Kupujte iSJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI SA Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 8, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 210 aff iva5 ANAŠNJI VOJNI POLOŽAJ NA SVETOVNIH BOJIŠČIH k'uigrad še vedno junaško kljubuje na-VaJu nemških hord. - Boji na Solomonih. sišče izgublja v Egiptu udarno moč. LeTEČE TRDNJAVE SESTRELILE 12 NEMŠKIH LETAL ;dif «1 the rek, 8. septem-~ Nemška armada, katere . na severozapadne in ju-j^e dohode do Stalingra- vcih - °dbiti po ruskih bram" M> Stal'. Pričela zdaj napadala' i 'ngrad iz ospredja. številko močnejše nemške 80 Pričele tudi z ojačeno ®zfaijati po ruskih položaju, ^ovorosisku ob Črnem ro"1 Ju, Dp _ „ i;; Ube rnenec se za ogromne 'j ; k na Moštvu in materialu, id Hus: . yjnj ttvajajo protinapade ie $ 80 pričeli izvajati silne ^Pade to o i1 na oH1ltraJtJiiae pri Mazdoku, i at ^ j:. ne°i Kavkazu, kjer so :________-M____ tMj k* emce iz mnogih njihovih tb«f jJatlk- :3fi Hi,' bombniki SO koncem P*Vga tedna napadli razna \,a mesta v Vzhodni Prusi-' °r tudi Dunaj in Budim- na južnem pacifiku Južnega pacifika poročajo obnovljeni japonski akter o bojih ameriške Sl*e> ki razbija po odre-^Poncev, ki se izkrcavajo toS% ^moQskem otočju. Japon-IB '0 oi -na VSe kriplje prizadejati razbite ostanke svo-na Guadajkanal oto- 70 ent sei*\ SW1 ČITAJTE tU ku, so imeli pri tem velike izgube, ko jih je napadla ameriška zračna sila. Uspehi "letečih trdnjav" LONDON, 7. septembra. — Ameriške leteče trdnjave so si izstrelile pot skozi cele roje najboljših nemških bojnih letal, da so mogle bombardirati Rotterdam na Holandskem. Pri tem so sestrelile 12 nemških bojnih letal, dočim je bil izgubljen tu-cli en ameriški bombnik. To je prvi ameriški bombnik, ki je bil doslej sestreljen, dasi so ti bombniki izvedli že mnogo drznih napadov na sovražnikovem ozemlju. llommelova moč pojema ANKARA, Turčija, 7. septembra. — Wendell L. Willkie, o-sebni zastopnik predsednika Roosevelta, je ob svojem prihodu iz, Kaira izjavil, da je bilo v prvi bitki v egiptski pustinji razbitih in uničenih 100 Rom-melovih tankov izmed 290. "Maršal Rommel tiči zdaj v luknji," je izjavil Willkie časnikarjem na ameriškem poslaništvu. "Te razbite, tanke sem videl na svoje oči in sem prepričan, da je Izgubil Rommel 40 odstotkov svoje udarne moči." Našo slovensko javnost opozarjamo na serijo člankov, ki smo jih pričeli danes objavljati na uredniškem mestu, članki, ki so av-t e n t i č n i in edini v vsem slovenskem tisku tukaj ali v stari domovini, so nazorno in verodostojno zrcalo razmer v domovini, njihovega izvora in njihovih posledic ter ni dvoma, da bodo poglobljenemu čitate-' lju marsikaj pojasnili, kar je bilo doslej nejasno in nepojmljivo. Ti članki so še nekaj več: oni so zgodovinski dokumenti iz dni katastrofe naše domovine, ker mečejo svojo svetlobo na razmere in osebe, ki so v nemajhni meri pripomogle k temu narodnemu deba-klu. Čitajte jih! PROSLAVA DELAVSKEGA DNE Delavstvo je priredilo impo-zantno manifestacijo, ki je bila zaključena z javnim shodom, na katerem je bil glavni govornik Donald M. Nelson, načelnik vojne produkcije. Tudi Italijani imajo svoje hrabre "commandos" Po zgledu angleških commandos so tudi oni 'Vdrli na sovražno ozemlje," toda posledice njihovega vdora so bile smešno-ža-lostne. USPpH S.N.P.J. PRIREDITVE V SLOVENSKEM NAR. DOMU s a&i, ki ga je priredila in 4 sj nedeljo popoldne mla-jf^enske narodne podpor- ld No- Obisk v uredništvu Danes nas je obiskal v uredništvu tovariš Mr. Ivan Molek, S?0 °Pisati vso prdepo £lavni urednik "Prosvete" v > v ' smo jo videli in sli-1 Chicagu, ki se je z ostalimi 5%^ljo na odru našega glavnimi odborniki organizacije in drugimi gosti iz Chicaga u deležil slavja Slovenske narod- er _____w podporne jednote v Cleve- re točke, ki an hie rps.' landu. — Mr. Molek se bo vrnil »{j ueiJo na odru našega Slovenskega narod ^ . . a> bi bilo preogromno 0 bomo omenili samo DRUGA FRONTA NA BALKANU IMENOVANJE POSLANIKOV PRI JUGOSLOVANSKI VLADI LONDON, 3. sept. (AP) — Jugoslovanska vlada je danes izjavila, da bodo Zedihjene Države Amerike kakor tudi Sovjetska Rusija imenoval^ pri jugoslovanski vladi poslanika namesto ministra. Prvi poslanik Zedinjenih držav bo Anthony J. Drexel Bid-die, minister Z. D. pri vladah v izgnanstvu v Londonu. NEV*f YORK, 3. septembra, (JIC) — "PM" od 2. septembra prinaša naslednje: Vice-admiral Thierry D'Ar-genlieux, visoki komisar borbenih Francozov za' pacifiško o-blast, je včeraj predlagal v Camberri, da naj zavezniki o-tvorijo drugo fronto z napadom preko Balkana ali Italije, ker bi tam najbrže dosegli bolj daleko-sežne uspehe, kakor na zapadu ali na severu. Povdarjal je, da je tudi v pretekli vojni otvoritev balkanske fronte povzročila in pospešila poraz Nemčije. Novi grobovi RUDOLPH FRANETIČ Na posledicah operacije je preminil v St. Luke's bolnišnici v soboto zjutraj ob 10. uri dobro poznani Rudolph Franetič, star šele 31 let. Družina Franetič biva na 5164 Stanley Ave., Maple Heights. Poleg žalujočih staršev Rudolpha in Catherine Franetič zapušča brate vojaka Cyrila v South Dakoti brata vojaka Johna v Chicagu, 111., Paula, Josepha, Edwarda in sestri Josephino, Mary, poročeno Fink, Mildred, poročeno Prhne, strica Philipa Furlana in Jerrya v Morgentownu, Pa., ter teto Antonijo Legan. Pogreb se je vršil danes dopoldne iz pogrebnega zavoda Lbuis Ferfolia, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Vence-slava ter na Calvary pokopališče. * * GREGOR BLATNIK Po kratki bolezni za srčno hibo je umrl Gregor Blatnik, star 83 let. Doma je bil iz vasi Lokata, fara Hinje, odkoder je prišel v Ameriko pred 57. leti Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, s katero sta pred petimi leti praznovala zlato poroko, pet sinov: Josepha, Franka, Gregorja, Antona, Johna in hčer Mary Mauer, pri kateri sta s soprogo živela na 1029' E. 72 Pl. Dalje zapušča 15 vnukov in štiri pravnuke, brata ^.ntona in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa zapušča brata in sestro. