PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
“,pa',ae-r9:;p^0,0vmi Cena 700 lir - Leto XLII. št. 250 (12.575)
Trst, četrtek, 23. oktobra 1
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GOBirA
4
3- 7) O O
^ 73
m o g
-n
K D > 52 c 2
rt
_ 8 E
o 5?"
:_i t .
o 1
85723
3
-J
O
<i
Fanfani zahteva naj se vlada izjasni glede globalne zaščite
RIM — Predsednik senata Faniani
Velesili zašli v začarani krog povračilnih ukrepov v.
SZ izgnala 5 ameriških diploi 1 f Nov govor Gorbačova o ReykjaviKU
je poslal ministru za odnose s parlamentom Mammiju pismo z zahtevo, naj vlada čimprej pojasni svoja stališča v zvezi z zakonsko zaščito Slovencev v Italiji. Fanfani se je odločil za ta formalni korak na poziv predsednika komunističnih senatorjev Pecchiolija, ki mu je pred dnevi naslovil posebno spomenico s podrobnim opisom položaja v senatni komisiji za ustavna vprašanja ter ga pozval, naj se osebno zavzame, da bo parlamentarni postopek končno stekel.
Predsednik senata soglaša z načelnikom senatorjev KPI, da mora parlament odobriti zaščitni normativ za našo manjšino in dodaja, da se z vključitvijo zakonskih predlogov o tem vprašanju na dnevni red komisije strinjajo načelniki vseh političnih skupin. Neznanka ostaja edinole vladno stališče.
Fanfani se je s tem v zvezi v začetku tedna sestal s predsednikom komisije za ustavna vprašanja Bonifa-ciom, ki je medtem spet vključil vdnevni red zasedanja komisije zakonske predloge o naši zaščiti ter Povabil na sejo predstavnika Craxi-jeve vlade. Prejšnji teden je Bonifa-cio povabil ministra za dežele Vizzi-n>ja, sedaj pa se je baje neposredno obrnil na predsedstvo vlade ter na ministra za odnose s parlamentom,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SOI ne bo okrepila ameriške
varnosti^ povzročila bo le novo oboroževalno tekmo
Kampelman pri Craxiju
RIM — Vodja ameriške misije na ženevskih razorožit-venih pogajanjih Max Kampelman se je včeraj sestal s Craxijem, Spadolinijem in Andreottijem, da bi jih seznanil s posledicami, ki jih bo imel reykjaviški vrh za nadaljnja ameriško-sovjetska pogajanja. Kampelman je seveda zagovarjal ameriško zadržanje in poudaril, da bi bilo treba že skoraj uresničene razorožitvene dogovore prenesti iz Reykjavika v Ženevo. Zagovarjal je tudi tezo o postopnosti pri pogajanjih in pozdravil zahodnoevropsko enotnost in italijansko podporo Reaganovi politiki.
(Telefoto AP)
MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj izgnala nadaljnjih 5 ameriških diplomatov kot odgovor na ameriško pobudo o odstranitvi 55 sovjetskih diplomatov. Velesili sta torej zašli v začarani krog ukrepov in protiukrepov v sedanji »vojni vohunov«, ki še dodatno kali že dovolj skaljene odnose med državama zaradi reykjaviškega neuspeha, o katerem je včeraj obširno spregovoril Gorbačov.
Izgon diplomatov je na včerajšnji tiskovni konferenci naznanil glasnik zunanjega ministrstva Gerasimov, ki je poudaril, da je morala SZ odgovoriti na izgon 55 sovjetskih diplomatov. Moskva pa se ni omejila le na izgon, sprejela je tudi ukrepe, ki bodo precej obtežili delo ameriškega moskovskega veleposlaništva in leningrajskega konzulata. Ker Američani trdijo, da ima SZ preveč svojih uslužbencev v ZDA, bosta lahko sedaj obe ameriški predstavništvi v SZ zaposlili le ameriške državljane in ne več sovjetskih. Američani so namreč zaposlili kar 260 sovjetskih državljanov, medtem ko imata sovjetski predstavništvi v ZDA le sovjetske uslužbence in je zato tudi razumljiva razlika v številu. To pa ni edina pobuda v »vojni vohunov«, Tass je namreč sporočila, da so usmrtili nekega sovjetskega uslužbenca, ki je delal za ameriško CIA.
Bolj kot novi sovjetski ukrepi v »vojni vohunov« pa je pozornost svetovne javnosti vzbudil novi televizijski govor Mihaila Gorbačova. V sinočnjem osrednjem televizijskem dnevniku Vremja je sovjetski partijski voditelj poudaril, da je reykjaviški vrh vzbudil upanja, a je tudi razgalil vse težave na poti denuklearizacije sveta. Njegov po glasu umirjen govor pa je bila prava
obtožnica tistim silam, ki se upirajo razorožitve-nim težnjam. To so po besedah Gorbačova tiste sile, ki hočejo za vsako ceno uresničiti vesoljski ščit, edino oviro, ki je v Reykjaviku preprečila uresničitev pozitivnih rezultatov.
Gorbačov je opozoril svet na nevarnost novega združevanja vseh detantu in razorožitvi nasprotnih sil, ki so po Reykjaviku že postrojile svoje vrste in postajajo iz dneva v dan glasnejše, da bi v kali uničile upanja iz Reykjavika. Te sile skušajo sedaj »kaliti vode« in se poslužujejo »polovičnih resnic«. Ne samo, da se izkrivljajo dejstva z reykjaviškega vrha, sprejeli so se tudi ukrepi, ki so nesmiselni po srečanju med voditeljema obeh držav. Gorbačov je tu izrecno omenil izgon 55 funkcionarjev iž ZDA.
Glede SDI pa je Gorbačov poudaril, da bi rade ZDA ponesle jedrsko orožje v vesolje, kar pa je za SZ nesprejemljivo. Navedel je tudi, da ne bo vesoljski ščit zagotovil Ameriki večje varnosti, temveč bo le prenesel oboroževalno tekmo v vesolje. Prav zato skuša SZ prepričati Was-hington o nevarnosti in brezsmiselnosti tega projekta. Gorbačov je tudi zagovarjal svoje stališče o »nedeljivem razorožitvenem paketu«, ker bi bilo nedopustno, da bi nekje odpravljali jedrsko orožje, da bi ga nato nameščali v vesolje.
Kaj pomeni SDI za Ameriko, pa je včeraj jasno povedal ameriški obrambni minister Wein-berger. ZDA hočejo vesoljski ščit in to ne kot »akademski poskus« temveč kot efektivni sistem jedrske obrambe. Ameriška vojaška industrija se torej noče odpovedati temu projektu, da zavrača kakršnokoli pogajanje.
Parlamentarna razprava o vrhu v Reykjaviku
Andreotti za enotna stališča Evrope o mednarodni krizi
SANDOR TENCE
RIM — Zunanji minister Andreotti je med včerajšnjo ^natno razpravo o nedavnem srečanju med Reaganom in Gorbačovom potrdil znano stališče italijanske vlade, da vrh v Reykjaviku ni prekinil dialoga med velesilama in da zaradi tega obstajajo stvarne možnosti za dosego globalnega
Dogovor senatne večine o stanovanjskem izgonu
RIM — Senatorji vladne koalicije so se soglasno izrekli za zakonski osnutek o postopnem odlaganju stanovanjskih izgonov in reformi predpisov o pravični stanarini. Izgone naj bi odložili za pol leta, njihovo postopnost bi urejale pokrajinske komisije, v katerih bodo zastopani tudi sindikati stanovalcev, a odlog velja le za 16 najgosteje naseljenih občin (nikakor pa ne za najemnike, ki ne plačujejo redno stanarine). Dogovor predvideva med drugim še državno nakazilo 800 milijard lir občinam za odkup stanovanj in za njihovo oddajo v najem izgnanim družinam.
sporazuma o postopni razorožitvi. Italija ne vidi razlogov za optimistične ali pesimistične ocene, a je prepričana, da mora Evropa sedaj igrati važno vlogo na mednarodni šahovnici ter po možnosti zavzeti enotna in jasna stališča o problemih, ki so življenjskega pomena za svetovno skupnost. Vrh v Islandiji je bil konec koncev neformalnega značaja, je še podčrtal šef rimske diplomacije, ki je dodal da te »podrobnosti« ne gre spregledati, čeprav velika večina časnikarjev misli povsem nasprotno.
Jabolko spora ostaja vsekakor še dalje ameriški načrt o militarizaciji vesolja (SDI), ki močno razdvaja vladno koalicijo in komunistično opozicijo. Italijanska vlada je sporazumno z zahodnoevropskimi zavezniki doslej pristala le na izvajanje prvega dela vesoljskega ščita, ki se nanaša na specifične raziskovalne pobude, medtem ko se ni še opredelila o vojaški plati programa, ki je za sedaj, tudi v ZDA, zasnovan samo na papirju. Raziskovalni del SDI pa je dejansko že stekel ob angažiranosti mogočnega ameriškega tehnološkega in raziskovalnega aparata, v katerem pa se bodo ameriškim koncernom pridružili tudi evropski, vključno z italijanskim Fiatom.
Vladne stranke so včeraj v senatu iz različnih zornih kotov podprle zmerna Andreottijeva stališča in kolikor toliko pozitivno ocenile pogovorev Reykjaviku. V središču pozornosti pa so bila vsekakor vprašanja, ki so neposredno povezana z vesoljskim obrambnim ščitom in z evroizstrelki (pershing in cruise), ki »gledajo« proti državam varšavskega NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ministri držav OPEČ so se le sporazumeli
ŽENEVA — Gora je rodila miško. Tako ocenjujejo petrolejski mogotci izid 79. in zadnjega kroga pogajanj na izredni ministrski konferenci OPEČ. Ta se je začela 6. oktobra in po 17 dneh so se ministri dogovorili samo za podaljšanje avgustovskega sporazuma o samoomejevanju naftne proizvodnje do konca leta in za povečanje globalne proizvodnje na 17 milijonov sodčkov na dan v novembru in decembru proti 16,8 milijona sodčkov v obdobju september -oktober. Dvig proizvodnje za 200.000 sodčkov dnevno je sicer tudi v zvezi s sezonskim narastem popraševanja.
Sporazum je bil dosežen po zaslugi Kuvajta, ki je zahtevo o 10-odstotnem zvečanju lastne proizvodne kvote ublažil in ostal pri 6 odstotkih. OPEČ si je zadal cilj potisniti cene surove nafte do 17-19 dolarjev za sodček, že spet pa se ministri sestanejo 11. decembra, da se domenijo o porazdelitvi proizvodnih kvot za vse leto 1987. Pri izvršni komisiji EGS so sporazum ocenili razmeroma ugodno.
Oktobrske cene navzgor toda inflacija popušča
RIM — V petih »vzorčnih« mestih severne Italije so ta mesec cene na drobno bolj poskočile kot septembra nasproti avgustu, in to poprečno za 0,5-0,6 odstotka, toda v primeri z lanskim oktobrom je bil vzpon milejši: v Milanu so cene v letu dni narasle za 5,4, v Turinu za 5,5, v Genovi za 5,8, v Trstu za 4,4 in v Bologni za 4,1 odstotka. Če bodo ti podatki ISTATobveljali tudi v vsedržavnem merilu, bo oktobrski porast cen znašal 0,6 odstotka nasproti septembru in 5,1 odstotka nasproti lanskemu oktobru, kar pomeni, da bo tudi letna stopnja inflacije zdrknila z dosedanjih 5,8 na 5,1 odstotka. Zavod za proučevanje konjunkture ISCO celo napoveduje, da se bo inflacija prihodnje leto zmanjšala na 4 odstotke. Od januarja naj bi trgovci na pobudo ministrstva za industrijo spet občasno zamrzovali cene blaga najširše potrošnje.
Včeraj v treh evropskih nogometnih pokalih
Tesen poraz Juventusa Visoka zmaga C. zvezde
Včeraj so igrali prva srečanja osmine finala v pokalu prvakov in pokalu pokalnih prvakov in šestnajstine finala v pokalu UEFA. Italija in Jugoslavija imata v treh po-
kalih še po tri za-°Pnike. V pokalu prvakov je turinski In	Zgubil v Madridu proti Rea-
lki), glede na razplete na igrišču, fT 50 Tgrinčani lahko zadovoljni, da _ Prejeli le en zadetek. Španci so bili '~®reč skoraj stalno v napadu. V tem Pokalu pa je beograjska C. zvezda ez težav na Norveškem premagala moštvo Rosenberga s 3:0. t v Pokalu pokalnih prvakov je mos-rski Velež v Sofiji izgubil z Vitošo z
0:2 in ga v povratnem srečanju doma čaka nelahka naloga.
V pokalu UEFA je Torino zopet dosegel visoko zmago. Tokrat je doma s 4:0 premagal, sicer skromno madžarsko moštvo Raba Eto. Inter je v Varšavi proti Legii izgubil z 2:3. Splitski Hajduk pa je odpravil Trakio iz Plovdiva s 3:1.
Povratna srečanja v vseh treh pokalih bodo 5. novembra.
Triestina najela Franca Causia
NA 10. STRANI
S programsko konvencijo KPI do reformističnega tabora
RIM — Na tiskovni konferenci je tajnik KPI Alessandro Natta predstavil programsko konvencijo stranke, za katero so se dogovorili na 17. kongresu v Firencah. Ta konvencija, je izjavil Natta, noče biti nov kongres, ampak priložnost za izdelavo vladnega programa, o katerem naj bi se izrekle politične sile in na podlagi katerega bi KPI sestavila reformistični tabor. Programsko konvencijo so vsak s svoje strani osvetlili Luciano Lama, Ac-hille Occhetto in Alfredo Reichlin.
»Torej nikakršen delovni program ali čista raziskava, je rekel Natta, ampak spodbujanje kulturnega in političnega razvoja na temelju različnih pobud in v tesni povezavi s strankinim delovanjem. Natta, ki ni izključil zavezništva, je poudaril, da jim ne gre za politične kompromise, ampak primerjavo stališč.
Odgovarjajoč na izzivalno vprašanje, je Alfredo Reichlin izjavil, da imajo danes tri osebe, Agnelli, De Bene-detti in Gardini, v svojih rokah 50 odstotkov borze, kar pomeni, kot je izjavil predsednik IRI Prodi, da bo v rokah nekaj oseb večji del italijanskega tiska. Reichlin je dodal, da je banka BNL, ki je v rokah ministrstva za zaklad, dala 300 milijard Ferruzziju za operacijo Montedison. Mediobanca pa je Agnelliju posodila denar po 2 od sto. Za Reichlina so s socialističnim predsedstvom postavljena na glavo vsa pravila igre.
Za Occhetta je programski dogovor v službi italijanske demokracije, Lama pa je napovedal celo vrsto posvetov o pravosodju, informaciji, ženskem vprašanju in pomorskem gospodarstvu, ki naj opredelijo vlogo KPI v evropski levici.
40
Z jutrišnjo številko bodo bralci Gospodarstva, Novega Matajurja in Primorskega dnevnika prejeli posebno barvno prilogo, ki so jo ti trije slovenski časopisi posvetili 40. obletnici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in njegovemu prispevku h gospodarskemu razvoju Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Zaključna osrednja slovesnost pa bo, kot poročamo na 5. strani, v nedeljo dopoldne v Kulturnem domu v Trstu.
#	Fanfani zahteva
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ki je formalno odgovoren za stike med vlado in zakonodajnimi telesi. Senat se je namreč znašel brez pravega vladnega sogovornika, saj se je minister Vizzini, kot je sam povedal na nedavnem srečanju z delegacijo KPI iz naše dežele, kot kaže, dokončno odpovedal tej nalogi, ki mu jo je po lanskem obisku v Jugoslaviji poveril predsednik Craxi. (st)
#	Andreotti
NADALJEVANJE S 1. STRANI pakta. Na Andreottijev! strani so seve--da v prvi vrsti demokristjani, ki podpirajo vladna stališča do SDI in gledajo s precejšnjim zanimanjem na zadnje predloge o postopnem umiku jedrskega orožja z evropskega prizorišča.
To je v glavnem tudi stališče socialistov, ki z zmerno dozo optimizma čakajo na nova ženevska pogajanja. Cra-xijeva stranka meni, cfa bo »raziskovalni trenutek« pri načrtu SDI imel splošne pozitivne učinke za državno gospodarstvo.
KPI je mnenja, da je Italija v okviru evropske skupnosti in atlantskega pakta Nato naredila premalo za uspeh vrha v Reykjaviku, ima pa vse možnosti, da čimprej popravi ta slab vtis, upoštevajoč tudi omejevalna in negativna stališča o evroraketah, ki prihajajo iz Londona in iz ZRN.
SANDOR TENCE
Stališče tajnika Z SO dr, Marjana Sturma v »Slovenskem vestniku«
Parlamentarne volitve in koroški Slovenci
CELOVEC — »Dejstvo je, da so koroški Slovenci idejnopolitično zastopani v domala vseh idejnih tokovih avstrijske družbe. Prav tako pa tudi vsi zgodovinsko-sociološki pokazatelji kažejo, da dandanes in v konkretnih upravnopolitičnih okoliščinah koroške narodne skupnosti ni mogoče (z izjemo komunalne in zborniške ravni) organizirati v narodni stranki,« je zapisal dr. Marjan Šturm, tajnik ZSO v uvodnik zadnje številke »Slovenskega vestnika«.
»To dejstvo,« nadaljuje Šturm, »je morala spoznati tudi Koroška enotna lista, ki je svojo idejnopolitično osnovo, namreč ideologijo samostojnega nastopa, morala relativirati na ta način, da išče zaveznike v zeleno-alternativnih grupacijah večinskega naroda. Ker takšne volitve vnašajo vedno znova — takšne so vsaj izkušnje -—-v narodno skupnost določene spore in konflikte, precenjevanja in podcenjevanja, je potrebno, da racionalno in brez emocij opozorimo na nekaj dejstev: ne glede na to, ali nam je prav ali ne, bo del koroških Slovencev iz kakršnihkoli vzrokov vedno volil večinske stranke. Zato ni realno pričakovati, da bodo organizirani koroški Slovenci pri teh volitvah volili samo eno ali izključno samo drugo politično stranko, recimo SPOE ali zelene. Na drugi strani pa prav v zadnjih letih in še posebno v šolskem vprašanju ugotavljamo, da se dosti organizacij in posameznikov iz
socialističnega, komunističnega in zeleno-alternativnega tabora, pa tudi iz vrst OEVP, ponekod proti izrecni volji dotičnega strankinega vodstva zavzema za enakopravnost koroških Slovencev. To so važni zavezniki v naših prizadevanjih za narodnostno enakopravnost, ki pa se bodo pri volitvah seveda odločali za "svoje" stranke. In kljub temu ostanejo naši zavezniki,« meni tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Avstrijski zeleno-alternativni tabor, ki se je to pot odločil samostojno kandidirati za vstop v parlament, in ki — kot smo poročali — zašel v medsebojne prepire, se je zdaj nekako zedinil. Tako je že sklenjeno za Dunaj in Spodnjo Avstrijo, na Koroškem pa pravkar poteka zbiranje podpisov za drugo listo. Poleg po vsej državi že uradno določene »zeleno-alternativne liste Frede Meissner-Blau« naj bi na Koroškem nastopila še lista »združenih zelenih« pod vodstvom Monice Jesse.
