DRUŽINSKI TEDNIK Napake drugih nas potolažijo zastran naših lastnih. A. H. Lemonnier (1844—1913) Leto IX. Ljubljana, 18. novembra 1937 Štfev. 46. •DRUtINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ui. 27/111. T«l. It. 33-32 PoStni predal St. 345. Račun Poitne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — NAROČNINA: lU leta 20 din, 1 /a leta 40 din, »/j leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2*/* dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nctrankiranih dopisov ne •prejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. —. CENA OCLA6OV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viSina S milimetre In Širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*60. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasit vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Dums; .GOBAV SEN!' (Gl. str. 4) ljubo doma, kdor ga ima >Ker smo z vašim delom zadovoljni, smo vam primaknili k plači pet goldinarjev.« Ves žareč od sre-ce je svoje dni po takšnem razgovoru stopil iz šefove pisarne mladi urad-?*’K pri srcu mu je bilo toplo in pristno, saj je vedel, da bo zdaj lahko Kaj kmalu poprosil za roko Ijublje-nega dekleta. Nova plača bo pač zadostovala za vzdrževanje družinice ln za skromno gospodinjstvo. In lepega nedeljskega jutra je stal takšen ženitni kandidat doma pred svojim zrcalom in se ure in ure česal, loščil, gladil in z dišečim mazilom drgnil svojo grivo, si krtačil svojo '»loško (tedaj še na moč moderno) bradico, si naposled oblekel svojo Pražnjo surko in jo mahnil še pred kosilom proti stanovanju svoje izvoljenke. V roki je leseno držal šopek cvetlic za bodočo taščo, trdi ovratnik ga je bodel v vrat in praž-nja obleka se mu je zdela kakor viteški oklep. Srce mu je hotelo počiti, tako je razbijalo, toda naš snubec se je dobro držal. Junaško je poprosil za roko svoje izvoljenke in jo je navadno tudi dobil. In potlej, ko je poročna koračnica že izzvenela, ko se je v gnezdece mladoporočencev pričela počasi vtihotapljati vsakdanjost, sta mlada zakonca pričela živeti vsakdanje življenje, polno skrbi in dolžnosti. Navadno je bil že otrok na poti in mlada mamica je morala misliti na pleničke in na otroško perilo. Možiček je pa od ranega jutra do poznega večera sedel pri delu (tedaj namreč še ni bilo strogo določenih uradnih ur) in trdo garal, da bi lahko kaj kmalu gospod šef primaknil k njegovi plači še nekaj goldinarjev, kajti družinica se je večala in rasla... In ko se je zvečer po končanem delu mož utrujen vrnil domov, so ga že čakale copate, pa tudi domača halja in pipa sta bili že pripravljeni. Po večerji sta mož in žena posedela pri mizi, ženka je kaj potrebnega pletla ali pa šivala, možiček je pa čital časopise, ali je pa z ženo koval načrte za bodočnost. Ob devetih je družinica legla spat, kajti treba je bilo štediti pri luči, pa tudi drugo jutro je bilo treba že zarana vstati in pljuniti v roke. Ob nedeljah dopoldne je mož navadno delal, popoldne je pa družinica odšla v vas k znancem ali sorodnikom, najčešče pa k tastu in tašči, kjer je dobila spet nekaj zlatih naukov za življenje. Edino tedanje žensko veselje so bili plesi, družabne prireditve in pustne zabave. Že v poletju so ženske ugibale, kakšne obleke^in maske bodo oblekle pozimi, in o tem so se sukali pogovori tudi vso jesen. In potlej je prišel kino. In v modo so prišle kavarne in iznašli so telefon, petrolejke je pa izpodrinila elektrika. Tudi sedeži v gledališču niso bili več tako pretirano dragi kakor svoje čase. V kinu so si ljudje počasi ogledali ves svet, sicer ne v pravih, živih barvah, temveč le v čmo-belih bežečih in migljajočih slikah. In možičkov delovni čas so točno razdelili v uradne ure. Ostalo mu je mnogo več časa za ženo in za družino. Jeseni in pozimi sta si torej zakonca vsako nedeljo privoščila kavarno. Žena se je navadila na modne liste in je v njih kaj rada občudovala čudovite obleke. Kar čez noč so postali kočijaži nemoderni. Po cestah so z glasnim zvonjenjem zdrvele cestne železnice in železniško omrežje so razširili. Življenje brez električne luči se je zazdelo nemogoče in telefon je postal vsakdanja potreba. In potlej je prišla vojna. Velilca svetovna vojna, ki je vse postavila tia glavo. Ko so se možje po štirih letih vrnili z bojišča, so v teh nekaj letih skoraj vsi pozabili marsikaj, kar so pred vojno še znali. Pričeli so varčevati pri človeški etiergiji. Stroji so namesto ljudi opravljali težja dela in ljudje so se pričeli zavedati, da je tudi čas denar. 1 Kino se je izpopolnil, gledališča so dajala vstopnice po kar najnižjih cenah, samo cla so mogla obstajati. Kasarna je postala vsakdanja potreba, kajti moški so se na bojiščih navadili na druščino. In ženske? V vojni so morale na-domestovati može, ki so se borili nekje daleč na bojiščih. Prevzele so dolžnosti, ki bi jim jih prej nihče ne bil prisodil. Dokazale so svojo pravico do življenja in so postale tovarišice svojih mož. Razgled po svetu HaHfaxovo poslanstvo pri Hitlerju Chamberlain bi hotel Nemcem ustreči, angleški račun naj bi pa plačala Srednja Evropa. — Usodna napaka MacDonaldove zunanje politike V Ljubljani, 17. novembra Bruseljska konferenca je doživela polom, če že ne formalnega, pa vsekako stvarnega. Njena resolucija o obsodbi japonskega početja je udarec v vodo in nihče se ni manj zmenil zanjo kakor baš Japonci. Razumljivo: Japoncem im-ponira samo brutalna sila, to dokazuje vsa njihova novejša politična zgodovina. Sicer pa, roko na srce: komu neki bo imponirala junaška beseda, če ne stoji za njo — da se drastično izrazimo — palica, ki da besedam potrebni poudarek? In na bruseljski konferenci niti besede niso bile kaj prida junaške; kako bi tudi bile, ko pa vsaka država, zastopana na tem sestanku, vleče na svojo stran! In ko se vsaka država tako strašansko boji le trohico tvegati za zmago svojega stališča! Sredi med tem bruseljskim kon-feriranjem je kakor bomba počila novica, da je britanska vlada sklenila poslati v Nemčijo lorda Hali-faxa, da se pogovori s Hitlerjem o njegovih željah in zahtevah. Najbolj do živega je šla ta novica britanskemu zunanjemu ministru Edenu. Ni čudo; stvar spada vendar v njegov resor in zato bi bilo le prav in spodobno, da bi tudi on zinil kakšno besedo, kadar gre za tako važne zadeve. Nekateri listi so celo vedeli poročati, da je užaljeni Eden brzojavno ponudil Chamberlainu svoj odstop. Nekaj resnice bo že v teh glasovih, čeprav so senzacij željni časopisni bralci drugi dan zaman iskali v listih poročil o Edenovem odstopu. Znana stvar je, da v britanski vladi ni tistega soglasja o zunanji politiki, kakor bi moralo biti; če ni že doslej prišlo do vladne krize, gre edina zasluga staremu Chamberlainu, ki ima s svojim ugledom še kolikor toliko vpliva na svoje mlajše tovariše. Chamberlain je tudi tisti, ki je skuhal načrt o Halifaxovem obisku pri Hitlerju. Da so bili nagibi, ki so ga pri tem vodili, vsaj v angleškem pomenu besede nesebični, ne kaže dvomiti. Po eni strani je Chamberlain videl, da se bruseljska konferenca izgublja v zagati; po drugi strani je njegovo prizadevanje, da bi se pobotal z Italijo, drugim partnerjem srednjeevropske diktatorske zveze, ostalo do današnjega dne brez uspeha. Logično je tedaj, da se je odločil potrkati še na drugem koncu rimsko-berlinske osi. To je tem razumljivejše, ker so Angležem že kot Germanom Nemci bližji od Italijanov, zraven pa tretji rajh tudi tako zelo ne ogroža njihovih življenjskih •♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦ Po končanem delu se je vsakdo hotel zabavati. Ljudje so pričeli zahajati na koncerte, na predavanja, začeli so se učiti tujih jezikov in prijelo jih je zanimanje za vse tisto, kar so v mladih letih zamudili. A1co so stanovali po mestih, tudi niso več hodili domov jest — zakaj neki, saj so avtomatični bifeji rastli ko gobe po dežju. V svojem domu se je človek le še kopal, preoblačil in spal. Takšno življenje pa ne more večno trajati. V človeku je ukoreninjena želja po stalnosti, po domačnosti. In tako so se ljudje kmalu naveličali obedovanja po tujih lokalih, dirjanja iz kavarne na plesišče in v bare in plesanja po slabem parketu. Po nekaj letih se je spet pričel človek zanimati za svoj dom, pojem družine in domačnosti je postal kar čez noč spet moderen. Arhitekti so začeli izdelovati lepe 7iačrte za stanovanja, koncerte in predavanja sta pa nadomestila gramofon in radio. ,Ljubo doma, kdor ga ’ ima,’, pravi naš slovenski pregovor in v njem je ujeta globoka pradavna resnica. Človeku je v današnjih viharnih časih potrebno mirno zavetišče, takšno zavetišče je pa samo domač, prijeten domek. S. interesov kakor Mussolini s svojo sredozemsko politiko. Ne glede na Chaniberlainove dobre namene pa Hallfaxovega obiska v Berlinu le ni moči brez pridržkov pozdraviti. O čem bo zastopnik angleške vlade govoril s Hitlerjem? Pač o vsem tistem, kar tretji rajh danes teži. Tu je predvsem kolonijsko vprašanje. Da pogovor o njem ne pojde Angležem posebno od srca, je na dlani. Resda beremo te dni, da je Halifax pripravljen tudi v tem pogledu Nemcem do neke meje ustreči; toda takšno zagotavljanje je preračunano na to, da natrese peska v oči tistim, ki se le preveč upravičeno boje, da bodo v Berlinu govorili v prvi vrsti o čem drugem. In tako smo že pri drugi in tretji točki nemških zahtev: pri Avstriji in češkoslovaški. Kakšne . so Hitlerjeve želje zastran Avstrije? Nič več in nič manj kakor anschlufi, vsaj v etapah. In glej: indiskretni angleški listi že priznavajo, da bi bili Angleži zaradi ljubega miru (in pa da vsaj za nekaj časa uteše nemški tek po kolonijah) pripravljeni Hitlerju v tej točki ugoditi. Pripravljeni bi bili pristati na Hitlerjevo zahtevo po plebiscitu v Avstriji, to bi pa pomenilo — ker je spričo nezadovoljstva Avstrijcev s poldiktator-skim Schuschniggovim režimom rezultat takšnega plebiscita tako rekoč že vnaprej znan — prvi in najusodnejši korak k poznejši dejanski priključitvi. Kaj bodo na to rekle češkoslovaška, Ogrska, Jugoslavija in ne nazadnje Italija? Ugoditi tej Hitlerjevi želji, bi se torej reklo, zadelati eno vrzel in ustvariti zraven kar štiri nove. Znan je tudi Hitlerjev apetit po Češkoslovaški. In spet kaže, da bi bili Angleži tudi tu pripravljeni na tuje stroške Nemcem ustreči. Za zdaj bi bil Hitler še »skromen«: zadovoljil bi se z »avtonomijo nemške manjšine na Češkoslovaškem in z dosego kulturne enote med češkimi Nemci in rajhovci«. če bi Češkoslovaška na to pristala, bi dobila pravcato državico v državi — državico, ki bi ji očitno in tako rekoč zakonito stregla po življenju. Tudi tu bi bila izpolnitev Hitlerjeve želje samo prva etapa na poti do njegovega končnega cilja, do izbrisan j a samostojne češkoslovaške države z evropskega zemljevida, do germanizacije Evrope. Lord Halifax je imel še pred nekaj leti mnogo bolj sloveče ime lorda Irwina, najznamenitejšega indijskega podkralja. Bojimo se, da mu njegovo poslanstvo pri Hitlerju ne bo prineslo nove slave — vsaj ne, če bo skušal zadela -vati vrzeli z ustvarjanjem novih, še mnogostevilnejših in nevarnejših. Ob MacDonaldovi smrti »De mortuis nil nisi bene« (o mrtvili samo dobro govori) je rek, ki za politike ne sme veljati in tudi ne velja. Politiki, živi in mrtvi, so del zgodovine, a zgodovina mora biti strogo pravična in nepristranska; še tako se premalo naučimo iz nje. O Ramsayu Mac Donaldu bo pisal samo dobro le tisti, kdor nima pojma o razvoju angleške in evropske politike v povojnih letih. Nihče ne dvomi o MacDonaldovi nesebičnosti in požrtvovalnosti. Posebno predvojna, pa tudi medvojna leta njegovega političnega delovanja so za pokojnika zelo častna. Z njegovim imenom sta neločljivo zvezana ustanovitev in procvit angleške laburistične (delavske) stranke — vse dotlej, dokler ni leta 1931. s sestavo nacionalne vlade lastne stranke razklal in jo za dolgo vrsto let vrgel v politično nepomembnost. Ne dvomimo, da si je Mac Donald kot domoljuben državnik takrat dejal, da je domovina ve6 ko stranka; toda politike sodi javnost po uspehih — in najvidnejši uspeh njegove takratne geste je bil nastop jalove Baldv/inove vladavine in z njo dobe abesinskega poloma, dobe španske tragikomedije, dobe sedanjega kaosa, ki v njem živ krst ne ve ne kod ne kam. Mac Donald ni razumel Evrope. Tega mu niti še tako strogi sodniki ne morejo šteti v greh, kvečjemu v bolj ali manj odpustljivo napako. Toda pokojnik se niti potrudil ni, da bi se vživel v miselnost, recimo, vsaj svojih najbližjih sosedov Francozov — iz golega razloga, ker jih ni maral, če bi se iz takšnega njegovega ravnanja nič slabega ne izcimilo, ne za njegovo domovino ne za Evropo, bi lahko šli preko te ugotovitve na dnevni red. Francozi so se malo pred Hitlerjevim prihodom na oblast hoteli temeljito porazgovo-riti z Nemci in se z njimi pobotati. Pa je prišel Mac Donald in jim je dejal, da bo šla stvar bolje od rok, če bodo Angleži posredovali. In mož je res posredoval — Emm 0HOB , * mm* ti*« Letalski napad na Cape j, severni del Šanghaja, kjer so se Kitajci tako junaško upirali prodirajočim