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. Govor predsednika Roosevelta, ki ga je imel snoči po radiu, je vseboval sledeče glavne poudarke : DOMAČA FRONTA: Nemogoče je, držati življenskih potrebščin v cene nižini, VOJAŠKA FRONTA: Rusija bo vzdržala navale. Hitlerju doslej ni uspelo, da bi uničil eno samo rusko armado. j Silo Nemčije se mora zlomiti na bojišču Sila Nemčije mora biti zlom- ako se cene poljskih pridelkov ijena na bojiščih Evrope ne prenehajo viša«. Dasi je bila ena velika ja- Zato je potrebna stabilizacija ponska ofenziva ustavljena pri cen, plač, mezd in dobičkov. Midway otoku, poseduje Japon- Predsednik zahteva od kongresa, da mu da slednji do 1. oktobra polnomoč stabiliziranja življenskih cen, vključno vseh poljskih pridelkov. Ako kongres tega ne stori, se bo predsednik ska še vedno veliko moč, zato nam je pričakovati, da bo zopet s silnim udarcem mahnila po nas. Vrhovno poveljstvo zavezniških narodov se zaveda nevarno- poslužil splošnih polnomoči, kiisti na Srednjem vzhodu, "toda mu jih daje ustava v vojnem j mi gledamo z zaupanjem na iz-času. 'id." Župan Lausche je govoril po radiu zasužnjemu ljudstvu Jugoslavije Njegova poslanica je bila poslanica upanja in nade na skorajšnjo osvoboditev. — Ameriške čete so danes ob strani zaveznikov na vseh bojiščih sveta. e, ki so bie res-fca ire*n°stjo. Onenimo >n>reč h: Primer Richardt S. J. ki Mildred Elearnr No-"o ^ ,a bila — če se is mo-Sharona, Pa., in ki 4vHo Prednašala glabeno arijo iz opere "LaTra-% , ^ sta atca Edward in ohn alt *adivila publiko s vo-L Kakor vidimo, je ta "Jugoslovan" tudi med jugoslovanskimi kvizlingi. Uredništvo.) V sestavi dravske divizije je bil 39. (celjski) in 45. (mariborski) pešpolk ter ?e dva rezervna polka (s številko preko 100) in 16. artilerijski polk, dočim so bile posadne čete podrejene armadnemu komandantu generalu Milošu Trifiino-viču. Že 6. aprila se je občutilo, da manjka vsaka zveza z višjimi komandami in da četam niso dodane mehanizirane skupine niti ne avijacija. Protitankovskega orožja tako rekoč ni bilo. Kot prvi znak vojnega stanja je bil napad ob osmih zjutraj na ljubljansko letališče, ki ni povzročil večje škode ali žrtev*; Naše obmejne čete so pcvsod držale pozicije ter Italijane povsod odbile; boji so bili pri Ljubelju, na Mojstrani in nad Vrhniko, kjer so aretirane Hrvate in Slovence Jug. gerilci osvobode ^^ množine druge vojne Cetniški oddelki, ki operirajo v ozemlju Kordune so zasedli mestece Kamenico, zajeli 78 sovražnih vojakov in osvobodili iz ustaškega ujetništva dva jugoslovanska častnika, kapetana in poročnika. V tem boju so porazili ustaš-ki oddelek, ki je skušal priti na pomoč svojim prijateljem. Moskva, 28? avgusta (ICN) — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče u-radno poročilo vrhovnega poveljstva gerilske in prostovoljske vojske z dne 25. avgusta. Dne 1. avgusta so liški gerilci napadli z velikim uspehom i-talijansko motorizirano kolono, ki je štela do sto tovornih avtomobilov v bližini vasi Gerovo. Italijanski tovorni avtomobili so bili spremljani od tankov, ki so stražili ta prevoz ujetnikov. Na tovornih avtomobilih je bilo O svečavi Pri električni luči moraš bi ti na vse pripravljen. Kar sredi večera ti Električna žarnica mrkne, pa si v temi. Sediš v "egiptovski temi", tipaš okoli, sczaš v predale, vendar ne naj-namreč nabasanih preko 2,000 deš varovalke, hrvaških in slovenskih domolju- DolS° sedlš> strmiš v blcde bov, ki so jih bili polovili v me- «pe v okn,h> ki 80 se kar ne" secu juliju in jih zdaj vozili v kam povečale, dokler se slednjič -----1 - ' ■--- J---J-tiK J- jma§ koncentracijsko taborišče. Napad je bil dobro pripravljen in izveden. Kljub svojim vendarle ne domisliš, da nekje še nekakšno svečo. Glej sreča, ki je sicer tako o-poteča, ti je slednjič vendarle tankom so osvojevalci zašli v mila Najdeš konček sveče, pri-piedo in niso mogli organizira- jgeg stenj in j0 previdno pone- ti močnega odpora. Gerilci so izvrstno izrabili zmešnjavo in v teku par minut osvobodili 430 aretiranih domoljubov, povečini Hrvatov. Gerilci so uplenili tudi nekaj strojnic in streliva. Osvobojenci so bili gerilcem neizmerno hvaležni in povečini želeli takoj vstopit/v vrste osvobodilne vojske. V bližini Vrhovine so liški ge-iilqi pognali v zrak vlak poln laških in ustaških vojakov. 30 ustašev in več italijanskih vojakov je bilo mrtvih. V tem spopadu so gerilci uplenili precejšnje količine vojaške opreme. V celi vrsti krvavih spopadov, je liškim gerilcem uspelo pregnati ustaše iz kraja' Podla.-pac in sosednih vasi. V teh bitkah so gerilci ujeli 150 ustašev, uplenili eno strojnico, 150 pušk seš na mizo. Majhen pepelnik mora biti namesto svečnika in kar zadosti ti je svetlo, bolj svetlo, kot si pričakoval od sveče. Kar čudno in posebno ti je, ko strmiš s priprtimi očmi v ozko zlato čeladico plamena, ki ga nič več ne poznamo. Prevzame te čar svetlobe, ki ti prešine srce kakor sijaj mesečine. Delo fe kolonami številk in s čedno postavljenimi razpredel-ki se' ti zazdi trapasto in smešno. Bela, svetla luč žarnice je tovarišica, razumna, luč sveče pa je podoba plemenite duše, ki se po tihem použiva. Ozka, zlata čeladica včasih zaplapola, potem se malce poveča modro jedro okrog stenja, kar pomeni, da so skozi sobo za-valoyile drobcene niti prepiha. M. PUGELJ: MAŠČEVANJE Proti kresu se je pripetilo] in hodi tja, pomiva steklenke in mesarskemu vajencu Tinetu Ko- kozarce, postoji pri tem in pri kotniku, nizkemu in čokatemu ^petnajstletnemu fantu nekaj takega, česar do tedaj še ni v sebi opazil ne čutil. Učil se je mesarstva pri bogatem in debelem botru Kloko-čovniku. Hiša, starinska in častitljiva, svetlo pobeljena, stoji ob eni glavnih *cest mesta. Na ulico je obrnjena z okni. Naravnost z ceste vodi pred njo dolgo in široko dvorišče. Njenemu pročelju nasproti stoje hlevi, dolgi kakor ona in ravno tako in. Boter Klokočovnik je brez o-trok. Ima gostilnoSn v njej gospodari od takrat, ko je prišel k hiši on, mlada natakarica črnih las in črnih oči, rdečih ust in belih zob, lepega telesa in \iskrenega in živahnega smeha! Nekega "večera je Tine sedel za mizo in večerjal. Mina hodi sem onem gostu in se smeje iskreno in živahno. Tine povečerja m sedi. Z očmi spremlja Mino in sedi. Izza mize gleda debela glava s svetlimi, živimi očmi, njegov topi nosek in njegovo nizko Čelo z rjavimi gostimi lasmi. Gleda in sedi in se ne gane. Zdaj med žensk, ki hodijo po svetu. Katera mu je najbolj všeč, za tisto se odloči. In veli ji, da jo bo, kadar bo sam zase, poročil. Nekega večera, ko ni bilo nikogar v gostilni, je rekel Tine: "Mina, sedi