POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din.0_.50 Štev. 115 * Maribor, sobota, dne 7. oktobra 1939 * Leto XIV Kaj nalaga sporazum delavstvu v naši državi? Sporazum med Hrvati je načelno sklenjen. Izvedba sporazuma praktično bo pa zahtevala še nekaj definicij glede raznih vprašanj, ki jih v načelnem sporazumu ni bilo mogoče podrobno označiti. Sporazum se tiče najprej gospodarskih vprašanj, pa tudi dodeljenih drugih samoupravnih in kulturnih. Torej v bistvu vseh področij razen dinastičnih, zunanjepolitičnih, državnofinan-čnih ter pošte in telegrafa. V rokah vrhovne uprave bodo osre- j aotočene temeljne oblasti države, kar je za državo važno. V tej novi ureditvi I bodo imele samouprave svoj delokrog, ki bo pospeševal njih lastno aktivnost na eni strani, na drugi strani pa bodo samouprave povezane interesno z osrednjo oblastjo. S tem nastopa precej nov položaj v državi, ker se samo-' upravam ne bo več treba tepsti za pre- j nesljivo oblast, pa bodo zaraditega bolj idejno interesirane tudi na skupni državi, ker bo ta upravljala samo skupne stvari, ki so enako važne za samouprave kakor za celoto. Tako razmerje mora nastati, čim se načela sporazuma izvedejo. Izvedba samouprave pa ni važna le za vse meščanske stranke in državljane, Prav posebno važna je tudi za delavski razred, za njegove organizacije, njegovo socialnopolitično zakonodajo. Vprašanje je, koliko bo oblast podeljena na samouprave glede teh vprašanj in kakšni nazori prevladujejo v tej ali oni samoupravi, oz. strankah glede teh vprašanj. Nobenega dvoma ni, da so nekateri deli naše države gospodarsko bolj razviti, drugi manj, da je v nekaterih delih več vsaj socialne naprednosti, v nekaterih manj in da bo borba delavskega razreda, če bi bile te kompetence preveč Podeljene na samouprave, za svobodo delavstva in socialne pravice silno različna in težka. Cepitev socialnopolitič-nih kompetenc v državi po samoupravah bi pomenila oslabitev vpliva delavskega razreda v državi, ker bi moral tratiti svoje sile raztreseno in ob različnih neugodnih razmerah. Iz teh razmotrivanj je razvidno, da mora delavski razred v naši državi ostati enoten za vso državo. Pri njem gre kot organizaciji prvenstveno za socialni položaj delavstva. Ta pa je enako važen za delavstvo vse države. Zlasti je ta moment važen, ker delavstvo nima še dovolj političnega vpliva, da vsaj s te strani uveljavlja enotno svoje opravičene zahteve. Vse to nam vsiljuje opreznost. Meščanska družba naj si uredi svoje gospodarske stvari kakor ve in zna, ker je to za njihovo sodelovanje potrebno. Za delavstvo pa so socialna vprašanja Povsod ena in ista, čeprav obstojajo socialne razlike. Cepitev delavskih sil po vidikih meščanstva ni mogoča, ker jhore razcepljenost delavskemu razredu *e škodovati, kolikor se te tičejo socialnopolitičnih zahtev. Drugo so gospodarska in kulturna vprašanja, ki so pogubnosti in naj enako uživajo svobodo razvoja. Delavsko gibanje v državi zaraditega sme opustiti poti enotnosti in najtesnejšega sodelovanja po vseh delih države, ker si bo le na ta način ohranilo Potrebni vpliv in značaj borbenosti v celi državi. Razcepljenost pa bi bila grobokop sile delavskega razreda. POGOJI AMGLIJE IN FRANCIJE ZA MIR in kaj bo ponudil Hitler? Mnogo se razpravlja o Hitlerjevi po- J nudbi za sklenitev miru na podlagi se -, danjega stanja. Če bo kancler Hitler res stavil predloge za mir, bo storil to na seji rajhstaga. Prvotno je kazalo, da bo v tem oziru posredoval 'Mussolini, kar pa sedaj iz oportunitete odklanja, ker želi, da Italija ostane še dalje nevtralna. Z ozirom na vesti o mirovnih predlogih sta v angleški spodnji zbornici Chamberlain, v zgornji zbornici pa lord Halifax pojasnila angleško stališče, kateremu se je pridružil tudi predsednik francoske vlade Daladier. Zahteve Anglije in Francije Zahteve Anglije in Francije. Angleški »Times«, ki je znan radi svojih zvez z vlado, pravi v svojem uvodniku, da sta Anglija in Francija pripravljeni sprejeti vsako mirovno ponudbo, toda le ob naslednjih pogojih: da pride v Nemčiji na krmilo režim, ki bo užival zaupanje v mednarodni javnosti, da se obnovi Poljska v celotnem obsegu, kakršna je bila pred 1. septembrom, da se obnovi samostojnost in neodvisnost češkoslovaške republike v smislu sklepov monakovske konference, da plača Nemčija odškodnino in poravna vso škodo zaradi svoje politike narodom, in sicer ne le prizadetim, ampak tudi nevtralnim zaradi mobilizacije, ker so bili prisiljeni, da čuvajo svojo nevtralnost, in končno, da se v vsej Evropi zagotovi trajen mir, ki bo zavarovan pred vsakršnim ogrožanjem. Lord Halifax je v sredo med drugim rekel zgornji zbornici, da imata Anglija in Francija obveznosti do Poljske, ki se tičejo tudi lastnih angleških interesov, ker ni mogoče predvideti, kdaj se preneha odvzemanje neodvisnosti posameznih držav, kar povzroča v evropskih državah strah zaradi neposrednega ogrožanja in vednega izpreminjanja zemljevida Evrope. Pomiriti se s takim stanjem, bi pomenilo moralen samomor vsakogar, ki bi to načelo sprejel in odobril. Drugega izhoda za Anglijo in Francijo ni bilo, ko smo videli, da se rušijo vse osnove in ideali, na katerih stoletja počiva lojalnost, ki je potrebna. Anglija in Francija ne zahtevata zase nobenih koristi niti ne želita povečati svojega ozemlja; želita le obnovo svobode lastne in drugih. —' Želita, da zavlada zopet zakonitost ter pravica narodov, da svobodno odločajo o svoji usodi in da živijo brez strahu. Dokler ni obnovljena varnost, tudi ni mogoče ustvariti kakršnikoli napredek. Iz izjav vodilnih politikov Anglije in Francije je razvidno, da brez priznanja navedenih načelnih tez ne bo miru, ne bo konca vojne, dokler navedene teze ali zmagajo ali propadejo. . ! ,\li l-ii s - t' ir*a *««- Tudi Balugdžic je moral utihniti. V zvezi s procesom časnikarja Dragoviča proti erarju, je vredno omeniti tudi še neko drugo slično afero beograjske »Politike« z vlado dr. Stojadinoviča. V beograjski »Politiki« so dolgo časa izhajali članki o zunanji politiki izpod peresa nekdanjega našega poslanika Živojina Balugdžiča. Ti članki so bili kamen spodtike za diktatorsko razpoloženega dr. Stojadinoviča. Njegov aparat je pritisnil na »Politiko« in čfanki Balugdžiča niso smeli več zagledati belega dne. V svrho boljega razumevanja ne bo odveč, ako omenimo, da je Balugdžič socialist in da je svojo pripadnost k socializmu izpčvedoval javno tudi kot poslanik, in je to še povdaril tudi z izjavo v berlinskih listih neposredno po oklicanju diktature v 1. 