KEL (koroška enotna lista - Kaerntner Einheit-sliste) nastopa na listi Frede Meissner Blau in na Koroškem, je njen predsednik Karl Smolle na cen-trem mestu, medtem ko je v zahodni Avstriji (Tirolska, Vorarlberg, Salzburg, Zgornja Avstrija) na drugem, za odvetnikom Walterjem Geyerjem. V vzhodni (Štajerska, Gradiščanska, Spodnja Avstrija in Dunaj) se Smolle ne pojavlja na volilnih listah.
Na včerajšnji tiskovni konferenci pri Joklnu (Bi-erjokl) v Celovcu je Freda Meissner Blau povedala,
da ni bila obveščena, da je prišlo na Koroškem do razcepa v zeleno-alternativnih skupinah zato, ker naj bi na njeni listi kandidiral pripadnik koroške manjšine. Dejala je tudi, da zdaj — po prepirih v lastnih vrstah — ne morejo več računati z 10 - 12 mandati kot so to najprej mislili, ampak kvečjemu z osmimi. Karl Smolle naj bi — tako je pokazala sinočnja tiskovna konferenca — v parlamentu predstavljal nekakšnega govornika za manjšine v Avstriji.
Marjan Šturm pa takole sklepa svoje razmišljanje: »Tudi po 23. novembru se bomo morali še naprej boriti za dvojezično šolo, bomo ustvarjali na kulturnem in gospodarskem področju, bomo aktivni na komunalni ravni. Vsi, ne glede na to, kateri stranki bomo dali svoj glas, bomo morali po volitvah sodelovati, si pogledati v oči. Ali drastično povedano: noben parlamentarni sedež ni toliko vreden, da bi lahko v volilnem boju razbijali osnovne vezi našega sodelovanja, pa čeprav bi bil lahko v korist informativni dejavnosti naše skupnosti.«
Koroška deželna vlada pa je včeraj sprejela, kot je bil dejal deželni glavar Leopold Wagner, zgodovinski sklep: da se to pot — in to prvikrat — slovenska narodnostna skupnost izvzame iz predvolilnega strankarskega boja, da se ne bo, kot je bil tudi dejal »lomila politika na hrbtu manjšine«.
BARBARA GORIČAR
Vsak parlamentarec v Italiji bo dobil svojega pomočnika
RIM — Od 1. januarja bo imel vsak poslanec svojega »parlamentarnega pomočnika« oziroma osebnega tajnika, ki ga bo plačevala poslanska zbornica. Osebnega tajnika imajo domala vsi parlamenti na svetu, le urad predsedstva Mo-natecitoria ga je po sedemletni razpravi odobril šele prejšnji večer.
Kakor hitro je sklep prišel v javnost, že so se okoli njega vnele polemike. Giovanni Malagodi, predsednik medzbor-ničnega odbora za položaj parlamentarcev, je dal ostavko na ta položaj.
»V uradu predsedstva zbornice,« je utemeljil Malagodi svoje stališče, »so iste skupine kot v dvozborničnem odboru. To telo med drugim ni še doseglo sporazuma o tajnikih. Sedaj ko odbor nima več pravice odločati, ker so mu odvzeli to možnost, sem sklenil odstopiti.« Toda sporočilo predsedstva Monatecitoria se je nanašalo na komisijo, kateri je predsedoval Malagodi, poudarjajoč, da so sklep sprejeli »v skladu z resolucijo poslanske zbornice in predlogom Mala-godijevega odbora«.
S polemičnim tonom je odstopil tudi republikanec Gior-gio Covi. Republikanci so se zavzemali za »visoko strokovne funkcionarje«, ne pa za osebne tajnike posameznih par-
lamentarcev. Predstavnik PRI Oddo Biasini se je pri glasovanju vzdržal.
KPI je imela v zbornici in senatu različna stališča. Komunist Edoardo Perna je tistemu, ki je sprejel to odločitev, z Manzonijem zaželel »dolgo noč premišljevanja in kesanja«. Podobno so bili na križu tudi krščanski demokrati.
Listina OZN o Kampučiji
NEW YORK — Generalna skupščina OZN je sprejela resolucijo z zahtevo o umiku vseh tujih čet iz Kampučije. Listina, ki jo je podprlo 115 držav (21 jih je glasovalo proti, 13 pa se jih je vzdržalo), ne omenja Vietnama, je pa seveda naslovljena v prvi vrsti hanojski vladi. Ta je poslala svojo vojaščino v Kampučijo, kot znano, decembra 1978, ko je tudi postavila na noge lastnim interesom ustrezajočo vlado Henga Semrina.
Resolucija se zavzema za popolno neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Kampučije ter za to, da postane njeno prebivalstvo samo sebi gospodar in tvorec svoje usode. Proti resoluciji so glasovale poleg Vietnama in Laosa vse države socialističnega bloka.
Spomenik Palmeju
Prejšnjo noč so v Stockholmu postavili preprost nagrobni spomenik tragično preminulemu švedskemu premieru Olofu Palmeju. Na skali z otoka FAro, kjer je Palme imel letno rezidenco, je le njegov podpis in nič drugega. (AP)
NAIROBI - Po maratonskem sestanku politbiroja, stalnega odbora ljudske skupščine in ministrskega sveta (vlade) so v Maputu sporočili, da bo pogreb predsednika Samora Machela v torek. Novico je sporočil sekretar stalnega odbora in član politbiroja Marcelino Dos Santos, iz česar nekateri politični analitiki sklepajo, da bo Dos Santos novi predsednik Mozambika. Pričakujejo, da bodo ime Machelovega naslednika objavili kmalu po pogrebu.
Drugi opazovalci menijo, da še ni gotovo, da bo 54-letni Dos Santos, najstarejši v mozambiški hierarhiji, nasledil tragično preminulega Samora Machela. Menijo, da bi mogel novi predsednik postati bodisi 47-letni zunanji minister Joaguim Chissano ali 46-letni predsednik vlade dr. Mario Machungo. Vsekakor bo treba na odločitev še počakati, čeprav del opazovalcev daje prednost Marcelinu Dos Santosu, ki je po nekaterih ocenah vodja prosovjetskega Iobbyja v politbiroju.
Iz Harareja poročajo o nadaljevanju demonstracij, ki so se začele včeraj, ko je več tisoč mladih Zimbabvejcev napadlo veleposlaništvi Malavija in ZDA (obmetavali so ju s kamenjem), poskušalo napasti trgovinsko-konzularno predstavništvo Južne Afrike v središču mesta in precej poškodovalo dve predstavništvi južnoafriške letalske družbe ter malavijsko trgovinsko predstavništvo. Danes se je nekaj sto študentov politehnike napotilo pred sedež policije v glavnem mestu in poleg vzklikanja protijužnoafriških gesel zahtevalo izpustitev okrog sto demonstrantov, ki so jih aretirali včeraj. Ko se demonstranti niso hoteli raziti, je vmes posegla policija, ven-
Medtem ko še vedno raziskujejo vzroke letalske nesreče
V Mozambiku še niso določili naslednika predsednika Machela
dar ne poročajo, da bi bil v spopadu med policijo in demonstranti kdo ranjen. Osrednji zimbabvejski list Herald je danes poleg članka pod velikim naslovom Letalo je bilo sestreljeno obsodil včerajšnje demonstracije, za kar je obtožil tako študente kot policijo, čes da ni demonstracij pravočasno preprečila.
V	članku se Herald oslanja na domnevno izjavo ponesrečenega sovjetskega pilota mozam-biškega tupoljeva Vladimira Novoseljeva, ki so ga rešili iz razbitin in nato odpeljali v vojaško bolnišnico v Pretorii. Novoseljev je bojda izjavil, da je bilo letalo, v katerem se je mozambiška delegacija na čelu s predsednikom Machelom v nedeljo ponoči vračala iz Zambije, sestreljeno tik pred pristankom v Maputu. Iz Pretorie poročajo, da so poškodovanemu pilotu operirali zlomljeno nogo in da sta ga danes obiskala sovjetski diplomat iz veleposlaništva v Maputu in pilotova žena.
V	Pretorii so tudi objavili, da je bilo v letalu skupaj s štirimi člani sovjetske posadke 39 ljudi
in da jih je deset preživelo, vendar jih je devet tažko poškodovanih. Po pričevanju nekega preživelega potnika je v letalu nastal močan trušč nato pa je letalo treščilo na tla na ozemlju ob južnoafriško-svazijsko-mozambiški meji, drugi preživeli potnik je menda povedal, da je letalo neposredno pred nesrečo, ki se je zgodila v viharnem vremenu, oplazilo vrh hriba Umbobo in da je pilot v težavnih vremenskih razmerah zgrešil smer poleta. Podobna je tudi izjava nekega južnoafriškega visokega častnika, ki je dejal, da so na radarskih zaslonih opazili letalo, ko je letelo na severu nad Zimbabvejem, nato pa se je približalo meji med Mozambikom in Južno Afriko, kjer je bila vidljivost silno slaba. Po teh navedbah naj bi pilot luči v južnoafriškem mestu Komatipoort (približno 50 kilometrov južno od tega mesta je letalo treščilo na tla) zamenjal z Maputom. Pilot je menda že zaprosil potnike, naj si zapnejo pasove na sedežih, čes da se pripravlja na pristanek.
To domnevo so novinarjem potrdili tudi na letališču v Maputu, ker je pilot bojda obvestil kontrolorje poletov, da je zagledal pristajalno stezo, takoj nato pa je dejal, da je ne vidi več. Zanimivo bo zvedeti, kaj bo povedala natančnejša preiskava in ko bodo dešifrirali črno skrinjico, ki so jo južnoafriški preiskovalci našli na kraju nesreče in odprli v navzočnosti kolegov iz Mozambika. V Pretorii so postavili za vodjo uradne preiskave sodnika vrhovnega sodišča Cecyla Margoja. Hkrati v Pretorii še naprej zavračajo obtožbe, češ da je Južna Afrika posredno ali neposredno vpletena v nesrečo mozambiškega letala, ki se je zgodila le slabih dvesto metrov stran od južnoafriško-mozambiške meje. Dejstvo je, da vrsta sestavin v zadnjem zaostrovanju južnoafriško-mozambiških odnosov meče čudno luč na Pretorio, ki naj bi ji po nekaterih trditvah smrt mozambiškega predsednika »prišla kot naročena«. Pojavljajo se tudi domneve, da bi letalo mogli sestreliti gverilci mozambiškega odpadniškega gibanja Renamo (oziroma MNR), ki pravijo, da so v Pretorii z zaostrovanjem odnosov z Maputom ustvarili takšno ozračje, da vrsta afriških držav razumljivo vidi prvega krivca za smrt Machela v Južni Afriki. Vendar, tako se glasi nedokazana (in morda sploh nedokazljiva) teza, če bi se izkazalo, da je pri nesreči letala šlo bodisi za sabotažo ali sestrelitev, je morebiti treba »žarotinsko ozadje« razširiti in ne samo na mo-zambiško odpadniško gibanje, temveč še veliko dlje...
AVGUST PUDGAR
Na Brionih bo danes in jutri sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih in nevtralnih držav Evrope. Med drugimi bodo prisotni, poleg Jugoslavije, predstavniki Avstrije, Finske, Švedske. To bo drugo srečanje zunanjih ministrov — prvo je bilo po končanem zasedanju konference o varnosti in sodelovanju v Madridu, leta 1983 —, v bistvu pa bo prvo, saj se prvič sestaja pred podobno evropsko konferenco, ki pa bo tokrat, prve dni novembra na Dunaju.
Konferencam o varnosti in sodelovanju v Evropi pravimo tudi »helsinškim«, saj so pred 11 leti v glavnem mestu Finske, v sloviti helsinški listini, oblikovali miroljubne, konstruktivne in napredne postavke za reševanje skupnih problemov na tej naši celini.
Sestanek zunanjih ministrov na Brionih ima tokrat nalogo, da pripravi končno gradivo za Dunaj in da ga obda z ustrezno tako rekoč politično noto. Pomembna novost tako za Brione, kot tudi pozneje za konferenco na Dunaju je, da so Evropo tokrat posebej obravnavali tudi na nedavni konferenci neuvrščenih v Harareju in seveda vnovič naglasili zgodovinski pomen helsinške listine. Značilno pa je tudi, da so v Harareju, povezano z Evropo, razpravljali še o Sredozemlju
Pred sestankom ministrov nevtralnih in neuvrščenih držav Evrope
Prizadevanja za uveljavitev načel helsinške listine
ter to področje predstavili kot življenjsko komponento evropske problematike in rasti.
Koristno je spomniti, da je gibanje neuvrščenih, s katerim v evropskih razmerah aktivno sodeluje skupina nevtralnih dežel, predmet zmeraj večjega zanimanja na evropski celini, ki je najbolj napeto prizorišče konfrontacije dveh blokov. V Harareju je bila prvič prisotna, sicer kot opazovalka tudi delegacija Grčije.
Samoumevno je, da bo glavna pozornost tako na Brionih kot na Dunaju, usmerjena na nedavni sestanek v Reykjaviku med Reaganom in Gorbačovom. Glavnina reykjaviških pogovorov je hočeš nočeš zadevala zlasti evropsko celino. Pred pogovori na Brionih pa je v vsakem primeru tudi v krogih neuvrščenih in nevtralnih dr-
žav opazna ocena, kako predstavniki dveh velesil po prvih domala tragičnih izjavah o »neuspehu« srečanja, zavestno prehajajo na zaključek, da le ni bilo vse slabo, da so perspektive za reševanje problemov in razčiščevanje odnosov ostale, ter da so bile pravzaprav nekatere solucije tik pred durmi. Predstavniki velesil se pač morajo neogibno zavedati, da zaostrovanje pelje samo v pogubo.
In ne samo to. Predstavniki velesil domala v isti mah zdaj sodijo, da utegne navsezadnje roditi določene uspehe že razorožitvena konferenca v Ženevi ter opozarjajo na »pomen« bližnjega dunajskega srečanja (ameriški glasnik). Seveda bi zlasti neuvrščene in nevtralne dežele Evrope, konec koncev v korist vse celine, bile še kako zainteresirane, da bi prišlo do
premika vsaj pri tistih problemih, o katerih se je že pred srečanjem Gorbačov-Reagan predvidevalo, da bodo lažje rešljivi. Gre na primer za ustavitev jedrskih poskusov, ali pa za umik raket srednjega dometa.
Skorajda dialektično je sklepanje, da je vrzel, ki je nastala v Reykjavi-ku, po svoje spodbuda, naj zdaj neuvrščene in nevtralne države podvojijo napore, da bi v Evropi ublažili blokovsko soočanje ter prispevali k prodoru helsinškega duha. Na nedavnem pripravljalnem sestanku za Dunaj so predstavniki velesil spet prišli na dan s predlogi za posebne točke dnevnega reda, Sovjeti seveda z razorožitvijo, Američani pa s človekovimi pravicami, vendar so neuvrščeni in nevtralci že podprli stališče, »naj bodo vse teme enakopravne in naj zadeva-
jo predvsem življenjske evropske probleme«.
Seveda je pričakovati, da bodo zunanji ministri na Brionih podprli takšno usmeritev. Na tem jugoslovanskem otočju pa bodo — tako namreč ugibajo — vzeli v pretres tudi nekatere druge probleme. V interesu Evrope je namreč, da bi utrdili medsebojne gospodarske vezi, da bi to kajpak veljalo za neuvrščene in nevtralne, ne-glede na to, da so to manjše in med seboj oddaljene dežele, ter da bi sprostili gospodarsko sodelovanje med blokovskima formacijama. Helsinška listina utemeljeno jemlje Evropo kot celoto in spodbuja povezovanja v vsej njeni razsežnosti.
Prav gotovo pa ne bo na Brionih — tudi odnos do mirovnih gibanj utegne biti tema razprave — izostal dogovor o tem, da bi morali stike med neuvrščenimi in nevtralnimi napraviti stalne ter jih vseskozi bogatiti z razpravami in stališči o sprotnih vprašanjih, tako tistih, ki zadevajo gibanje, kot evropskih problemih nasploh. Premalo je namreč, če se tak sestav — sestav zunanjih ministrov — sestaja v glavnem samo pred začetkom zasedanj Konference o miru, varnosti tn sodelovanju v Evropi.
MIRO KOCJAN
Pogovor z direktorjem Združenja Vojkom Kocjančičem
Jubilej SDGZ pomeni hkrati 40 let razvoja njegovih strokovnih služb
»Že v ustanovni listini si je naše Združenje med svoje naloge zapisalo, da bo članom nudilo usluge in storitve na najrazličnejših področjih njihovega dela, kot so na primer pravno, davčno, upravno, tehnično in podobno,« je na začetku najinega pogovora dejal direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Vojko Kocjančič. 40-letnica te organizacije je namreč hkrati tudi jubilej njenega servisa, strokovne službe, ki jo opravlja posebej usposobljeno osebje v Trstu in v Gorici, prav kmalu pa tudi v Čedadu.