sem." Mina ga je pogledala in rekla: "No, če praviš ti tako modro in moško, pa bom." In sedla je. "Kaj boš povedal?" Tipe stlači roke v žepe tesnih hlač, nasloni se važno nazaj in reče: "Kadar eden od nas moških doraste, kajne, postane samosvoj." "Kakšen že, ja," pravi Mina. "Nič kakšen! Ce je pameten, pa je tako!" Pogleda jo po strani in potem mora dvigniti glavo, ker je Mina za dve glavi višja in silno močna. "In," nadaljuje, "ko se moški osamosvoji, potem se oženi." "Amen," pravi Mina. "Ne! Čakaj! Vprašam te, Mina, in* ti naprej povem, da mislim zares. Ali bi ti mene vzela?" "Kam?" "Za moža." Mina se smeje na-ves glas in si izmisli naenkrat kratek čas. Tineta zvleče izza mize, dvigne in nosi ga na rokah po sobi kakor otroka. In reče mu: "Ce hočeš, te bom tudi podo-jila." In ko se nato domisli, se krčevito smejo Tine odide spat v mrvo nad hlevom. Šiloma zatiska oči, ali vse je zaman: spanec noče na oči. Gl^da v temo in po ušesih mu vre in šumi od strašne sramote, ki jo je nocoj doživel. Ker ne more vzdržati v mrvi, se splazi na tla, dotiplje brusilo z rumenimi glavami na jermenu in ker je v sami srajci, ga opaše preko nje in hodi v svetlobi meseca pod široko lino sem in tja. Spominja se šepeta je z ustnicami nekih trenotkov svojega življenja, ki so mu v spominu kakor pogumna in slavna dejanja. Zmisli se, kako je gnal vole s Posavja, štiri velike roga-te Vole,v črni zimski noči, sam on in pes Sultan, vendar le on kot poglavar in umen vodnik Cesta pomrznjena, okoli in okoli snežena praznika, burja žvižga mimo obcestnega drevja, a on sam s štirimi ogromnimi roga-timi voli, ki enakomerno copo-tajo in s psom, ki se maje debel in truden za njim. Levi prednji vol dvigne glavo, obetane in za-muka. Tine plane naprej in brez strahu k njemu. "Ha, kaj si hotel? Hej!" In ožge ga s palico po širokem bedru. In zdaj obstaneta zadnja dva in hočeta v stran in nazaj. Ali kdo se jih boji? Tine zavihti paligo, udari po levem in po desnem in zakriči, da odmeva do leve in desne: "Hej, hej!" Misli pogumno, hpdi v srajci sem ijn tja, in prijemlje od časa dp časa za jermen, na katerem visi železno brusilo. Strese ga, zamahne^ ž njim in se odločno zasuče. Ehj si zakliče v mislih, gnal si junca. Tine, ti si hotel naprej, on nazaj, ali prignal si Ali se ti nikamor ne popelješ,1 k^j tičiš kar vedno doma?" Pošali se, to stori gotovo. In njenega moža, zapitega čev-ljarjčka pokliče enkrat in ga povabi na polič. Posadi ga za mizo in postreže mu s pečenko in vinom. Napase ga in napoji, da zaspi na klopi. In ko pride Mina ponj, se pošali: "Kaj mu ne pečeš vsak dan pečenke, ko jp je goltal kakor volk in kaj mu daješ doma slabše vino, kakor moje, ko je pil, kakor bi prišel iz puščave?" Tudi to st«ri gotovo. Tine hodi še vedno gor in dol in zdaj prikipi njegova duša do vrhunca. Postavi se pred lino, gleda v tri zvezde, ki se vidijo skozi njo, stopi široma, iztegne roke kvišku in v sami srajci in pasom z brusilom, govori pridušeno in slastno. "Že zope me napada! jaj več bi pa le priča^P^ vaju! Psovati, da vesta, . % "Ne oženim se, nikoli se ne oženim! Maščujem se. Mina, to je gotova stvar. Nad vsem žen-stvom se maščujem in če ne bodo čutile vse, tista edina bo čutila, ki bi morala biti sicer mo ja žena. Postanem mož, zredim se in zrastem, vrat se mi zalije kakor botru in roke se mi zfie bele in prsti, na katere nataknem težke zlate prstane, napravim si hišo, in hlev, pričnem mesarsko obrt na svojo roko ali ne oženim se. Ko umrjem pa pokličem svojega prijatelja in mu vse zapustim." Po teh besedah leze Tine na zaj na kup mrve, zarije se va njo, a na prsih drži v obeh ro kah brusilo z jermenom, kjer se vrste rumene volovske glave. In kkjubujoč Mini in vsem drugim svojim sovražnikom, zaspi trdno in nemirno. In Tifie Kokotnilf je mesarski mojster, ima hišo in hlev, pa vole in ženo Mino ima. Toda Tine je nizek in čokat, kakor bi bil še vedno petnajst let star in srce mu je otroško, kakor bi bil še vedno vajenec. Mina pa je velika, da seza do stropa, ši roka je, rejena in košata; roke dam niti v našem, , ijMiL v kakem tujem jeziku! ^ .ga cilus To je grda beseda- V ■} nu vsega ženskega spoj* X^ zastopnico ste razž« JMti .m, da takoj prekl** psovko, sicer se vama n ^ n da dobita jutri vse žen«* > n ______' . Težite ^ ulice na vrat. — Rešite ~—-----*---- spod Strganšček, teh 1 t % drugače skočim skoz oP0' Dober dan, gospoda' petimi minutami sem P^j vstopil. Kakor vidim veselo razpoloženje. • predstaviti se cenjen1 Ivan Petelin, redar v Prišel sem obiskovat starega prijatelja, Petr , ka. Ker ga pa nisem n' njegovi sobi, sem prišel Vaše vedelo [razpoloženj^1 lezljivo, vsled česar pr°s-no družbo dovoljenja, c ti v tem cenjenem krP® mnenje! V svojih, casf r nih napitnicah sta >ZP. ba gospoda govornika 00 W v g&vornioa važen faktm' potrebuje domovina kih ust, država nepo K % Je . k Ifev! I Pk U I i in Ua Si pek; 'bi M R, davčnega želodca m^ sj.jP% plelcsa brezpogojne v moči, toda brez očesa te______ i domovina, i država ^j. so ji zavaljene kot dva stebra, Potih naravnost v nezn°/; mere revolucije, samoP ^ m anarhije. Oko je drag^, gan človeškega telesa, J sreduje med zunanji«9' naenkrat zardi preko ušes, vzame klobuček, gleda v tla in odi- prsti pa so debeli in pesti ogromne, da bi mogla ž njimi pobiti vola. Tine se je boji, res, boji se je, kakor se ni nikoli b^.1 niti para volov, niti bika z zavezano glavo in z obročkom v nosnicah. Kakor osa ga gleda Mina s svojimi črnimi očmi, ki. se pobliskavajo kakor strele, iz rdečih režečih ust ji štrlita dva bela velika zoba, dviga sjl-ne pesti nad svojo glavo k stropu in kriči nad njim: "Ti si moj mož? Pa, ti? Koliko pa te je, sirota — ali naj te zmestim ter ti polomim vse koščice?" Kot gora se dviga Mina nad njim, strašna, široka in grozeča. Tine pa se ji umakne trepetajoč in ihti: "O, Mina, nikar ime ne tepi, saj sem tvoj mož!" Mina se krohota na ves glas in grabi po njem s svojimi debelimi prsti, da ga zmesti in mu polomi vse kosti. Tine beži, beži... Stopi na prag/ter pade vznak na cesto. Ko se je zbudil, sta stala ob njem boter Kločovnik v farnih in med duševnim svet0"1^ hk ko države in domovi?1^ ^v mi: redarji, ki skrbi^ N lahko razvija mirn° ,, P našemu narodu v fia^rf* ne pojavljajo državi,v ^ koče pri skrbi za doP ^ nih državljanov. ,G/?rJe ki izgubi svoje cci • ^ razvije vsled tega tip ^ popolnosti, a to p^Č l? bolično, da sc razpase v -i žavi tatvina skoro d o V sti. — Sam .ne vem; mogel kaj takega izvaJ spotil sem se!" jg]' In med tem, ko je se Petelin na stol, sta p°n° r " ganšček in Rožnik W^ ni besedici: "Bacilu? tiae."