Nismo še dovolj aktivni Posvetovanje o gospodarskih vprašanjih, ki je bilo pod vodstvom tovariša Tita v septembru lanskega leta, je bilo za gospodarski razvoj naše države velikega in daljnosežnega pomena. To posvetovanje je poleg drugega nakazalo temeljne spremembe naše investicijske politike in s tem v zvezi postopno izboljšanje življenjskega standarda naših delovnih ljudi. Izredno važne naloge, ki so bile sprejete na posvetovanju, so zahtevale in še zahtevajo danes enotno in največje prizadevanje v delu vseh naših državljanov ter družbenih organov gospodarskih podjetjih in političnih organizacij, predvsem pa od naših komunistov. Enotno se je treba boriti za izboljšanje organizacije dela in večjo storilnost v proizvodnji. Razumljivo je, da so zato najbolj odgovorni komunisti na vseh svojih delovnih mestih in družbenopolitičnih položajih. Jasno je, da vseh teh korenitih sprememb v naši gospodarski politiki ni mogoče izvršiti kar naenkrat, iz česar sledi, da tudi življenjskega standarda ni mogoče dvigniti čez noč. Po preteku enega leta že lahko zaznamujemo, da smo po tem posvetovanju kljub vsem pomanjkljivostim in težavam dosegli velike rezultate. Zavrli smo stihijsko naraščanje cen, tržišče pa se postopoma stabilizira in normalizira. Fluktuacija delovne sile se je vidno zmanjšala, odvečna delovna sila se usmerja v deficitarne veje gospodarstva, storilnost pa se je znatno dvignila. V našem podjetju se je dvignil učinek na zaposlenega od 2,425 ton v lanskem letu na 2,716 ton v oktobru letošnjega leta. Tudi zaslužki so se dvignili vzporedno z učinkom, in sicer od 496 din dnevno v lanskem povprečju na 538 din na dan v oktobru letošnjega leta. (Povprečni rudniški čisti zaslužek.) S tem pa je storjen le en korak k. postavljenemu cilju. Za dosledno izvedbo vseh, na posvetovanju postavljenih nalog bodo potrebni še veliki napori in zavestna disciplina vseh naših delovnih ljudi. Menim, da so za izvedbo vseh teh odgovornih nalog v prvi vrsti odgovorni komunisti, člani SZDL in člani sindikata. Vsakdo si mora na svojem delovnem ■mestu pri svoji strokovni, politični in družbeni dejavnosti skrajno prizadevati in se hkrati odločno boriti proti vsem negativnim pojavom, brez ozira na to, v kakšni obliki bi se pokazali. V govoru tovariša Tita, ki ga je imel 15. novembra v Puli in v resoluciji Zvezne ljudske skupščine o smernicah za sestavo družbenega plana je bilo nakazano, da je treba delati na izpolnitvi plačnega sistema, ki bo v večji meri vzpodbujal k delovni storilnosti. Iz ekspozeja podpredsednika Zveznega izvršnega sveta, tov. Vukmanoviča, je razvidno, da se bodo že v prihodnjem letu povečale plače delavcem in uslužbencem. To povečanje plač v letu 1957 bo zneslo okrog 30 milijard dinarjev. Za realizacijo te vsote imamo že preskrbljene oziroma zagotovljene zadostne blagovne fonde. Morda se bo kdo vprašal, zakaj obravnavam stvari, ki so splošno znane, saj so bile že neštetokrat obravnavane v našem časopisju. S tem nimam namena le seznanjati, temveč hočem poudariti, da s to blagovno rezervo še ni rešen dvig življenjskega standarda. Ce ne bomo poskrbeli za dvig proizvodnje in storilnosti, bomo sicer izmenjali vsoto iz povišanja plač z blagovnimi rezervami, s čimer bomo zelo zmanjšali ves blagovni fond, ne bomo pa zagotovili njegove izpolnitve ali celo porasta. Nujna posledica tega bo ponoven porast cen in razvrednotenje dinarja, z drugimi besedami, občutno se bodo zmanjšale naše realne plače in v obratnem sorazmerju povečala nevarnost inflacije. Kot vidimo, je življenjski standard odvisen le od nenehnega dviganja proizvodnje oziroma od nadaljnjih uspehov v našem gospodarstvu. Poleg neposrednih proizvodnih uspehov je za dvig in stabilizacijo življenjskega standarda potrebno tudi intenzivno družb enno upravljanje, ki se mora uveljaviti na vseh poljih naše gospodarske dejavnosti. Ni dovolj, da izvolimo potrošniške svete, potem pa jih prepustimo samim sebi, ne da bi sploh zaživeli. Ne sme nam biti vseeno, kako gospodarijo trgovine, mesnice, pekarne itd. To so podjetja, ki oskrbujejo potrošnike z živilskimi artikli: Zato moramo skrbeti, da bo preskrba čim boljša, kulturnejša in cenejša. Potrošniki se upravičeno vprašujejo, kako je mogoče, da kmetje prodajajo govejo živino po 80 do 90 din za kg iive teže, potrošnik pa plačuje meso ie vedno po 220 din? S tem ne mislim reči, da je živina prepoceni, pač pa trdim, da je meso predrago. Spomnimo se stare Jugoslavije! Takrat je bila razlika med ceno žive teže in mesa največ 100 odstotkov. Ce so plačali živino po 5 din za kg žive teže, je bil kg mesa največ po 10 dinarjev. Sedaj pa je cena mesa skoraj trikrat višja od cene žive teže živine. Mislim, da je že čas, da se o tem enkra\ resneje pogovorimo in da tudi sveti potrošnikov spregovorijo odločno besedo. Vse to zahteva, da se vsi — predvsem komunisti — krepko lotimo vseh nakazanih problemov in sicer na najširšem področju. Vzgojno delo v družbenih organizacijah je treba močno okrepiti in v prvi LETO V. — ŠTEVILKA 17 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE VELENJE, 18. 0ECEMB3A 1956 IjRKJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNII VEI.ENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. fc22-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK CFT I9KE TISKARNE V CELJU Naj živi 22, december dan M! UROJ — pododbor Velenje čestita vsem rezervnim oficirjem in podoficirjem ob petnajstletnici Jugoslovanske ljudske armade 1941 * 1956 Nekatere značilnosti predloga zveznega družbenega plana za leto 1957 Za razliko od predloga Zveznega družbenega plana za leto 1956 predvideva predlog za bodoče leto znatno večjo gospodarsko aktivnost. Pričakuje zna no povečanje industrijke proizvodnje, in da bo v tem razdobju možno realno povečati količine blaga za široko potrošnjo ter da se bo znatno znižal tudi deficit v naši plačilni bilanci z inozemstvom. Posebni poudarek se daije nadaljni stabilizaciji tržišča in gospodarstva z ozirom na doseženo stopnjo ekonomskega razvoja. Strokovnjaki, kateri so sodelovali pri sestavi tega predloga trde, da je realnost postavk, predvidena s planom, zasnovana