s tem tempom, bo medregijski DOC Prosecco, ki zadeva pet pokrajin v Venetu in vso Furlanijo-Julijsko krajino, vzpostavljen pred koncem poletja, tako da bo lahko veljal že za letošnjo trgatev. Naslednja etapa bo odobritev pravilnika za DOC Prosecco na na-cioanlnem odoboru za vina, zadnje mnenje pa bo izrekla EU. V Pordenonu kmalu sejem Domus Arreda PORDENON - Več kot 180 raz-stavljalcev (+20%) se bo naslednji konec tedna predstavilo na drugem sejmu stanovanjske opreme Domus Arreda, ki bo na porde-nonskem sejmišču od 28. do 30. marca in ki mu bo od 4. do 6. aprila sledila razstava mozaika Ten-denza Mosaico. S to razstavo želijo prireditelji tudi tržno ovrednotiti eno največjih odličnosti pordenonske pokrajine, umetnost mozaikov, ki so znani po vsem svetu. EVRO 1,3558 S +0,07 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 23.03. 20.03. ameriški dolar japonski jen 1,3558 131,12 1,3549 129,87 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,2623 45,2775 68,3040 9,2509 45,4920 685170 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsn^Ur ti ini" 7,4506 0,92945 7,4515 0,93950 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc ^ LrAna 11,0760 8,6345 11,0560 8,6500 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,820 1,5301 26,628 1,5291 jviv.aiji\i iiuiiis. estonska krona TAnnt 15,6466 304 15 15,6466 298,36 1 1 la ■ ' Iz Krmina je bilo med drugo svetovno vojno deportiranih v nemška koncentracijska taborišča 68 domačinov; eden izmed njih je bil Jud, ostali pa so bili partizani, an-tifašisti in civilisti, ki so jih zajeli med vojaškimi akcijami. 37 se jih ni vrnilo domov, zato pa so njim in sploh vsem žrtvam holo-kavstov posvetili obeležje, ki stoji na oširku Cumano v ožjem mestnem središču in so ga včeraj slovesno odkrili. Prisotne je nagovoril krminski župan Luciano Pitat, za njim pa je spregovoril tržaški pisatelj Boris Pahor. »Postavili ste obeležje, s katerim se spominjate fašističnega in nacističnega terorja, hkrati pa se želite pokloniti vsem žrtvam totalitarnih režimov. Vaša odločitev je povsem pravilna, zato vas pozivam, da mlade naučite spoštovanja do življenja in do različnosti,« je med drugim poudaril Pahor in opozoril, da morajo mlade generacije misliti s svojo glavo, saj ne smejo slepo verjeti nikomur. Mladi morajo biti po Pahorjevih besedah posebno pozorni na »kriptofašiste, ki skušajo še naprej voditi svojo povsem zgrešeno politiko.« V uvodnem delu svojega nagovora je Pahor poudaril, da je v nemških taboriščih umrlo 6.000.000 Judov in skoraj 4.000.000 političnih deportirancev, med katerimi so bili predstavniki številnih evropskih narodov. Patat je izpostavil, da je Krmin med drugo svetovno vojno plačal visok krvni davek; veliko je bilo deportirancev in padlih v partizanskih vrstah, zato pa je treba skrbno negovati demokracijo in svobodo, za katero je bilo prelite toliko krvi. Župan je hkrati opozoril, da so po svetu še vedno razpršeni številni totalitarni režimi, zato pa mora novo obeležje opominjati, da milijoni ljudi še vedno živijo sredi lakote in revščine. Po nagovorih so svoje misli o deportaciji pre- Boris Pahor, za njim župan Luciano Patat (levo); na obeležje so zapisali opomin Prima Levija, da bi se tragedija koncentracijskih taborišč lahko ponovila (desno) bumbaca brali učenci osnovne šole iz Krmina. Obeležje je izdelal in podaril krminski občini domači arhitekt Eliano Cucit. Po odkritju je Boris Pahor v občinski dvorani predstavil svojo zadnjo knjigo, ki je izšla v italijanščini, »Qui e proibito parlare«. Predstavitev je priredila krminska univerza za tretje starostno obdobje. (dr) i . !, 11,.J , r'U ÍRRBBE SUCCEDERE ANCORA- RiJ'1 slovik - V četrtek Leto, ko smo živeli nevarno Predaval bo James C. Ellert V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v četrtek, 26. marca, ob 18. uri četrti seminar iz ciklusa Kriza: revolucija ali rutina, ki ga prireja Slovik - Slovenski izobraževalni konzorcij. Na temo Leto, ko smo živeli nevarno: vzroki, posledice in implikacije globalne krize bo predaval profesor James C. Ellert z IEDC Poslovne šole Bled. Predavatelj bo govoril o svetovni finančni krizi, sploh pa se bo osredotočil tudi na trenutni gospodarski položaj in na odzive javnega sektorja. Razložil bo, kako se bodo podjetja spopadala z globalno recesijo ter katere panoge in dežele so najbolj ranljive. Ellert je po rodu Kanadčan. Po diplomi iz političnih ved in ekonomije v Torontu je opravil magistrski študij ekonomije na univerzi v zahodnem Ontariu, medtem ko je kasneje v Chicagu doktoriral iz financ in ekonomije. Njegova stališča in mnenja objavljajo in povzemajo vodilni svetovni mediji. Predavanje bo v angleščini s simultanim prevodom v slovenščino. Prijave in kotizacije bodo zbirali še danes in jutri na naslovu elektronske pošte info@slovik.org, na telefonski številki 334-2825853 ali neposredno pred začetkom seminarja, so sporočili iz Slovika. nova gorica - Linhartovo srečanje se je sklenilo z nagrajevanjem Štandrežci nominirani Božidar Tabaj najboljši igralec, Marti Bizjak nagrada za najboljšo žensko stransko vlogo - Priznanje tudi za Anno lussa in Adriana Goriupa iz Beneškega gledališča Dobitniki priznanj in nagrad V Novi Gorici se je v nedeljo zaključilo srečanje ljubiteljskih gledaliških skupine Severne Primorske, ki je vključeno v 48. Linhartovo srečanje in v okviru katerega so odigrali šest predstav. Selektor srečanja Bine Matoh je nagradil najboljše igralce in igralke, na regionalno raven pa je nominiral predstavi Kaj bodo rekli ljudje Branislava Nušica v izvedbi dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež ter režiji Jožeta Hrovata in Pekarna Mi-šamaš Svetlane Makarovič v izvedbi gledališke skupine Vrtinec iz Bovca. Med zaključno slovesnostjo so uprizorili igro Beneškega gledališča Majhne družinske nesreče v režiji Marjana Bevka, nastopajoča igralca Anna Iussa in Adriano Gariup pa sta prejela posebno priznanje za odlično uigranost. Priznanje za najboljšo žensko stransko vlogo so v nadaljevanju izročili Marti Bizjak za vlogo gospe Tomic v predstavi Kaj bodo rekli ljudje v izvedbi dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež. Dalje je priznanje za najboljšo moško stransko vlogo prejel Ivan Jedrlinič za vlogo Ivana v predstavi Družinske skrivnosti Vrtejbenske igralske kompanije, medtem ko je bila za najboljšo žensko vlogo nagrajeno Anita Rot za vlogo mlinarice Je-drt v predstavi Pekarna Mišmaš v izvedbi gledališke skupine Vrtinec iz Bovca. Nazadnje je priznanje za najboljšo moško vlogo Božidar Tabaj za vlogo Tome v predstavi Kaj bodo rekli ljudje v izvedbi dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež. Kreativna delavnica v novogoriškem Mladinskem centru foto n.n. Otroška dobrodošlica pomladi V Mladinskem centru v Novi Gorici so včeraj v družbi 60 prvošolčkov iz osnovne šole Frana Erjavca obeležili dobrodošlico pomladi. Otroci so v kreativnih delavnicah, ki so jih vodili mentorji mladinskega centra, odrabljene toaletne tulce preoblikovali v travnik, poln cvetlic in živali. Z nastalimi izdelki bodo okrasili hodnike otroškega in porodniškega oddelka šempetrske splošne bolnišnice ter hodnike v bolnišnici za invalidno mladino v Stari Gori. Včerajšnja dobrodošlica pomladi se je zaključila z gledališko igro Lovec Jaka v izvedbi Tonija Mežana iz teatra Jaba-daba-du, s katero so se v Mladinskem centru otrokom zahvalili za sodelovanje. (nn) gorica - V višješolskem centru Dušan Jovanovic Čar režiserskega dela Režiser v gosteh v okviru pobude Povabimo besedo - Danes bodo prisluhnili Tonetu Pavčku V okviru pobude društva slovenskih pisateljev Povabimo besedo je prejšnji teden v slovenski višješolski center v ulici Puccini prišel v goste režiser Dušan Jova-novic, ki je mladim razkril čar režiserskega dela. Srečanje v avditoriju, ki so se ga udeležili dijaki zadnjih treh letnikov tako licejskega kot tehničnega pola, je potekalo v obliki intervjuja. Z režiserjem se je pogovarjala Nela Malečkar, urednica izvirnega leposlovja pri Mladinski knjigi. Jo-vanovicu je postavila vprašanja o njegovem življenju in delu, o vzrokih, zaradi katerih se je odločil za režiserko delo. V razgovor so se vključili tudi dijaki, ki so režiserja med drugim spraševali tudi o njegovih izkušnjah kor profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Višješolci bodo danes imeli novo literarno obarvano srečanje, saj bodo prisluhnili pesniku Tonetu Pavčku; udeležili se ga bodo vsi dijaki šolskega centra, potekalo pa bo v sejni dvorani sosednjega industrijskega tehničnega zavoda Galilei. Srečanje poteka v okviru slovenskega kulturnega praznika. Jovanovič v višješolskem avditoriju bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 25. marca 2009 1 5 gorica - Pokrajina ponuja recept za oživitev letališča Milijon evrov naložbe in ustanovitev društva GO-fly Gherghetta kandidiral sebe za predsednika delniške družbe - V kratkem pogovori na deželi in pri ENAC-u Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta ponuja recept za ponovni »vzlet« goriškega letališča, in to ravno v letu obeleževanja stoletnice prvega Rusjanovega poleta. Vrhunec praznovanj bo na začetku septembra, ko bo sodobna Eda na čelu sprevoda drugih letal pristala na tamkajšnjem travniku, do tedaj pa se bodo - po Gherg-hettovem prepričanju - dela za oživitev letališča že začela. Da misli zares in da trdno verjame v uspeh svojih prizadevanj, je izjavil včeraj, za mizo, nameščeno ob robu letališkega travnika, kamor je povabil vse - klube, društva in posameznike -, ki imajo interes za preporod letališča. Ob sebi je imel Luciana Bit-tesinija iz kluba Isonzo in Claudia Paulina iz Alpe Adria Aerocluba ter v njunem imenu razglasil, da ima njegov recept složno podporo vseh. Zbralo se je kakih dvajset ljudi, da srce letališča še vedno utripa, pa so ponazorili z letali na prostem in v odprtem hangarju. »Gre za dejanje ljubezni do tega nenadomestljivega kraja,« je povedal Gherg-hetta in v istem zamahu kandidiral sebe na predsedniško mesto delniške družbe, ki naj bi upravljala letališče, napovedal milijon evrov naložbe v obnovo in predlagal ustanovitev društva GO-fly, v katerega se bo lahko včlanil prav vsakdo, ki želi uporabljati letališki prostor tudi za šport ali rekreacijo; predvidoma naj bi plačal deset evrov letne članarine, v zameno bo dobil kartico za vstop na območje, ta pa bo omogočila nadzor nad uporabniki, kar zahtevajo varnostni predpisi. Računajo, da že danes bi letališče uporabljalo tristo ljudi oz. članov klubov in društev, z ustanovitvijo GO-flya pa naj bi se število vsaj podvojilo. »Takšno društvo bo dokaz navezanosti Goričanov na ta kraj, hkrati pa se bo letališče povzpelo v vrh prioritet vsakega goriškega politika in upravitelja,« je še podčrtal predsednik pokrajine in dodal, da mora letališče služiti prvenstveno letenju in letalstvu, zato bodo vsi napori v prvi fazi posvečeni posodobitvi letaliških struktur in vzpostavitvi nove organiziranosti za njihovo delovanje, da pa bo v drugi fazi mogoče razmisliti tudi priselitev dejavnosti, ki z letali nimajo kaj opraviti. K včerajšnjemu srečanju je povabil tudi predstavnike goriške občine, ki jih ni bilo zraven; kljub