Japoncem. Bomba je eksplodirala tik moderne 8nadstropne palače kitajske železniške družbe: oh šanghajski severni postaji tako dobro posredoval, da je pobotanje padlo v vodo. Kot Angležu mu ni šlo v račune, da bi si dva stara sovražnika segla pošteno v roke, ker bi se menda potem podrlo ono imenitno ravnotežje v Evropi, ki ga Angleži že več ko sto let tako spretno uravnavajo v svojo korist. Ali je Anglija imela od takšne politike korist? Ali jo je imela Evropa? Sedanje razmere na svetu so najboljši odgovor na to vprašanje. Nemčija se je od tistih dob razvila v velemogočni, veledinamičnl tretji rajh, ki vsa Evropa pred njim trepeta. Namesto kolikor toliko mirnega sožitja s sosedi, ki bi ga smeli pričakovati po pobotanju med obema renskima mejašema, živi Evropa že nekaj let v večnem strahu, da bo zdaj zdaj počila katastrofa. Evropi Mac Donaldovo »posredovanje« ni prineslo blagoslova. In Angliji? Kdo si bo upal trditi, da more London knjižiti abesinsko vojno v svoje dobro? Kdo bo rekel, da so španska vojna in z njo nastali zapletljaji v Sredozemlju Veliki Britaniji v korist? In kje na svetu je človek — razen vojnih dobičkarjev in tovarn za izdelovanje orožja — ki bi zagovarjal stališče, da so stotine in stotine milijard, ki jih Velika Britanija terja od svojih davkoplačevalcev za orjaško oboroževanje, plodonosno naložene? Res je: Mac Donald ni edini krivec teh razmer. Pokojnik je že slabo dediščino prevzel. Njegov greh je, da jo je še slabšo oddal. Njegov smrtni greh je, da je tradicionalno angleško geslo o ravnotežju v Evropi pojmoval kakor neuk diletant; da je najkočljivejše in najusodnejše evropsko vprašanje — spravo med Francozi in Nemci — vprašanje, ki bi se bil moral že kot socialist in pacifist z vso vnemo in dobro voljo zavzeti za njegovo pravično in trajno ureditev, ko se je že vsilil za posredovalca, da je to vprašanje, pravimo, obravnaval ko šarlatan. Kot človek ni bil Mac Donald niti pri svojih tovariših v stranki posebno priljubljen; očitali so mu. da je ohol in nečimrn, časnikarji ga niso marali. Ko se je po kanferenci v Stresi peljal kot predsednik britanske vlade v Ženevo, je nagnal poročevalce iz jedilnega vagona, češ da naj pridejo, ko bo pojedeL Kot zasebnik je pač imel pravico tako govoriti, ne pa kot demokratski državnik, ki mora vedeti, da je na koncu koncev žumalistika V službi istih idej kakor politika. Vsekako se je takrat časnikarjem nemalo zameril. Zadnja leta se je Mac Donaldova zdravstveno stanje naglo slabšalo. Pešale so mu posebno oči, a tudi živci so ga puščali na cedilu; v njegovih izjavah se je opažala silna raztresenost. Iz tistih dni datira Churchillova krilatica o rijem: duhoviti zbadljivec je namreč Mac Donalda krstil za »čudo brez kosti: mož ima namreč dar, da drži skup maksimum besed z mini-mom misli«. Kruta je ta sodba, tem krutejša, ker jo je izrekel politik, ki je bil kot član konservativne stranke tako rekoč MacDo-naldov zaveznik. Trockij ga je pa imenoval »suhoparnega in bojazljivega stiskača, ki je v njem prav toliko poezije kakor v kosu klobučevine«. (Citirano po Johnu Gun-thru, »Inside Europe«.) Mac Donald je umrl strt in zagrenjen. Njegovo poslednje politično dejanje je bila odklonitev plemstva, ki mu ga je ponudil' kralj. Observer na&A dni Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Za zrcalo naših dni! Bila je za natakarico v neki večji 'gostilni na deželi. Vse jo je cenilo in spoštovalo, bila je lepo in mlado', •pridno in pošteno ter moralno dekle. Imela je več častilcev med domačini in uslužbenci v tem kraju. Vendar se ni vezala z nobenim, ker je spoznala, da so obljube, ki so jih ji prisegali, samo na jeziku in da mislijo na vse kaj drugega, samo na zakonski stan ne. Prišel je pa fant, ki je resno mislil, ter jo je prosil za roko in jo je tudi dobil. Do tod je vse v redu. Ta deklica ni bila iz tega kraja doma, ljudje niso vedeli, kakšne rodbine je, itd. Pričeli so povpraševati, od kod je, kaj je njena mati, koliko je stara. Izpraševal je seveda ženski svet. Iz vseh teh informacij so dognali, da je hči neke slaboumne beračice in še nezakonska povrh; takšne pa fant seveda ne bi smel vzeti ea ženo. Gospod urednik in širša javnost,, kaj pravite vi na to? Ali naj bi trpeli: otroci, ki so pošteni in pridni, za gre-: he svojih staršev in naj jim človeška družba javno pokaže, da so izmeček in nimajo dostopa vanjo, še manj pa pravico, da si ustanove lastno družino? Takšnih primerov je v Sloveniji: mnogo, posebno kadar se ženijo, vam, vedo povedati slabosti do tretjega, če-: trt e ga rodu nazaj. Kdaj bo vse to odpravljeno iz slovenskih src? F. Z. : Moderni gospodje Lansko jesen sem oddala sobo s posebnim vhodom, ki drži tudi v klet. Sprejela sem dva gospoda. Videti sta bila boljša. Pa smo dobili v klet jabolka. Ker sem imela vedno poštene; ljudi v stanovanju, nisem kleti za-: klenila. Ko sem pa prišla čez teden dni jabolka prebirat v klet, sem opazila, da jih manjka. Na moje vprašanje,: ali sta jih onadva vzela, sta mi predrzno odgovorila: »Pa jih zaklepajte! Saj ne moremo iti mimo, ko pa tako lepo diše!« človek ne bi verjel, če ne bi sam doživel. Vljudnost T. D. Mama mi je obljubila, da mi bo] kupila v začetku drugega meseca! čevlje. Vsa navdušena sem si takoj! zamislila njih obliko in sem med! potjo iz šole ogledovala izložbe trgo-! vin s čevlji. Ker nisem videla nikjer! Čevlje po svojem okusu, sem stopila,! četudi nerada, v neko sicer ugledno! trgovino ter vljudno vprašala, ali! imajo mogoče take in take čevlje in! ali bi bili tako prijazni, da bi jih! pokazali. Gospodična prodajalka me! je ošinila z zaničljivim pogledom,! nato mi je pa rekla: ! »Saj tako nimate denarja s seboj,! pri nas pa imamo same fine čevlje,! ki jih ne moremo prodati za nizko! ceno. Kar pojdite drugam vprašat.«! Od sramu sem zardela do ušes in; odšla ven. Nisem še dobro zaprla; vrata za seboj, ko sta obe »vljudni«; gospodični udarili v prezirljiv smeh.; Srednješolka. ! Vandalizem na pokopališčui Spet so za nami Vsi sveti in spet; se jezimo, kakor vsako leto, nad brez-' obzirnostjo nekaterih obiskovalcev našega pokopališča pri sv. Križu, čeprav vsako leto prosimo Ljubljančane, naj malo pazijo in naj ne hodijo ipo grobovih, vsi opomini nič ne zaležejo. Že na dan pred Vsemi svetimi in na Vse svete hodijo nekateri brez-obzirneži po grobovih, prevračajo cvetlice, vence in sveče, še hujše je pa na Vse svete popoldne med molitvami. Takrat vsi brez izjeme stopajo na grobove. Nekateri paglavci celo plezajo na spomenike, pa ne zato, da bi bolje slišali, nego za zabavo. Najhujše pri vsem tem je pa, da tudi najobzirnejši opomini nič ne zaležejo, temveč se grajanci celo razburjajo in jezijo nad sorodniki, ki hočejo grob obvarovati razdejanja, kar se je meni letos zgodilo. Ko sem jih vljudno opozoril, naj ne stoje na grobu, se mi je neki »boljši« gospod odrezal, naj se pritožim pri upravi pokopališča, zakaj prirejajo molitve tu in ne kje drugje. Ta neslani odgovor je žel splošno pritrjevanje pri drugih divjakih. Vendar pa to .še ni vse. Moja prijateljica, vdova po nižjem uradniku, je komaj zbrala denar za cvetje. Na Vernih duš dan mi je pa potožila, da so ji pokradli vse cvetje in sveče, tako da je bil grob njenega moža popolnoma opustošen. p. S. Kronika preteklega tedna Vroča želja za zakopanim zakladom se je končala zelo tragično r 1. ž Gostivar, novembra. Med praznovernim ljudstvom so zelo razširjene govorice o zakopanih zakladih. Še ee dobe stare beračice in berači, ki vam za kozarček dobrega žganja na dolgo in na široko prav radi razlagajo o nekdanjih bogastvih umrlih ali okamenelih graščakov. Po ljudskem pripovedovanju eo taki zakladi zakopani v velikih železnih kadeh globoko v zemlji, čuvajo jih pa večglave kače ali pa zmaji, ki nkso nihče drugi ko trdosrčni graščaki eami. Seveda bi takšno skrivnostno pripovedovanje v marsikom zbudilo pohlep po denarju, posebno še v današnjih slabih časih, ko ga primanjkuje na vseh koncih in krajih. Preudarni takšnim čenčam ne bodo verjeli, praznoverni pa kaj kmalu nasedejo. Posebno dobri zvodniki znajo biti v takšnih stvareh cigani. Ni ga bolj premetenega od cigana, če gre za denar. Tako je že marsikateri bogataš popolnoma obubožal, ker je vse preveč zaupal osladnim in priliznjenim ciganovim besedam. 1’ri nas v Sloveniji bi kajpada težko našli še koga, ki bi verjel takšnim bajkam; le globoko v hribih bi se morebiti še našel kdo, ki bi ga takšno sladko pripovedovanje preslepilo. Meščan česa takšnega 6ploh ne verjame, našega kmeta so pa izkušnje že tako izučile, da ne verjame več ne hudiču ne biriču, kaj šele takemule govoričenju. Dosti praznovemežev je pa še zmerom na našem jugu. Če je na primer pred več leti umrl kak bogataš in ni zapustil nič denarja, so ljudje trdno prepričani, da ga je moral nekje zakopati. Po ljudskem pripovedovanju je v vasi Leunovu pri Gostivarju živel svoje dni petičen bogataš. Ljudstvo ve samo toliko, da mu je bilo ime Stole in da je stanoval v hiši, kjer zdaj živi Tone Popovič. In v tej hiši je baje nekje zakopan zaklad. Mnogo jih je že poskušalo priti do njega, toda vsak poskus se je doslej izjalovil. BajS je samo eden našel tisoč na-poleondorov, toda takoj nato je umrl. To pripovedovanje je Tonetu in njegovemu sorodniku Pavlu Andjelkoviču zmešalo glavo. Kot delavca sta zmerom premišljevala in si belila glavo, kako bi prišla do skritega zaklada. In v ta namen sta se spoznala z nekimi spiritisti in sta začela zahajati celo na spiritistične seje. Ko sta se naučila priklicati duha, sta se vrnila nazaj v vas. Pred kratkim je v Tonetu dozorel sklep. Poklical je svojega sorodnika in prijatelja Pavla k sebi. Obema se je silno mudilo. Za domače se sploh nista brigala; takoj po Pavlovem prihodu sta se zaklenila v sobo in sta v grozo vseh domačih začeto klicati duhove. Iz zaklenjene sobe so prihajali pritajeni glasovi. Po vsej priliki ee je Pavle prvi zamaknil, kajti njegov glas je bilo najbolj slišati. Klical je Stoletov duh in domači so bili lep čas priča njegovemu prosečemu vzklikanju: »Povej nama, Stole, povej nama, kje je zakopan zakladi« Takšni in podobni vzkliki so ea slišali vso noč do zore. Takrat sta Pavle in Tone odšla iz hiše. Z njima ni smel nihče. Kaj je bilo med njima, to vesta sama. Toda ko je prišei Pavle nazaj v vas, se je začel križati in prestrašeno pripovedovati ljudem, da sta našla 5000 zlatih napoleondorov, potlej se je pa metal na zemljo in se je pretepal samega sebe, tako da so ga morali sosedi zvezati. Toda ušel jim je in šele pozneje eo ga našli in so ga skupaj s Tonetom privedli v vas. Oba sta kazala znake slaboumnosti. Pavle je trdil, da je izkopani zaklad Tone ukradel in ga je spet nekje zakopal. Zanimivo je, da bi 6e moral Pavle v kratkem poročiti. Kako nesrečna mora biti njegova mlada nevesta, si lahko mislimo. Tragedija obeh mladeničev je ves tamkajšnji okoliš zelo razburila. (Po »Vremenu«) ■ Na izplačilo v italijanskem kli-ringu je treba čakati več ko mesec dni. Narodna banka sporoča, da je 4. novembra izplačala klirinške nakaznice^ v novem kliringu z Italijo do vštete številke 8179 z dne 1. okxobra t 1. Na izplačilo je treba čakati več ko mesec dni. ■ Pred beograjskim sodiščem obravnavajo zdaj tihotapstvo bivšega poslanika Bodija. Obtožnica proti Bodijevi ženi Lidiji, trgovcu Ivanu Nečajevu in bivšemu policijskemu agentu Stanku Erorju iz Osijeka je zelo obširna, njihov zagovor je pa kratek. Gospa Bo-;dijeva trdi, da ni imela o moževem početju niti pojma, trgovec Nečajev govori samo o nedolžni trgovini in pravd, da nikoli ni poizvedoval, kako so preproge prišle čez me'o. Policijskega agenta dolži obtožnica, da je za nagrado 5.000 dinarjev in dragoceno cigaretnico uničil posebno obremenilne listine. ■ Velika avtomobilska nesreča se je ondan pripetila pri Sv. Jakobu pri Ljubljani. Na tovornem avtomobilu je vrhu visoko naložene opeke sedel 29-letni delavec Ferdinand Kozlar iz Dolenje Bistrice pri Črensovcih v Prekmurju. Šofer je zaradi goste megle šele v zadnjem trenutku videl, da mu prihaja nasproti mlekarica, in ker se ji je hotel ogniti, je šele v zadnjem trenutku obrnil preveč h kraju ceste. Vozilo je izgubilo ravnotežje in se je prevrnilo po ozki strmini. Nesrečnega Kozlarja je opeka pokopala pod se-boj, da je pri priči izdihnil, šoferju in dvema potnikoma se pa ni pripetilo nič hudega. ■ Petim delavcem je rešil življenje orožniški podnarednik Jurij Milas v Ustikolini (Srbija). Ko se je ponoči vračal s službenega obhoda, je v delavski baraki zaslišal čudno stokanje. Vdrl je vrata in našel na tleh poleg peči 5 nezavestnih zidarjev. Iz peči je namreč uhajal strupeni plin, ki bi bil nesrečneže zanesljivo zastrupil, če jih ne bi še o pravem času rešil požrtvovalni orožnik. ■ Kakšnih 600 kmetov izpira zlati pesek iz Drave in Mure. Med njimi je mnogo takih, ki nimajo nikakšnega drugega dela in zaslužka. »Zlatarji« so sami reveži. Zlato izpirajo s primitivnimi sredstvi od spomladi do pozne jeseni. Iz Drave ga izpirajo do Barča. ■ Zbežati sta hotela iz lepoglavske kaznilnice nevarna vlomilca Albert Ulrih in Anton Ilijaš. Pred