na doseženih rezulta.ih letošnjega leta. Predvideva se ustvaritev obsega industrijske proizvodnje, povečal se bo plan izvoza in zasigu-rane so večje zaloge blaga. Tržišče, posebno z industrijskimi proizvodi, je stabilizirano. Kmetijska proizvodnja se je zaradi slabšega donosa zmanjšala za ca. 10 % v odnosu na leto 1955. Investicijska dejavnost pa se je v letošnjem letu omejila na predvideni nivo. Tudi de'ovna sila se je ustalila in ni bilo zabeleženega porasta. Dejavnost prihodnjega leta je zasnovana na pojačani investicijski dejavnosti, k: bo večja za 14 % napram letu 1956. To povečanje pa ne bo finansi-rano samo iz domačih sredstev, temveč se bo v večji meri finansiralo iz investicijskih kredi tov, najetih v inozemstvu. Povečanje investicijske dejavnosti se bo odrazilo predvsem v kmetijstvu, prometu, družbenem standardu in izgradnji stanovanj. Po do sedaj dosegljivih podatkih so investicije za prvih devet mesecev letošnjega leta manjše za 15 % kot v istem razdobju leta 1955. Industrijska proizvodnja se je v le- vrsti morajo komunisti tolmačiti vse, kar bo pri izvajanju postavljenih nalog aktivno vplivalo na politično zavest naših delovnih ljudi. Člani Zveze komunistov bi morali ob vsaki priložnosti razpravljati in pojasnjevati politična in gospodarska vprašanja in ne samo to, morali bi bdeti nad proizvodnjo, da se bo razvijala dosledno v smeri, ki jo ]e nakazalo lansko posvetovanje in resolucija, sprejeta na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine. V borbi za uspešno in dosledno izvajanje te gospodarske politike bo potrebna skrajna kritičnost do raznih želja, pojmovanj in teženj v gospodarstvu, kakor tudi mnogo večja budnost in intenzivnejše pojasnjevanje teh problemov delovnim množicam. toišnjem letu povečala za ca. 10 % napram letu 1955. Predlog za bodoče leto pa predvideva povečanje za 15 % v odnosu na leto 1956 zaradi večjih potreb v investicijski dejavnost-:, poja-čanem izvozu — povečanje bo predvsem v bazični industriji. Tudi v proizvodih za široko potrošnjo in reprodukcijski material lahko pričakujemo porast v enaki meri. To povečanje pa bo omogočeno zaradi puščanja v cb a-tovanje novih kapacitet. V rudarstvu se predvideva maksimalno koriščenje kapacitet. V zvezi s tem bi celotna industrijska proizvodnja dosegla povečanje za 24 % napram letu 1955. Posebni poudarek je 'tudi na naši zunanji trgovini, saj se predvideva povečanje lizvoza in uvoza za 14 % v odnosu na predvideno realizacijo v letu 1956. V letu 1956 je bil izvoz planiran v višini 85,5 milijard dinarjev, s povečanjem pa bo znašal plan za prihodnje leto 93,0 mili jard dinarjev. To povečanje pa bo doseženo predvsem z industrijskimi proizvodi, izvoz 'kmetijskih pridelkov pa bo ostal na istem nivoju. Uvoz reprodukcijskega materiala se predvideva v taki višini, da bo zasigurana normalna proizvodnja. Povečal se bo tudi uvoz blaga za široko potrošnjo in to za ca. 10 milijard dinarjev. Sorazmerno k temu se bodo povečali tudi kupni fondi, s tem da bi to povečanje bilo večje in stabilnejše pri mestnem prebivalstvu in 'industrijskih centrih. Zaposlenost se bo v primerjavi z lanskim letom le malenkostno dvignila. Zaradi povečane osebne potrošnje in investio j se za bodoče leto predvidevajo nekoliko večji proračunski dohodki od letošnjih. Pripominja se. da so proporci družbenega plana za leto 1957 postavljeni talko, da se lahko v bodočem letu pričakuje mnogo bolj elastična ekonomska politika, kakor v preteklih letih. K takšni politiki so pripomogle ustvarjene zalege v letošnjem letu in rezerve. ki se predvidevajo za bodoče leto. Pričakuje se, da se bodo obveznosti podijelij do skupnosti nekoliko zmanjšale dn da bodo podjetja imela večjo samostojnost v svoji gospodrski aktivnosti. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V LETU 1957 Družbeni: plan za leto 1957 predvideva povečanje industrijske p-oizvod-nje za 15 % v primerjavi s proizvodnjo, katera bo po ocenitvi dosežena v tem letu. Na ta način bo jugoslovanska industrijska p-oizvodnja v bodočem letu trikrat večja od one pred vojno. V primerjavi z letošnjim letom so predvideva po posameznih panogah naslednji porast proizvodnje: v elektrogospodarstvu 18 %, proizvodnji premoga 9 %, proizvodnji in predelavi naft* 28 %, v čmi metalurgiji 28 %, barvast: metalurgiji 7 %, industriji nemeta-lov 21 %, kovinski industriji 17 %, ladjedelništvu 22 %, elektroindustriji 30 %, kemični industriji 15%, industriji gradbenega materiala 12 %, v papirni industriji 11 %, tekstilni 10 %, usnjarski industriji 8 %, industriji usnja 9 % in živilski industriji 23 %, medlem, ko se bo proizvodnja v industriji tobaka zmanjšala za 8 % zaradi slabšega letošnjega pridelka. Plan za leto 1957 predvideva maksimalno koriščenje obstoječih kapacitet, kar pa v prejšnjih planih ni bilo zaslediti za vse panoge. Znaitni delež k povečani proizvodnji pa bodo doprinesli tudi novi objekti* ki pričenjajo z obratovanjem v prihodnjem letu. Tako bo v elektrogospodarstvu proizvedenih novih 264 megavator elektroenergije v novih termo in hi-dro centralah. V metalurgiji bodo začele obratovati nove kapacitete kot Železarna Nfkšič, nekateri obrati železarn Sisak in Jesenice itd. V barvasti metalurgiji se računa na novo Tovarno lahkih kovin v Šibeniku, katera bo letno proizvajala 16.000 ton valjanih in vlečenih aluminijastih proizvodov. Predvideva se delno puščanje v pogon tudi tovarne »Jugoviskoza«. V živilski 'industriji pa so predvideni novi obrati v Zrenj aninu, Vrščcu in Zaje-čaru. Takšno stalno naraščanje industrijske proizvodnje v poslednjih letih ima tudi podlago, da je proizvodnja za leto 1957 realno predvidena ter da ima takšen porast ugoden vpliv na stabilizacijo domačega tržišča in izvoza. Družbeni plan moramo razumeli Naš gospodarski sistem, po katerem gospodarimo v zadnjih letih ima tri jasno vidne temelje, ki so: družbena lastnina, sredstev za proizvodnjo, delavsko upravljanje gospodarskih organizacij, dejavnost komunalnega sistema. Kadarkoli in kjerkoli razpravljamo o vprašanjih, ki spadajo ali se nanašajo na naš gospodarski sistem, moramo vselej izhajati iz teh treh temeljnih