1929. Balugdžiča je radi njegovih člankov zlasti ostro napadal tudi »Slovenec«, ko so Balugdžiču zavezali usta, ki se je pomiril šele. Ali sl 2e poravnal narot-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolZnostl Zane Grey: 17 Mož iz £ozd.a »Nel, ali ni bajen!« je vzkliknila žarečih oči. »Tega ravno naravnost ne bi trdila, toda — brhek je«, je odgovorila Helen, vesela, da ji Bo ni zamerila, ker si jo je privoščila. Bilo je očitno, da se je Bo le s težavo premagovala, da ni stopila k oknu in mahala z roko. Na skrivaj pa je vendarle lukala ven in bila očitno razočarana. »Ali misliš, on — da bo on prišel k stricu Alu?« je vprašala Bo. »Beži no, on se je vendar smo šalil.« »Nel, stavim, da bo prišel. O, to bi bilo sijajno! Cohboy se mi pa res začenjajo dopasti. Prav nič niso podobni tistemu Harve Riggsu, ki je bil vedno za teboj.« Helen je vzdihnila, deloma zato, ker se je bila spomnila na svojega osovraženega oboževalca, pa tudi zato, ker je temna bodočnost, ki je bila pred njima, tako tajinstveno mikala Bo. Helenina naloga je bila, da bo tej deklici, ki je bila tako živahna in samovoljna, istočasno mati in zaščitnica. Eden izmed železničarjev je opozoril deklici na zeleno goro s strmimi pobočji, ki je proti vrhu prehajala v drzno dvigajočo se okrnjeno čer iz golega kamenja. Rekel jima je, da je to gladni vrh in jima prinovedoval precej dolgo povest, kako so nekoč In- dijanci nagnali tja gor skupino Špancev ter jih nato oblegali toliko časa, dokler niso obleganci od lakote pomrli. Bo je vse to zelo zanimalo; od tega trenutka je še bolj zvedavo motrila okolico in vsak hip je stavila kakšno vprašanje železničarjem, ki so prišli v voz in hodili mimo nje. Glinaste koče Mehikancev so vzbujale njeno dopadenje, ko pa je vlak prisopihal na indijansko ozemlje, kjer so bile poleg proge videti malerične pueble in svetlo poslikani indijanci s njihovimi kocastimi mustangi*), je bila vsa iz sebe-»Toda ti Indijanci so vendar čisto miroljubni!« je vzkliknila enkrat z obžalovanjem. »Za božjo voljo, otrok! Ti si vendar ne želiš videti sovražnih Indijancev, ali ne?« »Pač, pač, to mi lahko verjameš«, je glasil njen odkritosrčni odgovor, »No, stavim, da mi bo enkrat še žal, da te nisem pustila doma pri materi.« »Nel — ne, nikoli!« Proti poldne sta prišli v Albuquerque; in ta važna postaja, kjer sta morali prestopiti, je bila za nju prvo strašilo, ki jim je dalo slutiti kaj ju čaka na poti. Brez dvoma. Zelo obljuden kraj — poln zgovornih Mehikancev, dostojanstveno se sprehajajočih, rdečeličnih, temnogledih cowboyev in pohajkujočih Indijancev. V splošni zmedi bi bilo Helen zelo težko, da bi bila ostala mirna, kajti morala je vendar paziti na Bo, spraviti prtljago iz vagona in poiskati nov vlak; *) Prerijski konji. toda prijazni zavirač, ki se je ves čas vožnje zelo skrbno brigal za nju, jima je tudi sedaj pomagal pri prestopanju z vlaka na vlak, za kar mu je bila Helen zelo hvaležna. »Albuquerque je razvpit kraj«, jima je izjavil železničar zaupno. »Bolje je, da ostaneta v vozu — in da se preveč ne kažeta ob oknu. Mnogo sreče na pot!« V vozu je bilo zelo malo potnikov, pa še ti so bili v prednjem oddelku in sami Mehikanci. Ta lokalni vlak je imel vsega 1 potniški voz in voz pa prtljago, ki sta bila priklopljena garnituri tovornih voz. Helen se je nekoliko besna spomnila na to, da se bo skoro lahko prepričala, ali je bil njen sum glede Harve Riggsa upravičen ali ne. Ako je hotel še danes v Magdaleno, potem je moral potovati s tem vlakom. Nenadoma je Bo, ki se je gluha za vse opomine, sklanjala skozi okno, potegnila glavo nazaj. Oči in usta so ji bila od začudenja široko odprta. >>Nel, Riggsa sem opazila!« je zašepetala. »Vstopil je v naš vlak.« »Bo, videla sem ga že včeraj«, je odvrnila Helen suho. »On te zasleduje, — ta — ta —« »Bo, ne razburjaj se«, jo je mirila Helen. »Mc sva odšle z doma in sedaj, kar pride pride. Kaj zato, ako Riggs leta za menoj. Se ga bom že znebila.« »O! Torej se ne boš spuščala z njim v razgovor, -in tudi sicer ne boš imela nobenega opravka z njim?* »Ne, ako se mu bom lahko izognila.« (Dalje prihodnjič.) Francoska vlada in komunisti. Francoska vlada je razpustila 27 komunističnih občinskih odborov in proti 43 komunističnim pos ancem uvedla kazensko preiskavo. Poslanci so š rili okrožnice, v katerih so podpirali mirovno akcijo Hitlerja in Stalina. O položaju v Palestini je v angleškem parlamentu poročal minister za kolonije Macdonald in dejal, da se je, odkar je izbruhnila vojna, položaj v Palestini znatno zboljšal, (vendar od časa do časa manjše arabske teroristične skupine še skušajo izzivati nerede. Na splošno pa je opaziti, da so se tako Arabci, kakor tudi Židi z vsemi svojimi konstruktivnimi silami postavili na stran Anglije. Angleška vlada je priznala novega predsednika poljske republike Rackie\vicza kot edine-Sa legitimnega predstavnika Poljske. Zanimiv odlok luksemburške vlade. Mala kneževina Luksemburška, ki se nahaja med Nemčijo in Francijo, je doslej uporabljala kot svoj uradni jezik nemščino. Luksemburška vlada je sedaj izdala naredbo, da postane odslej naprej luksemburški dialekt službeni jezik kneževine, ker to narekuje sedanji mednarodni položaj. Odslej bodo vsi časopisi pisali v dialektu. Prav tako so bili tudi zamenjeni vsi dosedanji