dvema letoma so oba obsodili na 8 let ječe. Te dni sta v svoji celici neopaženo prepilila rešetke, toda ko sta hotela pobegniti čez visoko zidano kaznilni-ško ograjo, ju je opazil stražnik in je začel nanju streljati. Ulriha je ustrelil, Ilijaš je pa takrat hitro skočil z visokega zidu in se je tako nevarno poškodoval, da bo poškodbam menda podlegel. ■ Umrl je v Zagrebu šele 391etni časnikar in akademski slikar Sergej Mironovič-Goločenko. Uglednega karikaturista je smrt nepričakovano ugra- ■ bila iz njegovega dela. Zaradi šaljivega in plemenitega značaja je bil pri svojih tovariših zelo priljubljen in v : časteh. ■ Mnogo starih znamenitosti so našli o priliki arheoloških izkopavanj pri Ptuju. Ugotovili šo pravilno lego stare rmske ceste in so v 50 m globokem in 2 m širokem jarku naleteli na veliko rimsko poslopje iz 3. stoletja po Kr., našli so pa tud; mnogo grobov, razne posode, vrče, sklede in druge keramične izdelke ter precej starega rimskega denarja. ■ V sadnem izvozu (v Nemčijo) je začetku oktobra nastopilo olajšanje in je izvoz šel nekaj časa normalno od rok, zdaj je pa spet v zaetoju. Zlasti za kanadke ni nikakega zanimanja. Druga jabolka vsaj delno kupujejo domači trgovci, za kanadke so se pa letos precej pozanimali Francozi in Italijani, ki so bili tudi glavni kupci. Zadnje čase kupujejo naša jabolka posebno trgovci iz Banata; plačujejo jih po 1‘30 in po 1'70 din. Ti trgovci tožijo, da jih zaradi prevelike tovor-nine ne morejo plačevati draže. ■ Glede na sklep Narodne banke in Poštne hranilnice o podeljevanju izrednih kreditov za izplačilo malih vlog do 10.000 dinarjev je zelo pereče vprašanje, koliko je teh malih vlog pri nas. Pri zaščitenih bankah in hranilnicah znašajo 6kupaj 646 milijonov dinarjev. Kakor je znano, bodo odslej dajali kredite tudi na izplačilo vlog pri nezaščitenih zavodih, tako da bo dejanska vsota teh malih vlog še mnogo višja. Narodna banka je za njih izplačilo rezervirala le 250 milijonov dinarjev. ■ Novo čipkarsko šolo so pretekli mesec slovesno odprli v Lepoglavi. Savska banovina je zanjo žrtvovala 700.000 dinarjev. Dobro bi bilo, da bi tudi dravska banovina po tem zgledu zgradila kaj sličnega za napredek te domače obrti. Prebodeno srce (r) Vinkovci, novembra. Mogočne slavonske hraste je opevalo že mnogo pesnikov starejše in nove dobe, pozabili so pa mnogo takih primerov, ki bi romanopiscem lahko služili za gradivo:.. V prvih letih tega stoletja, ko po prostranih slavonskih gozdovih že ni tako pela sekira, se je med nekim mladim uradniškim pripravnikom in njegovim dekletom pod mladim majskim soncem rodila ljubezen v nekem gozdu nedaleč od Andrijevca. Mladi uradnik je ljubil z vsem žarom svoje mladeniške duše. V prostem času je vzhičeno blodil po gozdu med orjaškimi hrasti. In ko je nekega dne spet brez cilja taval sem in tja, se je ustavil pred neko bukvijo in je z žepnim nožem vrezal v gladko skorjo prebodeno srce. Na eni strani je vrezal začetno črko imena svoje drage, na drugi pa začetno črko svojega imena. Nekaj dni pozneje je svoji ljubljenki pod istim drevesom razkril svoje srce in čez pičlih mesec dni sta si že zgradila srečno zakonsko gnezdece... Leta so minevala. Srečnemu dedu in babici so se že smehljali mali vnučki in znabiti bi stara dva na svoj ljubezenski spominek pri Andrijevcu čisto pozabila, če ne bi stari upokojenec pri nekem lesnem podjetju slučajno kupil vagon drv. Kot vzoren gospodar je seveda nadziral izkladanje. Zdajci se mu je pa čez tlakovano dvorišče zakotalilo pred noge veliko bukovo poleno. Starec je s široko odprtimi očmi buljil vanj, kajti na skorji se je čisto natanko poznalo vrezano prebodeno srce z začetnima črkama, ki ju je bil vrezal v drevo pred tridesetimi leti. Čudna so pota usode. Starec se je sklonil, pobral poleno, ga odnesel v hišo in ga brez besed pokazal svoji sivolasi ženi. Njegova dobra življenjska tovarišica od začudenja izprva ni mogla spregovoriti niti besedice, potlej sta pa srečna odnesla z možem poleno v sobo na častno mesto, kjer sta ga spravila kot svetinjo. B Ker ni maral več piti, je rudar Stevan Bosanac zabodel v Žaječarju svojega tovariša Josipa Medveščka iz Trbovelj. Moža sta v gostilni spila vsak po pol litra vina. Medvešček se je tedaj hotel vrnili domov, tovarišu pa to ni bilo prav Med prepirom je prvi zbežal, Bosanec ga je pa dohitel in mu zarinil nož v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda njegovo stanje je zelo nevarno. ■ Svojo mačeho je pri dojenju devetkrat zabodel Risto Markanovič iz Bele vode pri Sarajevu. Fant trdi, da se je samo branil, ker ga je mačeha napadla. Sodišče ga je spoznalo krivega in ga je obsodilo na 12 let težke ječe. ■ Vse leto je sekal bukev Simo Gajič iz Drvara pri Sanskem Mostu. Ko jo je prvič podsekal, se je naslonila na sosednje drevo, in ko jo je ondan hotel podreti, je bukev padla nanj in ga tako nevarno poškodovala, da je nesrečnež na mestu izdihnil ■ Starejšega sina je ubil, mlajšega pa hudo ranil 601etni posestnik Peter Lisica iz Otoka Ugljana v vasi Kakljici. Vzrok strašne rodbinske tragedije je v tem, ker stari oče po nobeni ceni ni hotel starejšemu sinu prepustiti posestva, mlajšega pa izplačati. Prepiri so se še poostrili, ko si je starejši sin izbral nevesto in bi se rad poročil, oče je pa še nadalje oslal gluh za vse njegove prošnje. Ondan je starec prodal nekaj poljskih pridelkov in je hotel ves denar obdržati zase. Sinovoma pa to seveda ni bilo po volji in sta zahtevala pravilno razdelitev izkupička. Med prepirom je oče tako podivjal, da je pograbil nož in je starejšega sina zabodel naravnost v srce. Ko je videl, kaj je storil, se je hotel obesiti, toda sosedje so ga še o praran času rešili. ■ Do tal je uničil požar v Lačevi vasi pet kozolcev posestnikov Hrena, Zakrajška, Friclja in Blaznka; le-temu sta pogorela kar dva kozolca. Pocestnikom je pogorela vsa krma, ajda iJ vozovi. Škode je več ko 150.000 din, krita je pa z zavarovalnino. ■ Nevarne razbojnike je zasačil v Prokuplju orožnik Matija Radina. Že od začetka letošnjega leta so plenili po vsem moravskem okraju in so bili za mirne prebivalce prava šiba božja. Vestni orožniki so najprej prijeli tri njihove voditelje, zdaj pa drugega za drugim vodijo v zapore še vse njihove pomagače. Kolovodja razbojnikov je bil 371etni Sibia Kostič, ki je presedel za zapahi že lepo število let. ■ Pričakovati je, da bodo izvoz surovega železa iz naše države za nekaj časa docela prepovedali, in sicer zato, ker je letos potreba po surovem železu v železarnah mnogo večja kakor prejšnja leta in ker je tudi zmogljivost železarske industrije znatno poskočila. Produkcija surovega železa je zaradi tehničnih ovir letos znatno padla, toda to nazadovanje je le začasno. Surovega železa doelej prav za prav nismo izvažali in se je šele letos uvrstil med druge izvozne produkte naše države. ■ Iz beograjskega brzovlaka so te dni ukradli dve deklici, 141etno Terezo in 131etno Marijo Dobrovoljčevo iz Dekanovcev. Njun spremljevalec Josip Lisjak je spotoma na vlaku zaspal in ko se je zbudil, je z grozo opazil, da mu manjka listnica z 2000 din in vsemi dokumenti. Pri priči je izstopil na prvi poetaji v Slavonskem Brodu. Neki eleganten moški ee mu je takoj ponudil, da bo odvedel deklici do Subotice, češ da je sam namenjen tja. Li6jak je na to pristal in je odšel, da prijavi tatvino. Potlej se je z drugi® vlakom odpeljal za hčerkama. Tam je pa v še večje vznemirjenje spoznal, da sta dekletci brez eledu izginili in j1® sploh nista prišli v Subotico. Nesrečni kmet je zadevo prijavil policiji, ki je uvedla najstrožjo preiskavo. Dogodek je zbudil veliko senzacijo, kajti skoraj vei 60 mnenja, da so v stvar zapleten1 trgovci s človeškim belim blagom. ■ 30.000 dinarjev so ukradli tatinski cigani bogatemu kmetu Juriju Furtunoviču iz Brze Palanke. Nekaj jih je obkolilo Jurijevo snaho Ljubico, ki je na dvorišču krmila živino, drugi so pa meni nič tebi nič odšli v hišo in vse prebrskali. Pod gospodarjevo blazino so našli sveženj zlatnikov v vrednosti 30.000 dinarjev. Z denarjem so baš hoteli pobegniti, ko so ]■“ zajeli orožniki, ki jim je Furtunovjc tatvino takoj prijavil. Med cigani ie Ljubica spoznala tiste, ki 60 prišli v hišo. ■ V soboto, dne 6. t. m. sta dobila odlikovanje (srebrno kolajno s krono) podnadzornika policijskih detektivov gg. Štefan Šavel in Macarol Ludovik iz Ljubljane za vestno službovanje na dvoru. Iskreno čestitamo 1 ■ V gozdu je ponarejal denar Fran« Jerman iz Cešnjic blizu Sv. Petra n® Dolenjskem. Nepridiprav je ponareja* 10- in 20dinarske kovance in jih r potlej na raznih sejmih spravljal promet. Orožniki so zlikovca izsledi'1 v gozdni hišici posestnika Cerovška v Novi vasi. Pri preiskavi so naši' v senu pod streho zabojček in v njem sedem klišejev za ponarejanj0 kovancev. Najdeni ponarejeni nov s® je bil izdelan še dokaj čedno, le t}8 ni imel pravega zvenka. Orožniki f° ponarejevalca Jermana odvedli v zapore v Novo mesto. ■ Lastnemu bratu je zasadil nož v srce 201etaii Martin Sajek iz Hrastovca pri Poljčanah. Med bratoma so bij} prepiri na dnevnein redu. Starejs1 241elni Josip se je tega nazadnje naveličal in si je poiskal službo hlapca pri posestniku. Lorberju, od časa do časa je pa prišel obiskat svojega očma posestnika Alojzija Voduška. Kadar koli se je Josip vrnil domov, e|a se z bratom vselej sprla. Ondan i® spet prišel v ereinstvu Franca Mihelača in z bratom sta si bila takoj v laseh. Iznenada je pa Martin z odprtim nožem planil proti Josipu >D mu ga je e tako silo zasadil v srce, da se je ta pri priči zgrudil na tla in izkrvavel. Martina eo šele drugi dan prijeli in eo ga prepeljali v napore okrožnega sodišča v Slovenski Bistrici. ■ Mlad zakonski par je ondan v vasi Grdini blizu Kraljeva (Srbija) ubila strela. Radoš Ugrino vic m njegova žena Rasinka 6ta se šele pred nekaj tedni poročila. Mož je bil kupil majhno posestvo in dan pred svojo smrtjo je kupil še kravo Ko je ondan nosil z ženo v hlev seno, je iznenada treščilo in strela je oba mlada zakonca na mestu ubila. ■ Poroka lfiletnega cigana Abasa Ametoviča iz Kavadarja (Juž. Srbija) in njegove ]51etna neveste ciganke Bese Ajvazoviceve je trajala cel teden dni. Pili in jedli so »na mrtvo«. Godba je svirala od ranega jutra pozno v noč. Po ciganski navadi je ženin izročil nevestinemu očetu za evojo mlado ženo 3000 dinarjev. ■ Filmska odprava Harryja Pis1® s 15 člani in 4 operaterji je te dni prišla v Split. Filmanje bo trajalo 14 dni. Motive so si izbrali v TiogirUi na Hvaru, v Splitu in Mostarju. ■ 71.000 dinarjev so ukradli obrtniškemu združenju v Zagrebu neznani zlikovci. Uzmoviči so se zvečer poskrili v pisarnah, po končani seji pa razbili železno blagajno in izropali ves denar. Potem "so se z vrvjo spustili na dvorišče in brez sledu izginili. ■ Iz bolnišnice je ukradel svoj0 20 letno ženo Anko kmet Josip Filaf iz Stubljana blizu Siska. Mož je bil ondan pripeljal ženo v bolnišnico, ker je bila pa nevarno bolna, se je bal; da ne bo umrla, zato se je zaradi manjših stroškov hotel z njo vrnit* domov, česar mu pa zdravniki po nobeni ceni niso dovolili. Ponoči 6e je mož s petimi pomagači neopaženo splazil čez ograjo bolnišnice. Tamkaj je bolno ženo naložil na rame in i0 je hitro odnesel v avtomobil, ki ga je čakal na ulici. Ko eo se druge bolnice zavedele in dogodek prijavile, je bil Josip že daleč s evojo ženo. I Hranilne knjižice vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu. izposluje vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje Alojzij PLANINŠEK TRG. AG. BANČNIH POSLOV LJUBLJANA Beethovnova ul. H 1. nadstr. Tel. 35-10 f Svojo snaho je zadavila... Senzacionalen proces na Francoskem. — Tragedija mladega zakona n b. I. Pariz, novembra. Rouensko porotno sodišče je nedavno obravnavalo strašen in krvav zio-ki mu jih je menda le malo Podobnih v vsej kriminalni kroniki. Tašča je z lastnimi rokami zadavila sv°Jo snaho, samo zato, ker se je bil Pjen ljubljeni sin poročil z lepim debetom proti njeni volji... Družina Moryjeva je živela v Sin-le-Kofclu, majhnem mestu v severnem ^heju ob progi Douai-Valencienne3, slovečem posebno po tekstilni in steklarski industriji. Stara dva, preprosta človeka, sta gradila vse svoje upe ln nade na edinega sina Alberta; ko J« postal častnik, nista vedela, kaj bi Počela od sreče. Pričela sta sanjati o sinovi bajni karieri in podjetna mati Se je pričela ozirati po primerni bo-pti nevesti za svojega ljubljenčka. Lepega dne ji je pa prekrižalo račune sinovo srce. Albert se je bil namreč d® ušes zaljubil v mlado, nenavadno lepo dekle, ki je imela le eno, zato pa nepopravljivo napako — bila je siromašna. Srce pa ne vprašuje po denarju in tako sta mlada dva sklenila, da se testa vzela. Oče in mati sta se seveda silno upirala tej poroki, posebno mati Je vsak dan dokazovala sinu, kaj vse bo izgubil ob poroki z revno Yvetto Godefroyevo... ImmMaie vila n nas Nepošteno dvojno zaslužkarstvo premetene varietejske igralke ni. L. Newyork, novembra. Podjetni in premeteni sleparji se še zmerom spomnijo česa novega, da lahko osleparijo svoje