Dolžnostih izvod.
1 P. n. Licejska knjižnica
a, it___________ ...«ijugosianjei
leto 120 din. Inserat! ali oznanila se tBn&majo po dogovora; pri večkratnem Planiranju primeren pojsusl Upravništvo Iprsjiinn naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon lnierurbea SLIH
30. štev.
Ljubljana.
d
Beodiisen politižen list za slovensko Ijodstvo
cln© 14. marca 1923
Poštnina plačana v goiovisi
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in p«te£L Uredništvo in upravništvo Je v Mariboru. Koroška o sta št. 5 Z uredništvom se me** govoriti vs \ki dan samo od 11. do 12. ave.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
Letnik XV.
(štezr. 2) !
Socialisti so izdali lepake in letake, kjer pravijo, da je skrinjica Slovenske ljudske stranke tretja. Tudi republikanec dr. Novačan je razširil med ljudstvom listeke, na katerih piše, da je skrinjica Slovenske ljudske stranke tretja. To je čisto navadna goljufija. Tretjo skrinjico imajo dr. Novačanovi republikanci, ne mi. Ker dr. Novačan nima volilcev in bo propadel, kakor je colg in širok, zato si hoče zdaj pomagati z goljufijo. On hoče naše pristaše premotiti, da bi vrgli kroglico v njegovo tretjo skrinjico, zato laže, da ima tretjo skrinjico Slov. ljudska stranka.
Pristaši! ne dajte se premotiti. Naša škrinjica je in ostane na vseh voliščih druga. Kdor vam drugače pravi, ta laže.
PRISTAŠI! Opozorite povsod naše volilce na Novačanove in druge goljufije! Slov. ljudska stranka je izdala samo en letak proti Radiču in sama en lepak v modrordeči barvi z velikim slovenskim križem v sredini. Drugih lepakov in letakov ni izdala in jih tudi ne bo. Ijufijo. On hoče naše pristaše premotiti, da bi vrgli krogljico v njegovo ljudske stranke, je navaden goljuf in slepar! Pristaši, povejte to na-
šemu ljudstvu!
Vodstvo Slov. ljudske stranke.
Polomljeni dokazi.
V nemških predvojnih in medvojnih spisih smo večkrat naleteli na trditve, da smo Slovenci degeneriran narod, obsojen k neizogibni politični, moralni in fizični smrti. Ko je pisec teh vrslih prebral znano bro- S šuro dr. Šušteršiča «Moj odgovor«, se mu je nehote j vrinila misel: ako bo ta brošura, prepojena patološko • bolehave megalomanije in zaljubljenosti v samega sebe, imela kak uspeh v Slovenskem ljudstvu, potem je •to jasen dokaz, da je v naši ljudski duši zamrl zdrav j moralni in intelektualni čut, da smo res v svoji men- \ taliteti degenerirani. Nič ni novega v zgodovini političnega življenja, da se kdo skrega s stranko, v kateri je doslej zavzemal odlično mesto, in da iz političnih prijateljev postanejo najhujši nasprotniki, ki seveda drug drugega ne prijemajo z rokavicami ter si drug drugemu očitajo slabosti in grehe. Toda pri tem vendar gledajo, da ne pridejo v navzkrižje z zdravo pametjo in temeljnimi načeli civilizirane honetnosti. Dokazi, ki se jih poslužuje dr. Šušteršič, so pa izraz popolne polomije njegove miselnosti. Z brezstidnim cinizmom na-tvezuje svojim nasprotnikom vse to, kar je on sam v obilni meri izvrševal, višek njegove zmedenosti in nesramnosti je pa trditev,, da je SLS bila na mirovni konferenci dosledno odsotna in da je ona zakrivila izgubo primorskih in koroških bratov. (Str. 30 i. d.).
Te očitke glede mirovne konference je skoraj doslovno ponovil v članku «Uspehi'SLS v državi SHS« v št. 28. «Lj. Dni« z dne 6. marca. Drugih neuspehov sploh ni vedel našteti. Iz vsega ropotanja sledi le eno: temeljita napaka je bila ta, da ni bil On, dr. Šušteršič poslan v Pariz. Potem bi bilo seveda vse rešeno.
Dr. Š. je pri tem sam sebe pošteno udaril po zobeh, ko na str. 120. svoje brošure piše,, da je poglavitna naloga državniške umetnosti, zbrati vse ljudske živi jenske sile v harmonično celoto« in jih «strnili v zmagovito živo silo narodne države.« Tega se je SLS ob pre vratu lojalno držala. Politična in državniška modrost povsod zahteva, da se v. važnih zadevah potisne v ozadje čisto strankarsko stališče, osredotočijo vse moči in na važne postojanke postavijo možje, ne po strankarski pripadnosti, marveč po sposobnostih. Dr. š, bi moral vedeti, da so se po majski deklaraciji strnili v enoto vsi jugoslovanski poslanci v bivšem dunajskem parlamentu in ta enota je bila reprezentant hrvatsko slovenskega naroda ob porodu naše države. Ali bi ue bilo naravnost hudodelstvo, če bi bila v tistem kritičnem trenutku SLS vrinila svoje specifično strankarsko stališče v ospredje in potisnila može drugih strank v stran? «Lj. Dn.« piše, da bi bila «SLS s svojim vplivom takrat z lahkoto izposlovala, da bi bila v mirovni delegaciji SHS primemo zastopana in da bi bil njen glavni reprezentant neposredno med delegati polnomoČniki naše države.«
Kaj takega more napisati le človek popolnoma zmednih pojmov in zlobne volje. Prvič ni bilo v oblasti ne SLS ne beograjske vlade poljubno določevati števila delegatov polnomočnikov, temveč to je odločila konte- : renca ententnih velesil in le s težavo se je doseglo, da so se naši državi dovolili trije polnomočni delegati, oziroma, da sla mesto tretjega delegata zamenjavala dr. Vesnič in dr. Žolger. Dr. Š. vedoma vara svet, kakor bi v delegaciji sploh ne bili zastopani Slovenci. Kdo bi mogel pričakovati, da bi polnomočnik-strankar imel v Parizu več vpliva kakor odposlanec vlade in nestrankarski zaupnik iakratne koalicije, ki je v Sloveniji prevzela prvo vlado. Dr. Trumbič je bil med vojno v ententnih državah, par mescev pred polomom ga je italijanski minister vodil roko v roki po Rimu, na kraljevi dvor in celo v glavni italijanski vojni stan, a v Parizu je isti minister izjavil, da smatra izpod svoje Časti, sedeti pri eni mizi z bivšim avstroogrskim podanikom! In sedaj naj bi prišel v Pariz prononsirani črnožolti Šušteršič ali kak drug strankar! V naši delegaciji se niso poznali zastopniki strank, le zastopniki celokupnega naroda. Če bi oLS postavila v delegacijo kot stranka svojega zastopnika, bi z istim pravom smele to zahtevati tudi druge stranke med Slovenci in
Hrvati. To bi bil prizor za olimpske bogove, ko bi mi svoje strankarske krošnje razpostavili na ogled pred celim svetom v Parizu! Zaradi sovražnih Italijanov še j razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi nismo smeli j kazati.	j
«Lj. Dn.« piše, da je biSa dolžnost SLS zahtevati i lastnega polnomočnega delegata, preden je Slovenijo iz | ročila Beogradu. Dr. Š. bi moral vedeti, da je ujedin- j jenje izvršilo Narodno veče v Zagrebu, ko je dr. Ko- j rošec bival z dr. Žerjavom v Parizu in Švici v važnih diplomatskih poslih.	j
Kaj pa, če bi beograjska vlada ne bila sprejela za- j hteve strankarskega zastopnika v delegaciji, oziroma j ne dala zadostnih garancij za «odločilni« vpliv SLS v ; delegaciji? Potem bi ne prišlo do ujedinjenja, in Italijani bi bili izvedli svoj načrt: okupirali bi Slovenijo do Zidanega mosta, ostalo pa prepustili Nemcem in danes bi mi na Štajerskem bili pod nemškim jarmom, Kranjci pa pod italijanskim. Po pravici bi potem padlo pro- • prokletstvo na SLS, da je iz zgolj strankarskih ozirov preprečila ustanovitev jugoslovanske države. Sicer pa, kakor smo rekli, ni res, da bi bili Slovenci v mirovnih delegaciji brez zastopnikov. Poleg polnomočnega delegata dr. Žolgerja je bil dr. Rybars, ki je kot dolgoletni aktivni politik, kot jurist in poznavalec francoskega in italijanskega jezika bil pač kompetenten za Primorje. Dr. Š. vedoma zamolčuje, kako težavno situacijo je našla naša delegacija v Parizu, vkljub temu, da je nad njo plaval nimbus zmagujoče ententne zaveznice — Srbije. V težkem položaju, ki so ga ustvarili pred vsem Italijani, bi se težko kaj več doseglo, četudi bi SLS po- j slala same Solone v Pariz. Poleg delegatov so bili tudi ' izvedenci za Koroško, Štajersko in Prekmurje baš iz- i med pristašev SLS, če že kdo na vsak način vprašuje po strankarski pripadnosti. Vrh tega je beograjska in takratna ljubljanska vlada bila v neprestanem stiku s pariško delegacijo. Naša delegata Žolger in Rybars sta izrecno povdarjaia, ko so zastopniki vseh treh glavnih takratnih strank v Sloveniji prišli v Pariz, da nobena stranka ne sme drugi očitati neuspehov, ker je položaj izredno težaven.
Končno, ako je dr. Š. res tako velik Jugoslovan, kakor zatrjuje, in prepričan o svojih nenadomestljivih zmožnostih, je imel dovolj prilike v Švici kaj storiti za zboljšanje našega položaja, ker_tam so Italijani in Nemci razpredli mreže za svojo agitacijo. V zgodovini poznamo velike može, katere je včasi vladajoča stranka iztisnila iz domovine, pa niso delali v tujini zoper lastno domovino. Kaj pa je delal dr. š. v Švici? Lizal je pete ubegiim Habsburžanom in spletkaril proti naši državi, šele ko mu je smrt razcesarja Karla podrla upe za dogledno bodočnost, se je prelevil v Jugoslovana. In Pašičeva vlada je zapostavila državne interese ter iz zgolj negativno-strankarskih ozirov (da oškoduje SLS) pustila, ta spletkarski individium preko meje. Naj pazi, da se ne zgodi nekaj sličnega kakor v Rusiji. Tam so bili v začetku vojne najbolj navdušeni Rusi in najbolj goreči oznanjevalci vojne proti Nemcem ljudje, ki so bili tajni agenti Nemčije ter so_ se s svojo kričavo bojevitostjo znali vriniti v generalni štab, odkoder so izdajali Nemcem ruske bojne načrte.
Dr. š. misli, da je z očitki radi pasivnosti SLS za časa mirovne konference vrgel najtežjo bombo proti stranki, v resnici je pa to le znak njegove popolne duševne revščine in pomanjkanja stvarnih razlogov, človek, ki irna toliko masla na glavi, naj ne hodi na solnce.
ii	----1-
Po sveto.
Iz Poruhurja. Na cesti, ki pelje v mesto Buer, so našli ustreljenega nekega francoskega poročnika. Za storilce se ne ve. Eni trdijo, da so ga ubili belgijski vojaki, ker jih je izgnal iz neke krčme, drugi pa zatrjujejo, da je žrtev Nemcev. Mogoče je seveda tudi to. ker se francoska soldateska silno razuzdano in nasilno vede. Posilstva in izgredi so na dnevnem redu in tako bi bilo prav lahko, da je kak domačin ubil Francoza v silobranu. Oblast pa pri vsem lem zapira ugledne me-
ščane kot talce, vse kavarne in kinematografi so zaprti in po 7. uri zvečer ne sme nihče na ulico.
Turški protiprcdlogi. V svojih protipredlogih po-vdarja Turčija, da ne zahteva nobene temeljne spremembe političnega značaja lozanske pogodbe. Turčija zahteva otok Casteloriso, male arhipeljske otoke, otok Tenedos in delno spremembo tracijske meje. Dalje zah teva še Turčija, da se izločijo tisti členi lozanske pogodbe, v katerih se ni dosegel sporazum s Turčijo. Končno predlaga Turčija, naj se obnove mirovna pogajanja v kakem evropskem mestu, najraje bi imela, da se vršijo v Carigradu.
Rusija zahteva vrnitev vojnih ladij. Litvinov je poslal francoskemu ministrskemu predsedniku Poin-careju daljšo noto, v kateri protestira proti francoski zbornici predloženemu načrtu zakona o prodaji vseh Vranglovih ruskih vojnih ladij, ki so bile pripeljane v francoska pristanišča, v svrho kritja izdatkov Francije Vranglovi armadi. Nota navaja med drugim tudi dne 18. avgusta 1921 brezžično oddano izjavo ruske vlade, da se Rusija ne odreka lastninski pravici za časa intervencije krivično zaplenjenih ruskih vojnih ladij in da ne prizna nobenega glede teh ladij sklenjenega kupčij-skega posla. Ruska vlada radi tega predlaga francoski vladi, da Francija izroči vse ladje svojemu pravnemu lastniku, to je ruski vladi. Dalje izjavlja ruska vlada, da dela francosko vlado odgovorno za vso materijelno škodo, ki bi nastala na podlagi gorenjih francoskih odredb.
Kupljene duše.