javni napisi z novimi. Poljsko vlado v emigraciji sta priznali Anglija in Francija. Trgovinski promet s severnimi državami (Norveško, Švedsko in' Dansko) namerava Anglija urediti na povsem novi podlagi in se bedo v to svrho v najkrajšem času pričela pogajanja med zastopniki. Anglije in severnimi državami. Anglija bo prevzela tudi zaščito trgovskih ladij nordijskih držav. Anglija bo skušala zlasti dobiti zagotovila, da bo Švedska izvažala svojo železno rudo namesto v Nemčijo v Anglijo. Hitler je bil v Varšavi na vojaški paradi. Molotov se bo sestal s Hitlerjem, Po poročilih nemških listov bo Molotov v najkrajšem času posetil Berlin, kjer se ibo sestal s kanclerjem Hitlerjem. Ruski izvoz v Nemčijo. Ruski izvoz je po svetovni vojni padal. Pogodba z Nemčijo nalaga Rusiji, da dobavi Nemčiji za 180 milijonov blaga. To je jako majhen kontingent, če pomislimo, da Nemčija potrebuje za 6 milijard blaga. Rusija bo verjetno tudi v bodoče izvažala le toliko blaga v Nemčijo, kolikor je potrebno za zamenjavo strojev. Dr. Andrija Štampar je bil imenovan za profesorja na vseučilišču v Berkelyu v Kaliforniji za javne socialne znanosti. 7e? MišiU Ucaici/ LJUBLJANA Prosvetni večer »Vzajemnosti« v Št. Vidu. V soboto, 7. oktobra s pričetkom ob 20. uri priredi agilna šentviška »Vzajemnost« prvi prosvetni večer v novi sezoni. *.*■’• ’r ” so šentviški sodrugi i * i>»(u s svojimi še mladimi močmi krepko prijeli za delo. 2e j letošnji nastop uvod v novo borbo' za razširitev socialistične kulture po ljubljanski okolici in sami Ljubljani. Zaradi tega je dolžnost vseh CELJE Kaj dobiš, če ima glavno besedo gdč. Nežka? V pisarni svobodnih strokovnih organizacij (KMO) se dnevno zglašajo delavci s pritož- lansko leto je njih delo vzpodbudilo nekatere j železnice) z zelo pestrim sporedom. Torej v druge okoliške »Vzajemnosti« in bo tudi prvi, soboto vsi na svidenje v Št. Vidu. Družnost! MARIBOR sodrugov, da pohite v soboto zvečer v Št. Vid. da Jih podjetniki po odsluženih orožnih Prireditev se bo vršila v dvorani gostilne I ne marajo sprejeti nazaj v delo in to z Kratky (izstopite na predzadnji postaji cestne [z2°vorom, da imajo le vojaški dopust. (Proti V . . . . I TPmil Ka troho noetonih ,‘ti Tnl. 50 letnica mariborske moške kaznilnice. Dne 6. oktobra 1889, ie bila otvioriena mariborska moška kaznilnica. Od tega časa do danes je bivalo v njenih 136 celicah nič mani kot 14.131 kaznjencev. Nov pravilnik o preskrbi države s premogom so objavile zadnje »Službene novine«. — Pravilnik predvideva preskrbo države s premogom v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju. Verjetno je, da bodo dobili1 sedaj naročila tudi oni premogovniki, kjer se je sedaj obratovalo v skrčenem obsegu, kakor n. pr. v Kočevju. Banovinski sklad za brezobrestna posojila vinogradnikom za obnovo vinogradov je bil ustanovljen v Dravski banovini. Tozadevna odločba je bila objavljena te dini v »Službenem listu« Tarzan v oktoberskem dežju sredi velemesta. Dne 4. oktobra dopoldne so imeli pasanti v neki ulici v Beogradu, ki meji na eno' izmed najbolj prometnih ulic, videti mladega človeka, ki je imel na sebi samo še toliko hlač, da si je z njimi pokril nagoto precej visoko nad koleni (hlačnici sta bili vrhu tega razcefrani in neenako dolgi) in pa kos »srajce«, v širini1 največ 15 centimetrov, ki jo je nosil nesrečnik »oblečeno« preko leve rame in spredaj in zadaj zatlačeno za hlačni pas. Bil je bos in razo-glav. Preko desne gole rame je nosil obešeno težko torbo in izgleda. da je vršil dostavo po hišah. Ljudje so postajali in majali z glavami, kajti deževalo je in pihal je hladen veter, da ie zeblo celo tiste, ki so se zavijali v jesenske plašče. Človek se vpraša, ali je kaj take-Ka v 20. stoletju sploh še mogoče. O plačilnem prometu med Grčijo Ju Jugoslavijo razpravlja v Beogradu grška in jugoslovanska trgovinska delegacija. Ob tej priliki posta na novo določena tudi izmenjava blaga 'J1 način plačevanja. Sporazum, ki je urejal dosedanji plačilni in trgovinski promet med oherna državama poteče dne 10. oktobra. Odpust tujih delavcev na Luksemburškem. ^ L novembrom bodo v Luksemburgu odpo-Vfidane službe vsem inozemskim delavcem in Nameščencem in jim bo ukinjeno dovoljenje bivanja. V Luksemburški kneževini ie bilo zaposleno tudi mnogo delavcev iz Slovenije in ostalih krajev naše države, ki bodo sedal mo-J*h zapustiti Luksemburško in se1 vrniti1 domov. 3000 letalcev bodo odslej vsak mesec izvež-"811 v Angliji. Ministrstvo za letalstvo ie nam-jvc sedaj skrajšalo dobo vežbanja odi 1 leta 113 4 mesece. Nemška mornarica ie te dni potonila švedski narnik »Korsholm«, ki ie bil na poti iz Finske r" fedi_n'ene države. Švedska iavnost je zelo vzburjena radi tega. ker ie bilo v zadnjem ^su Potopljenih več Švedskih parnikov, če-r«v oi«o nrevnžali nedovolionega blaga n rilsiloom, I,a n... a.: Ktr. ... Obratni zaupniki in organizacijski funkcijo-narji se sestanejo prvič v petek, dne 6. oktobra ob 19. uri v Delavski zbornici, II. nadstropje. Predmet: govorništvo. Poročevalec s. Eržen. Vsi točno in zanesljivo! — KMO. Otvoritveno predavanje »Vzajemnosti«, V sredo, dne 11. t. m. bo otvoritveno predavanje predavalne sezone, ki jo prireja »Vzajemnost«. Predaval bo s. prof .Bogo Teply o francoski revoluciji. Predavanje se ibo vršilo v dvorani »Delavske zbornice« ob 20. uri. Precejšnji stroški za komisije, ki pregledujejo podstrešja. Za pregled podstrešij določene komisije imajo seveda pravico do odškodnine. To odškodnino mora plačati mestna občina. Zadnja leta so požarno ogledne komisije zelo temeljito vršile svoj posel in je bilo v ta namen vnešenih v proračun za preteklo leto din 32.000, letos pa t~* samo din 3000, ker nihče ni računal z obrambnimi ukrepi proti napadom iz letal. Vsled1 tega je nastala sedaj majhna zadrega, kako financirati te komisije, kajti brez plačila dhevnic v tem času res ni mogoče zahtevati od ljudi, da bi se