StCD. 228
V Hubllnnl, o locdt, 6. oKtobca 1936
Isto 1.
Priprave za nove velike boje
na vseh španskih bojiščih
Gibraltar, 6. okt. Čez nekaj dni se bo pričel dolgo pripravljanj pomorski in zračni napad nacionalističnih sil na Malago in na druga pristanišča ob Sredozemskem morju, ki so še v rokah španske vlade. Iz Seville poročajo, da so nacionalisti vse svoje brodovje zbrali v Cadixu in ga temeljito pripravljajo za ta napad. Pristanišče Ca-dix so utrdili s protiletalskimi topovi. Križarke »Almirante Cervera« ter »Canarias« in »Republi-ca« so zadnji teden prepeljale iz Maroka 16.000 vojakov, med njimi več bataljonov rifanskih strelcev, ki so na glasu kot najboljši vojaki. Več oddelkov so prepeljali tudi z letali. Vsa ta ojačenja so v zvezi z napadom na Malago, ki se bo s kopnega začel v noči od srede na četrtek. Poleg rednih čet je v Cadixu zbranih tudi veliko fašistovskih prostovoljcev, članov španske legije.
Nacionalistična letala so včeraj prišla nad Madrid in vrgla na mesto tisoče letakov, v katerih opisujejo marksistične grozovitosti po Španiji in pozivajo prebivalstvo, naj se komunistov resi na ta način, da se brez odpora vda četam generala Franca. Isti poziv so včeraj oddajale vse nacionalistične radijske postaje.
Včeraj so v bojih nacionalisti dosegli pomembnejše uspehe pri Avili, kjer so jih podpiran letalci. General Aranda, poveljnik nacionalističnih oddelkov v Asturiji javlja, da so v nedeljo ponoči rdeči napadli Oviedo, toda vkljub njihovim naporom in prizadevanjem so jih nacionalistične čete zavrnile in je bilo na obeh straneh vehko izgub.
Zunanja politika nacionalistične vlade
Burgos, 6. okt. o. Zunanji minister v burgoški vladi Yanguas ic dal posebnemu dopisniku tu-rinske »Stampe« izjavo, o vsel? vprašanjih zunanje politike o katerih je zadnjič razpravljala vlada belih. Yamguas je dejal, da se nacionalistom nič ne mudi, da bi se potegovali za priznanje svoje vlade po tujih državah. Prva skrb burgoške vlade je v tem, da uspostavi v Španiji red, zato ne mara, da bi jo kaka zunanja sila v tem njenem delu ovirala. Odnošaji z državami, ki so burgosko vlado že priznale, ne bodo urejeni, preden ne bo v Španiji popolnega miru in reda. Španski narod
hoče v miru sodelovati z vsemi ljudstva Evrope, ki so kazali zanimanje in simpatije za njegov boj za svobodo. Španija se ne namerava odreči svojim moralnim in političnim zvezam, ki jih ima v svetu. Posebno pažnjo bo polagala za sodelovanje s španskimi državami v Južni Ameriki. Ostala bo sicer članica ZN toda na to članstvo ne polaga posebne važnosti.
Ženske in otroci beže
Berlin, 6. okt. o. Havasov dopisnik poroča, da so nacionalisti napadli na vseh frontah okoli Madrida rdeče in so boji trajali ves dan. Velika bitka je bila v bližini Naval Perala, ki leži 100 km zapadno od Madrida.
Iz Madrida zaradi bližajočega se napada belih beže ženske, otroci in starci. Železnica proti Valenciji, ki jo že ogrožajo nacionalisti, ne more več vzdržati vsega silnega prometa, tako da drvi veliko beguncev peš proti morju. Zmedo v Madridu je pospešilo še dejstvo, da je vlada ze-čela izpraznjevati bolnišnice in prevažati bolnike i v Valencijo.
Gombds - umrl
Nova gospodarska politika italijanskega fašizma: Znižanje uvoznih carin
Italija je razvrednotita lir®
Rim, 6. oktobra. A A. Uradno poročilo, ki je izšlo po 6eji ministrskega sveta pravi, da je ministrski svet na Mussolinijev predlog, soglasno sklenil znižati vrednost lire na višino, določeno pred 16 mescci z zakonom o stabilizaciji z dne 21. decembra 1927, to jo, da sc plača 90 lir za 1 funt gterlingov in 18 lir za 1 dolar. Ta višina, določena isti čas, je ostala nedotaknjena štiri leta, to jo vse do razvrednotenja funta, 20. septembra 1933. Pprpčilo pravi dalje, da je Mussolini upošteval UŽintek nasproti tujini. Izvoz in tujski promet bo olajšan. Moglo bi se zgoditi le to, da bi zrasle cene v državi, toda duce je predlagal in ministrski svet je odobril določitev nekaterih cen in (strogo nadzorstvo nad njihovim gibanjem, ko bodo sorazmerne svetovnim cenam. Poleg teh in drugih ukrepov zoper morebitno špekulacijo, je ministrski svet pooblastil državnega podtajnika v finančnem ministrstvu, da določi obseg uvoznih kontingentov za blago, ki ga mnogo rabijo, in da brez odloga ukine sistem privatnih konpenzacij. Kupna moč lire, to je dejanska vrednost denarja, se bo z zvezi s tem branila z vso energijo in povsod. Duce je proučil angleško-francosko-ame-riško deklaracijo, ki je izšla pred razvrednotenjem franka, in izjavil, da se z njo strinja glede ideje, da je svetovno gospodarska obnova eden izmed neobhodnib pogojev sodelovanja med narodi v korist miru. Toda priti je treba iz začasnega stanja v trajno stanje.
Ministrski 6vet je nato vnovič kar najbolj kategorično podčrtal, da se bo politika, ki ji je namen doseči čim večjo gospodarsko avtonomijo, nadaljevala, ker je eden izmed bistvenih pogojev za vojaške obrambe naroda. Po drugi strani pa poročilo poudarja, da bodo rezerve italijanske narodne banke ponovno določene po novi pariteti lire, pribitek bo pa dobila državna blagajna.
Posledica zmanjšanja
Posledice tega znižanja vrednosti italijanskega denarja so naslednje: Zelo bodo znižane carine za uvoz blaga, ki ga Italija največ potrebuje. Mussolini je postal diktator italijanske carinske politike, ki bo znižala pristojbine za uvoz žita, živine, mesa, olja in jajc. Cene teh najvažnejših predmetov za življenje se na noben način ne smejo zvišati. Sedanji novi tečaj lire bo vlada branila za vsako ceno. Preprečila bo s posebnimi odredbami tudi zasebno trgovino, če bo novi položaj italijanskega denarja to zahteval
Italija se je pridružila angleško-amerikansko-francoskemu denarnemu sporazumu za uravnovešanje denarja zato, ker misli, da to lahko uredi vsa vprašanja mednarodne trgovine. Pri tem hoče Italija sodelovati, Če bo potrebno, si Italija pridržuje pravico, da svojo valuto zniža še za nadaljnih deset odstotkov. Zlata podlaga se bo zmanjšala. Kar ostane zlata, gre v korist državne blagajne. Zakon o nadzorstvu cen v notranji trgovini ima namen, da odstrani vse neprilike na notranjih tržiščih, ki bodo v zvezi z razvrednotenjem lire nastale.
Prepovedano je za dve leti zviševati stanarine in zemljiško najemnino kmetom. Nespremenjene ostanejo cene plinu in elektriki ter prevoznine na tramvajih, avtobusih in železnicah. Mussolini ima vso moč, da lahko vodi italijansko ca rinsko politiko po svoji uvidevnosti.
V	zvezi s temi sklepi je Italija razpisala no-irnnip nnsoiilo pri katerem bodo morali sodelovati predvsem'lastniki nepremičnin, ki jih afriška vojna ni prizadela. Uveden je tudi nov davek na dividende. Vse te odredbe kažejo, da je Mussolini spet enkrat odločujoče posegel v itahjansko gospodarstvo, pritisnil kapital in vzel del, ^ * ga je kaj, to je pri kapitalistih in veleposestnikih.
Kaj bo z našim izvozom lesa?
Zaradi padca lire so se ustavila vsa pogajanja med slovenskimi izvozniki in italijanskimi
gospodarskimi krogi. Že dane dispozicije za od premo v Italijo so preklicane.
Komaj so se pojavile opravičene nade naših izvoznikov na realizacijo novega sporazuma z Italijo, že se pojavljajo skoraj nepremostljive tez-koče za naš izvoz v Italijo. Ob tej priliki opozarjamo, da bo nastalo mnogo novih vprašanj, ki so prav v zvezi z znižanjem tečaja lire.
Novi trgovinski sporazum je za plačilni promet med obema državama določal, da se bo tečaj za medsebojno obračunavanje uredil po sporazumu med osrednjimi denarnimi ustanovami. To se je sedaj pokazalo za zelo dobro, ker so vprav nastopile največje izpremembe v valutnih odnošajih.
Da pa naša izvozna trgovina ne bi trpela škode in da bi se mogli razviti redni trgovinski odnošaji med obema državama, na katerih sta go-sjiodarstvi interesirani, je nujno potrebno, da se osrednje oblasti zavzamejo za to, da se čimprej fiksira najpravičnejše razmerje med liro in dinarjem, ki bo pospeševalo naš izv%z v Italijo.
Francozi proti nemškim emigrantom
Berlin, 6. okt. Današnji «Echo de Pariš* objavlja članek akademika Edmonda Jalouixa pod naslovom »Neželjeni«. Slavni francoski pisec piše o nemških beguncih, ki so se nastanili v Franciji in pravi, da delajo ti emigranti v Franciji za svetovno revolucijo in za polom sedanjega družabnega in političnega reda, po drugi strani pa netijo med francoskim ljudstvom sovraštvo do Nemčije. To velja tudi za italijanske begunce. Absurdno je, pravi pisec dalje, da delajo ti tujci, ki so našli v Franciji svoje zavetišče, na to, da bi se Francija spopadla z Nemčijo in jo rešila kanclerja Hitlerja, ko postaja vendar z vsakim dnem bolj očitno, da narašča v Nemčiji navdušenje za Hitlerja. V interesu francoske države Irt- bilo, da prepove vlada tujim političnim beguncem, naj ne posegajo v francosko politiko.
Belgrad, 6. oktobra, m. Sedanje prostore narodne skupščine, ki bodo sedaj izpraznjeni zaradi dograjene nove palače, bo zopet zasedlo tukajšnje dramsko gledališče.
Anglija in spor na Vzhodu
Tokio, 6. okt. V tukajšnjih vladnih krogih so videti zelo vznemirjeni zaradi glasov, da je Anglija sporočila v Tokiu, Washingtonu in Nankingu, da ne bo mirno gledala nadaljnjega širjenja japonskega vpliva na Kitajskem. Japonska vlada izjavlja glede na te glasove, da britanski poslanik v Tokiu doslej še ni o tej stvari nič interveniral, čeprav je v istem času prispel o tem tudi demanti iz Londona, trdi agencija Domej, da pripravlja Anglija skupaj z Ameriko intervencijo v japonsko-kitajskih pogajanjih in v zvezi s tem de-marše v Washingtonu in Nankingu.
Angleški delavci in oboroievanše
London, 6. okt. Havas: Predsednik poslanske* ga kluba delavske stranke major Atlee je imel v Batgetu govor o stališču svoje stranke glede oboroževanja. Rekel je, da je delavska stranka zvesta načelu o kolektivni varnosti. Meni, da mora DN biti dovolj močno, da lahko odbije vsak napad na katerikoli državo. Nato je zaključil svoj govor z besedami: Zmeraj bomo branili demokratske svoboščine v svoji državi, pa naj jih kdo napada od zunaj ali pa od znotraj. Naša država pa bo trajno zaščitena samo tedaj, če bo prevladovalo načelo kolektivne varnosti.