zasnov, ker bi bilo s cer vsako naše tolmačenje tega ali onega gospodarskega problema nujno napačno in neučinkovito, naši predlogi pa neodigo-varjajoči. Edini usmerjevalec in regulator'takšnega gospodarskega sistema je družbeni plan zveze, republik, avtonomnih enot, okrajev, mest in občin. To so temeljni gospodarski programi, v katerih so napisane pravice in obveznosti državnih organov in gospodarskih organizacij, gospodarski instrumenti in ukrepi, ki naj zaijamčijo, da bomo res izvajali začrtano pot naše gospodarske politike. To pomeni, da je vsakoletni zvezni družbeni plan obvezen kažipot našega gospodarskega razvoja za eno leto naprej, obenem pa pokazatelj doseženih rezuVatov za preteklo leto, ki nam pove, če smo v preteklem letu tako gospodarili kot je nakazoval in usmerjal družbeni plan preteklega leta. Takšen značaj dajejo družbenim planom gospodarski predpisi, ki veljajo do 1. januarja 1954 dalje, in ki so uvedli v naš gospodarski sistem mesto stopenj akumulacije in skladov nove instrumente kot so zvezni davelk na dobiček. zemljarina, obresti od vrednosti osnovnih sredstev, rentni davek, davek od dobička iz deviznega poslovanja, del dobKika, ki pripada občini, davek na izredni dobiček, prometni davek, carine, itd. Zato lahko rečemo, da so družbeni plani po novih predpisih tisto sredstvo, ki zagotavlja in usmerja razvoj naših materialnih proizvodnih sil, vse to pa na podlagi že doseženih rzultatov -in predvidenih možnosti za nadaljnji razvoj gospodarstva. To je bistvo t. j. jedro našega ekonomskega sistema, ker nam pove, da imajo družbeni plani zveze, ljudskih republik, avtonomnih enot, okrajev in obči n od leta 1954 dalje načelno dve funkcija. Funkcijo neposredne povezave z delovnimi kolektivi vrše takrat, ko rešujejo vprašanja o razvoju investicijske izgradnje na njihovem področju, o prevzemanju poroštev za dolgoročne kredite gospodarskih organizacij in obče probleme. Regulativno funkcijo vrše pa takrat, ko predpisujejo v svojih planih ekonomske instrumente in ukrepe. Prva kot druga funkcija sta važni, druga drugi v dopolnitev, obe skupaj pa odraz našega gospodarskega siste-ma, ki stremi za tem, da omogoči in tudi doseže čim solidnejšo iniciativo gospodarskih organizacij, da svoje gospodarske načrte realno planrajo, solidno izvršujejo in dvigajo svojo storilnost. Naš gospodarski sistem hoče ta cilj doseči ravno s pravilno upo-abo in smotrnim razvijanjem obeh funkcij v družbeni h planih naših politično-terito- riailnih enot. Prav gotovo je dolžnost vsakega člana kolektiva, dia pozna in razume vsebino naših družbenih planov, ker le tako bo mogel zasledovati gospodarski razvoj svoje domovine in ugotavljati rezultate njene rasiti in moč'. Toda nI dovolj, če družbene plane le čita, posluša poročila in tolmačenja, naših vodilnih gospodarstvenikov, ker naleti pri tem nujno na nekatere politično-ekonomske pojme, ki .jih ne pozna, ne dojema in ne razume. Družbeni plan jih ne tolmači, marveč zgolj navaja in z njimi operira v svojih določilih. Takšne pojme kaj hitro osvojiš sin razumeš, če so le obrazloženi na enostaven in poljuden način. Zato menim, da bi bilo prav in koristno, da bi »Velenjski rudar« kot sindikalno glasdo v vsaki številki priobčil kra'ika in poljudna tolmačenja najvažnejših pojmov plana kot so n. pr. družbeni proizvod, prikaz industrijske proizvodnje, pomen kmetijske proizvodnje, gozdarstvo in vloga gozdnih skladov, vloga prometa, gradbeništva, trgovine, gostinstva in obrti, narodni dohodek, plačilna bilanca, devizna sredstva, d-užbeni in življenjski standard, investio'je, izvozni količniki, razni skladi in davčne oblike, socialni in stanovanjski: prispevek, proračun, blagovni in denarni odnosi, izvozni kontingenti, sistem cen, stabilizacija tega in še vrsto drugih IN Z. AH C AN RUDI: OistM&ievanie 2 mUsekundnim zamiki stroški izkopa z uporabo MS žarnikov 17 _ _ __ _l_ __ _ „ _|• __ 30 nižji za 15% od izkopa s strojnim 1-'KU,,U»JI*>KfJ nnOlUn - temelj dela so zasekovanjem. Iz gornje primerjalne analize vidimo, da pri izkopu jamskih komunikacij Uprava rudnika je izvedla v letošnjem letu niz poizkusov obstreljevanja z miliisekundni mi žarki (v nadaljnjem označeni z MS žarniki) na širokih čelih, kakor tudi na deloviščih priprave z naslednjim uspehom: Opis MS žarnikov: Odatreljevanj.E' je bilo z uporabo MS žarnikov fm Schafler z bakrenimi kapicami štev. 8 in časovnimi stopnjami 1—10. Časovni intervali znašajo 50 mi lisekund. Za prvi odstrel je služil vedno momentni žarnik. Na široke čelnem cblkopu se je uporabilo tudi časovne žarniike, da se je na ta način povečalo število stopenj: kot eksploziv je služil kamnikitit. Opis načina obstreljevanja: Na širokočelnih odkopih smo odstre-Ijeval.i v vrsti in sicer z dvema vrstrma odstrelov. Streli so bili razmeščeni v razdalji 1,70 m drug cd drugega. Nabojem z momentanim žarnikom so sledili naboji z MS žarniiki v stopnjah 1—10 in nato naboji s časovnimi žarnici s stopnjami 1, 3. 5 in 7 s časovnim iniervalom 0,5 sek. Celotni časovni interval celo'nega odstrela je trajal tako največ 4,500 sek. Na pripravi: Razvili smo 2 ciklusa obstreljevanja in sicer: ciklus I — obstreljevanje z enojnim zalomom, ciklus II •— obstreljevanje z dvojnim zalomom. TehiičiirazultMi poizkusa z MS žarniki ŠIROKOČELNI ODKOPI Pred podajanjem rezultatov obstreljevanja z MS žarniki je treba prikazati: dosedanji način dela z odstreljeva-njem z momentnimi žarniiki. Ta način odstreljevanja se je po uvedbi odstrelje-vanja v vrstah pokazal pri odikopnih prilikah, ki vladajo v predalu, ker nastopa manj žilav ali dtooljiv premog (špiicplata) kot zadovoljiv in ugoden. To se je stopnjevalo še v primeru, če se je obstreljevalo z momentnimi žarniki pri posamičnem obstreljevanju (do 4 odstreli naenkrat za časa pavze). Rezultat'i so bili dobri, ker se je obstreljevalo stalno proti dvema odprtima ploskvama a enoverižni čelni transporter je sproti odvažal na žlebove na-streljeni premog. Pri poizkusih obstreljevanja z MS žarniki, ki so bali dobre rezultate, so nastajale potežkoče zaradi prevelikih količin nastrelienega premoga. Ker enoverižni čelni transporter ni zmogel