Strokovne službe SDGZ so se razvijale v korak z zakonodajo: bolj se je le-ta izpopolnjevala in "zapletala", bolj zahtevno je postajalo delo v uradih in bolj popolne so postajale storitve, za katere je Združenje jamčilo. S tem so se seveda njegove službe razvijale, določen zastoj pa je bil zabeležen v šestdesetih letih, ko je prišlo do velike fluktuacije osebja, kar se je takoj odrazilo v padcu števila članov. Zakaj je število včlanjenih v Združenje tako tesno povezano z njegovo strokovno službo? »SDGZ je sicer res sindikalna organizacija, vendar je strogo sindikalno delo za tako veliko strok (in tudi podstrok), kolikor jih je v njej zastopanih, zelo težavno,« je opozoril
Kocjančič. »Naša gospodarska dejavnost je namreč zelo razvejana, zastopani smo na skoraj vseh področjih, vendar na nekaterih le s simboličnim številom predstavnikov, problemi pa so zelo različni ne samo od pokrajine do pokrajine, temveč tudi po občinah, zato se nujno zastavlja problem konti-nuiranosti sindikalnega dela. Jasno je bilo zato potrebno iskati drug skupni imenovalec, ki bi zagotovil kontinui-ranost: to so specifične storitve knjigovodske, davčne, upravne in posvetovalne narave, skratka služba, ki jo kategorije potrebujejo neprenehoma in ki smo jo mi pripravljeni izvajati mnogo bolj celovito in v veliko večji meri, kot zasebni komercialisti.«
Panoge, ki so zastopane z velikim številom članov, kot je na primer obrtništvo, je mnogo lažje sindikalno zastopati in tudi plodno sodelovati s sorodnimi organizacijami. »Članom je namreč potrebno zagotoviti storitve, ki jih potrebujejo, saj gre za strokovno organizacijo in ne za kako prostovoljno društvo,« je poudaril naš sogovornik. SDGZ se je tudi teritorialno razširilo prav po zaslugi svoje strokovne službe in ne na račun kontinuiranih sindikalnih programov. »Toda, ne gre pozabiti na še eno prednost naših storitev: sodijo v okrilje organizacije, ki nima zaslužkarskih namenov, zato so stroški naših storitev objektivni. Hkrati pa pokrivajo vse sektorje, saj imamo širok izbor članstva in torej izkušnje na vseh področjih, kjer je aktivno. Logična posledica tako široke palete povpraševanja pa je visoko specilizirano osebje za vsako področje posebej.« Pri tem je naš sogovornik poudaril še en izredno pomemben moment, ki izhaja iz takih razmer: veliko večja možnost rojevanja skupnih pobud in oblik združevanja, kot so na primer konzor-
ciji, skupen nakup opreme in blaga, ustanavljanje obrtnih con itd.
Člani SDGZ so bili od vsega začetka iz vseh treh pokrajin, toda medtem ko je strokovna služba na Tržaškem stekla takoj po ustanovtvi, so jo na Goriškem ustanovili leta 1977, v videmski pokrajini pa bodo sedež v Čedadu uradno odprli jutri, služba pa bo začela delovati 1. januarja prihodnje leto. Reči je treba, da je zanjo veliko zanimanja, saj je bilo že dolgo čutiti pomanjkanje dobrih tovrstnih storitev.
»Kot vsak servis smo se tudi mi pred devetimi leti v Gorici srečali s problemom, kako pridobiti zaupanje članstva. Gospodarstveniki so bili že vključeni v obstoječe organizacije, tako da smo lahko računali le na takojšen odziv nezadovoljnih, druge pa je bilo treba šele pridobiti. Seveda s kakovostno in zajamčeno strokovno službo, ki je edina sposobna pridobiti zaupanje pri potencialnih članih. To smo uspeli doseči in naš servis v Gorici, ki šteje štiri zaposlene, danes dobro dela.«
Pogovor sva zaključila s še eno pozitivno ugotovitvijo, ki morda najbolje priča o visoki ravni strokovnih služb našega Združenja: med svojimi člani v tržaški pokrajini ima namreč okrog 100 podjetij večinskega naroda, ki se čutijo polnopravni člani SDGZ. Povpraševanje pa še narašča, kar povzroča določeno zadrego, saj je težko ustvarjati nove strokovne kadre, s katerimi bi to povpraševanje lahko zadovoljili. Kakorkoli že, strokovna služba SDGZ je z vsemi ostalimi dejavnostmi te celovite organizacije, nedvomen in otipljiv dokaz dosežene razvojne stopnje slovenskega gospodarstva v Furlaniji-Julijski krajini.
Pogovor zapisala
VLASTA BERNARD
S srečanja slovenskih komunistov z Natto
Parlament naj izpolni svojo dolžnost
RIM — KPI je mnenja, da mora par-Jament čimprej odobriti zakon za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki se uokvirja med ustanovne obveze in tudi med mednarodne sporazume. Škandalozno je, da se Petstrankarska večina in vlada iz-uukata reševanju tega vprašanja ter da ne znata in nočeta premostiti stare ju omejene vizije, ki temelji na nesporazumu o pravem pomenu državne dnotnosti. Na birokratski lenobi in ne-ba zadnj e tudi na volilnih računicah. r ako piše v UVodu tiskovnega poroči-. ■ ki ga je vsedržavno vodstvo KPI rzdalo po torkovem srečanju partijskega sekretarja Natte s slovenskimi ko-jhunisti in s parlamentarnimi zastopni-j9.lz Furlanije-Julijske krajine. Zakonski postopek v senatni komisiji za us-avna vprašanja je obstal na mrtvi toč--kr zaradi točnih in specifičnih vladnih odgovornosti, zato je treba čimprej uajt1 izhod iz slepe ulice in angažirati Politične sile ter parlamentarne skupi-ue, da se bo razprava v komisiji ven-uarle pričela in nato konkretno stekla.
, Komunisti so nadalje mnenja, da je reba problematiko manjšinske zaščite obravnavati in zato ocenjujejo, da bi do škodljivo to problematiko obrav-uavati po posameznih poglavjih, med katere sodijo finančni prispevki kul-urnim ustanovam manjšine, ki se soočajo s hudo krizo prav zaradi velikih zamud pri odobritvi globalne zaščite. Obsevanje teh vprašanj ne more mimo globalnega konteksta, ki mora teme-Ifti v prvi vrsti na celovitem prizna-uju slovenske narodsnostne skupnosti tržaški, goriški in videmski pokraji-u Slovensko manjšino, pravijo italijanski in slovenski komunisti, je treba
obravnavati kot subjekt, ki potrebuje celovito zaščito brez zemljepisnih ali kakršnihkoli drugih diskriminacij. KPI si bo zato po svojih močeh prizadevala, da bo parlament odobril globalni zaščitni zakon pred koncem zakonodajne dobe in glede tega pričakuje podporo vseh sil ter seveda v prvi vrsti slovenske narodnostne skupnosti z njenimi enotnimi komponentami.
Rimskega sestanka z generalnim tajnikom KPI Natto so se poleg delegacije slovenskih komunistov in parlamentarcev udeležili tudi deželni tajnik Viezzi ter tajnika tržaške in posoš-
ke partijske federacije Poli in Redivo. Srečanju je prisostvoval tudi nekdanji evropski poslanec Anselmo Gouthier, ki je bil pred kratkim imenovan za novega načelnika delovnega odbora za vprašanja narodnih skupnosti in jezikovnih manjšin v okviru centralnega komiteja.
Na sestanku ni tekla beseda samo o specifičnem vprašanju globalne zaščite, ampak tudi o nekaterih operativnih pobudah in manifestacijah o manjšinskih tematikah, ki jih bo KPI izvedla v naši deželi in v Rimu.
SANDOR TENCE
pismo uredništvu
ŠE O URNIKIH
V zvezi s pismom uredništvu, v katerem N. V. ugotavlja, da prireditelji pri izbiri ure osrednje Gregorčičeve proslave v Gorici niso pomislili na starejše ljudi, bi rad pripomnil le nekaj, zaradi česar smo bili "prisiljeni" izbrati to rešitev.
Prva težava, s katero smo se srečali, je zadevala uporabnost Avditorija, ki je ob koncih tedna večkrat zaseden. To nas je prisililo, da smo izbrali najprimernejši datum, ki naj ga je občina dala na razpolago. Pri izbiri datuma smo morali upoštevati tudi zasedenost gledaliških igralcev in or-kestrašev, tako da smo morali premostiti vrsto težav, da smo uskladili obveznosti nastopajočih. Dalje velja omeniti, da smo pomislili tudi na jutranjo rešitev proslave. Ker gre za prireditev deželnega značaja, je bilo po-
trebno upoštevati tudi ostale prireditve, ki so bile že najavljene. Pri tem mislim na osrednjo proslavo ob 40-letnici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki bo v nedeljo zjutraj v tržaškem Kulturnem domu.
Nazadnje bi omenil še rešitev popoldanskega urnika, za katero smo se najbolj ogrevali v pripravljalnem odboru. Dejstvo pa je, da vsi štirje gledališki igralci nastopijo v nedeljo popoldne v Trstu (ob 16. uri) v Cankarjevi drami. Ker predstave ni bilo mogoče prenesti, je izbira urnika Gregorčičeve proslave nujno padla na večerni čas, čeprav smo se vsi zavedali, da bo to zahtevalo nemalo težav, še posebno za tiste, ki stanujejo izven mesta.
Upam, da bo N. V. razumela našo izbiro, ki je bila pogojena od vrste okoliščin, ki niso bile od nas odvisne.
S spoštovanjem Rudi Pavšič (za pripravljalni odbor proslave).
Od četrtka do četrtka
»Mi sami s seboj«
»To naše izhodišče ali moje izhodišče je v temeljni misli, da je poglavitno, kaj počnemo mi sami s seboj in s svojo usodo, ne pa kaj počno ali nam prizadevajo drugi.«
Tako je napisal že v drugem stavku svojega odprtega pisma, objavljenega niti tri tedne pred smrtjo v ljubljanskem dnevniku (27. septembra 1986) dvanajstim slovenskim pisateljem in drugim kulturnikom pokojni Bojan Štih, tudi med Slovenci v Italiji dobro znani pisatelj, predvsem pa temperamentni predavatelj, originalen polemik in esejist, ki je večkrat predaval tudi v Trstu, kjer je izšla tudi ena izmed njegovih zanimivih knjig. Spričo najnovejše vznemirljive napovedi omejevalnega predloga zaščitnega zakona s strani podjetnika v predsedstvu vlade, je tudi za nas gornja Štihova temeljna misel še bolj aktualna, kot je bila v letošnjem marcu, ko smo jo slišali v oddaji Radia Trst A o našem šolstvu. Aktualnost Štihove temeljne misli potrjuje tudi močno - že dobro znani zaskrbljujoč podatek, ki ga povzema v svoji septembrski številki »Bollettino degli sloveni in Ita-lia« iz čedajskega tednika »Novi Matajur«: »Celotni padec števila prebivalcev v desetih povsem slovenskih občinah (Dreka, Grmek, Podbonesec, Srednje, Šent Lenart, Špeter, Brdo, Rezija in Tipana) znaša 46 odst. v dvajsetih letih od 1961 do 1981.«
V našem dnevniku smo sicer ob kratkem sporočilu o Štihovi smrti dodali tudi njegove izjave - le delno - iz pogovora z njim, ki je bil objavljen 4. t. m. v prilogi ljubljanskega »Dela« teden dni po objavi omenjenega odprtega pisma. Kljub temu pa se zdi skoraj nujno, da naše bralce seznanimo tudi z zanimivimi podatki iz nekrologa, ki ga je napisal dolgoletni predsednik SZDL Slovenije in Zveze borcev SRS pisatelj Janez Vipotnik, nekrologa, ki vsebuje torej podatke, ki pričajo o velikem Štihovem prispevku v boju za osvoboditev Primorske.
»V začetku februarja 1942 so Bojana sprejeli v komunistično partijo. Konec februarja pa so ga aretirali Italijani... Odpeljali so ga v taborišče Gonars, kjer je takoj poiskal stike z zaprtmi skojevci in člani partije. Miklavž Kozak (sin pisatelja Juša) ga je v taborišču seznanil z Ivanom Bratkom in od tedaj je Bojan v taborišču deloval po partijski liniji vse do čudovitega, edinstvenega skupnega pobega iz Gonarsa, ki ga je organiziral Boris Kraigher. (Ivan Bratko je o tem napisal knjigo »Teleskop«, ki je pred tridesetimi leti izhajala v podlistku našega dnevnika.) Po pobegu iz taborišča se je Bojan prijavil partizanom v Soški odred. Nato je delal v okrožnem komiteju partije za Goriško, sodeloval v članstvu vodstva oblastnega komiteja SKOJ, je bil namestnik politkomisarja III. operativne cone, šef obveščevalnega centra IX. korpusa, pomočnik načelnika obveščevalnega oddelka glavnega štaba slovenskih partizanskih enot, dokler ni v decembru 1944 postal odgovorni urednik »Ljudske pravice« in tam tudi dočakal konec vojne. Leta 1946 je bil nekaj časa na političnem delu v Trstu, bil tam na uredništvu Tanjuga, spremljal je kot komisar pevski zbor »Srečko Kosovel« v Francijo. Pri Rupnikovem procesu pa je urejal končno redakcijo poročila s tega procesa...«
Nič manj zanimiv pa je za naše bralce (v omenjenem pogovoru od 4. t. m.) odgovor na vprašanje: »V zadnjem času se sorazmerno opazno piše, veliko več pa najbrž razmišlja o tako imenovani narodni spravi... Kako danes z vidika štiridesetletne distance gledate na to?« Štih je v odgovoru med drugim dejal:
»Gledam kot zgodovinar in kot filozof... Nemčija je napadla Slovenijo. To
se pravi, da so bili upravičeni bojevati se komunisti in partizani in socialisti in krščanski socialisti. Vsi so imeli priložnost priključiti se temu boju... To je kazala tudi naša politika, ki je pozivala škofa Rožmana in duhovnike, naj sodelujejo. Nekateri so... «
»... Nič ne opravičuje tistih, ki so bili v oboroženih formacijah pod nemškim poveljstvom. Jaz jih ne bi obsodil in ustrelil, sploh jih ne bi. Francozi so neprimerno bolj krvavo obračunali s svojimi kvizlingi. To kar se je dogajalo na francoskih ulicah leta 1944, so bili strašni pokoli, za katere je De Gaule vedel...«
»... Toda danes po tolikih letih, ko so se stvari normalizirale v tem smislu, da imajo partizani lepe hiše, sosed, ki je bil pri belih, pa tudi. In je tudi on v tovarni, to vidim v tem svojem podeželskem ambientu. To je že sprava. Via facti se je ustanovila sprava.«
»... Ljudem so vrnili vrsto državljanskih pravic, ki so jih izgubili. Vračali so celo premoženja. Tu je bil opravljen obred sprave, govorim v smislu: Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo. Tudi potne liste so dobili. Tega je že veliko. Vse te stvari kažejo, da so se državljani poenakopra-vili. Sem za spravo v tem smislu, da ugotovimo tudi te stvari. Kar se tiče hudih dejanj, kot so Rog i. t. n., to so huda dejanja, ker smrt je smrt... V nekem časopisu sem zadnjič bral, da je skupina študentov hotela bivšega predsednika angleške vlade Harolda Macmillana proglasiti za vojnega zločinca z motivacijo, da je leta 1945 izročil kot sodelavec ameriških poveljnikov v Nemčiji 40 tisoč Tatarov Rusom in Rusi so jih likvidirali. Ta skupina je zahtevala, naj se zanj naredi Nuremberški proces. Izredno ostro so reagirali Margareth Thatcher in drugi, časopis so ukinili. Čas je bil tak...«
V Trstu in Gorici smo namreč slišali in brali poleg pohval Štihovega pisanja tudi mnenja, ki se z gornjimi njegovimi odgovori ne strinjajo. Zato so jih namenoma zamolčali in tako na grd način izkoristili dejstvo, da mrtvi pisatelj pač ne bo protestiral.
P. S. — Niti prelepi jesenski dnevi niso vplivali na tiskarskega škrata, da ne bi v zapisu prejšnji četrtek popačil tista dva narečna stiha iz Tijar-dovičeve operete, ki se pravilno glasita: ... tvrdi kolet i peturin - bagulina i očalin...
S. R.
Predstavitev knjige o novinarstvu
VIDEM — V soboto so v Vidmu predstavili knjigo »II giornalismo poli-tico friulano dall'unita dTtalia alla Re-sistenza« (Furlansko politično časnikarstvo od združenja Italije do odporništva), ki jo je napisal Carlo Rinaldi. Avtor, ki je tudi časnikar, poučuje zgodovino na nekem vatikanskem zavodu v Rimu.
Knjiga, ki jo je predstavil predsednik katoliških časnikarjev Flaminio Piccoli, vsebuje temeljit pregled časnikarstva od polovice prejšnjega do polovice našega stoletja. Ne vsebuje pa zgolj suhoparnega naštevanja dogodkov in datumov, temveč je pravi zgodovinski pregled vseh gibanj in družbenih sprememb, ki so se zvrstile na furlanskem teritoriju.
Nekaj strani je v knjigi namenjenih Ivanu Trinku, oziroma člankom, ki jih je pisal za časopis Corriere del Friuli in v katerih je skušal javnosti dokazati, da je sicer italijanski državljan, da pa se z vsemi svojimi močmi bori za ohranitev in uveljavitev slovenskega jezika in kulture.
1
100.