Cankovlstom stopajo na prste
Sofija, 5. okt. m. Okrožno sodišče v Plovdivu je včeraj izreklo obsodbo na podlagi zakona o razpustitvi političnih strank, proti čemer so se pregrešili pristaši Cankova zaradi ilegalnih letakov. Obsojeni so bili na tri mesece zapora.
Iz postopka okrožnega sodišča proti pristašem Cankova, se smatra v iukajšnji politični javnosti, da bo sedanja vlada pričela malo odločneje nastopati proti fašistom, ki jih vodi Cankov.
Titulescu - zaranist
Bukarešta, 6. oktobra, m. Tukajšnji večerni k >Gazeta« objavlja senzacionalno vesi, da politični krogi, ki stoje blizu narodni zaranistični stranki trdijo, da bo bivši zunanji minister Nikolaj Titulescu v najkrajšem času vstopil v narodno zara-nistično stranko. To potrjuje tudi pozdravna br-zojavka, ki 60 jo zborovalci te stranke poslali ri-tulescu iz Satumera.
Za ne vmešavanje v španske zadeve se je z
veliko večino glasov izrazil širši izvršni odbor angleške delavske stranke.
K začetku gradnje vseučiliške knjižnice
Rektor univerze dr. Samec govori o pomenu knjižnice in se zahvaljuje banu dr. Natlačenu ter vsem, ki so pripomogli k uresničenju načrta.	(Poročilo	na	II. strani.)
Miinchen, 6. oktobra. Danes ob 9.40 je tukaj umrl inadjarski ministrski predsednik grof Gyula G o m bo s. Zadnje dni so prihajale vesti, da se namerava vrniti v Budimpešto in izvesti rekonstrukcijo madjarske vlade. Zaradi bolezni pa je moral svojo vrnitev odgoditi. Giimbos je bil naj-odločilnejši madjarski politik po svetovni vojni in so od njega pričakovali rešitev sedanjega zapletenega notranjega položaja na Madjarskem.
Vesti od 6. oktobra
Krvavi nemiri v Mehiki so izbruhnili ob volitvah predsednika zvezne države Tlaxale.
Pol Portugalske je v komunističnih rokah, kakor ve povedati francosko levičarsko časopisje, čeprav vlada na Portugalskem mir in ni sledu o kakem uporu.
Eden je prišel v Monte Carlo baje da se z Italijani razgovarja za rešitev abesinskega vprašanja. Uradno to seveda zanikajo.
Obsedno stanje v Palestini bo angleška vlada odložila, ker se je včeraj pokazalo, da bodo arabski delavci nehali štrajkati sami od sebe.
Goljufanje delavcev v Abesiniji je odkrila italijanska politična policija in je moral asmarski guverner general Guzzoni kaznovati več podjetnikov s kaznimi od 50 do 100.000 lir.
Častni predsedniki komunističnega zbora v
Parizu v nedeljo so bili Stalin, Thiilmann, Dimitrov, La Pasionaria in Largo Cabalero.
Proti zasedanju tovarn je včeraj pred delavci govoril francoski ministrski predsednik Blum.
Bivši španski prestolonaslednik grof Cava-donga se kljub smrtni bolezni vrača iz Amerike.
Dva načrta za pobijanje terorizma je včeraj obravnavala komisija ŽN proti mednarodnemu političnemu terorizmu.
Potres na Štajerskem s središčem v Judenburgu je bil včeraj popoldne.
Odnošaje s 1300 ženskami je imel Samuel Frank v San Franciscu in je vsem obljubljal zakon ter prejemal od njih ogromno denarja. Policija ga je aretirala.
Nemškega poslanika v Rimu Von Hassela je v navzočnosti zunanjega ministra Ciana sprejel MussolinL
Razgovori med Kitajsko in Japonsko so se pričeli v Nankingu, kakor poročajo iz Šanghaja.
Deset komunistov je izgnal švicarski zvezni svet zaradi boljševistične propagande. To je redek primer, da Švica odreče političnim beguncem pribežališče.
Položaj na Sredozemlju je po mnenju poljskih listov zapleten in se more rešiti samo na podlagi svobodnih pogajanj, ki ne bodo prepustila nikomur nadvlade.
Spomenik papežu Inocenciju III. so z vso slo-vesnostjo odkrili v Budimpešti, ker je ta papež pridigoval križarsko vojno za osvobojenje Hude izpod turškega jarma.
Zveza poljskih svobodomislecev je bila včeraj razpuščena zaradi prevratnega delovanja.
Trije sovjetski painiki so se pofopili v Ka-rajskem morju zaradi viharja, ki je tam divjal zadnje dni.
Nenadno toplo vreme je zavladalo v Sibiriji čez noč. Ponekod imajo 20 stopinj nad ničlo.
Bolnišnica je zgorela v Diar Bekru blizu Ankare. Bolnike so rešili.
Za 12 milijard frankov zlata so pričakovali včeraj v Parizu !z Maarida. To je vse zlato, s katerim razpolago še madridska vlada.
Trgovski razgovori med Nemčijo in Estonijo, ki sta bili do zdaj v gospodarski vojni, so se včeraj pričeli v Tallinu.
Izključeni major FeY, h jc postal žrtev sporov v avstrijskem lle;mwehru, je izdal proglas, ki pravi, da je v dunaiskem Heimvvehru še zmeraj povelimk on, in da morajo člani biti pokorni edino nirgovim poveljem.
Novo katoliško katedralo so v nedeljo blagoslovili v Newyorku. Pri tem je kardinal Haves prebral posebno papeževo poslanico.
34 milijard dolarjev znnša javni dolg Združenih držav po zadnji statistiki. Z ozirom na predvojno mero sc je dolg zvišai za 15 procentov ra vsakega prebivalca USA
Bivši ameriški podanik v Parizu Strawss je umri v Newvorku.
6000 hiš je porušil tajfun, ki je divjal zadnja dva dneva ob japonski obali
Dve letali sta trčili pri pristajanju na ntw-vorškem letališču pri čemer so se ubili 4 piloti.
Nemčija ne bo znižala marke, kakor je izjavil državnik tdjn k Remliard v Berlinu, ker stoui na rtalsšču, da je zriiavo gospodarstvo in zdrav denar življenjski pogoj za vsako državo.
Belgija ostane nevtralna v primeru, da bi Francija prišla v vojno .s komerkoli. To se je pokazalo pri ;a/.cjovo.tih v Ženevi. Torej bo *duj Francija morala braniti še četrto svojo mejo, proti Belgiji. V 1 ranciii vlada veliko razburjenje zaradi tega.
Aktivno trgovsko bilanco izkazuje letos Dr v č po 1926 amcrikanska zunanja trgovina.
Grandi je imenovan za guvernerja na dode-kanešikih otokih, po zadnjih vesteh iz Rima.
Za sodelovanje z MZ, pa tudi s Francijo, Anglijo m Poljsko so se na nedeljskem velikem shodu izrekli pristaši romunske narodno kmečke stranke, ki jo vodi Maniu.
Vesti o odstopu Litvinova kot komisarja za zunanje zadeve se vzdržujejo še zmeraj na podlagi dejstva, da je bil odstavljen Rujevski ravnatelj lista »Journal Demoscou«.	v
Svetilnik naj bo v lepšo bodočnost!
Včeraj je bila zasajena prva lopata na stavbišču vseuč. knjižnice
Ljubljana, 6. oktobra.
Na stavbišču, kjer bo stala v bližnji bodočnosti mogočna vseučiliška knjižnica, je bila včeraj popoldne prisrčna slovesnost. 01) pol 5 se je zbralo tamkaj mnogo občinstva, med njim posebno Številno akademska mladina ter predstavniki skoraj vseh ljubljanskih uradov in kulturnih ustanov. Bil je skoraj celokupen profesorski zbor našega vseučilišča, ki dobi v novi vseučiliški knjižnici svojo drugo kulturno posestrimo. V velikem številu so tudi ostali Ljubljančani prisostvovali svečanemu činu, ko je bil vpeljan gradbenik g. Curk k gradnji knjižnice.
Slavnost se je začela ob pol 5, ko je v spremstvu svojega tajnika dr. Kovačiča prispel na stav-bišče g. ban dr. Marko Natlačen in otvoril slavnost s sledečim nagovorom:
Borba za slovensko vseufiliško knjižnice je srečno končana; pričenja se končno uresničenje naše lako dolfco in tako vroče nepovane ielje.
Ko casajam prvo lopato in s tem simboličnim dejanjem začenjam zgradbo, želim predvsem, da bi se zgradba, to veliko in za slovensko kulturo tako pomembno delo. tako srečno dovršilo, da bi bila našemu sedanjemu in našim bodočim rodovom ▼ veselje in ponos.
Želim nadalje, da bi bila ta zgradba vsikdar svetlo žarišče, s katerega naj obsevajo in razsvetljujejo žarki modrosti in znanosti in kreposti našo domovino in naš narod.
Želim, da bi bila ta nova cgradba vsikdar toplo ognjišče, ob katerem naj se budi in raste in širi ter s svojo blagodejno toplino ogreva današnji in še pozneje naše rodove čista ljubezen do naše domovine — Slovenije in Jugoslavije.
Svetilnik naj bo, ki bo kazal našemu narodu vsikdar pot v lepšo bodočnost!
Vsemogočnega Boga pa prosim, da to začeto delo blagoslovi in da te moje želje izpolni.
Banu dr. Marku Natlačenu se je zahvalil v imenu univerze, ki najde v novi univerzitetni knjižnici svojo kulturno sestro, rektor g. dr. Samec.
V	imenu akademske mladine je spregovoril nato Ciril Žobot, ki jo med drugim dejal:
Naša dolžnost je, da ob tem zgodovinskem trenutku sebi in zanamcem prikličemo v spomin imena glavnih solx>rcev akademske mladine v dneh bojev za knjižnico:
gospod profesor Plečnik je ustvaril njen lik;
gospod prorektor dr. Slavič se je v dneh svo-jeoa rektorata, pa tudi potem z mladino ramo ob rami boril za njo;
gospod predsednik minister dr. Korošec ji je v kritičnem trenutku, ko je bil dvanajstinski in
proračunski predlog že v tiskarni — brez kreditov za vseučiliško knjižnico — rešil kredite;
gospod ban dr. Natlačen jo je s pooblastilom za potrditev načrtov, ki si ga je izposloval od gradbenega ministra, obvaroval gotovo izgubljenega leta.
Brez teh, njihovih žrtev in pomoči, bi danes ne bila zasajena prva lopata. Vsem tem glavnim soborcem iskrena hvala!
Naša zahvala pa velja tudi vsem ostalim izven akademskih vrst, ki so dali svoj delež v prizadevanju za knjižnico, predvsem sedanjemu rektorju g. dr. Samcu, ministru g. dr. Kreku in podbanu g. dr. Majcnu.
Slovenski univerzi pa, ki ji je danes spočeta sestra, brez katere bi njena pot v areno znanosti tekme zaostala, kličemo: rasti, vojuj se krepko, predstavljaj samozavestno, dopolnjuj in ščiti strastno duhovno svojino slovenskega naroda naprain vsem in vsakomur! Naj te v novi dobi tvojega razvoja spremlja obilni božji blagoslov! Naj živi popolna slovenska univerza!«
Nato je spregovoril načelnik tebn. oddelka banske uprave g. ing. Skaberne, ki je pozval stavbenika g. Curka, da prevzame dela.