^ '-'Kaj jaz becilus el<>JU-J>j Tega si pa kratko ma'°t f O ienf.f ga. In šel si pred bikom, ki je imel zavezano glavo, šel si bre^ de. Ko se drsa izza mize, ropo- strahu, dosti naj ti bo Če njegovo brusilo, viseče na jermenu okrašenem z ru menimi vdovskimi glavami, nje nizki jn čepeči in svetlo pobelje-^gov ponos in zunanji znak nje- goye mesarske časti. Tine si govori pozneje v mislih. Tine, ti postaneš nekdaj samostojen mesar, imel boš hišo in hlev; v hiši ženo, a v hlevu vole, da jih boš kjal in prodajal njihovo meso z;a dober denar. Ko človek odraste in po- Tine je dobil v t$mi spomini — pogum in ž njim v glavi si predstavlja jasno bodočnost. Sebe vidi, rejenega in košatega, z debelimi prsti in z debelejšimi prstani na njih, in Mino vidi staro baburo, izsušeno ženo zakotnega in zapitega čevljarja, ki jo zabava s kopiti in knef- spodnjih hlačah in natakarica Mina v samem spodnjem krilu-; Klicala sta ga, javkala, tam na nebesu pa je plaval ščip ter obseval dvorišče. Le za hip je videl Tine vse to okoli sebe, potem je moral zamižati. Cul je le še Mino, ki je dejala: "Nalašč se je vrgel doli! Maščeval se je nad mapo!" A Tine ne ve ničesar več — ne čuti ničesar več ... Iz lobanje, ki zija na nji stra- voljajem! Prišel sem ^ nepovabljen sicer, a zat° '' if opravičil. Prosim vam, da spoštuje cenJ^j, oa v moji osebi toliko S likor bivšega redarja-hvala lepa za sprejem denje v sodni dvorani- ^ ji gospt je moja priča, gi vo s:a me razžalila .j, šček in moj nekdanj1 * £ 'od sedaj naprej zame J. finaični stražnik v P° (Dalje priho^' tro. In ko se pelje enkrat z šna rana, curlja po dvorišču okroglim sivcem mimo njihove razdrte delavnice, zategne vaje-stane sam zase, se oženi. Prej j ti in se pošali, pa, ko je mlad, si izbere iz-' "Kje imaš pa konjaf Mina? rdeča kri, kakor droben virček teče mlada krvca, izginja v prahu in pesku — in ž njo odteka, življenje. ^tembra, 1942. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. M se inteligentne z®ne fe^o p0r0če ameriški študent in štu-^ dobro pozna prof. Ar- lii , Vesa> vsaj Po imenu. tu tisti, ki niso več štu-ldiJe' ali to sploh niso bili, se Pozanimajo za njegova do- |4°feSor Graves je namreč a k, ^minarja o zakonski ve-' so jo pred leti uvedli v kot Učno snov na u- seminarjih vodi pro->o'h es natančno statisti-dRu in neuspehih v za- t bn,.ev °sle3 je opazoval 525 za-" ' so živeli najmanj 6 •3 .in je ugotovil, da so 4 80 bile pred zakonom ledji6' mnogo boljše zakon-y> u kakor one, ki so do-$ , ^ e na ženina — pač zanj Sn0)j0So Sanie spoznale vso | m težo življenskega bo-pravilno C®?1111 Pri i i^i^gove štatistike pa tu-^ fe?*?' ^a ^ najbolj m-% »roče ? študentke najmanj ,rif i Si ' *ar seyeda ne dokazuje, el ^ "J023e ne žele študiranih WatVeč to, da najinteli-& *jo J6. ženske polagajo naj-s'fcii. na izbor .svojega sti, marveč tudi' življenske skrbi. Ne pozabi na starše svojega bodočega moža in pazi, ali ni njegov odnos do njih tesnejši, kakor do tebe. Če tega ne uvi-diš pravočasno, boš zaradi tega zelo trpela v zakonu. Ženitna formula govori o skupnem prenašanju dobrega in zlega. Izberi si za tovariša človeka, ki bo junaško in brez o-čitkov prenašal neprijazno usodo. Stan in novi poveljnik eSa tovariša. M W ffcf k v Graves je svojo zna-* k ^ ,Zak°nu zgostil v nasled- 'Crto{k: i ŠAMPANJSKO DREVO Voda je v severnem delu dežele Culu precej redek pojav. Toda Culuji si zavoljo tega ne delajo mnogih skrbi, dokler jim tam na drevesih rase — šam-panjc. Ne gre morda za kakšno vinsko trto, temveč za palmo, ki rase na suhi zemlji ob culujski obali. Če navrtaš njeno steblo, priteče sok, ki ga domačini kaj radi pijejo in imenujejo masalo. Masala ima, kakor pravijo tisti, ki vina poznajo, okus kakor šampanjec. Sprva nima nobenega alkohola, toda po 24 urah se spremeni v prav krepko žganje, ki ga i-menujejo tam busulu. Po na-daljnih 24 urah, vretja je ta busulu sposoben, da zmeša busolo še tako krepkemu možu in ga položi v četrt ure na tla. Commandos zopet doma g»£ kov drugega spola, pre k0ciločiš za enega izmed aJti prva ijubezen ne I Cno" " h 1 ■ '°W na znažaj svojega Vji va' kakor pa na njegov 1 Priri ^ si ga vsakdo J 'dobi Z navado ali s poljem. j bi ^ VzlJubiš človeka, ki l^kaf i1 s teboJ Življenje, se Ejd casa loči od njega. Le "'ali Spoznala in se prepri- 8Poznati kar največ Veter tuli Gornji na sliki je general Alexander, novi poveljnik angleških in zavezniških čet na Srednjem vzhodu, pod njim pa je stari poveljnik general Auchinleck. Na sliki vidimo skupino junaških Commandosk{ so se pravkar izkrcali zopet v Angliji po svoji junaški ekspediciji na Dieppe ob francoski obali. Poleg Commandos, ki so sami prostovoljci, so se udeležili napada tudi ameriški "Rangerji" in borci svobodne Francije. T si ti so bojevniki in pol. CHAPLAINS Kaj je vihar, vemo vsi, ki smo ga kdaj doživeli. Znanost i-menuje namreč vihar ne vsak močni zračni tok, temveč veter določene sile. V starih časih so moč vetrov prosto cenili, leta 1805 pa so staro cenitveno metodo spravili v neki sistem in izdelali lestvico, v kateri iznačujejo tišino z 0. najhujši orkan pa s št. 12. Za poedine stopnje je bilo kot merilo odločilno število in vrsta jader, ki jih je mogla vojna Mft . „ fregata v vetru še imeti razpe- De 1 res tako zel° yubiš' I ta. Kmalu so to lestvico uredili n°tela živeti brez nje-, tudi na razmere na kopnem in 12 m na sekundo, se majejo že močne rogovile in slišimo, da veter tuli. Pravi vihar se razvije šele pri brzini 17 do 20 m na sekundo, ko odnaša veter že lažje predmete. V polnem viharju 20 dO 24 m na sekundo se debla rušijo, težki viharji 24 do 30 m na sekundo odkrivajo strehe in povzročajo drugo uničevanje, pri orkanu 30m na sekundo pa ne vzdrži niti trdno zidovje. Točno merjenje vetrovne brzine je mogoče z raznimi instrumenti, zavedlo bi nas pa predaleč, če bi jih hoteli tu opisati. Premisli,, ali si imaš s M h He, |°Varišem kaj povedati.,----__ ljubezen zgolj | zrečnega toka. F I še danes je ohranila svojo veljavo. Znanost ja za vsako poedi-no stopnjo izmerila samo brzino