temu je Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ob njem Luciano Bittesini (levo) in Claudio Paulin na včerajšnji predstavitvi pobud za oživitev letališča; hangar z letali na goriškem letališču (spodaj) bumbaca Gherghetta najavil, da računa na soglasje župana Ettoreja Romolija, s katerim bo v roku dveh tednov stopil do deželnega odbornika Riccarda Riccardija, zato da bosta od dežele iztržila 300 tisoč evrov za nujna dela in nato še 250 tisoč evrov lenega prispevka za obdobje petnajstih let. Od dežele, ki ima večinski delniški delež, bosta obenem zahtevala, da omogoči imenovanje novega predsednika na čelo družbe; predsedniške posle opravlja danes deželni funkcionar, ki je neke vrste komisar, čim prej pa mora na predsedniški stolček sesti oseba iz Goriške, je zatrdil Gherghetta in kandidiral sebe. Družba mora imeti sedež v Gorici, je še dejal in ponudil pisarno na sedežu civilne mo-torizacije, kjer bo pokrajina zagotovila tudi uslužbenca. »Od 400 tisoč evrov svoje- ga kapitala naj delniška družba takoj odstopi sto tisoč evrov za nujna dela,« je še zahteval in napovedal, da se bo na začetku aprila sestal v Gorici z odgovornim za mala italijanska letališča pri ENAC-u, Robertom Vergarijem, zato da od letalske ustanove dobijo letališče v koncesijo. Tudi ENAC bo prispeval denar, in sicer iz fonda, ki ga je namenil za odpravo azbestnih kritin na hangarjih in na ostalih poslopjih. Po sto tisoč evrov naj bi prispevala kluba Isonzo in Alpe Adria, pokrajina pa bo dodala še sto tisoč. Gherghetta je napovedal novo ograjo, novo varnostno opremo, nov bencinski servis, obnovo vseh zgradb, celo nov hangar in - v optimalnih okoliščinah - tri uslužbence (direktorja, mehanika in uradnika), ki bodo vodili letališče. Klubi bodo dobili v na- jem prostore v zameno za storitve, je še zagotovil. »Zato da bo struktura optimalno delovala, pa bo potrebno prostovoljno delo klubov,« je še povedal in dodal, da bodo letališče odprli Sloveniji, ko bo oživljeno in okrepljeno. Pri Claudiu Paulinu iz Alpe Adria Ae-rocluba, v katerega so včlanjeni tudi slovenski državljani, so Gherghettove napovedi naletele na skepso in zaskrbljenost: »Vsa potrebna dela bi lahko opravili z veliko manj denarja in z oprijemljivejšim načrtom, kakršnega smo sami predstavili. Pod težo projekta, o kakršnem je bil danes govor, letališče tvega stečaj, naši klubi pa izpraznitev in propad. Med drugim nam želijo naložiti strošek za vsak vzlet. Bomo morali torej plačevati, čeprav bomo na svojem?« (ide) Glasbeni poklon Jericiju Ob 80-letnici rojstva goriškega skladatelja Stanka Jericija (1928-2007) se bodo poklonili njegovemu spominu z dvema koncertoma. Prvi bo na sporedu v soboto, 28. marca, ob 20.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu, drugi pa bo v cerkvi sv. Ignacija v Gorici v nedeljo, 29. marca. Med drugimi skladbami bo izveden tudi Sta-bat Mater za soliste, zbor in orgle, zadnje večje Jericijevo vokalno instrumentalno delo, ki je bilo premierno predstavljeno preteklega novembra. Nastopili bodo sopran Alessandra Schettino, mezzosopran Mirjam Pahor, bas Goran Ruzzier, Marco Colella na orglah, razni instru-mentalisti in mešani pevski zbor Štandrež z dirigentom Davidom Bandljem. Pokrajinski svet SKGZ-ja V Tumovi dvorani goriškega KB centra bo nocoj ob 20. uri zasedal pokrajinski svet Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ). Ob predsedniškem poročilu bo tekla beseda o reorganizaciji SKGZ-ja in pripravah na pokrajinski kongres. Fotografska monografija V palači Attems-Petzenstein v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili fotografsko monografijo o Furlaniji-Julijski krajini »Artisti & Artigiani nella terra dell'Oro« (Umetniki in obrtniki v deželi zlata); avtor posnetkov je Luigi Vitale, ki je lani že oblikoval fotografsko monografijo z naslovom »Friuli Venezia Giulia. Viaggio nella terra dell'oro« (Furlanija-Julijska krajina. Potovanje v deželo zlata). Nova knjiga predstavlja torej vsebinsko nadaljevanje lanske. Besedo bodo danes imele predsednica upravnega sveta čipkarske šole Lucia Pillon, kiparka Attiliana Argentieri Zanetti, direktorica Pokrajinskih muzejev Laura Sgubin, podpredsednica pokrajine Roberta Demartin in predsednica združenja Movimento turismo del vino Elda Felluga. O Spadarovi knjigi v Krminu V palači Locatelli v Krminu bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo z naslovom »La cultura civile della Venezia Giulia: un'antologia. 1905-2005«, ki jo je uredil Stelio Spadaro, bivši tajnik tržaških Levih demokratov. Zbornik prinaša prispevke petnajstih pokojnih in še živečih pisateljev in intelektualcev, ki izražajo svoj osebni pogled na preteklost in sedanjost Julijske krajine. V antologiji so zbrani zapisi Biagia Marina, Scipia Slataperja, Fulvia Tomizze, Claudia Magrisa, Diega De Castra, Elia Apiha in drugih. Ob uredniku bodo sodelovali Fabio Forti, Lino Felician, Hans Kitzmuller in Franco Miccoli. vrh - V domu Danica deseti občni zbor jamarskega društva Kraški krti z novim vodstvom Po osemindvajsetih letih predsedniško mesto zapušča Stanko Kosič - V kraške jame in na ogled strelskih jarkov spremljajo vse več turistov in šolskih skupin NA PIANCAVALLU Huje poškodovana v» v v na smučišču Petnajstletni M.V., smučar in član Slovenskega planinskega društva iz Gorice (SPDG), ki obiskuje četrto gimnazijo goriškega klasičnega liceja Primož Trubar, se je v nedeljo huje poškodoval med ogrevanjem za nastop na čez-mejnem smučarskem prvenstvu v Piancavallu. Med padcem si je zlomil piščal na obeh nogah; v enem primeru je zlom tako hud, da so ga že nemudoma podvrgli kirurškemu posegu. K sreči pa je zdravstveno stanje druge v nesrečo vpletene osebe manj resno, kot je sprva kazalo, saj je 48-letni M.T. iz Oderza po trčenju z Goričanom obležal v nezavesti. S helikopterjem so ga odpeljali v videmsko bolnišnico, že v nedeljo zvečer pa so sporočili, da je utrpel udarec glave, a nikakor ni v življenjski nevarnosti. Goriškega smučarja so sprejeli v bolnišnici v Porde-nonu, zaradi zloma obeh nog pa ga čaka dolgotrajno okrevanje. Do nesreče je prišlo sredi dopoldneva, ko naj bi M.V. opravil dokaj drzen skok in med pristankom podrl 48-letnika. Hujše posledice sta preprečili tudi čeladi, s katerima sta bila oba opremljena. Kraški krti so obnovili svoje vodstvo. Prejšnji petek je namreč v središču Danica na Vrhu potekal deseti redni občni zbor jamarskega kluba Kraški Krti. Zaradi odsotnosti predsednika Stanka Kosiča je prisotne člane in goste pozdravil podpredsednik Dario Legiša, ki je tudi podal predsedniško poročilo. Podrobno je analiziral delovanje društva, ki je bilo v zadnjem triletju res izredno bogato. Kot je sam povedal, so aktivnosti v jamarskem društvu zelo razvejane. Pri tem ne gre le za raziskovanje terena, iskanje, odpiranje in izrisovanje novih jam, zavarovanje vhodov in dostopa do njih in seveda raziskovanje podzemnega svetaTo so sicer dejavnosti, ki sodijo v ožji krog jamarskega udejstvovanja, niso pa edine, s katerimi se društvo ukvarja. Tako jamarji radi ustrežejo šolskim skupinam, ki jih je v zadnjem obdobju vse več, in jih pospremijo na ogled najznamenitejše jame na goriškem krasu Kraljice krasa, ki leži v bližini jamarskega doma na Vrhu; vse več pa je tudi takih skupin, ki si poleg tega želijo ogledati ostaline, jarke in kaverne iz 1. svetovne vojne. Ob čudoviti kraški naravi gre tako pri tem že za pravo turistično ponudbo, ki pa jo jamarji opravljajo brezplačno. Omenil je tudi odkritje nove pomembne jame, ki meri preko 78 metrov v globino, poimenovali pa so jo po pred leti preminulem zaslužnem članu Marčelu Devetaku. Posebej je izpostavil odprtje novega podzemnega skladišča ob jamarskem domu, ki je bilo v lanskem oktobru predano na- Z občnega zbora Kraških krtov na Vrhu menu ob finančni podpori javnih ustanov in požrtvovalnosti članov društva, ki so opravili preko 2.000 ur prostovoljnega dela. Ob jamarskem domu že kar nekaj časa deluje tudi meteorološka postaja. Podatki, ki se samodejno shranjajo v računalnik, bodo v kratkem na razpolago tudi širši javnosti na spletni strani jamarskega društva, ki je sicer še v obdelavi. Ob koncu svojega nagovora se je zahvalil Stanku Kosiču, sicer odsotnemu, ki zapušča predsedniško mesto mlajšim silam; kar osemindvajset let je neprekinjeno vodil društvo in ga s trdim delom in njemu značilno zagnanostjo pripeljal do res zavidlji- vih rezultatov. Članstvo se je soglasno strinjalo, da mu zato pripada častno predsedniško mesto. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal Carlo Padovese, o društveni blagajni pa je spregovoril Michele Delorenzo. V imenu občine Doberdob je prisotne pozdravil podžupan Nordio Gergolet, v imenu sovo-denjske občine pa odbornik Slavko Tomšič. Predsednik Jamarske zveze Slovenije pa je v svojem pozdravu izpostavil dejstvo, da so Kraški krti pomemben vezni člen med slovensko in italijansko speleologijo. Sledil je pozdrav predsednika Slovenskega planinskega društva iz Gorice Marka Lutmana, ki je Kraške krte povabil k čim večjemu sodelovanju z nekdanjim matičnim društvom, saj se je jamarski klub razvil iz nekdanjega jamarskega odseka pri planinskem društvu. Pozdravili so tudi Kraški leopardi iz Temnice. Gre za jamarsko društvo, ki že kar nekaj let uspešno sodeluje s Kraškimi krti. Ob koncu je bil z dvigom rok soglasno izvoljen nov odbor, ki bo v prihodnjem triletju vodil društvo. Sestavljajo ga Gergo-let Edi, Legiša Dario, Delorenzo Michele, Vi-zintin Felice, Padovese Carlo, Frandolič Boris in Grillo Dario. Sledila je prijetna družabnost. (dam) 1 575 Četrtek, 26. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR gorica - Abonmajska sezona SSG Kreutzerjevo sonato narekuje ritem vlaka Nocoj v Kulturnem domu - Na odru člani umetniškega jedra SSG Prizor iz predstave »Smo v letu 1902. Za štirideseto obletnico poroke Leva Nikolajeviča in Sofije Andrejevne so spekli torto, naredili bodo nekaj fotografskih posnetkov za družinski album in za zgodovino. Na posestvu v Jasni Poljani je med povabljenimi tudi Sergej Tanajev, Sofijin učitelj klavirja. Pozno zvečer se Lev in Sofija hudo spreta. Lev napiše poslovilno pismo in pobegne od doma. To je samo eden od njegovih poskusov pobega in groženj, da bo zapustil družino, ki se vrstijo od sredine 80. let devetnajstega stoletja in se končno uresničijo konec oktobra 1910.