Nato je sledila formalnost podpisovanja zapisnika o uvedbi stavbenika, s čemer je bila ta, za slovenski kulturni napredek tako pomembna slovesnost, zaključena.
Nemški časnikarji na Bledu
V Toplicah so nastopile tudi narodne noše in harmonikarji
Bled, 6. oktobra.
Sinoči 60 prispeli na Bled v spremstvu našega tiovinarskega( atašeja v Berlinu g. Miloša Crnjan-skega, zastopnika Centralnega presbiroja g. Djor-dje Bogdanoviča in dr. Stojkova ter nekaterih ljubljanskih časnikarjev nemški časnikarji, loi potujejo po Jugoslaviji.
Gostje so odsedli v grand hotelu »Toplice«, kjer je bila v spodnjih prostorih tudi svečana večerja, ki je bila prirejena v vsakem oziru prav mojstrsko. — Ciostom je spregovoril v pozdrav g. dr. Stojkov, ki je naglasil, da Jugoslavija pričakuje, da bodo vsi ti gostje odnesli iz Jugoslavije kar mogoče lepe vtise in spomine in da bodo vedno poborniki prijateljstva med našo državo in Nemčijo, kakor sta bili ti dve državi vedno med seboj v prijateljskih odnošajih in ki so ju ločili le trenutni dogodki in mednarodni zapletljaji.
Dr. Stojkovu je odgovoril vodja nemških no-
vinarjev dr. Bade, ki se je zahvalil za krasno uspelo potovanje, za vso uslužnost, ki so je bili deležni na vsej poti, posebno pa v Ljubljani in to ne samo s strani kolegov, ki so bili res pravi tovariši, marveč tudi s strani predstavnikov oblasti. Zagotovil je, da znajo nemški časnikarji to gostoljubnost in uslužnost tudi ceniti.
Po večerji je sledil v salonu prijateljski pome; nek, ki je trajal pozno v noč. Zelo prijetno so bili gostje presenečeni z nastopom narodnih noš in harmonikarjev. ki sta jih aranžirala ga. Molnarjeva in zastopnik Centr. presbiroja pri banski upravi g. Zobec — tako posrečeno, da so bili gostje zelo navdušeni.
Današnje razpoloženje je nekoliko zmotil sneg. ki je začel v gostih kosmičih padati že sredi noči in je v dojx>ldanskih urah pobelil že ves Bled. Nemški časnikarji se zadržujejo večinoma v hotelu in odjx>tujejo popoldne nazaj v Nemčijo.
Nova socijalna ustanova v Mariboru:
Dom za varstvo deklet
Slovesna blagoslovitev in otvoritev je bila v nedeljo
Maribor, 5. oktobra.
Včeraj je bil v Mariboru blagoslovljen in otvor-jen Dom za vai^tvo deklet. Otvoritev se je vršila v okviru lej>e slavnosti, ki je bila v prostorih nove ustanova na Slomškovem trgu 1J. številne goste, ki so se zbrali pof>oldne ob 3 v Domu, je sprejemal odbor Društva za varstvo deklet 6 predsednico, ravnateljico go. Stupca in tajnikom Kokošinekoin. Prišel je knezoškof dr. Ivan Tomažič, ki je blagoslovil Dom, mestni župan dr Juvan, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, stolni kanonik in mestni župnik Umek, superior jezuitov p. Tomc, duhovnik Oberžan, ravnatelj socialno-političnega urada mestne občine Brandner, bilo je navzočih mnogo mariborskih gospa, ki delujejo v krščanskih karitativnih organizacijah ter veliko število deklet in služkinj, katerim je nova ustanova namenjena. Predsednica Društva za varstvo deklet, gospa Stupca, je imela jiozdravni nagovor, globoke besede o j>o-menu nove ustanove pa sta izrekla knezoškof dr. Tomažič in mestni župan dr. Juvan. Dekleta so nastopila z deklamacijami in ijevskimi točkami ter je vsa slavnost izzvenela v prisrčno domačem tonu.
Nova ustanova je dobila streho v hiši pokojne učiteljice gdč Sabine Kučera, ki je pred 30 leti umrla ter zapustila svoje premoženje v svrhe. za katere je sedaj uporabljeno. Zaradi neumljivih ovir, ki jih je delel prejšnji režim na občini, je šele sedaj, po uvidevnosti občinske uprave, zlasti žuj>ana dr. Juvana, uspelo, da se je izpolnila poslednja volja plemenite pokojnice. Hišo na Slomškovem trgu št. 12 je preuredila mestna občina ter vse prostore
v prvem nadstropju prenovila. Tu ima svoje enosobno stanovanje upraviteljice Doma ga. Erhati-čeva, ki vrši svojo odgovorno službo jxjpolnoma brezplačno. Drtigi prostori so izpremenjeni v spalnico. tu bodo imela dekleta, kri pridejo v mesto iskat službe ter so brez strehe, toplo in varno zavetje. Iz treh sob prejšnjega stanovanja je prirejena precej obsežna, svetla dvorana, v kateri se bo v prvi vrsti vršila nedeljska patronaža. Tu se bodo zbirale ob nedeljskih popoldnevih služkinje in delavke. Na razpolago jim bodo časopisi, knjige, družabne igre, Klavir, gojilo se bo petje, vršila se bodo predavanja iz vseh za nje v poštev prihajajočih 6trok. Društvo je naprosilo nekatere gosf>e in učiteljice, da bodo nudile jjouk v ročnih delih, v šivanju, zdravnica bo imela predavanja o higijeni, dekleta bodo prirejala igre; skratka: Dom naj nudi dekletom to, česar jim danes zaradi življenja v tujini, daleč od domače hiše, manjka.
Nedvomno se bo kmalu poznal Vpliv nove ustanove na polju dekliške zaščite. Veliko socialnega zla se bo dalo s [»močjo te ustanove preprečiti, mnogo mladih življen ohraniti na pravi poti. Mariborska javnost je Dom za varstvo deklet jiozdravila s toplimi simpatijami. Mnogi dobrotniki so se že izkazali, ko so podprli društvo z darovi v gotovini in razno opremo ter tako omogočili, da se je otvoritev izvršila že sedaj. Potrebno pa bo še precej sredstev, da se' ustanova izpopolni in še razširi. Gotovo se bo dobro srce Maribora še odzvalo prošnjam vodstva te ustanove ter jo bo podpiralo tudi v bodočnosti.
Ljubljanski kinematografski kartel
Ljubljana, 6. oktobra.
Pred štirinajstimi dnevi smo prinesli že vest, da so ljubljanski kinomatografi sklenili kartel za preprečitev medsebojne konkurence. Izrazili smo svoje dvome, če bo ta kartel obiskovalcem ljubljanskih kinomatografov koristil, saj vemo, da je delno zvišanje kvalitete filmov zadnje čase bilo treba pripisovati prav konkurenci med kinomatografi.
Od prizadete strani smo dobili pojasnilo, da je sporazum med ljubljanskimi kinomatografi namenjen samo izboljšanju kvalitete filma. Kako se bo izvedlo j>o tem sjioiazumu, nimamo natančnih jx>datkov, toda saj bo pokazal to program, kakor obljubljajo tudi vodstva kinomatografov.
Tenis: Jugoslavija-Madžarska
Po tekmovanju v Pragi, kjer so naše tenis-igralce tamkajšnji tekmovalci jx>razili z rezultatom 6:0, bi morali jugoslovanski tekmovalci igrati s Poljaki, toda je to tekmovanje preprečilo slabo vreme. Zato ie bilo tekmovanje s Poljsko odgo-deno za nedoločen čas. Tudi ni60 naši mušketirji odšli v Meran, j>ač pa bodo jiomerili \/ soboto, nedeljo in ponedeljek svoje moči z madžarskimi igralci. Ti se bodo ustavili v Zagrebu na poti iz Merana. Tekmovanje se bo vršilo na igrišču Z. K. D. K. M. — na Miramarski ulici. Tekma bo re-vanžna za ono. ki je b'la meseca avgusta v Budim-
Učiteljske premestitve
Belgrad, 5. oktobra, m. Prestavljeni so sledeči učitelji(ice): Dragotnila Fras iz Trtelja v Ribnico, Marija Oven iz Ribnice na III. meščansko šolo v Ljubljano, Rudolf Kobilica iz Slovenjgradca v Litijo, Ana Kotnik iz Komiže v Slovenjgradec, Marija Culk iz Senovega v Maribor. Po službeni potrebi sta pa prestavljena z meščanske šole v Mariboru na II. deš. mešč. šolo istotam: Albert Žerjav in Franc Zamora.
Soboška gimnazija v številkah
Naša »oboška gimnazija, ki je tako zelo pri-rastla k srcu ljudem Slovenske Krajine, dokazuje, da je zelo potrebna. To dokazujejo številke v letošnjem šolskem letu. V prvi razred se je vpisalo 124 dijakov. V prvih štirih razredih je letos vpisanih nad 390 učencev. V samoupravnih razredih, to je v V. in VI. razredu pa je vpisanih letos 70 učenoev. Torej skupno na celi gimnaziji nad 460 učencev, kar priča dovolj zgovorno o velikem zanimanju in potrebi soboške gimnazije, ki mora postati čimprej popolna in državna gimnazija, ker to zahtevajo nacionalni in gospodarski interesi našega slovenskega življa pa severu naše države.
pešti in se je končala neodločeno 3:3 Madžarsko moštvo tvorijo: Szigethy, Bano, Petto in Dallbos, z rezervo Friedrich. Od nas nastopijo- Purtfec, Pallada, Mitič in Čikoš
Tekmovali bodo 4 single in 2 double partije. Naši tekmovalci bodo nastopili v postavi P. P. in M. Č. — Za tekmovanje vlada v Zagrebu, kakor tudi v Ljubljani, veliko zanimanje
Ljubljanski železničarji v Ptuju
Ljubljana, 6. oktobra.
Zgodovinsko mesto Ptuj je v nedeljo sprejemalo železničarje. Združenje železniških uradnikov v Ljubljani podpira s prirejanjem družabnih in propagandnih izletov širom domovine važno vlogo pri tujskem prometu, sj>oznavajo se ljudje in kraji na takih izletih ob sodelovanju raznih stanov, še pred kratkim je združenje obiskalo >Dolino gradov«, a v pretekli nedelji je popeljalo svoje izletnike v zgodovinsko mesto Ptuj in vinorodne Haloze. Kot uvod za ta izlet je bilo še j>rej organizirano predavanje g. F. Dostala v Ljubljani ob velikem zanimanju dne 1. oktobra.
Neprijazna megla je pokrivala Ljubljano in savsko dolino, ko so se odpeljali izletniki z jutranjim vlakom proti severu, kjer se jim je šele pri Celju odprl lep pogled po teh krajih ob lepem jesenskem vremenu. Veselb razpoloženje je zavladalo, saj jih je bilo lepo število v dveh posebnih vozovih. Ob prihodu v Ptuju se je nabralo skoraj 100 udeležencev, med njimi mnogo prijateljev in znancev iz drugih stanov, ki jih je pozdravila mestna godba ter jih je pričakovalo številno občinstvo. Navzoč je bil narodni poslanec Brenčič, predstavniki civilnih in vojaških oblasti pod vodstvom kapetana g. Božiča, zastopniki društev ter celotni odbor za sprejem izletnikov pod vodstvom neumornega predsednika, načelnika postaje, g. Keržarja. Dobrodošlico je izrekel g. Keržar, nato pa še predsednik olepševalnega in tujsko-promet-nega društva šolski nadzornik g. Pretner. Bil je udeležencem ves čas ob strani ter jim nudil vso podporo..