ijani imajo težko-• če tudi v Albaniji v* f na prvi pogled. Če j Tako označujejo za rahel dih vajinem duševnem; vetrovno brzino 1 do 2m, na sektindo, v kateri se dim dviga skoraj pokončno. Brzino 2 do 4 m na sekundo komaj že občutimo, pri brzini 4 do 6 m na se- kaPra2note že Pred zako" J bo šele »ozneje v za- ali ti bo iz- Društveni KOLEDAR J°. Pomisli ^a s t er za vse življenje, ko giblje. ^oj deliti ne le rado-1 Ca veje veter z brzino 10 do resničen in za- kundo se listje na drevju lah- YOUR OLD PAPERS CALL THE SALVATION ARMY HENDERSON 5357 THIS BLACKOUT! Gepeva, 29, avgusta (ICN) — Po vesteh o gerilskih bojih v Albaniji, ki so prispele v Ge-nevo, imajo Italijani zdaj v tej deželi najmanj 8 divizij. V poteku zadnjih dveh mesecev so bili torej Italijani primorani, da s tremi divizijami ojačijo svoje zasedbene čete, katerih glavno oporišče je v Tirani. Albanski gerilci pa kljub temu često podirajo mostove in zažigajo zaloge italijanske vojske. V mesecu avgustu se je geril-sko četovanje razvilo prav v sredini dežele, v okrajih Tirane in Elbasana. Največje bitke, v katerih so imeli Italijani velike izgube, so "divjale v neposredni bližini, komaj 18 kilometrov od Tirane. Laško armadno poveljstvo je moralo odposlati v to o-zemlje topniška ojačenja. Šele tedaj so se gerilci umaknili v bližnje gozdove. Italijani so izgubili v teh bojih 200 vojakov in častnikov, mrtvih in ranjenih. Gerilci so se zdaj utrdili v gozdovih in nadaljujejo svoje napade na zavbje-valce. Gerilski oddelek, ki je q-stal v sovražnikovem zaledju, je pretrgal na več krajih telefonsko in. brzojavno zvezo med Ti-rano in Dračem in celo prodrl ponoči v Tirano in tani ubil več laških vojakov in častnikov. V bližini Elbasana'' so gerilci pognali v zrak yelik most in prekinili važno laško cestno zvezo. Laški oddelek, ki je stražji most, je bil v kratkem spopadu skpro popolnoma uničen — gerilci so pobili 17 vojakov in e-nega častnika in jih ranili ,30. SEPTEMBER 12. septembra, sobota. — Skupna društva fare sv. Vida. — PJesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. septembra, sobota. — Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 20. septembra nedelja — Jesenska veselica društva Commodores št. 742 S. N. P. J. v Slovenskem narodnem domu? na St. Clair Ave. 26. septembra, sobota. — Jugoslav Camp No. 293 W. O. W. Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. septembra, nedelja. — Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 A. B. Z. — Proslava 40- letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St, Clair Ave. The Chaplains unit of the U. S. Citizens Defense Corps has been established in ah administrative order issued recently by James M. Landis, Director of the U. S. Ofiice of Civilian Defense. This is not one of the protective services but is classed as a related service.- The insignia for the new unit follows that in use by the U. S. armed forces with the addition of the traditional OCD backgrobnd. The insignia for the Christian Chaplain is the Latm Cross in red, in a white triangle) in a circular field of blue. The insignia for the Jewish Chaplain consists of the six-pointed star centered above "Tables of the Law" in ..silhouette in red, within a white triangle in a circular field of blue. Chaplains will administer to the religious "and spiritual needs of persons suffering from the effects of air raids or other disaster. They will be appointed by the local authorities upon complying with usual requirements for membership in the U. S. Citizens Defense Corps, except no special training courses are prescribed. UCT0BER V. 8. Trtatvri Dtp* u ted States WAR BONDS (RED — ITCHY— SCALY ECZEMA Effective Home Treatment Promptly Relieves Tqrture! Ipirst applications of wonderful soothing medicated Zemo—a doctor's formula —promptly relieve the intense itching soreness and start at once to help liquid convinces! All drug — gt0rC3'ODW .?EIW8Q (£uinuiii«iumui*n- » 3. oktobra, sobota. — Društvo "Složne sestre" S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Glair Ave. 3. oktobra, sobota, i— Banket in ples ob priliki pete obletnice otvoritve Slovenskega narodnega doma v Maple Heights, Ohio. 4. oktobra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 10. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva "Coilinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave. 10. oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. 10. oktobra, sobota. — Honor Guards of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. oktobra, nedelja. — Koncert godbe Sv. Vida v Slovenskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples. 11. oktobra, nedelja. — Velika prireditev s programom v korist pomoči za staro domovino, se vrši v Slovenskem delavskem doirfu na Waterloo Road, pod pokroviteljstvom lokalnega pomožnega odbora S. D D. 16. oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. —- Ple3-' na veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na SUClair Ave. S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega na rodnega doma na St. Clair Ave. 18. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 24. oktobra, sobota. —Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. oktobra, sobota. — Plesna veselica Zadruge v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. 31. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road. 31. oktobra, sotyota. — Društvo sv. Katarine Z. S. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. avditoriju Slovenskega na rodnega doma, na St. Clair Avenue. 15. novembra, nedelja. — Dru štvo "Cvetoči Noble" štev 450 S. N. P. J. obhaja 20-let-nico v /Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 15. novembra, nedelja. — Mla dinski pevski zbor ima prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 21. novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 1 22. novembra, nedelja — Dr&m-ski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7 NOVEMBER 1. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 7. novembra, sobota — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza Krstnika A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. • 8. novembra, nedelja. — Dramski zbor "Abraševič" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na Clair Ave. 8. novembra, nedelja. — Društvo "Kras", štev. 8 S. D. Z., proslava 30-letnice ustanovitve društva v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8. ovembra, nedelja. — Običajna letna prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v Slovenskem edlavskem domu, na Waterloo Rd. 14. novembra, sobota. — Društvo "Washington" št. 32 Za-padne Slovanske Zveze — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" štev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodne-, ga doma, na St. Clair Ave. ' 26. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Mar-j tha Washington, št. 38 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Betsy Ro^s, A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavske- j ga doma na Waterloo Rd. 29. novembra, nedelja. — Klub Oreški — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 29. novembra, nedelja. — Cle-velandska federacija S. N. P. J. — Proslava 15-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. DECEMBER an Pioneers C. F. U. —■ Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. decembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 12. decembra, sobota. — Društvo "Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. ~ Clair Avenue. 13. decembra, nedelja. — Cankarjeva Ustanova, Spominska obletnica smrti Ivana Cankarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica, v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 20. decembra, nedelja. — Slovenska Šola Slovenskega narodnega doma — Bbžičnica v-avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 20. decembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor "Žkrjan-čki" priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 26. decembra, sobota. — Društvo "Spartans" S. N. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju' Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. decembra, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriju Slo- < venskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. decembra, četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega narodnega doma in/Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue, i x — 1943 — FEBRUARY 28 februarja, nedelja. — Prireditev Cankarjeve Ustanove v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. Oglašajte v - - -Enakopravnosti 5. decembra, sobota — Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Glair Avenue. 6. decembra, nedelja. — Croati- NEW! "BACTERIOSTATIC" FEMININE HYGIENE |iow finding great favor among women... Many doptors recommend rpgulyjuse of douches as a precnutlonaryrneas-ure for women who want to be clean, dainty—for women troubled by offending odor or discharge. Some products may be harmful to delicate tissues. But not Lytlla B. Pinkham'K Sanative Wash! Pinkharii's Sanative Wash is gaining great favor among women because it's NOT a harmful germlčlde. Instead — it's a mighty effective "bacteriostatic" (the modem trend). It not only discourages bacterial growth and infection but thoroughly cleanses and deodorizes. Very soothing — relieves minor irritations and discharge and hais a tonic effect on delicate menjbranes. Inexpensive! Get your bottle'of Lydlp. Plnkham's Sanative Wash today. AU druggists. BIG CHIEF WAHQO fa saunders ^Jj WO&GON-^ ] i 17. oktobra, sobota. ==» Društvo j'15. novembra, nedelja — Blauc Clevelandski Slovenci štev. 14, Donau — Koncert in ples v ^ J SODNIKOVI JOS. STRITAR mm DEKLETA IN ŽEN? 5 Ne odlašajte! Naročite si fini FUR STERLING" suknjo za bodočo zimo » ^Americans are now pudding '.10% of dfer pay into Bunds / LSt/ ' a | j "Vy'iv S _____' / SI RAN 4. ENAKOPRAVNOST "Pustiva zdaj to, oče, Seljan; ku dajati potuho; vi bi morda poslušajte, zakaj sem vas po-'celo—" klical. Slišali ste menda tudi," "Bog ne daj, gospod! Toliko da se ta nepridiprav zdaj pote-:že1 vem, kaj sme pošten človek pa po naših krajih." I in kaj ne. Hudodelnika ne bom "Govori se to in to, a vsega skrival pod svojo streho, ali lo ★ ★ Whoi you feiuf, l/Jiili WAR BONDS ★ ★ Ameriški poveljnik It's not a pleasant picture to contemplate. but War calls for "blood and sweat and tears." And the Army Medical Corps, with its efficient nurses an i its volunteer Red Cross "Angels of Mercy," needs thousands of surgical beds for field and base hospitals on every front. pameten človek ne verjame. Če sodim po tem, kar sem slišal o njem, moral bi sokraj sklepati, da bi &a ravno tod zastonj iskali. Ta človek ima to navado, da ga ravno tam ni, koder ga iščejo, kjer pravijo da je." "Jaz#vam pa pravim, da je tukaj. Od zgoraj se nam je namignilo, da je tukaj skrit." "To je dobro, da se vam je povedalo, kje je, zdaj ga lahko primete.4' "Vi me ne umete, mož, ali me pa nočete umeti." "Malo počasne pameti sem res, ne zamerite, gospod. Za-plotnik bi vas hitreje in bolje razumel." Gospod okrajni sodnik je bil v zadregi, da ni mogel vpričo takega poslušalstva možu blizu. Vedel ni, kaj naj bi mislil, | da j-e mož tako neumen, ali se pa samo neumnega dela. Malo nevoljen torej nadaljuje svojo obravnavo: "Poslušajte torej, da vam jasno povem, zakaj smo vas poklicali. Človeka moramo dobiti v pest, tako ali tako. Ukrenili smo, da bi nam vi lahko pomagali, oče Seljan." "Jaz naj bi vam pomagal človeka loviti, gospod?" "Zakaj ne? Vi ste tod povsod dobro znani. Vi lahko z ljudmi govorite in jih izprašujete, v vas imajo zaupanje. Vam lahko mnogokaj pride na uho, kar vas pripravi na sled." , "Motite se, gospod; star mož sem ,ne slišim tako dobro, kakor vi mislite; in moje noge nišo več tako gibčne, da bi gonil Človeka kakor pes zajca. "Kako čudno govorite! Tu ni treba nič goniti, kakor pravite; za to imamo že druge ljudi, samo izslediti ga je treba. In to je ravno vam lahko. Pomislite, da je vsakega poštenega človeka dolžnost, podpirati gosposko, ko preganja kakega hudodelca. In vrhu tega vaš trud ne bo zastonj. Če se nam posreči z vašo pomočjo, da ga ujamemo, verjemite mi, da vas ne pozabimo, ko bo čas'. Srebrn ali morda celo ziat križec vas čaka in poleg tega tudi gotovega kaj." , Zdaj pa drvarja obide nevo-lja. Moško se pokoncu vzpne ter reče ogspodu krepko in odločno: "Kakor ste vi, gospod, zdaj jasno z menoj govorili, tako naj vam tudi jaz naravnost brez o-kolišev povem, kar mislim. Siromak sem, gospod, kakor vidite. Nobenega dela se ne branim, vil" ga. tudi ne bom. Jaz nisem ustvarjen za ovaduha, brez