teh obremenitev, je bilo potrebno odkopavati premog iz transporterja, posebno pri streljanju za tretjo vrsto stropnikov. ko je bil čelni transporter že prestavljen a čelo odkopa je bilo blizu. Zaradi tega in zgoraj omenjenih ugodnosti posami čnega odstreljevanja z momentnimi žarniki, se je s poizkusi prenehalo. Poraba razstreliva je bila za okoli 15 % nižja (mesto povprečno 800 gr/vrt. je zadostovalo povprečno 675 gr/vrtino), kar pa ni krilo višjih izdatkov za nabavo MS žarnikov. S poizkusi obstreljevanja z milise-kundnimi žarniiki bo treba nadaljevati takoj, ko bo uprava rudnika razpolagala z odikcpnimi dvoverižnimi transporterji na čelih z dolžino 60 m in veliko zmogljivostjo (200 t/h), kateri bodo sposobni odvleči nastreljeni premog in ne bedo podvrženi okvaram, kot posledica direktnega streljanja na transportu. PRIPRAVA Poizkusi obstreljevanja z MS žarniki so bili v vseh področjih etaže in sicer v smernih progah, kakor tudi v prečni-kih. Rezultate poizkusov moremo na kratko oceniti z naslednjim: Obstreljevanje z MS žarniki na deloviščih priprave je v tehničnem oziru dalo pozitivne rezultate, iker so se povečale sto it ve tako z ozirom na posameznika, kakor tudi skupni dnevni napredek. Povečanje storitev je rezultat odstranitve zssekovanja iz tehnološkega procesa, s čemer se je pridobilo povprečno 2Xl,80 360 min. efektivnega delovnega časa. Za vranje in nabijanje se je porabilo 2 30 min. več časa in za nakladanje p-.srnoga (več odstre-Ijenega ca. 10%). Skupni prihranek na času je znašal povprečno 280 min. efektivnega delovnega čara. Ta čas se porabi za povečanje storilnosti. Obstreljevanje po ciklusu II. je dalo boliše rezultate, kot obstreljevanje po ciklusu I. Poraba razstreliva in žarnikov je pri ciklusu II za 28 % večja. Pripomniti je pa treba, di je obstreljevanje po ciklusu I bilo izvedeno samo v premogu, ki je drobljiv, mod em ko v bolj žilavem premogu ni dalo ugodnih rezultatov. Zaradi tega je ciklus I uporabljati samo v manj žilavem premogu, medtem ko se po ciklusu II more obstreljevati povsod s tem, da se v manj žilavem p emogu zmanjša količino eksploziva v naboju za 10—20 % a dolžino vrtin se more povečati za 10—20 cm. Napredki za en odstrel so znašali pri ciklusu II od 1,53 do 1,80 m. V zadnjem času, ko se je moštvo naučilo pravilno vrtati so se napredki povečali in niso padli pob 1,70 m odstrel. Verjetno je, da bi se moglo z nadaljevanjem študija in z uporabo brizantnejših raz-streljiv povečati te napredke. Pri opazovanju izvršenih prečnilkov in smernih prog z uporabo MS žarnikov smo ugot ovili, da strop kakor tudi: boki jamske komunikacije ne trpe pri. obstreljevanju. Nasprotno stoje izredno bobro in bližajoča se odlkopna fronta ne pusti večjih posledic kot pri progah, ki so b'le izdelane z zasekovanjem. Dalje je bi'o opaziti p. i prehodu odkopne fronte preko p-ečnika izdelanega z uporabo MS žarnikov, da strop prečnika, kakor tudi njegova neposredna okolica ni predstavljal nič večje ovire, krkor prehod preko prečnika izdelanega s strojnim zasekom. Pri izdelavi sme-nih prog je potrebno sicer takoj vgraditi lesen okvir in založi i po potrebi s krajniki boke in .'.'rep. Vendar moramo pripomniti, da je v smerne proge izdelane z zasekovanjem potrebno vstaviti popolno opo je v v:-. ':; :n primeru, če ne prej pa takrat, iko se prične približava.i obkepna fronta. Na podlagi gornjega moramo zaključiti, da je uporaba MS žarnikov triko za i-kop p-ečnikov, kakor tubi smernih preg v tehničnem pogledu priporočljiva. ekonomska obrazložitev V cilju pravilne ocenitve izkopa jamskih komunikaciji kih prog z uporabo MS žarnikov je izdelana naslednja ekonomska analiza z izkopom jamskih komunikacij pri uporabi strojnega za-seikovanja. Za osnovo te paralele je služil povprečni rezultat dela na pripravi za leto 1950 (I—IV), ko še ni bito v uporabi MS žarnikov, a prevzet najboljši rezultat in povpreček za vso dobo poizkusov. Podatki so naslednji: Uporaba MS žarn kov uporaba povpreček na bol jši stroj. rezultat zaseka Profil m" 6,05 6,15 5,65 Učinek m/d 0.54 C,63 0,41 Učinek t d 3 93 4,72 2,79 Napr. na enota m 1,62 1,73 1,70 Povpr. dnevni napr. m 4,12 3.88 2,46 Poraba razstreliva kg m 8.25 8,65 4,26 Poraba žarnikov tren. k m 1,0 0,8 2,98 Poraba žarnikov, časov, k m — — 4,36 Poraba žarnikov, MS k m 9,3 9,8 — Skupna poraba žarnik. 10,3 10,6 7,34 Vrednost. 1 dnine dodatki din 827 875 712 Poraba el. rne-aiie KW/m 30 3 25 8 74.5 Ekonomsko paralelo napravimo na amortizacijo ter obresti na osnovna osnovi gornjih podatkov, katerim pri-sredstva. Približni obratovalni stroski štejemo še stroške za leseno oporje.bi bili naslednji v din/m: ostali material, električno energijo in Uporaba MS žarnik. Uporaba str oij. povpreček najboljši zaseka Delov, sila: plače z dod.+50% za soc. zav. in stanovanjski fond 2.305 2.082 2.605 Materija!: el. energija 362 310 895 Eksploziv 1.360 1.430 705 Električni žarniki trenutni 48 37 142 Električni žarniki časovni — —• 209 Električni žarniki MS 530 558 — Jamski les (0,20 m:!/m) 1.810 1.810 1.810 Krajniki 216 216 144 O stari material 150 150 150 Skupno material: 4.476 4.405 4.162 Usluge: lamparna (38 sv.) 70 60 92 delavnica 90 90 180 Proizvodni stroški: 6.941 6.744 6.926 Amortizacija 14 % 85 91 736 Obresti na osn. sredstva 6 % 33 39 312 Obratna režija 294 314 495 Up-avno prodajna režija 282 296 468 Celokupni obratovalni stroški: 7.638 7.484 8.937 indeks stroškov 85 84 100 Iz gornje analize vidimo da, so proizvodni stroški izkopa jamskih komunikacij sice" nižji cd stroškov izkopa z upo-abo MS žarnikov, vendar se to razmerje ob upoštevanju amortizacije, objesti na obratna sredstva in obeh režij poruši v korist izkopa z uporabo MS žarnikov. Celokupni Obratovalni z uporabo MS žarnikov ne dosežemo samo večje produktivnosti temveč tudi višjo rentabilnost. Iz gornje analize je razvidno, da MS žarniiki odgovarj at o prilikam, ki so se v njih upodabljali v varnostnem, tehničnem in ekonomskem oziru. Nezgode pri delu Na področju varnosti pri delu se je v našem podjetju precej izboljšalo. Vendar pa še z dosedanjimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Analiza