Sprevod je krenil nato z godbo na čelu in z odličniki pred mestno hišo, kjer jih je pričakoval mestni župan g. Dr. Remec, ojx>zarjal je na lepote teh krajev, na izredno priliko, ki se je nudila z obiskom temu zgodovinskemu mestu. Zahvalil se mu je vodja izleta, višji kontrolor drž. žel,, g. Bruno Parma iz Ljubljane, ki je vzhičen nad tem lepim sprejemom izrazil nado, da si bodo gotovo
vsi odnesli iz tega zgodovinskega mesta Ptuja in njegove prelepe okolice najlepše vtise in trajne spomine, kar jim naj še podkrepi ta lepi sprejem, ki so ga bili deležni. — Sprevod je nato krenil pred mestni Ferkov muzej, kjer jih je pozdravil zastopnik muzejskega društva prof. g. Alič ter ji in najprej razložil nastanek zgodovinskih zanimivosti Ptuja in tega muzeja. Po ogledu muzeja so se podali na grad Herberstein, kjer so se divili krasoti starinskih zapuščin in redu, kako se to varuje za pozne rodove. — Sledil je ogled dominikanskega samostana in cerkve s svojimi znamenitimi freskami, rezbarijami in slikami. Kosilo, ki je sledilo, je bilo prav mojstrsko razdeljeno po raznih lokalih ter kar najbolje pripravljeno. — Popoldne je bil pripravljen izlet v sosedne Haloze, ki ravno sedaj ob času trgatve nudijo najlepši pogled s vojih hribčkov in gričkov s strmimi pobočji. Krasno jesensko vreme je še posebno podžigalo razpoloženje naših gostov. Pot je šla v vinograde, mimo Sv. Barbare do vznožja grada Borlna, ob mirno tekoči široki Dravi, na visoki strmi skali z razgledja tja do Maribora in v neskončno daljavo. Ogled starih viteških dvoran in srednjeveških zanimivosti je vzbujal veliko pozornost vseh ter so vsi bili prav hvaležni tako organizatorjem kot posestnikom, da jim je bil omogočen ogled grada. Po ogledu so se še enkrat sestali vsi izletniki v prijetni družbi s Ptujčani, med katerimi so bili poleg mestnega župana navzoči predstavniki raznih društev, veliko število častnikov s kapetanom g. Božičem. Spregovoril je še enkrat vodja izletnikov, ki se je zahvalil za gostoljubnost in naklonjenost, katere so bili deležni udeleženci. Težko bi bilo vse omeniti, vendar zasluzijo vsi enako zahvalo.
najprijetnejšem razpoloženju je bilo res težko zapustiti ta gostoljubni kraj in še pozno v noč, ko so se vračali izletnik} domov, so se spo-minjali na ta_ izredni dan, ki jim ga je pripravil prireditelj z zeljo, da se kmalu zopet vidimo.
Sneg - veselje smučarjev, strah vinogradnikov
Ljubljana, 6. oktobra.
Kaj čudno smo bili iznenadeni danes zjutraj, ko je začel med dežjem naletavati spočetka polagoma, jx>tem pa gosteje in gosteje sneg, ki je počasi jx>polnoma zamenjal dež in se spremenil v neprestano naletavanje kosmičev, ki pa so vsi prepojeni l vodo. Ko kosmiči poleg tega naletavajo še na premočeno podlago, seveda sneg sproti izginja in nam pušča samo brozgo. Le hiše je za s|X>znanje pobelilo, a bo še ta belina izginila, kakor hitro bo naletavanje, ki se vedno bolj redči, f>onehalo.
Poročila o prvem snegu prihajajo z vseh strani. Deloma j>onoči, deloma proti jutru in danes dopoldne je snežilo skoraj po vsej Sloveniji. Sneg je znatno pokril vse hribovje prav do doline. V severnih delih (Dravska, Mežiška in deloma Šaleška dolina) pa je pokril sneg nalahno tudi predele v dolini.
Zbudili smo se torej danes skoraj v popolnoma zimskem vremenu, katerega eo dobri nosovi začutili že sinoči. Vremenski preroki spričo tako zgodnjega zimskega vremena ne obetajo nič dobrega. Dasi nikakor ne moremo računati, da bi
Nekatera favna dela v bližnji kamniški okolici
Kamnik, 5. oktobra.
V	Nevljah se že gradi nov železobetonski most čez Nevljioo na tuhinjski cesti. Delo je prevzelo gradbeno podjetje inž. TBnnies iz Ljubljane za 293 tisoč dinarjev. Da bo mogel iti promet nemoteno dalje skozi tuhinjsko dolino, grade najprej provizorični most.
Tudi za nadaljevanje dela na Kavranu se je Se našel kredit, ker je bila predvidena vsota v proračunu prekoračena.
Smatramo, da bi bil sedaj tudi ugoden čas za popravo jezu pri mostu v Novem trgu, ko je voda v strugi Bistrice nizka, za kar bi bili sedaj stroški neznatni. Za slučaj, da bi jez podrlo v jesenskih poplavah, kar je skoraj neizogibno, bo treba graditi nov jez in bodo stroški mnogo večji.
Metlika
^ Metlika, 5. oktobra. Regulacija hudournika na Dolnjem Suhorju. —
Hidrotehnični odsek kr. banske uprave je zregulirail
sneg ostal ali ležal kjer v dolinah po cel dan, napravlja občutno škodo mraz, ki prinaja ; snegom. Planine so že nekaj časa globoko proti vznožju zasnežene in z njih veje prav mrzla sapa. Najhujšo škodo povzroča mraz seveda v vinogradih, kjer se začenja trgatev. Sneg in mraz sta od nekdaj najhujši strah naših vinogradnikov, katerim često prekrižata vse račune glede dobrega pridelka in trgatve.
Prvi sneg po gorah pa je že pred dobrim tednom spravil pokoncu smučarje, ki jim sneg ne zapade nikdar dovolj zgodaj. 2e v soboto smo videli na kolodvoru štrleti iz odhajajoče množice nekaj parov smuči, s katerimi so prvi smučarji rinih v vse mogoče smeri. Ko so se v, nedeljo zvečer vrnili, so bili s smukom še dokaj zadovoljni. Zvabilo je tudi druge turiste, ki so bili v nedeljo po raznih kočah, da so si pri oskrbnikih izr>oso-dili smučke in jih uveljavili okrog koč. Kakor torej vse kaže, bo smučarska sezona letos prav zgodnja. Izkušnje pa nas uče, da rana smučarobai^ sezona ne drži dolgo. Ce pa je vreme napravilo izjemo s tako zgoanjim snegom, smemo ravno, .tako upati, da bo napravilo izjemo morda tudi pri zimskošportni sezoni.
hudournik v Dolnjem Suhorju, kjer je tamkajšnjim posestnikom delal veliko Škodo s tem, da je zasipal travnike in njive ter odnašal rodovitno plast zemlje. Za regulacijo je bil skopan 200 m dolg hudourniški jarek, katerega dno je betonirano, bregova pa pozidana. Na spodnjem koncu jarka je bil 30 m globok kraški požiralnik, katerega so razširili na premer 2 m ter 25 m globoko betonirali. Ta požiralnik je zgoraj zavarovan z varnostno rešetko Ln je tako preprečeno, da bi kdo po nesreči padel v požiralnik. Dela so bila izvršena s povečano previdnostjo in ni bilo nobene nesreče. Po 25 delavcev je bilo dnevno zaposlenih iz bližnje okolice, ki so bili vsi potrebni zaslužka. Delo je stalo 100.000 Din.
Licitacija grozdja y banovinski trsnici. V nedeljo je Vinarska zadruga v Metliki kupila na javni dražbi grozdje iz banovinske tnsnice v Drašičih.
Gorjanci pod snegom. Zadnje dni je sneg pobelil Gorjance. Vinogradniki s skrbjo čakajo toplejših dni, da bi začeli s trgatvijo. Splošno tožjijo. da je lertošnji pridelek po količini slab, le Radovščani so zelo zadovoljni, saj je minulo že mnogo let, odkar je bila trta tako bogato obložena kakor letos.
Proli podražitvi k-uha ie nastopil švicarski ?vt*z ni svel in doicf: l v ta namen 8 milijonov šv. frankov.
Med ameriškimi rojaki
V	prejšnjih časih se je izselilo v Ameriko tudi « slovenske zemlje mnogo ljudi, ki so si zamislili v tujini boljšo bodočnost. Mnogim se je to v prejšnjih boljših časih zaradi podjetnosti in pridnosti tudi posrečilo in jim je danes življenje mnogo lažje, kakor pa je morda pri nas doma marsikomu. Toda v prejšnjih časih je bilo gotovo tudi v Ameriki več sreče, kakor jo je danes. Tudi v to »zlato deželo« se je posebno v zadnjem času naselila skrb in borba za vsakdanji kruh, ki je dostikrat še mnogo trši, kakor doma na svoji lastni zemlji. Poleg tega pa je tujina le — tujina. Gotovo je danes dosti takih naSih rojakov tam v Ameriki, ki komaj že čakajo, kdaj bodo imeli srečno priliko, ko bodo spet lahko zagledali svoj pravi dom, in. ki so razočarani morali priti na to, da ie škoda slovenske krvi, da bi jo izsesavali tujci. Malokrat pa pride na domačo grudo kakšna vest, o teh naših rojakih iz Amerike. Niti najožji svojci doma včasih ne vedo, kaj je z njihovimi sorodniki. Zato bomo v našem listu od časa do časa prinesli nekaj drobnih vesti o naših rojakih tudi iz Amerike. Gotovo bo le temu ali onemu ustreženo, ko bo bral — morda po dolgem času — nekaj o svojcih od onstran morja.
V bolnišnici v Clevelandu ie v starosti 50 let umrla Neia Lavrič, ki je bila doma iz vasi Pod-gora pri Vrhniki. V Ameriki je živela celih 34 let, Bila je tam poročena in zapušča dva sinova, hčerko in tri brate, v domovini pa ji živi še niena mati.
Iz Medvod pri Ljubljani se je pred leti izselil v Ameriko Franc Kuhar. Sedaj je v starosti 42 let v Milwaukeeu umrl.
V premogovniku v Coverdale se ie Janez Špe-lič pri rudarskem poslu tako težko ponesrečil, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Toda umrl je že med potjo taj. Star je bil 54 let in je
bil doma iz Vasi Vrbovec na Dolenjskem. V domo-
vini mu živi še njegov oče, dva brata m sestra. Druga sestra je tudi v Ameriki.
Nogo so odrezali Johanu Ogrizku, ki ga je pred nedavnim ponoči zbil avtomobil.
™	, nl5"ic” 80 odpeljali teiko ponesrečenega,
30 let starega Toneta Klepca, ki se je naselil v L-ornwall. Težak ko« železne rude mu je zlomil bok. v., v '-'levelaadu je preminula Cecilija Pelko roj, Vidmar, v Ameriko je prišla že pred 28 leti in je doma izvasi Velike Liplje pri Žužemberku.
tudi v Ameriki je prehitra vožnja z avtomobilom prepovedana. Slovenski rojak Jožef Bučar, Iti se je naselil v Hibbingu, je bil pred kratkim za tak prestopek obsojen na plačilo celih 100 dolarjev. Morda je bilo s to hitro vožnjo v zvezi še kaj hujšega, kajti kazen bi za naše pojme in žepe bila le malo previsoka.
V	Elyju je umrl 43 let s^ari Slovenec Franc Skrjanc.
Poročila sta se v Clevelandu Lojze Tiaovec in gdč. Rose Skuly. Srebrni jubilej poroke pa 6ta praznovala v istem mesfu v začetku septembra slovenska zakoncaAnton Jerman in njegova žena. Slavljenca uživata v Clevelandu velik ugled in spoštovanje. Zato jima v tej slovesnosti niso pozabili častitati drugi slovenski rojaki, ki žive tam.