bližnje in na njihov račun dobro žive. V Ameriki še posebno cveto vse mogoče goljufije in ženske se vanje prav tako rade spuščajo kakor njihovi moški tovariši. Junakinja naše zgodbe je lepa in premetena varietejska igralka Dorotea Smithova, ki je ameriške zavarovalnice osušila za težke denarce. Zamisel lepe Doroteje je bila sicer preprosta, a plodonosna: kadar se je v Newyorku pripetila kakšna večja prometna nesreča, se je takoj priglasila pri prevozni družbi za odškodnino na videz nevarno ranjena mlada dama in zahtevala od zavarovalnice odškodnino za bolečine in zdravnika. Navidezna ranjenka je bila gospodična Smithova in da je ne bi izsledili se je vselej javila pod drugim imenom. Smithovi pa to še ni bilo dovolj; ustanovila je pravo sleparsko družbo ki ji je pri tem nečednem delu pomagala in seveda tudi vlekla dobiček. Srečen zakon Albert Mory je pa dokazal, da je mož, in se je proti volji staršev poročil z ljubljenim dekletom. Zakon je bil zelo skladen in njuna sreča bi bila popolna, ako se ne bi v zakonsko življenje sem in tja vmešala tašča s svojimi ostrimi pridigami. Svojo snaho je še zmerom nespravljivo sovražila in ji ni pozabila ob vsaki priložnosti pokazati svoje sovraštvo. Uboga mlada žena je bila že do grla sita vseh mogočih prepirov in škandalov, ki jih je skuhala njena maščevalna tašča. Naposled je tudi Albert spoznal, da je takšno življenje neznosno, in zato se je odločil, da se bo z ženo preselil v drugo mesto, kjer bosta lahko daleč vala že drugega otroka, tedaj se je zgodila katastrofa. Lepega dne je zazvonil hišni zvonec; Yvetta je šla odpirat in je zagledala na pragu svojo taščo. Gospa Moryjeva je vprašala po sinu; snaha ji je odgovorila. da ga ni doma, a da se bo kmalu vrnil. Mlada žena je premagala svoj odpor do tašče, čeprav ji je bila že toliko hudega prizadejala, in jo je prijazno povabila, naj vstopi. Zločin Gospa Morjrjeva in njena snaha se pa nista dolgo mirno pogovarjali. Nenadoma se je odprlo eno okno in iz sobe so zadoneli obupni kriki na pomoč. Sosedje, ki so brž pritekli in M P BAHOVEC' Pijte samo zdravilni daj » plombiranih paketih po Din 20- in Din t2'- Apsteka Mr. Bahovec, Ljubljana od staršev nemoteno in zadovoljno [ vdrli v stanovanje, so zagledali stra-živela. O svoji nameri je pa previdno; šen prizor: gospa Moryjeva je svojo molčal in je kar na skrivaj z ženo in enim otrokom pobegnil iz zastrupljenega domačega ozračja. Ko je gospa Moryjeva zvedela za sinov nenadni odhod, jo je popadla togotnost, posebno ker niti vedela ni, kam sta jo sin in snaha mahnila. Njeno samoljubje je bilo užaljeno in sklenila je strašno maščevanje. Slučajno je gospa Moryjeva le zve- snaho z obema rokama davila, mlada žena se pa ni mogla braniti, ker je držala v naročju svoje prvo dete. Besra ženska je potlej ubogo mater obesila na križ pri vratih... Ljudje so naspol mrtvo Yvetto takoj osvobodili, toda bilo je prepozno. Od strahu in preslanega trpljenja je kmalu nato izdihnila. Morilka se je šele po dejanju zave- dela novi sinov naslov. Mladi par je j dela svoje krivde. Prestrašena je zbe-živel v Lambersartu pri Lillu. Zakon- žala v klet in prosila ljudi, ki so jo sko življenje jima je potekalo srečno, hoteli kamenjati, usmiljenja... Rouenski porotniki so obsodili zverinsko taščo na smrt. in mirno, saj ga ni več kalilo taščino sovraštvo. Gospa Yvetta je pričako- j Osleparjeni zdravniki sleparska bratovščina je imela ki je Ta tudi nekakšnega ranocelnika, delal bolnici obloge iz mavca. Na dan nesreče je gospodična Smithova dobila oblogo z mavca na .ranjeno* ali .zlomljeno* nogo ali roko. Ko je drugi dan prišel pogledat bolnico zdravnik iz zavarovalnice, ji seveda ni smel sneti te obloge in je moral verjeti njeni izpovedbi In pričevanju podkupljenih prič. Sleparije so se zmerom posrečile, saj se zavarovalnice nič kaj rade ne tožarijo, da ne bi potlej njihovi klienti slabo mislili o njihovem poslovanju. Kadar je imela Smithova notranje poškodbe, ji je še posebno dobro prišel njen izvrstni igralski talent. Jokanja in vzdihovanja ni bilo ne konca ne kraja, tako da so zdravnici navidezni bolnici navadno že na prvi pogled nasedli. Premetena igralka pa ni bila samo iznajdljiva, temveč tudi pošteno predrzna. Ko ji nekoč neka zavarovalnica ni hotela plačati zavarovalnino, si Smithova ni dolgo pomišljala in je meni nič tebi nič zavarovalno družbo tožila. Najela si je enega najuglednejših odvetnikov in zaigrala s svojo boleznijo izvrstno komedijo: dala se je v bolniškem naslanjaču pripeljati v sodno dvorano. Sodnikom se je mlado, shujšano dekle zasmililo, za ostalo so pa poskrbele priče in izvrstni odvetnik. Spet je priletela mladi brez-delnici v naročje lepa vsotica denarja. Na tak lahek in nič kaj nevaren način si je Smithova pridobila dovolj denarja, da je sama neskrbno živela in zraven še dobro plačevala svoje pomočnike. Lepega dne je pa goli slučaj pripomogel k razkrinkanju te drzne sleparke. Razkrinkana sleparka Nekega dne je Smithova spet zahtevala odškodnino ,za hude notranje poškodbe*. Zavarovalniški zdravnik je napovedal svoj obisk pri bolnici za določeni dan. Smola je pa hotela, da se je zmotil in prišel k Smithovi dan poprej, kakor sta se bila zmenila. Gospodična Smithova tisti dan ni ležala v postelji, temveč je bila odšla na sprehod. Kaj zdaj? Sleparka pa ni zaman učila in plačevala svojih pomočnikov in pomočnic. Kar Narezino. precej je legla v posteljo neka njena j pomočnica in zaigrala nevarno bolno ranjenko tako dobro, da je zdravnik takoj napisal pol idilo za hude notra- j t nje poškodbe. Samo nekaj se ni uje-1 " malo v tem sporočilu o bolnici. Zdravnik je napisal, da je preiskal neko mulatko, pri prijavi je pa gospodična Daniela — na to ime se je to pot j prekrstila Smithova — napisala, da je Evropka. Zavarovalnica je pričela Darmol dobite v nekaj sumiti in kmalu je sleparija,_________________________________ prišla na dan. Smithova bo imela zdaj menda dovolj časa, da bo lahko v ječi premišljevala, ali ni boljše, da si človek služi svoj kruh s poštenim delom kakor pa s sleparjenjem svojih bližnjih. upliva na ves organizem-Dobro sredsfvo za odvajali, Iti zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je evmtr vsnnt vsaki lekarni 17 milijonov telefonov Hud prestopek nemškega župana n Ž. D. Berlin, novembra. Zupana nekega nemškega mesteca je nedavno ogorčeno napadel »Stiirmer«, glasilo znanega sovražnika Židov Julija Strei-cherja. Neprevidni župan je namreč nekemu židovskemu trgovcu prodal svojo kravo. Notranji minister je dal prav proti-židovskemu glasilu: v neki okrožnici je razglasil, da župan arijskega plemena, ki proda židovskemu trgovcu kravo kakršne koli pasme, krši svojo dolžnost in je župana kratko in malo odstavil. Minister je svoj ukrep takole utemeljil: »Uradnik tretjega rajha tudi v zasebnem življenju ne sme biti v trgovskih zvezah z Židi. Ta prepoved resda ni nikjer zapisana, toda jasno je ko beli dan, da čistokrven Nemec ne sme kupčevati z Židi.« (»Pariš Soir«) n a. X. Pariz, novembra. Francoska statistična pisarna je ugotovila, da sta se v zadnjih dveh letih nenavadno razvili posebno dve tehnični pridobitvi: kolo in telefon. Lani so na Francoskem prodali 500 tisoč koles več kakor prejšnje leto. še bolj zgovorna je pa telefonska statistika: V Združenih državah imajo 17 milijonov telefonskih aparatov, v Nemčiji 3,270.000, na Angleškem 2 milijona 579.000 in na Francoskem 1 milijon 441.000. Ameriško pojmovanje slave n a. X. Newyork, novembra. V New-yorku že sto let izhaja leksikon »Who is Who«, ali po naše »Kdo je kdo«. V tem leksikonu so seveda omenjeni vsi znameniti in slavni ljudje. Pri najnovejši izdaji za leto 1938. je posvečeno največ prostora ameriškemu milijonarju Vanderbiltu; za njegov življenjepis so porabili namreč celih 50 vrstic. Za njim pride predsednik Roosevelt z 20 vrsticami, nato Sinclair Lewis z 19 vrsticami, Hitler z 10 vrsticami in naposled Staljin s celimi — 3 vrsticami. Muhasta pot usodnega darilca (n) Praga, novembra. Slučaj se z ljudmi posebno rad poigra in včasih svojim .žrtvam* prav pošteno zagode. Njegovo usodnost nam dokazuje tudi tale resnična zgodbica o nenavadnem potovanju nedolžnega darilca, ki je naposled uničilo srečen zakon. ¥ Pragi živi neki trgovec. Ne prištevajo ga več med mlade, toda mož ni zato nič manj vesel in podjeten. Njegova žena živi po modernih pravilih in nikakor noče zaostajati za svojim mo-žičkom. Včasih je tudi dobrodušno pogledala pri možu skozi prste, vendar se ji še sanjalo ni, da ima mož neko lepo prijateljico, ki ga stane dosti skrbi in še več denarja. Trgovec je nekega dne v navalu dobrotljivosti poklonil svoji prijateljici zelo lepo cigaretnico. Teden dni pozneje se je pokrovček pokvaril in trgovec ga je skušal popraviti s svojim žepnim nožkom. Posrečilo se mu je, le na pokrovčku je ostala tenka, neznatna praska. Preteklo je več mesecev. Kakor vse takšnele prijateljice je imela tudi trgovčeva še enega ljubimca, in temu je lepega dne podarila poklonjeno ji cigaretno dozico. Toda fant je dvoril tudi svoji teniški soigralki in se ji je hotel prikupiti s kakšnim lepim darilcem. Cigaretnica, ki mu jo je dala prijateljica, se mu je zdela prav primeren dar za oboževano gospo. Vzcvetela je ljubezen... Smola je pa hotela, da lepa teniška igralka ni potrebovala cigaretne doze, ker pač ni kadila. Kot dobra ženica je pa hotela možička presenetiti in mu jo je podarila za rojstni dan. Trgovec — gotovo ste ga že uganili — je dozo nekaj časa ogledoval in premišljeval, kje neki je že videl to mično stvarco. Naposled so se mu oči ustavile na drobni, neznatni praski na pokrovcu... Zdajci se je ves divji udaril po čelu: spoznal je razo svojega žepnega nožička. Po hudi zakonski nevihti sta trgovec in njegova žena najela najboljše detektive in jela stikati po preteklosti. In pokazalo se je, da nimata čiste vesti ne mož ne žena, in zato je sodišče v ločitveni pravdi ločilo zakon zaradi obojestranske iznevere. (»N. W. Journal«) Nenavaden sladkokusec n L. O. Pariz, oktobra. Pariški živalski vrt je te dni obogatel s tremi prekrasnimi bengalskimi tigri. Med potovanjem v Pariz je pa ena izmed zverin odločno odklanjala meso, ki so ga ji ponujali. Pazniki so se bali, da krasna žival ne bi poginila, zato so rajši vprašali za svet njenega prejšnjega lastnika. Kolikšno je pa bilo njih presenečenje, ko so odprli brzojavko z odgovorom: »Tiger ima rajši človeško meso. pojasnilo sledi.« Najprej so mislili, da jih je kakšen dovtipnež pošteno potegnil, toda izkazalo se je, da so se zmotili. Pošilja-lec je namreč s .človeškim mesom' menil meso, ki ga jedo tudi ljudje, torej govedino in teletino. Kralj modelov Za Iznajdljive glave Je Amerika še zmerom obljubljena dežela n k. I. Ncwyork, novembra. »Kdor zna pa zna,« pravi naš pregovor, ki se pa njegov smisel tudi v današnjih težkih časih večkrat uresniči. V ameriškem tedniku »Saturday Evening Post« nam popisuje ameriški ,kralj modelov* Walter Thornton, kako je prišel do svojega poklica in do svojega velikega premoženja. Walter Thornton je doma iz kraja Chillicothe v Ohiu. 2e v zgodnji mladosti je izgubil starše; prepuščen samemu sebi sl je moral že od mladega služiti sam svoj vsakdanji kruhek. Poskušal se je v raznih poklicih, toda sreča se mu dolgo ni hotela nasmeh-ljati. Nazadnje je služil pri neki filmski družbi kot statist in kot model. Tamkaj je spoznal, da je izbiranje modelov v reklamne namene kaj težavna stvar. Velika podjetja so v svojih prospektih navadno prinašala pestre reklamne slike in Walter je opazil, da so bili skoraj na vseh slikah le obrazi lepih žensk. Lepota, čudovita in sijajna lepota, skoraj vsakega človeka premami in očara in od slike do izdelka, ki ga ta slika priporoča, je pač le kratek korak. Tako lepota pomaga prodajalcu pri prodaji njegove robe, v kupcu pa zbuja željo po ponujanem blagu. Vsak reklamni šef se pa dobro zaveda, kako važna je izbira modelov za dobre reklamne slike. A le malokdo ve, da je marsikatera ženska lepa in da je le redkokatera res dober model. Iznajdljivi Thornton je kmalu spoznal napako v trgovski reklami in odločil se je, da bo po svojih močeh skušal to napako popraviti. V svojem poklicu se je seznanil tudi z drugimi modeli, zapisal si je njihova imena in naslove in naposled je odprl docela svojevrstno trgovino z — modeli. Sporočil je vsem velikim tvrdkam, da dobe v njegovi trgovini najboljše in naj-pepolnejše modele za reklamne namene, vsakdo si jih lahko na kaj preprost način priskrbi, zadostuje le telefonsko naročilo. Thorntonova zamisel je popolnoma uspela: kmalu so pričela deževati naročila, da jih njegova pisarnica še zmagovati ni mogla. Thornton si je najel pomočnike in se je preselil v večje prostore. Danes, po osmih letih, je Walter Thornton v newyorškem trgovskem svetu znana in spoštovana osebnost, v njegovi pisarni dela nešteto uslužbencev in povpraševanje po modelih je tolikšno, da večkrat Thorn-tonovo podjetje ne more vsem željam ugoditi. Kakšno je pa žitje in bitje v takšni tovarni za modele? Kajpak docela ameriško. Močno bi se zmotili, ako bi