plazili po mrzlih podstrešjih. Sredstva bo najbrž treba dobiti iz fonda za obrambo ipred napadi iz zraka. Draginja se občuti. Gospodinje tarnajo. Kljub vsem ukrepom se cene življenjskim potrebščinam dvigajo. Riž najslabše kvalitete stane že din 9.50 za kg. Slanina je poskočila na din 18 za kg. Pa tudi pri drugem blagu je tendenca cen navzgor. Pri kolonijalnem blagu moramo zlasti upoštevati padec vrednosti našega dinarja ha curiški borzi, kjer je zdrknil nedavno na polovico prejšnje vrednosti, sedaj pa se je z.opet popravil, da znaša njegov tečaj nekako tričetrtine tečaja pred pričetkom vojnih zapletljajev v Evropi. Ker moramo kolo-nijalno blago uvažati in plačevati z devizami, je jasno, da zmanjšana vrednost dinarja.v,plitva tudi na cene kolonijalnega blaga. Trgatev se letos vrši v zelo slabem vremenu. Sicer so oblasti svetovale, da naj se ne prične s trgatvijo pred 10. oktobrom,-toda vinogradniki izjavljajo, da jim ni bilo mogoče več čakati. Letošnje leto je bilo suho, grozdje je radi tega preje dozorelo, tako da bi tudi s čakanjem ne pridobilo več na kvaliteti. Pridelka bo letos manj, ker ne samo, da nr grozdje tako obrodilo kot je n. pr. lani, ampak tudi slabše teče izpod stiskalnice. Zato pa ima letos mnogo več sladkorja in bo vino mnogo bolje od lanskega. Ponekod so morali tudi pohiteti s trgatvijo, ker je v septembru toča parkrat oplazila vinograde. Dasi1 ni bilo naj- Družabni večer priredi v soboto, dne 7. ok tobra t. 1. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v Mariboru v Gambrinovi dvorani z zdo pestrim sporedom. Nastopi dramski odsek z enodejanko »Čudež v pustinji« ter pevski in mandolinistični odsek. Vstopnina prosta. Začetek točno ob 20. uri. Vabimo vse sodruge in Sodražice, da se tega večera udeleže. — Odbor. Premeščen je bil iz Maribora v Ljubljano g. Anton Faganelli, učitelj III. deške ljudske šok na Ruški cesti. Nemško letalo, ki je moralo na Teznem zasilno pristati je pilotirala znana nemška letal-ka Elly Rosenmeyer-Beinhorn. V letalu pa se je nahajal tudi zastopnik nemških gospodarskih ustanov Karl Sonning. Letalo je bilo namenjeno v Bukarešto, pa je moralo radi pomanjkanja bencina in deževnega vremena zasilno pristati. Ker imata oba potnika potne liste v redu, bosta lahko takoj, čim se vreme popravi odletela dalje. Letalo je odletelo 6. oktobra okrog 13. ure. Na potu iz Nemčije v Turčijo se je pojavilo te dni v Mariboru več kitajskih trgovcev. Ti Kitajci razpečavajo po večini takozvano kitajsko dumping blago. 6,405.000 din dohodkov je imela prejšnji mesec mariborska carinarnica. Novo dvonadstropno hišo bo zgradila gostilničarka Lah v Frankopanov! ulici, poleg poslopja, kjer se je svojčas nahajala magdalen-ska pošta. Z gradbenimi deli so že pričeli. Sneg je te dni zapadel na Pohorju na Veliki kopi in na zadnjem izrastku Karavank, na Uršlji gori. Upajmo pa, da nas kljub temu zaenkrat še ne bo zajela zima. Bilo bi res še prezgodaj. Posušene koščice sliv, češpelj in drugega sadja slu-žijo kot surovine za izdelavo aktivnega oglja, s katerim se polnijo filterji za plinske maske, Ker je letos koščično sadje obilno obrodilo, priporoča se vsem nabiranje in sušenje teh koščic, ki se bodo kupovalo po primerno določeni ceni. Kraj in čas prevzema po zato določenih osebah, se bo naznanil pravočasno. Kolesarite previdno! Neka kolesarka se je te dni zaletela v tekstilno delavko Alojzijo Štromovo, ki se je peljala s kolesom po Meljski cesti. Pri padcu si je Štromova zlomila ključnico in se zdravi v tukajšnji splošni bolnici. Na železniški progi se je ponesrečil 561etni delavec Matija Cvilak. Ponesrečeni je šel po železniški progi v Studencih pri Mariboru, ker pa slabo sliši, je preslišal lokomotivo, ki je ,„,„5iauc U1 U11U llaj- Pohajala ipo koroški progi proti Studencem in je vendarle močno škodovala grozd-! j)oc^a Na ,^a‘ čvilak je dobil težke po- hujše, pa ju, ki se je tedaj že medilo. Saj se je vsled tega ponekod četrtino pridelka pocedilo v zemljo. Prošnja okrajnemu cestnemu zastopu. Prebivalci Ruške ceste so že večkrat apelirali na poklicane činitelje, da bi vsaj za silo popravili Ruško cesto, ki sestoji samo še iz kotanj. Ce je že ni mogoče temeljito popraviti, pa naj se jo popravi vsaj za silo. Par vozov gramoza bi zadostovalo, da bi zadelali' vsaj največje kotanje in cesto zvaljali. Ob deževnem vremenu brizga blato izpod drvečih avtomobilov na vse strani, da so hiše ob cesti par metrov visoko vse blatne. Gorje pešcu, če se ne more pravočasno in dovolj daleč umakniti s hodnika, vozila ga oškropc z umazano brozgo od nog do glave. Prosimo vodstvo cestnega odbora, da si ogleda na licu mesta to razorano cesto in ukrene potrebno, da bomo lahko tudi prebivalci Ruške ceste mogli hoditi po' cesti, ki leži v mestnem pomerju. — Več prizadetih. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem bo vršil v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. zdravnik g. dr. Pograjc Stanko, Maribor, Tyr-ševa ulica št. 14-1. škodbe na glavi in so ga reševalci morali pre peljati v tukajšnjo splošno bolnico. Prostovoljno v smrt. V studenškem gozdu sta našli minuli torek dve ženski, ki sta nabirali suha drva, inrtveca, ki je izvršil samomor s strelom iz puške. Obveščeni so bili takoj studenški orožniki, ki so ugotovili, da je mrtvec 361etni Franc Štern, ki je bil zadnje čase zelo duševno potrt, ker je njegov oče neznano kam izginil. Pokojni je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka. V hidrant je trčil nek tovorni avtomobil v Ciril Metodovi ulici in ga podrl. Škoda znaša par tisoč dinarjev in razen tega je izteklo pre cej vode. Redna mesečna seja Zveze strojnikov in kurjačev se bo vršila v nedeljo, dne 8. oktobra s Pričetkom ob 9. uri v prostorih Delavske zbornice, II. nadstr. Ker je dnevni red seje zelo važen, zato pridite vsi! — Odbor. Plesna šola I. del. kolesarskega društva v Gdmbrinovi dvorani začne •z rednim poukom v nedeljo, dne 15. oktobra ter se vršijo vaje vsak četrtek od 20. do 221 ure ih vsako nedeljo od 15. do 18. in od 20. do 22. ure pod osebnim vodstvom plesnega učitelja g. L. Simončiča. Vpisovanje novih članov Stprejema vodstvo pred vsakim poukom. KRANJ 4 i ho ameriško voino ministrstvo še 1»!