Delavcem v Ameriki se dosti boljše ne godf, kakor pa našim delavcem doma. Neprestano se morajo boriti za svoj življenjski obstoj. Plače so se v zadnjem času ponekod tako znižale, da delavcem ni preostajalo drugega, kakor da začno s stavko, s katero so skušali doseči povišanje teh prejemkov. Takih tovarn je v Berbetonu precej. Čim preneha stavka v eni, že se ustavi delo v drugi. S stavkami pa se le redko kaj doseže, ker je zelo težka Borba proti bogatim kompanijara. Ponekod delavci stavkajo kar po več mesecev. Ce si niso že prej kaj dosti prihranili, ne bo težko reči. da se jim prav preveč dobfo ne ^odi.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 6. oktobra: Bruno.
Jutri, sreda, 7. oktobra: Justina.
•
Nočno službo imajo lekarne: dr Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste.
*
Oalopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev in vozačev dne 11. oktobra na vojaškem vežbališču Fužine pri Ljubljani. Začetek ob 14. uri.
Popravek. »K notici o spremembi pisarniškega vodstva Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, nas Zveza naproša za popravek v toliko, da je dosedanji ravnatelj g. Pintar prosil za trimesečni dopust, zaradi česar nastopi g. dr. Žižek takoj svojo službo.«
Redni pouk esperantskega jezika se bo vršil v tečaju na Cankarjevem nabrežju 7-1. — vsak torek in petek od 20—21. Učnina le 15 Din mesečno. — Vpiše se lahko vsakdo še v prvih urah. — Klub esperatntistov Ljubljana
Drevi ob 20 v dvorani hotela »Metropol« predavanje: »Slovenija — biser Jugoslavijec — s ski-optičnimi slikami, v proslavo »Zelenega tedna 1936« Vstop prost!
Repfertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
drama
Začetek ob 20. uri
Torek. 6. oktobra: zaprlo (generalkal.
Sreda, 7. oktobra: »Florentinski slamnik«. Premi-jerski abonma.
OPERA
Začetek ob 20 uri
Torek, 6. oktobra: »Pod to goro zeleno mijerski abonma.
Sreda, 7. oktobra: »Matija Gubec«. Red Sreda.
Obisk v Jakopičevem paviljonu
Ob priliki razstave Kos-Maleš-Gorše-Slaviček
Pre-
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 5. oktobra: Zaprto.
Torek, 5. oktobra ob 20: >2ivi mrtvec«. Red A. Sreda, 7. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 8. oktobra ob 20: »Zorka«. Red B.
Petek, 9 .oktobra: Zaprto.
Sobota, 10. oktobra ob 20: »Prva legija«. Pre-m i j e r a. Bloki.
Abonent}«« reda A in B imajo ta teden že svojo predstavo. Zato dvignite čimprej svoje izkaznice! Kdor se pa namerava še abonirati, lahko to go stori, vendar je v njegovem interesu, da to stori takoj, ker je letos zanimanje za abonma zelo veliko.
Ljubljanska opera gostuje v torek, dne 13. t. m. s Puccinijevo popularno opero tMadame Rutterllye«. Gostovanje se vrši le enkrat. Naslovno partijo poje v Mariboru tako priljubljena primadona Zlata Gjungjen&e. Pobrigajte se 3<- pravočasno!
»Živi mrtvec«, ta globoka drama ruskega ge-^‘(riijH" Tolstoja, je ob otvoritveni predstavi dosegla mprav velik uspeh. Ponove jo v torek. 6. t. m. za red A.
V	soboto premijer« »Prva legija«. Ta Lave-ryjeva drama iz jezuitskega življenja učinkuje z rcidko dramatsko silo in po mnogih peripetijah, ki jih doživljajo duše njenih junakov, izzveni v slavospev veri v Boga. To etično in literarno mnogo vredno delo režira Peter Malec. Nastopijo Malec, Nakrst, Gorinšek, Grom, Verdonik, Blaz, P. Kovič, Košuta, Košič in Borko.
Maribor
Sadni sejem podaljšan. Sadni seiem bi se moral zaključiti včeraj; vodstvo ^prireditve pa ga_ je podaljšalo še za danes. Znižalo pa je vstopnino na 1 Din. Obisk sadnega sejma je bil dosedaj zelo zadovoljiv, uspeh pa je presegel vse pričakovanje.
Poročila sta se v Mariboru g. Ciril Grešak, dopisnik »Slov. Naroda«, in gdč. Stanka Gabrijel. Naše iskrene čestitke!
Mladinski gozdni tek SSK Maratona. Kakor prireja SSK Macaton vsako leto za zaključek lahkoatletske sezone Pohorski tek za seniorje, tako priredi ob istem času »Mladinski gozdni tek za iunt-orje«, ki se bo letos vršil prihodnjo nedeljo ob 15 v okolici Treh ribnikov. Vsi tekmovalci se zberejo ob 14 na Livadi ter odidejo skupno na start. Klubi se opozarjajo, da pravočasno pošljejo svoje prijave.
Celjske novice
Celje, 5. oktobra.
Smrtna nesreSa slikarskega pomočnika. Pred dnevi smo na tem mestu poročali o hudi nesreči, ki se je zgodila 47 letnemu slikarskemu pomočniku Pasero Bogomiru s Sp. Hudinje. Pasero je bil namreč v ponedeljek, dne 21. septembra zaposlen pri trgovcu s stroji Gobcu v Gaberju in sicer s pleskanjem strojev. Pri delu je pa z lestve omahnil in strmoglavil 12 m globoko. Padec je bil tako silen, da si je Pasero prebil pri tem lobanjo, nalomil desno nogo, zlomil tri rebra in zbil 9 zob. Hudo ranjenega so takrat takoj prepeljali z avtomobilom celjske reševalne postaje v bolnišnico, kjer se je boril z življenjem in smrtjo skoraj 14 dni, dokler ga ni v nedeljo ob 10 dopoldne smrt rešila trpljenja.
Občinska seja. Redna seja mestnega sveta celjskega bo v petek, dne 9. oktobra, ob 6 zvečer v posvetovalnici mestnega poglavarstva. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
Dijaki — odlog službovanja v vojski. Dijaki, k) so bili pri naboru potrjeni za vojaško službo, pn žele nadaljevati študije, naj do 1. novembra oddajo pri mestnem poglavarstvu predpisane prošnje. Natančnejši podatki so razvidni z razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva.
Napravite tudi za delavce nekaj
Trbovlje, 5 oktobra.
Od opekarne do zapadnega okrožja so pred časom bile luči. Nekaj mesecev pa teh luči m več ob poti, po kateri hodijo delavci v delo na nočne tretine. Na tej poti so pred kratkim zabili železne droge, da upokojenci ne bi mogli v svojih dvokolnicah voziti iz nasipa nibranega premoga. Delavec, ki hodi na delo po Jej cesti se lahko ponesreči. Vsekako: delavstvo želi, da tako važne poti dohe razsvetljavo, saj so dobro razsvetljene tam, kjer Hodi morda samo eden uradnik. Tu pa hodi dnevno nad petsto delavcev na delo in z dela.
Primož Trubar (M. Maleš)
Ljubljana, 6. oktobra.
V Jakopičevem paviljonu razstavljajo znani naši trije umetniki: Gojmir A. Kos, Miha Maleš, in France Gorše; kot gosi pa razstavlja eden najodličnejših čeških mladinskih slikarjev Jan Sla-viček. Razstava je bila odprta preteklo nedeljo ter bo odprta do 25. oktobra t. 1.
Razstavljenih okrog sto del
V vseh treh paviljorovih razstavnih prostorih ie razstavljenih okrog 100 del. V levem prostoru ima izvešene svoje krasne slike Kos. Pri n^em prevladujejo pokrajinske slike in tihožitja. Njegove oljnate umetnine so privabile že marsikaterega kupca, kar je pač najboljši dokaz za kakovost razstavljenih del.
V desnem razstavnem prostoru razstavlja Miha Maleš. V nasprotju s Kosovima realističnimi deli najjdemo tukaj skoraj izključno čustvene stvari, ki prehajajo delo že v seralizem. Ta način slikarstva je pri nas popolnoma svojevrsten in originalen ter lasten samo Malešu. Posebno po-
zornost vzbuja »Spomin na Benetke« in »Primož Trubar ob 350-letnici njegove smrti«. To sliko prinašamo tudi v Listu.
V	srednjem razstavnem prostoru so izvešene slike obeh slovenskih slikarjev, Maleša in Kosa, poleg tega razstavlja tu šc češki umetnik )an Slaviček. Pri njem prevladujejo pokrajinske študije iz Češke in iz Korčule. Nekaj od teh njegovih slik je razstavljal letos že na svetovni razstavi v Benetkah.
Obenem razstavlja svoje umetnine v tej dvorani tudi France Gorše, eden od naših najboljših kiparjev. Razstavil je le nekaj svojih najboljših kipov, ki so izdelani v bronu, mavcu ali lesu. Zlasti ugajata portreta Mihe Maleša in Talicha, posebno pozornost pa vzbuja skupina »Pajdaši«.
Vidimo torej, da najdemo sedaj v lakopiče-vem paviljonu umetnike ravno nasprotnih in idejno tako različnih smeri, da je to naravnost poučno.
Rekordan obisk, kupčije
2e pri povprečnem pregledu dobi obiskovalec vtis, da je to resna razstava, ki zasluži tudi svojo pozornost. To je uvidela tudi ljubljanska publika, ki je doslej v izredno visokem številu obiskala razstavo. Prvega dne je zabeležen najbrž tudi rekord v obiskovanju razstav v Jakopičevem paviljonu.
Že takoj prvega dne je prišlo tudi do več kupčij. Znani ljubljanski ljubitelji lepe umetnosti so odkupovali posamezna dela ter dali s tem priznanje našim mladim umetnikom, svoja stanovanja pa olepšati z okusnimi in umetniškimi slikami.
Prvovrsten aranima
Razstava je urejena izredno skrbno in pregledno. Pozna se, da so vsi trije razstavljala priredili tako razstavo že v Mariboru in so prinesli v Ljubljano gotovo tudi nekaj izkušenj iz Maribora. Obiskovalec že pri povprečnem pregledu lahko dobi neke zanesljive vtise, kar je brez dvoma dokaz dobrega aranžmaja.
Prireditelji so z včerajšnjim dnem uvedb nekaj sprememb glede vstopnine. Tako stane vstopnica za enkratni obisk 5 Din, za dijake 3 Din, za dijake v skupinah pod vodstvom profesorja 1 Dan. Nanovo pa so vpeljane permanentne vstopnice, ki stanejo s katalogom vred 15 Din. Pri blagajni je na razpolago tudi krasen in na umetniškem papirju bogato ilustriran katalog vseh razstavljenih del (stane 5 Dinl.
Sedanja razstava v Jakopičevem paviljonu je vsekakor dostojno spričevalo idejnih kvalitet v naši mlajši umetniški generaciji in je kulturna dolžnost Ljubljane, da posveča razstavi tudi primerno pozornost.
Kadar fantje zborujejo
Celje, 5. oktobra.
Včeraj so se zbrali v fantovski sobi v Orlovskem domu, da podajo obračun o delovanju v pretekli sezoni. Izredno lepo število jih je bilo, da čujejo rezultate in uspehe enoletnega dela in da napravijo načrt za bodočo sezono.