Dolgo časa so se pripravljali, predno so si upali s svojimi navadami v Slovenijo. Nekaj vesti ima vsak človek in če tudi imajo radikali okrog Pasi ča prav malo vesti, jim je vsaj ta ostanek vesti govoril, naj nikar ne poskusijo v Sloveniji. Premagala jih je želja po gospodstvu; žal bi jim bilo, če bi videli, da po 18. marcu samo Slovenija ne leži vkovana v suženjske verige na tleh. Štiri leta vladanja in bi Slovenija še ne bila vilajet, to bi jih bolelo. Zato so pa prišli. Prišel je sicer eden sam, a njemu enaki so mu v tekmovalni skrbi pripravljali ugodna tla. Prišel je tisti, ki je prišel najiožje. Ima ključe od državne blagajne v Beogradu. In mlad je še, zato je prišel ravno on, dr. Stojadinovič. In videli smo, je najvišji predstavitelj našega pod-ložništva pokrajinski namestnik Hribar prišel v njegovem spremstvu. In da nam dasta čutiti vso grenkobo nižjih, tlačenih, teptanih, pripeljala sta se vsak v svojem salonskem vozu. Saj lahko, saj imamo! In če tudi smo plemstvo odpravili, jim je ugajal stari blesk viteštva in komandirali so viteza Grasselli-ja, da je vodil shod, najžalostnejši shod v celi volilni dobi. Vsaka stranka namreč — vsaj v zapadni Evropi, — ima toliko sramu, da če že misli, da mora podkupovati volivce, da dela to skrito, ne pa pred celim svetom. Radikalna stranka Pašičeva tega sramu ne pozna. Odkrito, kakor nalašč, kakor v posmeh poštenosti obljublja denar, posojila, krave. Edino, kar je bilo obljubljeno na tihem, je povišanje tistim, ki so podlegli najprej, namreč višjim uradnikom. In to naj bodo svobodne volitve!
Res je sicer, da ima vsak volivec svojo prosto voljo, se torej lahko da podkupiti ali pa tudi ne, a način ,kako se to gnusno podkupovanje vrši, razmere, razmere, v katerih se vrši in ljudje, pri katerih se vrši, vse to je vredno vse obsodbe, zasluži zaničevanje vseh poštenih ljudi.
Dobro so vedeli v Beogradu, kje trpi prebivalstvo pomanjkanje in čas, ko je za viničarje via jhu j še. Dobro poznajo v Beogradu stare vo-ivne navade v Prekmurju. Dobro poznajo hrepenenje nekaterih višjih uradnikov, če treba tudi po poti Zadko Lazič-a zlezti nekam ali vsaj višje in vse to porabljajo sedaj, da dosežejo svoj namen idkloniti Slovenijo s tem, da ji oropajo če mogoče še teh par mandatov, ki so nam jih milostno lovoiili v postavi. Z milijoni, ki so jih iztisnili ‘avkopiačilcem, z denarjem, katerega se drži znoj vrdega dela, s tem denarjem delijo podpore ravno sedaj, ko ve vsak politični novinec, da je to nrezvestna kupčija duš. Gluha ušesa so imeli v Beogradu, ko so naši poslanci zahtevali, pomoč krajem, kjer je pretilo pomanjkanje vsled dveletne • uše. Sedaj tik pred volitvami hočejo s par ušivimi dinarji potlačiti jezo in srd pomanjkanje trpečega ljudstva, hočejo na zločinski način izrabljati politično neizšolanost dobrega naroda.
Uvajati k nam balkanske načine volitev je 'ločin, ki ga zmore samo človek, ki se ne more ovspcti na višek zapadne kulture. Ali so gospodje pomislili resno, kaj delajo? Na vse posledice gobovo ne. Na eno jih opozarjamo, da se ne bodo izgovarjali, da so delali v nevednosti. In to je: če je še v Sloveniji kakšen človek, ki je bil do sedaj v reu prepričan o poštenosti srbske vladajoče stranke v Beogradu, je sadaj naravnost primoran to svoje prepričanje opustiti. Naravno pa je, da bo naše ljudstvo v svoji nevolji raztegnilo svojo.sodbo na ves srbski narod. Marsikatere krivice, mnogo zla bodo Slovenci pozabili srbskim radikalom, podkupovanja slovenskih duš pa nikdar. In k temu bodo pripomogli Stojadinoviči in njihovi .slovenski pomagači.
Vsem tem in tistim, ki jih bo omamil papirnati dinar ali se bodo zagledali v nemške krave, vsem tem bodi povedano to: prišel bo čas in mora iriti, ko bodete dajali račun o tem svojem delu: kupei in kupljeni. In trdo bo takrat računalo ljudstvo. Zraven pa naj pomislijo tisti, ki so bili kupljeni, da bodo kupci ob svojem času prišli po svoj denar in po svoje krave, četudi dobro vedo, da vse
0	ni njihova, ampak državna lastnina. Takrat pa bodo zahtevali boljšo valuto in preklinjali boste tiste, katerim ste nasedli, a preklinjali prepozno.
Dne 18. marca bomo videli, koliko bo kup-, jenih duš po Sloveniji in dobro, na pamet si bomo zapomnili številke v posameznih občinah. Vemo, tla jih bo tu in tam nekaj, a tudi to vemo, da jim bo zaleglo toliko, kolikor je zaleglo Judežu Iškar-„jotu. Bolj nego tisti judeževi groši, bolj naj jih peče zaničevanje vse poštene Slovenije, katero lih čaka. Zaničevanje srbskih radikalov pa imajo že v naprej, saj drugače bi ne kupovali njihovih duš!
Naši uspehi.
Zmagoviti shod SLS v Slov. Bistrici.
Eden najbolj veličastnih volilnih shodov naše stranke je bil sigurno okrajni shod v Slovenski »Bistrici dne 11. marca. Že od ranega jutra so prihajale množice volilcev od vseh strani, celo od Konjskega in mariborskega okraja. Velik trg je bil pred zborovanjem podoben mravljišču. Ob
1	1. uri so stotine in stotine volilcev napolnile dvorano hranilnice do zadnjega kotička. Še galerija in stranski prostori so bili nabasano polni.
Zbor je otvoril v imenu hišnega gospodarja g. dekan Cerjak. Za predsednika je bil izbran naša korenina župan gospod Pavel Safošnik, ki je z lepim navdušenim govorom otvoril zborovanje.
Narodni poslanec Žebot je v poldrugournem govoru, ki je bil skoro pri vsakem drugem stavku prekinjen z viharnim odobravanjem, temperamentno orisal sedanji položaj v državi, pogubno politiko demokratske, radikalne in samostojne tränke. Vihar odobravanja je vzkipel do vrhun-I'a, ko je govornik s povzdignjenim glasom po-. darjal, da SLS in njeni poslanci ne bodo prej mirovali, dokler ne priborijo Sloveniji njene samostojnosti, avtonomije. Zahtevamo gospodarsko-fi-oančno ločitev od Beograda, šole kakoršne mi hočemo, učiteljstvo in uradništvo naše krvi. Slovenski vojaki morajo služiti v Sloveniji in ne v Makedoniji. Ko je Žebot govoril o divjaštvih «Orjune«, je nastal v dvorani vihar. Ljudje so vstajali in klicali: «Dol z orjunci! Fej Kukovec! Fej Reisman!
Po vseh vaseh bomo osnovali protiorjunoi« Tudi navzoči nasprotniki vseh strank so pomagali pri tem vsklikanju. Govornik je nato pozval volilce: Vsi do zadnjega na volišče! Vsi krogljice v Koroš-’ čevo skrinjico! Tudi vi nasprotniki, ki želite svobodo Slovenije ter red in pravico v naši domovini,
. dajte svoje krogljice SLS!
Nato se je oglasil k besedi kandidatov na-' mestnik g. Gril, ki je v živahnem govoru z dokazi prepričal zborovalce, da se ne smemo cepiti, ampak vsi do zadnjega kot en mož glasovati za SLS! Tudi govor gospoda Grila so zborovalci radostno odobravali.
Po dveurnem zborovanju je predsednik zaključil veličasten zbor. Dr. Korošcu in SLS je vo~
; bistvo celega okraja med velikim navdušenjem iz-. reklo zaupnico in zahvalo za njegovo borbo za : samostojnost Slovenije. Zborovanje je poteklo ; slovesno in mirno. Udeležili so se ga tudi vrli me-I ščani. Majestetičen utis so napravile ogromne ; množice naših krepkih mož in fantov, ki so napol-: nile vse ulice in ceste. Kaj bo borna Kukovčeva-i Reismanova Or juna proti tej discipliniram arma-; dl našega ljudstva! Ponosni smo na naš bistriški I okraj, ki bo dal ogromno večino naši stranki. Sla-: va vam vrli možje in fantje! 18. marca boste se ra-i dovali in kot plačila za trud in požrtvovalnost : dosegli sijajno zmago!
Zborovanje kandidata Krajnca. V Dramljah ; se je vršil 11. marca po rani sveti maši shod SLS j shod na prostem pred cerkvijo. Kandidat D. Krajnc j je v poldrugournem govoru orisal škodljivost cen-j tralizma in razvijal program SLS. Zanimivo je bi-; lo, da so samostojneži napravili istočasno shod j pri Jarnoviču, dali shod preklicati in povabili vse j ljudi na svoj shod, pa nobeden ni šel na njih shod, ker so vsi ostali na našem shodu in še caio samostojni kandidat Urlep je bil cel čas na našem shodu in mirno poslušal in tresoč se požiral očitke samostojnih grehov. Zanimivo je tudi, da so si naročili žandarje, čeprav se ni nikdo zmenil za nje. Shod naše stranke se je vršil nad vse sijajno in pokazal, da so tudi Dramlje v taboru SLS.
Dne 4. marca se je vršil shod na Frankolo-\ vem v novi društveni dvorani. Dvorana je bila na-j tlačeno polna. Ljudstvo je navdušeno poslušalo j kandidata Krajnca in pokazalo, da je vse Franko-I lovo za SLS.
Gibanje naše stranke v ormoški okolici. V sredo I zvečer preteklega tedna se je vršil v občini Hum pri j županu Zidarčičti pod predsedstvom Maslena volilni i shod. Domači gospod kaplan je razvijal poglavitne pro--j gramne točke SLS ter se tudi dotaknil republikanske ! j stranke, za katero je par Radičevih pristašev v občini ; tako vnetih. Nato je govoril obširno in .jako dobro Pe-
■	ter Zadravec iz Ormoža;o genevski pogodbi, o Radičevi seljaški republiki in o raznih gospodarskih vprašan-
; jih. Dobro in spretno je zavračal mladega Alatiča, ki sl I tolikanj pete brusi za Radičevo stranko. Nazadnje je : govoril o istih točkah prav dobro frankovski župan g. j Ivanuša in je republikanca Alatiča zavrnil parkrat j med viharnim smehom in ploskanjem.
Volilno gibanje v Vodrancih pri Središču.
\ Preteklo nedeljo smo imeli pri vrlem somišljeniku \ M. Ivanušu lep shod za našo občino. Velika soba j je bila nabito polna. Na shod je prišel tudi znani j somostojnež Ciril Zabavnik iz Vodranec, ki je
■	hotel z medklici motiti naše govornike. Ti pa so j mu take zabrusili in tako izprašali kosmato vest, i da nazadnje ni vedel ne kod ne kam s svojo-samo-I stojno polomijo. Z navdušenimi živijo-klici na dr.
I Korošča in Kmetsko zvezo se je shod zaključil, j Vsi glasovi bodo padli v drugo skrinjico! — Nek j privandranec Prekmurec hoče za našim hrbtom
kaliti mir in edinost v občini z republikanskimi le-j taki za Radiča. Naj ga le dobi Novačan v roke, j se mu bo godilo, kakor Veldimi. j Očistili smo se vseh sleparjev. (Dopis od Sv. j Urbana pri Puju). V nedeljo smo se postavljali j mi Urbančani kakor že ne dolgo poprej. To vam je bilo vriskanja in krikanja «Živijo dr. Korošec!«,
; ko je hotel na našem shodu, ki ga je imel mesto kandidata prof. Vesenjaka g. urednik Goleč, nastopiti še znani sampstojnež Simonič iz Podpr-šaka! Ni mogel govoriti in peneč se od jeze je moral sramotno utihniti. Kaj nam bo tukaj dajal le-j pih naukov človek, ki jih sam najbolj potrebuje! j Saj še ni potihnilo govorjenje o raznih škandalih ! ki jih on uganja v svoji družini. Njegova zvezda je utonila, ljudstvo ga pozna predobro. Komunis-i ta Podgoršeka sploh ni bilo k nam, zbal.se je naših ; mož in fantov. In tako smo očistiti Sv. Urbana I vseh sleparjev! Zdaj pa samo še s korajžo v ne-
deljo vsi na volišče! Naša Skrinjica je druga. Tam hočemo dopolniti začeto veliko delo. Bog živi vse urbanske krščanske volilce! Volit gremo
vsi!
Naša zborovanja v Novi cerkvi pri Celju. Kakor povsod, tako tudi pri nas Slovenska ljudska stranka napreduje. Dokaz temu so naši shodi, kateri so bili ja ko dobro obiskani in so se nemoteno vršili, kar prejšnja leta ni bilo in se nam jc navadno vsaki shod motil. In imeli smo tri shode in sicer dne 28. februarja dopoldan v gostilni Krivec v Novi cerkvi. Prostori so bili natlačeno polni poslušalcev in kljub temu, da je shod približno tri ure trajal, so poslušalci izvajanja govornikov — gg. Dav. Krajnca in dr. Ogrizeka — do konca poslušali. Popoldan istega dne se je vršil shod SLS za občino Višnjavas v Ivenci. Tudi ta shod je bil dobro obiskan in navzoči so bili marsikateri naši svoječasni nasprotniki, ki so izvajanja govornikov navdušeno odobravali. Dne 4. marca smo pa priredili shod v bivši trdnjavi socijaidcmokratov in samostojnih, to je v — Šolski, fara Nova cerkev. Prostore nam je dal posestnik Petre na razpolago in čeravno je ta dan močno deževalo, zbralo se je toliko zborovalcev od blizu in daleč, da je bil zborovalni prostor popolnoma zaseden. Poročali so na shodu gg. Dav. Krajnc in Pavel Žagar. Zborovalci so vztrajali nad tri ure in nazadnje so iz enega grla navdušeno zaorili: živijo Kmetska zveza!