-! ™ nadzorstvo ameriške ribale. S tem znatno noiačeno pomorsko obalno nadzor tvo v Ameriki. Esperantsko društvo bo v letošnji sezoni ponovno priredilo tečaj esiperantskega jezika. Vsi, ki se želite naučiti mednarodnega jezika in spoznati njegovo vrednost, se takoj prijavite za tečaj, ki se bo pričel v torek, dne 10. t. m. ob pol 20. uri v gimnaziji. Isto tam bo v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. uri širši sestanek s predavanjem ter vpisovanje tečajnikov. Skrajšanje delovnega časa v tovarni »Sem-perit«. Radi pomanjkanja potrebnega materijah za obratovanje, bo tovarna »Semperit« skrajšala delovni čas od 8 na 6 ur dhevno. Trenutno gre za pomanjkanje umetnih saj, ki se rabijo za zmesek ipri predelavi gumija. Te umetne saje se uvažajo iz Amerike. Bati pa se je, da bo v kratkem času ponovno zmanjkalo surove gume, ki' se uvaža iz Indije. Zadnji čas podjetje te vrste materijala dosti več porabi, ker pri predelavi rabi samo surovi gumi, dočirn je prej mešalo na polovico takozva-ni generat, snov, ki nastane iz prekuhanih odpadkov gume. Ta generat je podjetje uvažalo iz Avstrije, od koder ga pa ipo izbruhu vojne ne dobi več. Svoječasno je podjetje že samo začelo s poskusom izdelovanja tega materija-la, in ta poskus bi se brez divama posrečil, da se ni proti temu takrat pritožil hišni posestnik Z., češ, da preveč smrdi in čigar pritožbo je oblast upoštevala. Podjetje si sicer prizadeva, da potom tehničnih naprav ta smrad lokalizira. — V današnjih izrednih razmerah, ko se ne more dobiti zadostno količino surovin, naj bi oblast glede pritožbe svoje stališče spremenila, kajti poleg stanovalcev v tej hiši mora prenašati tak smrad vsak dan čez 400 delavcev, kolikor jih je v podjetju zaposlenih. S skrajšanjem delovnega časa bo delavstvo prikrajšano na zaslužku in upravičeno se bo treba poslužiti vseh danih možnosti, da bo podjetju zopet omogočeno redho obratovanje. JESENICE Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) prvi poljski velefilm »Po poti usode« (Znachor). Film je krasna umetnina. Med dodatki je kulturni film ter Paramountov zvočni tednik. — Sledita filma »V zarji slave« in »Flash Gordon«. POBREŽJE PRI MARIBORU Zvočni kino Pobrežje 7. in 8. oktobra predvaja prekrasni film »HEIDI« s priljubljeno Shirley Temple. temu bo treba nastopiti in podučiti delodajalce, da mora tudi delavec živeti.) Čudno zgodbico pa so povedali štirje takšni brezposelni rudarji in sicer od sosvetovalke D. Z. v Celju gdč. Nežke Arnšek, ki je zaposlena kot šivilja pri tvrdki R. Stermecki1. Navajali so, da so zaprosili dopisništvo D. Z. v Celju za posredovanje in ponovni sprejem na delo, kar je sedanji dopisnik D. Z. tudi takoj storil, a žal brez uspeha. Ker so prizadeti brez vseh sredstev, so zaprosili D. Z. za potno podporo, da bi se peljali vsaj do svojih občin v svrho uspešnejše intervencije. Poslovodeči- dopisnik je izjavil, da je tozadevni fond sicer še na razpolago, vendar jim brez odobritve sosvetoval-cev D. Z. ne more ničesar nakazati. Naslednji dan so se ponovno zglasili in zahtevali od dopisnika imena sosvetovalcev, da pri njih osebno zaprosijo za dovoljenje glede izplačila podpore. Predsednik sosveta se nahaja na zdravljenju nekje v Zagrebu, vsled česar so morali iskati pristanka gdč. Nežke. Vse prošnje in dokazi, da je denar na razpolago in da je pomoč nujno potrebna, niso nič zalegle, temveč jih je odpravila praznih rok. V nadi, da si je pozneje premislila in uvidela, da je treba bedni rn prosilcem pomagati, so poskusili svojo srečo še v drugič, vendar tudi tokrat brez uspeha, ker je gdč. Nežka urnih nog odšla, četudi so jo bedni rudarji s prošnjami in krikom skušali zadržati in jo celo lovili za krilo. Iz navedenega je razvidno, da je tako poslovanje glede izplačevanja potnih in nujnih podpor nemogoče. Brezposelni potujoči, ki žele podpore za nadaljnje potovanje, bodo morali vložiti prošnjo in čakati na sejo »sosveta« za rešitev. Sosvet pa ima seje samo enkrat mesečno in še takrat sklepata običajno samo predsednik in gdč. Nežka. Čudimo se takemu postopku, kajti sedanji dopisnik (ki je bil postavljen kot zaupna oseba od sedanje uprave), bi moral pač imeti pravico, da bi smel v nujnih slučajih tudi sam presoditi potrebo izplačila podpor, ali pa zadevo poenostaviti, da se lahko prošnja takoj odobri. Upamo, da nam o sedanjih sosvetovalcih ne bo treba več dolgo Pisati, ker smo že siti sedanjih dobrot od urada, katerega vzdržuje Ie — delavec. Vojnim obveznikom. Mestno poglavarstvo ponovno opozarja vse v celjski občini bivajoče rez. častnike in voj. obveznike, da javijo vsako spremembo bivališča na voj. oddelku mestnega poglavarstva. Celjsko gledališče. Sreda, 11. oktobra ob 20. uri: »Pygmalion«. Gostovanje mariborskega gledališča. HRASTNIK Shodi Z. R. J., podr. v Hrastniku. Podružnica Zveze rudarjev v Hrastniku sklicuje za v nedeljo, dne 8. t. m. dve rudarski zborovanji: prvo se bo vršilo na Dolu ob 8. uri zjutraj v posebnih prostorih gostilne Dragar; drugo pa v dvorani Konzumnega društva ob 4. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. uvedba plačanih dopustov za rudarje; 2. sprememba pravil bratovske skladnice. Ta važna vprašanja morajo zanimati slehernega rudarja, zato se pričakuje tudi temu primeren obisk. Na zborovanjih bo poročal s. Arh iz Zagorja in drugi. — Odbor. CRNA PRI PREVALJAH Dogotovljeno popravilo cerkve. Pred kratkim je bilo delo na popravilu cerkve dogotovljeno. Popravili so jo od tal do vrha. Ves zunanji zid so na novo ometali in poleg tega so streho na cerkvi in na stolpih, ki je bila poprej krita z deskami, prekrili z bakreno pločevino. Križ na vrhu velikega stolpa je na novo pozlačen, petelin (vremenokazalec) na malem stolpu pa posrebren. Tudi tla v cerkvi so nova. Prezreti tudi ne smemo ure na velikem stolpu; številčnica je urejena po najmodernejšem vzorcu, brez staromodnih rimskih številk, katere si od daleč le težko razlikoval. Vse se je okusno preuredilo, le ura še vedno — stoji, kot je stala pred enim letom. Upamo, da je ne bomo imeli samo za markiranje na stolpu, ker bi bilo sicer boljše, ako bi kazalce tudi samo naslikali. Mislimo, da se bo , < >.o, t • -1- '!