Zborovanje je otvorfl in vodil predsednik fantovskega odseka KPD g. dr. Zdravko Kalan, ki je takoj ob otvoritvi podal nekaj odločnih in krepkih izjav. Izvajal je, da nam je sedanja vlada vrnila pravice, ki nam jih je bil vzel prejšnji nasilni in protiljudski režim. Poživljena je naša katoliška prosveta — ne še vsa, zato gre naš cilj za tem, da se vzpostavi katoliška prosveta zopet v vsej svoji celoti. Po odločnih predsednikovih izjavah so podali svoja poročila posamezni funkcionarji. Iz teh poročil je razvidno, da prednjači fantovska organizacija že danes, komaj po enoletnem zopetnem delovanju, vsem drugim kalotiškim organizacijam. V teku enega leta je zbrala pod svojim okriljem 120 mladih in krepkih fantov, ki hočejo sebi in svojemu narodu lepšo bodočnost in v katere polagamo svoje upe in nade. Vršili so
se redni 14 dnevni sestanki, na katerih so se poleg organizacijskih zadev obravnavala vsa pereča vprašanja našega časa, zadevajoča socijalno, ekonomsko, narodno vprašanje itd. Več predavanj je bilo tudi zdravstvenega značaja. Fantje so se udeleževali vseh prosvetnih prireditev v Celju, okolici in tudi oddaljenejših krajih Slovenije. Dali so inicijativo in izpeljali organizacijo tabora katoliških mož in fantov v Petrovčah. Gojili so tudi petje, gimnastiko, šah, plavanje. Za bodoče so napravili obširen program. Ustanovile se bodo razne sekcije: pevska, lahkoatletska, gimnastična, šahovska, plavalna, glasbena itd. Vršili se bodo redni 14 dnevni sestanki — ločeno za mesto in okolico.
Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Zdravkom Kalanom na čelu. Predsednikovo ime, kakor tudi imena ostalih odborovih članov nam jamčijo, da hoče korakati fantovski odsek odločno po ravni slovenski in katoliški poti in tako izvrševati nauke, ki so jih polagali voditelji slovenske katoliške prosvete.
Zimski vozni red na železnicah
je stopil včeraj v veljavo
Ljubljana, 6- oktobra. i vozni red po naših železnicah. Prinašamo pregled
Z včerajšnjim dneni je stopil v veljavo nov prihodov in odhodov vlakov v in iz Ljubljane.
Odhodi vlohov Iz Llubllone gl. Kol.
Čas
uro	mir.
5	58
7	15
9	42
12	05
15	44
17	35
IS	40
20	48
5	50
8	55
11	30
13	46
16	10
18	25
7	24
12	30
14	20
19	05
7	25
11	45
13	55
18	30
1	35
5	42
6	15
8	27
10	00
13	45
17	02
18	20
0	45
4	35
5	30
7	20
9	00
12	55
13	36
18	23
20	02
21	50
23	54
Tržič (Samo ob delavnikih) Bistrica-B. i., Rateče-Pianica. Tržič Jesenice MUnchen, Salzburg Bistrica-B. j., Rateče-Planica, Tržič Jesenice, Rateče-Piiinica, Tržič Tržič
Bistrica B. j., Tržič Jesenice, Mftncben, Pariš
Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mi sto Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto
Kočevje, St. Janž, Novo mesto, Karlovec Št. Janž, Novo mesto (Samo ob delavnikih) Kočevja, Novo mesto. K;irlovac Kočevje, Št. Janž, Novo mesto
Vrhnika trg Vrhnika trg Vrhnika trg Vihnika trg
Trst, Ventimiglia. Roma Trst, Reka. Venezia, Koma Postojna, Trst Trst, Milano, Pariš (OS)
Trst, Reka Milano Pariš Postojna. Trst
Trst, Reka, Ventimiglia, Roma Postojna	_________________
Maribor, Zagreb
Zagret«, Sušak. Split, Belgrad
Maribor, Zagreb
Maribor
Zagreb, Belgrad
Wien. Buta pest Praga, Zagreb
Maribor, Zagreb
Maribor, Zagreb
Zagreb, Sušak, Split, Belgrad
Belgrad, Bukarešta, Istanbul, Atene (SO)
Wien, Budapest, Berlin, VVars^avva
Prihodi vlahov w Llubllono gl. kol.
min
is smeri
Tržič (Samo ob delavnikih) Bistrica-B. j., Rateče-Planica, Tržič Pariš, MUnchen, Jesenice Rateče Planica. Jesenice, Tržič Bistrica-B. j., Rateče-Planica, Tržič Tržič
MUnchen. Salzbursr, Jesenice Bistrica-B. j., Rateče-Planica, Tržič
Kamnik mesto
Kamnik mesto (Samo ob delavnikih)
Kamnik mesto
Kamnik mesto
Kamnik mesto
Kamnik mesto
Kamnik mesto (Ob nedeljah in praznikih
Novo mesto (Samo ob delavnikih) Karlovec. Št. Janž. Kočevje Karlovec, St. Janž, Kočevje Karlovec, Novo mesto, St. Jani, Kočevje
Vrhnika trg Vrhnika trg Vrhnika trg Vrhnika trg
Roma, Ventimiglia, Milano, Trst
Postojna
Roma. Ventimiglia, Trst, Reka Postojna
Pariš Milano, Trst Reka Pariš, Milano, Trst (SO)
Postojna
R ima, Venezia, Trst, Reka
Belgrad, Zagreb, Split, Sušak, Maribor Wien, Budapest, Berlin, Warszawa Zidani most
Istanbul, Atene, Bukarešta. Belgrad (OS)
Maribor, Zagreb
Belgrad. Split, Sušak, Zagreb
Maribor. Zagreb
Praga, Wien. Budapest, Zagreb
Maribor. Zagreb
Belirad, Zaureb
Maribor, Zagreb
Od tu in tam
Sestanek s političnimi prijatelji je imel včeraj v Skradinu pravosodni minister dr. Subotič. Govoril je o političnem položaju v državi, o delu vlade in o bližnjih občinskih volitvah. Danes bo obiskal še nekaj krajev v šibeniški okolici, zvečer se bo pa vrnil v Belgrad.
Slana je pomorila rože JNS tudi po topli Dalmaciji, kjer so včeraj in danes senatorji in poslanci te branže imeli nekaj zelo slabo obiskanih sestankov. Na več teh sestankov ni prišlo niti po 10 ljudi in še ti so bolj iz radovednosti prišli gledat, ne poslušat, zapuščene generale.
Pera Živkovif je postal zadnje dni zelo redkobeseden. O spojitvi kluba Jevtičevcev in JNS kluba je časnikarju od «Pravde» dejal, da so se za to fuzijo odločili poslanci in da je to tudi njihova stvar. O tem, kar se je zadnje dni zgodilo v JNS in Jevtičevem klubu, ve samo toliko, kolikor so pisali časopisi, o tem pa, kar pišejo časopisi, pa da nima nikakih stvarnih podatkov. Ne ve tudi ničesar o tem, da je nekaj poslancev in senatorjev izstopilo iz njihovih dosedanjih klubov. Zdi se, da ta predsednik res mnogočesa ne ve! Za modrega človeka ga pa ne bo smatral nihče, čeprav molči...
Zastopnik vojnega ministra generala Mariča, ki je odpotoval v Pariz, kjer bo zastopal kr. vlado pri otvoritvi spomenika blagopokojneinu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, bo ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič.
Angleški publicist Seaton Watson je sedaj zopet v Zagrebu. V Belgradu se je sestal z dr. Sloja-dinovičem, dr. Korošcem, Mišo Trifunovičem, Mom-čilom Ninčičem in nekaterimi drugimi politiki. Iz Zagreba bo odpotoval v Prago.
Prostori albanskega poslaništva v Belgradu in stanovanje poslanika so sedaj določeni v zgradbi Pariške ulice 13.
Finančni minister dr. Dnšan Letica nadaljuje svoje politično potovanje proti Zrmanji, Gračcu, Oospiču, Bunici, Korenici in dalje proti Ogulinu.
Morile« Pejnovič, ki se sedaj zagovarja pred okrožnim sodiščem v Ogulinu zaradi tega, ker je ubil Radičevega poslanca Karla Brkljačiča pravi, da se za to dejanje ne čuti krivega. Zanimivo bo vsekakor bolj — seveda ne za Pejnoviča — kaj bodo povedale priče.
Nedeljske občinske volitve v savski banovini 90 prinesle zmago bivši HSS v 49 občinah. Volitve so bile samo v 50 občinah. Da zanimanja za te volitve ni bilo bogve koliko, kažejo podatki, ki pravijo, da je po nekaterih občinah volilo vsega skupaj le kakšnih 6%.
Konference katoliškega episkopata so se danes pričele v Zagrebu. Konference se vrše v prostorih nadškofijske palače. Med drugimi vprašanji bo govora predvsem tudi o načinu borbe proti komunizmu. Konferenci predseduje zagrebški nadškof dr. Bauer.
Kongres istrskih organizacij v naši državi je bil včeraj v Zagrebu. Na njem je bila izvoljena tudi nova uprava z dr. I. Čokom na čelu. Prihodnji kongres bo verjetno v Slavonskem brodu.
Na zatoini klopi sedi 29 osumljencev, ki so obdolženi, da so krivi strašnih dogodkov v Kere-stincu na Hrvatskem. Ta razprava se je začela včeraj pred velikim senatom okrožnega sodišča v Zagrebu. Včeraj je bila prečitana samo obširna obtožnica. Dane« ob 8 zjutraj se je razprava nadaljevala.
Poljskega poslanika v Belgradu Romana Dem-bickega je včeraj sprejel predsednik naše vlade dr. Milan Stojadinovič.
Tri hude zločine v enem dnevn so doživeli
včeraj v Bjelovaru. V hribih blizu mesta so našli 36 letnega Ivana Bašiča s strašnimi ranami na glavi, ki jih je dobil » sekiro. Umrl je takoj v bolnišnici. — V vasi Oraoeu je kmeta Bogdanovit'a smrtno ranila z nožem njegova žena. — V neki drugi vasi pa je kmetu Jabčeviču ušla žena domov. Mož je šel ponjo ter se sprl s tastom, ki ga je udaril s polenom po tilniku in ga ubil.
Poverjeniki hrvatske gospodarske sloge za okraj Križevce so zborovali v nedeljo ter govorili o občinskih volitvah.
Ceneni teden so v soboto začeli trgovci v Subotici. Ta teden bodo vse subotiške trgovine prodajale vse vrste blaga po najnižjih cenah. Ob začetku tedna so zborovali subotiški obrtniki in trgovci ter zahtevali po vzorcu kmečke zaščite, zaščito tudi zase.
Kirurgični paviljon pri splošni bolnišnici v Ljubljani so začeli včeraj graditi. Nov paviljon, ki bo stal okrog 2 inilii. Din, bo v znatni meri razbremenil proatorninsko neodgovarjajočs kirurgični oddelek.
Obrtniško zborovanje
Dolnja Lendava, 4. oktobra.