nezgod nam jasno kaže, da bi se še marsikatera poškodba dala odkloniti, če bi vsak pri svojem delu upošteval varnostne predpise in delo opravljal tako, kot je to potrebno. HTZ komisija je ugotovHa, da večii del vseh poškodb še vedno povzroči padec premoga. Vzrok temu je vsekako neobtrkavanje in slabo polaganje stropa. Komisija je prepričana, če bi vsi, ki so odgovorni za varnost delovišča ukrenili vse potrebno, bi se tudi ta zvrst nesreč zmanjšala. Ugotavjamo tudi, da se pripeti precej poškodb zaradi nestrokovnega dela in pa malomarnega odnosa do varnostnih predpisov. Zaradi tega se bo organiziral tečai za vse predpostavljene, kakor tudi za gospodarje čel in kopače. S tem tečajem nameravamo doseči večjo strokovno usposobljenost in osvežiti znanje iz področja varnosti dela. Na ta način bomo dosegli in tudi zahtevali, da se bo delo vršilo strogo v okviru HTZ predpisov. Za program tega tečaja je bila s strani uprave rudnika imenovana strokovna komisija, ki bo do 15. januarja 1957 izdelala program in pričela s tečajem. Komisija zaseda redno tedensko in ugotavlja ter analizira vsako posamezno poškodbo. Analiza vsakega nesrečnega slučaja nam kaže, da bo komisija morala posvetiti glavno skrb strokovni izobrazbi našega delavca. Če sedaj analiziramo nekaj konkretnih primerov, vidimo naslednje: Vsi vemo, da smo v zadnjih mesecih letošnjega leta imeli kar dve težki nesreči pri gumijastih trakovih. Posebno nas je pretresla težka poškodba tov. Moškon Franca, ki se je ponesrečil pri čiščenju gumijastega traku na 60. etaži. Ker ponesrečeni ni upošteval navodil, ki so predpisana za delo pri gumijastih trakovih, je svojo nepozornost pla- čal z levo roko, katero mu je stroj iztrgal v ramenu. Da bi se taki primeri ne ponavljali, smo izvršili poučen sestanek z vsemi, ki so zano-sleni ob trakovih in jih podučili kako je treba postopati pri transporterjih, da bo delo res varno. Posebno smo poudarjali, da se sme stroj čistiti samo z zato pripravljenim orodjem, nikakor pa z roko. Čiščenje povratnih aH pogonskih valiev pa se sme vršiti samo takrat, če stroj miruje. Kljub temu pa nekateri delavci še ne vzamejo stvari dovolj resno in še vedno opravljajo to delo z golimi rokami, kar ima skoraj vedno lažje ali težje posodice. Ponovno poudarjamo, da se morajo delavci na takih de^vnih mestih dosledno držati navodil ter delati tako, da bo vsaka poškodba izključena. Ker komisija smatra, da je ob trakovih mogoče odstraniti, oziroma preprečiti, vse nesreče, bo komisija za vsako nadaljnjo nesrečo ob trakovih postavila ponesrečenca pred disciplinsko sodišče. Ze v uvodu sem navedel, da je padec premoga na podkopih in odkopih zelo pogost in tvori večji del nesreč v podjetju. Statistika nam kaže, da je število nesreč zaradi padca premoga mnogo večje v podkopih kakor pa na odkopih. Iz tega sklepamo, da delavci polagajo veliko več pozornosti delu na odkopu, to pa zato, ker smatra odkop za nevarnejše delovišče. Vendar ne smemo dopustiti, da se nesreče kopičijo tam, kjer bi se z določenimi ukrepi in disciplino dale omejiti na minimum. Če pogledamo delo v naših podkopih ugotovimo, da vse premalo skrbimo za za^ganie stropa in da se ne obtrkava dovolj. Ta dva činitelja pa sta bistvena za preprečevanje padca premoga v podkopih, vendar se jih vse premalo poslužujemo, kar ima za posledico številne poškodbe. Pri opozarjanju, naj se pravilno zatoga, slišimo razne tožbe, češ, saj bi, toda primanjkuje nam kraj-nikov. To pa je popolnoma neuteme- Ni dvoma, da js storilnost dela osnovni gospodarski in d -užibeni problem. Vsaka država, ki teži k napredku, postavlja v svoji gospodarski politiki v ospredje in celo na prvo mesto — storilnost dela. Iz tega vidika proučuje najrazličnejša ekonomska, tehnična in d- užbena vprašanja. Tako pos'opa. ko rešuje svoja investicijska vp-ašanja, probleme strokovnih kadrov, sistem plač in nagrad, svoje mednarodne gospodarske odnose. Zakaj tako postopa? Zato, ker ve. da je le storilnost dela tisti fakto-, ki ji cdpi-a vse po'i in jo vodi v ekonomsko rast in ugled, v lepo in zadovoljno življenjsko raven njenih delovnih ljudi, ki bodo db takem stanju v še večji meri stopnjevali svoje ustvarjalne sile. Eno izmed takih sredstev, ki je zanesljivo vodilo za uspešne prijeme v upravljanju podjetja, je ekonomska analiza. Brez gospodarske analize ne moreš izdela i sistema svoje gospodarske politike. Karkoli storiš ali ukrepaš, je dvomljivo, ker ni opore ali pokazatelja, ki bi zagotavljal pozitivnost pobvzetih ukrepov. Zato je prav in smotrno, da je tudi naš rudniik pristopil k organizaciji posebnega analitičnega oddelka, ki bo v organizacijski shemi podjetja samostojen oddelek in pripravljal za vodilno osobje, za zasedanja delavskega sveta in seje Upravnega odbora gospodarske analize. To je prav gotovo dober in pozitiven korak k cilju, da pričnemo obravnavali vse naše probleme s kateregakoli področja vedno le na podlagi predhodne temeljite ekonomske analize, ki je in mora biti temelj našega dela, če hočemo v dog'edinem času uspešno in objektivno reševati proinl;^ me, ki naj vodijo k povečanju storilnost dela. To pa je osnovno najvažnejše. K. V. Ijeno, kajti v jami imamo cirkularko, ki lahko s svojo kapaciteto popolnoma zadosti potrebi po krajnikih. Tudi drogovi za obtrkavanje stropa so vedno v zadostni količini na zalogi pod starim jaškom. Torej sta oba izgovora neresna in neutemeljena in ne moreta biti vzrok za nezadostno zavarovanje stropa. Vsekakor bo v bodoče potreb-nno, da se predvsem gospodarji čel in prvi kopači resneje lotijo tega problema, kajti le na ta način nam bo uspelo zmanjšati nesreče zaradi padca premoga. Dotaknil sem se le dveh najbolj perečih vzrokov delovnih nezgod. Menim, da je dolžnost nas vseh posvetiti temu problemu največ pozornosti ter storiti vse za preprečevanje nesreč že z odstranjevanjem njihovih osnovnih vzrokov. H. A. 