Philipp Vandenberg
Hetera
. Obrnjen proti velikemu kralju, pa je rekel: »Pri mojem ocefu Gobriasu, še nikoli v življenju nisem videl tako srdi-frf1 ^fe' ladjevje se je zmanjšalo za dvakrat sto ladij,-°da to naj te ne vznemirja, največji med kralji. Končna Z{naga se namreč ne bo dobila z vesli in jadri, marveč z Jezdeci in konji. Jaz, Mardonij, nečak, zet in svak velikega areja, bom kaznoval Helene za to dejanje.«
»Ne, ne, ne!« mu je segel v besedo Kserks, »bogovi jelenov so premočni. Premagajo celo velikega Ahura
. Oh, kralj vseh dežel, vladar vseh ljudstev, niso Perzij-CJ lzgubili te bitke, ne, strahopetni Feničani, okorni Egip-caui, nekoristni Ciprčani in boječi Kilikijci so krivi za ta nas poraz. Naj krenem proti Grkom s tvojo vojsko, z Medij-neustrašnimi Azijci, pa jih bom uničil, kot sem uničil Prestolnico Atencev!«
Odločne besede njegovega vojskovodje so bile všeč ehkemu kralju. O tem predlogu pa bi rad premislil do aslednega dne. potem je potegnil Mardonija na stran: »Nobenega poraza še nisi doživel, vojskovodja, ti si najpomembnejši. Ali boš varoval moje življenje?«
Strah je bil zapisan na obrazu barbarskega kralja. On, ki so se ga bali Medejci, Saki, Batrijici in Indijci, čeprav so tudi sami vzbujali grozo zaradi svoje okrutosti, je trepetal pred pogumom grškega ljudstva. »Gospod,« je rekel Mar-donji, »sveto sem ti prisegel, da bom dal življenje za domovino. Ti si domovina, kralj, in varoval te bom z lastnim življenjem.«
Kserks je prišel še bliže, šepetal je, kakor da bi se sramoval svojih besed pred državnimi velikaši: »Poslušaj me. Mardonij, grških bogov se bojim bolj, kot zaupam našim. Kaj, če so Grki podkupili naše bogove...«
»Bogovi so nepodkupljivi, gospod!«
»Toda kako so mogli Grki tako uničujoče premagati naše ladjevje? saj veš, kakšne žrtve je dobil Ahura Mazda od mene!«
»Vem, kralj vseh kraljev, cele črede živine so morale dati življenje!«
»Če pa bi Heleni s svojimi hitrimi trierami odjadrali v Helespont in nam porušili naše mostove na ladjah, smo v tej deželi ujeti in nobene poti ni več nazaj.«
»Tega, veliki kralj, se ti ni treba bati,- vse naše ladje, ki so nam še ostale, so se namreč umaknile k rtu Sunionu. Ladjevje Helenov pa leži tam pred Salamina. Če bi grške triere hotele priti do Helesponta, bi morale odjadrati ta rt. To bomo pa že znali preprečiti.«
»No, prav,« je odgovoril kralj Kserks, »verjel ti bom. Pridi v moj šotor, ti moj najpogumnejši mož, rad bi se razjokal.«
Na njegov mig so sužnji dvignili prestol in odnesli velikega kralja v njegov z zlatom obliženi šotor, pred katerim je plapolal visok ogenj.
Nad morsko ožino pri Salamini so vzšle zvezde, mirno, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Z otoka sem so se svetili ognji Grkov, na vzpetinah Egalea je bilo videti stražne ognje barbarov, med njimi pa so v morju plavali še vedno goreči ostanki perzijskega ladjevja, tleče deske in žareče tramovje, ki ga je hladni južni veter potiskal proti atiški celini. Od časa do časa se je katera izmed gorečih trier vzpela kot ranjena žival, ki se z zadnjimi močmi upre svojemu mučitelju, in se sikajoč, brbotajoč in kipeč potopila v valovih.
Neštevilne dele lesa in razbitin, prelomljena vesla Grkov in Perzijcev je v tej strašni noči naplavilo na obalo Koliasa, kjer so obležali in pozneje Grkom rabili za drva. S tem se je uresničilo prerokovanje vedeža Lisistrata iz Aten. Grki ga takrat niso razumeli, ko je prerokoval:
»Ženske iz Koliasa bodo z vesli pražile ječmen.«
DVANAJSTO POGLAVJE
Ko je Dafne odprla oči, je mislila, da sanja, in to se je ponavljalo vsako jutro: šotor, velik kot grški stadion, z vdolbinami, pomoli in tisoči baldahinov, ležišč in blazin zastrtimi s pisanimi zavesami in premičnimi stenami, so začarali harem Velikega kralja v pravljični svet.
Cela vojska evnuhov je skrbela za dobro počutje izbranih lepotic. Ko je nežno igranje na godala napovedalo začetek dneva, so jim ponudili sklede s sladko dišečo rožno vodo in v mentol namočene brisače ter jih povprašali, kaj želijo obleči tega dne.
Na srečanjih z deželnim in pokrajinskim odbornikom
Kmečka zveza spet opozorila na pereče probleme in potrebe tržaškega kmetijstva
Novi generalni konzul SFRJ v Trstu na obisku pri vladnem komisarju
Vodstvo Kmečke zveze je v preteklih dneh opravilo pomembna obiska pri predstavnikih krajevnih oblasti, na katerih je opozorilo na probleme in potrebe kmetijstva, zlasti na Tržaškem. Pretekli torek (12. t. m.) se je sestalo z deželnim odbornikom za proračun in načrtovanje Gianfrancom Car-bonejem, ta ponedeljek pa je obiskalo pokrajinskega^ odbornika za kmetijstvo Marčela Čoka.
Pobudo za prvi sestanek je dal sam odbornik Carbone, ki je na sedež deželnega odborništva za kmetijstvo v
Ob priliki »Tedna za mir«, ki ga je proglasila Organizacija združenih narodov in v okviru evropske mobilizacije mirovnega gibanja, bo v soboto, 25. oktobra^ Rimu vsedržavna manifestacija za mir, za razoroževa-nje in proti gradnji novih jedrskih central. Tržaški Center za mirovne pobude bo v ta namen poskrbel za vožnjo z avtobusom do Rima. Za informacije se interesenti lahko obrnejo na Zvezo komunistične mladine Italije (tel. 744046, od 15. do 17. ure) in na ARCI v Študentskem domu (569428, od 10. do 12. in od 15. do 16. ure). Vožnja z avtobusom stane 15.000 lir na osebo.
Vidmu povabil predstavnike vseh kmečkih sindikalnih organizacij iz Furlanije-Julijske krajine. Glavni predmet pogovorov, ki sta se jih za KZ udeležila predsednik Alfonz Guštin in tajnik Edi Bukavec, je bil deželni razvojni načrt za triletje 1987-89. Kot je povedal odbornik Carbone, deželna uprava namerava izdelati načrt v sodelovanju s predstavniki gospodarskih organizacij, saj takšno sodelovanje nudi poroštvo za njegovo učinkovitost.
Glede poglavja o kmetijskem razvojnem načrtu, ki je v pripravi, je deželni odbornik dejal, da se deželna uprava namerava zavzeti za okrepitev kmetijskih infrastruktur ob upoštevanju novih predpisov in zahtev skupnega evropskega tržišča. V tem okviru si bo tudi prizadevala za smotrno upravljanje teritorija, pri čemer bi ne smela biti zanemarjena gorata področja. Predstavniki kmečkih organizacij so na sestanku v Vidmu z zadovoljstvom vzeli na znanje metodo, s katero deželna uprava namerava sestaviti triletni razvojni načrt. Jasno pa so opozorili na razne pomanjkljivosti deželne kmetijske politike, ki je v veliki zamudi tako v vsedržavnem kot v evropskem okviru in ki je zaradi velike birokratizacije postopkov posebno neučinkovita pri nudenju finančnih podpor kmetovalcem. Zahtevali so, naj Dežela čimprej skliče že obljubljeno drugo konferenco o kmetijstvu, na kateri bi izdelali smernice za bodočo
kmetijsko politiko. Zastopnika KZ sta Carboneja posebej opozorila na specifičnost tržaškega kmetijstva, ki je hudo zapostavljeno napram drugim gospodarskim panogam v pokrajini.
Ti zadnji problemi so izčrpneje prišli do izraza na sestanku, jia katerega je pokrajinski odbornik Čok povabil predstavnike KZ in ki so se ga za to organizacijo udeležili predsednik Alfonz Guštin, podpredsednik Alojz Debeliš in tajnik Edi Bukavec. Govor je bil najprej o konkretnih pobudah, ki bi jih pokrajinska uprava lahko izpeljala v kratkem roku. V tem okviru bi prišle v poštev npr. ustanovitev konzorcija za kraška vina z zaščitenim poreklom, preureditev komercializacije kmetijskih pridelkov ipd.
Seveda pa je resnični vzpon kmetijstva na Tržaškem nemogoč, dokler ne bodo rešena nekatera čisto osnovna vprašanja, npr. dostop na obdelane in obdelovalne površine, dobava vode itd. Pri tem bi pokrajinska uprava lahko veliko storila, saj bi lahko izdelala ustrezne načrte, ki bi jih potem uresničili z deželno finančno podporo na osnovi zakona št. 7 iz leta 1981. To bi bilo tudi v skladu s snujočo se reformo krajevnih uprav, ki bi morala pokrajinskim upravam dodeliti velike pristojnosti na področju kmetijstva. Predstavniki KZ so odbornika Čoka pozvali, naj poseže tudi pri Skladu za Trst za financiranje pobud v korist kmetijstva.
Z obiskom pri vladnem komisarju za Furlanijo-Julijsko krajino in tržaškem prefektu Eustachiju de Feliceu je novi generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin (na sliki levo) opravil svoj prvi uradni obisk v svoji novi delovni zadolžitvi. Prefekt De Felice je konzula Jakomina sprejel včeraj dopoldne na Prefekturi in se z njim zadržal v daljšem pogovoru. S tem prijateljskim srečanjem s tržaškim prefektom, naj-višjim predstavnikom italijanske vlade v Trstu in F-JK, je konzul odprl svoj krog uradnih obiskov, ki ga bodo v kratkem povedli tudi v sosedni deželi Veneto in Tridentinsko-Poadižje.
Delokrog generalnega konzula SFRJ krije namreč obsežno območje vseh treh dežel severnovzhodne Italije.
• Krožek Ercole Miani prireja jutri ob 17. uri v kongresni dvorani Trgovinske zbornice okroglo mizo na temo »Strankarski časopisi in časopisne stranke«. O odnosu med občili in političnimi strankami bosta spregovorila parlamentarec Mauro Dutto in šef vsedržavnega tiskovnega urada KD elemente Mastella. Sodelovali bodo tudi odgovorni uredniki tržaških časopisov in revij.
Protest novinarjev PD in AA
Nedopustna strumentalizacija nagrade zlati sv. Just
Odkar je bila nagrada pred 20 leti ustanovljena, se kronisti Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria letos prvič ne bodo udeležili glasovanja za podelitev »zlatega sv. Justa«. To ni protest proti kandidatom za letošnjo nagrado, ki so vidne osebnosti in vsekakor zaslužjo priznanje, pač pa protest zoper utemeljitev, s katero je pred približno mesecem dni deželna zveza kronistov podelila izredno priznanje skupnosti »Giuliani di Austra-lia«.
Kot smo ob novici že poudarili, kronisti Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria soglašajo s predlogom, da se nagradi zdomce Julijske krajine v Avstraliji, saj je bilo med tistimi, ki so si iskali kruha in boljšega življenja v oddaljeni državi, veliko Slovencev. In prav Slovenci so skupaj s sodeže-lani italijanske narodnosti s trdim delom prispevali k rasti Avstralije. Nikakor pa novinarji PD in AA ne morejo soglašati z utemeljitvijo, v kateri med drugim piše, da nagrada »želi biti priznanje prebivalcem Julijske krajine v Avstraliji, ker so s svojo prizadevnostjo delali čast Trstu, Gorici, Istri, Reki, Zadru in Dalmaciji«. Tako utemeljevanje je odraz nepotešenega nacionalističnega duha, negacija stvarnosti in teži k razpihovanju sporov med tukaj živečim prebivalstvom. Obenem pa je žalitev za emigrante slovenske narodnosti, saj zanika njihovo istovetnost in narodne korenine in torej njihov prispevek kot skupnos-
ti k rasti Avstralije in tamkajšnje družbe. Takšna nacionalistična stališča so že veliko škodila naši deželi in še danes občutimo njihove škodljive posledice.
Zlati sv. Just, ki ga deželna zveza kronistov podeljuje vsako leto (zanj pa glasujejo vsi člani, slovenski in italijanski, brez izjeme) in ki je z nagrado slikarju Lojzetu Spacalu dal tudi priznanje vsej slovenski narodnostni skupnosti, je bil doslej element združevanja in sodelovanja. Kronisti Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria ne bodo dovolili zato, da postane orodje razhajanja. Še zlasti pa priznanje ne sme postati nekaj, kar ločuje, ker ga podeljujejo novinarji, ki so si doslej prizadevali za premostitev razkolov preteklosti in ki morajo nadaljevati s tem poslanstvom.
• Tržaška sekcija Mednarodnega
sklada za varstvo narave WWF prireja, pod pokroviteljstvom Šolskega skrbništva ter pokrajinskih odborov za ekologijo in šolstvo, študijski tečaj o različnih možnih variantah onesnaževanja, z zgovornim naslovom »Ingui-namento atmosferico, acustico e elet-tromagnetico«. Lekcije tečaja bodo v sejni dvorani znanstvenega liceja »Ga-lilei« (v Ul. Mameli 4), od 5. novembra do 5. decembra od 18. do 20. ure.
Vpisnine sprejemajo do 31. oktobra na sedežu WWF (Ul. F. Venezian 27).
Pred zavodom »Jožef Stefan« so priredili zborovanje
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol s stavko opozorili na svoje probleme
Po enem mesecu pouka so dijaki slovenskih višjih srednjih šol včeraj-stavkali zaradi številnih problemov, ki pogojujejo njihov šolski vsakdan. Večina dijakov, ki so se zjutraj zbrali pred posameznimi šolami, se je stavke
udeležila in se zbrala na skupnem zborovanju na dvorišču poklicnega zavoda Jožef Stefan.
Vzroki, ki so privedli do stavke, kot so povedali dijaki na včerajšnjem zbo-
Oktobra v Trstu polodstotni porast življenjskih stroškov
Življenjski stroški so se v Trstu oktobra zvišali za pol odstotka, v zadnjih dvanajstih mesecih pa za 4,4 odstotka. Po podatkih statističnega urada Tržaške občine za letošnji oktober so se najbolj občutno zvišali stroški za oblačila (+2,3 odst.), takoj za njimi pa stroški za stanovanje (+2,1 odst.), bolj omejene pa so bile podražitve na področju prehrane ( + 0,5 odst) in energije (+0,1 odst.).
Iz statističnih podatkov za obdobje oktober 1985 - oktober 1986 pa izhaja, da so najbolj poskočili stroški za stanovanje (za šest odstotkov) in za oblačila (5,9 odst.). "Razni stroški" so narasli za 5,3 odst., stroški za prehrano za 3,9 odst., medtem ko so se zaradi nižje cene petroleja in padca vrednosti dolarja stroški za energijo zmanjšali za 5,6 odst.
V primerjavi z največjimi italijanskimi mesti je položaj Trsta kolikor toliko ugoden. Glede podatkov za oktober lahko ugotovimo, da ni bistvenih razlik: v Trtu, kot rečeno, so se življenski stroški povečali za pol odstotka, enako kot v Bologni, medtem ko so se v Milanu, Turinu in Genovi zvišali za malenkost več: 0,6 odstotka.
Če upoštevamo podatke za eno leto pa je Trst nekoliko na slabšem kot Bologna, na boljšem pa v primerjavi z Milanom, Turinom in Genovo. Slednja beleži s +5,8 odst. naj višjo stopnjo inflacije.
S torkove predstavitve v Slovenskem klubu
Štirijezično Molinarijevo »Stopnjevanje« odločno presega zgolj pesniške okvire
V Slovenskem klubu so v torek predstavili najnovejšo pesniško zbirko Paola Molinarija, ki je izšla pri koprski založbi »Lipa«. Gre za pravo »pionirsko« delo v območju Alpe-Jadrana, saj so pesmi napisane v vseh štirih jezikih, ki jih govorijo ljudje na tem obmejnem ozemlju: v italijanščini, slovenščini, hrvaščini in nemščini.
Torkov večer se je sicer odvijal v senci žalostnega dohodka. Umrl je namreč dr. Vladimir Turina, eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Slovenskega kluba. Prisotni so njegov spornim počastili z enominutnim molkom. Nato je sedanji predsednik kluba Ravel Kodrič prepustil besedo Dr.
Josipu Tavčarju, ki je sodeloval pri rojstvu te štirijezične knjige in obenem napisal spremno besedo k tej pesniški zbirki. Poudaril je, da ima ta knjiga z naslovom »Stopnjevanje« pomen, ki daleč presega okvir njene pesniške vsebine. »Zbirka želi biti dragocen prispevek k pojasnjevanju duhovnih pogojev, ki bi utegnili olajšati proces združevanja Evrope na neprisiljen način, ker izhajajo iz človeške nuje, ne pa iz gospodarske, politične ali vojaške potrebe... Poetični svet Paola Molinarija združuje v sebi mediteransko in kontinentalno dušo. Ustvarjalni trenutek tržaškega pesnika se namreč skoraj vedno ujema z nujo po vrtanju v globine podzavesti, kjer naj bi bili vzroki skrivnostne in sovražne človekove bolečine; ni torej veselje, ampak trpljenje. In v tem pogledu spada Molinari v najžlahtnejše izročilo tržaške poezije... Ta »tržaškost« v literarnem izročilu je namreč prav boleča narava umetnikovega odnosa do ustvarjenja.«
Avtor knjige »Stopnjevanje« je torej v vseh pogledih pravi tržaški pesnik. Svet doživlja tako, kakor ga lahko doživlja le nekdo, ki živi v kraju, kjer se že od pamtiveka spopadajo tri povsem različne kulture: latinska, germanska in slovanska. Prof. Tavčar je nato opi-
sal pesniško obliko, ki se je pri svojih stvaritvah poslužuje Paolo Molinari. Ritem sicer odklanja lahkotno spevnost, kljub temu pa ni rezultat nikoli neprijeten. Lahko bi rekli, da je pesnik našel pravilno ravnovesje med vsebino in obliko.
Nekaj besed je o svojih poezijah povedal tudi umetnik sam. Predvsem pa se je Slovenskemu klubu zahvalil za gostoljubnost in opomnil, da je knjiga vzbudila zanimanje tudi v italijanskih krogih. Svojo krstno predstavitev je pesniška zbirka »Stopnjevanje« doživela v tržaškem Novinarskem krožku, obenem pa bodo knjigo še v teku tega leta prestavili tudi v Ljubljani in Zagrebu, končno pa še v Avstriji.
Knjiga je opremljena z izredno »nežnimi« skicami Pie de Martin, ki je poskrbela tudi za nemški prevod. V slovenščino je to pesniško zbirko prevedla Jolka Milič, v hrvaščino pa Boris Hrovat. Kot dokaz Molinarijeve pesniške vrednosti pa se je večer zaključil s krajšim »recitalom« najlepših, pretežno ljubezenskih poezij tega umetnika. V originalu je svoja dela prebral pesnik sam, v nemščini prof. Tavčar, radijski napovedovalec A. Pregare pa je s pravim odrskim nadsto-pom predstavil Molinarijeve poezije v slovenskem in hrvaškem prevodu.