Organiziral seje krajevni akcijski odbor gospodarstvenikov v Dolnji Lendavi, in sicer obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev. Zborovanje se je vršilo v nedeljo, 4. okt. ob 10 dopoldne v dvorani hotela »Krona« s sledečim dnevnim redom: 1. Referat o gospodarski situaciji in 2. resolucija. R® ferat o gospodarski situaciji je bil zelo izčrpen in je podal v glavnih obrisih sedanje težko slanje mal.h obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev. Pokazal je na težko gospodarsko situacijo, v kateri se sedaj nahajajo vsi obrtniki, trgovci in gostilničarji v dolnjelendavskem okr. brez izjeme. Obsegal je tudi posebno važno točko, io sicer o šušmarenju v vseh teh panogah, zlasti v gostilniških zadevah, ker je znano, da se razni vinotoči tajno zelo širijo, točijo vino po nizkih cenah in tako zapirajo gostilničarje, da niti za davke ne zmorejo. Ta tajna konkurenca je zelo zadela to panogo našega gospodarstva in bi 6e moralo tej zadevi posvetiti od strani oblasti vso pažnjo in z eksemplaričnimi kaznimi popolnoma zatreti, ker je tudi v narodnostnem in zdravstvenem oziru zelo škodljivo. Radi preobdavčenja so tudi obrtniki zelo prizadeti in se v tem oziru mora napraviti preobrat, da bo mogoče obrtniškemu stanu vsaj dihati, če že ne živeti. Tudi v obrtništvu so razni obrtniki-samouki brez obrta in brez obdavčenja, kar pa ni nikakor v korist obrtniškemu stanu. Sklenila se je resolucija, da se tem zadevam obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev posveti nekoliko več pozornosti in se zaščitijo njihovi interesi. Udeležba je bila sorazmerno zelo dobra od strani prizadetih in se je s tem pokazala solidarnost vsega obrtniškega, trgovskega in gostilničarskega 6tanu. Tudi mi želimo, da se stanje v vseh teh panogah čim prej izboljša, sicer grozi mnogim ljudem gospodanska propast. Resolucija se bo predložila na merodajna mesta v upoštevanje.
Naročajte in širite »Slovenski dom!"
Tako bi Nemci napadli Rusijo
Ernst Henry objavlja v reviji »New Sfatesman and Nation« prvi članek o strategiji nemškega napada na Rusijo. Uredništvo omenjene revije je k članku pripisalo pripombo, da je to prvi članek od dveh sličnih člankov in da je vzet iz nove knjige, ki bo kmalu izšla. Avtor je pred tem napisal zelo značilno knjigo o nacistični Nemčiji »Hitler over Evropa« (Hitler nad Evropo). Nova knjiga bo izšla pod naslovom »Hitler over Russia« (Hitler nad Rusijo) v izdaji Dent v Londonu. Avtor v tej knjigi podrobno obravnava, kako bo po njegovih informacijah Hitler izvršil svoj udar na Rusijo. Avtor bolj verjame kakor uredništvo, da bo do napada na Rusijo res prišlo, toda na koncu dodaja, da bo v tej borbi Rusija zmagala. Prvi članek vsebuje v glavnem sledeče misli:
Generalni napad na Rusijo. Kako se niore tak načrt realizirati. Kako se more zrušiti boljševizem. Takoj se pred čitateljem raztegne skoraj fantastičen strategičeu zemljevid. Ore tu za napad na ozemlje, dvakrat večje od Evrope, z mejo dolgo na zahodu preko 2000 km in s 175 milijoni prebivalci. To ne bo abesinska ali kitajska avantura. V našem času niti eden od naših vojskovodij ni stal pred takim problemom. Da se še nekako razumeti nemški načrt udara na Pariz preko Belgije ali napad zveznih držav preko Rena na Nemčijo. Toda, kako naj se da razumeti uničevalni — uničevalen mora biti, če naj ima uspeh — pohod na moderno, dobro oboroženo in organizirano državo ogromnih dimenzij, ki more poslati na bojišče 20 milijonov vojakov in ki ima danes odlično delujočo industrijo!
Vojaški načrt
Generalni štab nemškega fašizma more pretresati ta načrt. Naj bodo zemljepisne, tehnične in socialne razmere kakršnekoli, izdelati morajo načrt, s katerim bodo premagali vse ovire. Kakor so nemški generali dolgo imeli uprte oči na francosko mejo, da bi mogli udariti na Pariz (to se jim je posrečilo samo enkrat, leta 1870) tako sedaj Hitlerjevi generali prežijo na 2000 km dolgo zahodno rusko mejo. Moskva je cilj —- to je srce sovjetskega imperija — četudi bi morali do zadnje bitke priti na Uralu, kjer bi sovjetska vojska dala verjetno zadnji odpor nemškemu in japonskemu fašizmu.
Rusko zahodno mejo od Arktika do Črnega morja deli avtor na pet strategijskih oblasti, preko katerih naj bi se izvršil pritisk na sovjetsko unijo.
V	kateri smeri bodo krenili? V gotovi meri je to zgodovinsko vprašanje. Toda odgovor — se zdi — ni tako težak.
Meningrad - prva žrtev
Prvi udarec bo usmerjen proti Ljeningradu, proti prvi trdnjavi boljševiške revolucije. To je jedro nemškega strategičnega načrta na vzhodu in razodeva marsikaj o tem, kar se dandanes dogaja na svetu.
V	vojaškem oziru predstavlja Ljeningrad operativni cilj. To je točka ruske pozicije, ki je najbolj izpostavljena proti meji in se more najhitreje napasti. Od estonske meje je Ljeningrad oddaljen 75 milj, od finske meje samo 22 milj. Na za-
hodu leži Ljeningrad skoraj naravnost na meji, na Finskem zalivu. Brani ga morska trdnjava Kro-štat, ki leži na otoku točno pred Ljeningradom. Finski zaliv je vedno posest onega, ki ima morsko oblast na Baltiškem morju. Država, ki je v premoči na Baltiku, more napasti Ljeningrad direktno, ker jo mesto od Kranstata oddaljeno le 30 milj. Vojaška operacijska situacija Nemčije je taka, da more istočasno napasti Ljeningrad s treh strani: po suhem z estonske in finske strani in direktno s Finskega zaliva po morju To pa zahteva od Nemčije dve stvari: predvsem morsko pomorsko bazo za napad na ruske pozicije. Take baze Nemčija ne bi mogla imeti nikjer drugje in povsod bi morala njena vojska obvladati velike te-ritorijalne težkoče s slabimi železniškimi zvezami. Baltiško morje, v katerem ima Nemčija danes nadoblast, predstavlja za njo direktno pot, ki vodi v važen center Rusije, t. j. v Ljeningrad. Ta okol-nost je izredno važna. Momentalno pobija vsak argument, da Nemčija nima skupne meje z Rusijo. Baltiško morje je nekaka nova Belgija na vzhodu. Nemška flota more direktno napasti Kronstat in blokirati Ljeningrad, toda z njegovo pomočjo more na ruski obali zgraditi močno vojno bazo za nadaljne operacije. Poleg tega nemška armada lahko napreduje proti Ljeningradu sorazmerno zelo hitro in brez velikih motenj preko baltiških držav. Pot iz vzhodne Prusije okoli Klahpede ni Nemcem neznana. Leta 1918 je bila nemška armada pod poveljstvom generala Hoffmanna v Kov-nu, Rigi, Revalu in Finski. Po miru v Brestu Li-tevskem je nemška baltiška divizija pod poveljstvom generala von Goltza stopila na rusko ozemlje istočasno z rusko belo armado pri Pskovu in je kmalu prispela v oblast južno od predmestja Ljeningrada. Današnje baltiške države, ki so 'slabe in se ne bi mogle upirati nemški armadi, ostanki nekdaj vladajočih fevdalnih slojev, predstavlja nekako podporo za nemško armado, ki bi krenila iz Vzhodne Prusije v smeri proti Finskemu zalivu. Baltiški fašizem, ki je organiziran in dirigiran iz Nemčije in stoji pod vtisom skupne ideje boja proti Rusiji, more nemški armadi pripraviti pot tako, da bi taka pot nemške armade morda niti ne naletela na odpor. Odpor bi kvečjemu dalo morda delavsko prebivalstvo v baltiških državah. Če bi pa tri baltiške države kljub vsemu morda le branile svojo neodvisnost, bo zadostovalo nekoliko topovskih strelov na Klajpedo, Rigo in Reval, da se Nemčiji prehod izsili. Nemška vojna mornarica lahko v nekaj urah uniči tri baltiške države, a Finska je itak z Nemčijo. Nemška vojna mornarica more preko morja dovažati hrano 6voji vojski direktno na ruska tla. V vojaškem oziru predstavlja torej Ljeningrad prvo točko nemškega napada na Rusijo.
Iz Ljeningrada proti Moskvi
Ljeningrad je ravno tako važen tudi v političnem oziru. Za Moskvo je to najvažnejši politični in kulturni center Rusije. Osvojitev Ljeningrada predstavlja dve važni okolnosti: telik udarec moralni odpornosti in borbenosti sovjetske države, in drugo: osvojitev Ljeningrada bi pome-
nilo vstajenje ostankov ruske kontrarevolucije, posebno s sestavo nove ruske fašistične vlade. — Prvo delo nemške okupacijske vojske v Ljeningradu bi gotovo bila proklainacija »nove ruske narodne vlade«.
Nacisti imajo svoje kolonijalne ruske kadre. To je dejansko naloga ruskega oddelka vzhodne lige. Po računih te lige bi osvojitev Ljeningrada predstavljala najboljšo bazo za kontrarevolucijo v Rusiji. Računa celo s tem, da bi jim taka revo-
lucija mogla prištediti daljni pohod proti Moskvi. Zavzetje Moskve bi tudi po padu Ljeningrada bilo izredno težko. V vsakem primeru bi jim bil pohod na Moskvo s predhodnim zavzetjem Ljeningrada vsaj olajšan.
Na tej osnovni zamisli je izdelan ves strate-gični načrt nemškega napada na Rusijo. Pritisk na Ljeningrad bi bil ključ za jx>znejše vojne operacije proti Moskvi in prav na tem sloni načrt celotne kampanje proti sovjetski Rusiji.
Kuhinja dr. Lakote
Sovjetska humorista brata Tur sta napisala v moskovskem listu »Izvjestja« satiro o aprovizacij-skih razmerah, ki vladajo v Nemčiji.
Del te duhovite in karakteristične satire je nekako takle:
Pred nedavnim je bil v nemški biološki reviji »Telo in življenje« objavljeno delo fašističnega profesorja Wirtza in sicer o prehrani. Ta profesor ni samo profesor, pač pa tudi Hitlerjev svetnik v vprašanju higijene. Učena gespoda, kakršen je on, prav resno trdi, da je mesnata hrana vzrok neplodrio-sti, zmanjšuje število rojstev in povzroča nove bolezni. Mast in meso povzročata, da človek začne Izostajati suh in mršav. Kdor jč mnogo mesa in masti, začne počasi veneti in počasi hirati ter končno prezgodno leže v grob. Organ Hitlerjeve delavske fronte je nad tem odkritjem tega učenega profesorja tako navdahnen, da je začel dokazovati delavcem, da ni dobro, če jedo preveč mesa.^ Za zdravje pa ni nevarna samo mast in meso, pac pa v isti meri tudi krompir. Končno na vse zadnje krompir tudi ni nemškega izvora. Prvi krompir je prinesel iz Amerike neki Španec, ki je zelo sumljiv glede čistosti svoje rase. Pravi Nemci se morajo hraniti izključno samo s čisto nemškimi sadeži, v prvi vrsti s presom in bobom. Stari Germani so namreč jedli samo proso in bob. Zaradi tega se morajo pravi Nemci f>ovrniti k primitivni prehrani svojih prednikov.