•’!• t *>« na- šlo še par dinarjev tudi za uro, da se jo temeljito popravi. Popravljena cerkev vzbuja splošno pozornost, >» —».v » •*- r- OUZD v avgustu 1939 OUZD v Ljubljani je štel meseca avgusta 1939. 1. 108.401 zavarovanca, torej 3.985 zavarovancev več kakor lani v istem mesecu. Prirastek se nanaša na gradnje (javna dela) 1708, industrijo kamenja in zemlje 483, tekstilno industrijo 479, trgovino 444 itd. Nazadovale so pa industrije gradb nad zemljo 390, hišna služinčad 342, industrija kože in gume 324 delavcev itd. — V sezijskem pogledu je napredovala zaposlenost za 1949 delavcev z malimi izpremembami skoraj vse industrije. —■ Pomembnejše nazadovala je v sezijskem pogledu oblačilna industrija za 226 delavcev. Na letošnje knjige »Cankarjeve družbe« se bo rad vsakdo naročil samo, da ga obiščite. Poverjeniki, premislite, koga bi še lahko kridobili. Prispela velika izbira za damske in moške plašče, obleke, kostume, hubertuse, oficirske, financijske in železničarske uniforme! Krojaške potrebščine! Velika odprodaja ostankov! Kakor vedno dobite po najnižjih cenah in v najboljši kvaliteti samo v ČEŠKEM MAGACIHU MARIBOR pri glavni policiji Boj za samoupravo Hrvaški sporazum je otvoril tekmo med političarji, kdo bo prišel do veljave na samoupravnih mestih. Tekma se vrši zakulisno, avdijence na desno in levo. V tej zakulisni tekmi pa ne gre samo za vpliv, ampak tudi za način, kako se izvedejo samouprave. To je važno. Doslej so se pritoževali o eni čaršiji, ki ni hotela vpoštevati interesov drugih delov države, vsaj ne dovolj. Psovke in pšice so letele nanjo, češ, da je kriva, ker nam ne da samouprave. Sporazum deli dtel oblasti z banovinami, kar imenujemo delno decentralizacijo dosedanjih državnih poslov. Banovine bodo vršile same velik del upravne oblasti in s tem prevzele tudi velik del odgovornosti. Samouprava pa ne pomeni le prenos dodeljenih upravnih funkcij na banovine. Beseda samouprava pomeni več, pomeni demokratično upravo banovin, ki iztrga čaršiji iz rok samoupravno oblast, da se prenese na demokratične samouprave, kjer ne bodlo odločale nove banovinske čaršije, ampak narod. Zlo bi bilo, če bi se namesto ene ali NaS obisk pri socialističnem „bogataiu“ Večina čitateljev bo gotovo takoj uganila, koga mislim, kajti vsi oni, ki se količkaj ba-vijo s politiko, vedo, da je mišljen samo on, kateremu »Slovenec« posveča mnogo pozor- rlvoh rarSii m-omniziraln tri štiri ali ner nosti irl ki se ima tudi »slovencu<< zahvaliti, oven carsi] organiziralo tri, sti i an p je postai rnecj slovenskimi delavci zelo ponovili manjših Ta nevarnost preti v organizaciji banovinskih samouprav, če ne bodo prežete z demokratičnim in socialnim duhom. Sumljivo je to zaradi tega, ker tekmujejo v boju za organizacijo samouprav prav tisti gospodje in stranke, ki so odločevale doslej ter vedrile v razmerah, ki naj bi se z novimi samoupravami popravile. Vprašanje banovinskih samouprav je važno tudi za delavski razred, za kmete in obrtnike. mm- - ••- dasi je to prvenstven princip samouprave. ' - - - ' ' Ne, samouprava zahteva v- vpoštevanje tudi teh interesov. Če ne bo tako, potem ne bomo dobili pravih samouprav. Blokada in Nemčila Težave preskrbe Nemčije z uvozom iz Rusije. V prvih treh tednih blokade, ki jo izvajata Anglija in Francija na morju, so njiju vojne ladje zaplenile 256.000 ton tovora namenjenega v Nemčijo, Nemški vladni krogi pravijo, da bo Nemčija z lahkoto prenašala blokado, ker bo dobivala vse potrebne surovine iz Sovjetske Rusije, zlasti za vojno industrijo. -Stvar pa seveda ni tako enostavna. Ako vzamemo samo tovor, ki so ga zaplenili Francozi in Angleži v prvih treh tednih blokade in si zamislimo, da bi ta tovor morali Nemci prepeljati iz daljnjih krajev Rusije, potem pridemo do zaključka, da bi za to potrebovali nič manj kot 25.600 železniških tovornih voz. Ako bi vsak tovorni vlak peljal po 100 voz, bi bilo zato potrebnih 256 vlakov. Toda pri prevozu iz Rusije po železnici čez Poljsko pride v poštev še nekaj drugega in to je, da se mora tovor dva- krat naložiti in preložiti, ker so ruske železniške proge grajene mnogo širše kot pa nemške in ostale evropske. Seveda je mogoče izvažati iz Rusije tudi preko Leningrada in pristanišč baltiških držav, toda tudi tu nastajajo težkoče, ker Rusija ne more dati za prevoz v notranjosti države tako velikega voznega parka na razpolago in to izključno za preskrbo Nemčije. Razen tega nam gornje številke povedo, da je 265.000 ton tovora le del tega, kar Nemčija v resnici rabi. Kajti koliko tovora, namenjenega v Nemčijo, je bilo ob izbruhu vojne sploh zadržanega po odpošiljateljih, da ne bi bil zaplenjen, nihče ne ve. Iz tega se vidi, kakšnega pomena je morska blokada in kako opasno je to orožje v rokah Anglije in Francije. pularen, dasi redko prihaja med nje. Bili smo v Beogradu po nekih opravkih, pasmo hoteli izkoristiti redko priložnost in obiskati našega prijatelja ter socijalističnega prvaka s. dr. Topaloviča. Da čisto iskreno povem, hoteli smo se prepričati o njegovem velikem bogastvu in hišah, ki jih poseduje. To je mene najbolj zanimalo, ker sem s. Topaloviča obiskal pred dobrimi desetimi leti, ko je stanoval še kot najemnik tam blizu Delavske zbornice. Podali smo se tja ven, na južno periferijo Beograda, kjer ima s. Topalovič svoj dom. Ob cesti stoji visok zid1 z vhodnimi vrati na vrt. Toda kje je palača? Pri' vrtnih vratih smo pozvonili. Čez čas je prišel star možanec in nas vprašal kaj želimo. Ko smo mu povedali, nam je rekel, da doktorja ni doma, ker je odšel k svoji materi v Šumadijo. Potem pa smo ga prosili, da bi naj1 nam pokazal Topalovičevo palačo. Šele ko smo vstopili na vrt, smo opazili v ozadju vrta skromno pritlično enodružinsko hišico. To nas je osupnilo, ker »Slovenec« vedno govori o palačah. Zato smo vprašali moža, dali ima dr. Topalovič razen te hišice še kakšno palačo v Beogradu. Toda starec je odvrnil: »Hiše nima nobene, pač pa ima nekje zunaj mesta še en tak vrtič z nekoliko sadnega drevja.