« Tako se začenja uvodno razmišljanje dramaturga Branka Jordana o novem branju Tolstojeve novele Kreutzerjeva sonata, ki ponuja dvojno, biografsko in literarno razsežnost razmišljanja o zakonskem odnosu. Uprizoritev teksta po klasiku svetovne literature 19. stoletja v najnovejši produkciji Slovenskega stalnega gledališča bo zaživela nocoj ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma v Gorici. Vsebinsko in estetsko tehtna predstava prinaša svež in prodoren pogled mladih ustvarjalcev delovne ekipe, ki so jo ob omenjenem dramaturgu sestavljali režiser Miha Golob, scenograf Branko Hoj-nik, kostumografka Jelena Prokovic in avtor glasbe Vasko Atanasovski. foto peter kostrun Zgodbo Kreutzerjeve sonate narekuje ritem vlaka, ki prekorači literarno progo, da bi se usmeril v tirnice Tolstojeve življenjske zgodbe, medtem ko se na niti spomina, vzporedno odvija pripoved o zakonskem odnosu lika Va-sje Pozdniševa in o ljubosumnosti, ki ga privede do umora. Beethovnova Kreut-zerjeva sonata za violino in klavir je povod za usodni razvoj samo domnevne zakonske nezvestobe, ki odpira večno aktualne dileme najbolj problematičnih plati razmerij med spoloma. Interpreti Kreutzerjeve sonate so člani umetniškega jedra SSG-ja Vladimir Jurc (Lev Nikolajevič Tolstoj), Maja Bla-govič (Sofija Andrejevna Tolstoj), Romeo Grebenšek (Vasja Pozdnišev), Nikla Pe-truška Panizon (Elena Pozdnišev), Primož Forte (Sergej Ivanovič Tanajev/ Sergej Truhačevski), Lara Komar (Lisa) in gost Ivo Barišič (Jegor). Ponovitev za goriški abonma bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so naslednje: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkve, ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 19.30), Tržič (S.Polo, 19.40-črpalka Shell, ob 19.45), Štivan (nad gostilno, ob 19.50), Jamlje (gostilna, ob 20.00), Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni, ob 20.15). / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE abonmajska sezona KrseountaztearJeva DSMRALIN PRIREDIL BRANKO JOKtJAN režiser Miha Golob po novei|- leva nikolajeviča tolstoja ...«najbolj uničujoča tragedija je bila, je in bo tragedija spalnice.« (LMTolstoj) danes - torek, 24. marca ob 20.30 KULTURNI DOM GORICA - (z italijanskimi nadnapisi) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Info in predprodaja: Blagajna Kulturnega doma Gorica od ponedeljka do petka od 10. do B.inod 16. do 18. ure (tel. 048133288). info@teaterssg.it - www.teaterssg.it saz Rodolfo Ziberna LEGA NAZIONALE in SLOVENCI Sreda, 25. marec2009, ob 18. uri [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Gran Torino«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La verita e che non gli piaci abbastanza«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »L'ospite inatteso«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Gran Torino«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La verita e che non gli piaci abbastanza«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Diverso da chi?«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »La matassa«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ti amero sempre«. Koncerti KONCERT V SPOMIN NA STANKA JE-RICIJA bo v nedeljo, 29. marca, ob 18. uri v cerkvi Sv. Ignacija v Gorici. V okviru sezone Snovanja bo na programu se-kvenca za soliste, zbor in orgle Stabat Mater. NEDELJSKI KONCERTI združenja AGI-MUS: 29. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Around the world«; nastopil bo otroški pevski zbor Artemia. PRIMORSKA POJE 2009: v Kulturnem domu v Vipavi v petek, 27. marca, ob 20. uri nastopajo Kulturno društvo MePZ Sežana, MePZ Justin Kogoj, Dolenja Trebuša (Tolmin), MePZ Fran Venturini, Domjo (Dolina), MPZ Justin Kogoj, Dolenja Trebuša (Tolmin), vokalna skupina Sraka (Štandrež), mladinska vokalna skupina Bodeča neža (Vrh), MeMlPZ Trst. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v četrtek, 26. marca, ob 20.30 nastopil Trio Alex (sopran Alessandra Schettino, klarinetist Sandi Vrabec, pianistka Aleksandra Pavlovič). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 25. marca, ob 20.15 koncert zasedbe Ira Roma, ki jo sestavljajo Irina Guščina (glas in kitara), Aleksander Guščin (glas in violina), Uroš Rakovec (kitara in man- dolina) in Matija Krivec (kontrabas); informacije na tel. 003865-3354013, pr@kulturnidom-ng.si, www.kultur-nidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v četrtek, 26. marca, ob 20.45 koncert pianista Sergia Tiempa; na programu Franz Liszt, Fryderyk Chopin in Maurice Ravel. VEČER CIGANSKE IN STAROGRAD-SKE GLASBE S SKUPINO ŠUKAR bo v prostorih Vinske kleti Goriška Brda v soboto, 28. marca, ob 20. uri; rezervacije na tel. 003865-3959506 (od 12. do 15. ure in od 19. do 22. ure) ali 0038641633227. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča niz koncertov Josephu Haydnu: v soboto, 28. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bosta nastopila Carlo Lazari (violina) in Anna Lazza-rini (klavir); vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 3. aprila, ob 20.45 bodo nastopili tenorji Cosimo DAdamo, Luca Favaron in Rodolfo Vitale; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. Naša Tamara je imjila fentka. Keku smo usi kuntjinti! Živijo Aleš! SKD in MePZ Hrast M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 3403423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vin-cenza). KD OTON ŽUPANČIČ, VOKALNA SKUPINA SRAKA IN SEKCIJA VZPI-AN-PI ŠTANDREŽ organizirajo izlet v Um-brijo od 30. maja do 2. junija. Na programu so ogled mest Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio, Val Nerina in Orvieto, obisk praznika »Vini nel mon-do« v Spoletu in koncert vokalne skupine Sraka; informacije in prijave do zasedbe mest na tel. 340-3447695 (Tamara po 19.30). Obvestila AKŠD VIPAVA vabi na pohod Po sledeh prve svetovne vojne po okolici Deveta-kov v nedeljo 29. marca. Zbirališče ob 8.45 pred gostilno »Pri Miljotu« v De-vetakih. Pohod bo potekal tudi po ne-markiranih stezah in po gozdu, zato organizatorji priporočajo primerno obutev in fizično kondicijo; informacije na tel. 328-2180158. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža sklicuje redni občni zbor v sredo, 25. marca, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Andreja Bu-dala v Štandrežu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINA ROMANS s pokroviteljstvom goriške pokrajine razpisuje 4. literarno nagrado Celso Macor - Identiteta in zgodovinski spomin narodnih in jezikovnih skupnosti Furlanije julijske krajine. Vpisovanje bo potekalo do 31. marca; informacije od ponedeljka do petka med 11. in 13.30 v uradu za kulturne dejavnosti občine Romans, ul. La Centa 6 (tel. 0481-966904, elektronska pošta info@comune.romans.go.it, spletna stran www.comune.romans.go.it). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. PLANINSKO DRUŠTVO VALENTIN STANIČ KANAL prireja 16. pohod Po stopinjah Valentina Staniča v soboto, 28. marca. Glavni pohod bo na progi Sol-kan-Sabotin-Vrhovlje-Korada-Kanal (začetek pohoda od 6. do 9. ure s trga v Solkanu, zmerne hoje brez postankov 8 ur); krajši pohodi bodo na progah Sol-kan-Sabotin-Vrhovlje (4 ure hoje, začetek pohoda od 6. do 9. ure s trga v Solkanu), Vrhovlje-Korada-Kanal (začetek pohoda od 8. do 10. ure na Vrhovlju, 4 ure hoje) in Korada - Kanal - kanalski šolarji (2 uri hoje). Zaključna prireditev bo od 15. ure dalje na Kontradi v Kanalu, ob slabem vremenu v gasilskem domu v Kanalu; informacije na tel. 0038641-604887, 0038651-604762, elektronska pošta ks-kanal@siol.net. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana je izdalo razpis 39. Festivala domače glasbe Šte-verjan 2009, ki bo v Števerjanu 3., 4. in 5. julija med Borovci. Festival je tekmovalnega značaja, prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno-zabavno glasbo. Razpis je vsem na razpolago na društveni spletni strani www.sedej.org. TONČIČEV SKLAD zbira predloge za Zlato zrno 2009, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S. Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji so na razpolago na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razpolago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v trži-škem uradu (tel. 0481-411325) ob torkih in sobotah. H Prireditve V POKRAJINSKIH MUZEJIH, v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici, bodo v sredo, 25. marca, ob 18. uri, priredili večer z naslovom »Dove il mio na-ufragar«; Gabriella Gabrielli bo predstavila glasbeni prvenec ob branju odlomkov Celsa Macorja. GORIŠKI MUZEJ vabi na ogled dokumentarnega filmskega gradiva Ženske v občini Šempeter - Vrtojba v okrepčevalnici Zdenka v Šempetru od 27. marca do 10. aprila od ponedeljka do petka med 14. in 21. uro. Filmsko gradivo je iz arhiva RTV Slovenije in Goriškega muzeja. GORIŠKI MUZEJ vabi na ogled dokumentarnega filmskega gradiva Žensko delo v ajdovski industriji, ki se bo pred- Čitalnica knjižnice D. Feigel KBcenter - Gorica vajalo še danes, 24. marca, v gostinskih lokalih b 52 v Ajdovščini od 15. do 17. ure in v baru Vogal v Ajdovščini od 7. do 18. ure, kjer bo tudi na ogled razstava starih fotografij o ženskem delu v ajdovskih tovarnah. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA bo v sredo, 25. marca, ob 18. uri gostila Ro-dolfa Ziberno v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici. Tema srečanja bo Lega Nazionale in Slovenci. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI v sodelovanju z državno knjižnico v Gorici prireja predavanje Erice Bisesi z naslovom »La vita tra le stelle« v četrtek, 26. marca, ob 17.30 v hiši Ascoli v ul. Ascoli 1 v Gorici. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ organizira v soboto, 4. aprila, ogled Škofjeloškega pasjona. Predviden odhod z avtobusom ob 17. uri; informacije in vpisovanje ob uri obedov na tel. 347-9748704 in 0481-21608. SKPD F.B. SEDEJ vabi na Materinski dan, ki bo v petek, 27. marca, ob 19. uri v Se-dejevem domu v Števerjanu. Sodelujeta mlajša dramska skupina ter otroški pevski zbor. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Marije Merljak z naslovom Dober imunski sistem - najboljši osebni zdravnik (alergije, astma, sene-ni nahod) v torek, 31. marca, ob 20.30 v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici; informacije na tel. 0481-536455, e-pošta soncnica@libe-ro.it. SLOVIK prireja v četrtek, 26. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici četrti seminar iz ciklusa Kriza: revolucija ali rutina na temo Leto, ko smo živeli nevarno: vzroki, posledice in implikacije globalne krize. Predaval bo v angleškem jeziku s simultanim prevodom v slovenščino James C. Ellert z IEDC-Poslovne šole Bled. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 26. marca, ob 18. uri Federico Nanut predstavil svojo prvo knjigo »In Africa saremmo gia morti«. V SEJNI DVORANI POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju bodo v četrtek, 26. marca, ob 20.45 v sklopu niza »Film Video Monitor« predvajali film »Darfur - Vojna za vodo«. V četrtek, 2. aprila, ob 20.45 v sklopu niza »Gorica Kinema (off)« pa bodo predvajali film »The Fourth World War (Četrta svetovna vojna)«. Filma s prostim vstopom prireja Kinoatelje v sodelovanju z odborništvom za mir goriške pokrajine. Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Luigi Percon iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 14.00, Sara Bergamasco por. Blasig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Pierina Mascher vd. Miori v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. / KULTURA Torek, 24. marca 2009 27 ljubljana - Ob stoletnici Ocvirkovega rojstva Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton Ocvirk Pri Založbi ZRC izšel zbornik s prispevki 22 udeležencev simpozija Profesor Anton Ocvirk (1907-1980) je bil pojem in je ostal legenda oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti od konca tridesetih do srede sedemdesetih let. Zasnoval in urejal je tudi knjižne zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev - v njenem okviru med drugim zbrana dela Ivana Cankarja v 30 zvezkih in Srečka Kosovela v štirih - Sto romanov in Literarni leksikon. Darko Dolinar in Marko Juvan, urednika in tudi soavtorja tega zbornika, sta vanj uvrstila prispevke 22 udeležencev simpozija, izpeljanega ob stoletnici Oc-virkovega rojstva. Poleg domačih komparativistov in slavistov so med njimi tudi ugledna imena iz različnih evropskih univerz in raziskovalnih inštitutov. Večina jih je Ocvirka osebno poznala, nekateri so bili njegovi kolegi, še več je bilo študentov oziroma učencev, medtem ko najmlajši poznajo njegov delo in kariz-matično pojavo le iz literature in pripovedovanj. Skoraj polovica izmed njih je do nedavnega nadaljevala, kot na primer Janko Kos in Evald Koren, ali še danes, kot Boris A. Novak, Tomo Virk in Janez Vrečko, nadgrajujejo Ocvirkovo znanstveno zapuščino. Pripadnike vseh generacij tukaj povezuje dejavno ali vsaj posredno ukvarjanje z vedo, ki jo je Ocvirk že pred drugo vojno na Slovenskem moderniziral, po vojni pa osamosvojil ter s svojimi odmevnimi predavanji in spisi izenačil z ravnijo sočasne evropske kompa-rativistike. Vsebina knjige, ki je v zbirki Studia litte-raria izšla pri Založbi ZRC, je razdeljena na dva dela: Anton Ocvirk, slovenska primerjalna književnost in njen evropski kontekst in Primerjalna književnost med univerzalnim in lokalnim, med literaturo in kulturo. Nekateri avtorji zlasti v prvem delu dodajajo strokovnim sodbam svoje spomine in z njimi tudi bolj osebno noto. Novak na primer priznava, da ga je Oc-virk, edini profesor, pred katerim je trepetal, s predavanji o teoriji verza od jezikovnih eksperimentov popeljal h klasičnim pesniškim oblikam, ki omogočajo najglobljo glasbo besed, česar pa se tedaj še ni zavedal. Vrečko, nasprotno, kot raziskovalec Srečka Kosovela piše več o kraškem pesniku kot o Ocvirku, pri čemer posebej izpostavlja upravičenosti profesorjeve uvrstitve pomembnega dela Kosovelovega opusa v krog evropskega konstruktivizma. Prispevki v drugem delu knjige se z različnih izhodišč ukvarjajo zlasti z razmerjem med primerjalno književnostjo in sorodnimi metodami, šolami in disciplinami ter z drugimi vidiki današnjega položaja primerjalne književnosti v evropskem in svetovnem merilu. I. Ilich nova gorica - Koncert Leipziškega godalnega kvarteta in harfistke Mojce Zlobko Vajgl Vznemirljiva natančnost Sodelovanje med uveljavljenim kvartetom in odlično slovensko harfistko traja že dve leti in je obrodilo odlične sadove Leipziški godalni kvartet, ki so ga leta 1988 ustanovili vodilni godalci znamenitega Leipziškega orkestra Gewandhaus, je bil gost šestega abonmajskega koncerta Kulturnega doma Nova Gorica. S priznanimi glasbeniki (Stefan Arzberger, violina, Tilman Bunin, violina, Ivo Bauer, viola, Matthias Moosdorf, violončelo) je kot solistka nastopila odlična slovenska harfistka Mojca Zlobko Vajgl, glasbena umetnica, ki so jo pred leti v Dubrovniku prevzeli žlahtni zvok, imenitne interpretacije, prefinje-no muziciranje in tehtna izbira skladb nemškega sestava. Med glasbeniki se je vzpostavila naravna vez (kemija) in obrodila sodelovanje, ki že dve leti razveseljuje glasbeno občinstvo. Na novo-goriškem koncertnem odru je to njihovo sožitje zazvenelo v precej zahtevni (in tudi posebni) Fantastični pripovedki za harfo in godalni kvartet, ki jo je francoski skladatelj Ande Caplet napisal po literarni predlogi fantastične zgodbe ameriškega pesnika in pisatelja Edgar-ja Allana Poa. Capletu je z naturalističnim in ekspresionističnim glasbenim slogom uspelo s pomočjo harmonije in instrumentacije zvočno izvrstno izraziti temačno razpoloženje, grozo, obup, zlo in smrt (podnaslov skladbe je 'Maska rdeče smrti'). Programsko delo, ki zelo izstopa v literaturi komorne glasbe, ponuja poslušalcu vznemirljivo soočanje s strašljivo zgodbo o smrti, izvajalcem pa trdo in neizprosno poglabljanje v glasbene prijeme, ki so se že močno odmikali od kompozicijskim manir impresionizma in oznanjali precej bolj drzno uporabo zvočnih efektov. Z ob-čudujočo medsebojno komunikacijo in zrelim artističnim kredom so glasbeniki prebujali temačna vzdušja skladbe in nam tako v najbolj optimalni luči približali zanimiv, precej individualen in ezoteričen slog Andreja Capleta, širšemu občinstvu manj znane francoske glasbene osebnosti. A če mojstrovina Capleta dopušča oz. celo zahteva sinergijo individuu-mov (v kateri je vendar marsikdo lahko zaslutil domiselne poustvarjalne presežke harfistke), pa slednjega ne dovoljuje izvedba Godalnega kvarteta v f-molu št. 11, op. 95 ('Qartetto serioso') Ludwiga van Beethovna. Čeprav je tudi ta skladba vizionarska, saj njeni har-monski eksperimenti napovedujejo romantično obdobje, pa so v njej zakonitosti skupnega muziciranja precej drugačni kot v Capletovem delu. Leipziški godalni kvartet je žal Beethovnovo V Novi Gorici so nastopili z zahtevnim programom bologna Mednarodni sejem otroške literature Včeraj je 46. mednarodni knjižni sejem v Bologni odprl na stežaj svoja vrata in privabil založnike iz 66 držav, ilustratorje, pisatelje in prevajalce, literarne agente, šolnike in knjižničarje, skratka izvedence, da bi skupaj poglobili aktualne težnje založništva za najmlajše. Do četrtka so vsak dan na vrsti okrogle mize, predavanja, srečanja z avtorji in druge pobude, ki dopolnjujejo predstavitve posameznih založnikov (letos je prisotnih kar 1.300) in tradicionalne razstave ilsutratorjev z odsekoma fiction in no fiction, za katero se je tokrat prijavilo kar 2.714 kandidatov. Letošnji častni gost je Koreja, ki z razstavo Round, and round in a circle ponuja na ogled izbor najbolj ra-prezentativnih del svojih ilustratorjev, a želi posebej približati obenem svojo kulturo in modus vivendi. Poseben odsek razstave je posvečen edinstvenim ilustracijam to-skanskega umetnika Roberta Inno-centija, letošnjega prejemnika prestižne nagrade Andersen, ki je posebej cenjen za sposobnost mojstrskega prikaza najrazličnejših žanrov in ga odlikuje učinkovitost pripo-vednosti podobe. Ker je vstop na sejem strogo namenjen strokovnemu občinstvu, se cela vrsta vzporednih pobud vezanih na svet otroške knjige odvija v različnih lokacijah v centru Bologne in nadaljuje še v naslednjih tednih. Med temi gre posebej omeniti Rodari fullcolor, razstavo ilustracij tekstov enega najpomembnejših avtorjev italijanske mladinske literature, ob pisateljevi tridesetletnici smrti. Iz vsebinskega vidika vlada zanimanje za tematike, ki obravnavajo aktualne življenjske situacije. Soočanje s stvarnostjo pomeni danes veliko večji izziv kot je lahko zatekanje v fantazijske scenarije. Posebno bogata je ponudba namenjena najstnikom. Kot vedno vlada največje zanimanje okrog novih trendov: letos so v ospredju slangi. Značilni jezik sporazumevanja po spletnih klepetalnicah si vse bolj utira pot pri mladih. Avtorji so navdih črpali prav iz te stvarnosti za svoje knjižne novosti. Najbolj pisane so kot vedno knjige za najmlajše, živahno obarvane in prikupne želijo privabiti v svet branja in po statističnih podatkih sodeč jim to tudi uspe. Jasna Merku glasbo poustvaril s pretirano ostrino, manj všečnim nemirom in zvok sestava ni dosegel pričakovane barvne zlito-sti, marsikdaj je posamezni inštrument grobo preglasil drugega, intenziteta glasbene pripovedi je nihala. Le sedemnajst let po nastanku tega Kvarteta je Felix Mendelssohn Bartholdy (po vzoru Beethovna) napisal Godalni kvartet v a-molu št. 2, op. 13. Če Leipziški glasbeniki niso povsem osvojili izraznih razsežnosti Beethovnovega Kvarteta v f-molu, če se nas z elementi klasičnega ro-manticizma niso uspeli dotakniti, pa so toliko bolj blesteli v predajanju prvin romantičnega klasicizma kot ga je v svoja dela mojstrsko vgrajeval Mendelssohn. Odtujen temačnim razpoloženjem in zapletenim filozofskim vprašanjem je Mendelssohn (čeprav šele osemnajstle-ten) ustvaril čudovito glasbeno umetnino, ki je očitno postala pravi navdih tudi članom Leipziškega sestava. Komorna igra je tu dosegla vrhunec in razkrila tiste najbolj mikavne vrline skupnega muziciranja. V vrhunski izvedbi zaključnega dela večera smo lahko tudi na svoji koži občutili bistvo slovesa sestava, ki ga nekateri opisujejo kot enega izmed 'najbolj razburljivih, opaznih in ambicioznih kvartetov tega časa'. Tatjana Gregorič ljubljana - V 85. letu starosti Umrl igralec Janez Škof Gledališko pot je začel v Celju, nadaljeval pa pri MGL, nastopal pa je tudi v filmu in na televiziji V Ljubljani je v noči na ponedeljek v 85. letu starosti umrl slovenski dramski, filmski in televizijski igralec Janez Škof. Poklicno igralsko pot je začel na celjskih odrskih deskah, član Mestnega gledališča ljubljanskega je bil v letih 1965-1984, so povedali v tej hiši, od koder je Škof odšel v administrativni, ne pa tudi igralski pokoj. Janez Škof se je rodil 27. maja v Ljubljani. Začel je kot ljubiteljski igralec, nato kot profesionalec v celjskem teatru, kjer je bil stalni član ansambla med letoma 1951-1965. Za njegovo igralstvo so bile značilne karakterne in humorne vloge. Pogosto so ga zasedali v Cankarjevih igrah, med drugim je interpretiral Da-carja v Pohujšanju in Komarja v Hlapcih. Bil je tudi Kremžar v Partljičevi komediji Ščuke ni, ščuke ne. Škofa je za gledališče navdušil oče in tako je že pri desetih letih prvič stopil na oder. Na očetovo željo se je kasneje izučil za zavirača, premikača in kretničarja, kmalu za tem pa še za nadzornika električnih zvez na železnici. A na gledališče ni pozabil, leta 1950 se je prijavil na razpis tedaj novoustanovljenega Mestnega gledališča v Celju in se že jeseni istega leta udeležil trimesečnega tečaja za poklicne igralce slovenskih mestnih gledališč v Ljubljani. Po tem, ko so ga 1. februarja 1951 tudi poklicno angažirali v celjskem Mestnem gledališču, se je občinstvu prvič predstavil 17. marca 1951 z vlogo dr. Donata v predstavi Operacija Mire Mihelič. Že prve kritike so bile navdušujoče: lepo, jedrnato in plastično izdelan lik, brez pretirane teatra-like, so ob neki drugi priložnosti zapisali v MGL. Leta 1965 ga je Lojze Filipič od- prtih rok sprejel v igralski ansambel Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je do upokojitve ustvaril okoli 50 različnih karakternih in humornih vlog, od katerih mu je bil najbolj pri srcu Ka-petanovič v Petanovi in Fritzovi priredbi Labichovega Gospoda Evstahija iz Šiške. Njegov izraziti igralski fizis so kmalu odkrili tudi filmarji. Na prelomu 50-ih in 60-ih let je bil del igralskih ekip za razvoj raznolikih žanrov v slovenskem filmu pomembnih celove-čercev, kot so Dobri stari pianino, Veselica, Nočni izlet, Družinski dnevnik, Minuta za umor, Naš avto. Škof je nastopil v danes že legendarni družbeno kritični televizijski nanizanki Mali oglasi, ki so ob koncu 60-ih let k malim zaslonom pritegovali množico gledalcev. Ena njegovih zadnjih vlog je bil lik Generala v filmski Pokrajini št. 2 Vinka Moderndorferja. (STA) 28 Torek, 24. marca 2009 PRIREDITVE vatikan - Zasedanje škofovske konference Kardinal Bagnasco ostro v zagovor papeža O »nezaslišanih kritikah«, ki so v zadnjem času doletele Benedikta