HJ
rovanju, so številni. Nekateri problemi se vlečejo pravzaprav že več let, tako na primer pomanjkanje dostojne telovadnice za dijake trgovskega in poklicnega zavoda in liceja. Dijaki namreč telovadijo na Stadionu Prvi maj, ki pa je že več let prenatrpan, telovadnica na liceju pa sploh ne zadošča vsem potrebam. Najnujnejši problem pa je šolsko poslopje poklicnega zavoda Jožef Stefan. V tem poslopju na-, mreč ni varnostnih naprav, ali so zastarele, in sploh ni zasilnih izhodov.. Odkar so »odprli« psihiatrično bolnišnico, niso nikoli v celoti prenovili poslopja, zato so nekatere strukture v razpadajočem stanju. V tem poslopju imajo pouk tudi dijaki šole za geometre, ki nimajo na razpolago fizikalnice, in dijaki trgovskega zavoda. Slednji zasedajo prostore v tretjem nadstropju, ki so, po preiskavah urada za higieno, neuporabni. Dijaki so si sicer sami uredili prostore, vendar so higienske razmere še vedno zelo slabe, saj so v učilnici včasih našli podgane ali mrtve golobe. Poleg tega pa v tretjem nadstropju sploh ni stranišč. Dijaki zahtevajo, da se za reševanje teh problemov zavzamejo pristojne oblasti, na katere so se že večkrat obrnili skupno z ravnateljem in profesorskim zborom. Zadovoljivih odgovorov pa niso še dobili.
Vzroki za stavko pa tičijo še drugje. Tu so dijaki navedli celo kopico problemov, ki se razlikujejo na posameznih šolah. Po eni strani na primer protestirajo, ker se je profesorski zbor trgovskega zavoda izrekel proti šolskim izletom (ministrska okrožnica predvideva dvodnevni izlet), ker želi, da bi se pouk prej končal. Dijaki trgovskega zavoda se torej upirajo »avtoritarnosti«, kot je pisalo na letaku, profesorskega zbora. Potem so še težave z urniki, ki niso po enem mesecu pouka še dokončni in so, zlasti na poklicnem zavodu, zelo razčlenjeni. Prav tako so dijaki poklicnega zavoda nezadovoljni, ker nimajo dostopa do računalnikov, ki jih je šola nakupila pred leti z namenom, da uvede pouk informatike. Poleg tega pa si bodo morali dijaki letos nakupiti orodje za praktične vaje, orodje, ki ga je po navadi nudila šola.
Pred stavko je Koordinacijski odbor dijakov poslal vsem ravnateljem pisma z utemeljitvijo svoje protestne akcije, ki jo bodo ponovili, kot so poudarili med včerajšnjim zborovanjem, če odgovorni ne bodo upoštevali njihovih potreb in zahtev.
Pismo z utemeljitvijo stavke je odbor poslal tudi našemu uredništvu. Poleg navedbe vzrokov, ki so privedli do odločitve za stavko in ki jih že objavljamo v tem članku, je na koncu pisma še rečeno : » Nekateri nam lahko očitajo, da nismo dovolili nekaterim dijakom vstopiti v šolsko poslopje; to smo storili v prepričanju, da bi ti dijaki vstopili v šolsko poslopje ne po lastni volji, temveč pod pritiskom ravnateljevih groženj.«
Prispevajte za
»Dijaško matico«
Danes v Novinarskem krožku tiskovna konferenca
Izredno lepa in bogata jubilejna brošura SDGZ
Prireditve, s katerimi Slovensko deželno gospodarsko združenje proslavlja 40. obletnico svoje ustanovitve, prehajajo v zaključno fazo pred nedeljsko osrednjo slovesnostjo v tržaškem Kulturnem domu.
Danes ob 11. uri bo v Novinarskem krožku tiskovna konferenca predsednika SDGZ dr. Vita Svetine, ki bo tisku predstavil organizacijo in njenih 40 let delovanja, s posebnim poudarkom na njen prispevek h gospodarskemu razvoju dežele Furlanije-Julijske krajine. Novinarji bodo ob tej priložnosti prejeli posebno mapo, v kateri bodo poleg priložnostne značke in nalepke prejeli tudi izredno lepo jubilejno brošuro, ki nosi naslov »40 let Slovenskega deželnega gospodarskega združenja — Trst, Gorica, Čedad, 1946-1986«. Uvodne besede zanjo sta Prispevala predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Boris
Race in predsednik Zveze trgovinskih zbornic Furlanije-Julijske krajine Gianni Bravo. O Združenju v deželni stvarnosti piše njegov predsednik Svetina, nato pa najdemo izčrpno in pregledno predstavitev izvoljenih vodstvenih organov in upravne strukture SDGZ. Jože Koren, ki je brošuro ob sodelovanju Vojka Kocjančiča in Oda Kalana tudi uredil, je prispeval zgodovinski pregled 40 let organizacije z originalnimi fotografskimi dokumenti Maria Magajne. Posamezne tržaške in goriške sekcije predstavljajo njihovi predsedniki, posebna poglavja pa so še posvečena Benečiji, zadružništvu, mednarodnemu sodelovanju in servisu SDGZ. Brošuro zaključuje povzetek vsebine v italijanščini, izredno okusno pa si jo je grafično zamislil, opremil in prispeval barvne fotografije eden od članov SDGZ, in sicer Studio Effekappa-W. Grudina.
vabi vso slovensko javnost, gospodarstvenike in še posebno svoje člane in njihove družine na osrednjo slovesnost ob 40-letnici SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 10. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu.
De Cavlijeva pobuda presenetila demokristjane in njihove zaveznike
PSI zahteva preverjanje na Deželi ob hudih sporih v strankinem vodstvu
Socialistično deželno vodstvo zahteva preverjanje med strankami, ki sestavljajo deželno večino, istočasno pa se v sami PSI pojavi razkol, ki bi utegnil imeti dalekosežne posledice.
Preverjanje je vodstvo PSI zahtevalo z dokumentom, ki med drugim obtožuje Krščansko demokracijo "hegemo-nističnih teženj" ter se zavzema za odprtje dialoga z avtonomističnimi silami in predvsem s KPI. Dokument tudi poudarja, da pomeni šeststrankarska koalicija za socialiste le politično linijo v skladu s sedanjim razmerjem sil, nikakor pa ne strateške izbire. Od štiridesetih članov vodstva je za dokument glasovalo komaj 21, drugih 19 pa se je vzdržalo, med njimi tržaški deželni odbornik Carbone, dosedanji načelnik deželne svetovalske skupine Saro, ki je potrdil svoj odstop, podpredsednik deželnega odbora Renzulli ter predstavnik levice Castiglione.
Zahteva po preverjanju je nemalo presenetila demokristjane, katerih deželni tajnik Longo je v dokaj umerjenem in previdnem odgovoru poudaril, da pomeni sedanja koalicija za KD "prepričano politično izbiro", ne pa neko rešitev v stiski. Prav tako KD, pravi Longo, nima hegemonističnih teženj, ampak spoštuje vlogo zavezniških strank. Glede odprtja dialoga s
Odvetnik Maniacco o procesu zaradi umora Pietra Greca
»Od samega začetka nepoštena zgodba«
Čas, ki ga je porotno sodišče namenilo včeraj procesu o umoru avtonomista Pietra Greca, sta v celoti izko-Dstila odvetnika civilne stranke Mani-acco in Vandelli. Predvčerajšnjim je sodni zbor odločil, da Grecova zaročenka Gabrielin D'Affara ne sodi med Prizadete stranke, pa čeprav je živela z njim devet let. Odvetniki civilne stranke torej zagovarjajo pravice Gre-cove matere, brata Domenica in svakinje Aguiline. Kot prvi je včeraj zjutraj nastopil odvetnik Roberto Maniacco.
Njegov poseg je bil zelo izčrpen in razčlenjen, saj je vzel v pretres vseo-koliščine, ki so kljub preiskavam osta-le nepojasnjene, in teh je nič koliko. Maniacco je začel z ugotovitvijo, da ravnanje štirih agentov v nobenem Primeru ne more biti opravičljivo in torej ostati nekaznovano. Navodila nadrejenih jih ne oproščajo, niti v primeru, da bi jim bilo ukazano, naj Gre-ca primejo živega ali mrtvega. Tudi sklicevanje na samoobrambo je po Maniaccovi oceni neutemeljeno, kajti njihova reakcija je bila povsem nesorazmerna, saj Greco ni imel pri sebi orožja. »Odvetniki civilne stranke hočemo pravično sodbo in ugotovitev resnice,« je dejal Maniacco, »čeprav smo prepričani, da celotna zadeva o umoru profesorja Pietra Greca nosi že od samega začetka naslov pesmi Vas-ca Rossija- "Una storia disonesta" (Nepoštena zgodba).« Po teh težkih obtož-oah, ki so v veliki dvorani porotnega sodišča zamrznile ozračje, je Maniacco spomnil, da so agenti imeli zelo jasna
navodila, ki jih je bivši načelnik Digo-sa D'Agostino potrdil tudi v sodni dvorani: Greca naj bi aretirali izven poslopja v Ulici Giulia 39 in edinole v primeru, da bi bil sam in da ne bi aretacija bila nevarna za javno varnost. Tudi potencialna nevarnost Pietra Greca je bila po Maniaccovi oceni pretirana, saj so njegove soobtožence 30. januarja letos popolnoma oprostili obtožb, ki so bremenile tudi Greca.
»Splošno je bilo znano, da z vidika prevratniške dejavnosti Greco ni imel posebne vloge in da je bil - podobno kot mnogi drugi levičarji - le revolucionar, ki je želel družbenih sprememb,« je dejal odvetnik. Če bi med pripravo policijske akcije odgovorni organi bili temeljitejši, bi verjetno preprečili prelivanje krvi, je nadaljeval in spomnil na aretacijo resnično nevarnih teroristov, kot sta bila Mario Moretti in Barbara Balzerani, ki sta imela pri sebi pravi arzenal. Poleg tega pa Greco ni imel posebnih razlogov, da bi se upiral policiji, saj je svojemu odvetniku in bratu naznanil, da se vrača v Italijo, ker se misli predati. Maniacco se je nato zaustavil pri vprašanju, zakaj agentov niso aretirali. Prvič od leta 1930 se je v Italiji zgodilo, da so obtoženi namernega umora (tako se je glasila obtožnica, ki jo je proti trem agentom izdal takoj po umoru glavni tožilec Franzot) ostali na prostosti. Njihovo aretacijo, je objasnil Maniacco, so odvetniki civilne stranke zahtevali, da ne bi prišlo do prikrivanja in manipuliranja dookazov, kar pa se je
po njegovem zgodilo v taki meri, da je proces le vrh ledene gore. Za primer je navedel čudna pota »Grecovega« dežnika, ki je med preiskavo kar trikrat menjal značilnosti: od kratkega je postal dolg, od ženskega moški, nazadnje pa gotovo ne njegov.
Odvetnik je nato obravnaval odgovornosti posameznih obtožencev. Izvedenci so ugotovili, da je bil prvi smrtni strel, ki je Greca zadel od strani v prednji levi del prsnega koša, izstreljen z razdalje 40-50 centimetrov. Iz tega je Maniacco zaključil, da je edini, ki je streljal iz take bližine, bil agent Sisde Romano in da je torej strel treba pripisati njemu. Dejstvo, da je avtonomista zadel s strani in ne frontalno, pa po njegovem dokazuje, da je na Greca streljal, še preden bi mu zaukazal "stoj". »Obnašali so se kot nekakšni Rambi,« je zaključil svoj poseg, ki je trajal skoraj tri ure, in predložil zahteve: sodišče naj preveri, ali sta Passani-si in Romano odgovorna za namerni oziroma nepremišljeni umor, za Guidi-ja je predlagal obsodbo zaradi nenamernega umora, za agenta Benso pa naj se mu sodi le zaradi povzročitve hudih poškodb.
Odvetnik Vandelli je v poglobil nekatere aspekte Maniaccovega posega, potrdil zahteve po odškodnini in 70 milijonov lir predujma. Danes bodo na vrsti tretji odvetnik civilne stranke, javni tožilec Coassih in nekateri branilci. V petek bodo nastopili še preostali branilci, nato pa bo sodišče izreklo razsodbo, (nf)
KPI pa je Longo mnenja, da bi to morala soglasno storiti koalicija, ne pa samo ena njena komponenta. Glede zahteve po preverjanju Longo poudarja, da stranke koalicije že itak občasno pregledujejo dosežene rezultate in izvajanje programa. Če pa naj bo preverjanje, potem ga je treba izvesti v najkrajšem času in ne da bi zaradi tega trpelo delo deželnega odbora.
Manj diplomatske so reakcije tistega dela socialistične stranke, ki ni podprl dokumenta deželnega vodstva in ki v bistvu obtožuje pordenonskega
Danes se bomo poslovili od Zlatka
Danes bomo pokopali Zlatka. Umrl je v najlepšem trenutku svojega življenja, zadovoljen s tem, kar je do zdaj dosegel in navdušen nad številnimi novimi načrti: »Marca oddam tezo. Končno bom imel kaj več časa. Izkoristiti hočem vsak prost dan za v hribe ali za potovanja...« Hotel se je resneje posvetiti alpinizmu, zelo rad je spoznaval nove kraje in ljudi: že je pripravljal božično potovanje v Egipt, mislil na pot poleti v Južno Ameriko, pred enim tednom se je začel učiti španščine.
Njegova smrt je nas vse hudo presenetila, najtežje pa je Dušku. A spomin na brata, ki je vedno trdno verjel vanj in mu bil v spodbudo pri novem delu in oporo v težkih trenutkih, mu bo pomagal iz obupa, saj je Zlatko še v nedeljo trdil, da se Dušan zagnano in vztrajno loti katerekoli naloge, naj bo še tako težka, in je vsaki vedno kos. (br)
poslanca De Carlija, da je zahtevo po preverjanju sprožil predvsem iz osebnih razlogov, ki nimajo nič skupnega s politično linijo. Po mnenju podtajnika tržaške federacije Perellija gre za dokument, ki ogroža stabilnost in uprav-Ijivost Dežele ter samo podobo socialistične stranke. Teme, ki jih dokument nakazuje, pa bo treba razčleniti na prihodnjem strankinem deželnem kongresu.
Kot zanimivost naj še zabeležimo, da je zahtevo po preverjanju z veseljem sprejela Lista za Trst, po kateri bi moralo priti do delne preosnove deželnega odbora, kjer naj bi seveda našli mesto tudi za njenega predstavnika.
Sporočamo, da se bomo danes, 23. t. m., ob 12.30 zadnjič poslovili od
prof. Zlatka Jelinčiča
Žalni sprevod bo krenil od glavnega vhoda pokopališča pri Sv. Ani.
SVOJCI
Trst, 23. oktobra 1986
Bruna, Nadja, Zorka in Peter pošiljajo zadnji pozdrav dragemu
Zlatku
Dušku pa izrekajo najgloblje sožalje.
Ob nenadomestljivi izgubi brata ZLATKA JELINČIČA izreka Dušku iskreno sožalje
družina Paoli
Ob nenadomestljivi izgubi dragega Zlatka sočustvujemo z Duškom.
Barbara, Lučka, Katja, Erika, Aleš, Marko, Sandra, David
Slovenska kulturno-gospodarska zveza se klanja spominu
dr. Vladimira Turine
zavednega rojaka in vsestranskega družbenega delavca.
Ženi Vanji in ostalim svojcem pa izreka iskreno sožalje.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje se pridružuje žalovanju ob smrti dr. Vlada Turine, člana upravnega odbora, in izreka svojcem iskreno sožalje.
Uslužbenci krajevnih uprav se pripravljajo na stavko
okviru priprav na vsedržavno stavko uslužbencev krajevnih uprav, ki je ' hcana za 28. t. m., je enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL včeraj priredila orovanje na Pomorski postaji v Trstu. Udeležilo se ga je kakih 700 predstavni-ov kategorije iz vse pokrajine, glavno poročilo pa je prebral Mimmo Rizzuti.
Govornik je obrazložil razloge, ki so privedli do oklica stavke. Enotna sindi-. na zveza opozarja, da vlada še vedno ni predstavila svojih pravil za nove mdikalne odnose, čeprav se je za to izrecno obvezala. Poleg tega osnutek 'nančnega zakona za leto 1987 načelno ohranja prepoved sprejemanja novih »vnih uslužbencev, kar bi seveda imelo negativne posledice na področju zapos-vanja in je poleg tega v navzkrižju z že sklenjenimi sporazumi. Iz osnutka Bančnega zakona nadalje izhaja, da za prihodnje leto niso predvidena sredstva, 1 bi omogočala zadovoljive poviške plač in ovrednotenje profesionalnosti uslužbencev krajevnih uprav. Poleg vsega tega se za to kategorijo odpira vrsta zaskr-^uI?čih vprašanj, ki so povezana s snujočo se reformo krajevnih uprav.
• j ^oorovanju je predsedoval Antongiulio Bua, v razpravo pa so posegli števil-
1 delavci.
Biasutti podprl kandidaturo Trsta za študije o vzhodnoevropski stvarnosti
»Trst ima vse pogoje, da postane sedež Evropske ustanove za proučevanje Vzhodne Evrope.« To mnenje je predsednik deželnega odbora Biasutti izrazil v pismu, ki ga je včeraj poslal predsedniku evropskega parlamenta Pierru Pflimli-nu, potem ko so v Strasbourgu sprejeli resolucijo o ustanovitvi takšnega organa, ki bi preko boljšega poznavanja vzhodnoevropskih držav skrbel za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom.
Med razpravo v evropskem parlamentu je bilo rečeno, da je treba takšno strukturo namestiti nekje ob meji z vzhodnoevropskimi državami, da bi na ta način olajšali stike z akademskimi in znanstvenimi strukturami teh držav. Komunistični poslanec Rossetti je ob tej priložnosti predlagal Trst zaradi njegovih obmejnih značilnosti kot najprimernejši kraj za sedež takšne ustanove. Biasutti pa je v svoji pismeni utemeljitvi poudaril, da ima Trst tako iz geografskega kot iz političnega vidika najbolj primerno strateško lego.
Priznanja miramarskega centra znanstvenikom iz držav v razvoju
V	nedeljo, 26. oktobra, bodo v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru podelili nagrade štirim znanstvenikom iz dežel v razvoju. Nagrado je letos ustanovila Akademija znanosti za Tretji svet z namenom, da bi ovrednotila raziskave znanstvenikov, ki prihajajo iz dežel, ki so večkrat odrinjene iz tokov mednarodnega raziskovanja in ki prav zaradi tega razloga zaslužijo večjo pozornost.