Polomije nasprotnikov.
Dr. Karl Koderman, Voglar in Kejžar v Hočah pri Mariboru. V nedeljo so poskrbeli za brezplačni teater v Hočah dr. Koderman, Voglar in Kejžar — policaj demokratski politiki iz Maribora. Kot prvi govornik se je lotil avtonomije in vojaš-va ne bodi ga treba Voglar, katerega pa je naš ! pristaš Karl Šerneč tako odtočno zavrnil, da je i moral utihniti. Na Voglarja so letelo bridke, ip so začele presedati groznemu Kodermanu, k! je . vstal in rekel: kdor ne mara poslušati, naj se odstrani. Odšli so vsi, ostali so sami Voglar, dr. Koderman in Kejžar. Pred odhodom naših pristašev je še povedal naš Franc Onič policajdemo-kratski deteljici:	Mariborski liberalni advokati
kmetov niso in ne bodo podpirali," pač pa odirali!
‘ Tako se je godilo policajdemokratom v Hočah pri . Mariboru.
Zborovanje policajdemokratstdh kmetov v Zavrču niže Ptuja. Iz Zavrč nam. poročajo: Že celi minuli teden so nam poročali plakati prihod dr. Kukovca, katerega pa ni bilo. K nam so se pripeljali v kočiji dr. Kukovčevi kmetje: dr. Gosak, ptujski advokat, Lovro Petovar in financar Debeljak. Shod se je vrših pri Murkoviču. Poslušalcev se je zbralo celotno krog 40, seve sami pristni SLS. Demokratov je bilo na shodu samo toliko, kalikor se jih je pripeljalo v kočiji iz Ptuja. Zboro-I vanje je otvoril iz službe znani učitelj Troha, ki f je takoj pri otvoritvi zagrozil, da se bo proti vsakemu, ki bi se drznil oporekati govornikom, postopalo sodnijsko. G. Lovro Petovar se je sam sklical predsednikom in si je kar sam podelil besedo.
; G. Petovar je ,'čital svoj govor, ki je bil s Strojan j pisan nekje v Mariboru. Kakor hitro je prečita! hvalo centralizma, je zadel pri poslušalcih na tako oster odpor, da je moral utihniti in mu je Troha : pošepnil na uho: Tiho bodi, sicer še boš bit! Petovar je res utihnil in zborovalci so' sami zaklju-. čili shod z živijo klici na dr. Korošča in avtonomijo. Tako je končal na Zavrču shod dr. Kukovčevih kmetov.
i Shod Mermolje v Pišecah. 11. t. m. je pos-; kusil Mermolja svojo srečo v Pišecah. Drugod ni s več uspelo, morda bo kaj v Pišecah. Pa tudi pri nas se ni dalo. Nihče več ne mara poslušati lepih besed samostojnih. Vemo namreč, da obljubiti in storiti, je za njih preveč. Ko torej nihče ni maral poslušati Mermolje ter so skoraj vsi odšli, je ta mož se vendar zopet ojunačil in je začel svojim zvestim, ki bi si dali od njega mazati tudi nosove, govoriti in razkladati svoje reči. Pred vrata verande, kjer je bil shod, pa je stopil za stražo gosp. Urek, kakor da bi bil občinski redar, — nekateri so pa rekli, da pobira vstopnino, ker je klical v verando ljudi, a le take, o katerih je vedel, da imajo silno potrpežljiva ušesa in da vse verjamejo. Zelo klaverno se je končal shod, ki je najboljši dokaz, da niti v trdnjavi Samostojne, za kar ste imeli Pišece, ljudje ne marajo poslušati samostojnih in da je najbolje, gosp. Mermolja, da greste z g. Urekom vred v pokoj, ako sta si ga zaslužila.
Dva shoda — naš in samostojni. (Sv. Rupert nad Laškim. Dne IL marca smo imeli dva shoda. Po prvi maši SLS Govorila sta naša kandidata Kugovnik in HrasriGfc Bilo bi vse dobro; ako K
16. marca 1928.
da toliko blaga propade, da carinarnice poslujejo po
balkansko, da blago leži po več mesecev na železnici in pošti. Tega vsega je sokriv Kukovec, saj je on sedel ves čas kot minister in vladinski poslanec v vladi. Kdor to taji, je velik lažnjivec.
Trgovci in obrtniki, če hočete še nadalje imeti na carinarnicah take babilonske in balkanske razmere, po tem le volite Kukovca in Rebeka ter glasujte za njuno pjvo skrinjico. Vsi drugi, pa vrzite krogijico v drugo skrinjico, ki je Skrinjica SLS.
4. Dr. Kukovec je bil v vladi, ki je vam trgovcem in obrtnikom naprtila vse polno novih davkov in bremen:
a)	neznosno visoki dohodninski davek.
b)	mnogim domačim malim in srednjim obrtnikom silno visoki vojni davek celo za nazaj.
c)	davek na poslovni promet, ki se pobira od enega in istega blaga po 4—5 krat.
d)	neznosno visoke tarife na železnici.
e)	Poštnino je zvišala od leta 1920 do danes za navadna pisma od 1 K na 4 KI
f)	odvetniške tarife so zvišali Kukovec in tovariši za 300 odstotkov.
g)	upeljali so takse na vozove. Ta novi davek, ki posebno zadene male in srednje obrtnike (fijakerje itd.) je podpisal dr. Vekoslav Kukovec.
h)	zvišali so takse na prošnje in vloge od 2 K na — 52 K!
i)	koncesijske pristojbine so zvišali od 10 K na 1000, 2000 in še več kroni
j)	prenosnino ali desetek od kupnih ali prevzemnih pogodb so po dr. Kukovcu in Kumanudiju zvišali od 1 in pol in 3 odstot. na 6 odstot.
Kukovec je nas Slovence pri glasovanju za vidovdansko ustavo pomagal prodati in vkleniti v verige, srbijanskega centratizmal Ta črni madež in vse prej naštete grehe ima na vesti dr. Kukovec in njegova demokratska stranka.
Obrtniki in trgovci, ne bodite slepi! Pokažite v Ku-kovČevo prvo škrinjico figo, a krogijico spustite v našo drugo škrinjico (št. 2).
To bo najboljši odgovor «obrtniku« dr. Kukovcu.
Ptuj — Ormož - Središče,
Tudi v Ptuju ima Slovenska ljudska stranka pravico, da nastopi edino pošteno pot za zakonodajno avto nomno Slovenijo. Ptujski socijalisti so grdi centralisti, demokratom zvoni edini ptujski zvon mestne cerkve pogrebno pesem, srbski radikalci so v «Vinariji« še le komaj zvalili kukovičino jajce, ptujska nemška stranka je že pod Ornigom samo na to gledala, da se ptujski žlahti dobro godi, narodni socijalisti so povojna stranka demokratskih nezadovoljnežev, SLS pa je že pred vojno delala pošteno in solidno za slovensko ljudstvo. Zato bo vsak pameten volilec 18. marca njej zaupal svojo krogijico.
Socijalistični shod. Dne 14. marca zvečer se je vršil v Ptuju «Pri belem križu« shod ptujskih socijalistov, ki je pokazal vso žalostno sliko, ki jo nudi razdrapana stranka, katere voditelje je Pašič pridobil z mamonom za kapitalistično stvar. Pričakovali smo, da nam bodo govorniki razvili velikopotezni socijalistični program, ćuli pa smo samo gostilniško rabuko in očitanja. Govorili so Eržen, Uratnik, Reisinger in drugi. K besedi se je oglasil tudi sodrug čopič, ki pa jo je odstopil v prid drugim govornikom. Razpravljali so o sporu, ki je prevzel vse slovenske socijalistične vrste. Uratnik je povdarjal edinost in razlagal, kako se je trudil za skupni nastop, pa se mu je izjalovilo. Proletarijat se bo zopet združil, stremljenje za koriti, katerih je pa premalo, je posledica vojske. Največji sovražniki delavstva so klerikalci. (Če bi vam kdo le verjel, gospod Urat nikl). Nastopil je tudi proti republikancem, nemški gospodarski stranki in radikalcem. Mariborčanom je očital svojegiavnost in nepremišljenost, ko so list ustanavljali. Letal je po Celju, Mariboru, na Pragerskem, pa ni nič pomagalo. Vsled tega ima «Enakost« samo 600 naročnikov in 60.000 K deficita. Listov naj bo malo, ti pa naj prinašajo klena zrna. Eržen je obširno pripovedoval o različnih konferencah in slikal krivice, ki so se njegovi stranki godile. Reisinger je povdarjal, da morajo poslanci delovati po željah delavstva, ne pa po svoji glavi. Iz vsega je odsevala razdrapanost, ki je tudi 18. marec ne bo popravil. O avtonomiji, ki je edina rešitev slovenskega proletarijata, ni nobeden nič zinil, pač pa so mnogo govorili o strankinih davkih.
Radikalni shod. Vodja «Vinarije« je že dolgo brusil pete za srbske radikale po ptujskih ulicah in srečno dosegel, da se je vršil v «Vinariji« radikalni shod. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika g. Baebler, za podpredsednika profesor dr. Zelenik, za tajnika «slovenski« srbsko pravoslavni učitelj Peček, za odbornika pa dr. Bela Štuhec, člani so večinoma uradniki davkarije, to pa vsled tega, ker je šef dr. Stojadinovič kandidat. Da pristopijo k radikaliji gospodje kakor Baebler, dr. Zelenik, Peček, šef ptujske policije, drugi policisti ter davkarji, razumemo, ker davki in policija tvorijo glavni mentalitet srbske radikalne stranke, da pa pljunejo v lastno skledo dr. Bela Štuhec in g. Sorman, to pa je žalostno. Kaj porečejo demokratski volilci, ki so dr. Štuheca izvolili za obč. odbornika? Vsekakor pa je dobro, da se pobližje spoznamo. Shod je obrodil tudi že gospodarski «uspeh«, kajti gospod Tavčar je kupil v «Vinariji« nekaj vina za mariborski sanatorij. Ptujčani! Spas Slovenije je edino v drugi skrinjici. Vse drugo je danes humbug in narodno izdajstvo.
Radikalni «shod« v Ptuju. Ptujčani so imeli čast, da so pozdravili dne 12. t. m. v svoji sredini Grassellija in dr. Lukana, ki sta prišla zborovat v «Vinarijo«.
STRAŽA.
Pripeljala sta se na Tavčarjevem avtomobilu. Znano je, da je Tavčar Luka postal sekvester Kleinoschegga v Radgoni, njegov brat pa upravni svetnik Narodne banke. Kjer pa se kaj «zaradi«, so Tavčarji poleg. Navzoči so bilr uradniki ptujske davkarije s Primorcem na čelu, vodja «Vinarije«, iz radovednosti so šli poslušat govornika dr. Bela Štuhec, dr. Zelenik, dr. Šalamun in drugi gospodje. Ne smerno^ pozabiti tudi čistokrvnega srbskega radikala učitelja Pečeka. Kakor je srbska radikalna politika klaverna, tako klavern je bil tuoi shod ptujske radikalije. Kdor je pošten Slovenec, bo tudi v Ptuju volil Slovensko ljudsko stranko, ki bo tudi v okolici dobila največ glasov.
Ptujski demokrati si ne upajo več napraviti nobenega sestanka. Celo dr. Gosak se noče več opeči in pošilja politično neorijentiranega dr. Šalamuna v boj za demokratske trofeje.
Ptujsko uradništvo je v nedeljo protestiralo proti vladi ,ki mu meče oglodane kosti, meso pa požre radikalna volilna agitacija. Pa vkljub temu hočejo nekateri jesti meso, ki ga je volilna vlada vzela uradniškemu proletarijatu in prodati svojo poštenost. Na zborovanju se je čul klic, da je Nachtigall, ki je zadnjič imel na uradniškem zborovanju revolucionaren govor, pobegnil med hajduke. Uradništvo! Pobij te in aruge hajduke dne 18. marca z drugo škrinjico! Le tako boš rešilo čast naše lepe Slovenije!
Nemci ne priredijo javnih volilnih shodov in lovijo volilce na lovih in v vinogradih. Viničarji, ali hočete še dalje delati roboto nemški gospodi?
Umrla je Marija Kropf, bivša posestnica, gostilničarka in medičarka. Na Bregu pa sta zaporedoma umrli gospodični Heržič, sestri rajnega ptujskega prošta. Aniko Heržič so pokopali 14. t. m., sestro pa pred kakimi 14 dnevi. N. v m. p.!
Iz ptujskega volilnega okoliša. V ormoškem okraju pravijo, da sta dve republiki: ena je «beži republika«, druga pa «vudri republika.« Zato ima vsaka tudi svojo skrinjico. Radičevci in Novačanovci so si hudo v laseh, ker ne vedo, za kaj gre. Naša škrinjica je druga!