XVI. VATIKAN - Na nedeljskem zasedanju stalnega sveta italijanske škofovske konference (Cei) je njen predsednik msgr. Angelo Bagnasco z ostrimi stališči branil papeža Benedikta XVI, ki je bil v zadnjem času tarča marsikatere polemike. Kot nezaslišane je Bagnasco ocenil kritike, ki jih je bil sveti oče deležen doma in v tujini, predvsem glede preklica izobčenja štirih škofov, ki jih je svojčas imenoval pokojni škof Marcel Lefebvre in med katerimi je tudi Richard Williamson, ki je prepričan, da v nacističnih taboriščih ni bilo plinskih celic. Bagnas-co pa ni pozabil ostrih napadov ob primeru Eluane Englaro in ob apostolskem obisku v Afriki, ko je papež izjavil, da aid-sa ni mogoče premagati z razdeljevanjem kondomov. Svoja stališča je nato seveda tudi pojasnil. Prisotne je najprej spomnil, da se je papež Benedikt XVI v pismu že izrekel o britanskem škofu Richardu Wil-liamsonu, ki je zanikal holokavst. V pismo je sveti oče prelil žalost nad zmotami v Cerkvi in pozval k razširjenim po- gledom, od škofa pa zahteval zavrnitev spornih izjav. Glede afriškega obiska oziroma izjav o kondomih je kardinal pojasnil, da je papež želel samo opozoriti, da kondomi niso rešitev proti aidsu, temveč da je potrebno duhovno in človeško prebujenje Afričanov ter promocija vloge žensk. Kardinal je obenem ponovil svoja stališča glede primera Englaro in sicer, da ne obstaja pravica do smrti, pač pa obstajata le spoštovanje in pravica do življenja. V tem smislu je kot nujnost poudaril potrebo po sprejetju ustreznega zakona. Vse je nato povabil, naj molijo za Eluanino dušo in za njene sorodnike, politične mogotce pa pozval, naj že ukrepajo s primernim zakonom, ki bi preprečil, da bi se tovrstni dogodki spet pripetili. V svojem nagovoru se je msgr. Ba-gnasco naposled še zaustavil pri sedanji državni in mednarodni gospodarski recesiji in inštitucije pozval, naj predstavijo take ukrepe, ki bi ščitili najšibkejše, v prvi vrsti družine v stiski in reveže. Papež je pred kratkim izjavil, da aidsa ni mogoče premagati z razdeljevanjem kondomov ansa dohodki 2007 - Objavili prijave italijanskih politikov Berlusconi ostaja najbogatejši Leta 2007je zaslužil več kot 14 milijonov evrov - Drugi najbogatejši politik je minister Tremonti - Najbogatejši senator je Veronesi RIM - Čudo vseh čudes! Najbogatejši italijanski politik je Silvio Berlusconi, predsednik italijanske vlade. In to kljub temu, da so se njegovi dohodki znižali za 90 odstotkov! Tako vsaj izhaja iz davčne prijave za leto 2007: včeraj so namreč objavili davčne prijave vseh italijanskih poslancev in senatorjev. Silvio Berlusconi je leta 2007 prijavil nekaj več kot štirinajst milijonov evrov (natančneje 14.532.538 €), leta 2006 pa skoraj 140 milijonov. Njegovo bogastvo sestavljajo pet stanovanj in dve garaži v Milanu, zemljišče v Antigui, dva avtomobila (mercedes iz leta 1992 in audi iz leta 2006), tri plovila in nekaj milijonov delnic raznih delniških družb. Berlusconijevi stroški za volilno kampanjo so leta 2007 znašali 19€: toliko jih je potrošil za odprtje in zaprtje bančnega računa, na katerem pa naj ne bi opravil nobene operacije. Leta 2007 je Berlusconi plačal nekaj več kot šest milijonov evrov davkov. Daleč za Berlusconijem, a še vedno zelo premožni, so nekateri člani njegove vladne ekipe. Ekonomski minister Giulio Tremonti je prijavil 4.536.164 €, podtajnik na vladnem predsedstvu Gianni Letta pa nekaj več kot milijon evrov. Najbogatejši italijanski senator je onkolog Umberto Veronesi, ki je prijavil 1.635.427 €, nekaj zemljišč in nepremičnin ter avtomobil znamke Jaguar. Med dosmrtnimi senatorji je najbogatejši Carlo Azeglio Ciampi (750.657€). Na »nasprotnem bregu« sta dve senatorki, Barbara Con-tini, ki ni prijavila nobenega dohodka, in Mirella Giai, ki je prijavila 4.136 € stroškov za volilno kampanjo. Med voditelji političnih strank je na drugem mestu (po nedosegljivem Berlusconiju) Walter Veltroni. Nekdanji voditelj Demokratske stranke je davkariji prijavil 477.778€, dvakrat toliko kot njegov naslednik Dario Franceschini. Dohodki li-derja Italije vrednot Antonia Di Pietra so dosegli 218.080 evrov, dohodki Pier Ferdinanda Ca-sinija pa 142.130€. Predsednik senata Renato Schifani je prijavil skoraj 160.000 evrov, daleč najmanj premožen strankin voditelj pa je Gianfranco Fini. Njegovo premoženje je leta 2007 znašalo 105.633 evrov, v lasti ni imel nobene nepremičnine, a tri avtomobile: mini cooper, smart coupe in audi A4 cabriolet. RAI: novi predsednik naj bi bil Paolo Garimberti RIM - Demokratska stranka in Ljudstvo svobode sta prišla do sporazuma glede imenovanja novega predsednika televizijske hiše RAI. To naj bi bil po novem bivši direktor televizijskih poročil Tg2 Paolo Garimberti. Njegovo ime je predlagal tajnik DS Dario Franceschini, ministrski predsednik Silvio Berlusconi pa naj bi s tem soglašal. Zdajšnjemu generalnemu tajniku na ministrskem predsedstvu Mau-ru Masiju pa bo v tem primeru pripadla generalna direkcija RAI.Ga-rimbertovo ime bo finančni minister Giulio Tremonti predlagal na jutrišnji skupščini delničarjev RAI. Na evropskih volitvah bo 40% kandidatov DS žensk RIM - Na prihodnjih evropskih volitvah bo 40 odstotkov kandidatov Demokratske stranke ženskega spola. To je zapisano v strankinem volilnem pravilniku, ki ga je včeraj soglasno sprejelo vodstvo DS. Poleg tega je v pravilniku še druga pomembna točka, in sicer da trenutno izvoljeni župani in deželni predsedniki ne bodo smeli kandidirati. Demokratska stranka bo s tem v zvezi izbirala kandidate na lokalni ravni v sodelovanju s t.i. »bazo«. Državno tajništvo pa predlagalo imena za nosilce kandidatnih list v okrožjih. Dokončne sezname bodo odobrili pred 21.aprilom. Ministrica za enake možnosti Mara Carfa-gna pa je s tem v zvezi potrdila nasprotovanje dejstvu, da se del kandidatur nameni ženskam. »Načelno nasprotujem zakonom, ki vsiljujejo prisotnost žensk,«, je poudarila in dodala, da so za večje število žensk v institucijah potrebni posegi v organizacijske strukture in statute. Na ta način bo prišlo do selekcije vodilnih kadrov, ki jih bodo podpirali tudi ljudje, je povedala ministrica Carfagna. Beppe Grillo in krah Parmalat PARMA - Da bo šla grupa Parma-lat v stečaj, so vedeli vsi razen potrošnikov. To je povedal znani komik Beppe Grillo, ki so ga včeraj zaslišali kot pričo na procesu zaradi kraha Parmalata. Od njega so hoteli izvedeti, zakaj je za težave skupine vedel že dve leti pred stečajem. Mimo tega, da je bilo vse že objavljeno na spletni strani Bankitalie, je povedal Grillo, z zadevo ga je seznanil bivši direktor marketinga Domenico Barili. Ta mu je povedal, da je bila izguba Parmalata 13 tisoč milijard lir in je bila v bistvu enaka prometu. Za vse to sta kriva Borza in Consob, je poudaril Grillo, ki nista opravila potrebnih kontrol. politika - Nacionalno zavezništvo se je v nedeljo uradno razpustilo Fini se je kandidiral za Berlusconijevega naslednika Tržaški »oporečnik« Menia postal medijska zvezda RIM - Gianfranco Fini se je kandidiral za naslednika Silvia Berlusconija za krmilom desne sredine, tržaški poslanec Roberto Menia pa je čez noč postal prava medijska osebnost. Bil je namreč edini od voditeljev Nacionalnega zavezništva, ki si je na na razpustitvenem kongresu Nacionalnega zavezništva »upal« odkrito kritizirati Berlusconija. Menia je s tem »izgubil točke« pri predsedniku vlade in Forza Italia, obenem pa je pridobil ugled in politično moč v Ljudstvu svobode. Seveda v tistem delu nove stranke, ki bo tudi v spremenjenih političnih razmerah ostal zvest desničarskim vrednotam. Fini je v nedeljo na zadnjem kongresu NZ povedal to, kar dejansko pravi že nekaj časa. Ljudstvo svobode si predstavlja kot odprto stranko, ki mora biti občutljiva do novih družbenih pojavov, kot je npr. priseljenstvo. Nova stranka mora sloneti na načelih notranje demokracije in biti mora spoštljiva do državnih institucij. Fini se je izognil direktni polemiki z Berlusconijem, njegova politična vizija pa ima malo ali nič skupnega s političnimi ter tudi etičnimi stališči predsednika vlade. O posegu Roberta Menia na kongresu smo poročali že v soboto, tržaški politik pa je v ne- deljskih izdajah italijanskih dnevnikov zasenčil vse somišljenike, od Ignazia La Russe do Maurizia Ga-sparrija. Vsi časniki izpostavljajo, da je Menia edini, ki je kritiziral Berlusconija, in edini, ki je izrazil dvome v novo desnosredinsko stranko. »Kot vojak sem poklican, da izvršujem ukaze, tudi če z njimi včasih ne soglašam,« je na kongresu dejal tržaški desničar. V Repubblici, ki ga po videzu primerja z znanim francoskim filmskim igralcem Gerardom De-pardieujem, beremo, da se je Menia politično uveljavil kot velik nasprotnik pravic narodnih manjšin v Furlaniji-Julijski krajini. Sam se je na govorniškem odru pohvalil kot »oče« spominskega dneva za žrtve fojb, kar so delegati stoje pozdravili z burnim ploskanjem. Menii je po odmevnem posegu prvi čestital priletni Mirko Tremaglia, ki ga je pozdravil kot velikega in doslednega Italijana. Vladni podtajnik je na kongresu NZ torej zaplaval proti toku, jutri pa se stvar lahko hitro obrne v njegovo korist in v škodo npr. Gasparriju, La Russi in ministru Alteru Matteoliju, ki so danes kot danes dosti bližji Berlusconiju kot Finiju. Drugače je zadnji kongres naslednikov fašistične MSI potekal po pričakovanih tirnicah. Fini je dal jasno razumeti, da je mlajši od predsed- nika vlade in da ima torej pred seboj lahko še svetlo politično prihodnost. Ta pa ni odvisna samo od njega, temveč tudi in morda predvsem od dogajanj v Forza Italia, kjer Berlusconi (še) nima naslednika. Do takrat bodo dogajanja v desni sredini in tudi v državi odvisna samo od ministrskega S.T. ¡V Roberto Menia ansa Gianfranco Fini ansa / SVET Četrtek, 26. marca 2009 29 skopje - Po večini preštetih glasov na nedeljskih predsedniških volitvah V drugem krogu se bosta pomerila Ivanov in Frčoski Ivanov zbral 35, Frčoski 20 odstotkov glasov - Volitve po oceni opazovalcev OVSE potekale v redu SKOPJE - Po večini preštetih glasov nedeljskih predsedniških volitev v Makedoniji je že jasno, da se bosta v drugem krogu pomerila kandidat vladajoče stranke VMRO-DPMNE Gjorge Ivanov in kandidat opozicijske SDSM Lju-bomir Frčkoski. Izvedbo prvega kroga volitev, ki je minil mirno, so sicer tako tuji kot domači opazovalci in EU ocenili pozitivno. Osrednja volilna komisija je do ponedeljka popoldne preštela 95 odstotkov glasov, pri čemer preostanek ne more več vplivati na izid prvega kroga volitev. V vnovičen bolj za podporo volivcev se bosta tako podala 49-letni Ivanov, ki je zbral 35 odstotkov glasov, in oster kritik vladajoče VMRO-DPMNE, 53-letni Frčkoski, ki mu je svoj glas namenilo 20 odstotkov volivcev. Z okoli 15 odstotki jima sledita neodvisni kandidat Ljube Boškoski in kandidat albanske narodnosti Imer Sel-mani. Vzporedno s predsedniškimi so sicer potekale še lokalne volitve, na katerih so volivci izbirali župane 85 občin, tudi Skopja, ter več tisoč občinskih svetnikov. Vsega skupaj se je na volitve, ki sta jih skrbno spremljala tudi EU in zveza Nato, ki bi se jima Makedonija rada pridružila, podalo 57 odstotkov volivcev. Volitve so po mnenju misije mednarodnih opazovalcev, ki so jo sestavljali predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, izpolnile večino mednarodnih standardov - bile so dobro vodene, poleg tega pa jih v nasprotju z lanskimi parlamentarnimi volitvami niso zasenčili nasilni incidenti. Da je prvi krog volitev potekal v skladu z mednarodnimi standardi, je ocenila tudi makedonska nevladna organizacija Most. »Oblasti in glavni politični akterji so se od parlamentarnih volitev junija 2008 veliko naučili. Varnost med volilno kampanjo in na volilni dan se je znatno izboljšala. Jasno je, da so te predsedniške volitve dosegle napredek pri ponovnem vzpostavljanju zaupanja prek demokratičnega procesa,« je dejala vodja delegacije Parlamentarne skupščine SE Marietta de Pourbaix-Lundin. A kot opozarjajo tuji opazovalci, na tem področju ostajajo še nekateri izzivi, s katerimi se mora Makedonija spoprijeti. 