« S tem smo pravzaprav dosegli svoj namen in se prepričali, kakšen hišni posestnik je naš s. Topalovič. On ima hišico, kakršnih ima pri nas in tudi v Beogradu na stotine in na tisoče malih ljudi, v kateri prebiva sam s svojo ženo in nima najemnikov, da bi jih molzel. Kajti kadar se govori1 o hišnem posestniku in o palačah, tedaj se ima v mislih tiste, ki posedujejo vsaj eno, če ne več petnadstropnic, kakršnih je v Beogradu že na stotine in ki nosijo lastniku letno stotisoče in tudi milijone dinarjev dohodkov. Prepričan sem, da gospodje okrog »Slovenca« — tistega »Slovenca«, ki hoče biti najbolj informiran list — dobro vedo, kako je s Topalovičevim bogastvom, saj so ravno glavni stebri »Slovenca« takorekoč v Beogradu. doma. Zato poznajo tamkajšnje razmere prav dobro in morajo vedeti, da ne odgovarja resnici kar pišejo ter že nekoliko let ponavljajo v svojem listu, ki se sicer bori za krščanska načela. Sicer pa ni nikjer zapisano, da bi ne smel biti socialist oni, ki nekaj premore. (K«. r ,t r >'» ' • v - . -v. Na- sprotno je dejstvo, da imajo »Slovenčevi« ljudje mnogo večje simpatije za bogate kot pa za uboge, katerih se otepajo. S. dr. Topalovič gotovo ne premore niti pol odstotka onega kar ima g. dr. Stojadinovič, toda »Slovenec« še ni dr. Stojadinoviča napadal radi njegovega bogastva, *«.*.*,. •- Uliti ]i . .. ... j vi B. Kal namerava Sovietska Rušila v Azili? Iz angleških virov poročajo, da zbira Sovjetska Rusija čete na azijskem področju, ki meji na angleško interesno področje. se proti angleškemu Belugdžistanu, Mezo- Iz angleških virov poročajo, da opaža zbiranje svojetskih čet vzdolž angleškega interesnega področja v Aziji. To gibanje sovjetskih čet bi utegnilo biti v zvezi z najavljeno mirovno ponudbo Nemčije in Rusije Angliji in Franciji, in sicer kot nekak pritisk in grožnja angleškemu imperiju za slučaj, ako bi se predlogov Nemčije in Rusije ne hotelo uvaževati. V slučaju resnih zapletov bi Rusija nastopila proti Indiji, predvsem pa preko Pamirske planote,, skozi Afganistan, potamiji, Iraku ter področju Mosula, kjer se nahajajo bogati petrolejski vrelci v angleški posesti. Nastop Rusije bi se mogel razviti tudi preko Perzije (Irana) in kitajskih provinc severno od Pamira, ki so pod ruskim vplivom. Toda ti načrti zahtevajo tako ogromno pripravo, da se zde skoro fantastični, kakor so fantastične razdalje, ki ločijo rusko vojsko od njenih tu omenjenih ciljev. Zanimivo pa je, da Angleži s tem računajo in da to vprašanje javno obravnavajo. Slovenci v Jugoslaviji Ponedeljsko »Jutro« od 25. m. m. je objavilo statistiko Slovencev«, ki žive v Jugoslaviji izven Slovenije. Po tej statistiki, v kateri pa vojaštvo in orožništvo niti ni upoštevano, je Slovencev: v banovini Hrvatski 138.500 v dunavski banovini 82000 v moravski banovini 54.000 v vardarski banovini 49.300 v drinski banovini 35.950 v vrbaski banovini 17.000 v zetski banovini 7.250 v Beogradu, Zemunu in Pančevu 21.200 Mednarodna socialistična protialkoholna zveza Dne 30. julija se je vršil v glavnem mestu | posrečilo ozdraviti rane, ki jih je Mednarodna Finske, Helsinki, 4. mednarodni kongres »Internacionale sooialističnih nasprotnikov alkohola« in za to priliko je zveza izdala zanimivo knjigo o socialističnem protialkoholnem gibanju. Mednarodna socialistična protialkoholna zveza s sedežem v švedskem glavnem mestu Stockholmu, je v današnji obliki stara šele deset let, pa čeprav so posamezne deželne protialkoholne organizacije stare že let in četudi so delavske abstinenčne organizacije že leta 1911) skušale ustvariti mednarodno zvezo. Leta 1925 se je mednarodni socialistični kongres v Marseillu prvič pečal z alkoholnim vprašanjem. Na tem kongresu je dobila nemška delavska abstinenčna zveza pooblastilo, da pripravi vse potrebno za sklicanje mednarodne konference delavskih abstinenčnih društev. Ta konferenca se je vršila 1. 1928 v Leipzigu in takrat je bila ustanovljena v današnji obliki »Internacionala socialističnih nasprotnikov alkohola«. Od tega časa naprej je dobivala mednarodna povezanost socialističnega abstinentskega gibanja vedno več na svoji veljavi. Toda že 1. 1933 je dobila Mednarodna zveza z razpustitvijo nemških protialkoholnih delavskih društev po nacistih težek udarec: takrat je bil prpnešen sedež Mednarodne socialistične protialkoholne zveze iz Leipziga v Stockholm. Švedskim sodrugom se je kmalu zveza zadobila z razpustom nemških delavskih abstinentskih društev s tem, da .so vstopile nove deželne organizacije. Danes se zveza kljub težkim in kritičnim časom lepo razvija. »Internacionali socialističnih nasprotnikov alkohola« so danes pridružene deželne delavske protialkoholne organizacije iz Francije, Belgije, Danske, Anglije, Finske, Holandske, Poljske, švedske, Norveške in Švice. Vse te deželne organizacije imajo okrog 43.000 članov. K temu številu je še prišteti okrog 15.000 mladinskih članov. Tajništvo Mednarodne socialistične protialkoholne zveze je v tesnih stikih z Mednarodno strokovno zvezo, s Socialistično mladinsko internacionalo, z Internacionalo socialističnih zdravnikov, z Internacionalo Prijateljev prirode, s Socialistično športno internacionalo, s Socialistično vzgojiteljsko internacionalo ter z Mednarodnim protialkoholnim birojem v Lausanni. Iz tega se vidi, da je