mislili, da je Thorntonovo podjetje le nekakšna velika posredovalnica za službe. Neštete modele, ki se javijo v tej pisarni, najprej pošteno .prerešetajo*, šele potlej jih sprejmejo v službo. Pogoji za sprejem so menda še strožji kakor pri filmskih podjetjih, saj na platnu spretni operater dosti laže zabriše kakšno napako kakor na navadni fotografiji. Model mora prestati tudi posebno šolo. V njej se uči raznih mimičnih gibov, ki e njimi izraža svoje občutke. Naposled pošlje Thornton modele tudi k svojim naročnikom, da se že vnaprej docela prepriča, ako bo z novim modelom žel uspehe. Kakšne so pa plače v tem nenavadnem poklicu? Nikakor niso slabe, saj dobiva model 5 do 10 dolarjev, t. j. nekako 50 dinarjev na uro ali 7.500 dinarjev na teden. Razumljivo je torej, da se nešteto mladih, lepih deklet poteguje za to plodonosno delo. Senčna stran tega poklica Je pa, da se vsak model prej ali slej, najpozneje pa v petih letih .obrabi*. Lepi obraz postane preveč znan širom po svetu in za reklamne namene potlej ni več tako uporabljiv. Mnogim modelom se pa že v poklicu sreča nasmehne in se poroče s svojimi naročniki. Neki izredno mični in lepi deklici je celo uspelo, da se je poročila s samim Thorntonom. Ker imajo modeli zelo lepe in izrazite obraze, jih večkrat pozneje tudi vzamejo k filmu, saj vemo, da sta bili slavni igralki Norma Shearejeva in Kay Francisova v začetku svoje kariere samo modela. Thornton, lastnik tega cvetočega podjetja, je pa znova dokazal, da človek s pravim trgovskim talentom tudi dandanes lahko uspe in prodre. Razočaran pasji ljubitelj (n) Pariz, novembra. V vlaku je neki popotnik ves navdušen hvalil lepe lastnosti psov in ljubeče božal z očmi svojega prepeličarja, ki je dremal pod klopjo. Njegov sopotnik, velik zajeten go-. spod, se je ob tem hvalisanju zaničljivo zagrohotal: »Zelo se motite, ako mislite, da gre pes za vami; pes hodi le za vašo obleko. Pred dobrim letom je moja 1 žena prodala več mojih starih oblek I nekemu starinarju. Isti dan se nam ' je izgubil pes in našli smo ga šele i čez tri dni, deset kilometrov od nas, I pred vrati tistega starinarja. Pes je ■ šel za vonjem mojih oblek...« To neusmiljeno obrekovanje najlepše pasje lastnosti — zvestobe — je prvega popotnika silno razkačilo; ves ogorčen je obrnil nesramnemu na-tolcevaleu hrbet in se ni več zmenil zanj. Ko je zajetni gospod na neki postaji naposled izstopil in je vlak spet potegnil, si je ljubitelj psov dal du-ška s hudim godrnjanjem: »Takšen norec! Upa si trditi, da psi... No, boste videli mojega psa... Floki! Floki! Sem* k : ■-!« Pod klopjo se pa ni nič zganilo... »Ali je bil to vaš pes?« je tedaj vprašal neki sopotnik, ki je vse dotlej molčal. »Izginil je na prejšnji postaji z gospodom, ki je izstopil s sivim plaščem pod roko.« »S sivim plaščem?! Saj to je bil vendar moj plašč!« je zavpil ljubitelj zvestih psov. (ie ni resnično, je pa mične. Telefonski zvonec z najlepšim zvokom n h. I. London, novembra. Angleška telefonska uprava se zelo trudi, da bi v vseh ozirih ugodila željam svojih naročnikov. Menda smo že pisali, kakšne stroge zahteve stavi svojim uradnicam, v želji, da hi se ogromni telefonski promet docela brezhibno odvijal. Zdaj so si pa iznajdljivi Londončani še nekaj novega izmislili, nič več in nič manj kakor blagodoneč telefonski • zvonec. Kdo izmed nas se še ni razjezil nad rezkim zvokom telefonskega zvonca? Navadno zazveni telefon prav tedaj, ko imamo največ dela, ali pa ko sladko dremljemo. Se dolgo po .prebujenju* nam v ušesih brni glasno in zoprno, zvonjenje. Angleškim naročnikom je pa londonska telefonska uprava priskrbela zelo nežen in blag zvonec, ki pač ne bo vznemirjal ne zaspancev ne živčnežev. Ta zvonec s srebrnim zvokom je izbralo pri posebnih poskusih, trajajočih celi dve leti, več inženirjev, glasbenikov in uglednih osebnosti iz drugih poklicev. Pred nekaj dnevi so v radiu predvajali njegov nežni zvok, v januarju ga bodo pa že vstavili v vse angleške telefonske aparate. Prost ogled zaloge brez ponudbe nakupa! Menda so ljudje že spoznali prednosti takšnega neprisiljenega trgovanja, zakaj zmerom jih je dovolj v tej naši priljubljeni in ugledni trgovini. Notranjost trgovine je vsa prenovljena, vsak prodajni predmet ima svoj določeni prostor, ni ti treba dosti iskati in povpraševati po cenah, saj so iste povsod natanko zapisane. Tako z nakupovanjem porabiš pol manj časa kakor navadno. Ako se pa premisliš in odločiš, da boš z nakupom še počakal, si se pač sprehodil po lepo urejeni in simpatični trgovini. Nihče ti ne ponuja tega ali onega, nihče te ne švrka z neprijetnimi pogledi, svobodno si lahko ogledaš blago, in. ako ti ugaja, pokličeš prodajalko, da ti ga izbere in zavije. Vse gre kakor po vrvici. Blago je najnovejše in prvovrstno, cene so pa res izredno nizke. V tej solidni trgovini je naš ugledni trgovec gospod Krisper res idealno in duhovito rešil trgovsko načelo: izvrstno blago, izredno nizke cene in postrežba po lastni želji. HI PASTA •\ ZOBE 1 pripo*^ naših z«ho- zdravnihov Deseti brat Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu V sedanji čas postavil In v stihe Ivan Rob n. Tja na igrišče pohitimo, kjer čuje množice se krik, kjer športnik si z nogo nabira kup nevenljivih lovorik. O, glej! O, glej, kak žoga šviga ko izstreljena skozi zrak, da športnik le z nogo pomiga, tako močan njegov je krak. A navijači na tribuni kriče: »Pritisni! Dregni! Suni!« III. Iz vse te množice drveče se najbolj Lovre moj spozna: ves v ognju se za žogo meče, jo v gol nasprotnikov ravna. Pač ve, da ga s tribune gleda z občudovanjem par oči in dobro ve, zakaj se prvi za žogo sem in tja podi. A navijači na tribuni kriče: »Pritisni! Dregni! Suni!« IV. In res je Lovre moj pritisnil, ko da orkan strašan bi bil, z nogo je silovito sunil in za Ljubljano — gol zabil. In kakor kadar pri gasilski paradi rože v zrak lete, tako nad množico razvneto dežniki, čevlji vam frče. še Manica od same sreče svoj nov klobuk po zraku meče. V. Ker bil je Lovre danes v formi, zato odlično je igral, se kakor pes za zajcem hitrim za žogo bliskovito gnal. In padlo je še mnogo golov in vse je Lovre moj zabil in bi še več jih bil naredil, če bi tak ognjevit ne bil. Ko se nam Sreča najbolj smeje, za nas Nezgoda se ogreje. VI. Ko pravkar hoče z novim golom na se obrniti oči, glej, ga hajdukovec porempla, da se po trati zavali, še tisti hip pridirja drugi, da bi posegel v bitko to, zamenjal pa je žogo v zmedi s prelepo Kvasovo glavo. Tako zdaj Kvasu pod kopiti življenje trepeta na niti. VII. če bi kdo drugi v športni zmoti z nogami bil teptan tako, bi startal po najkrajši poti naravnost po pokal v nebo. Tako pa Lovre je dokazal, da mož izvrstne je glave, ker niso mogle škodovati, mu niti športnikov noge. če teče kri, iz nosa teče, . a Kvas se športu ne odreče, VIII. A vendar zdaj na športni trati leži umazan in krvav. O, nič za to! Saj športni »Savez« mu bo kolajno s hvalo dal. O, športna slava, draga slava, odkupi te le znoj in kri! O, koliko mladine zate po nepotrebnem že trohni. — No, končno Lovreta -v tej sili rešilni avto se usmili. »GOBAV SEN! z grozo vzkliknil 15 letni Jean ftlonid.id.iev, ko je nekega dne opazil na svejib vc~ kak zna~ ke sveto« Pretresljiva samolzpoved mladega Francoza ; ■ Cesto sem se čudil materinim pre-•;strašenim očem, kadar jo je kdo po-;: vprašal po očetovi smrti. Vselej se ;: je hlastno in molče obrnila in odšla. ;: Večkrat me je ponoči zbudila, pra- ;; maknila svetiljko in pričela s tesnob-;: no natančnostjo preiskovati moje telo. Nič nisem povpraševal, zakaj; mi-Islil sem pač, da so vse matere takšne. I: Vrnila se je bila iz nekega veleme- ; ista v Južni Ameriki, kamor je takoj I; po poroki z mojim očetom odpotovala. I ITam doli sta imela trgovino s parili škimi izdelki. Moja mati se je dva-~ najst let pozneje brez moža vrnila k očetovim staršem v neznatno gaskonj-sko mestece, kjer sem preživel 6Voja ♦ otroška leta. Povedala je, da je oče umrl za eno tistih vročičnih bolezni, ki se lotijo Evropcev v tropskih deželah. Umrla mi je, ko sem imel enajst i:let- II Minilo je leto dni, ko sem dobil svoje ,ošpice*. Neko popoldne, ko sem se šel kopat v rečico, ki je tekla mimo naše hiše, sem opazil na svoji roki čudno liso: eivkastobela je bila, ali natančneje: imela je barvo srebrnika, ki je šel skozi mnogo rok. Zvečer sem imel vročino. Moj ded in babica sta poklicala zdravnika in ta je ugotovil, da se me je lotila nedolžna vročica, ;;ki bolehajo za njo bolj ali manj vsi ;; otroci. Deset dni pozneje sem bil ; ;spot zdrav. Lisa je skoraj čisto izginila; ostala je na rjavi, od eolnea ožgani koži samo še lahna senca. Odtlej sem imel vsako jesen in vsako pomlad vročične napade z raznimi izpuščaja, ki so vsakič pustili sledove na moji koži. Če bi bil živel v tropskih deželah, bi zd ravniki nedvomno takoj uganili, da imam svetopisemsko bolezen. Na Francoskem pa na splošno njene odurne podobe ne spoznajo takoj. Zdravniki so po vr6ti ugotavljali, da imam vročinske napade, ali lišaje izvorov in ekceme. Od-locm so naposled, da je moja narava zelo neodporna. Moj ded in babica sta me kmalu nato poslala v neki okoliški zavod, v veri, da je to edina dobra šola, ki se v njej lahko česa naučim. v petnajstem letu moje starosti so se bolezni, ki so me dotlej nadlegovale, nenadno poslabšale. Sošolci so mi dejali le ,tisti z mozolji'; bil sem res zmerom obvezan, po obrazu sem pa namazana mazila v vseh mo-barvah. Zdravnik iz zavoda me naposled poslal k strokovnjaku za bolezni. Ta je zelo dolgo in zelo natanko opazoval moj obraz, ki so ga že nekaj dni grbančili nekakšni mozolji. Nato mi je ponudil cigareto. Bil sem zelo presenečen, da mi je zdravnik ponudil cigareto, ko tedaj vendar nismo smeli kaditi. »Le prižgi ei,« mi je prigovarjal. Nekajkrat sem vsrkal dim, toda vselej iznova 6em hotel cigareto odložiti. »Ne, ne,« je ugovarjal, »le pokadi jo.« In zapletel me je v živahen pogovor. Zdajci se mi je iztrgal krik. Držal sem cigareto z dvema prstoma, ki so se na njima pred nekaj dnevi pokazala znamenja, podobna onim v mojih prvih .ošpicah'. Cigareta je bila dogorela prav do kraja, ne da bi bil to količkaj opazil. Šele ko je postajala vse globlja in glob-sem jo začutil. »Dečko moj,« je dejal zdravnik, »boli gornji sliki: Paviljon za gobavce v pariški bolnišnici Sv. Ludovika lezen imaš, ki bo dolgo trajala, lahko jo boš pa pozdravil, ako se boš skrbno pazil in zdravil. Poslal te bom še k onemu svojih tovarišev...« II Zakaj sem moral od tistega trenutka venomer misliti na preplašene materine oči in na njene šibke prste, ki so z bojaznijo drseli po mojem životu? Zakaj se je takoj po teh besedah zagrizlo vame neko strahotno ime, ki ga vendar še nikoli prej nisem slišal na glas? Skoraj vsi bolniki, ki sem se z njimi pozneje pogovarjal v Maltskem paviljonu za gobavce, so mi pravili, da se je bila vsesala vanje ista slutnja in da so cesto mesece in mesece poprej, preden so izvedeli resnico, uganili ime svoje bolezni, ne da bi si ga bili upali sami sebi priznati. Počitnice sem izrabil za potovanje v Pariz. Takoj po prihodu sem odšel na pregled k zdravniku dr. Jeanselmu v bolnišnici Svetega Ludovika. To je bilo moje prvo samostojno potovanje. Znameniti zdravnik me je le površno preiskal. Imel sem vtis, da si je bil že na prvi pogled ustvaril svojo sodbo in da je le iz poklicne dolžnosti odredil bakteriološko analizo. Govoril je z istimi skrivnostnimi besedami kakor zdravnik, ki sem bil pri njem pred dvema dnevoma. »To bo dolgo trajalo. Nevarno bo pa le tedaj, če se ne boš zdravil.« In pristavil je: »Moral boš iti za nekaj ča6a v bol-nišnioo.« »Oprostite, gospod doktor,« sem kriknil, »kakšno bolezen pa prav za prav imam?« Okleval je nekaj sekund. Pogledal mi je v oči. Takrat še nisem imel celih petnajst let. »Zdaj še ne vemo,« je odgovoril čez čas. »Izvedel boš v nekaj dneh.« To je bilo 1. 1927. Današnji Maltski paviljon za gobavce tedaj še ni bil dograjen in tako smo živeli skupaj z drugimi bolniki e kožnimi boleznimi. Vendar smo navadno tvorili v vsaki sobi, kamor so nas dali, svoj otoček. Ko sem prišel v sobo, ki so mi jo bili odločili, sem zagledal v mehkem stolu sedečega starčka; imel je na obrazu iste mozolje, iste luknjice in iste skrivnostne brazgotine, ki so 9e bile nedavno pokazale na mojem obrazu. Upiral je srepo predse svoje velike, s krvjo zalite oči: bil je slep. Pred njim je klečala strežnica in je drugega za drugim prijemala njegove skrivenčene in nemočne prste in mu strigla nohte. Dva moška sta sedela na sosednji postelji, ki je stala moji nasproti, in se pomenkovala. Prvemu sta mahala z ram dva prazna rokava, drugemu so manjkali trije prsti, oba sta imela pa na obrazu znamenja v barvi srebrnika, ki je šel skozi mnogo rok. Za kratek trenutek so njune oči obstale na meni, potlej sta se pa spet obrnila stran. Napeto sem vlekel na ušesa njune besede. Govorila sta o strežnicah: takrat pač še nisem vedel, da so ženske, zdrave ženske z rožnato in mlečno poltjo in z vsemi nohti na koncu svojih belih rok, velika skušnjava našega izobčenega življenja. In nenadno sem zaslišal: »...mi gobavci!