Inserati *e »prejemajo iu veijfc Pristopna vrsta-. 3 kr, ee a« tinka lkrat, 1 v '2 1 * n n n n »i ^ ii it ii ii m Pri večkratnem tinKanji ne vena primerno »manjša. Rokopisi se ne vraeajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opraviiistv-« administracija) in ekspertizi jn ra Starem trf?u n. At. 16 Folititn list za iloriukl nami. Po pošt! preieman velia: '/.a oeii' letu , , 10 £1. . hT> ta pul leta , . /, _ r.a i'etrt leta 'J o(, V administraciji velja Za čelu leto . . * ^1. 40 lir. r.H pol leta 4 „ M ca četrt leta . 'J ,, 10 „ V l.iiK,liani na liom pnajijan velja (30 lir. več na ieto, Vredništvo • na Jlregu niš ivši kot redovnik pod imenom Ilildebranda poročnik poprejšnim papežem, sprevidel je ta razumni mož, daje cerkev katoliška silno pokvarjena, in duhov-stvo katoliško čisto od posvetnega duha na-dahujeno. To ga je spodbudilo, da bode reformator cerkve in duhovstva katoliškega. Ali kmalo je segel še dalje: on je nameril vsta-noviti veliko krščansko državo pod vrhovnim varstvom rimskega papeža, česar duhovna oblast posvetni oblasti podaja svetlost in sjaj kakor solnce mesecu. A da dovrši svoje delo, sklenil je on pod svojo zastavo vzdigniti celo selitev narodov na iztok: križarske vojske za oslobodjenje svete zemlje. Gregoriju Vil. ni bilo dano, da izpelje svoje velike osnove. Ko je začel truditi se o reformi cerkve iu duhovstva, uprli so se mu veliki dostojanstvenici cerkveni, kteri so hoteli še nadalje živeti po starej navadi in skupovati cerkvena posestva za dobre novce, a ko je začel izpeljevati idejo o vseobčnej državi krščanskej, uprli so se mu zopet svetovni vladarji, posebno nemški kralj Henrik IV. Pa tudi križarskih vojsk ni mogel vzdigniti; svet evropejski namreč ni bil takrat še dosta pripravljen, da ga navduši ta njegova velika misel. Zatoraj ni čudno, da je ta veliki papež pred svojo smrtjo, po silnih borbah, po mnogoletnem jalovem trudovanju, tako bolno spregovoril zadnje besede: „Ljubil sem pravico a mrzil krivico, zatorej umiram v prognanstvu". Gregor Vil. je bil človek neizmerno delaven. Da osnove svoje vživotvori, dopisoval je z vsemi evropejskimi vladarji ter razpošiljal poslance svoje na vse strani poznatega sveta. V Hrvatsko in Dalmacijo je poslal on Gerarda, nadškofa mesta Siponta v Italiji. Ta nadškof pride v Dalmacijo v novembru 1. 1075., ravno takrat ko je malo poprej hrvatski kralj Slavi«- pal v roke Normanom. Naloga nad-škofova je bila dvojna: prvič, da izvede cerkvene reforme po osnovi papeževej; drugič da vplivu na volitev novega kralja hrvatskega. Veliki papež Gregor Vil. želil si je gotovo v Hrvatskej tacega kralja, ki bode pristopil k njegovej osnovi o vseobčej državi krščanskej. To je on tim bolj želel, ker se je kraljevina nemška, najmočneja država v Evropi v tem času', z vso silo upirala vsem idejam njegovim. Potreboval jc zatorej pri- jateljev in zaveznikov na okolici cele nemške države. Gotovo je bilo za Gregorija Vil. neugodna vest, ko je slišal, da je v februarju 107t> latinska Dalmacija pala v roke Benečanom, kajti on je iz srca želel, da se na iztočuej obali jadranskega morja osnuje zopet mogočna država hrvatska, kakoršna jc za Krešimira Velikega bila. Zatoraj je naložil on svojemu poslancu Gerardu, naj se na vso silo trudi, da dalmatinsko duhovstvo odvrati od Benetek ter ga zopet s Hrvatsko zedini. Po želji svojega gospodarja odrekli so se škofje dalmatinski Benečanom ter poprijeli se, da se Dalmacija zopet /.edini s Hrvatsko. V samej Hrvatskej pa so zavladali v tem času grozni nemiri in neredi. Po zgubi Sla-vičevi pretrpela je Hrvatska skoz eno leto mnogo nadlog. Ves