V	nedeljo bodo prejeli nagrade, ki znašajo 10.000 dolarjev vsaka, sledeči znanstveniki: za fiziko Indijec Ennackal Chandy George Sudarshan z univerze v Texasu, za matematiko Kitajec Liao Shan Tao z univerze v Pekingu, za kemijo Brazilec Leopoldo De Meis z univerze v Rio de Janeiru. Posebno nagrado bodo podelili skoraj devetdesetletnemu Pakistancu Salimuzzamanu Siddiguiju z univerze v Karačiju, ki je svoje življenje posvetil znanosti.
Nagrade bo izročil Abdus Salam, Nobelov nagrajenec, ravnatelj Mednarodnega centra za teoretsko fiziko in prvi predsednik Akademije znanosti za Tretji svet. Dan pred nagrajevanjem, v soboto, pa bodo člani Akademije razpravljali o znanstvenem sodelovanju med deželami v razvoju.
Slovenski raziskovalni inštitut se klanja spominu svojega člana dr. Vladimira Turine in izreka soprogi Vanji iskreno sožalje.
Z gospo Vanjo ob smrti dragega moža
VLADA TURINE sočustvujejo Gantarjevi.
Podporno društvo Dijaška matica izreka svoji odbornici Vanji Turini iskreno sožalje ob izgubi dragega moža Vlada.
Ob 5. obletnici smrti našega nepozabnega
Pavla Povha
se ga z ljubeznijo in bolečino spominjata
žena in hči z družino.
Boljunec, 23. oktobra 1986
Obisk članov Društva upokojencev iz Ilirske Bistrice na Tržaškem
»»SLOVENSKO ® STALNO „ „ iGLEDALISCE r V TRSTU
Člani Društva upokojencev iz Ilirske Bistrice so bili predvčerajšnjim gostje Društva slovenskih upokojencev iz Trsta, s katerim so se letos maja na zelo slovesen način pobratili.
.Tržaško društvo je goste — skupno jih je bilo kakih 45 — pričakalo v Mi-ramarskem gradu, kjer so si ogledali Maksimiljanovo razstavo in na sploh Miramarski grad in njegovo lepo okolico. Lepo vreme in sonce jih je zvabilo tudi v Sesljanski zaliv, kjer bi se bili še dlje ustavili, da jih ni čakalo srečanje z županom devinsko-nabrežisnke občine Bojanom Brezigarjem v prostorih občinske uprave.
Tu so gostje zelo pozorno poslušali županov govor, ki je obsegal razne zgodovinske trenutke, ki so pomembni za povezovanje prebivalstva obeh pobratenih občin, nato pa opis občine, sestav njenega prebivalstva, njegovo dejavnost na kulturnem in športnem področju, vprašanje razlastitev slovenske zemlje in željo občinske uprave in vseh občanov, da bi bili stiki z obema pobratenima občinama — Ilirsko Bistrico in Bujami v Istri — čim plodnejši ter resnični dejavnik utrjevanja prijateljstva ter dobrososedskih odnosov.
S kratkim pozdravom sta se mu za sprejem in govor zahvalila, v imenu gostov iz Ilirske Bistrice predsednik tamkajšnjega društva upokojencev Ivan Skrt in predstavnica tržaškega društva Nadja Pahor, ki je nato na skupnem kosilu v Repnu med drugim orisala boj slovenske manjšine za dosego globalnega zaščitnega zakona.
Tu so gostom izročili priložnostna darila; pred spomenikom padlim v Nabrežini pa so goste pozdravili predstavniki Združenja aktivistov, tudi v imenu Zveze vojnih invalidov NOV. Po skupnem kosilu so si gostje v spremstvu podžupana repentabrske občine Sonje Bais ogledali še Kraško hišo in kulturni center »Albin Bubnič«.
[Ulcinja
Ul. sv. Frančiška 20
vabita na
odprtje razstave BORISA ZULIANA in na
predstavitev novih leposlovnih knjig domačih avtorjev:
BORIS PANGERC - Šum vode Glinščice ALEKSU PREGARC - Duh po apnencu
Likovno-literarni dogodek bo danes, 23. t. m., ob 18. uri v TK Galeriji. Sodelovala bosta še umetnostna zgodovinarka TATJANA PREGL in literarni kritik FRANCE BERNIK
		
gledališča		koncerti
GLEDALIŠČE ROSSETTI		VERDI
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in obnovitev starih abonmajev.
Nocoj ob 20.30: E. Albee KDO SE BOJI VIRGINIJE WOLF? Režija M. Missiroli. V glavni vlogi igrata A. Proclemer in G. Ferzetti. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V petek ob 20. uri bo druga predstava Verdijeve opere RIGOLETTO (red B/E). Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hubert Soudant, zbor vodi Andrea Giorgi.
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. Otvoritev koncertne sezone v ponedeljek, 27. oktobra, z nastopom skupine I SOLISTI AOUILANT, solist Bernard Soustrot - trobenta. Dirigent V. Antonellini.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30: Carpinteri in Fara-guna DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA. Režija Francesco Mace-donio. Informacije in rezervacije pri UTAT v Pasaži Protti.
Ponovitve vsak dan ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	torek, 28. t. m., ob 19.30: Orgelski koncert s HUBERTOM BERGANTOM. Na programu bodo dela F. Liszta.
V	petek, 31. t. m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana. Dirigent Marko Munih.
Okrogla dvorana
Jutri, 24. t. m., ob 22. uri: SKLICUJEM ZBOROVANJE - Večer z Jerco Mrzel, premiera v okviru nočnega programa.
V	petek, 31. t. m., ob 18. uri: Literarni večer ameriške poezije.
Mala dvorana
Jutri, 24. t. m.: Nagrajenci 11. Mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju. Ob 18. uri: ZMAGA (Madžarska - Risani komentar športnega dogajanja). ZLATE MEDALJE LOS ANGELESA (ZDA), NIKOLI PRESTARI (švedska); ob 20.30: OBE SI ŽELIVA ZMAGE (Kanada), MALI KARIM (Francija), SLOVENIJA POZIMI (Jugoslavija), S KAJAKOM PO KORZIKI (Francija).
Srednja dvorana
Danes, 23. t. m., (ponovitev) ob 19.30: ALPSKO SANJARJENJE - Plesni teater Ljubljana.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 24. t. m., ob 19.30: Ljubomir Si-movič POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠO-PALOVIČ. Gostovanje PDG v Litiji.
V	soboto, 25. t. m., ob 20. uri: gostovanje PDG v Izoli z istim delom.
V nedeljo, 26. t. m., ob 19. uri: L. Simovič POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠOPALO-VIČ; ob 23. uri Pier Paolo Pasolini ORGIJA. Gostovanje PDG na Borštnikovem srečanju v Mariboru.
TABOR MLADIH
Ples
za ekscentrike
z nagrado najbolj ekscentričnemu
Prosvetni dom - Opčine, v soboto, 25., t. m., od 20.30 do 1. ure.
razstave
V	Konjušnici Miramarskega parka je
do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Na Gradu sv. Justa je do 5. novembra od 10. do 13. in od 15. do 19. ure na ogled razstava MODA OBLAČENJA V TRSTU.
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 25. t. m., ob 18.30 odprli razstavo grafik slikarja Riccarda TOMMASI FERRONI-JA. Razstava bo odprta do 7. novembra.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
Dvorana rezervirana za člane AIA.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
EKCELSIOR II - 16.45, 22.00 Su e giu per Beverly Hills, kom., ZDA 1986, 105'; r. Paul Mazursky, i. Nick Nolte, Bette Midler.
FENICE - 16.30, 22.10 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; Tom Cruise, Kelly McGills.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Demoni 2 srh., It. 1986, 100'; r. Lamberto Bava; i. Natasha Hovey, Urbano Barberini.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Higlander, dram., Avstral. 1986, 115’; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 II set del piacere, porn.;
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Scuola di ladri, kom., It. 1986, 100'; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
EDEN - 15.30, 22.00 A. A. A. Club per intimi..., porn., □ □
MIGNON - 17.00 22.00 Aliens - scontro finale, fant., ZDA 1986, 105’; r. J. Ca-meron, i. S. Weaver, M. Biehn.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Absolute begin-ners, dram., VB 1986, 108'; r. Julian Temple; i. Eddie O Connel, Patsy Ken-sit, □
ALCIONE - 16.30, 22.00 Pregled japonskega filma: Irezumi, lo spirito del ta-tuaggio, dok., Jap. 1983; r. Takabajas-hi.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Birdy, dram., ZDA 1984, 120'; r. Alan Parker; !. Matthew Modine, Nicolas Cage.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 11 mlele del diavolo, dram., It. 1986, r. Lu-cio Fulci; i. Blanca Marsilach, Brett Hasley. O □
RADIO - 15.30, 21.30 La moglie viziosa,
porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 23. oktobra
IVO
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 17.07 - Dolžina dneva 10.34 - Luna vzide ob 20.14 in zatone ob 12.25.
Jutri, PETEK, 24. oktobra
ANTON
PLIMOVANJE DANES: Ob 00.16 najvišje 9 cm, ob 4.16 najnižje -2 cm, ob 10.30 najvišje 34 cm, ob 18.11 najnižje -36 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 20,1 stopinje, zračni tlak 1010,5 mb ustaljen, veter 8 kilometrov na uro severnik, vlaga 63-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 19,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mattia Guida, Roberta Damiani, Cristian Muraro, Marco Pan-dolfi, Alessio Piovesan.
UMRLI SO: 41-letni Mario Celedin, 21-letna Sabrina Pastor, 28-letni Flavio Troian, 76-letna Giuseppina Biaggini, 73-letni Giuseppe Crisma, 57-letni Giuseppe Esposito, 80-letni Romano Pizziga, 66-letna Elda Maraspin, 78-letni Matteo Pa-ladin, 83-letna Giovanna Vascotto, 81-letni Francesco Fortuna, 76-letna Vittoria Rihtar, 78-letni Bruno Potosini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. oktobra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 (Milje), Ul. Dante 7, Ul. dellJstria 18.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. dellJstria 18, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Kseniji se je pridružil mali ARIS. Iskreno čestitata Ezio in Saša z otrokoma.
Danes praznuje rojstni dan RAFAEL LISJAK. Ljubljenemu možu želi veliko sreče in zdravja žena Ema.
SUZANA in MIKELA! Vse najboljše vama vošči družina Kralj.
Danes slavi svoj 50. rojstni dan DORICA ŠKERLAVAJ. Še na mnoga leta v zdravju, sreči in veselju ji kliče sestra Irma z družino.
Draga MONIKA! Za tvoj rojstni dan ti želijo vse naj, naj vsi, ki te imajo radi.
Ob rojstnem dnevu sestre MONIKE ji pošilja zvrhan koš poljubčkov mali Manuel.
__________prispevki_________________
V	spomin na Maria Vidalija darujeta Ivan in Baška Kante 30.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na velikega prijatelja mojega Borisa, Bojana Štiha daruje Tončka Tomažič 100.000 lir za Dijaško matico in
100.000	lir za TPK Sirena.
Ob obletnici smrti drage mame daruje Rožeta Zaccaria 10.000 lir za ŠK Kras.
Ob 5. obletnici smrti dragega Pavla Povha darujeta žena in hči z družino
20.000	lir za KD F. Prešeren, 20.000 lir za osnovno šolo F. Venturini, 20.000 lir za ŠD Breg in 20.000 lir za Zavod slepih Rittmeyer.
V	spomin na Oskarja Švaro daruje družina Kuret (št. 13) 15.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Hermana Klanjščka daruje družina Pernarčič 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Otvoritvena predstava sezone 1986/87
Ivan Cankar
ZA NARODOV BLAGOR
Režija: Dušan Jovanovič V Kulturnem domu v Trstu
PONOVITVE
V	soboto, 25. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po
premieri
V	nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED G — popoldan na dan
praznika
V	četrtek, 30. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED I — mladinski ob 20.30 —
ABONMA RED E — mladinski v četrtek
Prodaja abonmajev in vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma
KD France Prešeren
sklicuje
OBČNI ZBOR
danes, 23. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Vabljeni!
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel prirejata ZIMOVANJE V SLOVENIJI od 27. decembra do 3. januarja 1987 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežu Slovenske kulturno - gospodarske zveze — Ul. sv. Frančiška 20/III — tel. 744249 do 31. oktobra od 9. do 12. in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah). Organizacija zimovanja je odvisna od števila prijavljenih, zato vabimo zainteresirane, da se čimprej javijo.
Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala Trst - Gorica sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 26. t. m., ob 10.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
KRUT obvešča udeležence plavanja v Strunjanu, da je odhod avtobusa danes, 23. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino.
Krožek mladih komunistov priredi v soboto, 25. t. m., ob 20.30 ples v Ljudskem domu v Križu z ansamblom Ama-deus.	Vabljeni!
Godbeno društvo Prosek prireja tečaje za mlade godbenike. Interesenti naj se javijo jutri, 24. t. m„ v Soščevi hiši od 19. do 20. ure.
Mladinska skupina P. Tomažič prireja 3. lov na zaklad v nedeljo, 9. novembra 1986. Informacije dobite na sedežu skupine v Partizanskem domu v Bazovici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20. do 22. ure, tel. 226446 ali vsak dan, razen ob nedeljah in sredah, od 17. do 22. ure v krožku ARCI pri Rumeni hiši.
Vabljeni!
V Društvu slovenskih izobražencev
bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 predstavitev knjige KRŠČANSTVO V OGLEJU IN NA VZHODNEM VPLIVNEM OBMOČJU OGLEJSKE CERKVE OD ZAČETKOV DO NASTOPA VERSKE SVOBODE, ki je izšla pred kratkim v zbirki ACTA ECCLESIASTICA SLOVE-NIAE Inštituta za zgodovino Cerkve na Slovenskem. Delo bosta predstavila predstojnik Inštituta dr. Dolinar in avtor knjige dr. Rajko Bratož.
Sekcija VZPI-ANPI in aktivisti OF Lonjer-Katinara vabita vse člane na skupni sestanek, ki bo v ponedeljek, 27. t. m., v prostorih prosvetnega društva. Dnevni red: vzdrževanje spomenika padlim, pokrajinski kongres VZPI-ANPI ter možnosti zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Sestanka naj se udeležijo vsi tisti tovariši, ki so pomagali pri obnovitvi spomenika.
šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bodo volitve v razredne svete v sredo, 29. t. m., ob 17. uri.
menjalnica
Ameriški dolar............. 1.365.—
Nemška marka ............. 690.—
Francoski frank........... 209.—
Holandski florint......... 610.—
Belgijski frank.............. 32,50
Funt šterling............. 1.950.—
Irski šterling............ 1.860.—
Danska krona.............. 181.—
Grška drahma ................. 9,70
Kanadski dolar ............... 9,65
mali oglasi
ODDAM V NAJEM na Proseku opremljeno stanovanje v dvostanovanjski hiši s 1.000 kv. m vrta za 650.000 lir mesečno (vključno stroški za ogrevanje, vodo in luč), po možnosti paru brez otrok. Tel. 228390.
PRODAM motor cagiva 250 enduro v zelo dobrem stanju. Tel. 213750.
TRGOVSKO PODJETJE v Gorici išče tajnico s prakso. Prošnje poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro "Import-Export".
REPO ZA VLAGANJE na tropine prodaja Anton Drufovka, Grojna št. 1 pri Gorici.
PRODAM stanovanje v Nabrežini: kuhinja, dnevna soba, tri sobe, dvojne sanitarije, tri terase in garaža. Tel. od 14. ure dalje na št. 040/200144 ali 200671.
PO ZELO UGODNI ceni prodam komplet stereo hi-fi pioneer. Tel. 200780 od 12.30 do 14. ure.
MEDNARODNA POČITNIŠKA DRUŽBA išče za obdobje od 1. novembra 1986 do 31. maja 1987 sodelavce, po možnosti vključene v šolski ambient, za sezonsko tudi poldnevno delo, če gre za sposobno osebo; delo je pogodbeno in pogodba se obnavlja vsako leto. Popoln življenjepis, svojo fotografijo in časovno razpoložljivost pošljite na naslov: Casella postale 53 - Uffici Centrali - 18100 Imperia.
IŠČEM ŽENSKO za enkrat ali dvakrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Tel. v Šempolaj na št. 200443 - zvečer.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 26. t. m., avtobusni IZLET V NEZNANO v sodelovanju s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Odhod ob 7. uri izpred sodne palače; hoje bo približno tri ure; predviden je tudi ogled krajevnih zanimivosti. V primeru slabega vremena bo avtobus pripeljal izletnike do cilja izleta (do koče), kjer bo skupna družabnost. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304), ali pri Ervinu Gombaču (tel. 754742).
KD Rdeča zvezda obvešča vse udeležence dvodnevnega izleta, ki bo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. t. m., na Krk in Plitviška jezera, da bo odhod avtobusa s sledečim urnikom: Repnič 7.00, Zgonik 7.05, SaleŽ 7.10, Samatorca 7.15, Bajta 7.20, Gabrovec 7.25, Božje polje 7.30 in Opčine 7.40.
Društvo naravoslovcev In tehnikov "Tone Penko" vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno vodene ekskurzije, ki jo prireja Prirodoslovno društvo Slovenije, v Pekel pri Borovnici. Pekel je v Dolini Otavščice, to je privlačna tesen z mnogoterimi brzicami in petimi večjimi slapovi. Ekskurzija bo v nedeljo, 26. oktobra. Zbirališče na Opčinah (končna postaja tramvaja) ob 8.30 ali ob 10.30 pred železniško postajo v Borovnici. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kosilo iz nahrbtnika.
Danes je pri Domju dvojno slavje:
SUZANA jih ugasne 19 MIKELA pa 13
Vse naj, naj, jima voščijo
mama, očka, nona in stric Danilo.
22.10. 1986
Japonski jen................... 8,30
Švicarski frank ........... 840.—
Avstrijski šiling............. 97,90
Norveška krona ............ 185.—
Švedska krona.............. 198.—
Portugalski eskudo......... 9.—'
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 825.—
Debeli dinar .................. 2,70
Drobni dinar................... 2,70
Bfll/B BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 68881 DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Donijo 831-131
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Uveljavljanje ženske v norveški vladi
Anne-Lise Bakken - najmlajša ministrica v norveški vladi
"Največja frustracija za nadarjeno žensko je, da ji vladajo povprečni moški". Tako je s satiričnim prizvokom, ki jo odlikuje, med otvoritvenim govorom na Drugi mednarodni razstavi feminističnih knjig dejala pisateljica Gerd Bran-temberg. V njeni državi, se pravi na Norveškem, kjer je tudi bila letos spomladi mednarodna razstava feministične literature, pa je takšna pripomba še najmanj umestna.