« Beseda, ki me je grizla že več dni, beseda, ki jo je nekoč moj oče po zdravniškem pregiedu povedal moji od groze otrpli materi, beseda, ki jo je strašila, ko je objemala z nemočnimi rokami moje okroglo telesce — to besedo sem prvič v življenju slišal na glas. V poznejših dneh sem e tesnobno radovednostjo spraševal o vsem mogočem tovariše, ki sem vedel, da bom moral odtlej deliti z njimi svoje živ-ljenje. Tedaj nas je bilo 25 v bolnišnici svetega Ludovika; danes nas je samo še 21. Večina mojih tovarišev je bila starejša od mene, nekateri so se zdravili že petnajst ali dvajset let; kako dolgo se zdravi slepi starec, ki sem ga bil prvega zagledal, ni pač nihče več pomnil Prvo, česar se zavemo, je tesnobna, bolestna vztrajnost, ki z njo prežimo na znake studa ali strahu pri vseh, ki pridejo z nami v stik. Neka študentka je držala robec pred obrazom, ko je šla mimo nas, neki drugi bolnik 6e je obrnil in zbežal; v vsem tem smo takoj opazili vpliv svetopisemskega strahu, ki ga zbuja gobavost že stoletja in stoletja. Še bolj kakor bolezen sama gloda nas gobavce strašno socialno prekletstvo, ki leži na nas. V srednjem veku so prištevali h gobavosti vse bolezni, ki spačijo kožo na obrazu in na rokah: sifilido in ekceme, nalezljive bolezni prav tako kakor nenalezljive; panični strah, ki so ga svoj čas zbujale, se pa danes drži samo še naše bolezni. In vendar so si vsi, ki stalno žive z gobavci, edini, da ta bolezen ni nalezljiva. V vseh sto letih, kar nas zdravijo v bolnišnici svetega Ludovika, ni bilo niti enega primera okužbe, čeprav so cesto zanemarjali še tako temeljna higienska pravila in čeprav smo do leta 1934 živeli skupaj z drugimi bolniki. Specialisti za gobavost to tako dobro vedo, da dopuščajo, da hodi tri sto pri njih preiskanih gobavcev popolnoma svobodno po Parizu. Večina teh svobodnih bolnikov se bolj ali manj redno hodi zdravit v bolnišnico svetega Ludovika. Le drhtite, gospa! Mož, ki ga ljubite, utegne biti gobav. Nikoli vam tak sum ne bo prišel na um, kajti niti v najblaznejših trenutkih iz po zali e vam ne bi tega priznal. Predobro ve, da bi vzlic vsem njegovim pojasnilom in zatrdilom takoj zbežali od njega in da bi ostanek svojega razrvanega življenja preživeli v večnem plašnem pričakovanju, kdaj se bo na vaših belih Iahteh pojavilo srebmosivo znamenje. Le pazite! Ako se vaš mož redno in 6krbno zdravi, njegove bolezni še opazili ne boste! Predsodki pri tej bolezni so tako živi, da je neki bolnik, ki ga dobro poznam, potreboval za pot iz Amerike na Francosko dve leti, ker ga ni hotela sprejeti na ladjo nobena paroplovna družba. Nekega drugega gobavca, ki se je zdravil v zdravilišču v Valbonnu, so otroci tamošnjega pastirja s kamenjem nagnali iz smrekovega gozda, kamor je bil zašel. Zaman jim je bil njihov oče že elokrat in stokrat povedal, da gobavci niso zločinci in tudi izobčenci ne. Za otroke smo hujši od sove in krtov: strahotna zver smo, ki jo je treba pobiti. Z vsem tem in predvsem s tem so me bili seznanili moji tovariši. Ostanek njihovih pogovorov so izpolnjevali večni pomenki o slabi hrani, o nasmehu neke strežnice ali pa o nekam dolgem stisku roke neke mlade bolnice in našega zdravnika. Navadiš se na to, da si gobav, kakor se navadiš na življenje v kaznilnici: za večino ljudi so življenje le takšnile neznatni, vsakdanji pripetljaji. »A povejte mi vendar,« sem tesnobno vpraševal zdaj tega zdai dru- gega, kajti tedaj še nisem imel petnajst let in se še nisem vživel v gobavost, »povejte mi vendar, ali je kaj upanja, da bom kdaj ozdravel.« Mnenja 60 bila deljena. Zdravljenje s šolmugrovim oljem, ki ga J® bil okrog leta 1890 prinesel neki nemški zdravnik iz Birmanije, je Pre" cej uspešno, saj se po dveletnem skrbnem zdravljenju bolezen kolikor toliko izboljša. Injekcije, ki so jm poskušali v bolnišnici svetega Lut}°' vika, odpravijo hude napade, ki jm spremljajo vročica in nervozni krca. Ta zdravila pa ne preprečijo oslabitve vida, le zavlečejo jo; vid postaja kljub njim čedalje slabši, dokler bolnik popolnoma ne oslepi. Mnogo bolnikov se je po večletnem zdravljenju spet vrnilo v normalno življenje, toda malokdo izmed njih se ni prej ali sle) spet vrnil v bolnišnico. Zgodi se, da je po dolgem zdravljenju bakteriološka reakcija naposled negativna, toda kaj to pomaga, ko Pa zdravljenje prebite razne nepopravljive nesreče. . »Moja metoda je uspela. Ozdravel je! Nesreča je le, da je oslepel!« _ Te besede imajo zdravniki včasih priložnost izreči, v pogovorih gobavcev se pa vračajo skoraj venomer; ze prvi dan skoraj nisem slišal drugega- IV Petnajsti dan so me poklicali k Pre" davanju, ki ga je imel dr. Jeanselnie v bolniški predavalnici. Tamkaj sem mu bil za živ bolezenski primer, kajti zdravnik je kajpak predaval o gobavosti. Predavanje je napeto poslušalo več ko dve sto študentov in študentk, kajti predavanja šefa klinike so tedaj posebno slovela. Večkrat sem že bil v zverinjaku, toda tokrat sem stal prvič znotraj kletke. Govorili so pred menoj zelo svobodno, čudno, kako omejeni s° Človeški izrazi za izražanje etuda m gnusa: trije ali štirje pridevniki, nic več. »Lepe oči ima,« je kljub temu menila neka študentka medicine. Morda eem se ji bil zasmilil in nw je hotela ustreči, ali kakor pravijo, potolažiti. Profesor Jeanselme je pričel predavanje. Zdaj je ta znameniti zdravnik že upokojen, tedaj je pa posebno blestel v opisovanju raznih bolezni. Zdravljenje samo ga ni prav nič zanimalo in je drugim prepuščal skrb za iskanje zdravil. Nihče drugi ni pa temeljiteje od njega poznal razvoja gobavosti in ga ni znal v izbranih besedah in vtisih predočiti svojim poslušalcem. Dalje prihodnjič Prstni Angleški napisala Blanche Eardleyev» čisto počasi je tat odgrnil težke svilene zavese in vžgal svojo žepno svetiljko. Sobo je obsijal tenek svetlobni žarek. Pri pogledu na dragoceno bliščeče pohištvo je mož pomembno namrdnil ustnice. Bil je v stanovanju ene tistih londonskih dam, ki so živele neskrbno kakor metulji-Stanovanje je bilo zanemarjeno — povsod je na debelo ležal prah. Majhne mizice so bile kakor prevlečene s sivo tančico in ko je slučajno brcnil v svileno blazino, ležečo na tleh, se je dvignil cel oblak prahu. V visokih vazah je bilo uvelo cvetje, v kaminu so pa ležali odpadki papirja in dogorele trske. Na neki mizi je ležala zlata cigaretnica, zapestna ura iz platine in zlata in ozka smaragdna zapestnica, prav kakor bi jih bila lastnica tamkaj pozabila. Z režajem na svojem mršavem obrazu je spravil tat vse to v svoj žep. Nevarnost ima vendar tudi svoje dobre strani! Na eni izmed stranskih mizic je opazil medel srebrn podstavek z likerjem. Za trenutek ga je odšla izkušnjava. Prah mu je bil izsušil grlo. Potlej je pa zmajal z glavo. Vedel je, da je pri »delu« nevarno piti. Utrnil je žepno svetnjko m se je dotipal nazaj do okna. Najzanesljivejše bo pač, da se spet vrne po isti poti, ki je po njej prišel. Tako bi bil še v temi na cesti, preden bi imel stražnik svoj drugi obhod. Zdajci so se mu napele vse mišice. Zaznal je bil skoraj neslišen šum. Nekje v stanovanju so zaškripala vrata. Potem je slišal, kako so koraki prihajali čedalje bliže. Ko je bil tat svojo svetiljko prvič vžgal, je v kotu sobe opazil špansko steno. Z enim skokom je bil za njo in tam je napeto čakal, pripravljen, boriti se za svojo svobodo. Zdaj se že ni mogel več tako lahko splaziti od odtod. Toda zgodilo se ni nič. Globoki mir, ki je vladal v stanovanju, ga je polagoma začel vznemirjati. Potlej Je iznenada zaslišal šumenje tekoče vode in napetost je popustila. Seveda! Nekdo pije v kopalnici vodo. Najbrže se je bil žejen zbudil iz spanja. Nekaj trenutkov pozneje je spet zaslišal korake Pred sobnimi vrati so utihnili-Tat je zadržal dih. Grozila mu je nevarnost! Vrata so se odprla. Ko je nato iznenada zagorela električna svetiljka, je imel občutek, da ga bodo zasačili- (Nadaljevanje na 8. strani) TIHO JUNAŠTVO . Kako radi opevamo in občudujemo junake — tiste slavne, ki imajo dostojno mesto v zgodovinski knjigi in marmornat spomenik v svojem rojstnem kraju. Nehote pozabljamo pa na hhe junakinje vsakdanjega življenj a> na neštete matere, ki garajo iz dneva v dan, leto za letom, vse življenje. Otroci njihovih žrtev cesto ne plazijo, ali jih pa sprejemajo toli-kvi zimski plašči Najvažnejši del zimske garderobe je prav gotovo zimski plašč, zato ni čudno, ako ženske tako premišljajo, kakšno blago, kakšen kroj in kakšne krzno naj zanj zbero. Pri nakupovanju zimskega plašča se je treba zavedati, da zima dolgo traja in da bo treba nositi plašč od oktobra do aprila. Plašč zato ne sme biti pre-lahak, pa tudi ne pretežak in prevroč. Mislim torej, da vam bodo moji nasveti prav prišli. Za zimski plašč izberi blago v tisti barvi, ki je v njih vtčina tvojih oblek. Ako imaš samo en zimski plašč, nikar ne izbiraj črne barve, črna barva je Seveda ne pozabiva z možem na za-I bavo, v nedeljo se na veseliva in raz- j je2ka in otožna barva, povrh vsega 300 din i vedriva za tes teden m to naju stane , se jrn hitro umaže in napraši. meni dnevu te preproste, skromne, žene! In koliko ljubezni!_ Čudovito, nesebične in vroče ljubezni do moža, do otrok in do bližnjih. Stisnila sem ji roko, ničesar ji nisem vedela reči, vse se mi je zdelo premajhno, preneznatno in_ 'preokorno. In zdaj sem napisala njeno tožbo prav kakor ji je prikipela iz dna srca, v tolažbo in bodrilo vsem skri-tiin junakinjam, ki prav kakor ta preprosta žena pogumno in tiho nosijo svoje življensko breme. Saška železna rezerva . Skupaj .... Vas pozdravlja 400 200 50 100 50 100 1200 din Jamnik Iva, Rožna dolina 17/30, Ljubljana-Vič. Spoštovano uredništvo! čitala sem kot stalna čitateljica vašega lista novo gospodinjsko tekmo 75 din na mesec. OBRAČUN Stanovanje............ 200 din Hrana ......... 700 „ Obleka in čevlji..........80 „ Kurjava in razsvetljava . . 65 „ Zabava ......... 75 ,, Gospodinjski izdatki .... 80 „ črna barva je pa tudi gosposka in elegantna in zato se k črnemu plašču poda le drago, pristno krzno. ! Nekaj podobnega je s krznenimi , plašči. Če imaš denar le za en plašč, si nikar ne kupuj krznenega* Kjnao j je težko in toplo in jato ga ne boš mogla nositi ob koncu jeseni t" v začetku spomladi. Zelo važno je, da izbereš za zmiata Skupaj ......... 1200 din plašč tudi primerno trpežno blago. Menda sama veš, da zimskega plašča Vidite, da trije živimo s 1200 din in ne boš nosila samo eno zimo, temveč ne trpimo pomanjkanja, le zvečer mo- vsaj tri, ali pa še več. O krznu in ram večkrat zelo premišljevati, kadar drugem okrasju zimskega plašča naj vpisujem vsakdanje izdatke v gospo- vsekako odloča le tvoj mošnjiček. Sve-dinjsko knjigo Takrat sem najbolj tujem ti pa, da si kupiš rajši malo hvaležna materi, ki me je učila šte- pravega krma, ki je toplo in se ne Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? j narezanim peteršiljčkom in nesi na Četrtek: Sirova juha, lovski cmoki j *** Qre]i0Va torta: Zelo rahlo vmešaj 4 rumenjake z 8 dkg sladkorja v prahu, podineti z nastrgano limonovo lupinico in e snegom štirih beljakov, dodaj 5 dkg nastrganih orehov in 1 dkg biskvitnih drobtinic. V dobro oma-ščeni in z moko posuti obliki torto opeci. Ko se shladi, jo razpolovi in nadevaj z nadevom. Nadev: Med neprestanim mešanjem pokuhaj Vs 1 mleka, 1 rumenjak, 2 dkg vanilije, % 1 močne kave, potlej podmeti kremo z 10 dkg zapečenih in nastrganih orehov in dodaj naposled še 15 dkg rahlo vmešanega presnega masla. Torto prevleci s kavnim ledom. z zel nato solato*, čokoladni kipnik z vanilijevo omako. — Zvečer: Spi-načev zavitek, sir, presno maslo. _ Petek: Juha iz ovsenih kosmičev, cvetača s holandsko omako, češki tol-lci. _ Zvečer: Pečeni krapi s peteršiljevim krompirjem. Sobota: Goveja juha z zdrobovimi svaljki, bržole s sardelicami**, čežana z mandlji. — Zvečer: Svinjski jezik z grahovim pirejem. Nedelja: Cvetačna juha, zajčja pečenka s kruhovimi drobtinicami, testenine, brusnice v kompotu, orehova torta***. — Zvečer: Mrzla pečenka z mešano solato. Ponedeljek: Goveja juha z rezanci, govedina z rižem in sardelno omako, citronatna gibanica. — Zvečer: Ocvrta jajca, sir, kruh z maslom, pa-pričria solata. Torek: Goveja juha z vraničnimi cmoki, pečena zelenjava s krompirjevim pirejem, vlečena jabolčna gibanica. — Zvečer: Hrenovke z gorčico in dušenim rižem. Sreda: Krompirjeva juha z zelenjavo, nadevani telečji zrezki z rezanci, sadna solata s pecivom. — Zvečer: Možgani z jajcem POJASNILA * Lovski cmoki z zeljnato solato: Nareži na majhne kocke 8 žemelj, dodaj nekaj margarine, ki si na n';ej zarumenila nekoliko nastrgane čebule in zrezanega zelenega peteršilja. Vmešaj dve celi jajoi v četrt litra mleka in prilij mleku z 20 dkg na kocke zrezane salame k žemljam, lahno vmešaj in pusti eno uro stati. Posuj čez vse to 10 dkg ostre moke, spet zmešaj in oblikuj osem cmokov; pusti jih 5 minut vreti v slani vodi, nato jih vzemi ven in povaljaj v ocvrtih kruhovih drobtinicah. Zeljnata solata: Drobno narezano zel e skuhaj do mehkega v slani vodi, pridaj nekaj