narod je srčno želel, da se bezvladjo odstrani ter da se izbere nov kralj. Ali koga bi si izbrali? Štefan II., edini zakoniti potomec rodbine Držislavičeve je toliko obnemogel in oslabel, da se nanj uiti misliti ni moglo. Zdaj se vmeša v hrvatske zadeve papežev poslanec Gcrardo. Spozuavši se še poprej s hrvatskim škofom Gregorijem, trudil se je po njem nagniti velemože hrvatske, tla izberejo kralja po volji papeževej, ki bode gledal, da sc zedini zopet Dalmacija s Hrvat- Katoliška cerkev in sedanje države. (Konec.) Podlaga in kratek obseg vseh naukov o pravih razmerah med cerkvijo iu uržitvo je sledeče: 1. Cerkev in država, obe ste vstanov-ljeni od Boga; da je cerkev vstauova božja razkazal sem v začetku današnjega spisa; da je država vstanova božja, razkazal sem v članku: Nastanek države. Razloček je ta, da je cerkev naravnost, neposredno od Boga, Kristus sam je dal aposteljuom potrebne pravice in oblasti m naložil jim vgajajoče dolžnosti; da on je obljubil, da ostane pri nji do konca sveta; vprava in uaredbe cerkvene imajo toraj naravnost božjo veljavo. Država temu nasproti je posredno od Boga; Bog je stvaril v človeštvu pravni red iu v obvarovanje tega reda potrebna je bila država. 2. Tudi poslednji namen cerkve in države je isti, namreč čast božja in zvcličanje duš. A ta poslednji namen vsega človeštva je tudi pravi, bitstveni in prvotni namen cerkve; ona je postavljena v to, da se more posamni vde-ležiti odrešenja po Kristusu. Državi pa je prvi in pravi namen, kakor sem tudi že dokazal v članku: Namen države in pomočki k njemu, varovanje pravnega reda in po tem blagostanje telesno človeštva. Cerkev je toraj po vstanovitvi in namenu čeznaravnega reda, država pa po nastanku in namenu naravnega reda. 3. Iz zadnjega sledi, da je po veljavi cerkev nad državo; kajti ona je neposredno božja, čeznaravna; kakor je pa božje vzvišeno nad človeškim, tako je tudi neposredno božje, vzvišeno nad posrednim. Kjer se toraj vpraša za vrednost, veljavo — ali pa, kjer se dotikate obe moči, je cerkev prva. 4. Ker je pravi in prvotni namen obeh oblasti različen, se toraj obe poslužujete v njegovo dosego različnih sredstev in imate različne pravice, zato imate vsaka svoj delokrog in v tem okrožji ste neodvisni ena od druge, obe enako prosti, le kjer se dotikate, kakor rečeuo, ima prednost cerkev. 5. A dasi je prvotni namen različen, vendar je posledni namen eni in isti; ker to- raj delujete v en namen, morate delovati v edinosti in prijaznosti, priznavajoči ena drugo in različne pravice obojih. Zato se ne smete ločiti vsaj v principu ue; ampak biti morate edini. To so cerkveni nauki o razmeri obeh ob lasti; od teh ne moremo nikjer odjenjati, oni so nam gotovo pravilo, po kterih moramo se ravnati. Kar je več, posebno pri vzvišenosti cerkve nad državo in pri globoki, natančni zvezi med njima, to spada dandanes k vzoru. V resnici, žalostno je, da moramo braniti cerkev napadov za njo najvažueje in najbla-žeje družbe; in vendar bi v njuni edinosti dospelo človeštvo do vrhunca mogočega blagostanja. Kristus ju ni ločil, kajti razdiranje ni od Boga, razdrl je njuno blagodejno zvezo satan sam, ki je spoznal, da je v tem najnevarnejši sreči človeški; zato zasejal je liberalizem, ga je razširil med narode, obrnil njegove oči na državno polje iu tako oborožil ga zoper sveto cerkev. Boj se je vnel; kako dolgo bo trpel in kako se bo končal, neverno; a da bo izid srečen za cerkev, smemo se nadjati. Država v boju ne bo zgubila ; ona bo marveč pridobila, kajti brezvspešni trud jo bo pripeljal k pravim načelom; posauine države pa, ki se bojujejo, one bodo