podana dobra organizatorična osnova za mednarodno vzajemno delo delavskih abstinentskih organizacij. Letošnja mednarodna konferenca v Helsinki se je potrudila, poiskati novih poti za nadaljnje razširjanje protialkoholne ideje in tozadevna predavanja so pokazala vso resnost dela socialističnega abstinentskega gibanja. skupaj 406.000 To število se zdi previsoko. Zanesljivih podatkov o Slovencih izven Slovenije nimamo. Gotovo pa jih je že več kakor deset odstotkov vseh Slovencev. Tako nastaja nov važen gospodarski in socialen problem, ki tudi politično ne more ostati brez pomena. Opozarjamo društva, ki se specialno pečajo z vprašanji Slovenstva, na te Slovence, ki se že v prvi generaciji pohrvatijo, posrbijo ali: celo »pojugo-slovenijo«. Glasbena matica v Mariboru priredi v nedeljo, 5. novembra t. 1. od 3. (15.) ure dalje na Trgu svobode v Mariboru, v slučaju slabega vremena v dvorani Sokola matice (Union) VELIKO DENARNO TOMBOLO Dobitki se ravnajo po serijah in višini prodanih srečk. Vsak dobitek doseže lahko vsoto do 2.000, 3.000, 4.000 ali celo več tisoč dinarjev. Serije so razvrščene po barvah tombolskih kart, in sicer so karte rumene, zelene, rdeče in modre barve. Vsaka karta stane samo 2*— dinarja. Segajte pridno po tombolskih kartah, ker Vam v času prepotrebnih nabavkovaa zimo vsak 2-dinarski novec lahko prinese veliko srečo. Mariborsko gledališče Dr. Bratko Kreft »Celjski grofje« Zgodba o nesrečni Veroniki Deseniški, ta ljubavna epizoda iz življenja celjskih grofov, je ona snov, ki najbolj privlačuje slovenske književnike. Po Josipu Jurčiču jo je prvi obdelal Oton Župančič in ustvaril v »Veroniki Deseniški« pesniško ubrano in globoko prečiščeno zgodbo Veronikine ljubezni, dočim je Anton Novačan s svojim »Hermanom Celjskim« postavil na oder burno, strastno in kipečo življenjsko podobo mogočnega Celjana-Kreft jima ni sledil v smeri individualistične drame, ampak je skuša! strniti osebe, čas in okolje celjskih grofov v kolektivistično igro. Kreftovi »Celjski grofje« so »drama iz živije-nlia srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanih naši predhiki,« ne pa drama celjskih grofov samih. V njej je hotel pisatelj zavrniti vsako sled narodne glorijole in zanešenjaštva, s katerim je najnovejša slovenska zgodovina ovijala oblastiželjnost in kruto samopašnost celjskih grofov in ki sta mu podlegla tudi Župančič in Novačan. Posebej ipa je še Kreft v svoji drami nastopil proti zgodovinsko netočnemu, tragičnemu prikazovanju osebnega življenja celjskih grofov in tako v Shavvovem smislu napisal sodbo lažnive in pokvarjene zgodovine. Kreft je izrazit dramatik in gledališki človek, ki je obširno in ohlapno zgodovinsko snov spretno strnil in s kratkimi besedami povezal v krepko, učinkovito* celoto. Ker se bori. igra za novega, boljšega človeka, je razumljiv topli odziv, ki ga bo vedno našla iprf občinstvu. Igro je izoblikoval g. J. Kovič, ki je s trdno roko izrabil literarne in oderske vrline drame in jih obvladal s polnim umevanjem-. V okvirju kolektivistične oderske zgradbe, ki samo naznačuje posamezne osebe, ne da bi se spuščala v dramatično rast značajev, se naši igralci niso vsi znašli. G. P. Kovič še ni do konca vtelesii slike mogočnega Celjana, dasi je bil resničen in učinkovit. G. Grom je premalo podčrtal omahljivost in razdvojenost slabiča Friderika, g. Blaž je Ulrika zgradil samo zunanje in ni dovolj poudaril notranjo gnilobo, ki razjeda zadnjega potomca starega rodu. V glasovnem izražanju so pa bili vsi trije Celjani prehrupni in bi več zadržanosti tudi življenjskemu slogu celjskih grofov ne škodilo. Odlično pretehtana in izvirna stvaritev pa je bil renesančni lik Piccolominija, ki ga je izdelal g. Nakrst. V Pravdaču se g. VI. Skrbinšek ni mnogo razživel. Podal ga je sicer z mnogimi finesami, a v celoti nudil bučnim, kipečim Celjanom preveč utrujenega, že v naprej premaganega nasprotnika. Sporeduega Prav-dačevega bojevnika, brezkrvni in medli lik patra Gregorja je fino in smiselno oblikoval g. Verdonik. Izrazit in krepak v igri in maski je bil Jošt g. Gorinška, dobro je poudaril g. Košuta človeško1 slabi lik gvardijana. Prav dobre tipe so naznačili še predstavniki meščanstva, gg. Crnobori, Kosič, Harastovič in Štan-dekar, enako tudi sodnik g. Rasbergerja. — Bistveno sta pripomogli k uspehu obe posrečeno zasedeni ženski vlogi. G. Starčeva je podala življenjsko resničen lik zapeljive in omahljive kraljice Barbare, te. najbolj dekorativne osebe v celjski zgodovini. G. Kraljeva je posegla globoko v notranjost in zgradila Veroniko prav iz dna duše, v nesebični maski, ki je tem silneje poudarila notranjo umetniško podobo. — S. Repertoar Narodnega gledališča. Petek, 6. oktobra: zaprto. Sobota, 7. oktobra ob 20. uri: »Neopravičena ura«. Premiera. Nedelja, 8. oktobra ob 20. uri: »Celjski grofje«. Mariborska opera pripravlja Beneševo zelo veselo opereto »Navihanka« ter Rista Savina slovensko opero »Lepa Vida«. Ljubiteljem glasbenih predstav se še do sobote 7. t. m. nudi možnost, da se priglase za abonma. V gledališki balet se sprejme nekaj mladenk od 16. do 20. leta, ki se naj prijavijo pri gledališki blagajni. liolcenejil zajtrk mlečne izdelke, raznovrstna živila, sveže čajno maslo v mlekarni M. Sader, Celje Mariborska cesta 28 iiiiiiiiiiiMuiniM^ LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rog. pom. blagajna mana domača zavarovalna nata-nova v Dravski banovini, M plodonosno deluje že od leta ‘1927 ln je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijona« din na pogrebninah ln doti. Zavaruje n pogrebnino zdrava osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000'— ln ia doto mladoletne od 1. do 18. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovr-lenem 21. letn. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA L Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru, r— Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.