kumna, odcedi, začini z oljem in kisom, pridaj še nekaj popra in soli, pusti vse skupaj eno Uro etati, potlej pa nesi na mizo. ** Bržole s sardelicami: Potolci, osoli, opopraj in nareži bržiole, povaljaj jih v moki po eni strani in jih prav na tisti strani opeci. Ko imaš vse bržole tako pripravljene, ocvri v masti nekaj čebule in nekaj peteršilj-čka. Daj bržole sj>et v ponev, zali j jih i juho ali vodo in jih do mehkega duši, potlej jih zloži v posodo, omako Zali j pa s kislo smetano, ki si vanjo vmešala nekaj ostre moke. Vzemi jed 7- ognja, obloži jo s sardelicami, ki si vanje ,Metka se moži‘. V njem vpra- ------------------------------ , __ — - šujete, kako lahko živita dva človeka 1 diti, in možu, ki mi Izroči ob koncu guli, kakor dosti krznenih nadomest- . , v i - v . Umt lv. nA fnrvlrt \yr\ 1 n z mesečno plačo 1.200 din. Moj moz ■ meseca ves zasluzek. prav toliko zasluži in zato sem se od- \ ločila, da vam popišem najino zakon- ' sko življenje. Mož je železničar, poročena sva poldrugo leto. Med tem časom sva pa dobila hčerkico in tako je ena skrb več, saj smo zdaj že trije. Vas lepo pozdravlja Angela Kopič, Maribor, Nasipna ulica 78. Se nekaj za možička Doslej smo bile kaj sebične, samo i volno za moške pletenine. Ta volna za svojo udobnost smo se zanimale, je primerno debela in topla, hkrati na .boljše polovice* smo pa docela po- pa lepo obarvana v okusnih polnih zabile! Danes bomo popravile to na-1 barvah. K sivim moškim oblekam se Spoštovano uredništvo! Za srečni Metkin zakon je potrebno, da ji očka docela opremi stanovanje (sobo in kuhinjo), da sta ženin in nevesta ob vstopu v zakonsko življenje brez dolga. In tukaj vam pošiljam pojasnila k mojemu proračunu: 1. V zdravi, novi hiši v predmestju (ca pol ure iz središča mesta) bi najela prijazno enosobno stanovanje s pritiklinami, ki bi k njim pripadal tudi kos vrta. Na vrtu bi pridelovala potrebno jušno zelenjavo: solato, grah in podobno drobnjavo. Stanovanje z vrtom vred bi me stalo na mesec 300 dinarjev. 2. Izdatki za hrano bi ne smeli presegati 400 din. Spremembo v preprosti, zdravi vegetarianski hrani bi prinesla nedelja, pa tudi prazniki in godovi, ko bi prišlo hkrati z mesom tudi kaj boljšega na mizo. 3. Za obleko, perilo in obutev računam na leto 2.400 din, torej pride na mesec 200 dinarjev. Iz te postavke bi si mož nabavil eno leto obleko, drugo leto suknjo in obutev s perilom. Tu so všteta tudi morebitna krojaška popravila, v kolikor jih gospodinja sama ne bi izvršila. Zena bi si pri teh dohodkih lahko omislila na leto 2 novi obleki ali 1 nov kostim ali 1 nov plašč, 1 par novih Čevljev, potrebno število nogavic in nekaj perila. Razen tega bi stare obleke po potrebi sama modernizirala. Tako bi se moževa in ženina garderoba od leta do leta izpopolnjevala. 4. Kurjava in razsvetljava: za razsvetljavo bi smela mesečno porabiti povprečno'koma j 10 din, t. j. v porabi povprečno 1 in pol litra petroleja. Elektrike si v Ljubljani pri svojih pičlih prejemkih pač ne bi mogla pri- pako; mraz pritiska, sneg je že zapadel, torej moramo tudi našim mo-žičkom splesti kaj toplega in prijetnega za zimo. Možje nimajo nič kaj radi jopic z rokavi, bolj pri srcu so jim pleteni telovniki, ki jih lahko nosijo tudi spomladi in poleti ob hladnejših dnevih. Nič lažjega, kakor splesti tak telovnik! Igle in volno v roke in do Miklavža boš to praktično darilce nedvomno skončala! V trgovinah z volno dobiš posebno Sh vmešala v presno* maslo. Začini z i voščiti, saj plačamo samo za števec. podajo siva, zelena in temnordeča barva, seveda tudi temnomodra in .škropljena*. K rjavi moški obleki se poleg zelene in temnordeče barve podajo posebno lepo tudi beige in drugi odtenki rjave barve. Vzorček ni posebno težak: pokončno teče in ga izdelaš v tako imenovanem patentnem vbodu. Prva vrsta: pet levih, zdaj nastavi nit na pletilko, kakor da nameravaš pod-plesti levo petljo, namesto da bi jo podpletla, jo pa kar snemi in pleti dalje pet levih. Ponavljaj ta vzorček v vsej vrsti. Druga vrsta: Pet levih, petljo z ovojem ‘prav tako levo podpleti, nadaljuj spet same leve petlje. Tretja vrsta je enaka prvi. Rob ob vratnem izrezu in ob ramah pleti v samih desnih petljah, rob ob pasu pa v robovnem vzorčku: dve levi, dve desni petlji. Kroj prenesi na papir, pleti natanko po njem, sešij — in telovnik je končan. (n) kov, ki so okorni, težki in nič ne grejejo! Kaj pravi pa o novih zimskih plaščih gospa moda? Priznati ji moramo, da to pot ni preveč izbirčna. Letos priporoča v glavnem dve vrsti zimskih plaščev. Prva vrsta so enobarvni zimski plašči, njihov kroj je preprost, precej tesno se ovija okrog telesa in je spodaj bolj ali manj razširjen. V pasu so ti plašči ohlapnejši kakor lani. Ovratniki so majhni in ozki, ali jih pa sploh ni; nadomešča jih topla volnena pahovka. Izmed krznenih ovratnikov so najmodernejši deški ovratniki ali pa razni krzneni obrobki. Visokodlakasto krzno ukrojimo v tako imenovani ,moški obliki* ali ga pa nosimo preprosto položeno okrog ram. Druga vrsta plaščev so .športni plašči*. Poleg klasičnega športnega plašča je letos v modi spet širok, nekako mlahav športni plašč. Ta plašč je primeren posebno zato, ker ga lahko oblečemo tudi čez dvodelne obleke in kostime. Oni, ki lahko seže malo globlje v žep, priporočam dva plašča: športnega za slabše dneve in za pisarno, in boljšega, enobarvnega za lepo vreme, za pojjoldanske in nedeljske sprehode, (n) pMafati. nasveti Jelenovino operi v vodi, ki si ji do dala ščepec soli ali nekaj kapljic sal-mijaka, naposled jo izperi pa v milnici, da ostane usnje mehko in voljno. Aluminijasto posodo umivaj v zelo mehki milnici, zdaj, ko so še paradižniki, jo pa pokuhaj v paradižnikovi vodi. Nikakor ne smeš pa aluminija umivati v vodi, ki si ji dodala sode. Ščetko za lase in glavnik očisti v vodi, ki si ji dodala nekoliko salmi-jakovca. ščetko potlej izmij še v navadni mlačni vodi in jo daj sušiti tako, da bo stala pokonci in da se bo voda s ščetinic hitro odtekala. Posušene zelenjave zaveži v vrečice iz tila in jih obesi na čist in suh kraj. Steklenice za hranjenje paradižnikov najbolje opereš s starim časopisnim papirjem, časopisni papir natrgaj na kosce, ga stlači skozi grlo v steklenico in zalij z vodo. Nekoliko-krat dobro prežvrkljaj in izmij z mlačno vodo. Otroške vozičke in igrate. Šivalne stroje kupite po ugodnih cenah ptl S. REBOLJ t DRUG Ljubljana, Ooipwv«ltki c. 13 r LEMI NAŠ G Japonska bolezen Po članku J. TVechslerja (Tokio) v praškem »Tag-blattu*. Strah pred vohunstvom je danes najbolj razširjena ljudska bolezen na Japonskem. Ta strah srečaš že na od-prvera morju, dolgo poprej, preden zagledaš japonsko obalo. Po vsej palubi ti nalepijo velike zsmljevide Japonske, porisane z mnogimi rdečimi križi. Rdeči križi so pa ________ tako je aapisano v dolgih pojasnilih — .forii-liecl zones‘, trdnjavska področja, kjer je pod najstrožjimi kaznimi prepovedano fotografirati, risati ali filmati. Povrh tega vise pa prav povsod svarilne tablice, častniki posvare vsakogar in kmalu so skoraj vsi tujci tako preplašeni, da kar hitro zapro svoje fotografske aparate v kovčege in docela izgube veselje do fotografiranja na Japonskem. Japonska, pa fotografiranje! Na vsem Daljnem Vzhodu pripovedujejo o tem grozotne zgodbe. Menda je prav /ares nevarno fotografirati; najmanj, kar se človeku lahko pripeti, je zaplenitev fotografskega aparata. Tvegaš ,-/& kar groteskno smešen. Neki potniški parnik je vozil od Šanghaja do Kobeja po .iimono.se ske m prelivu, ki je tudi .fortified zone*. Neki japonski vojni letalec, ki je letel nad pirnikom, je pa menda s svojim daljnogledom opazil, da je na promenadni palubi m, parniku nekdo fotografiral. Letalee ja seveda takoj brezžično obvestil oblasti in pred Kobe jem sta že pričakovala parnik dva policijska čolna. Ladja ja morala ostati v karanteni in ni smela v luko. Potniki so se morali pa po vrsti postaviti na palubo, vsak s svojim fotografskim aparatom v roki, »Kdo je fotografiral v prelivu šimo-noseki?« Nihče se ni oglasil. Vprašanje so ponovili, a to pot že s prizvokom ukazovalnosti. In ker se ni nihče javil, so kratkomalo pobrali vse aparate, parnik se je pa moral zasidrati daleč zunaj luke. Po štiri in dvajsetih urah, ko so že razvili vse filme, ki so jih pobrali iz zaplenjenih apa-atov, kajpak ni bilo več težko najti .zločinko*, neko angleško izletnico. Damo so za tri tedne obdržali v zaporu; v.ca posredovanja angleškega poslaništva so bila bob ob steno — neprevidna popotnica le morala plačati visoko globo, povrh so ji pa še za vselej prepovedali potovanje na Japonsko. Večkrat sem slišal pripovedovati zgodbico o ljudeh, ki so jim japonski stražniki meni nič tebi nič iztrgali nerazvite filme lz aparatov ln jih tako pokvarili. V .trdnjavskem področju' ali pa v njegovi bližini še gejše ni priporočljivo fotografirati, a tudi v krajih, kjer fotografiranje ni prepovedano, storiš bolje, ako povprašaš za dovoljenje kakšrega stražnika. Nezaupanje do tujcev je tolikšno, da še v središču Tokia, na Ginzi, kjer prav gotovo ne moreš narediti nič protidržavnega, takoj nastane rabuka, ako hočeš filmati ali fotografirati prizorček s ceste. Od povsod te švrkajo nezaupnl pogledi. »Kaj neki namerava ta belec s svojimi slikami?« čutiš neizgovorjeno vprašanje. Nikomur niti na misel ne pride, da bi utegnil kdo fotografirati samo iz želje po nekaj dobrih slikah z Japonskega, da bi jih ponesel domov, ker so boljše in izrazitejše kakor neštete razglednice po trgovinah, z zelenimi travniki in gozdovi, s svetišči in Japonkami v kimonih. Vsakdo voha v še tako vsakdanjem dejanju protidržavno početje. Japonski stražniki so vljudni in dobro vzgojeni, seveda so pa kar nadležno natančni, njihova natančnost je že skoraj zoprna. Na koliko vprašanj mora odgovoriti ubogi tujec pri svojem prihodu! Naj omenim zgodbico o nekem Angležu, ki bo ga bili ob prihodu vprašali tudi po dedovem rojstnem kraju. Seveda se vrlemu možaku še sanjalo ni, kje se je rodil njegov prednik in zato je kar na slepo srečo dejal: »V Manchestru«. Policijski častniki so seveda takoj zapisali to važno podrobnost. Dve leti pozneje se je isti Anglež spet mudil na Japonskem in spet so ga vprašali, kje se mu je rodil ded. Možak je že zdavnaj pozabil, kaj je svoje čase odgovoril, ln je brez dolgega premišljevanja dejal: »V Liverpoolu«. Tedaj je pa policijski častnik vzel v roke drobno popisano polo papirja in je resno dejal: »Pred dvema letoma ste izjavili, da se je rodil vaš ded v Manchestru, danes pa trdite, da se je rodil v Liverpoolu. Bojim se, da bo imel ta odgovor za vas ,šo neprijetne posledice. Ali na nam utegnete to zadevo pojasniti?« Anglež je nekaj časa premišljeval, potlej je pa dejal s pomenljivim smehljajem: »Seveda vam to lahko razložim. Moj ded po materi se je rodil v Liverpoolu, moj ded po očetu pa v Manchestru!« Ta zgodbica — slišal sem jo bil v Kobeju — utegne biti izmišljena, je pa vendarle zelo značilna za metode japonske policije. Policija deluje z nenavadno natančnostjo, vsako izjavo zapiše, o vsakem tujcu vodi pravcato kartoteko, tako da človek tam doli nikoli ni neopazovan. človek pa ne Mi tes afoto-ie U&zhtiini i/fiUvi na i*t iiai/eŠUa Hvtiinic? Po članku profesorja Kirch-bergerja v stuttgartakem »Kos-mosu«. Znanstveniki se že dolgo ukvarjajo z vprašanjem, ali se vreme, ali pa vsaj nekateri vremenski pojavi v daljših časovnih presledkih ponavljajo. Odgovor je največkrat pritrdilen, le da so si raziskovalci zastran dolžine teh časovnih obdobij navzkriž. Mnogi med njimi domnevajo, da traja ta perio- sme izgubiti potrpljenja, ako ga vedno , da 16 let; to sklepajo ^namreč iz znova in znova obiskujejo stražniki in mu zadajajo ista vprašanja in ako se ti obiski ponavljajo v vsakem kraju. Ti stražniki hočejo pač nekaj izslediti, da jih prej povišajo in odlikujejo, povrh vsega so pa nezaupnl in bolehajo za japonsko boleznijo — za strahom pred vohunstvom. I množine letnih padavin. Preiskali so množino padavin na nič manj ko 286 točkah na zemlji za dobo 48 let in opazili, da velja ta 16 letna perioda posebno v višjih zemljepisnih širinah. Drugi poskusi so pa spet pokazali, da so nekateri vremenski pojavi odvisni (n) od stanja solnčnih peg, ki so zanje že zdavnaj ugotovili, da se nekako v 11 letih in 4 mesecih redno vračajo, že zdavnaj so tudi dognali odvisnost severnega siia in zemeljskega magnetizma od solnčnih peg; dokazano je pa tudi, da se vodna višina Viktorijinega jezera v Afriki, kamor se stekajo padavine ogromnih področij, natanko ujema s spremenljivostjo solnčnih peg. Tudi rastlinska rast se bo menda vsaj delno po tem ravnala; tu pa tam se v letnih krogih starih dreves kar vidno bere enajstletna perioda solnčnih peg. Kako ta vpliv nastane, nam je zdaj še docela nejasno, kajti solnčno izžarevanje, ki gotovo najbolj vpliva na rastlinstvo in vreme, sicer kaže nekako nihanje, a to nihanje ima spet drugačna razdobja; kaže namreč, da se tamkaj vrste polovične in tretjinske periode solnčnih peg. Nihanje solnčnega izžarevanja, Id so ga ugotovili na zelo različnih in med seboj oddaljenih