'ŽIVLJENJSKI STROŠKI Nedavno objavljeni podatki Zveznega statističnega urada o življenjskih stroških v prvih devetih mesecih tekočega leta nam omogočajo globlji vpogled v najnovejše gibanje naše življenjsko ravni. Čeprav pomanjkljivosti statističnega zajemanja še vedno otež-kočajo vsestransko osvetlitev življenjskih pogojev, kažejo ti podatki vendarle določene tendence, ki opravičujejo potrebo prilagajanja sistema nagrajevanja sedanjim zahtevam. V tekočem letu, zaključno z oktobrom, so se stroški štiričlanske delavske družine zvišali za 5,3% v primeri z istim obdobjem lanskega leta. Povečanje življenjskih stroškov uslužben-ske družine je nekoliko manjše, 4,9%. Na prvi pogled ta podražitev tekočih življenjskih potreb ne predstavlja posebno znižanje življenjske ravni glede na dejstvo, da so se nominalne plače -v tem času zvišale za enak odstotek tako, da so realne plače ostale skoraj neizpremen j ene. Ta posplošeni zaključek pa se pretežno naslanja na široka časovna in prostorna povprečja, ki v precejšnji meri odstopajo od prave slike življenjskih pogojev v posameznih mesccih, posameznih krajih in različnih skupinah tekočih potreb, zlasti glede na razlike v rednih dohodkih posameznih kategorij potrošnikov. Ne glede na raven kmetijske proizvodnje in izredno visok uvoz živil, se že več let onaža, da kulminacija življenjskih stroškov nastopa v pomladan-SKin mesecih, zaključno z majem ali junijem, nakar navadno pride do določenega znižanja, ki pa ni nikoli tako veliko, da bi se življenjski stroški vrnili na svojo začetno raven. Takšno je bilo gibanje življenjskih stroškov tudi v lanskem in letošnjem letu, ko so se v prvih mesecih zvišali za 10% odnosno za 6%. Iz tega bi se dalo sklepati, da so temu vzrok zgolj sezonski činitelji, kar bi bilo glede na delež izdatkov za živila in odvisnost kmetijske proizvodnje od letnih dob popolnoma normalno. Pri poznejši analizi pa ni težko zapaziti, da so se v zadnjih letih v običajne sezonske sunke vmešali še nekateri drugi faktorji, ki z letnimi časi niso v nikakšni medsebojni zvezi. To so bili predvsem določeni gospodarski ukrepi, ki so povzročali zvišanje cen in s tem tudi porast tekočih življenjskih stroškov. Zlasti velja to za lanskoletno zvišanje cen nekaterih kmetijskih proizvodov tik pred žetvijo, da bi se omogočile povoljnejše odkupne cene zaradi vzpodbujanja na večjo kmetijsko proizvodnjo. Ker so ti- ukrepi sovpadali z običajnimi sezonskimi vplivi, se je zdelo, kot da so le-ti edini vzrok porasta življenjskih stroškov. Slično je bilo tudi z zvišanjem najemnin in cen kurjave, razsvetljave, tobačnih izdelkov itd. Na »sezonski« skok cen kmetijskih proizvodov, ki predstavlja glavno gonilno silo' v dinamiki življenjskih stroškov, je vplivala tudi nediscipliniranost odkupnih podjetij, ki se le redko držijo tako imenovanih dogovorjenih cen. Na ta postopek so jih de-ipma vzpodbujali veliki dobički, ki jih omogočajo visoki izvozni koeficienti, medtem ko je domači trg v marsičem ostal nezaložen in pod pritiskom višjih con. Letošnji položaj je bil v tem pog'edu nekoliko boljši kot lansko leto, toda to velja samo za pšenico in koruzo, ne pa za ostale kmetijske proizvode. II. Zaradi nezadostne povezanosti proizvajalnih področij z velikimi potrošniškimi središči so tudi letos razna področja države kazala znatne razlike v cenah. Toda le-te se iz indeksa življenjskih stroškov ne morejo zapaziti, ker indeks predstavlja povprečje nekaj čez sto mest, katerih pogoji se tudi drugače močno razlikujejo. Slično so delovale tudi železniške tarife, čeprav nam strokovnjaki za železniški transport vedno znova dokazujejo, da je naš tovorni promet še vedno prepoceni v primeri s stvarnimi stroški prevoza. Na razlike v cenah osnovnih potreb pa-so delovali tudi nekateri ekonomski instrumenti družbenih planov in način poslovanja neposrednih dobaviteljev trga. O znatnih maržah med cenami na drobno ter cenami na veliko je napisano že toliko, da ni potreben poseben komentar, ker bi to bi>o samo ponavljanje že zdavnaj obravnavanih problemov. V obrambo naše trgovine bi se lahko le navedlo, da tudi ona ni vedno in povsod kriva, če marže ponekod dosegajo celo 75%. Večkrat je to stvar ne samo težnje za velikimi dobički, temveč tudi velikih obvez do skupnosti, ki jih gospodarstvo zbira preko trgovine. III. Po sedanjih računih se smatra, da od rednih dohodkov nad polovico izdatkov odpade na hrano. Če bi to popolnoma držalo, bi problem odnosa cen kmetijskih in industrijskih proizvodov bil precej lažji. Dolgoletni podatki o gibanju cen industrijskih proizvodov kažejo, da so le-ti znatno manj podvrženi splošnim fluktuacijam kot pa kmetijski proizvodi. V primeri s predlanskim letom so se cene prvih zvišale samo za 10%, medtem ko so cer.e kmetijskih proizvodov zrasle za 26%. Ta razlika v zvišanju cen se je močno odrazila na ravni življenjskih stroškov, zlasti onih delavskih in usiužben- slvii d užin, katerih dohodki se nahajajo na meji, kjer preneha možnost zamenjave ene kategorije potreb z drugimi kategorijami, se pravi, kjer je p. venstvo izdatkov za hrano, najemnino, kurjavo in razsvetljavo v ta.u meri neoporečno, da se morajo vse ostale potrebe odložiti, ali pa je treba posegati za potrošniškimi in drugimi posojili. Položaj takšne vrste je moral zlasti nastati v maju, juniju in juliju t. L, ko se je realna plato štiričlanske družine z enim izvorom zaslužka po podatkih Zveznega zavoda za statistiko zman;šala za 2 do 3 %. medtem ko so industrijski proizvodi bili dražji za 3%, kmetijski pa za 4%. Seveda so tudi v teh odstotkih izražena samo široka povprečja na osnovi teoretske liste potreb, ki ne ustrezajo vsem kategorijam dohodkov štiričlanske družine. IV. Iz najnovejših podatkov o gibanju cen na drobno dalje izhaja, da se je v zadnjih devetih mesecih v primeri z istim obdobjem lanskega leta najbolj podražila kurjava (9,5%), medtem ko se je splošni indeks vseh proizvodov zvišal samo za 5,3%. V grupi gospodarskih potreb pa je prišlo do zvišanja za 12 odstotkov. Skupni indeks cen kmetijskih proizvodov kaže zvišanje za 4%, znatno večje pa je pri mleku in mlečnih proizvodih. Porast ccn pri uslugah je največji in znaša nad 10%. Vsi ti odsotki se seveda izpremenijo, če se kot osnova vzame raven istih mesecev v lanskem letu, ali pa lanskoletno povprečje v celoti. Pri nekaterih kategorijah potreb so razlike manjše, pri drugih pa večje. V vsakem primeru pa so one manjše kot se v splošnem smatra v naši javnosti, ki življenjske stroške bolj ocenjuje po lokalnih merilih in prilikah, kar v mnogih primerih ni realno. Večkrat se je pri takih bolj zasebnih analizah individualnega značaja naletelo na argument, da je promet blaga v trgovini na drobno v odnosu na lansko leto manjši. Zato ne bo odveč, če tudi v tem pogledu navedemo nekoliko najbolj značilnih podatkov. ŽIVLJENJSKI STROŠKI (Nadaljevanje z 2. strani) Narodna banka FLRJ navaja v svojem statističnem biltenu, da je promet na drobno v trgovini v prvih 8 mesecih tega leta dosegel vrednost 505 milijard dinarjev, medtem ko je v istem razdobju lanskega leta znašal 455 milijard dinarjev, se pravi, da se je povečal za 11 odstotkov. Da bi to povečanje dobilo svojo pravo vrednost, je treba upošteva1'.! ne samo porast cen na drobno, do katerega je med tem prišlo, temveč tudi normalni prirastek prebivalstva. V prvem primeru je potrebno letošnjo vrednost prometa zmanjšati za okoli 6%, v drugem pa za nadaljnjih 1,5% tako, da realni obseg blagovnega prometa ni zrastel za več kot 3,5%. Pri tem računu pa ni upoštevana struktura potrošnikov, ki se že nekaj let izpre-minja na škodo mestnega prebivalstva, niti izdatki, ki jih ima mestno prebi- Karel Uranjek: valstvo izven socialističnega sektorja in ki niso majhni. Vse to navaja na zaključek, da blagovni promet v trgovini na drobno res stagnira in da se obseg stvarne kupne moči prebivalstva v celoti ni povečal, mestnega prebivalstva pa se je verjetno celo zmanjšal. Eden od posrednih dokazov za takšen zaključek bi lahko predstavljal podatek o gibanju potrošniških posojil, ki so v tem letu kljub nekaterim omejitvam v prvih mesecih zrasli za 7%. Samo v osmih mesecih je znašala skupna vsota odobrenih potrošniških kreditov nad 24,4 milijarde dinarjev, kar predstavlja skoraj 5% odstotkov celotnega blagovnega prometa v trgovini na drobno, odnosno večji del prometa industrijskih proizvodov, čigar vrednost prehaja možnosti trenutnega nakupa iz tekočih dohodkov. Toda bolj neposreden dokaz za stagnacijo blagovnega Bil sem gost čEšhosIovošHih rotorjev Ze dalj časa se je šušljalo, da bom kot član jugoslovanske rudarske delegacije odpotoval na mednarodno rudarsko srečanje v Češkoslovaško, kjer bo naša sindikalna delegacija gost češkoslovaškega rudarskega sindikata. Iskreno povedano, to potovanje me je izredno zanimalo, za to sem bil zelo vesel, ko sem dokončno izvedel, da grem v goste češkoslovaškim tovarišem. Veselilo me je, da bom med tistimi Jugoslovani, ki bodo začeli odstranjevati zapreke, ki jih je med naše bratski narode postavila zločinska Stalinova politika in njen izrodek — zloglasna resolucija kominforma. Kot jugoslovanskega rudarja in sindikalnega delavca me je zanimala cela vrsta vprašanj, najbolj pa, kako živi in čuti češki delavec ter kakšen odnos bo pokazal do jugoslovanske socialistične stvarnosti po vseh teh dolgih letih, ko o nas ni slišal razen psovk in kleve- nine proti Budimpešti. Madžarsko glavno mesto je bilo krasno, nedvomno eno najlepših, kar sem jih kdaj videl — čeprav le iz vlaka. Bilo, sem dejal, ker bratomorno klanje, v katerem krvavi nesrečni madžarski narod, je tudi ponosni Budimpešti vsekalo rane, kijih morda desetletja ne bodo mogli popolnoma zaceliti. Po nekaj urah vožnje smo prispeli na češkoslovaško mejo. Tudi tukaj so bili obmejni organi zelo vljudni in prijazni. Po kratkih formalnostih je vlak odpeljal v Slovaško, kjer sem se takoj počutil nekako bolj sproščenega, skoraj bi dejal, domačega, k čemur je nedvomno pripomogla tudi lepa slovaška zemlja, ki je v mnogem podobna naši slovenski domovini. Neskončna, enolična ogrska ravnina je namreč vplivala že kar moreče na najino razpoloženje. Kljub udobni vožnji v I. razredu, je dolga pot bila zelo utrudljiva, zato sva bila kar srečna, prometa je v rezultatih, ki jih je izračunal Zvezni statistični zavod o količinskem profnetu v prvem polletju tega leta v primeru s prvim polletjem lanskega leta. Razen koruze, fižola, ri-ža, svežega mleka in kave so količine pri vseh ostalih živilih manjše kot v lanskem letu, kar velja tudi za tobak in tobačne izdelke, tekstilne in kovinske proizvode, alkoholne pijače itd. Razlike pri manj prodanih količinah so od 2 do 15%. Najverjetnejši vzrok vseh teh sprememb so vsekakor visoke cene naštetih proizvodov v odnosu na tekoče dohodke prebivalstva, posebno mestnega prebivalstva in pa nižja raven zaposlenosti v nekaterih panogah gospodarstva, kot je na primer gradbeništvo zaradi manjše investicijske dejavnosti. Ni dvoma, da bi vsako nadalnje odpiranje »škarij cen« na škodo industrijskih proizvodov samo otežkoča1 o sedanji položaj mestnega prebivalstva in da je potrebno v tem smislu nekaj ukreniti. žgali in nato zravnali z zemljo. Lidice je češkoslovaški simbol okupacije in v določenem smislu tudi vseh dežel, ki so se borile proti fašizmu. Na kraju starih Lidic je bila zgrajena nova vas, na površini nekaj hektarov pa so posajene cvetlice, ki so bile poslane iz šestnajstih držav vsega sveta. Sredi tega ogromnega cvetličnjaka se dviga lep spomenik, na katerem so napisana imena krajev iz vse Evrope, ki so za časa fašističnega divjanja največ trpeli. Tudi ime Kragujevac je vklesano v ta mo-nument strašne polpreteklosti. Lidiški cvetličnjak je bil urejen šele po komin-formovski resoluciji, ki je začasno razdvojila naše in češkoslovaške narode, zato na njem ob našem obisku še niso cvetele jugoslovanske rože. Istočasno kot rudarska, pa se je mudila v ČSR na državnem obisku tudi naša parlamentarna delegacija pod vodstvom tov. Mihe Marinka in zasadila tudi naše cvetlice. Ob spomeniku je tov. Pauno-vič obrazložil navzočim delegacijam strašno tragedijo Kragujevčanov, pred vsem njihovih študentov. Ob robu še nekaj, kar ni v neposredni zvezi z Lidicami, je pa po svoje zanimivo in značilno. Vdova likvidiranega rablja Haydricha si je iz premoženja, ki ga je njen mož naropal za časa svojega krvavega delovanja, kupila nekje ob Severnem moju hotel, ki je atrakcija za vse stare in nove somišljenike fašizma. Torej ji gotovo ni šlo slabo. Kljub temu pa je od