Iz ormoškega okraja. Volilno gibanje je v poinem razmahu. Vsaka stranka dela s polno paro zadnje priprave. Samostojni kričači so postali čudno tihi, ker jim je meglena republika odvzela tiste vedno meglene elemente, ki kolebajo pri vsaki volitvi sem in tj e. Praznih rok stojijo pred narodom. Republikanci so začeli pred dobrimi tremi tedni uplivati na narod z vso silo in tu in tam je izgledalo, kakor da bi si pridobivali tal. Posebno v obmejnih občinah se je začutil pritisk s hrvatske strani. Začeli pa so prezgodaj streljati. Sedaj jim je zmanjkalo smodnika. Neresnost republikanske politike, ki se izraža samo v batinah in zaušnicah, njihov megleni program in izzivanje najnižjih instinktov, je odprl tudi zaslepljencem oči. Demokrati, naši stari liberalci, ne dobijo v celem okraju niti 250 glasov. Samostojni, za katerimi so drveli prej vsi megleni elemen ti, ne čutijo več v sebi one moralične moči, ki je potrebna za uspešni nastop. Njihova zafurana gospodarska politika, sebičnost posameznih voditeljev, galična afera predsednika Kmetijske družbe Pirca, slaba in sebična taktika pri najmanjših gospodarskih vprašanjih, v občini, posebno pa brezmejna nadutost po navidezni zmagi dne 28. novembra 1920, jim je vzela vso zaupanje ljudstva. Radikali so prišli veliko prepozno. Narod bo sicer hvaležno sprejel vsako podporo, ki gre itak iz njegovega žepa, vendar pa bo vrgel volilno krog ljico v drugo škrinjico. Socialdemokrati ne pridejo v poštev. Naša stranka bo zmagala z 80%, ako poskrbimo, da pride vsak volilec na volišče. In v tem obstoji naše delo!
Petovarja in samostojnežev ne marajo pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Pri nas se vsiljuje neki Petovar po svojih agentih, pa nima sreče, ker ga vsi poznamo. Tudi samostojneži nekaj rogovilijo, pa ne bodo zmagali, ker jih je premalo. Samostojnežev nikdo več ne mara. Zmagala bo — druga škrinjica.
Zakaj imamo toliko skrinjic? Ker nismo složni! Republikanci in socialisti imajo skupaj pet škrinjic. Razcepljeni so. Republikanec klofuta republikanca, — socialist socialista. Ljubezni in pravičnosti pa ni! Zato mora zmagati druga škrinjica — škrinjca krščanske ljubezni in pravičnosti!
Zanimivosti iz Središča. Ako bi še stalo tisto hrast je, katerega je kupil g. Kočevar na «javni« dražbi, kakor pravijo, bi bilo veliko vprašanje, ako bi narod dovolil tako kupčijo. Časi se spreminjajo in tudi zaslepljenci odpirajo oči. — Naš Veldin, ki posluša Radiča, pravi, da mu ni «žau«, da ga je Novačan «oklofutao«, pravi, da mu ni «žao«, da ga je Novačan «oklofutao«, blika! — Veliki vojvoda demokratsko-samostojne — stranke dr. Tavčar je odložil vodstvo. Sicer pa je bilo vodstvo že davno v drugih rokah.
ZAKAJ DELAVCI IN ŽELEZNIČARJI NE MOREJO GLASOVATI ZA SOCIJALDEMOKRACIJO!
Socijalni demokrati ene vrste kandidirajo za poslanca nekega Golouha na prvem mestu. Izbrali so si peto škrinjico. V to škrinjico delavci in železničarji ne morejo metati svojih krogljic:
1. Ker je Golouh in ž njimi vred vsi poslanci socijaldemokratske stranke bil v Beogradu ponižni sluga centralistične vlade.
2.	Ker je bil Etbin Kristan za srbijanski centralizem in se je srdito boril proti avtonomiji Slovenije. (Glej njegove govore v stenografičnih zapisnikih narod ne skupščine in zakonodajnega odbora).
3.	Ker Kristan in njegovi poslanski tovariši niso prav nič resnega predlagali ne za delavce in ne za železničarje, ampak so pripomogli, da se je kraljeva ci- j vilna lista zvišala na letnih 240 milijonov kron. Golo- ■
Stran £
uh, Kristan in sodrugi so v parlamentu dali kvorum za io neprimerno zvišanje.
4.	Ker je bil Kristan kot Golouhov načelnik proti temu, da bi se bilo spomladi v zakonodajnem odboru govorilo o potrebah železničarjev. Kristan je izjavil: Kaj je treba o železničarskih potrebah podrobno govoriti, saj bo že minister saobraćaja (železnic) potrebno ukrenil. Saj ima naš memorandum. In res potem tudi naša poslanca Gostinčar in žebot nista smeia govoriti o železničarskih zahtevah, ker se je vlada sklicevala na Kristana, Kopača in Golouha kot «voditelje« železničar jev. lak «švindel« so uganjali Golouh in tovariši v Beogradu.
5.	Delavci in železničarji pa posebno radi tega ne moremo glasovati za Goloukovo stranko, ker so se dali voditelji le stranke od srbijanske vlade vsak čas podkupiti. Le poglejmo Antona Kristana. Pred leti je nam železničarjem, ko je lovil naše glasove, kazal svoje «proletarske« roke. Danes pa je Anton težki milijonar. Vozi se v avtomobilih. Občuje s samimi velikaši in bogataši. Etbin Kristan je dobil v zahvalo, da je bil za centralizem in ker je pripomogel, da se je sprejela civilna lista, fini cakerček od vlade. Imenovan je bil za vladnega komisarja za izseljence v Ameriko. Sedaj udobno sedi v Novem Jorku in beograjska vlada mu plačuje mesečno 5—10.600 dolarjev.
Taki so Kristani, taki Golouhi!
Drugo vrsto socijalizma oznanja Zvonimir Ber-not iz Ljubljane ter vabi volilce k osmi volilni skrinjici in listi, katere nosilec je Franjo Koren, pekovski mojster iz Celja.
Bernotovci so tipični predstavniki koruznega socijalizma.
Bernot je bil po prevratu najhujši militarist. Kot poročnik se je vrinil v takozvano aprobativno komisijo ter si domišljeval, da bo on odločeval, kateri oficir se naj sprejme v SHS vojsko in kateri otiKioni. Ko to ni šlo, je šel med socijaliste po koruzo in aruge dobrote iz Kristanovih zadrug in mägacinov. Pri prvin volitvah je bila cela družna skupaj, skupaj so kandidirali in skrbeli, da je Bernot kol neizvoljeni poslanec dobival od beograjske reakcije nad dve leti mesečno po 22.000 kron, danes je pa nastopil Bernot s pekom Korenom samostojno pot za profitom ter najostudnejše psuje in obrekuje svoje dovčerajšnje tovariše.
Toliko ostudnega in nemoralnega se še od nobene strani ni zagrešilo nad socijalizmom, kot od strani laži-poslanca Bernota!
Ko je Bernot v svoji zagrizenosti in po navodilih policajdemokracije nastopil proti enotnemu nastopu delovnega ljudstva povodom ljubljanskih občinskih vo litev, se je «izčistil« na 296 glasov in tako bi se moralo tudi sedaj oskrbeti, da zadene najtežja, a pravična obsodba tega laži-socijalista.
ŽELEZNIČARJEM V POMISLEK!
Zakaj neki Vas sedaj vsi poznajo in se zanimajo za Vaš položaj?
Ali ni smešno in prav sumljivo, da se briga srbska ra-dikalija za Vas?
Ali morete sploh kaj pričakovati od strank, ki so za balkansko upravo in za najhujšo centralizacijo vsega?
Ali morete pričakovati od strank beograjskih petolizni-kov sploh kakšno zboljšanje Vašega gmotnega in moralnega položaja?
Ali je Vam sploh kaj znano, kako ste napisani v Beogradu za Vaš trud in žrtve in napore, od prevrata do danes?
Ali veste, iz kakšne moke bo kruh, ki ga Vam bode rezala beograjska čaršija?
Ali se Vam ne dozdeva, da je šel Nachtigall v radikale samo po denar?
Ali mislite, da on ne bo ostal še zanaprej to, kar je bil, namreč trgovec s človeškimi dušami? Voščimo dober tek radikalom!
Ali nam morete pokazati in zabeležiti uspehe vseh teh trotov in lovcev za Vaše glasove?
Kaj n. pr. občutile v srcu, ko se spominjate Žerjavov, Kukovcev, Reisnejev, Deržičev, Kopačev?
Kdo je zakrivil «obznano«, kdo jo je podpisal, kdo jo je predlagal?
Kdo Vam ropa in krade Vaše dolgoletne in težko priborjene pravice?
Kdo Vam je na protizakoniti način odvzel stanarino? Kdo Vas sili na nepoštena pota korupcije, verižništva? Kdo je kriv stanovanjske bede?
Kdo je direktni in indirektni povzročevalec neprimerne draginje?
Kdo nuna in noče imeli smisla in srca za Vaše težnje in Vaše potrebe?
Kdo zaničuje in zasmehuje Vaš jezik, Vaše narečje in Vaše od pradedov podedovane šege in navade?
Kdo zapostavlja in zanemarja Vaše ljudi Slovence, ki so vzor uradniki in uslužbenci?
Kdo sabotira in uničuje Vašo kulturo?
Kdo je zakrivil nebroj vnebovpijočih krivic Vašemu narodu?
Kdo je tega kriv: Beograd ali Ljubljana — Pašič ali dr. Korošec?
Železničarji, dne 18. marca kruto maščevanje! — Vaš glas v 2. škrinjico!
GOSPOD NAHTIGAL!
Železničarji vam čestitamo, da ste tako visoko avanzirali. Nekdaj kot «vodja« JSDS in danes kot spremljevalec velesrbskih krav iz Beograda v Maribor za viničarje in železničarje, kateri se bodo dah zapeljati na led srbskega radikalnega drsališča. Mislimo, da kakor čakamo mi revni železničarji vseh se nam dolžnih
obljub, katere ste nam vi, g. Nachtigal, dajali pri lanskih «koalicijskih odborih«, tako bodo tudi viničarji tarnanj čakali na vaše breje krave. Sedaj sme še le /.vedeti, da se je vaš kos z obljubami zgubil. Obžalujemo nepredvideno usodo. Pazite le dobro, da se vam ludi obljubljene krave ne izgube! Gg. Verliču in Nah-ligaiu želimo dober tek k radikalnim vampom. Torej: ;>e enkrat častitamo, g. Nachtigall — Skupina zavednih železničarjev, ki se ne dajo od Srbov podkupili.

ŽELEZNIČARJI IN DELAKI VSEH STANOV!
Kakor sem sam tudi ubogi delavec z borno dnevno plačo, bi bil tudi potreben podpore radikalnih ministrov, a vendar se ne dam prodati za par bankovcev, kakor ljudje Nahtigalove in Kopinatove vrste. Ta denar i am bodo potem leta in leta odtegovali s tem, da bo, atco bi ostala sedanja vlada, draginja vedno večja. Mi bomo ostali pri tej majhni plači, kajti to, kar zdaj i izmotavajo za razne časopise, lepake, za Judeže Iška-lijote in druge agitacije, si bodo dobro zaračunali. To komo občutili vsi nedolžni in zapeljani sloji delavskega stanu. Zato pa bodimo pametni in volimo vsi kakor en mož le ono stranko, katera nam sedaj nič ne. da in ki pa bo potem tem bolj skrbela za nas, to je edina — Slovenska ljudska stranka. Vsak delavce, bodisi želez-I iški ali tovarniški, kakor tudi državni nastavljenci. c brtniki in posestniki, dajte prihodnjo nedeljo, dne 18. marca svojo volilno krogljico v skrinjico SLS, to je druga skrinjica in na dan volitve bomo radostno zavriskali: Bog živi dr. Korošca! Bog živi delavca! Bog živi 18. marec, dan zmage! Bog živi slovensko avtonomijo! — Živijo! Na svidenje na volišču!
KDOR VOLI NEMŠKO STRANKO zavrže svoj glas, ker nemška stranka ne bo dobila toliko glasov, da bi bil njen kandidat izvoljen. Vsi pošteni obrtniki glasujejo tokrat za Slov. ljudsko stranko. Kandidat nemške stranke je neki neznani žurna-bst Schauer, podoben nekdanjemu uredniku «Marbur-g r Zeitung«, Jahnu. Opozarjamo mariborske obrtnike, da je vsak glas, ki ga daste za nemško listo, izgubljen. In če bi bil Schauer tudi izvoljen, kaj pomeni 1 i oslanec v parlamentu! Schauerja v Mariboru skoro i diče ne pozna in on se za Maribor tudi nič zmenil t e bo.
Iz Maribora.
NASA KANDIDATA.
Nosilec ali voditelj kandidatne liste Slovenske ljudske stranke za celi Spodnji Štajer je
DR. ANTON KOROŠEC,
r aš preizkušeni vodja v boju za osamosvojitev Slovenije. — Okrajni kandidat za mesto Maribor, sodna okraja Maribor levi breg in Št. Lenart pa je član mariborskega občinskega in mestnega sveta
FRANJO ŽEBOT,
dosedanji narodni poslanec, ki je znan pri vseh slojih v mestu in okolici kot borec za pravice ljudstva in teptanih.
Dr. Kukovcev «Tabor« se je vrgel s posebno slastjo na Žebota, ter ga vsak dan blatil z znano or junaško pisavo, ker je on energično stopil na prste divjaštvu Bukovčeve Orjune.
Volilci, pomnite in povejte vsem drugim:
Volilna skrinjica kandidatov naše stranke je druga (štev. 2).
Voiiici, samo v drugo skrinjico spustite krogljico.
KJE BOMO V MARIBORU VOLILI?
Volilci, ki so vpisani v volilni imenik v Mariboru, so razdeljeni na pet okrajev. Največ volilcev obsegata
H.	(graško predmestje) in V. (magdalenski) okraj. Raid lega sta ta dva okraja razdeljena vsak na dva, na dvoje volišč. L, III. in IV. okraj pa imajo vsak samo 1 volišče,
Volitev se vrši:
Za I. okraj (Maribor osrednje mesto): na volišču
I.	, to je v dekliški meščanski šoli I. na Miklošičevi cesti s:. 1 (poslopje mestne hranilnice).
Za II. okraj (Graško predmestje): za volilce od črke A do vštevši M na volišču II. v dekliški meščanski šoli II v Cankarjevi ulici št. 5 (prej Reiser jeva ulica).