zamere. Za to so drugi ljudje. Saj imate svoje biriče in žandarje; zakaj jih pa plačujemo in redimo? — Brez zamere!" "Tako se ne govori o uradnih osebah!" , "Saj jim ne pravim nič napačnega. Ta stan ni nepošten, potreben je tudi, ali imeniten se mi ne zdi, brez zamere! Dober večer, gospoda!" Rekši se družbi prikloni, potem se po vojaško zasuče! in odide. These beds cost approximately $22 each. They are the latest thing in modern hospital beds, with elevating springs. In some instances surgical cots are used in temporary field hospitals and there iss a folding bed which may be used in ambulances. Your purchase of War Bonds and Stamps can buy many of these beds for the Army. You'll sleep better if you know our boys have every hospital comfort. Buy War Bonds every pay day. Invest ten percent of your income. V. S. Treasury Department XVIII. Da pojasnimo vedenje Selja-novo v gosposki družbi pri Korenu, katero bi se utegnilo komu zdeti nekako čudno, treba je nam nekoliko nazaj poseči v naši povesti. Pošteni drvar^ni bil prišel samo svoje hčerke gledat v Korenovo hišo, kakor se je reklo. Mož je bil tisti dan v veliki stiski In zadregi, kakor morebiti še nikoli pre/ v svojem življenju. Ugibal je in si belil glavo, kaj naj bi storil, da bi bilo prav; ali to je bilo težko ugeniti. Njegove dolžnosti so si bile tako navskriž, vsaj njemu se je tako zdelo, da se ni mogel za nobeno odločiti. Ko si človek ne ve pomagati sam, gre k prijatelju, znancu, da naj mu on svetuje, kaj storiti. Ali ta pot je bila Seljanu zaprta. Najboljšemu prijatelju ni smel raz-odeti, kaj ga teži, da samo povedati mu, ka,r je vedel. V tej zadregi je slednjič storil, kar bi bil morda mnogokdo drug na njegovem mestu. Ko se je zve-čerilo, se napoti v gostilno; morebiti mu vino razvedri glavo, da mu zasveti prava misel, /ali pa da si vsaj za ntjkaj časa prežene skrbi, ki mu niso dale pokoja. Ni se mu posrečilo ne eno nj drugo, še s težjim srcem je šel od Korena in doma ni vso noč zatisnil očesa. Kaj je bilo? Popoldne je v gozdu počival, kakor po navadi, za nekaj časa od svojega dela. Solnce je gorko pripekalo z jasnega neba; legel je*v senco za grmovje. Kraj je bil samoten, vse tiho okrog. Ko tako leži, kar začuje korake in človeški glas. Bila sta dva človeka, ki sta se mu bližala po ozki, malo izhojeni stezici. Moža sta bila v živem pogovoru, a to tako, da se je eden jezil, kakor je bilo čuti od daleč, drugi ga je pogovarjal in miril; Ko prideta blizu njega, ustavita se oba, in Seda ga le zmorem; ne ogibljem jljan je bil, za grmovjem skrit, se zaslužka, samo da se mi ga nehotoma priča naslednjega poni treba sramovati. Če imate 'govora: zame kako delo, kakršnega sem j "Jaz ti pa pravim ,da ne vajen: da vam nasekaip drv, na- grem več nazaj v ta brlog, saj kol jem ali zložim v skladanico; | nisem divja zyer. Sit sem že če je treba na cesti kaj popra-'.tega pasjega življenja. Če mi viti, kamenje klepati, blato po-jne morete dati poštenega stano-spravljati, po zimi sneg kidati, vanja, kakršno se človeku s!po-ali kaj drugega takega, gospod, I dobi, pa grem, kaj pa imam tu-rad vam posrežem in zadovoljni 'kaj pri vas! Še dobre strehe ne; boste z mojim delom. Ali da bi Ipo vseh udih me že trga. Kaj je vam lovil ljudi — nikdar -—'meni tega treba? Kaj imam od brez zamere! Tega stari Seljan .vsega svojega^dela in truda? ni'vajen. Križec mi obatate! | Pusti me, s Sodnikom moram Kaj bi jaz s križcem, zlatim ali govoriti!" ley, ki -poveljuje ameriškemu brodovju v Novi Zelandiji. To brodovje je izvedlo tudi napad na Solomonsko otočje. srebrnim? Ko bi ga dobil in pripel na to le raztrgano obteko— krave bi se n(i smejale, brez zamere!" Glas, s katerim so bile govorjene te jezne besede, bil je Seljanu čisto neznan. Nato je nekdo bolj šepetaje, "Vaše besede, oče Seljan, so'vendar tako, da je Seljan vsako jako nespodobne!" "Brez zamere, gospod! Pomislite, da imate drvarja pred sabo; drvarji ne govorimo, kakor da bi rožice sadili." besedo razumel, tolažil svojega tovariša: / ^ "Torej bodi vendar pameten; ne vpij vsaj tako; ko bi te kdo slišal! Ti si kakor vihar; daj si dnevu! Kaj hočeš s Sodnikom? Ta glas pa je bil Seljanu predobro znan. Bil j^ Nosanov. Poslušalcu so začele čudne misli rojiti po glavi. Kaj imata ta dva moža? Z največjo radovednostjo in pozornostjo je na uho vlekel tovarišev odgovor "Kaj hočem s Sodnikom? V svojo hišo me mora vzeti, najlepšo sobo mi dati, katero ima. Jaz hočem prebivati kakor človek. In to že od danes naprej." "Ali si z uma, prijatelj? Pri Sodniku hočeš stanovati? Kaj te tako koža srbi, da jim hočeš naravnost v pest?" "In če me primejo, kaj meni to? ižvljenje me več ne veseli. Poštenosti sem se odrekel^ preganjan se potikam in skrivam kakor zverina po svetu; truden sem,-pokoja si želim takega ali takega, da je le pokoj. Pregrešil sem se zoper postavo, izstopil sem iz človeške družbe, ki se mi je zdela krivična ,da bi pomagal zatiranim siromakom; kaj je moje plačilo? Nehvalež-nost, gola, grda nehvaležnost! Rabite me* v svoj prid kakor o-rodje; kje so moje pravice, kje je moj užitek? Tega bodi konec!" "Gosposki hočeš torej v roke? Ali ne veš, kaj te čaka, Za-plotnik? Sam zlodej vedi, kaj me je motilo, da sem se spečal s tem človekom!" "O ti zgaga! Tako ti z mano govoriš ,ti, ki si desetkrat malo-pridnejši mimo mene, dasi o belem dnevu zahajaš med ljudi! Da se moram bratiti z ljudmi, kakršen si ti, to je moja najhujša pokora!" "Jaz nisem vedel, da si tak. Izdati se hočeš najprej samega sebe, potpm še Sodnika in mene?" "Tisto bo, kakor se mi bo še zljubilo; tebe vsaj bi gotovo ne bilo škoda, ko bi te obesili na prvo drevo, katero jim je pri roki, samo škoda drevesa; nobeno ni zaslužilo take sramote!" "Tako je prav, to rad slišim; zdaj vidim, ljubi moj Zaplot-nik, da se samo norčuješ z mano, da me strašiš, kakor je tvoja stara navada. Potolaži se, vse'bo še dobro; sam bom govoril s Sodnikom; pripraviva ti najlepše stanovanje in vse, česar si ^eliš; najina skrb, samo mireri bodi." Na to je bilo slišati, da sta moža nadaljevala svojo pot. Kaj sta potem govorila, kaj se je dalje zgodilo, Seljan ni več vedel. Ali že to mu je bilo dovolj. Zdaj mu je bilo jasno, odkod ima Sodnik zopet sVoje premoženje, o katerem so ljudje tolikanj ugibali. Zdaj se je začela Seljanu velika skrb. že prej je slišal