spodkopale sebi studenec blagostanja, bodo vničile same sebe. In gorje onim, ki so krivi tako mnogoteremu poginu! Kar pa se cerkve tiče, je naša tolažba moč Kristusova in pomoč njegova; zl bojem mu enaka postaja, v trpljenji posnemaj njega „qui mortem nostram moriendo destru-j xit" (ki je našo smrt zrušil s svojo smrtjo.) j Tolažba naj nam bojo besede sv. Hilarija: ,,Cerkvi je lastno, da tedaj zmaga, kadar trpi" „Ecclesiae proprium est, ut tum vincat, cum laedatur!'1 Bori n. Politični pregled. V Ljubljani, 19. januarja. Avstrijske dežele. Poročila o |»osoill»i med Cislo in Trau-slo so jako žalostna. Tisza je med zadnjim ministerskim svetom cesarja prosil, da bi se sko. Hrvatsko plemstvo se je dalo za to lahko nagovoriti, ker so že tako vsi siti bili brez-vlade in prevrata. Vsi so tedaj bili složni, — treba je bilo samo kandidata, človeka uglednega in močnega, kojega bi mogli za kralja izbrati. In ta se je našel. Bil je to nekdanji ban hrvatski, Dimitar Zvonimir. Celi dve leti je živel Zvonimir samotno, pozabljen od naroda hrvatskega in od drugega sveta. Samo od daleč jc on ojMizoval razne do-godbe, ki so se. v teh dveh žalostnih letih vršile, prepričan, da bode tudi njemu še enkrat solnce pred pragom posijalo. Tešil se je menda v duši svojej, kako mu oba dva njegova nasprotnika prosedita med hladnimi zidovji: Štefan vojvoda v samostanu solinskem, a kralj Slavi«'- v tamni-cah nonnanskih. A kako mu je še lc srce od veselja igralo, ko je nadškof Gerard na njegove vrata potrkal. Dimitar Zvonomir sprejel je jako rad pogodbe, pod kojimi se je njemu hrvatska krona ponudila. On se obveže papežu, da ne bode nič več naginjal v Carigrad, da ne bode od tam še celo kraljevske investiture iskal, marveč da se bode držal z vso dušo papeža Gre-gorija Vil, ter ga podpiral z vsemi svojimi silami. Posebno pa je obečal, da bode stopi) v veliko krščansko zajednico, kojo je veliki papež ravno snovati začel. Papež pa mu je zato obljubil, da bode varoval svojim ugledom njegovo državo in njega samega. Razne okolnosti so doprinesle, da se je pozabljeni Zvonimir zopet povzdignil. Narod hrvatski ga je z latinsko duhovščino izbral za bodočima kralja, ter mu v to ime podelil ča-jstni naslov vojvode. Zvonimir je prevzel za tem precej upravo zemlje hrvatske in dalmatinske, ter se potrudil, da zadobi po Gerardu pri papežu potrdilo storjenih dogovorov. Početkom meseca okt. !. 1076 snide se v mestu Solinu nepregledna množica naroda hrvatskega. Bilo jc tukaj banov, mnogo županov in sila ostalih plemičev. Latinsko Dalmacijo so zastopali razni škofje ter nadškof solinski. V tej velikej skupščini so izbrali poglavarji dvanajsterih hrvatskih plemen s pohvalo latinskega svečenstva in odobravanjem naroda hrvatskega Dimitra Zvonimira za kralja hrvatskega. Bila je ta volitev o pravem času, kajti hrvatskej zemlji jc bilo treba ravno zdaj miru in reda v državi. Vse se je veselilo, da se je po triletnej težkej borbi, vsled kojc je skoraj država hrvatska propala, zopet povrnil mir in boljša doba. Ali od vseh se je veselil tim najnovejim dogodjajem najbolj nekdo izvan Hrvatske. Bil je to Gregor Vil. papež rimski. (Dalje sledi.) vstanovila lastna ogerska banka, za ktero je že vse pripravljeno, če bi se to ne dovolilo, iu bi ministerstvo ilunajsko ne hotelo »polniti svojih obljub, žuga Tisza, da bode odstopil, še preden se snide državni zbor. Če je Tisza res to rekel, se bode po mislih nekterih nekoliko spremenilo ministerstvo avstrijsko, razprav z narodno banko, bi pa potem bilo konec. Zato je pa Andrassy, še preden je bilo dogovorjeno, prišel na Dunaj, da je obdeloval min