Za volilce II. okraja od črke N do Ž na volišču III. v deški ljudski šoli I v Razlagovi ulici št. 16 (prej Eli-zabeina ulica).
Za III. okraj (Melje) na volišču IV. v dekliški ljud «ki šoli III v Cafovi ulici št. 9 (prej Hammerlingova u-lica).
Za IV. okraj (Koroško predmestje) na volišču V. v deški ljudski šoli IV v Samostanski ulici št. 10 (blizu samostana čč. šolskih sester).
Za V. okraj (Magdalensko predmestje): za \olilce od črke A do vštevši M na volišču VI v otroškem vrtcu UI v Valvazorjevi ulici št. 40.
Za volilce V. okraja od črke N do Ž na volišču VII v deški ljudski šoli III. na Ruški cesti, v deški ljudski šoli III na Ruški cesti.
ZBIRALIŠČA VOLILCEV NAŠE STRANKE.
AGITACIJSKI LOKALI.
Za volilce I. okraja v gostilni Pregl (Kernstockova rojstna hiša) na Slomšekovem trgu (na spodnji strani mestne hranilnice.
Za volilce II. okraja (za cel okraj) v gostilni gospe
Stožir v Mlinski ulici.
Za volilce III. okraja v gostilni g. Goleča (Wilson) na Aleksandrovi cesti (vštric glavnega kolodvora).
Za volilce IV. okraja v gostilni g. Jurija Šrot na
Koroški cesti.
Za volilce V. okraja (za cel okraj) v gostilni Nendl
na voglu Tržaške in Pobrežke ceste.
Trosimo vse volilce Slovenske ljudske stranke, da se zbirajo v agitacijskih lokalih. Tam bodo na razpolago votlini imeniki, tam bodo vršili službo agitacijski vođini odbori, ki bodo dajali vsa potrebna pojasnila giede volitve.
Volišča v mariborski okolici. Volilci občine Krčevina imajo volilni lokal v poslopju ljudske šole v Krčevini v Tomšičevem drevoredu. — Eajteršberg voli v občinskem uradu na državni cesti. — Studenci volijo v občinski pisarni.-— Pobrežje in Zrkovci volijo v šoli na Pobrežju. — Tezno voli v šoli. — Kamnica voli v šo-
li.	— Začetek na vseh voliščih ob 7. uri zjutraj, konec ob 6. uri, zvečer. Veljavna naša škrinjica na vseh voliščih je samo druga (št. 2).
PAŠIČEVA FOTOGRAFIJA V MARIBORU.
Radikalni korupcijonisti se hvalijo po Mariboru, da vsakdo, ki bo glasoval za srbske radikalce in se da vpisati v Pašičevo radikalno stranko, dobi Pašičevo sliko z legitimacijo. Neki gospodje izvozničarji, nadalje Nachtigall in Veriič trdijo, da bo vsak, kdor bo imel tako iegitimacijo, dobil vse, kakor želi. Ali naši ljudje ne vedo dovolj dobro, kaj pomeni Pašič.
Ponovimo:
Pašič in njegova velesrbska radikalna stranka hoče nas posrbiti, to je stranka velesrbstva, je stranka korupcije in nasilja. Kdor hoče biti srbski hlapec, kdor hoče velesrbom pete lizati, ta naj voli radikalno stranko.
Taka je Pašičeva fotografija.
BAHUNOVCI ZA NOVE DAVKE.
Socijalisti seveda potrebujejo vedno mnogo denarja, drugače župan Grčar ne more gospodariti. Kje bi pa vzel denar za provizije ala Kohlbesen ali za sebe, brez dovoljenja obč. sveta, ako bi Mariborčani ne plačevali ogromnih davkov v obč. blagajno? Zato mu pomaga Baliun in njegovi socijaldemokrati, pa tudi dr. Sernec in demokrati. Bahunovci so hoteli upeljati za leto 1923
davek na cehe.
Kdor je ali pije v gostilni, bo po predlogu Bahuna moral plačati 5 odstot. davka od svote, ki jo mora plačati za echo. Kdor plača na primer v gostilni 60 K za obed, bi od tega moral plačati še 3 K davka za občino. Temu davku so se odločno uprli zastopniki Slov. ljudske stranke. Ta davek bi občutno zadel delavca in obrtnika, ki so večkrat navezani na gostilno. Bogatini navadno ne obiskujejo veliko gostiln. Nastop odbornikov naše stranke je bil lako odločen, da Bahun za svoj davek ni dobil večine. Davek je propadel, Bahun pa je izjavil, kar ni šlo letos, bo pa šlo prihodnje leto. Delavci in obrtniki! Socijalist Bahun vam torej sedi na vratu z novimi davki in čaka prilike, da vam te davke obesi. Ali bodete glasovali za take pijavke, kakor so socijalisti in demokrati? Če ste pametni, gotovo ne!
Tudi uvoznino
je hotel Bahun upeljati. Vsak, ki kaj prinese ali pripel j a v mesto, bi moral od tega plačati občinski davek, fak davek bi plačali Špeharji in kmetje, ki v mesto vozijo živila, plačati bi ga morali trgovci od moke in drugih živil, plačati di ba morali kmetje od tega, kar prinesejo na trg. S tem bi se bila podražila vsa živila. Na kolodvoru bi te preiskali mestni dacarji do kože in ravno tako bi stali ti sitneži tudi povsod na cestah, ki peljejo v mesto. To bi bilo proklinjanja, ako bi se bil sprejel ta Bahunov davek. Naši zastopniki so z odločnim nastopom v obč. svetu vrgli ta davek, Bahun je pogorel. Mariborčani! Delavci in obrtniki! Iz tega vidite, da socijalisti in demokrati ne znajo drugega, kakor delati nove davke in nalagati vam nova bremena. Zato pa ne volite v beograjsko skupščino ne socijaldemokrata in ne demokrata ampak Slovensko ljudsko stranko, ki vas je dozdaj v Mariboru edina branila pred novimi davki. V nedeljo vrzite vsi krogljice v drugo skrinjico.
SOCIALDEMOKRAŠKA KORUPCIJA.
Socialdemokraški odbornik Kohlbesen je mestno občino opeharil za okroglo 85.000 K in župan Grčar mu je pomagal. Občina je imela kupiti zemljišče, ki je bilo na prodaj kvadratni meter po 60 K. Kohlbesen je posredoval in je sam ceno zvišal na 65 K. Župan Grčar te zadeve ni dal v odsek, ampak je sam poročal v seji. Tudi župan Grčar je v seji rekel, da stane meter 65 K. dasiravno je imel pred seboj pismo, iz katerega je bila razvidna cena po 60 K. Tako sta socialdemokrata Grčar in Kohlbesen občinski svet zapeljala v zmoto, da je kupil zemljišče po 65 K in tako za tisti svet plačal kar
69.000	K več, kakor je bilo treba. Socialdemokrat Kohl-besen pa je dobil zato od prodajalke 19.000 K nagrade. To umazano zadevo župana Grčarja in odbornika Kohl besena je razkril naš pristaš dr. Verstovšek in naši zastopniki v občinskem svetu so to grdobijo pošteno okrcali, socialdemokrati in demokrati pa so jih zato nesramno blatili in smešili. — Mariborčani! Tako znajo socialdemokrati skrbeti za svoj žep, volilce pa opeharijo in oškodujejo, kjer jih le morejo. Socialdemokratom so pri tem pomagali tudi demokratski odborniki, ki so te goljufe zagovarjali. Kdo naj še da pri volitvi demokratu ali socialdemokratu svoj glas?! Pošten človek gotovo ne. Vsi pošteno misleči Mariborčani bodo spustili krogljico v drugo škrinjico!
KOHLBESEN DOBI PROVIZIJO.
Zato, da je Kohlbesen občino oškodoval že za 69000 K, mu je župan Grčar brez vsakega dovoljenja občin-
skega svela še dal izplačati iz občinske blagajne mastno provizijo 18.000 K. To je bilo popolnoma nepostavno, pa župan Grčar je to storil na lastno pest, ker ga je Kohlbesen svoj čas najbolj podpiral, ko je šlo za to, ali naj postane mariborski župan Slanovec ali Grčar. Kohlbesen je torej zaradii vsega skupaj po županovi milosti pri tej kupčiji mastnih 37.000 K. Kdor zna, pa zna. Namesto da bi občinski svetnik delal za korist občine, pa občino skubi kakor Hrvat purana! In socialdemokrat župan Grčar mu pa pomaga guliti občino, 'laki so socialdemokrati!
ŽUPAN GRČAR VZAME OBČINSKI DENAR.
Socijalist Grčar je jako praktičen gospodi V oktobru je potreboval več denarja in ker ga ni imel, si ga je dal izplačati iz občinske blagajne. Kar sam si je povišal plačo za 50 odstotkov, ne da bi bil le eno besedo o tem povedal občinskemu svetu. Županovo plačo pa po zakonu določi vedno le občinski svet. Seveda župan Grčar so tako visoki gospod, da bi bilo pod njihovo častjo prositi občinski svet za zvišanje plače. Rajši si sam vzame. Občinski svetniki Slov. ljudske stranke so to umazano afero g. Grčarja odkrili in razkrinkali v javni seji ter predlagali za župana grajo, zato, ker brez dovoljenja občinskega sveta jemlje denar iz občinske blagajne. Ta graja je bila v občinskem svetu sprejeta. Maribor ima torej socialističnega župana, ki ga je obč. svet grajal za to, ker ne razločuje med lastnim in občin skim imetjem. In takega župana podpirajo demokrati! Kdor lumpa podpira je sam lump. «Gliha pač vkup štriha«. Deiavci in obrtniki! Obrnite hrbet demokratom in socijaldemokratom, ki; skrbijo le za svoj žep, ne pa, za ljudstvo in svoje volilce! Oklenite se Slovenske ljudske stranke in spustite v nedeljo krogljico v drugo škrinjico.
Maščevanje in hinavščina socijalnih demokratov.
Kakor smo že svojčas poročali, so odposlanci socialdemokratskega kluba občinskih svetnikov hoteli na vse mogoče načine pregovoriti dr. Leskovarja, naj hi pristal na to, da se znana korupcijska zadeva pri nakupu zemljišča od gospe Wolf in Jellek v katero sta bila zapletena občinski svetnik Kohlbesen in župan Grčar enostavno potlači. Dr. Leskovar je zahteval, naj se obč. svetniku izplačana provizija vrne občini, na to pa socijalni demokrati niso hoteli pristati, ter so dr. Leskovarju zagrozili, da mu bodo vzeli pravno zastopstvo mestne občine. Dr. Leskovar je na to odgovoril, da je živel brez zastopstva in še bode živel brez njega, rajši, ko da bi si umazal roke. Kar so socijaldemokrati zagrozili, to so izvršili na seji dne 9. marca 1923. Slobodno jim, dokler imajo večino! Toda nepopisna hinavščina in podlost je to, kako so ta svoj predlog utemeljevali. Laž za lažjo in nič kakor laž. Opozarjamo na lastnoročno podpisano izjavo dr. Leskovarja, kjer stvarno ovrže točko za točko, obenem pa daje priliko, da lahko zasluži vsak lepo nagrado. Gospod Bahun, potrudite se dokazati svoje trditvel Dobro bode za vas in za občinsko blagajno. Dokler pa tega ne storite, ste pa v očeh vsakega poštenjaka grd lažnjivec in podel obrekovalec.
Socialdemokraška hvaležnost demokratom. Socialistični občinski svetniki so v občinskem svetu naleteli na hud odpor odbornikov SLS, ko so socialisti hoteli po svoji korupcijski metodi izrabljati občinsko premo-nje v osebne svrhe posameznih odbornikov in župana. Tudi narodni socialisti so jim pokazali hrbet in v tem položaju so jim priskočili na pomoč — demokrati, in tako vidimo v bratskem objemu patentirane zastopnike delavstva z zastopniki velekapitaiizma. Stroške te zveze pa plačaj občina! — Odkar se je osnovala ta zveza, so poklicali demokrati v odbor dr. Muleja, ki je bil izvoljen načelnikom pravnega odseka. Javna tajnost je, da zapusti dr. Mulej'v najkrajšem času državno službo, ako mu ne bodo računi prekrižani, in da vstopi kot odvetnik pri dr. Kodermanu in zato je treba spraviti pravno zastopstvo mestne občine v roke dr. Kodermana. In tako je prišlo dne 9. t. m. na občinski seji do sklepa, katerega je dr. Mulej že dalje časa poprej pripovedoval svojim znancem, da se pravno zastopstvo odvzame dr. Leskovarju. S tem je bilo dvojno doseženo: socialisti so se maščevali nad dr. Leskovarjem, in demokrati so dobili delno plačilo za njihovo čedno pomoč. Pa sram jih je vendar le bilo pred javnostjo, zato so se pa zatekli k znanemu sredstvu socialistov in demokratov, k laži, ter so v odsotnosti zastopnikov SLS o dr. Leskovarju lagali, da se je kar vse kadilo. Toda laž ima kratke noge, to si naj gospodje zapomnijo!
DR. LESKOVAR IN PRAVNI ODSEK.