Lahko sr prav točno in živo predstavljamo, kakšen bi bil tovrsten obed v restavraciji. Take restavracije se bodo odprle verjetno v Niirnbergu in bodo služile za primer vsem drugim. Menu kosilo bi izgledalo nekako takole: 1. Proso. 2. Bob. 3. Proso in bob. 4. Bob in proso. 5. Svinjski kotlet iz boba. 6 Ribe iz prosa. 7. Kemično proso. 8. Krvavi biftek a la Gestapo. 9. Divja raca (iz Volkischer Beobachterja). 10. Testo, kompot iz boba in sladoled iz prosa. Mrzli prigrizek bi bil tale: Solze iz sira. Opomba: P. T. gostom: Jedi se kuhajo na najboljšem surogatu margarina, ki je 6urogat masla. Opozarjamo mlade Germane, ki ne vedo, kaj je to ma-
slo: Maslo je proizvod, ki se dobiva od takoime-novanega mleka. Mleko se v nearijskih deželah ime-duje produkt od takoimenovane krave. Krave so živali nižje rase. Nacionalno-socialistična stranka je napravila vse potrebne ukrepe, da se te živali iztrebijo iz naše države. Šef kuhinje, dr. kemije Hun-ger (Lakota). Vsemogočni gospod doktor Lakota je sedaj šef nemške kuhinje. Po navodilih tega vplivnega kemika se sedaj pišejo v Nemčiji kuharske knjige za tretji Reich. Na mizah mladih Nemcev so celo lukulske pojedine iz samih ponarejenih kemijskih sestavin. Nemški kemiki si izmišljajo sintetične kotlete. Nemška kemija, ki dobiva fosfor iz vode, zna napraviti tudi kotlete iz zraka. Poizkusi kemikov ne mislijo samo na danes, pač pa tudi na jutrišnjo vojno, ki jo pripravljajo vodje fašistične Nemčije.
Palestinski diktator angleški general Dill.
španski komunisti so spremenili krasno cerkev v San Roquc-ju v kup razvalin.
Zgodovinska resnica
Pri nas pravimo navadno: »Pijan kakor čep«. A Francozi rabijo izraz: »Pijan kakor Poljak«. To pa ni všeč Poljakom. Neki francoski zgodovinar jo pred kratkim ugotovil izvor in pravi pomen krilatice. Nastala je pozimi leta 1812. na umiku Velike armade. Nekaj francoskih gardistov je pijančevalo v krčmi blizu Vilne v družbi poljskih častnikov. Napoleon, ki je pred kratkim komaj ušel kozakom in od tedaj vedno nosil v žepu ste-kleničico s strupom za slučaj, da bi bil ujet, je posebno pazil na ponočne straže. Nenadno je stopil v krčmo in zaklical: »K orožju! Kozaki so sto korakov daleč!« Poljaki so takoj planili ven in pograbili sablje. A Francozi niso niti razumeli, kaj hoče cesar. Od »slabega poljskega žganja« so sv jim preveč šibile noge. Napoleon je rekel prihodnji dan tem častnikom: »Le pijte, če hočete. To je vaša stvar. Saj niste otroci, da bi na vas
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto oglice, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2
pazil. A če že mora biti tako, pijte vsaj kakor Poljaki.« Tako je nastala franc, krilatica: »Pijan kakor Poljak«. A njena zgodovina dokazuje, da ni bila noben očitek, temveč je izražala priznanje in občudovanje poljskim trdnim glavam.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Torek, 6. oktobra. 11.00 Šolska ura: V Sofigo in na Vi'toš plani.no (Marjan Tratar) — 12.00 Balalajke igrajo (i>U>$6q), — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, sjKHVttJ* obvestila — 13.15 Koncert radio-orkestra — 14.08 VcoiBBi borza — lfl.00 Koncert rn-dio-orkostra — 18.40 Vzgajanje in okolica (g. dr. Stanko Gogala) — 19.00 Cas, vroro©* poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Staiije -naših žolezjiic v trenutku zedinjenja (Djurski iiz Zagreba)
— 19.ft) Zabavni kotiček: Foxl-muikiton novosti — 20.00 Btbin Kristan: Samosvoj (drama). Izvajajo Člani rad. igralske družine — 21.00 Lahka glasba (Radio-orke»tcr)
— 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.20 Berlioz: Stavki iz fantastično simfonije (plofiče).
Drugi programi
Torek, «. oktobra. Belgrad I: 19.50 Narodne pesmi
— 30.55 Charpentierova opera »Luiza« — 22.00 Lahka glasba. — Belgrad II: 20.00 Tujci o lepotah Jugoslavije.
— Zagreb: 20.00 Komorni trio — 21.90 Mandoline im kitare — 22.20 J a.7.7,. — Dunaj: 20.00 Klavir — 20.35 Pestra (d as ha — 22.20 Godalni kvartet — 23.15 Orkestralni koncert. — Budimpešta: 19.20 Erkelova opera »Bank ban«
— 22.10 Plošče — 23.20 Salonski orkester. — Tmt-Milan: 17.15 Komorna glasba — 20.45 Ueigijeva komična opera «V7.gojitel.iice 'n Sorahta«, nato plesna glasba. — Rim-Bari: 17.15 Godalni koncert — 20.40 Adamijeva igra «Srečni Kolu m ban nato plesna gla«ba. — Vraga: 19.10 Vojaška godiba — 20.10 Glasbeni večer pred 150 leti —
»Trdno sem prepričan, da je pes pogosto pametnejši od svojega gospodarja,« pravi neki prijatelj domačih živali.
»Ta trditev je pač malo pretirana,« ugovarja prijatelj.
»Prav nič, sam sem imel več takih peov,« potrdi prvi svoje mnenje.
68
Zeleni pekel
Potegnil je iz žepa svoj revolver.
»Trnjeva meja,« je pristavil, »je tudi šele pred nedavnim postavljena. Saj vidim še kolesnice voza, katerega je imela stara dama. Kolesnice ne drže čez trnjevo mejo. Upajmo, da gospe Indijanci niso napadli.«
Spet sem imel tisti neprijetni občutek zadaj v tilniku. Bilo mi je, kakor dd nas opazujejo stotine tujih očes in upajo, da so si nas prihranile za izredno priliko.
riaglo sem se obrnil, pognal potem svojega mezga počez čez jaso in okrog ovinka, dokler nisem mogel poti razločno pregledati
.50 m od tu je vitka postava, ki se je kar lesketala od olja, v- blaznem teku drvela proti gozdu. Griva žimasti:., črnih las je plapolala za njo.
Ko je tisti človek začutil, da grem za njim, je nalahno zavpil. Prostost v njegovih gibih, igra hrbtnih mišic in neka čudna deviškost v njegovem telesu je kazala nekako divjo privlačnost. Toda ostalo mi je komaj dobro minuto časa, da sem tega divjega človeka opazoval, potem pa je neslišno, kakor puščica šinil v gozd.
Še dalje naprej ob poti navzgor sem zapazil sončno pego. Najbrž jo je metal nazaj hrbet velike, rdeče in črne želve, ki je racala č°z prosto mesto.
še isro sekundo pa je iz skrivališča planila
temna gola postava, poti&iiila žival pod svojo roko in spet izginila. Videl sem njene dolge 1? se, ki bi zmedeno vihrali okrog glave, potem pa je bilo prizorišče spet tako prazno, kakoi prej. Odjezdil sem k svojemu tovarišu nazaj.
»Zdajle sem videl neko Indijanko. Zbežala je kakor srna,« sem ji pripovedoval.
»Kaj naj bi bila pa sicer storila. Ali si pričakoval, da te bo morda poljubila?« je pripomnil BeeMason zaničljivo.
»Zato je treba časa,« se je režal Urrio.
Gnali smo naše mezge skozi trnjevo mejo in sledili sledovom volovskega voza. Ura je pretekla, ne da bi se nam bilo kaj pripetilo. Napet osmo prisluškovali ter skrbno pregledovali zmedeno grmovje, ki je obdajalo vroči zid gozda. Šli so le polagoma naprej.
Postiljon je imel prav. Vse preveč prav. Nobena vojska na svetu ne bi smela upati, da bo uničila indijansko pleme, čigar trdnjava je bil Zeleni pekel, trdnjava, ki jo je tvorila džungla brez poti milje in milje daleč, tako suha, kakor kost in prerasla z ovijalkami in srobotjo. Celo oddelek letal bi ne bil napravil nič, ker je v tem ozemlju območje vsake bombe omejeno na nekaj metrov.
Te misli so nam dajale opravka v žgoči vročini tega decemberskega popoldneva.
Nenadno je Tigrovec potegnil mezga za uzde in se sklonil v sedlu. Njegova napeta bojevita drža je razločno izdajala nevarnost. Zato smo vsi zasenčili oči z rokami. Pot se je vlekla čisto ravno naprej. Milje in milje rumenih peščenih valov se je raztezalo prav do obzorja in
kake štiristo metrov dalje smo odkrili na levi čudno pego. Previdno smo jezdili dalje in ko smo prišli bližje se je nekaj zavihtelo s tal ter plesketaje s krili zletelo na drevo. Bil je jastreb. Za njim se je dvignil drugi in še tretji, tako da je vse ozračje šumelo od plahutanja njihovih kril in da so bile nazadnje veje pokrite s črno-belimi postavami. Jastrebi so čepeli v mrkem molku, toda brez moči. Očitno smo jih mi oropali kosila, katerega še nismo mogli videti.
Vzpodbodli smo svoje živali in skokoma dirjali do prizorišča, kjer se je izvršil pokol. Kajti to, kar se je nudilo našim očem, nas je spreminjalo iz navdanih človeških bitij v besne, maščevalne, divje može.
Dva vola stare dame sta ležala drug na drugem v jarku. Način, kako so ju zaklali, nam je stiskal grlo in nam jemal govorico. Najprej smo mislili, da ena žival še živi, tako miren in spokojen je bil njen izraz, tako naravna drža njene črne lobanje. Toda že drugi pogled na njo nas je prepričal, da leži ta vol pravtako trd, kakor njegov tovariš. Morala sta biti mrtva komaj kako uro, zakaj njuni telesi sta bili še topli in jastrebi so si v naglici zagotovili komaj nekaj krp mesa.
Ko smo z naših mezgov gledali na to mesarijo, nas je polnilo globoko sočutje. Srca so nam postajala težka, kakor da nam je umrl prijatelj. Te živali so namreč morale prestati peklenske muke in njihova potrpežljiva obličja so glasno kričala po maščevanju. Hrbet, s katerega so potegnili kožo pri živem telesu, je tvoril eno samo krvavo zmes. Iz ran so visele ve-
like krpe mesa. Rogovi so bili s težkimi udarci lesenih batov zdrobljeni in razbiti. Čreva, ki so jih razmesarila kopja, so se vila živalim okrog kopi tin iz lakotnic mlajšega vola je molela množica zalomljenih puščic.
Tigrovec se je v sedlu obrnil, njegove oči so postale trde, kakor kamen.
»To zadostuje,« je stisnil iz sebe, »brž, ko se kateri od teh vragov pokaže, ga ustrelimo, če nas mislijo napasti, to tako ne bo spremenilo naše usode, s tem jo kvečjemu odložimo.«
Naglo se je zavihtel iz sedla, natanko preiskal tla in razbiral zgodbo, ki je bila zapisana v pesku.
Pokazal je na dvojico nagih sledov in vzkliknil
»Poglejte, ti zlodje so poskakali z drevja in izpregli prvi par volov. Ko so jih razkosavali, so bili tako zaposleni s tem, da so na drugega pozabili in odločna stara gospa je z bičem spravila svojo vprego v dir. Upajmo, da | je niso ujeli.«
»Ali ji lahko prinesemo pomoč?« je vprašal Urrio.
»Ne,« pretekla je že cela ura. Ali so ti nesrečniki na varnem, ali pa so mrtvi. Kaj drugega je pri tej vrsti vojne izključeno.«
Potisnil je nogo v streme in se zavihtel na mezga.
. »Nočem našega položaja nič olepševati,« je dejal. »Od zdaj naprej je naše življenje ogroženo. Stotine Indijancev lahko leži skritih tri metre od poti, pa jih bomo zapazili šele, ko udarijo na nas.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/TTL Telefon 2994 in 2996 Up
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosiče k.
rava: Kopitarjeva 6.