Aden-aurjeve vlade zahtevala generalsko pokojnino za svojim možem in jo tudi dobila. Vsekakor zelo značilno za novo Nemčijo, ker nam kaže, da volk sicer lahko menja dlako, bistva pa nikdar. Ali se vam ne zdi tovariši, da vse pre-radi pozabljamo in se uspavamo? (Nadaljevanje v prihodnji številki) Kako je to mogoče? Prizor iz Prage: Karlov most tanja ničesar. Bal sem se, da je od strupa, ki so ga tako vztrajno vlivali v srca češkim in slovaškim bratom, le ostaia kaka usedlina, ki bi mogla slabo vplivati na neposrednost in prisrčno zaupanje pri naših prvih stikih. Toda o tem ni bilo sledu. Z nekako mešanimi občutki, vendar pa poln vere v uspeh našega poslanstva, sem se 3. septembra odpeljal v Beograd, kamor sem prispel naslednji dan zjutraj. Ta dan sem preživel na Centralnem odboru sindikata rudarjev in metalurgov Jugoslavije in si tudi nekoliko ogledal Beograd, ki se z velikimi koraki trga iz preteklosti in bolj in bolj dobiva lice, vredno glavnega mesta naše socialistične domovine. Ob petih popoldne sva se oba delegata, tov. Sveta Paunovič, član predsedstva našega Centralnega odbora in kot druga polovica delegacije moja malenkost, z ekspresom odpeljala proti Subotici. Obmejne formalnosti na ju-goslovansko-madžarski meji so bile hitro opravljene in že je rezal naš vlak tiho temo neskončne madžarske rav- ko sva ob enajstih ponoči prispela na cilj potovanja —■ v Prago. Na postaji so naju prisrčno sprejeli zastopniki češkoslovaških sindikatov in naju odvedli v Bom rekreacije, kjer je bilo najino sta'no bivališče ves čas bivanja v Češkoslovaški. Prihodnji dan — bil je že 5. september —• sva se pri zajtrku spoznala s člani sovjetske, poljske, vzhodno- in zahodnonemške ter francoske delegacije. Skoraj bi pozabil omeniti, da so nama dodelili tudi tolmača, in sicer dr. Breganta, rojenega Jugoslovana, ki pa že dolga leta živi v Češkoslovaški. V zgodnjih dopoldanskih urah smo se odpeljali z avtobusom v Lidice, nesrečen kraj, nekaj deset kilometrov od Prage. Leta 1942 so češki patrioti ubili nacističnega »protektorja« (Hitler je namreč Češkoslovaško proglasil za če-škomoravski protektorat) Haydricha, pravo esesovsko zver v človeški podobi in krvnika češkega naroda, zakar so Nemci pobili vse moško prebivalstvo Lidic, ženske z otroki odvlekli v koncentracijska taborišča, kraj sam pa po- Mnogo smo že pisali o dejavnosti na-*Š'h velenjskih krajevnih podjetij. Zal smo le redko imeli priliko ugotoviti kaj pohvalnega, posebno kar se tiče , kulturnosti postrežbe, kvalitete storjenih uslug ter prodanega blaga pa seveda tudi cen. Z nenehnim večanjem rudnika je ra;'o število preb'valiva, ki je imelo vedno večje potrebe. S postopnim učvr-ščenrem našega gospodarstva in obogatitvijo tržišča rasteio tudi zahteve naših delovnih ljudi, ki so začeli spoznavati vrednost dinarja in želijo za svoj težko prislužen denar kvalitetno in kulturno postrežbo v okviru primernih cen. Marsikod je bil na tem polju dosežen veilik napredek, posebno tam. kjer delo rp7nih podjetij in nijrhov odnos do potrošnikov uravnava zd-ava konkurenca. Po popolni sp-ostitvi v gospodarstvu in s samoupravljanjem je blo p-^n^no v t,-Povrni čutiti vsestranski razveseljiv vzpon. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nekatera trgovska — pa tudi drugi —podjetja, ki jih vodijo sposobni in pošteni ljudje, v ničemer ne zaos+ajHo za istovrstnimi pcd;etji v zahodnih d-žavah. Tudi cene se — razen v izremnih p-irnenh. kjer smo odvisni cd uvoza in drugih objektivnih činiteljev — z bogatitvijo blagovnega fonda približujejo povprečni evropsiki ravni:. Zal je tako le ponekod, predvsem v veoMh mestih in industrijskih središčih s staro gospodarsko osnovo jn tradicijo. Kako pa je P"i nas v Velenju? V tr-pov;ni še nekako zad'ovol:''vo. Občutno je stremljenje, da se p-idobijo in za-doveliiio kunci, kar smiham. da je j*o-7npai+ vnvvi-iire*"1'-*0 med naširni trgovskimi podjetji. Močno pa naše trgovine šeoaio v nest-o-ti 'izbire in včasih tudi v kvaliteti blaga. Tukaj bo potrebno še marsikaj storiti in popraviti. To sem omeni'1 le ob reku. Sestavek je namen-en delu in poslovanju naše velenjske mesnice, kjer nam je marsikaj ne:asno. Pisali smo že o kvaliteti mesnih izdelkov teffa p^ietia. k< b1' jih v nekaterih primerih bilo le težko izločiti iz kompleksa, ki ea na splošno označujemo s kriminalom. Res ne vem, kako naj bi človek klasificiral »postrežbo« s nokvar^enrm mesom in č^vivo slanino? Mnog'm od nas se je skorajda redno dogajalo, da smo pri naknadnem tehtanju doma ugotavljali tudi. po ne-krr deka gramov razlike v teži — v svojo škodo seveda. No-malno pa je bilo. da smo dobivali namesto predpisanih, ozi-oma dovoljenih 25 tudi po 35 do 40 odstotkov kosti. V=e meso pa smo plačevali kot najkvalitetnejše po enotni prodajni ceni, ki je bila enaka cenam najboljšega mesa v Celju, Ljubljani in drugod. Do nedavnega je bilo tako. Pred kra'k'm pa je celjsko poletje Mesnine pričelo urejati svojo prodajalno v Novem Velenju, s čimer se je velenjskim mesarjem začela ustvarjati konkurenca. o kateri je bilo potrebno temeljito razmisiiti. Vse kaže. da so naši mesarju zadevo res pretuhtali, ker zaključki so vredni vse pozornosti. Kvaliteta;, čistoča in kulturnort postrežbe se je začela vidno boljšati, kar pa še ni vse. Tudi meso so kategorizirali, kar vsa leta doslej »ni bito mo?oče«. Mesnica pri kolodvorski restavraciji predaja sedaj drugovrstno meso no ceni 160din za kilogram. S presenečenjem ugotavljamo. da smo vse do poviv« konkurence inlačevali mooo iste kvalitete kot Prvovrstno po 240 din, kakor je pač bila cena. In zaključek iz tega? Mislim, da je možno izvleči le enera in sicer, ,ja je velen.iska mesnim v=a le*a ustvarjala n^omn" neupravičen" dobičke na račun va smo vsi do neke me^e kri"" za t-ko st-^nip. Naša dmrkema ureditev n'm omogoča s potrošnikiml sv°t; natširšo kertrolo trgovske in iHu*nostne dejavnosti. Če bi ta organ d-iižh^n" kont^ip vai do n°ke mere OT>-aiv]ia1 svoio dolžnost, bi lahko te-titmt-Mrl^i trke in nodobne načine pospodairienja na račun no^rošni-kov in v okviru šiTkih pooblastil, ki jih zaCTo+"vl-q zakonodaja, ščitil interese r-otr(>jrr