Z ozirom na notico v «Taboru« z dne 11. marca 1923 «Kako so delali klerikalci za občino« vabim dopisuna, naj si zasluži nagrado, ki sem jo razpisal za tistega, ki mi dokaže, da je morala občina plačati po moji krivdi stroške za pravde, ki niso bile potrebne. Nadalje ugotavljam:
Ni res, da nisem smatral za potrebno, da bi bil občinski svet opozoril na to, da so ostali člani odseka odstopili, ampak res je, da sta ostala dva člana, to je Slanovec in Jarh odstopila še le malo poprej, predno so se stari odseki razpustili in preosnovali v sedanje, to je mesca septembra ali oktobra 1922.
Res je tudi da sem opozoril tako župana kakor druge člane občinskega sveta, da sem pravni odsek sam, ker se ostala dva člana večine ne odzoveta povabilu na seje, m res je tudi, da sem ravno iz istega razloga tudi v občinski seji predlagal ,da se naj pravni odsek pomnoži, ker ne morem nositi cele odgovornosti, da pa se temu predtogtt m ugodilo. Res je nadalje, da sem si v raznih slučajih pomagal s tem, da sem stvari pravnega odseka referiral v finančnem odseku in sem tam tudi povedal vzrok, namreč ker pravni odsek ne funkcijonira. Sicer se pa ni nikdar ugovarjalo proti takemu načinu referiranja, ampak se je to prakticiralo na primer tudi od župana samega.
Laž je tudi, da sem pustil zadeve, ki niso me nesle, ležati, ampak res je, da je bil ravno moj referat najobširnejsi
li i 'ii iü i C'ćt j «i®-.- ;i.
samostojni Špilančev Jaka bili lepo tiho in si izvajanja govornikov vzeli k srcu, pa so nekaj godli in mrmrali, k besedi se itak niso upali oglasiti, zdaj pa so morali od žensk slišati take, da se je vse smejalo. Trobendolski dohtar Poldek, ki so tudi hud slabostojnež, pa so jo rajši prej popihali. Po pozni maši pa sta imela javen shod dva socialista iz Trbovelj. Le par Obrezov in Kantužarjev je verno poslušalo visoko modrost in učenost nekega Arha. Naša dekleta in žene pa so stala na straži. Kaj bo ta povedal? Od začetka je šlo precej dobro zoper kapitalizem in militarizem. Zdaj pa pride klerikalni zmaj in ženske so ušesa povzdignile. «Duhovniki so bili krivi vojske, ker so žegnali kanone in zvonove šenkali — se glasi visoka modrost govornikova in par rudarjev je prikimalo. Pa ob enem je že tudi treščilo in govornika je vrglo kmečko dekle s stopnice v blato — padel je brez žegnanega kanona —■ in začel se je boj, frčale so fižolnice, socialisti pa so mesto že-gnanih ročnih granat metali blato, dokler niso premagani popihali v bližnjo gostilno si jezo hladit. Dekleta in žene so ostale zmagovalke. «Per moj keršen ... to so hudičeve babe! — Bog nas varuj takih, rajši ostanem ledik«, so ječali socialisti. Pa bolj še bodo ječali 18. marca, ko noben človek, ki ima vsaj trohico pameti, ne bo vrgel krogljice v njihovo škrinjico, ampak v drugo, ki je naša in bo pošteno zmagala.
Ob znanem Gregorjevem shodu zoper kugo in nalezljive bolezni v Breznem dne 12. marca vtihotapljeni shod Samostojne stranke je dokazal, da je ista v Drav. dolini in na Pohorju — volilci so bili zaradi običajne cerkvene slovesnosti in sejma iz vseh obdravskih far navzoči — zelo slabostojna. Ob 11. uri napovedani javni -shod pri vsestranskem županu g. Jenčiču se je posku šal vršiti ob 1. uri popoldne. Ogorčeno, v draginji in pomanjkanju trpeče ljudstvo je vztrajalo s krepkimi inedklici in s tem preprečilo, nastop govornikov (gg. Iršič in Zabovnik). Vladni zastopnik je po glasovanju ugotovil, da je ogromna večina poslušalcev odločno nasprotna samostojnežem, Vsled tega je moral javni shod -zaključiti, iz Vseh grl je ljudstvo zäorilo mogočno: Živel dr. Korošec!
Radikalni pust v Mozirju dne II. marca se je dobro obnesel, občinstvo je bilo jako zadovoljno, ker je bilo res od smeha za počit. Za zabavo je skrbel neki «Revček Andrejček«, oziroma dr. Leopold Lenard (vsaj tako se podpisuje). Hotel je imeti volilni shod pri g. Sti mšeku, katerega se je občinstvo prav obilno udeležilo. Ker pa so mu volilci takoj izpočetka ugovarjali, je rekel, da kdor noče poslušati, naj pa gre, nakar se je soba med veliko veselostjo popolnoma izpraznila. Teda g. kandidatski namestnik še ni izgubil svojega poguma, upajoč na boljše čase, je vstrajal na svojem mestu ter volilce zopet v sobo vabil. Polagoma so začeli zopet prihajati volilci v sobo, prebirati njegovo srbsko kramo, da se je sčasoma soba zopet napolnila, toda kšefta le ni hotelo biti, ampak je slišal levite, kot še menda svoj živi dan ne. Siromaček si je bil v velikih skrbeh pred razjarjenim ljudstvom, kajti edina vrata na svobodo so bila tesno z občinstvom zaphana, 'toda vkljub temu se je nenadoma brez posebnih ne-prilik naenkrat znašel na javni tehtnici pred gostilno, kjer je pod milim nebom, oziroma tržko lipo, klavemo «končal svoj prvi in zadnji shod v Mozirju. Po pravici lahko rečemo: «Bil si tehtan in prelahek najden!«
Jeklen značaj bi naj bil nek Piki Franjo iz Žalca. Tako pravi njegov osebni tajnik, ki ga hvalisa po samostojnih listah, kakor jud svojo slabo robo. Jeklenost Pildovega značaja poznamo pa v Savinjski dolini bolj nego je to Piklu ljubo. Enkrat liberalec, drugokrat ne-odvisnež, tretjikrat narodni naprednjak, potem demokrat, danes samostojnež, to ni samo jeklen, to je kar naravnost kremenit značaj. In takih značajev potrebuje — samostojna stranka! Dober tek!
Nekaj za smeh in kratek Čas. Od. Št. Lovrenca na Dravskem polju poročajo: V nedeljo, dne 11. marca, so bili pri nas po rani maši napovedani kar trije shodi: socijaldemokratični, kmetsko-republikanski in narod-no-socijalistični. Socijallažikratski agentje so stali na vseh ogMh cerkve in čakali, kje se bodo začeli zbirati ljudje, da bi jim začeli lagati. Ravno tako republikanski tajnik Štampar, kateremu so ljudje pravili, da nosi republiko v nahrbtniku. Narodno-soeijalistični plačan agent, železniški pomožni delavec Rudek si pa niti blizu ni upal, ker je bil sam in se je bal batin. Zato so se zbrali med pozno mašo pri gostilničarju Zdolšeku. Tu so izkoristili izplačevanje krompirja, na katerega je prišlo precej ljudi. Strankarski agentje so se vendar toliko sporazumeli, da bodo vse tri stranke dobile besedo. Ker jim pa g. Zdolšek ni pustil v hiši govoriti, so šli na dvorišče, kamor jim je sledilo par možakarjev, da so jih mogli smešiti. Ko je socijallažidemokrat dobil besedo in izpovedal grehe svoje stranke, je začel neki naš somišljenik vodo pumpati po njem. Vsi trije govorniki so bili do skrajnosti osmešeni in pobiti. Za NSSarje pa se sploh nihče ni zmenil, šentlovrenčani so še vedno na stališču, da se samo SLS zavzema za vsa sloje, govoričenje vseh drugih strank je pa sama demagogija. Značilen je predsednik vseh govornikov. Bila je namreč Korenova krava, privezana ob govorniku, ki je stal na koritu za živino napajati,. Vsi trije govori so se končali z vzklikom: Živel dr. Korošec! Živela SLS!
Politična smola g. Novačana. (Novačanovi kandidati agitirajo za Radičevo listo. Obup gospoda Novačana). Politično vetrnjaštvo gospoda dr, Novačana gre h koncu in dne 18. marca bo slovesen pokop stranke gospoda nadpolitika in preroka, razgrajača Novačana. Njegovi bivši najboljši pristaši ga kar eden za drugim zapuščajo ter se organizirajo večinoma v novoustanovljeni Radičevi stranki in tudi v SLS. Pri Novačanovi vi hravosti ni nič nenavadnega, da ga pametni ljudje zapuščajo. Značilno in pogubonosno za Novačanovo strančico (če se tako sploh more imenovati) je pa nekaj drugega. Navadno so za vsako stranko najbolj delavni njeni kandidati, kar je pač samoumevno. Tega pri kandidatih Novačanove liste ni in godi se danes, da nekateri teh kandidatov ne le, da bi se vzdržali agitacijskega dela za Novačanovo stranko, delajo na vse kript je proti Novačanu samemu in agitirajo za Radičevo listo. Tako na primer Novačanov kandidat Boro-vinšek agitira po brežiškem okraju v družbi z Radičevim kandidatom Pevecom ter obžaljuje, da je Novačanovo listo podpisal. Kandidat Ubleis iz Maribora pa pridno izdaja Radičevcem Novačanove načrte in se je zadnji čas podal v družbi z Radičevim agitatorjem na agitacijo za Radiča v Savinjsko dolino. Namestnik za ptujsko-ormoški okraj — Franc Mikša je pa zadnje dneve organiziral cele čete Radičevih agitatorjev, ki imajo glavni namen, porušiti to, kar so prej pomagali sezidati za Novačana. Namestnika Weisbacher ja je Novačan v zadnjem hipu podkupil s par tisočaki, da mu je ostal zvest. Kandidati Jeki, Polanšek in še ne-kaieri drugi, ki so pa izrazili željo, da se jih ne izda, izpodkopavajo na tihem Novačanove pozicije, ali pa so se udali popolni politični brezbrižnosti in pravijo, da so se prenaglili, ker so podpisali izjavo za Novačanovo listo. Novačanu zvesti so ostali: Mähen, Tlaker, Emeršič, Kosi in pa od Novačana plačani Stamper. Nobeden od teh se pa javno ne upa pokazati pred ljudstvo. Razume se samoposebi, da Novačan sam vidi potop svoje barke in skuša rešiti, kar se da. V to svrho se poslužuje ne svojega uma toliko, kakor svojih rok in svoje gorjače. Revež ne vidi, da si s tem samo poslabša položaj. V sili se je zatekel k najskrajnejšemu sredstvu in je dal v zadnji števiki svojega kilavega «Republikanca« razglasiti laž, da je Radičeva lista zavržena, da naj vsi republikanci glasujejo v tretjo (Novačanovo) škrinjico. Smešen je Novačan, da hoče na tak način popraviti, kar je zafural. Vemo pa to, da bi v Novača- * novi republiki bilo mogoče tako brezzakonje, da bi se j zavrglo magari vse nenovačanske kandidatne liste, re-publikanstvo in svobodo bi nam pa Novačan zabijal S Svojo pestjo in gorjačo v glavo. Vsak še tako omejen Novačanov pristaš mora iz tega uvideti, da prede Novačanu vražje huda.
«Matija Gubec« v Št. Juriju ob Pesnici. Veliko število lepakov je privabilo precej radovednežev v nedeljo na shod «napredne kmetsko-obrtne zveze.« Shodu je predsedoval pri več strankah neizogibni nadučitelj g. Robnik, katerega se je prijel priimek «glumač«, nekak program je pa razvijal ključavničar Rebek iz Celja ob asistenci posojilniškega uradnika Julčeka Novaka iz Maribora. Ker Rebekov program ni našel plodnih tal, je nastopil nadučitelj Robnik ter začel na podlagi neke pratike in Aškerčevih citatov razlagala zgodovino Matije Gubca, predrzno primerjajoč tega kmetskega mučenika z — Rebekom, priganjačem falirane frakarske policajdemokracije. Privlekel je tudi film inkvizicije, pa vse to ni zaleglo, ljudem se je vsa ta demagogija za-stüdila in zahtevali so, naj navede tudi kandidate te «napredne zveze«, ki se hoče košatiti z Gubcem. Govornik je začel naštevati kandidate, razni namestniki, ki imajo kolikor toliko stika 2 obrtniškim in kmetskim stanom, so mu šli gladko od ust, imena doktorjev Kukovca, Roša, profesor Mravljaka itd. je pa samo šepetal in jecljal. — Policaideniokraciji naši ljudje ne bodo nasedli, pa naj pride z Gubcem ali pa s filmi.
Polomija samostojnih v Kostrivnici. Kako so jo samostojni povsod zafurali, se je tudi pri has videlo v petek, ko je Drofenik napovedal shod in nas hotel še enkrat osrečiti s svojo lažipolitiko. Pa je gospodin men da prej zvedel, kaj ga čaka, je poslal svojega prijatelja, ki je seveda slabo naletel. Že pri prvih besedah je dobil tak kontra, da mu je kar začelo toplo biti. Ko so mu začeli izpraševati vest, mu je pa hotelo menda sapo zaprti. Rad bi jo bil popihal, pa ni smel, moral je poslušati hočeš nočeš svojo obsodbo, katero mu je gospod župnik bral, do konca. Dobil je pa zagotovilo, da v njegovi najmočnejši trdnjavi ni ne ene krogljice več za samostojne. Dne 19. marca vabimo vse sosede, bližnje in od daleč, bo namreč naših pet republikancev raz glasilo kostrivniško republiko. Za predsednika si bodo postavili pa hrvatskega Grila, ker je baje največji.
Dnevne novice.
Lumparije nasprotnih strank.