sterstvo. V merodanjih krogih se hočejo namreč ogniti vsakterega notranjega potresa, dokler vzhodno vprašanje ni vravnano. Toda potem bo treba dolgo čakati, česar pa od zbora ogerskega ni pričakovati. Poslanci se te dni snidejo in bodo gotovo odločno pojasnilo sedanjih zadev zahtevali. ŠfajarMki poslanec Bilrenfei nd svojim kmečkim rojakom priporoča, da naj pri prihodnjih volitvah za državni zbor volijo kneza Alojzija L i c h t e n s t e i n a. V nanje države. O liOiifVrcnci ji se še zdaj nič gotovega ne ve. Eni pravijo, da je Turčija pripravljena sprejeti vse nasvete vnanjih vlad razun dveh, ki sta seveda najvažnejša, eni pa trdijo, da pooblaščenci niso nič dosegli in se že odpravljajo domu. Preden pa odidejo, se hočejo še enkrat pokloniti sultanu in od njega se posloviti, kar bi bilo znamenje, da bi di-plomatična zveza med Turčijo in državami vsled tega še ne bila pretrgana. Preden Turek konferenciji da konečni odgovor, se hoče še posvetovati z raznimi veljaki turškimi. Itiittki prostovoljci so iz Srbije odšli v svojo domovino. Belgradski „lstok" jim izreka zahvalo dežele srbske. V liicIifnisfHnovi kneževini ljudstvo zahteva, da naj se veljava zlatega denarja odpravi, sicer se hočejo okleniti Avstrije. Italijanski kralj jako boleha in je bil nekterekrati po malem že od mrtuda zadet. Zdravniki mu priporočajo, da naj veliko okoli hodi; zato se pogosto vdeležuje lova, ponoči pa večidel sede počiva v naslanjaču. Kak razloček med njim in sv. Očetom, ki se vkljub svojej starosti počutijo prav dobro. V 31 letih svojega papeštva videli so umreti že 112 kardinalov, in le 7 jih še živi, ki so bili od njihovega prednika Grcgorija XVI. imenovani za kardinale I Izvirni dopisi. I/; kaiiuiiskrica okraja, 15. januarja. (O i zda vanj i „znanstvenega časnika".) Morska kača, ki se zvija po od-borovih skupščinah slov. Matice, je izda-vanje znanstvenega časnika in post tot diseri-mina rerum je stvar srečno dospela v ,,vrsto razgovorov" občnega zbora, ki bode dnč 24. januarija izrekel osodni „mane, tekel, fares." Ker je reč važnejša nego izdanje slov. „Uni-vcrsal-Wortgriiblcr-ja, ki nekaj časa sem v Matičnem odboru „zvonec" nosi, ne bode nepotrebno , ako o njej nektere opazke tukaj omenimo. Zakaj je predlog g. Raičcv prišel v obravnavo občnemu zboru, ni prav razvidno. Morebiti hoče s tiim si. odbor odgovornost za kočljivo reč, ki pride od onstran Save, odvaliti na občni zbor in tako izdavanjc menda zopet zavle.či ad calendas graecas. Zakaj če si. odbor po tehtnih iu vsestranskih razpravah ni mogel do trdnega sklepa, kako bode to mogoče občnemu zboru, ki je nasproti 8 Matičnih pravil letos zopet sklican na zimo in bodo toraj rc-prezentiral le malo manjšino udov I Ali je pa znanstven časnik res tako grozno težko početje, kakor ga slikajo od nektere strani? Menimo da ue, saj so sploh rado na-glaša, da imamo izvrstnih moči v obilici. Treba je le, da se združijo ne samo v naslovne, temuč v delalne podpornike. Začetek naj se stori in videli bodemo, je li smo kos takemu delu ali ne, saj smo se svoje dni navduševali celo za „naučni slovnik." Vedno povdarjati denarni stan slov. Matice je tesnosrčno in v očigled za razvoj naše učne literature tolikanj važnega nasvetovanega časnika tudi nedostojno. Ne z blagajnicami, temveč s krepko rastočo književnostjo kažemo svetu, kaj premoremo. Ali se še ni zgodilo , da so bile pri nekterih narodih une polne, ta pa je umirala? Res, da imamo mnogo časnikov, še premnogo, ki bralcem v korist in spodbudo radi prevzamejo v predale tudi znanstvene razprave. Toda vspeh poslednjih ni velik, ker ti listi so le efemerne