Mislim, da bi kdorkoli s precejšnjo težavo pravilno odgovoril na vprašanje, v vladi katere države je največ žensk. Od letošnjega maja pripada primat nedvomno Norveški: norveško vlado namreč vodi ženska - Gro Harlem Brund-tland, med sedemnajstimi ministri pa je kar sedem žensk.
Članice norveške vlade so v povprečju stare 41 let, najmlajša, to je Anne-Lise Bakken, ki je odgovorna za vladno upravo in porabo, pa ima komaj 34 let. Šestinštiridesetletna pedagoginja Helen Bo/sterud je pravosodni minister; Gun-hild 0/yangen, 38 let stara, pa vodi ministrstvo za kmetijstvo. Sissel Ro/nbeck, 35 let, je istočasno minister za zaščito okolja in odgovorna za ženski sekretariat (to je nekakšna oblika ženske komisije) pri Laburistični stranki. Vesla Vet-lesen, ki je s 55 leti najstarejša ženska predstavnica v norveški vladi, je minister za sodelovanje in razvoj. Nadalje je Kirsti Kolle Gro/ndhal, 42 let, odgovorna za veroizpovedi in šolstvo; ter končno še To ve Strand Gerharsen, stara 39 let, vodi ministrstvo za socialno skrbstvo.
Do takšnega številčnega razmerja med ženskimi in moškimi ministri, ki je za ostale države še vedno zelo osupljivo, seveda ni prišlo slučajno. Na Norveškem, v državi, ki je velika približno kot Italija, a ima vsega 4 milijone prebivalcev, so ženske šle na volišča leta 1943, kar je v povprečju nekaj let prej kot v drugih evropskih državah (v večini
držav so si ženske pridobile volilno pravico po drugi svetovni vojni).
V precejšnji meri so norveške ženske zastopane tudi v raznih voljenih telesih: po lanskih volitvah je v norveškem parlamentu trenutno 34,5% žensk. Še leta 1967 je ženski delež na najvišjih nivojih prišel le do 7%, medtem ko se je do leta 1983 povzpel na 27. V nekaj letih je torej ženska prisotnost v najpomembnejših krogih javne uprave občutno narasla.
Razumljivo je, da so se zunanji opazovalci začudili pojavu in se spraševali, kako in zakaj je do tega prišlo. Norvežani sami se tako številčni ženski prisotnosti v vladi niso posebej začudili; vsaj v javnost in v tisk niso prišle kakšne kritične pripombe na ta račun. Dva razloga naj bi predvsem pospešila takšen razplet dogodkov: po eni strani precejšnje blagostanje, s katerim se trenutno lahko ponaša severnoevropska država, po drugi pa dolga socialdemokratska tradicija, ki je utrdila položaj Welfare State. Ta tradicija, predvsem pa njena načela, so se v državi tako utrdila, da jih tudi bolj desničarsko usmerjene vlade, ki so v presledkih vodile Norveško, niso spodjedle. Še danes je namreč 40% vladnega proračuna namenjenih socialnemu skrbstvu in zadnja konservativna vlada je lani maja "pogorela" prav zaradi predloga, da bi skrčila javne izdatke v ta namen.
Kljub temu pa je večina norveških državljanov prepričana, da ni bistvenih razlik med vlado, ki ji načeluje predstavnik Laburistične stranke in vlado, ki bi jo vodil konservativec. Prav tako delijo ministre v "dobre" in "slabe" in takšno merilo uporabljajo tudi za ženske.
Članice sedanje vlade pripadajo Laburistični stranki in prav njenemu zavzemanju, ki ga je v prvi osebi uresničeval že omenjeni ženski sekretariat, pripisujejo zaslugo, da so bile najprej izvoljene v parlament in nato izbrane za ministre. Politična opozicija in feministično gibanje sicer pravita, da skrb za številčnejšo žensko prisotnost v najvišjih političnih organizmih niso vodila načela, pač pa želja, da bi Laburistična stranka spet pridobila večino glasov. In dejansko ji je to s potezo "potrebni so novi obrazi" (se pravi ženski in mlajši) tudi uspelo. Lastno uveljavitev na lanskih volitvah je tudi Anne-Lise Bakken odkritosrčno pripisala dvema odločilnima karakteristikama: bila je med najmlajšimi kandidati in bila je ženska.
S tem je že sama povedala, da ima ženski uspeh v norveški politični areni tudi senčne strani. Vsekakor je enakopravnost med moškimi in ženskami že dolgo sestavni del norveške družbe. Kljub temu pa so poleg borbenih labu-ristk, ki o sebi pravijo, da so zelo stvarne, zelo aktivne tudi razne feministične skupine. Te se seveda ne strinjajo vselej s stališči vladnih predstavnic, čeprav jim priznavajo, da odločno postavljajo vprašanja, ki prvenstveno zadevajo ženske.
Vendar pa pri svojem delovanju večkrat naletijo na odpor ali pa na premajhno sodelovanje žensk, ki se tudi na Norveškem še niso otresle stereotipnih predstav o "moških in ženskih vlogah". Med pozitivne aspekte svojega delovanja v okviru norveške vlade pa norveške laburistke na prvo mesto uvrščajo dejstvo, da se tudi s tako imenovanimi ženskimi vprašanji sooča vlada v celoti in ne samo ženska komponenta.
Glasbenik v knjigi rekordov
Ime Davida Sherrlffa so vpisali v Guinessovo knjigo zaradi svojevrstnega podviga: po londonski Bond Street je nastopal tako, da je istočasno igral na trinajst različnih instrumentov
filmi na tv zaslonu
LA BALLATA Dl STROSZECK — Stroszeck, 1977.
Režija: Werner Herzog. Igrajo: Bruno S., Eva Mattes, Clemens Scheitz. ITALIA 1, danes ob 23.10.
Herzog je film posvetil Brunu S., ki je igral glavno vlogo Kasperja Huserja v filmu Jeder fiir sich und Gott gegen alle. Delno je film autobiografski »roadmo-vie«, kjer »road« oziroma potovanje ne privede nikamor. S svojim običajnim stilom, ki niha med dokumentarcem in fikcijo, Herzog prikazuje neusmiljeni propad človeka, ki beži iz domačega Berlina v Ameriko.
IL MASSACRO Dl FORT APACHE — Fort Apache, 1948.
Režija: John Ford. Igrajo: Henry Fonda, John Wayne, Victor McLaglen. RAI 3, danes ob 22.05. .
Prvi vestern trilogije o konjenici je Ford povzel po romanu Jamesa Warner-ja Bellaha. Gre za zgodbo o generalu.Custerju, mitičnemu junaku Divjega zahoda, ki ga v filmu istovetimo s polkovnikom Owenom Thursdayom. Ford skuša uničiti mit generala, katerega hrabrost poudari šele ob koncu filma, češ da mit prerase človeške napake.
10.30	Nadaljevanka: La donna di fiori
11.30	Nanizanka: Taxi
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Remi
15.00	Inf. odd.: Cronache dei motori
15.30	Dokumentarec: Storia e futuro della plastica
16.00	Film: L imperatore di Capri (kom., It. 1950, r. L. Comencini, i. Totb, Y. Šanson)
16.55 Danes v parlamentu
17.05	Film - 2.del
17.40	Knjižne novosti: Tuttilibri
18.10	Inf. oddaja: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Police story (krim., ZDA 1973, r. W. Graham, i. V. Mor-row, E. Asner)
22.05	Dnevnik
22.15	Variete: Microfono d'argento
23.20	Dokumentarec: Soldati - Genio
0.05 Dnevnik
| __ C RAI 2__________________I
11.05	Zabavni program: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Ambiente
13.30	Nanizanka: Quando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem (igre in risanka Braccio di Ferro)
16.55 Dokumentarec: Monografie
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Dokumentarec: I giorni e la sto-
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kds-ter
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Pietro il Grande
22.00	Informativna oddaja: Moda
22.35	Dnevnik
22.45	Športni tednik: Sportsette
23.50	Dnevnik
24.00	Film: Il cavaliere del castello maledetto (pust., It. 1958, r. M. Costa, i. M. Serrato, I. Tune)
I h RAI 3
11.45	Poskusni program: Televideo
12.50	Nadaljevanka: La bufera (1. del -
i.	Claudio Gora, Marina Dolfin, Gabriele Lavia)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.25	Tečaj francoskega jezika
15.30	Šport: hokej na ledu Fassa-Bolzano (prenos iz Canazeia)
16.00	Informativna oddaja: Collogui sulla prevenzione fumo
16.30	Dokumentarec: Educare e pen-sare
17.00	Informativna oddaja: Cento citta dltalia - Spoleto
17.10	Variete: Dadaumpa - Hai visto . mai?
18.25	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Informativna oddaja: L altra fac-cia di...
20.30	Dnevnik. Speciale
21.30	Dnevnik
22.05	Film: Il massacro di Fort Apache (vestern, ZDA 1947, r. John Ford, i. Henry Fonda, John Wayne)
{fef* RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik: Iz ciklusa jugoslovanskih filmov
16.00	TV mozaik - ponovitev
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: lutkovna oddaja Miškolin - Učiteljeva nesreča (J. Ribičič)
17.35	Nanizanka: Modro poletje (33. del)
18.15	Mozaik kratkega filma: Doline Derbyshira (angleški barvni dokumentarni film, ki je informacijsko izredno bogat)
18.45	Risanka
19.00	Informativna oddaja: Danes -Koroški obzornik
19.30	Dnevnik
20.05	Tednik
21.05	Besediloslovni utrinki: Kdo se boji trpnika?
21.20	Nadaljevanka: Učitelj Louis Me-issonnier (2. del)
22.10	Dnevnik
22.30	Dokumentarec: iz niza Mir in razorožitev - Vesolje, domovina Zemljanov (1. del)
23.00	Kronika Borštnikovega srečanja
U TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Otroški program: Risanke, nanizanke (La tribu dei corvi, Picco-le storie, Boys and girls)
18.00	Nadalj.: Tra Tamore e il potere
19.00	Odprta meja
19.30	TVD stičišče
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Obisk novega generalnega konzula SFRJ pri tržaškem prefektu
TRŽIČ — Izvolitev novega sindikalnega odbora v ladjedelnici NABREŽINA — Obisk upokojencev iz Ilirske Bistrice
TRST — Predstavitev ženske odbojkarske ekipe Meblo
19.45	Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.30	Film: Il massacro della Gujana (dram., r. R. Cardona jr.)
22.30	TVD vse danes
22.40	Nanizanka: Kralj z juga
23.40	Športna oddaja
CM CANALE S
8.30	Nanizanke: Una fa-miglia americana
9-20 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokumentarec: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Mladinski kviz: Dop-pio slalom
18.00	Nanizanke: L albero delle mele, 18.30 Ko-jak, 19.30 Love boat
20.30	Kviz: Pentatlon
43.00	Informativna oddaja: 2000 e dintorni — In-chieste monografiche
23.45	Filmski tednik: Premiere
24.00	Nanizanki: Sceriffo a New York, 1.30 L’ora di Hitchcock
reteouattro
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: Vacanze alla baia d argento (kom., It. 19661, r. F.W. Ratti, i. A. Steel, V. Fabrizi)
12.00
13.00
14.30
15.30
17.30 18.15
19.30
22.30
0.40
Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini
Ciao
ciao, vmes risanke L -incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra, la principessa del potere Nanizanka: La famig-lia Bradford Film: L amante di cin-que giorni (kom., Fr. 1961, r. P. De Broca, i. J. Seberg, J.P. Cassel) Nadaljevanka: Febre damore
Kviza: Cest la vie,-18.45 II gioco delle coppie
Nanizanke: Charlie's angels, 20.30 Falcon Crest, 21.30 Hotel Film: lo, Willy e Phil (kom., ZDA 1979, r. P. Mazursky, i. R. Shar-key, M. Lontkean) Nanizanki: Vegas, 1.30 Switch.
troppo vicmi. Otroški spored:
fj> ITALIA 1__________
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni spored: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lovely Sara, Il Tulipane Nero, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Nanizanke: I Robin-sons, 21.00 Časa Kea-ton, 21.30 Cin Cin,
22.00	Giudice di notte
22.20	Filmske novosti: Ciak
23.10	Film: la ballata di Stroszek (dram., ZRN 1977, r. W. Herzog, i. E. Mattes, B. Stroszek)
1.00	Nanizanki: Magnum P.I., 2.00 Gli invincibi-li.
glu|M TELEPApOVA
11.00	Nadaljevanki: Un'eta difficile, 12.00 Senorita Andrea
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Pagine della vita, 15.00 Senorita Andrea
16.30	Risanke: Uomo Tigre, 17.00 Belle e Sebasti-en, 17.30 Gigi la trotto-la, 18.00 Transformers, 18.30 Voltron, 19.00 Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Thunder Alley (glas., ZDA 1985, r. J. S. Cardone, i. L. Garret, R. VVilson)
22.30	Šport: catch
23.30	Šport: košarka, italijanska A-2 liga
P^	TELEFRIULI
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja 18.15 Nadaljevanka: Rosa
De Lejos
19.30	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: E tempo di artigianato
20.40 Športni četrtek 21.50 Variete: Dry Vin
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Prodaja: Roberta Pelle
j ^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 8.00 Koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: beležka, sestanek, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Odgovori v barvah; 14.30 Mladinski pas: Glasbene skice - Diskorama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu; 16.30 Glasbene skice,-
17.10	Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola ;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00;
13.30	Melodije; 14.05 Enajsta šola;
14.20	Koncert za mlade; 14.45 Naš gost;
15.10	Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak , želja;
17.00	V studiu; 18.00 Orksteer RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori;
18.30	Skladbe za klavir; 19.00 Dnevnik;
19.35	Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Greentown jazz band; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu;
22.30	Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme, prometni s v51; 14.30Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Servis; 8.00 Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbeni utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost;
15.00	Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Popoldanski koncert.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroška oddaja: L aguilo-ne; 10.35 Vstop prost; 11.00 Su e zo per le contrade; 11.15 Perfetta armonia;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Gallet-ti; 15.00 Laguilone (ponov.); 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Metal Health; 18.00 I magnifici sette; 18.33 Zbori; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Sestanek koalicijskih strank na Pokrajini
Priznan slovenski izvor
Se enkrat poudarjena nujnost
imena današnje vasi Sagrado
združitve treh avtobusnih podjetij
Že več časa je govor o poenotenju avtobusnih služb na Goriškem. Sedaj namreč tu poslujejo tri podjetja javnega značaja, in sicer Pokrajinsko avtobusno podjetje, Medobčinski konzorcij v Tržiču, Mestno podjetje v Gorici. Poleg teh imamo še zasebno podjetje v Gradežu, ki vzdržuje tamkajšnje mestne proge. Neko zasebno podjetje iz Trsta pa ima v zakupu nekatere proge med Trstom in Tržičem in med Trstom ter Vidmom.
O nujnosti združitve tukajšnjih podjetij v eno samo je bil že večkrat govor. Predstavljen je bil tudi načrt kako priti do združitve. Nakazane so bile tudi različne možnosti oblike novega skupnega podjetja. Najbolj se prizadeti zavzemajo za to, da bi se vse avtobusne službe združile v sedanjem Pokrajinskem avtobusnem podjetju. Na ta način bi prištedili veliko, tudi zato ker bi odpravili marsikatero dvojno progo; avtobuse, delavnico in osebje pa bi bolje izkoristili.
Včeraj je bil na Pokrajini sestanek o tem vprašanju. Pokrajino sta zastopala predsedik Cumpeta in odbornik za prevoze Bressan. Sodelovali so tajniki večinskih strank Crisci, Blasig, Esposi-to, Terpin ter Drufuca. Prisotni so bili tudi predsednik Konzorcija za prometno območje Ferrari ter predsednik APT Marin z odbornikom DelFOrcom.
Izdelali so dokument iz katerega izhaja, da se zavzemajo za čim hitrejšo združitev vseh podjetij v eno samo. Izdelali bodo dokument, ki bo služil kot osnova združitvenega postopka.
Kvestor Barbato pri obmejni policiji
Novi goriški kvestor dr. Francesco Barbato je včeraj obiskal poveljstvo obmejne policije na prehodu pri Rdeči hiši. Sprejel ga je načelnik, podkves-tor dr. Greste Davini. Kvestorju so funkcionarji orisali položaj in službe na mejnih prehodih. Kvestor je pohvalil delo obmejnih organov, ki delajo v korist prebivalstva ob meji.
Interpelacije KPI v pokrajinskem svetu
Komunistična svetovalska skupina v pokrajinskem svetu je vložila tri pisne interpelacije ter osnutek dokumenta, ki naj bi ga izglasovali na enih prihodnjih sej. Osnutek dokumenta se nanaša na široko problematiko vloge in pomena podjetij z državno udeležbo v pokrajini in deželi v predvidevanju skorajšnje konference na to temo. Osnutek je predložil svetovalec Um-
berto Blasutti. Tri pisne interpelacije, od katerih je ena nujna, je v imenu skupine predložil Silvino Poletto. Prva se nanaša na imenovanje predstavnika pokrajinske uprave v upravnem svetu Goriške hranilnice, druga (nujna) o zastoju v postopku za obnovitev zakona o goriški prosti coni, tretja pa o gradnji prometnih struktur na območju ob meji ter o gospodarskem sodelovanju.
V tej zadnji interpelaciji se Silvino Poletto sklicuje na izjave deželnega odbornika Di Benedetta ob otvoritvi sejma Expo racing o dograditvi avtocestne povezave ter o posodobitvi ceste med Gorico in Tržičem. Poletto vprašuje, če so bili z neposredno prizadetimi občinami o tem vprašanju že pogovori.
V zaporu štiričlanska družina iz Tržiča
Karabinjerji so v Tržiču aretirali štiri člane družine Nistri in sicer 59-let-no Giuseppino ter njene tri otroke 38-letnega Filippa, 32-letnega Giuseppa in 31-letno Mario Grazio. Trenutno so v priporu v Trstu. Menda je aretacija v zvezi s poslovanjem finančne družbe Europa, ki je do nedavnega imela sedež v Trstu, v Ulici Crispi 3 in katere solastniki so bili člani omenjene družine.