Samostojna, demokratska, socialistična, nemška in druge stranke so imenovale predstavnike za volilne skrinjice, ne da bi jih vprašale, če sprejmejo to mesto, ali ne. Te stranke nikogar ne morejo siliti, da bi bil čuvar skrinjice. Ako je kdo na nesprotnih listinah napisan za predstavnika, ga j nihče ne more siliti, da bi moral čuvati skrinjico. Mi smo vsakega predstavnika prej vprašali, ali j sprejme to mesto ali ne.
'Možje volilci, pustite nasprotne škrinjice, ne hodite tje!

Poročila o izidih
na posameznih voliščih pošljite g. zaupniki SLS takoj 18. marca zvečer v Maribor in sicer: iz. o-krajev Maribor, Št. Lenart, Ljutomer, G. Radgona, Ormož, Ptuj, Slov. Bistrica, Marenberg, Prevalje in Prekmurje na Cirilovo tiskarno v Ma-iiboru, telefon število 113. Za okraje Celje, Šmarje, Konjice, Rogatec, Kozje, Brežice, Sevnica, Laško, Gornjigrad, Šoštanj in Slov. Gradec na telefon Gospodarske banke št. 311 v Maribonu Prosimo točnih in popolnih poročil.
Tajništvo LSL v Mariboru.
Iz vrst finančne kontrole. Odkar je doletela I. 1920) gospode demokrate, radikalce in samostojneže nezaslužena čast, da so zlezli na stolčke raznih ministrstev^ niso hoteli več poznati državnih uslužbencev, najmanji pa poduradnike finančne kontrole; sicer bi vendar ne bilo mogoče, da so nam pošiljali klofuto za klofuto in naj več j o s tem, da so nas maksimirali in s tem dosegli, da se nahajamo z našimi družinami v največp bedi ter smo postavljeni vsem drugim stanovom v svarilo, češ, tako boš raztrgan in lačen, če se pregrešiš^ da vstopiš v državno službo. Mnogokaj bi se še lahke: pisalo o naši trnjevi poti, vendar pa je to vse vohče tako znano, da bi bilo škoda za vsako nadaljno razjasnjevanje v tem oziru. Kar nam je potisnilo v roke pero, je dejstvo, da se nas sedaj pred volitvami spominjajo» z raznimi umazanimi časopisi, kakor «Naša vas« itd,,, tisti gospodje, kateri se nas, dokler so bili na površju»,, nikdar niso spomnili in katerim smo bili vselej le balast, izvzemši seveda tedaj, ko smo hodili lačni in raztrgani v naporno službo in jim zbirali pri tem lepe mi-bjonekč. Iniso zämöfelc	njih trdih src ne na«*
še brezštevilne prošnje in protesti, ne obupno ihtenje naših lačnih družin; zato pa tudi mi ne bomo odnehalil in bomo ravno z isto brezobzirnostjo tolmačili našemuf ljudstvu škodljivost njih centralizma. Prilike in volje,-nam ne manjka, da pa pridemo mi v stik s pripröStilfi bajtarjem, kakor tudi z velikašem, to pa leži itak % bistvu naše raznolične službe. Povemo odkrito, bežite'" vsi tisti, ki nas dosedaj niste poznali, z vašimi lažnji-viroi časopisi, z vašimi dvoumljivitni obljubami in s proslulim centralizmom! Naša volja, naše prepričanje in naš up na boljšo bodočnost je avtonomija Slovenije in v tem našem upu bomo vrgli od prvega do zadnjega naše krogljice dne 18. marca v škrinjico SLS. —Maksimirana.
Pozorj Liberalni advokat dr. Kukovec in vojni do-bičkar-milijonar Lovro Petovar ■ sta skuhala nov lim* Kmetijske podružnice dobivajo te dni neke brošure,, kjer se udriha po vseh drugih strankah, hvali pa dr« Žerjav, ki je hotel rešiti slovenskega kmeta s tem, da je glasoval proti temu, da bi se zavarovali kmečki delavci in posli za bolezen, nezgode in starost. Žerjav je takrat propadel pri tistem glasovanju, a je vseeno korajžno ostal v ministrstvu s Pucijem skupaj, čeravno je bil Pucelj za predlog, če. je dr. Žerjav mož, bi bil moral izvajati posledice in odstopiti. Pa ni. Če je dr« Kukovec videl, da Žerjav ne pozna političnih manir, naj bi ga pa bil on opozoril na to. Pa ga ni. Prihranil si je tisti predlog o zavarovanju kmečkih poslov in delavcev za čas tik pred? volitvami in hoče sedaj napraviti razdor med kmetovalci in njihovimi posli in delavci ter s tem profitirati za sebe par krogljic. Ne boš jih, Lojze! Imel si čaša dovolj skrbeti za kmeta in z& njegove posle in delavce, sedaj je tvoj čas potekel. Dne 18. marca bo obračun! Vsi kmetovalci, vsi posli in delavci vedo, da je njihova Skrinjica št. 2. Kmetijske podružnice in slovenske občine, vrzite Kukovčevo brošuro in resolucijo v peč!
Samostojna v Rušah. Odgovor na dopis v «Kmetski moči« od 7. t. m. Potem ko" so preplašeni od ogorčenega ljudstva svoj od naših mož in mladeničev «sijajen« shod klaverno zaklučili,-»so se podali vsi samostojni na čelu s svojim Drofenikom preko Drave v Ruše. Ni res, da se je vest o njih prihodu takoj raznčsla, pač pa nihče ni znal, kje mislijo zborovati. Ko so se po tuhnili v «dvorano« neznatne gostilne, tedaj šele smo izvedeli o njih. In kako obilno število jih je bilo: Čujte in strmite: celih 30 (trideset)! Vseh zborovalcev na * «bledim« kaplanom vred 43! Zborovanje je nudilo res veliko užitka za one, ki so morali slišati, kako se je g; Drofenik temeljito z ognjem na obrazu trudil dokazati, kako velikega gospodarskega pomena da je ravno za slovenske kmetijce znano amerikansko pošojilO, ki bi nas ravno gospodarsko še bolj usužnjilo. (Ali povedali, je pozabil, da je že v našo škodo propadlo za kšefte iu «dviganje valute.) Ali je kaplan izgrešil svoj poklic, o tem bodo.pa že drugi sodili, rie pa gospodje okrog SKS« Gotovo je za vas lepše, ako bi se mogli izgovoriti, da je kaplan poslal razgrajače; toda tega niti sami sebi ne verjamete, niti morete tega dokazati. Res je, da vas niti delavci več ne morejo trpeti, ko ste jih Izročili na milost in nemilost centralizmu; zato so sami od sebe pobijali neresnično izvajanje govornikovo. Ko sem slišal,
. kako se resnica zavija in se farizejsk obrača oči, češ, SKS poslanci so branili Slovence in njihovo pravico, tedaj je vzkipelo v meni in oglašal sem se dovolj stvar-» no, tako da me je govornik rotil, naj mu vsaj pustim izgovoriti do konca. Zagotovil mi je svobodno besedo; zato sem pustil, da je nehal. Nato pa je zaprosil za besedo g. Viktor Glaser, ne kakor trdi dopisnik, da je izprašal meni vest, ampak želel je, me preplašiti, češ, ds tne bo tako ponižal, da bom za devet desetink manjši, na moj poziv pa tega ni- storil, am , k se je umaknil. Našim tako inteligentnim samostojnim v album pa bo»>
di to zapišimo; Ločite osebo od politične stranke! Nisem nikogar blatil, ampak dokazal, da je delo SLS poslancev za vse stanove, za kmeta še posebej, kvarno, škodljivo in obsodbe vredno! Vedite, da me niti z milijoni nikdar ne podkupite, da bi molčal o vaših političnih grehih in se ne potegoval za resnico! Tako bi moral biti le vašega kova, ki za osebne koristi vodite boj za uaše uničenje; vam ni mar svobodne, neodvisne Slovenije, pravičnosti do vseh stanov, ni vam mar kultura in vera vaših res vzornih očetov, vam je pri srcu kapital in uživanje! Ker se proti resnici niste znali z jezikom postaviti, ste prelomili obljubo svojega Drofenika nasproti meni in ste se proslavili s poniževalnim činom nasilja! Ko ste tako pokazali svojo oliko, vam je postalo žal, ua ste pozabili pokazati težo in silo svojih pesti in palic. — In konec je še ostudnejši, ko se drznete trdili, da so se delavci prišli opravičevat, «gospod so nas aašuntali.« Ali so vas pa deiavci grdo «potegnili.« Pa ; sram mora biti človeka, ki izve, kakšni ste, ko vam te-ga ne bi prisojal, čestitam taki stranici! Kljub blatenju od vaše strani bom stal kot hrast, neomajen v boju za razkritje resnice, ki jo SKS potvarja, z obeljeni grobovi političnega profitarstva se odpirajo! Zdravi! — «Bledi« kaplan ruški.
Kako je pred volitvami pri Sv. Benediktu v Slov. gor.? Pri nas je živahno gibanje za volitve. Vsakdo pravi: Takrat gotovo grem volit, naša Slovenska ljudska stranka mora zmagati na celi črti, nasprotniki, posebno samostojneži pa propasti, ker so ves čas od zadnjih volitev skrbeli le m svoje žepe, ne pa za ljudstvo. Agitatorji so pridno na delu. Močno nas je podkuril Žebotov shod dne 20, februarja. Volili bomo na štirih voliščih; Ročica in Drvanja pri Sv. Ani, Ščavnica na j Piitviškem vrhu, Osek pri Sv. Antonu, Benedikt, j Ihova, Sv. Trije Kralji in Trotkova pri Sv. Bene- j 4iktu. Povsod hočemo krepko pomagati, da bo število glasov za našo stranko tem večje. Agitatorji imajo vsak svoj okoliš. Sedaj storimo svojo dolžnost, da bo zmaga res častna. Dober katoličan, ki ljubi državo in hoče tudi sebi dobro, ne more in ne sme ostati doma. Nasprotniki bodo šli na volišče vsi do zadnjega. Pred 2 letoma smo od ■ 40 poslancev dobili samo 15, ker so premnogi ; ostali doma. Norec je, ki pravi: Bodo že brez mene | opravili! Saj ne bo nič boljše! Ce bi se zopet mno- ] gi tako izgovarjali, potem seveda ne bode bolje. ! Upamo pa, da je vse povsod tudi te že pamet sre- j čala, da s svojo vnemarnostjo ne bodo več poma- I gali nasprotnikom. Bog daj srečo naši kmečki j zvezi!
Auf biks — v dobrem smislu! Od Sv. Bolfenka v Slov. gor. nam poročajo: Kaj bo v nedeljo — ali bomo šli možje volit, pokazat in rešit svojo moško čast in dolžnost? Nekateri seveda radi bolezni ne bodo mogli iti na volišče; vse druga pa, kar leze in gre, mora od doma, volit kandidate naše krščanske in slovenske KZ. Njena skrinjica je druga. Sklenili smo: Kdor ostane do-?na, naj sleče moške hlače, med može ne spada tak omahljivec in neznačajnež, pa tudi ženske ga ne bodo trpele v svoji sredi, ker so desetkrat bolj zavedne in korajžne, kakor marsikateri, ki nosi moško ime. Vsi torej v boj za boljšo bodočnost, vsi enega duha in ene misli, vsi k eni misli, to je drugi skrinjici! Auf biks — v dobrem smislu.
Stotnik potegnil frajterja. (Dopis iz Žalca.) Naš Biki je torej srečno postal kandidat, želel si je to iz vsega svojega širokega srca. Da bo užival to veselje delj časa in ostal še nadalje kandidat, bodo volčiči naše lepe Savinjske doline dne 18 .marca vrgli volilne kro gljice v skrinjico štev. 2. Imeli smo norca, da ne vidi, kako ga celo njegov najboljši prijatelj Eduard Kukec vleče, je znamenje, da so njegove zmožnosti precej blizu ničle. Ali res misli moj sin Frone, da bi ne bil stegnil Eduard sam rok po časti poslanca, ko bi vedel, da bo izvoljen gotovo. Ker se pa noče osmešiti — kar bi lula za avstrijskega stotnika huda reč — prepustil je to nižji šarži in si rekel: Naj se le osmeši frajtar! In tako grdo vleče Kukec ubogega Pikla, da ga še gre v Gotov-ljc priporočat, ko pa dobro ve, da Pikla v Gofpvljah in v Žalcu in enako drugod nikdo ne mara. Predobro poznamo Pikla in njegovo dosedanje delo. Ni zastonj njegov izrek: Politika je kšeft! Čisto naravno, da je na svoje stare dni prijadral v Samostojno. Kšeft! Piki je prezgodaj izdal namen, ki ga ima s kandidaturo. Odkod neki imajo naši šolarčki besede: Piklov mož bodo pa zaslužili vsak dan 800 kron v Belgradu, ko bodo poslanec! Naj pa Piki nikar ne kaznuje svojih otrok za to; njegovi otroci so pri tem nedolžni. Kar so slišali doma, so povedali drugim otrokom in gotovo so se hoteli malo pobahati s svojim očetom, ki bo tako mastno zaslužil v Belgradu.
Popularna osebnost v Gornji Savinjski dolini je po pisavi samostojnih listov samostojni kmetovalec iz Go-tovelj Franjo Piki iz Žalca. Osebnost Piklova je sploh po celem svetu popularna, zdi* se pa, da Piki niti ne ve, kaj to pomeni. Popularnaost njegove osebnosti seže brez dvoma tako daleč, kakor popularnost vsakega hmeljs-kega mešetarja. Kot slab hmeljski mešetar ja Piki že znan, popularen pa ni bil, ni in nikdar ne bo.
Mozirski Sokoli so prestopili policijsko uro in razgrajali po Irgu, da je moralo nastopiti orožništvo. Šest bratov Sokolov je v preiskavi. Bomo že poročali, kaj bo iz tega.