vrednosti, čez noč so pozabljeni oni in njih člauki, literatura se ž njimi ubogo malo opomore in obogati. Če bode g. Ilaičev predlog prodrl, svetovali bi, da se ves časnik prestroji v redni Matični organ. Na zadnjih straneh naj douaša njeno kroniko, to je, kar je važnega iz njenega delovanja, n. pr. kteri spisi so jej došli, ktere knjige poslane, imena novih udov, razne dopise. ki jih je prejela itd. itd. To bode pospeševalo tudi gmotno stanje Matično, ker večkrat se bode čitalo in slišalo o njenem napredovanji, očitnejši bode njen razvoj in brcz-dvomno bode tako ravnanje Slovence budilo k obilnejšemu pristopu pod njen mirni prapor. „Besednik" 11 v Celovcu pripisuje vspeh svoj menda ne samo svojim sestavkom, ampak po-večem okolnosti, da je redni organ „družbe sv. Mohora". „Novicam" se menda Matica ni zaprisegla, da ostanejo njen edini organ in aeternum , saj znano nam ni o enaki obljubi. Kar zadeva spise, vkrene se lahko tako, da veče razprave ostanejo za ,,Letopis", manjše pa pridejo v „časnik", da jim ne bode treba čakati mesece in mesece, predno »gledajo beli dan, kar bode gotovo tudi pisateljem milo in ljubo Tu so nektere misli zastran izdavanja znanstvenega časnika. Pretehtajte jih, in kar jih je dobrih, poprimite se jih. Sicer pa vse za narod iu omiko! Pušča v ni k. ■ #> (pOrenjNkc^a, 16. januarija. (Kakšen je kmetiški stan v hribih?) Tukaj se ne živi po gosposko, ampak delati mora vsak po svoji zmožnosti, sicer gre hitro vse rakovo pot; navadno je veliko dela, pa malo se pridela. Živino pasejo, posebno jesenski čas po celi dan, ker dostikrat ni kaj vko-siti, zato si mora živina sama živeža nabirati. Ljudje dokaj trpe, ker težavna je stopinja, vožnja, sploh: obdelovanje zemljišča, ki je vse skoz nevkret.no. Stavim kaj, da za marsiktero delo, za ktero kmet še 5 soldov ne dobi, bi meščan zahteval 50 gld., ali pa še več. Vendar na vse to nejslišim odveč pritožb. Bog človeškim trpinom dajo moč, da zadovoljni svoje dolžnosti spoluujejo. Tudi je večidel s hribov daleč v cerkev in slaba pot; vender vesel hiti hribovec v cerkev, ne misli na trpljenje, pozabi ves trud, ker si je svest, da bodo razštete vse stopinje njegove' pred Bogom , in da Bog večno in časno srečo v popolni oblasti ima. Pogosto pa se slišijo pritožbe zastran šole, in živo smo začeli čutiti, kaj je ljubezen matere katoliške cerkve. Dokler je ona oblast imela čez šole, so naši stariši imeli tudi po svoji previdnosti nas otroke v šolo pošiljati. Zdaj pa, ko smo prišli (tako rekoč) v oblast dru- žili gospodovalcev, je pa tudi nam vzeta skoraj vsa pravica in oblast do otrok, češ, kmet, zlasti hribovec, je popolnoma neotesan, ter ne ve nič. Naš pregovor pa pravi: Vsak človek nekaj ve, vsi pa vse. Mnogi se glasijo, da šola je hujši za otroke, ki morejo po celo uro, in še duljšo pot vsaki dan hoditi, — kakor nekdanja tlaka. Ako pa premišljujem, kako se pritožuje mati, rekoč: Imel bi otrok mi kaj postreči, moram pa le sama na vsako malenkost hiteti; in eden zahteva kosilo posebej, da bi šole ne zamudil, drugi ne pride o pravem času domov, moram 11111 dati tudi posebej jesti. Zopet druga se oglasi: Toliko potrgajo obleke , obutala, skuhati ni kaj, — kje bom vzela? Tretja pa pravi: Nimam je družine, razun pastirja, komaj pa bi bilo, da bi storila iz njega — tri, enega bi poslala v šolo, enega živino past , ktera mora dostikrat stradati, enega pa neogibljivo potrebujem doma; in ko vidim, da morajo otroci poleti zgodaj vstajati, da nekaj časa pasejo živino, potem gredo v šolo, ko pa pridejo domu od vročine prevzeti, da jih že čaka to pa uno opravilo, in se vtru dijo tako,