govoriti, da Zaplotnika tod iščejo, ali za to se je on malo menil. Toda zdaj? če ga ujemo? Če se jim morebiti sam izda, lji? Za Nosana se pač ni bal; ali kaj bo potem s Sodnikom? Ne da bi bil rad imel prevzetnega moža, zakaj neki? Sodnik ga je zaničeval kakor vsakega siromaka, in to boli tudi drvarja. Zlasti po tistem prizoru pri Korenu, ko je mladi Sodnik tako nespodobno nadlegoval nje- J?al zaspanec, govo hčer, Seljan ni bil poseben pVijatelj Sodnikovi hiši. Za Sodnika samega torej bi ne bil genil z mazincemi, Ali tu jč bilo nekaj drugega. Njegov sin Matija je rad imel njegovo hčer in ona j^ njega rada imela. To je mož dobro vedel. Zato se je zdaj bal za Sodnikovo hišo. Če jo doleti ta nesreča, ta sramota, (}a Sodnika primejo in obsodijo niti, ali kako? Ukrepal je na vse strani: najkrajša pot je bila pač naravnost k Sodniku povedat mu, kaka nevarnost mu preti. Ali ta pot mu je bila pretežka,' prezoprna. Govoriti z njegovo ženo? Prebridko! Najraje bi se bil obrnil na njegovega sina, toda kje je bil ta? Povedati Brezqrju? Ta bi se morebiti sam ne bil upal pred Sodnika. Slednjič je šel, kakor smo slišali, dobrega sveta ali vsaj tolažbe iskat h Korenu. Kaj je tam zvedel? Zdaj je še le prav videl in čutil, kako velika je nevarnost in kako blizu. Da bi le ne bila že vse prepozno! Njemu na čast moramo pristaviti, da ga je pač obšla tudi misel, da bi bila prav za prav njegova dolžnost iti naravnost h gosposki ter ji razodeti, kar je bil tako nenadoma zvedel. Da se mu je zdela ta misel pregrozna, da ni čutil v sebi dovolj moči zvr-išti jo; kdo ga bo obsojal zaradi te slab|Osti? Ali mu je bilo mogoče kaj takega storiti v njegovem stanju? Ni čudno torej, da je imel mož nemirno, težko noč po teh dogodbah. Danilo se je'že ,ko ga je slednjič prema- Ali se ti ni zdelo, da ni nič strašne j šega na svetu, da tega ne moreš in ne moreš! Ali slednjič, ko si videl, da ni drugače, ojunačil si se, nastopil si svoj križev pot, šel si takorekoč mi že v nevarnost, da celo nekako lahko ti je bilo pri srcu. (Dalje prihodnjič) Išče se dekle za splošna hišna opravila; nobenega pranja in gre ob večerih lahko domov. — Vpraša se na 15302 Waterloo Rd., ali pokličite IV. 0195. Ko se je zbudil malo časa po tem, izginili so bili čudoma vsi dvomi iz njegove glave. Mahoma mu je bilo jasno, kaj naj stori, četudi si ni bil v svesti, zakaj. Nekoliko časa potem ga vidimo, *ki korači, kolikor moči praznično oblečen, proti Sodnikovim. Čudno! Pot se mu ni zdela tako težka, kakor se je prej bal. Miren je bil, še mislil ni mnogo, ena sama misel mu je bila jasno pred očmi: Tako mora biti! Prijazni bralec! Morebiti se ti zdi to čudno; ali pomisli, spomni se, kako ti je bilo, ko si IŠČE SE ŽENSKE KI ŽELIJO ZASLUZITI MNOGO DENARJA TO JESEN Izvrstna prilika za ženske, ki imajo skušnje v prodajanju. Zaposlitev za ves dan ali samo delno. Dobro delo. Hitre prodaje—ponovna naročila. Nenavadna zahteva po temu predmetu. V sleherni hiši je prospektivna kupovalka. Na stotine zadovoljnih žena v Clevelandu krpa srajce, nogavice, perilo in obleko z 'EAZY-MEND." Ne potrebuje šivanja ali krpanja. Brezplačno se preskrbi majhno lahko prtljago. Zagotovite si dohodek z elevelandsko firmo, ki je na trdni podlagi. Mi nimamo omejitve glede starosti. Vas izučimo, da boste z lahkoto prodajali produkt. Zglasite se takoj, da si preskrbite zaželjeno okrožje. Vprašajte za Mr. Fischerja ali Mrs. Pirnat pri Mendex Corporation 2300 PAYNE AVE. je farma, obsegaj Sadno drevje, trta, gode, pašnik, zeml co, oves in koruzo Poizve se pri M J A N E Ž I Č, R'1 dison, Ohio. za hudodelnika,'kaj potem? Ali bo mogla njegova hči biti ke-daj vesela ? Uboga Jerica, ubogi Matija! Poleg tega je bil tudi prijatelj mlademu Brezai'ju, ki je snubil Sodnikovo Ano. — Ne, to ne sme in ne more biti! Ta strašna nesreča se mora odvr^'ti moral iti v prvič k izpovedi. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo ic vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 General Ble« Magic Chef, Tapp<* kuhinjske P Imamo tudi Ph>lc Cene z mer Anton Do 15617 Waterl' Ako išče' dobrega popravlja'' čevlje, pridite k na"1' vovrstno delo. Poprj( re čevlje1 ter ima"1" logo finih, novih Ijev. Cene zmerene FRANK MAFZ 16131 St. Cl®'< TWILIGHT BA se odda v PLESE in VES1 še nekaj dobrih dnev«1 na- raz,-POKLIC^ TlNO' 6025 ST. CLAl* ENdicott 'Vi bi, kakor sem va3 zdaj kaj dopovedati. K Sodniku men-spožnal, utegnil še temu člove-!da vendar ne boš hodil o belem kakor je govoril v svoji nevo- Oglašajte v - -Enakopravnosti V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti pre-Ijubljenega in ni kdar pozabljenega soproga in skrbnega očeta VALENTIN TOMAŽIt ki nas je za vedno zapustil dne 8. septembra, 1941 Dragi soprog in preljubljeni oče, prezgodaj si odšel od nas. Zapustil vse, ki si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage. Hladna Te zemlja že leto dni krije mirno in sladko v grobu zdaj spiš. Mi pa ne moremo biti veseli, ker so to žalostni spomini za nas. ; Luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih med nami boš vsaki čas, in edina tolažba nam je še ostala, da bo pri Bogu enkrat srečno svidenje! Žalujoči ostali: Antonia, soproga Agatha, poročena Hren Edith, poročena Bradač, hčeri Anton in Raymond, zeta Cleveland, Ohio, dne 8. septembra, 1942. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zeb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knau^ovo poslopje IMAMO NAJNO SLOVENS*^ hrvatske p1 C-402—V zelenem valček C-403—Pa na križ, oga Vocal M-574—Ti plaviš Vocal M-571—Kje so xnoJ< Vocal S M E R D 5800 BROAPj ^ V zalogi imamo P»"< drugih plošč »1(I CALL" in to direktno iz tovarne SEDAJ d" še dobro blago po nizkih cenah. Za dobf pošteno postrežbo se vam priporočam . BENNO B. LEUS' 1034 Addison Rd. ENd. 3426 WHITING COAL STOKEi Sedaj je čas, da naročite avtomatične stokerje na boste prihranili eno tretino premoga. Lahko rabite Cene so $159 $179 $195 $230 $245 $425 prem«*' ^ na jc**5 Inšta' tovarfl^ bani d J av Sam0 m Vidite ga razstavljenega v našem oknu. Pridite in mi val« žili, kako. dela itd. Naročite ga lahko pri nas. Grdina Hardware^7 cl Posebno: Naša trgovina bo odprta celi dan v sre1 je naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski p*5*1 LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavite lahko v našemu uradu.