300 opazovalcev Ovseja je tako kot manj pozitivno ocenilo postopek štetja volilnih glasov, nekaj nepravilnosti pa so opazili tudi pri samem postopku volitev. Večina izmed 4500 opazovalcev Mosta pa je med drugim zabeležila krši- Kandidat vladajoče stranke Gjorge Ivanov ima pred drugim krogom volitev prednost ansa tev pravice do skrivnega glasovanja in razdeljevanje navodil, kako in koga voliti. Do poteka volitev so bili precej bolj kritični v opozicijski makedonski socialdemokratski stranki, kjer trdijo, da je ponekod prišlo celo do ustrahovanja volivcev. »Volitve so bile daleč od poštenih,« pravijo. Volitve so pozorno opazovali tudi v EU. Kot je v Bruslju dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn, je izvedba prvega kroga predsedniških volitev v Makedoniji spodbudna, a, kot je spomnil, je prvi krog le »polfinale volilnega procesa«, finale oziroma drugi krog pa bo čez dva tedna. »Vse politične voditelje in institucije v državi pozivam, naj se popolnoma držijo svojih odgovornosti in zagotovijo, da bodo na drugem krogu volitev 5. aprila spoštovana mednarodna pravila,« je poudaril komisar. Ustrezno izvedbo volitev je Rehn po lanskih junijskih volitvah, na katerih je bila v izbruhu nasilja celo ubita ena oseba, označil za deveto merilo, ki ga mora Makedonija izpolniti, da bi lahko začela pristopna pogajanja z EU. Makedonija na ta korak čaka že od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke. Rehn je danes menil, da ob izpolnjevanju vseh meril obstajajo »realistične možnosti«, da bi Evropska komisija letos premislila o priporočilu za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo. (STA) islamabad En mrtev v eksploziji samomorilca terorista ISLAMABAD - Pred policijsko postajo v središču Islamabada se je včeraj razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je življenje izgubil varnostnik, še trije ljudje pa so bili po navedbah oblasti ranjeni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Napadalec se je razstrelil ob vhodu v stavbo, ki jo uporabljata obveščevalna služba policije in enota za protibombno zaščito. »Gre za napad, ki so ga načrtovali teroristi. Usmerjen je bil proti policiji,« je dejal visoki predstavnik pakistanskega notranjega ministrstva Rehman Malik. Pakistan, ki je ključen zaveznik ZDA v boju proti terorizmu, je od julija 2007, ko so varnostne sile po več dneh obleganja vdrle v Rdečo mošejo v Islamabadu, kjer so z več talci utrdili islamisti, pretreslo okoli 200 samomorilskih in bombnih napadov, v katerih je umrlo več kot 1600 ljudi. washington - Ameriški predsednik opisal program vlade Obama vidi »žarek upanja« za rešitev gospodarske krize WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj na kratko opisal nov program zvezne vlade za boj proti finančni krizi, ki ga je pred tem objavilo finančno ministrstvo in poudaril, »da je pot do uspeha dolga in bo dela še veliko, vendar pa naj bi bilo že opaziti žarek upanja«. Oba-ma je poudaril, da je program mešanega javno-zasebnega odkupovanja slabih naložb finančnih ustanov le eden v vrsti ključnih delov večplastnega pristopa k reševanju krize. »Stol obnove našega gospodarstva ima veliko nog,« je dejal Obama. Povedal je, da je prvi korak na poti do okrevanja sprejetje dovolj močnega stimulacij-skega paketa, drugi korak pa je pomoč lastnikom stanovanjskih nepremičnin in stabilizacija stanovanjskega trga. Kot je dejal, »je že viden žarek upanja na tem trgu, ki kaže znake začetka stabilizacije«. Ameriški predsednik je tudi dejal, da so sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje likvidnosti na sekundarnem Barack Obama ansa trgu, ki je bil povsem zamrznjen. Zdaj so že vidne aktivnosti pri študentskih in avtomobilskih posojilih. Pretekli teden so naznanili pobudo za pomoč drobnemu gospodarstvu, ki naj bi že kazala rezultate z večjo dostopnostjo podjetij do posojil za proizvodnjo in plače. Kot je dejal Obama, je finančni minister Timothy Geithner v ponedeljek naznanil zadnjega v vrsti elementov večplastnega pristopa. »Gre za mehanizem, ki bo finančnim podjetjem v sodelovanju z zvezno korporacijo za zavarovanje depozitov in ameriško centralno banko, omogočil črtanje slabih naložb z bilanc,« je dejal Obama. Poudaril je, da bodo davkoplačevalci pri tem delili usodo zasebnih vlagateljev, če bo vrednost naložb rasla, ne le, če bo padala. Obama je zavrnil vprašanja novinarjev in povedal, da bo imel v torek zvečer novinarsko konferenco. Nagovor je sklenil z besedami, da okrevanja ne bo čez noč, ker je sistem še vedno krhek, vendar pa naj bi s temi ukrepi šli v pravo smer. Ob tem je dejal, da se veseli udeležbe na vrhu G20 v začetku aprila, kjer bo skušal zagotoviti, da ukrepe proti krizi, primerljive s tistimi v ZDA, sprejemajo tudi v drugih državah. (STA) beograd - V Srbiji se bodo danes spomnili obletnice Pred desetimi leti začetek letalskih napadov na Beograd Pomenili so začetek konca Miloševicevega režima BEOGRAD - Danes mineva deset let od začetka letalskih napadov zveze Nato na vojaške cilje v takratni Zvezni republiki Jugoslaviji, ki so leta 1999 v 78 dneh prisilil režim Sloboda-na Miloševica k umiku s Kosova in pomenili začetek konca njegovega režima. Kosovo je medtem lani postalo samostojna država, ki je Beograd ne priznava. Zavezništvo se je za letalske napade odločilo po večtedenskih neuspelih poskusih mednarodne skupnosti, da bi s pogajanji prepričala sedaj že pokojnega Miloševica k prenehanju nasilja srbskih sil nad kosovskimi Albanci. Nasilje se je stopnjevalo z naraščajočim odporom kosovskih Albancev in zahtevami po neodvisnosti, ki so se okrepile, odkar je Miloševic tej takratni srbski pokrajini z večinskim albanskim prebivalstvom leta 1989 na podlagi sprememb ustave takratne SFRJ odvzel status avtonomne pokrajine, s tem pa tudi mnoge pravice. Leta 1996 nastala uporniška Osvobodilna vojska Kosova (OVK) je svoje oboroženo delovanje okrepila leta 1998, okrepilo pa se je tudi nasilje srbskih vojaških in policijskih sil, ki je v prvih mesecih leta 1999 po podatkih ZN privedlo do bega z domov 400.000 kosovskih Albancev, njihovo število pa se je do konca napadov Nata povečalo na milijon. Mednarodna skupnost je zaradi bojazni, da bi lahko prišlo do etničnega čiščenja in človekoljubne katastrofe, skušala z Beogradom izpogajati mirovni sporazum. Na mirovni konferenci, ki je februarja in marca 1999 potekala v Rambouilletu in Parizu, so uspeli oblikovati mirovni sporazum, ki pa ga je sprejela samo albanska stran. Beograd ga je zavrnil - tako njegov politični del, ki je vseboval visoko stopnjo avtonomije Kosova, kot tudi vojaški, ki je predvideval namestitev mednarodnih sil v pokrajini. Sporazum je 23. marca 1999 za- vrnil srbski parlament. Istega dneva je posebni odposlanec ZDA Richard Holbrooke sporočil, da so propadla tudi njegova večdnevna pogajanja z Mi-loševicem. Nekaj ur pozneje je takratni generalni sekretar Nata Javier Solana ukazal letalske napade na ZRJ. Bombardiranje je trajalo 78 dni, vse do 10. junija, ko je Miloševič pristal na pogoje mednarodne skupnosti. Vojaški odposlanci Beograda so dan prej v makedonskem Kumanovu podpisali vojaško-tehnični sporazum o umiku vojske ZRJ s Kosova in prihodu mednarodnih mirovnih sil (Kfor). Varnostni svet ZN je nato 10. junija sprejel resolucijo 1244, na podlagi katere je misija ZN (Unmik) prevzela nadzor nad pokrajino, napotene pa so bile tudi sile Kfor. Deset let po napadu natančni podatki o žrtvah in gmotni škodi še vedno niso znani. Miloševicev režim je leta 1999 govoril o tisoč mrtvih vojakih in 2000 mrtvih civilistih ter 6000 ra- njenih, iste podatke pa te dni navaja tudi srbska tiskovna agencija Tanjug. Po podatkih neke srbske skupine strokovnjakov, ki jih navaja avstrijska tiskovna agencija APA, je bilo škode za 23,3 milijarde evrov, uničenih je bilo 119 infrastrukturnih objektov, 907 pa poškodovanih. Dejstvo je, da so letala Nata dodobra uničila vojaško infrastrukturo, prizanesla pa niso niti civilni, saj so bili porušeni ali hudo poškodovani številni mostovi, ceste in železnice, tovarne, poslopja državnih medijev, stanovanjske hiše in celo bolnišnice. Nato, za katerega je bila to prva vojaška operacija, v kateri je sodelovalo takratnih vseh 19 članic, podatkov o uničenih ciljih ali žrtvah doslej ni objavil, vztraja pa, da je bila potrebna za ustavitev etničnega čiščenja in preprečitev človekoljubne katastrofe in da je bila uspešna. Letala so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa izvedla 38.000 poletov, cilj napadov pa so bili vojaški cilji, čeprav je med bolj odmevnimi bilo tudi obstreljevanje poslopja RTV v Beogradu, ki je zahteval 16 življenj, kot tudi kitajskega veleposlaništva, ki je zahtevalo štiri smrtne žrtve, uničeni pa so bili tudi vsi mostovi na Donavi v Novem Sadu. Po podatkih organizacije Human Rights Watch, je v 90 napadih prišlo do civilnih žrtev. Po podatkih neke norveške nevladne organizacije, ki jo navaja srbska tiskovna agencija Beta, naj bi bilo na jugu Srbije in na območju Niša še vedno več kot 2500 kosov kasetnega streliva, ki so jih odvrgla Natova letala. Med operacijo, ki je potekala brez mandata VS ZN, naj bi Nato uporabil kar 37.000 kosov kasetnega streliva, ki predstavlja grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov. Letala naj bi večino napadov izvedla z vodenimi bombami in Nato vztraja, da so bili cilji izključno vojaški, da pa so žal zahtevali tudi civilne žrtve. (STA) 30 Torek, 24. marca 2009 slovenija - Od jutri na obisku Skladatelj R. Ščedrin in pnmabalerina Maja Plisecka V Sloveniji bosta v drugi polovici tedna gostovala ugledna ruska umetnika, skladatelj Rodion Ščedrin in njegova soproga, primabalerina Maja Plisecka. Ob tej priložnosti so pripravili pogovor z njima ter nekaj koncertov Ščedrinovih del. Med drugim mu je svoj abonmajski koncert posvetil Simfonični orkester RTV Sloveni-ja.Rodion Ščedrin je kot izjemen klavirski virtuoz na koncertnih odrih pogosto krstil svoja dela - pet klavirskih koncertov, sonate ter 24 preludijev in fug za klavir. Uglasbil in na glasbeno-scenski oder je postavil temeljna dela ruske literature: opero Mrtve duše (Gogolj) ter balete Ana Karenina (Tolstoj), Utva in Dama s psičkom (oboje Čehov). Med pomembna dela, ki jih redno izvajajo