točkah na zemlji — pripomniti moramo, da je to nihanje odvisno res samo od solnca, ne pa morda od spreminjajočega se stanja zemeljskega zračja — tvori pa samo približno en odstotek celotnega solnčnega izžarevanja. Za zdaj nam je torej to velezanimivo in posebno za daljše vremenske napovedi prevažno področje še zmerom velika neznanka. še mnogo bolj čuden od teh dolgotrajnih obdobij je pa vpliv, ki ga ima vrtenje solnca okrog njegove osi — za enkraten obrat potrebuje solnce 27 dni — na dogajanje na zemlji. Frankfurtska raziskovalca B. in T. DUH sta natanko uredila 36.000 smrtnih primerov, kolikor jih je irrelo mesto Kjobenhavn v 5 letih (to je v 68 solnčnih dneh po 27 zemeljskih dni) in sta pri tem ugotovila neizpodbitno naraščanje in padanje smrtnih primerov v 27 dnevni periodi. Tudi za posamezne smrtne vzroke, kakor za smrt od obolenja dihalnih organov, od živčnih bolezni, za samo-Strokovnjaki washingtonske kovnice more itd. sta učenjaka dokazala vpliv se bavijo z zelo zanimivimi poskusi, ki j te periode. Ta na prvi' pogled ne-naj pokažejo, ali ne bi kazalo v bodoče ! navadna in skoraj neverjetna okoli- i A S A J Bele mravlie Časopisni -ad sviU (n) Ena najsenzacionalncjših gospodarskih novic zadnjega časa je sporočilo o mednarodni produkciji celuloze; v tem poročilu omenjajo tež-koče, ki bi nastale pri še tako pičlem zvišanju svetovne produkcije časopisnega papirja. Zmanjkuje nrr-ireč celuloze, te prevažne surovine. Njenega pomanjkanja je po eni strani kriva visoka poraba celuloze za razstrelivo v službi vojne in oboroževalne industrije, po drugi strani pa naraščajoče pomanjkanje svetovne lesne zaloge. Znano je, da to nedavno v Nemčiji, pa tudi v Italiji izdali odredbe glede | omejitve časopisnih obsegov, zdaj pa poročajo z Japonskega, da bodo enega največjih tamkajšnjih časopisov namesto na rotacijskem papirju tiskali odslej — na svili. Papir je portal torej v nekem pogledu dragocenejši od svile — če že ne pri nas, pa vsaj v .deželi vzhajajočega solnca* — nazoren dokaz, kako pogubne in absurdne posledice sta rodili vojna in oboroževalna blaznost. šele pred kratkim je prišlo na dan, da je lani znašala svetovna produkcija časopisnega papirja 8,2 milijarde kil! To gigantsko število pove, da steče na uro skozi vse rotacijske stroje na svetu skoraj 1 milijon kil časopisnega papirja, dalje da ti rotacijski stroji natisnejo na dan skoraj tri Četrt milijarde časopisov in da bi bili ti časopisi, zlepljeni v meter širok trak, dovolj dolgi, da bi z njimi lahko dvanajstkrat ovili našo zemeljsko oblo. (»Piottfer«, Zlin) izdelovati denar iz nezdrobljivega stekla. Po njihovi sodbi bi bil stekleni denar boljši od kovinskega, ker bi ga laže čistili in bi bil torej tudi bolj higienski. Nezdiobljivo stekleno zlitino bi pa pri vlivanju lahko lepo obarvali in tako bi bil novi denar tudi na pogled lepši od današnjega. ščina, ki pa kajpak nima nič skupnega s kakšnimi astrološkimi napovedmi, se nam pokaže v novi luči, če pripomnimo, da vrtenje solnca lahko tudi na magnetnici zasledujemo. Magnetna igla kaže namreč često nemirno nihanje — to nihanje imenuje znanost .magnetne viharje*, — ki so ga opazovali v 48 opazovalnicah širom (r) Termiti, tako imenovane bele mravlje, so ena izmed najbolj neprijetnih nadlog tropskih krajev. Dokler žive samo v gozdnih tleh in si tam gradijo svoje terinitske hribčke, so zaradi svojega visoko razvitega organizacijskega čuta zelo zanimive živali. Na žalost se pa pogosto pripeti, da si izberejo za bivališče hiše in skladišča; takrat niso za človeka nič več zanimiva bitja, temveč le še sovražnik, ki mu velja zgolj onemogla jeza oškodovanega človeka. Delavci -in vojaki Termiti spadajo v vrsto archipter in so podobni našim mravljam, samo da so večji in belkaste barve. Ko se iz-vale iz jajčec, prežive najprej stadij ličink, šele potem dobe svojo pravo obliko. Med posameznimi mravljami je velika razlika, čeprav jih je vse rodila ista mati. Tako so »delavci« brez oči in brez čeljusti, večji »vojaki« so prav tako slepi, le da imajo močne čeljusti, in naposled pravi samci z očmi in s krili. Slepi delavci in vojaki si iščejo hrane s pomočjo svojega zelo razvitega voha. Termiti gredo na lov poneči in si kakor rudarji izkopljejo v zemlji prostrane galerije. Te galerije naj nezavarovane živali skrijejo p:ed njihovimi sovražniki; zato jih nikoli ne vidite zunaj teh hodnikov. Deset milijonov jajčec na leto Oglejmo si samca in samico v njunem življenjskem razvoju. Po njunem poročnem poletu pride trenutek, ko si ustvarita lastni dom; tedaj sede par na zemljo in Izkoplje približno 25 cm globoko luknjo. S tem je gnezdo končano in postane izhodišče novega termitskega griča, ki utegne doseči višino 6—8 m. Njuna lakota je velika, hranita se pa s trohnečimi rastlinami in z mrhovino, ki jo najdeta v zemlji. čez nekaj časa začne samica leči jajčka. Iz ličink se razvije na stotine, na tisoče in na milijone »delavcev« in »mladih vojakov«, In tako nastane v kratkih tednih že strašansko velika družina. Starši ostanejo v izbi na dnu stavbe. Vojaki stoje na straži, nekaj delavcev hrani »matica«, nekaj jih pa koplje neštete hodnike in izkopana zemlja postane čudovito hitro termit-sko mravljišče. V začetku ima obliko obeliska, ki se pri temelju razširi in ustvari nekakšno piramido. Termitska matica je neverjetno plodovita. Izračunali so, da zleže v dese- tih letih okoli sto milijonov jajčec. Delavci in vojaki so veliki približno 1 cm, matica sama pa zrase 8—10 cm dolga in je podobna veliki gosenici. Kadar samec pogine, ga nadomeste z drugim, kadar pogine matica, pa stopi druga na njeno mesto, mravljišče pa postaja čedalje večje. Nič redkega niso mravljišča, ki zavzemajo 400—500 ku-bičuih metrov prostora. Nič ni varno pred termiti Tolikšna množica žuželk lahko na* redi pravo opustošenje. Edino kovini, cementu in kamnu ne morejo njihove čeljusti do živega, če pridejo živali P° nesrečnem naključju v hišo, potem j® ta zapisana pogubi. Termiti se vžro visoko v notranjščino opečnih zidov in če zavohajo v hiši karkoli užitnega« nanesejo tjakaj prsti in začno v ni®" nem varstvu izpodjedati stavbo. Nio ni varno pred njimi, ne pohištvo, n® knjige, skratka nobena stvar, ki spravljena v dobro zaprtem železnem kovčegu. Ko ste se po kakšnem tednu odsotnosti vrnili domov in če ste Pre“ odhodom pozabili položiti pod noge mize kovinske plošče, potem ste doživeli lepo presenečenje. Termiti so pri* šli v noge ln so mizo znotraj docela izžrli. Na zunaj niste na njej sicer ničesar opazili, če ste pa nanjo kaj položili, se je sesedla in pred vami je od nekdanje krasote ostal samo kupček lesnega prahu. Samo z enim pripomočkom se ter* mitov v hiši lahko ubranimo. Najti M uničiti je treba matico in njenega »moža«. Toda ta dva živita čisto na dnu in vsako iskanje je jalovo, kajti s trudom in stroški, ki bi jih imeli z iskanjem, bi si že lahko zgradili novo hišo. Zato je najboljše, da pustimo termite na miru in čakamo, dokler se hiša ne poruši, če se poprej ne naveličamo iskanja in pustimo vse skup, kakor je. Termiti pridejo namreč celo v slamnato streho, razžro slamo, na njeno mesto pa naneso prsti. Takšno početje s časom seveda trdnosti strehe škoduje in v hišo začne deževati, če dežuje na mizo, jo prestavimo drugam, če dežuje na posteljo, naredimo isto. če pa traja to le predolgo, ne najdemo nazadnje niti enega suhega kotička več in tako stojimo pred izbiro: ali napravimo novo streho, ali pa pobesimo orožje pred zmagovitimi žuželkami in priznamo njihovo premoč. (»Pionier«, Zlin) po svetu. S temi, često v 27 dnevih dar stoji le-ta, če jo gledamo z ome- nastopajočimi magnetnimi viharji so primerjali dneve, ko je umrlo največ ljudi; tako so dognali, da je največ ljudi umrlo za živčnimi boleznimi tiste dni, ko so bile tudi magnetne motnje največje; maksimum smrtnih primerov zaradi obolenj dihalnih organov pa osem dni nato. Ko so pozneje preiskali umiranje v Curihu in Frankfurtu ob Maini, so se te ugotovitve v glavnem presenetljivo ujemale z dognanji v Kjoben-havnu, le omenjena zapoznelost je bila v Curihu za dva dneva krajša. Vzrok tega pojava utegnejo biti žarki, in sicer njihovi valovi ali pa električni pradelci, prihajajoči z določenih nemirnostnih ognjišč na solncu; ti žarki trčijo ob zemljo le tedaj, ka- ALI STE POGUMNI? Danes, ko se že vsi vprek zanimamo za razne .psihološke preizkušnje*, vam prinašamo dvajset vprašanj, ki boste z njimi lahko Izmerili svoj pogum in sicer tisto vrsto poguma, ki je potreben za vsakdanje življenje. Na vsako vprašanje odgovorite s točkami od 1 do 4. Kolikor večji je vaš pogum, toliko manjšo številko napišite, številka 2 pomeni torej, da pojmujete stvari takšne, kakršne so, in jim ne daste, da bi preveč omajale vaše ravnotežje. Preden pa pričnete to spraševanje, vas moramo opozoriti na individualne razlike. Tako na primer moški, ki se mu podgane zelo gnusijo/ občuti prav takšen strah ob pogledu nanje, kakor ženska, ki dobi ob pogledu nanje kar histeričen napad, čeprav bo morda tak moški znal svoj strah prikriti, si mora prav tako zapisati številko 4 kakor ženska. Skupna vsota vseh točk, deljena z 20, je ocena te preizkušnje: 2,45 za moške in 2,65 za ženske bi pomenilo idealno uravnoteženo osebnost zastran poguma. Ta preizkušnja je zanimiva in koristna zato, ker nam pove, .v kateri smeri moramo iskati svoje napake. Ako dobite število med 1 in 2, pomeni, da se zanesete nase in da se zelo rad hvalite, število med 3 in 4 pa pomeni, da je človek plašen in vase zaprt in da nič kaj rad ne dela iz lastne pobude. želimo vam mnogo sreče pri tej zanimivi igri In upamo, da bo vaše število nekje med 3 in 41 Vprašanja 1. Ali se zelo bojite manjših operacij, na primer izdiranja zob ln podobnih nedolžnih kirurških posežkov? 2. Ali vam gre zelo do srca, ako opazite, da kdo ne prenese vaše družbe? 3. Koliko poguma potrebujete, da se otresete človeka, ki bi si rad pri vas denar sposodil? 4. V kolikšni meri lahko prikrijete svoje mnenje pri pogovoru z izvoljencem ali Izvoljenko svojega srca, ki se pa njeni nazori ne ujemajo z vašimi? 5. V kolikšni meri vam je neprijetno ob pogledu na podgane, miši, kače, razne žuželke, črve in druge živali, ki se vam gnusijo? 6. V kolikšni meri imate rajši telefonsko in pismeno ureditev stvari, kakor pa mučne osebne razgovore? 7. V kolikšni meri se izogibate, da bi neprijetnim stvarem v življenju pogledali naravnost v obraz? 8. Ali vam je zelo neprijetno, na javnem zborovanju povedati nasprotno mnenje? 9. Koliko samopremagovanja potrebujete, da rečete ,ne* človeku, ki vam vsiljuje nekaj, česar prav nič ne potrebujete? 10. Ali pogosto trdite, da se ne počutite dobro, in navajate kakšne druge izgovore, ako vas Saka neprijetno delo? 11. Recimo, da ste se pogovarjali s svojim predstojnikom in o tem doma pripovedujete; v kolikšni meri sl dovoljujete razne duhovite in drzne opembe, ki ste jih pa v resnici med pogovorom rajši zase obdržali? 12. V kolikšni meri ste pripravljeni svoje zahteve skrčiti na najmanjšo mero. da se izognete neprijetnim razgovorom in drugačnim nevšečnostim? 13. Ali radi vzkliknete: »Ničesar nisem videl!« ali pa: »Ne mešajte me v to zadevo!« ali kolikokrat si vsaj želite, da bi lahko tako reagirali? 14. V kolikšni meri si upate v prepiru dveh ljudi potegniti s šibkejšim, ki ste o njem prepričani, da ima prav? 15. V kolikšni meri ste navajeni, da se ne odločite sami, temveč da poslušate nasvete drugih, potlej pa tožite: »Saj sem vedel, da bo tako!« ali pa: »Le zakaj sem vas poslušal!«? 16. V kolikšni meri vas prestrašijo grožnje? 17. Ali se zelo opravičujete, ako nekomu ne izpolnite želje? 18. Ali pogosto odgovarjate na upravičen očitek z izgovarjanjem in pojasnjevanjem, pri tem pa zvračate krivdo na druge ali pa na ,slučaj*? 19. Koliko obvladanja bi vam bilo potrebno, da bi prevzeli nase tujo krivdo in kazen? 20. Koliko poguma vam je treba, da rečete natakarju, da ne morete plačati, ker ste denar pozabili doma? (»Die Koralle«, Berlin) njenih mest na solncu, pravokotno nanje. Posebno kočljivi utegnejo biti tisti valovi, katerih dolžina se giblje med dolžino svetlobnih in navadnih brezžičnih valov; tako so na primer tudi opazovali, da golobi-pismonoše izgube orientacijo v bližini kratkovalovnih radijskih postaj, kadar te postaje oddajajo program. Za učinkovitost električnih pradelcev vidimo dokaz tudi v tem, da se visoko na severu, posebno na Islandu, revma poslabša v dneh, kadar je severni sij posebno izrazit. Da so pa severnemu siju vzrok delci, izvirajoči s solnca, je že nedvoumno dokazano. Posebno je treba poudariti, da ti solnčnl učinki nikakor niso sami po sebi smrtonosni, kakor bi kdo utegnil sklepati iz gornje statistike. Odločilni bi mogli biti le tam, kjer je življenje že iz zgolj zemeljskih vzrokov hudo ogroženo. Plah MVb iftUUg&Mnt i/puzšaftfe Šest štirikotnikov Iz vžigalic sestavljena slika, ki jo vidite na desni, je sestavljena iz 6 skladnih trikotnikov. Kako boš premestil tri vžigalice, da boš dobil 6 skladnih štirikotnikov? 6dp Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana