Politični ogled. Avstrijske dežele. Dalmatinski deželni zbor je bil naglo razpuščeD, ker so baje dunajski ministri se bali, da nebi cesarja za zedinjenje Dalmacije z Hrvatsko poprosil. — Zadnji čas so ljudje začeli tožiti zarad sleparij pri nioki, ker se zlasti onej, ki se melje na parnih mlinih, nalašč veliko zmletega belega kamenja primeša in tako kamenje namesto kinba prodaja. —¦ Pri volitvab za državni zbor so Cehi sijajno zmagali ter zopet ne pojdejo na Dnnaj. — Tukaj je denarni mešetar Leitner napovedal krido in ljudje zgubijo više 300.000 fl. največ tisti, ki so na veliki loteriji igrali in mu po obrokih za različue loterijne dobitke denarjev pošiljali. — Donava je začela močno napeujati se in bati se je velike povodnji na Diinaju. — Ruski poslanik Ignatijev bil je od svitlega cesarja častno zaslisan in na veliki ples v cesarskem dvoru povabljen in sijajno počeščen; to kaže, da nas Magjari se ne bodo brž v vojsko zoper Ruse zarad grdih Turkov zapleli. — Ogerski minister Tisza je z vsemi tovariši odstopil, ker mu naši ministri uiso privolili, da bi Magjari z nacijonalno banko delali, kakor bi bteli in na našo škodo bankovce izdajali. Cesar 80 odpoved sprejeli in poklicali več Magjarov, naj prevzamejo slnžbo ministra, ali vsaki 8e je branil, ker se vsaki boji kljubovanja Tiszajevega v državnem zboru; vsled tega so cesar Tisza-ja zopet pozvali, naj prevzame ministrovanje; to pa je bud posel, ker so magjarske kase prazne, dače pa že grozno velike; treba bo bonvede raz puftiti, česar pa Magjar storiti neče — ali sila kola lomi! Vnanje države. V nemškeiu cesarstvn odirajo razne bauke ljudi tako, da so v par letih prebivalcem pobrale več kakor 1000 milijonov. Kulturna borba pa razsaja naprej; te dni so kardinala Ledobovskija, ki pa stanuje pri sv. Očetu v Rimu, obsodili na 2 leti v ječo; katoliški etaiisi v Westfalskem in na Rajnu so sklenoli svojih otrok nikakor ne pošiljati v šole, v katere je mešniku kršč. nauka boditi učit prepovedano. Pruski oficiiji pravijo, da bodo Francozi v zvezi z Avstrijo Nemcem napovedali boj brž ko se Rus in Turk začneta tepsti. — Francoski minister Decasez je 12 ur prikrival vest, da je turški veliki vezir Midhatpaša odstavljen, in je med tem veliko svojih turških dolžnih pisem prodal in se goljufno obogatil; pravijo, da bode moral odstopiti. — Angleški ministri bi še vedno radi šli Turka branit, se pa že ne upajo prav; lani meseca decembra so se jim na morju razbile 204 ladje in 14 parobrodov. — Včeraj bila je v Severni Ameriki volitev novega prodsednika rcpublike. Kdo je izvoljen, še ni znano. Turške homatije. Magjari so svojim niobaruedanskim^ bratom Turkom dali svet, naj se brž s Srbi in Crnogorci v miru spravijo, a videti je, da se bodo težko pogodili do 1. tnaica. Črnogorci zabtevajo zemljo do morja in Skadarja in vojno odškodnino v denarjih, Srbi pa ponujajo mir, če se jim da Bosnija, Stara- Srbija in Hercegovina proti plačevanju letnega davka Turkom. Sultan v Carigradu se veduo boji za svoje življenje; pretečeni teden je odstavil nemirnega Midhad-pašo, sedaj pozivlja vojake od ruske meje v Aziji v Carigrad, da ga branijo zoper tiyške dijake ali softe in razkačene mohamedauske pope. V Bosniji Turki strašno divjajo in je zopet 2500 beguncev piibežalo k nam v Avstrijo; reve razun življenja niso rešile ničesar. Zoper Ruse se Turki orožajo, kolikor jiin je le mogoče; v Aziji so celo zaprte hudodelnike spnstili, orožali in poslali crez mejo proti Kavkazu ; tadi črez Donavo v Rumunijo so Črkesi vdrli 3krat in začeli ropati, umarjati in požigati. Augleži sicer pravijo, da ne bodo Rusi tolikim tuiškim ncsramuostim odgovorili z vojsko, ali to je neverjetno; Rusi ne bodo lehkomišljeno, ampak dobro pi-evdarjeno in vrlo pripravljeni začeli boj: ali se pa bo že 25. febr. začel ali z 1. marcem ali poznej, to ne dela veliko razločka. Veliki knez Nikolaj je že toliko zdrav, da je iz Kišeneva zainogel odpeljati se v Odeso. Njegova vojska dobi še novih 45.000 mož v podporo. Ukazal je tudi napraviti 34 novib bolenisnic z blizu 20.000 posteljami; to kaže na krvav boj. Na rumunskih železnicah delajo 2. in 3. progo, da se bodo Rusi bitreje prevažali proti Donavi. — Perzijski kralj je gotovo zavezuik Rusov, kcr je začel 30.000 vojakov porivati na tnrško mejo.