na koncertnih odrih, sodijo tudi več zborovskih skladb na besedila ruskih pesnikov, dve simfoniji in pet koncertov za orkester. Maja Plisecka velja za ikono baletne umetnosti 20. stoletja. Takoj po zaključku šolanja na moskovski ko-reografski šoli leta 1943 je bila sprejeta v ansambel Bolšoj teatra, v katerem je vse do leta 1990 plesala klasične vloge in pri tem razvila svoj slog. V ospredju je vsekakor njena vloga Carmen, s katero je zaslovela po vsem svetu. Umetnika bosta v Slovenijo prispela jutri, ko se bosta za začetek mudila na Bledu. V Festivalni dvorani bo najprej baletna ura s Plisecko, sledil bo pogovor z obema gostoma in nato baletni večer v počastitev njunega obiska. V četrtek, 26. marca, se bo skladatelj srečal s študenti in profesorji Akademije za glasbo, mladi glasbeniki mu bodo tedaj poklonili izvedbo njegovih del. Izključno njegove skladbe bodo na sporedu tudi zvečer na šestem abonmajskem koncertu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga bo neposredno prenašala evropska mreža radijskih postaj EBU. Pod taktirko dirigenta Ena Shaa bodo simfoniki poustvarili Dialoge s Šostakovi-čem, Koncert za trobento in orkester, v katerem bo solistično nastopil Matej Rihter, ter Serenado Lolita. Še en koncert Ščedrinovih del, tokrat komornih, bo sledil v petek, 27. marca, v Slovenski filharmoniji, kjer bo v vlogi interpreta nastopil tudi skladatelj sam, ob njem pa še Klavirski trio Čajkovski, Godalni kvartet Tartini in drugi gostje. Ščedrin in Plisecka bosta v Sloveniji ostala še v soboto in nedeljo, ko bosta prisostvovala odkritju spomenika Aleksandru Puškinu v Ljubljani, si ogledala prestolnico in obiskala rojstno hišo skladatelja Giuseppeja Tartinija, je mogoče izvedeti na spletni strani Ars management & izobraževanje, ki gostovanje organizira pod častnim pokroviteljstvom soproge predsednika republike Barbare Miklič Türk. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Tamara Matevc: Zaljubljeni v smrt / Koprodukcija SSG in Novi Zato. Režija: Samo M. Strelec, igrajo: Nikla P. Pa-nizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Ponovitve s predhodno rezervacijo: četrtek, 26. marca ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek, 27. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 28. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29.marca ob 16. uri v Mali dvorani SSG. Info in pred-prodaja: Blagajna SSG od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure (brezplačna tel. št. 800214302). Gledališče Rossetti Noel Coward: »Vite private« / Produkcija: Hurlyburly in Cherestani. Režija: Philip Prowse. Urnik: danes, 24., ob 20.30, jutri, 25. ob 16.00, v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Mara Baronti: »India« / Nastopata Stalno gledališče iz Genove in Stalno gledališče iz Neaplja - Il Mercadante. Režija: Alfonso Santagata. Urnik: od jutri, 25. do sobote, 28. ob 21.00 in v nedeljo, 29. marca ob 17.00. Osvaldo Guerrieri: »Ale Calais« / Nastopa Stalno gledališče iz Kalabrije, Fondazione Tearo Piemonte Europa; režija Emanuela Giordano. Urnik: od torka, 31. marca do sobote, 4. aprila ob 21.00 ter v nedeljo, 5. aprila ob 17.00. La Contrada Pino Roveredo: »Capriole in salita« / Nastopa: La Contrada - Stalno gledališče iz Trsta / CSS Teatro stabile di in-novazione di Udine. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30, v nedeljo, 29. in v torek, 31. marca ob 16.30, od srede, 1. do sobote, 4. ob 20.30 ter v nedeljo, 5. aprila ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 24. in jutri, 25. marca ob 20.45 / Friedrich Duerrenmatt: »Romolo il grande«.Režija: Roberto Guicciadini. GORICA Kulturni dom Danes, 24. marca ob 11.30 / Lev Ni- kolajevič Tolstoj: »Kreutzerjeva sonata«. Dramatiziral in priredil Branko Jordan. V sredo, 1. aprila ob 20.30 / Festival komičnega gledališča »Komigo 2009«; na- stopa Radio - aktivni kabaret: T. Ruz-zier, B. Devetak, F. Korošec, M. Sancin in A. Starc. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 25. marca ob 11.20 / Marin Držic: »Dundo Maroje«. V nedeljo, 29. marca ob 20.00 / John Steinbeck: »Ljudje in miši«. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 24. in jutri, 25. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V četrtek, 26. ob 17.00, v petek, 27. in v soboto 28. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 30. marca ob 20.00 / Andrej Hieng: »Osvajalec«. V torek, 31. marca ob 20.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama Danes, 24. marca ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V petek, 27. in vsoboto, 28. marca ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V ponedeljek, 30. marca ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 31. marca ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 24. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. Jutri, 25. marca ob 19.30 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. V četrtek, 26. marca ob 19.00 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V petek, 27. marca ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«. V soboto, 28. ob 19.30 in v nedeljo, 29. marca ob 19.00 / Peter Stone, Julle Sty-ne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 30. marca ob 16.00 in ob 19.00 / John Osbourne: »Ozri se v gnevu«. V torek, 31. marca ob 10.00 in ob 13.00 / John Osbourne: »Ozri se v gnevu«; ob 19.30 David Drabek: »Ples na vodi«. Mala scena Danes, 24. marca ob 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Jutri, 25. marca ob 20.00 / Branko Za-vršan in solisti: »Solistika«. V petek, 27. marca ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. PRIREDITVE V ponedeljek, 30. marca ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rimu«. V torek, 31. marca ob 20.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. Šentjakobsko gledališče Danes, 24. marca ob 19.30 / A. Nicolai: »Hamlet v pikantni omaki«, (komedija), režija Janez Starina. V četrtek, 26. ob 19.30 in v petek, 27. marca ob 17.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V ponedeljek, 30. marca ob 18.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristraj-nost« (romantična komedia), režija: Zvone Šedlbauer. V torek, 31. marca ob 10.00 / S. Ma-karovič: »Mali kakadu« (otroški muzi-kal), režija Andrej Jus (koproducija KZ Kult in ŠGL). GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Dvorana Victor de Sabata V nedeljo, 29. marca ob 11.00 / Nastopa Duo Rossini. Dvorana de Banfield - Tripcovich V soboto, 28. ob 20.30 in v nedeljo, 29. marca ob 11.00 / B. Britten: »Il piccolo spazzacamino«, opera. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 26. marca ob 20.45 / Na klavir bo igral Sergio Tiempo. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V četrtek, 26. marca ob 20.30 / Nastopa Trio ALEX: Alessandra Schettno - sopran, Sandi Vrabec - klarinet, Aleksandra Pavlovič - klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 26. marca ob 20.00 / Trio Palčič - Ciglenečki - Artač, koncert. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 24. in jutri, 25. marca ob 9.30 in 11.30, Gallusova dvorana / Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije »Zgodba z zahodne strani«. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent: Simon Dvoršak. Jutri, 25. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Nastopata: Hilary Hahn -violina in Valentina Lisitsa - klavir. V četrtek, 26. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija: »Ščedrin«, dirigent: En Shao, solist: Matej Rihter - trobenta. V soboto, 28. ob 19.30 in v nedeljo, 29. marca ob 18.00, Linhartova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana: »Mozart vs. Schumann«. Glasba: W. A. Mozart, R. Schumann. Ponovitve predstave iz sezone 2007 / 08. V nedeljo, 29. in v ponedeljek, 30. marca ob 19.30 Linhartova dvorana / Vodilni nizozemki ansambel: »Insom-nio«. V torek, 31. marca ob 16.00 Gallusova dvorana / Popoldan s simfoniki RTV Slovenija: »Fiesta latina«. Dirigent: Mate Bekavc. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Narodnega doma (Ul. Filzi 14): do 9. aprila, bo Klavdija Marušič razstavljala pod naslovom »Acquater-rae«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 17.30 do 19.30, po dogovoru pa tudi ob sobotah zjutraj. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaški državni arhiv (Ul. La Marmora 17): do 4. aprila bo na ogled razstava pod naslovom »Trst: 26 žensk. 26 del«, ki spada v okvir vsedržavne kul- turne pobude "Ženska v umetnosti". Odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 17.30, ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 13.30, ob nedeljah zaprto. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz): do 11. aprila bodo na ogled fotografski pej-saži Maria Sillanija Djerrahiana. Možnost ogleda od torka do sobote od 15.30 do 19.30 ali po predhodnem dogovoru. BARKOVLJE SKD Barkovlje, (Ul. Bonafata 6): v četrtek, 26. marca ob 20.00 bo otvoritev Pomladanske razstave na kateri sodeluje dvajset ustvarjalk. Urnik: v petek, 27. marca od 15.30 do 18.00, v soboto, 28 in v nedeljo, 29. marca od 10.00 do 18.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. KD Ivan Grbec, (Škedenjska ul. 124): na ogled je razstava »Umetnostno poslikani keramični izdelki« Gabrijele Ozbič. Urnik: do srede, 25. marca od 10.00 do 12.00, v četrtek, 26. in v petek, 27. marca od 17.00 do 19.00, v soboto, 28. in v nedeljo, 29. marca od 10.00 do 12.00. MILJE Muzej Ugo Cara: do 5. aprila bodo na ogled predlogi mladih oblikovalcev, predvsem elektronskih pripomočkov. Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob četrtkih tudi od 10.00 do 12.00, ob nedeljah pa samo zjutraj. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Ars galerija (na Travniku): do 20. aprila bo na ogled fotografski projekt »Trgi - prostor in čas«. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam La-vrenčič. Galerija Kosič (Raštel 5/7): do 31. marca, bodo na ogled dela mednarodne likovne delavnice »Slovenija odprta za umetnost 2008«. Razstavljali bodo Herwing Berger, Julian Taupe in Rudi Benetik (Avstrija), Skender Bajrovic (Črna gora - Slovenija), Ivana Lomova (Češka), Anna Törrönen (Finska), Istvan Balind (Madžarska), Tibor Csi-kos (Madžarska - Švedska) Ron Blom in Willem Van Hest (Nizozemska), Barbara Kastelic, Branko Simčič, David Ličen, Igor Banfi, Igor Pustovrh, Janko Orač, Marta Jakopič Kunaver, Polona Kunaver Ličen, Rado Jerič, Simon Kajt-na, Veljko Toman, Vid Sark in Zoran Ogrinc (Slovenija); Odprto od torka do sobote od 9.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. KRMIN Muzej teritorija: do 29. marca je na ogled mednarodna fotografska razstava »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann. Razstava z naslovom Left Spaces bo na ogled od četrtka, do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Galerija sodobne umetnosti: do 30. aprila bo na ogled razstava umetnika Giuseppeja Zigainije. Odprto od 10.30 do 17.00, Ob torkih zaprto. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- -/ skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: od petka, 27. marca (otvoritev ob 19.00) do 10. aprila, bodo na ogled ilustracije Marija Preglja. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) do 26. marca bo na ogled razstava Povest o multiverzumu Olge Danelo-ne, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. ŠMARTNO Galerija v hiši kulture: do 29. marca bo na ogled razstava Fotokluba Skupine 75. Urnik: ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: od četrtka, 26. marca do 13. aprila bo na ogled razstava del akademske slikarke Polonice Petek Zele-nik. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 24. marca 2009 31 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po Sloveniji - Na obisku Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa Italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 22.55, 0.35 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Rex (i. K. Capparoni, P. Abella) 23.00 Porta a porta Rai Due 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 19.00 Resničnostni show: X Factor 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - Kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.45 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: X Factor 22.40 Nan.: Law & Order 23.50 Aktualno: Punto di vista 0.00 Variete: Scorie ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Dok. nan: Serious Season 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.30 Variete: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.15 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.20 Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Nan.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Ballaro' Variete: Parla con me Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: My Life 11.30 17.00 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Un detective in corsia 12.25 Nan.: Renegade 13.30 14.05 15.10 16.00 16.20 18.35 18.55 20.30 21.10 23.20 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli- no Nad.: Sentieri Film: L'ultima carovana (western, ZDA, '56, r. D. Daves, i. R. Wid-mark, F. Farr) Nad.: Tempesta d'amore 22.05 Dnevnik - vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Behind Enemy Lines - Dietro le linee nemiche (voj., ZDA, '02, r. J. Moore, i. O. Wilson) Film: Rivelazioni - Sesso e potere (dram., i. M. Douglas, D. Moore) Canale 5 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattino cinque Tg5 - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Resničnostni show: La Fattoria Nan.. CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik - Kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Resničnostni show: Amici (finale) O Italia 1 6.15 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 11.20 Nan.: Piu forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 15.50 Nan.: Kyle Xy 16.40 Nan.: Malcolm 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Show: Buona la prima! 22.10 Variete: Mai dire Grande Fratello Show 23.55 Variete: Chiambretti Night ^ Tele 4 7.15 8.10 9.00 10.35 11.00 12.00 12.35 13.20 13.55 14.30 14.55 15.20 15.45 17.00 19.00 20.00 20.30 20.55 23.35 1.10 13.00, 22.30 Noi cittadini Pregled tiska Aktualno: L'eta' non conta Nan.: Don Matteo 6 Nan.: Lassie Kratke vesti Expo' Mittel School Il Friul par friulam Aktualno: Nel baule dei tempi Palco, gli eventi in TV Videomotori Borgo Italia Dokumentarec o naravi Risanke Attenti al cuoco Lavoro donna Deželni dnevnik Film: Un delitto poco comune (tri-ler, '88, r. R. Deaodato, i. E. Fenech, M. York, M. Galan) Košarka: Basket Snaidero Ud - El-do Caserta Hard Trek La 7 LA ^ 6.00 Dnevnik, vremenska napoved in prometne vesti 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Lord Brummel (biogr., VB/ZDA, '54, r. C. Bernhardt, i. S. Granger) Nan.: MacGyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa 1.00 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Relic Hunter Variete: Victor Victoria (v. V. Cabello) 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Lutkovna igrica: Na potep po spominu 9.25 Vsak regrat dobi enkrat Lučko (pon.) 9.40 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 10.00 Oddaja za otroke 10.20 Igrana nan.: Bine 10.40 Zgodbe iz školjke 11.15 Poljudnozn. serija: Mrzlokrvno življenje (pon.) 12.10 Igr. dok. film: Zvoki divjih bab (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 ARS 360 (pon.) 13.40 Umetni raj (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan: Nekoč je bilo ... življenje 16.15 Profesor pustolovec 16.30 Potplatopis 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.20 Dok. odd.: Rjavi medved 18.00 Knjiga mene briga 18.20 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Kult samomorilskih napadalcev 23.55 Prava ideja! (pon.) iT Slovenija 2 6.30 2.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.40 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonijo 11.45 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 12.40 Na lepše (pon.) 13.10 Dober dan, Koroška (pon.) 13.40 Digitron 14.35 Studio City (pon.) 15.30 Sedma moč osamosvojitve -Tv dnevnik 24.03.1991 15.50 Prisluhnimo tišini (pon.) 17.00 Glasnik, sledi Mostovi-Hidak 18.00 V dobri družbi s Smiljanom 19.00 19.15 19.25 20.00 20.30 21.00 21.25 23.15 Zvočnost slovenskih pokrajin: Gorenjska G. Rossini - V. Dedovič: Tatinska sraka Operne arije: G. Verdi Muzikajeto Globus Prava ideja! Miniserija: Dediščina Evrope Vrhunci angleške nogometne lige (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 15.55 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 21.10 22.15 22.45 23.15 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews, sledi Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione Meridiani Evropski magazin Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik Šport Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Alpe Jadran Koncert Q - trendovska oddaja Potopisi Biker Explorer Istra in... Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 11.00 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Mladi o mladih 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 20.30 Davčni kotiček 20.45 Primorski tednik 21.30 Arsova gibanica 22.00 Šu kham 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi V središču pozornosti; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacc-hieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrož-venket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 24. marca 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA TOLMEČ O 2/10 VIDEM O 2/12 O PORDENON 3/11 O GRADEC 1/8 TRBIŽ O 1/9 LJtj'C ■ s ČEDAD O 3/11 CELOVEC O 0/6 O -3/3 KRANJSKA G. XrO-2/6 S. GRADEC MARIBOR O 2/7 M. SOBOTA O 3/8 O TRŽIČ S3 -1/4 _ O KRANJ CELJE 2/5 O PTUJ O GORICA O 5/12 O N. GORICA i/1-5 N. MESTO 3/5 O ___ o LJUBLJANA 3/6 POSTOJNA O 1/5 KOČEVJE p® O S»S fcugij ČRNOMELJ ZAGREB 3/6 O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo prevladovalo oblačno vreme. V Julijskih Alpah bo lahko snežilo. Po nižinah in ob morju se bodo pojavljale plohe, zlasti na vzhodnem pasu. Lahko tudi zagrmi. Danes bo povečini oblačno, padavine se bodo od severa razširile na vso Slovenijo in zvečer večinoma ponehale. Meja sneženja se bo spustila na nadmorsko višino okoli 600 metrov, predvsem v južni Sloveniji lahko tudi nižje. J o GRADEC -2/10 Danes zjutraj bo čez Alpe in naše kraje hitro prešla oslabljena fronta, nato bodo s severa prihajali suhi in mrzli tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 18.23 Dolžina dneva 12.23 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.51 in zatone ob 16.13 A Nad severnim Sredozemljem je ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa šibko območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi v višinah bo k nam začel pritekati precej hladen in postopno bolj suh zrak. ~ M. SOBOTA MARIBOR 0-3/10 O-3/11 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.51 najnižje -29 cm, ob 8.40 najvišje 40 cm, ob 14.50 najnižje -55 cm, ob 21.11 najvišje 36 cm. Jutri: ob 3.16 najnižje -36 cm, ob 9.10 najvišje 40 cm, ob 1512 najnižje -54 cm, ob 21.34 najvišje 53 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................650 Vogel.................360 Kranjska Gora.........60 Krvavec..............330 Cerkno...............150 Rogla.................170 Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............250 Piancavallo..........450 Forni di Sopra........310 Zoncolan ............360 Trbiž..................260 Na Žlebeh ...........640 Mokrine..............330 Podklošter...........170 Bad Kleinkirchheim .170 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER zDa - Filmski igralec izbral manekenko Bruce Willis drugič skočil v zakonski jarem WASHINGTON - Ameriški filmski zvezdnik Bruce Willis se je še v drugo poročil. Tokrat je izbranka 54-letne-ga igralca manekenka, 30-letna Emma Heming (arhivski posnetek Anse), s katero sta si večno zvestobo obljubila na manjši, zasebni slovesnosti na karibskem otočju Turks in Caicos, je v nedeljo potrdil igralčev agent. Par se je spoznal preko skupnih prijateljev pred približnom letom dni, so- botni poročni slovesnosti pa je prisostvovala tudi Willisova nekdanja soproga, igralka Demi Moore, z možem Ash-tonom Kutcherjem, med gosti pa so bile tudi Willisove tri hčerke iz zakona z Moorovo, Rumer, Scout in Tallulah Belle, ter še nekaj hollywoodskih zvezdnikov. Zakon Willisa in Moorove je trajal od leta 1987 do leta 2000, zvezdnica pa se je nato leta 2005 poročila s Kutcher-jem. tajska - Nastopa petnajst ekip iz enajstih držav Za turistično promocijo države ekshibicijski turnir v polu na slonih BANGKOK- Na Tajskem od včeraj poteka ekshibicijski turnir za kraljevi pokal v polu s sloni. Polo je tradicionalna igra s konji, za turnir s sloni pa se je prijavilo petnajst ekip iz enajstih držav. Turnir bo trajal do 29. marca, glavni cilj pa je promocijo tajskega turizma. film - Za uspeh v komedijah Igralec Owen Wilson hvaležen krivemu nosu LOS ANGELES - Ameriški igralec Owen Wilson zasluge za svoj uspeh na področju komedij pripisuje svojemu večkrat zlomljenemu nosu. "Ta bi lahko v smešnih filmih igral tudi brez mene. Mislim, da se ljudje ne smejijo meni kot igralcu, temveč roglju, ki visi na mojem obrazu," je za revijo InStyle nedavno dejal Wilson. Prav zaradi tega si nosu tudi nikoli ni dal naravnati. "Nos je moje prepoznavno znamenje. Nikakor ne nameravam iz njega narediti dolgočasnega hollywoodskega povprečnega nosu," je zatrdil Wilson, ki se trenutno v kinu v komediji Marley in jaz pojavlja ob Jennifer Aniston. zDa Namesto na poročno noč v zapor HOUSTON - Američanka Jade Puckett ni doživela takšne poročne noči, kot si jo je predstavljala. Preživela jo je namreč za zapahi. Ker pa so jo ob aretaciji in nastopu pred sodnikom fotografirali v poročni obleki, se je odločila za tožbo zaradi ponižanja. 26-letna Jade in njen soprog Billy sta se po poroki z gosti zabavala na poročnem slavju v teksaškem mestu Clear Lake, vendar se noč ni iztekla po njunih pričakovanjih, saj sta se znašla med tistimi, ki so jih prijeli v okviru obsežne akcije zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Billyja so po plačilu varščine izpustili, Jade pa je morala zaradi neprimernega vedenja in vinjenosti v javnosti noč preživeti v ječi.