Tisk tiskarne »v. Cirila v MarflMoru,

Vedno sveže klofute in moderne pasje biče, posebno primerne za volilno sezono, ima v zalogi samostojni g. Josip Kostajnšek, trgovec v Mozirju. «Svoji k svojim!«
Sam ne ve, kako bi se podpisal. Od Velike Nedelje nam poročajo: V krstnih knjigah je zapisano Ivan Her žič, ko pa je fant dorastel in je zavel nemčurski vetrič po naši lepi slovenski Mihovski vasi, se je začel podpisovali Johann ali Hans Hcrschitz, zdaj v Jugoslaviji pa menda sam ne ve, kako bi se podpisal na kandidatni listi. Njega in njegovo stranko ne bo nikdo volil. Vse krogijice bodo padle v — drugo skrinjico!
Nemška hujskanja v Ločah. Pri zadnjem ljudskem štetju se je v Ločah dalo vpisati za Nemce 12 oseb. Prav ponižni so bili do sedaj in lepi mir in sloga sta vladala v Ločah. Sedaj .pa, ko nemška stranka kandidira v konjiškem okraju tukajšnjega grajščaka 1'ossecka, pa motijo nemški agitatorji, v prvi vrsti od slovenskih denarcev obogateli trgovec Fleck, naše ljudi, da naj volijo Possecka. Naj Nemci magari prešteje jo svoje glasove in tudi proti Possecku kot osebi nimamo ničesar, a hujskanje proti Slovenski ljudski stranki pri viničarjih in delavcih si odločijo prepovemo. — Dobro vemo, da niti eden Nemec iz celega Spod, Štajer-ja ne bo izvoljen, najmanj pa Posseck, ker kandidira v najmanjšem okraju, zato si bomo nemške hujskače dobro zapomnili. Zapomnile si, s tem da sle na odločno slovenske hiše namazali svoje nemške lepake, ste razdrli slogo v vasi, in mi smatramo vaše početje kot predrzno izzivanje. Torej «čistokrvni« Nemci iz Loč pamet, pamet, pamet in pustite naše ljudi pri miru. Upamo, da bo to naše svarilo zadostovalo.
Zopet afera. Rekord v aferah je na vsak način hotel ter tudi dosegel minister pravde dr. Lazar Markovič. Značilno, da nosi baš minister pravde ta preža-lostni sloves! — Sedaj se gre za dvoje velikih klavnic V Veliki Plani, Posestniki teh dveh klavnic so bili že pred vojno Nemci in že takrat se je cenila ena na tri, druga pa na dva milijona dinarjev. Med vojno sta bili sekvestrirani. Po vojni so se pa potegovale kmetske zadruge za prevzem. Minister je prošnje odbil. Zadruge so ponudile celo šest milijonov za manjšo klavnico, pa je minister zopet odbil. Potem pa gre ter izda raz pisa za prevzetje klavnic: eno za pet, drugo za štiri milijone. Potegovati za to so se smeli samo — Srbijanci. Kako se je postopalo po razpisu, ni znano, znano pa je, da je bila večja klavnica prodana pod razpisno ceno za 2,400.000 dinarjev, manjša pa za 1,900.000 dinarjev in to celo s to ugodnostjo, da je treba samo tretjino takoj plačati, drugo pa po treh letih. In to je kupila beograjska kreditna banka, kjer je g. minister pravde — prvi in glavni. Klavnici še sedaj ne poslujeta, to pa itak ni potrebno, ker bo vse skupaj minister «pravde« kot trgovski bankir zopet z velikim profitom prodal.
Volilne skrinjice in redi v šolskih naznanilih. — Kdo bi mislil, da so liberalci in samostojneži tudi to vpoštevali pri vlaganju svojih list. Liberalni kapitalist-advokat dr. Kukovec ima štev. 1. To pomeni prav dobro. V resnici, kapitalistom se godi prav dobro, še bolj še nego prav dobro v primeri s trpini kmeti in delavci. Kakor ljudstvo z jezo v srcu prenaša krivice in slabi« posledice kapitalizma, ki se redi in masti na- račun ljudskih žuljev, z isto jezo bo šlo dne 18. marca' mimo
1.	skrinjice in metalo krogi jice v št. 2. Enako dobro so zadeli samostojneži. Imajo št. 4. To pomeni dandanes nezadostno. Dve leti so nezadostno skrbeli za našega slovenskega kmeta In delavca, katerima so leta 1920 obljubljali zlate gradove, potem pa z dušo in telesom podpirali v zvezi z liberalnimi advokati srbske radikale. Zato bo jim pa tudi ljudstvo dne 18. marca zapisalo red nezadostno in pustilo njihovo skrinjico prazno. Naša Skrinjica ima Ste. 2. To pomeni dobro. Dobro so se držali naši poslanci dve leti v Belgradu. Junaško so odbijali vse napade srbskih radikalov, Kukovčevih liberalnih demokratov in Pucljevih slabostojnežev. če se bori majhna četa proti premoči in ne opeša in ne izgubi poguma, imenuje to ves svet junaštvo. Ker so se naši poslanci dobro vojskovali proti vsem škodljivcem slovenskega ljudstva, zaslužijo red 2, to je dobro in vse volilne krogljice naj dne 18. marca romajo v Skrinjico številka 2.
Povodenj v Pesniški dolini. Grozni naliv od 4. do
5.	marca in naglo kopneči sneg sla povzročila v Pesniški dolini v kratkih urah nevarno povodenj. Voda je preplavila vse okrajne ceste od Sv. Lenarta do Ptuja. Z vso močjo je drla voda črez ceste in povzročila tudi razne nesreče. Blizu Sv. Ruperta je odnesla v jarek voz s konji in voznikom vred, v Mosteh pri Sv. Lovrencu je vrgla jezdeca in konja v globoki cestni jarek, jezdec je bil juršinski poštni sel, v voai je izgubil poštno torbico z denarjem, samo «Slov. Gospodar« je še rešil, vse drugo so odnesli valovi. Nekaj dni je počival ves promet, ker nihče ni mogel črez vodo. Zdaj je voda večinoma že odtekla. Za travnike je seveda pomladanska povodenj prava dobrota, ker nadomesti enkratno gnojenje in' ljudstvo je na take poplave že navajeno.
človekoljubnih ozirov opozorili in poučili, naj se ne napihuje in blamira. Kdo je naložil dr. Kukovcu odgovornost in jamstvo za severno mejo in komu naj bi padlo na um, da odgovornost od njega zahteva? Pa če bi jo tudi zahteval, s čim naj jamči dr. Kukovec? Mar ■ s svojimi pristaši, ki mu na Štajerskem niti mandata ne morejo zajamčiti, ali pa z orjunci — kriminalnimi hpi a la pretepač Škerjanc in Kirchenräuber Štoka? Če nosi dr. Kukovec kako odgovornost, potem jo nosi zaja'zpad demokratske stranke v Sloveniji ter po svoji politični iznajdljivosti tudi jamči, da se bodo njeni o-stahki čimprej razpršili.
\ Krčevini pri Mariboru se je v gostilni pri «Lovskem domu« v pondeljek, dne 12. marca zvečer vršil aobroobiskani volilni shod SLS. Za predsednika je bd izbran župan g. škof, ki je pred vsemi zborovalci iz javil, da je dr. Korošec najpoštenejši politik v Sloveniji in da SLS ni menjala nikdar svojega programa. Zategadelj pa bodo pri volitvah z dr. Koroščevo stranko šli tudi tisoči takih volikev, ki so dosedaj bili pri drugih strankah. Politično in situacijsko ter strankino programno poročilo je podal kandidat Žehot. Delavci-, kakor luđi zastopniki drugih stanov so živahno odobravali naš glavni cilj: zakonodajno avtonomno Slovenijo. Dva socijalista, pristaša sedanjega milijonarja Antona Kristana (kakor je eden njiju izjavil), sla s par bedastimi medklici skušala motiti govornika, a sta morala hočeš nočeš kmalu utihniti. Tudi Karčevinčanje borna-prihodnjo nedeljo po večini glasovali za Slovensko ljudsko stranko. Splošno se pri nas trdi: Ko bi le že dr., Korošec kmalu s svojo spretno roko napravil red in prišel nam na pomoč. Da se pa to zgodi, bomo 18. marca posebno železničarji spustili volilne krogljice v dr.. Koroščevo drugo skrinjico. Volišče za Krčevino je v naši šoli. Začetek zjutraj ob 7. uri. Konec zvečer oh.
6.	uri.
Pri mariborski oblasti je nastopil službo kot namestnik velikega župana načelnik notranjega ministrstva dr. Vilko Pfeifer. Stranke sprejema vsak dan dopoldne v prostorih mariborske oblasti v poslopju okrogla varstva v Mariboru.
Predavanje SKSZ se vrši v petek ob pol 8. uri zvečer. Nadaljuje se razprava o narodnosti in krščanstvu.
Na praznik sv. Jožefa bo blagoslovljenje nove zastave krščanskega izobraževalnega društva v Lajters-bergu. Četrt na deset bo slovesen vhod v frančiškansko cerkev, na to bo slavnostni govor, po govoru blagoslovitev zastave in slovesna sv. maša. Popoldne bo v Narodnem domu slavnostni govor prof. Medveda, nato dve deklamaciji in igri «Sinovo maščevanje« in «Ne lclx či vraga«. Uljudno vabimo vse člane in nečlane, posebej pa še vse katoliške organizacije, da pošljejo svoje zastopnike.
Fantovski več«* mariborskega Orla je v sredo, dne
14.	marca 1923 ob pol 8. uri zvečer v Lekarniški ulici (L Tvarina predavanja: srenjske tekme. Dolžnost vsakega člana je, da se točno ob napovedani uri udeleži fantovskega večera. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. —
Bog živi!
Iz Maribora.
Kukovčeva odgovornost. Včerajšnji «Tabor« pri-lša: «Depeša dr. Kukovca kralju. Maribor, 12. marca. . dr. V. Kukovec je danes odposlal kralju sledečo brij a vko: Na severni meji Vaše države zmaguje Radič Nemec. Odklanjam odgovornost, ako se pred volit-imi ne izpuste iz zaporov jugoslovanski nacijonalisti. r, Kukovec.« — To je kratko in milo rečeno skrajna jmišljavost in budalost. V tej drugi lastnosti se je dr. ukovec že neštetokrat izkazal in proslavil, sedaj so ga i vsekakor prekosili Taboriti, ki ta njegov brzojav •inašajo, mesto da bi dr. Kukovca iz strankarskih in
VINIČARSKI KOTIČEK.
Iz Haloz. Predragi bratje! Da smo tudi mi nekaj vredni, se vidi pri volitvah. Vsak bi se daj rad ime! naše glase, akoravno se prej nobena stranka ni brigala za nias, razim naše krščanske stranke, kateri pravimo Kmetska zveza ali Slovenska ljudska stranka. Zdaj bo mo imeli deset Skrinjic. V katero naj vržemo našo krog, ijico? Jaz vam pravim — v drugo, ker mora zmagati krščanska pravičnost, ako hočemo, da bomo živeli. Samostojni so -nam mnogo obljubili dali pa nič. Ko ji-bil Korošec minister, je bila moka po 10 K, pod Pucljem pa po 30 K. Kdo je naredil draginjo? Republikanski menihi tudi ne bodo pomagali. Ako nam bodo hoteli kaj dati, bodo morali kje vzeti. Zdaj pa plačujemo davek od šibic, od c uk ra, od tobaka, od soli itd— zaslužka pa ni, ker se vino ne more prodati. Ako bi sv republikanci zavezali, da pokupijo vso naše vino po primerni ceni, bi tudi naši gospodarji volili ž njimi-Še piti bi jim pomagali vsi skup. Zdaj pri volitvah ima vsak mnogo besed, ko pa bodo volitve minule, pa borno mi ubogi viničarji zopet prepuščeni sami sebi. S svojim gospodarjem trpeli in živeli. Ako bo Bog dal dobro letino bo bolje, ako pa bo slaba letina, pa slabo,. Skrbeti pa moramo, da dobimo vsaj viničarski red i» starostno zavarovanje in zdravniško pomoč v sili. T<* pa dosežemo samo na podlagi slovenske avtonomije,, ker Srbi nimajo srca za nas, ker nimajo goric, kakor mi Slovenci. Naša krščanska Kmetska zveza pa vam je obljubila, da hoče skrbeti tudi za naš revni stan. Zato jo moramo voliti in spustiti krogljico v drago skrinjico. Viničar.
Vurhcrg pri Ptuju. Tudi pri pas imamo gorice. — Naši viničarji pravijo, da bodo vsi volili Slovensko kmetsko zvezo in spustili krogljico v drugo škatljico. Samo v edinosti leži naša bodočnost. Živijo zavedni viničarji!
Slovenska Bistrica. Viničar nam piše: Republikancev ne bi rad volil. Ona se je proglasila še le sedaj pred volitvami, kakor se je izlegla Samostojna stranka pred zadnjimi volitvami. Pravijo, da zadnje jajce ni mnoga vredno. (Pray imate! Op. ur.)
Ljutomer. Nam ubogim viničarjem se ne godi dobro. Celo zimo nismo imeli zaslužka. Po letu se ze gre. ko gremo na delo, ali v zimi smo reveži. Kje si naj vzamemo krajcar? Enim je res bolje, drugi pa si ne vemo pomoči. Moka stane več, kot zaslužimo. Nekaj se bo moralo spremeniti, ker tako ne gre več naprej.
Maia volilna škriniica je druga!
Odgovorni urednik: Vl*do Pušenjak.
Ivdajaielj in aaložnik: K on». «Sl»ažw.
L AaoL»*