Premajhna je bila sejna dvorana na županstvu v Zagraju, kjer so prejšnji večer predstavili ponatis že pošle knjige Carla Luigija Bozzija o zgodovini kraja. Za ponatis je poskrbela zagrajska občinska uprava. Veliko zanimanje občinstva za to in druge prireditve krajevnega značaja kaže, da so se ljudje naveličali čepeti vsak večer pred televizijskim sprejemnikom in gledati marsikdaj neumne nadaljevanke. Ljudje si želijo kaj domačega. Izvedeti hočejo kakšno je bilo življenje prednikov v domačem kraju. Zavzetost za domačo problematiko opažamo tako v slovenskih kot v furlanskih ter bizjaških vaseh. Ne gre samo, da bi počastili kakega domačega avtorja (Carlo Luigi Bozzi je umrl že pred-leti), gre za kaj drugega, globljega.
O pobudi, o knjigi in o zgodovinarju nasploh so govorili župan Furlan, predsednik pokrajine Cumpeta, ter preučevalca domače zgodovine Silvio Domini in Luciana Spangher. Medtem ko je drugi podal predvsem pregled tega kar je Bozzi svojčas napisal, se je Domini dotaknil knjige o Zagraju.
Seveda je štirim govorom sledila diskusija. Ljudi je zanimal predvsem izvor nekaterih ledinskih imen kot tudi Zagraja samega. Za ledinsko ime »Cocevia«, ki je nekje izven vasi nekje ob Soči, gre najbrž iskati sorodnost s podobnim ledinskim imenom, danes imenom ulice pod goriškim gradom. Šlo naj bi za slovenski izraz
Učenci iz Števerjana na izletu na Matajurju in v Trčmunu
Čudovit jesenski dan so si izbrali učenci in učitelji števerjanske osnovne šole za izlet v Beneško Slovenijo in vzpon na Matajur. Ta cilj so si v sodelovanju s planinskim društvom zastavili že lansko jesen, a so se mu morali odpovedati zaradi slabega vremena. Letos pa je bilo drugače. V torek, 14. t. m. so učenci tretjega, četrtega in petega razreda ter njihovi učitelji lahko uživali ob prekrasnem razgledu z vrha Matajurja, ki je žarel v toplih jesenskih barvah. Razgled je bil zelo lep v smeri Julijcev in Bohinjskih gora, medtem ko je Furlanijo prekrivala precej gosta megla. Na vrhu so se ustavili kake tričetrt ure, se okrepčali (nekateri so bili že presneto lačni), prisluhnili razlagi vodiča v osebi predsednika planinskega društva, posedeli na prijetnem soncu in se pred odhodom proti planinski koči, kjer je čakal avtobus, seveda še slikali.
Pot proti dolini je bila veliko krajša, saj so skoraj vsi pozabili na napore in težave vzpona ter jo urnih nog ubrali preko travnikov in košenic. Med povratkom so se ustavili tudi na Trčmunu in obiskali grob Ivana Trinka - Zamejskega ter se s šopkom rdečih nageljnov in s pesmijo poklonili njegovemu spominu.
Učenci so bili z izletom zadovoljni, čeprav jih je pot na vrh Matajurja nekoliko utrudila. Zadovoljni so tudi učitelji in pri planinskem društvu, ki je poskrbelo za vodiča in tudi prispevalo za stroške prevoza. (Na sliki: mladi planinci vrh Matajurja).
Jutri zvečer občni zbor Kulturnega društva Skala
V	Gabrjah se bodo jutri zvečer, ob 20.30, zbrali na rednem občnem zboru člani KD Skala, da podajo obračun dela za zadnje obdobje, da obnovijo društveni odbor in predvsem, da se pomenijo o načrtu delovanja za prihodnje leto, o iskanju možnosti za popestritev dejavnosti, ki je v zadnjem času v glavnem osredotočena na zborovsko petje.
Prav glede tega velja zabeležiti, da je moški pevski zbor prejšnjo soboto gostoval v Sovodnju pri Škofji Loki v okviru prireditev ob tamkajšnjem krajevnem prazniku ter bil deležen zelo toplega sprejema. V nedeljo je zbor pel na slovesnosti na Vrhu, ob otvoritvi prenovljenega doma Kraških krtov, pripravlja pa se tudi za nastop na ko-memorativnih slovesnostih ob dnevu mrtvih. Zbor vodi Antek Klančič.
Pri društvu se tudi pripravljajo na bližnji praznik martinovanja, ki bo v nedeljo, 9. novembra popoldne in kjer bo poleg družabnosti tudi kulturni del. O vsem tem se bodo pomenili na jutrišnjem občnem zboru.
Filmski večeri v Krminu
V	Krminu, v občinskem gledališču, bodo tudi v prihodnjih tednih in mesecih predvajali niz znanih filmov. Pobudnik filmskih večerov je tudi tokrat krožek Micron c.
Predvajanja bodo ob četrtkih, sobotah in nedeljah ter izjemoma tudi ob ponedeljkih.
Tako bodo že danes, ob 19. in ob 21. uri vrteli Weirov film "Witness il tes-timone" , v soboto ob 15. in 17. uri ter v nedeljo, ob 15., 17. in 19. uri bo na sporedu Disneyeva risanka "La carica dei 101", 30. oktobra ob 19. in 21. uri "Lettera e Brezhnev" (Pismo Brežnje-vu) Chrisa Bernarda.
Spored za mesec november predvideva predvajanje devetih filmov.
Dim preplavil kleti na železniški postaji
Precej dela so imeli goriški gasilci, včeraj zjutraj, preden so dodobra prezračili kletne prostore na železniški postaji, izčrpali ves dim, ki se je tam nabiral nekaj ur in ugotovili, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ko se je okrog 8. ure skozi kletna okna poslopja pričel valiti gost dim, so seveda najprej pomislili na požar in nekaj časa, dokler gasilci niso ugotovili od kod prihaja dim, je na postaji bilo opaziti precejšen preplah. Gasilci so bili opremljeni z maskami, vendar je njihov poseg otežkočal zelo gost dim, ki je napolnil kletne prostore. Končno so se le prebili do kurilnice in ugotovili, da je bilo vsega krivo slabo delovanje kotla, zaradi zamašenega dimnika. Kaki dve uri so bili zaposleni s črpanjem dima in zračenjem prostorov.
»koča«. Kar se izvora Zagraja tiče, je Silvio Domini povedal, da je moč dati dve čisto ralični interpretaciji. Sam da ne soglaša s tistimi, ki so si čisto izmislili neko staro cerkev, o kateri v dokumentih ni ne duha ne sluha; s to v zvezi naj bi današnje ime kraja, Sagrado, izhajalo iz besede »sagrato«, t. j. dvorišča pred cerkvijo. Domini meni, da je treba iskati resnični izvor naziva Sagrado v slovenskem »Za gradom«. "Ni se nam treba sramovati, če naziv kakega kraja, danes naseljenega z italijanskim prebivalstvom, izhaja iz prvotne slovenske besede," je še dejal skrbni preučevalec zgodovine Tržiškega okoliša. (mw)
Grozil je s pištolo
Zaradi nedovoljene nošnje orožja in poskusa izsiljevanja se bo pred goriškim sodiščem moral zagovarjati 63-let-ni upokojenec Luigi Pičeni iz Krmina, Drevored Friuli 41. Pičeni je od včeraj v priporu, kjer bo predvidoma počakal do sodne obravnave.
Dogodki zaradi katerih se je znašel za zapahi, še niso v celoti pojasnjeni. Menda je odločni upokojenec s pištolo grozil 29-letnemu Eziu Zuppichiniju, solastniku kmetijskega posestva Can-tina Cormonese in zahteval, da mu le ta izplača dolgovani znesek. Menda je bil Pičeni pred časom tudi solastnik omenjenega posestva a naj bi zatem izstopil iz družbe.
Kakšni so bili odnosi med nekdanjimi družabniki, ni znano, vendar, če smemo soditi po zadnjem dogodku, najbrž niso bili najboljši.
Zuppichini je o neprijetnem obisku obvestil karabinjerje, ki so Picenija včeraj aretirali in našli tudi orožje, pištolo znamke beretta kal. 6.35 in štiri naboje. Orožje je bilo redno prijavljeno.
kino
Gorica
VERDI 20.30 Koncert filharmoničnega orkestra iz Bratislave (ČSSR).
CORSO 18.00 - 22.00 »Top gun — lassu con il meglic del meglio«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »Sexy Marina e il suo cinema«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00 - 22.00 »Il raggio ver-de«.
EXCELSIOR 17.30 - 22.00 »Aspettami — sto venendo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Žrtve vojne«, ob 20.00 »Bilo je nekoč v Ameriki«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AUa salute, Ul. C. Cosulich, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 10.50 Licia Štolfa iz hiše žalosti v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 12.30 Agnese Ughi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Pogovor z doberdobskim lovcem Edvardom Ferletičem - Mihačevim
Lovsko strast dobil že kot otrok od očeta
Edvard Mihačev in Pino Šuštarjev
Lov je nedvomno eden izmed tistih športov, ki človeka najbolj prevzame, zato je prav »strasten« tisti pridevnik, ki najbolj slikovito in točno označuje lovce. Vendar ni lov samo šport, saj je to tudi način življenja, lov namreč zahteva, da se mu človek preda, tako rekoč, z dušo in telesom. Ljubiteljev lova je pri nas kar precej, tako da so pred desetimi leti ustanovili Lovsko društvo Doberdob, v katerem so včlanjeni številni slovenski lovci od Milj pa tja do Števerjana. Pred kratkim so imeli člani društva svoj redni občni zbor, na katerem so nakazali smernice za razvoj društvene dejavnosti.
Nedvomno je 40-letni Edvard Ferle-tič, Mihačev, iz Doberdoba eden izmed tipičnih primerov »celovitega« lovca. Z lovom se pravzaprav ukvarja od vedno, zato smo ga obiskali in z njim pokramljali o delovanju društva, o predlaganem referendumu proti lovu, pa še o marsičem.
Začnimo kar z najbolj tipičnim vprašanjem: od kod tako brezkompromisna ljubezen do lova?
»Kot se rado dogaja sem v ljubezni do lova sledil le očetovim stopinjam. Miro, tako mu je bilo ime, si je namreč kupil prvo dvocevko že leta 1947, čeprav je bilo takrat na Krasu divjadi bolj malo. Kljub temu pa je bil kar vztrajen in je leta 1962 prvi streljal na srnjaka v doberdobski občini. Kot otroka me je večkrat peljal s seboj; pomagal sem mu nositi opremo in se ponosno vračal z očetovim plenom v
rokah. Leta so minevala, počasi sem se tudi jaz naučil držati puško v rokah in sem pri 18 letih tudi ustrelil - seveda brez orožnega lista - prvega fazana. Bil sem jasno nad tem izredno ponosen, z lovom sem tako tudi nadaljeval, podedoval sem dve odlični očetovi puški in si enostavno svojega življenja brez lova nikakor ne morem predstavljati.«
Tvoja zagrizenost ti je veliko pomagala pri tem, da si zabeležil odlične »delovne« uspehe.
»Verjetno namiguješ na to, da sem prvi v doberdobski občini ustrelil merjasca; brez sreče pa tudi ni šlo. Bilo je to pred približno letom dni pri Razkrižih. Že več mesecev sem zalezoval srnjaka. Dneve in mesece sem zaman čakal, da se mi pojavi pred muho, pa sem srečnega popoldneva — bilo je malce pred sončnim zatonom — zagledal pod svojo izvidnico merjasca. Tudi drugi lovci so ga zasledovali, saj je po poljih posejanih s koruzo in krompirjem povzročil kar precejšnjo škodo. Prav zmeglilo se mi je pred očmi od veselja. Pritisnil sem na petelina in merjasca tudi zadel. Izpod črnih ščetin se mu je cedila kri, iz ust pa mu je prihajala pena, vendar je tekel dalje in le po krajšem zasledovanju sem ga pokončal. Vrnil sem se v vas po pomoč in sem na poti srečal Pinota Šuštarjevega, ki se je tudi tisti dan zaman čakal na srnjaka. Žival smo prepeljali domov, pred tem smo poklicali
mesarja in malce pogledali v kozarec pri Telaraju, ki se je se posebno veselil tega, saj je bilo s tem konec merjaš-čevega divjanja po njegovih poljih. Bil sem neverjetno vesel, saj sem prvi v
vasi ustrelil merjasca.«
Zbranih pa je medtem že dovolj podpisov za referendum proti lovu in bo mogoče vsega tega lepega le kma^ lu konec?
tujem referendumu? Obratno, tudi jaz sem za referendum vendar proti radikalnim rešitvam, ki jih predlagajo in na katere smo navajeni v Italiji. Osebno sem za omejitev in za kontrolo lova, kar je v naši lovski družini že stalna praksa. Nikoli namreč ne streljamo na zdravo in lepo žival, ampak skušamo izbrati tako, da bi čimmanj posegali v naravno ravnovesje. Vsi dobro vemo, da je v Italiji (predvsem na jugu) praksa ta, da lovci streljajo dobesedno vse kar se miga in gre, to pa je jasno v nasprotju z vsako lovsko etiko. Tak lov je škodljiv naši skupnosti in tudi nam lovcem, zato se moramo vsi proti temu boriti. Upam torej, da bomo le našli pametno rešitev, ki bo v korist namvsem.«
Kakšni so odnosi, ki jih gojite z lovci iz matične domovine?
»Odlični, saj se večkrat srečujemo bodisi na lovu kot tudi ob raznih družabnostih. V tem okviru moram povedati, da se mi lahko od slovenskih lovcev marsikaj naučimo, saj imajo v Sloveniji že stoletno tradicijo in je torej lovska kultura veliko bolj razvita. Nikoli ne bom pozabil prvega obiska pri lovcih na Ptuju, ko smo bili, po ustanovitvi društva Doberdob, gostje tamkajšnje lovske družine. To je povsem drugačno, bolj pristno in predvsem bolj etično in pošteno pojmovanje lova kot je pri nas.«
FABIO GERGOLET
Zapis z Borštnikovega srečanja
Zanimiva predstava Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja »Stavbenik Solness«
V ta mariborski oktober, ki ga je v torek obiskalo čudovito sonce, včeraj pa je bil spet zjutraj čemeren, a se je potem zvedril, se Borštnikovo srečanje vriva z vso svojo izpovedno močjo in odmevnostjo in končno tudi s pravo gledališko umetnostjo. Drugi dan tekmovalnega sporeda nas je namreč spet sprijaznil z odrom, saj je slovensko ljudsko gledališče iz Celja predstavilo pravega mojstra svetovne dramatike Henrika Ibsena, in sicer njego-ega »Stavbenika Solnessa«. Stavbenik Solness je med zadnjimi Ibsenovimi deli in nosi v sebi vse značilnosti nekakšnega previsa v ustvarjanju tega znamenitega dramatika. Gre torej za elemente skrivnostnega, okultnega in celo diaboličnega, za psihoanalitične navezave, ki lahko tudi združujejo podzavesti dvojice oziroma niti več ljudi.
Celjski Ibsen, če citiram znanega ljubljanskega kritika, učinkuje moderno in dinamično, čeprav je zgrajen s samimi preizkušenimi sredstvi tako imenovanega »psihološko-realističnega« teatra. Vendar so ta sredstva tu pregnetena s tako svojevrstnim verizmom in subtilno stilizacijo, da se igri posreči rešiti skop Sol-nessov problem na skorajda eksemplaričen način in spregovoriti o nedvomno ključnih, če ne kar konstitutivnih vprašanjih moderne človekove usode. Stavbenik Solness uprizarja
zdaj v prvi vrsti podobo človeka, ki ga z ene strani zaznamuje nepremagljivi subjektivizem, volja do uspeha in do moči, na drugi ravnini pa ga z enako silovitostjo in neubranljivostjo raznaša hrepenenje po absolutnem: prikazuje podobo diaboličnega, samouničujočega se človeka.
Tudi igra nastopajočih je dosledna temu izhodišču, predvsem v upodobitvi Janeza Berneža, kateremu se pridružujejo tudi drugi igralci. Naj podčrtamo tudi, da je sceno za to predstavo izdelal Marjan Kravos in sicer učinkovito, s prehodi iz zaprtega v odprti prostor, s poudarjanjem estetskih arhitektonskih elementov kot kontrapunkt notranji človeški bedi in moralnim težavam.
Včeraj smo že bežno omenili obisk v Tinje, kar je bil svojevrsten dogodek, ki mu je blesk dajalo še prečudovito vreme. Sprejem krajanov je Bor-štnikovce napolnil z vsemi mogočimi občutki, tudi s praktične, kulinarične plati, tako da so bile slovesnosti ob odprtuju Malega BS res enkratne. Borštnikovo srečanje spremlja še niz drugih prireditev, med katere lahko vsekakor prištejemo tudi večerno predstavitev Zbornika SLG Celje ob tristoti premieri.
V celjskem Mestnem gledališču so prvikrat igrali v slovenščini 16. septembra 1849, ko je Družba sloven-
skih diletantov uprizorila Županovo Micko. Revolucijsko gibanje in slovenske predstave so se v Celju obdržale do 1852, ko jih je zatrl Bachov absolutizem. Toda že 12 let kasneje se začenjajo znova slovenske predstave v Čitalnici, po letu 1895 pa je prevzel skrb za dramske predstave Dramatični odsek celjskega pevskega društva. Do 1911 je bilo v okviru teh prizadevanj 111 predstav, leta 1911 pa je bilo ustanovljeno Dramatično društvo v Narodnem domu. Prva svetovna vojna je seveda pometla z gledališkimi predstavami, vendar so v novi zedinjeni državi začeli s predstavami že v letu 1919. Zanimivo je, da je ta bogata dejavnost zamrla v letu 1935-36. Po osvoboditvi je bilo že leta 1945 ustanovljeno amatersko Okrožno gledališče, preimenovano v Ljudsko gledališče, pa v Mestno itd. Dne 17. marca 1951 je bila prva predstava stalno nastavljenega poklicnega ansambla. Od takrat do danes so uprizorili 300 premier.
Sinoči je v okviru tekmovalnega sporeda nastopilo Mestno gledališče ljubljansko s Kleistovim »Razbitim vrčem«, drevi pa bosta kar dve tekmovalni predstavi. Mariborskemu občinstvu se bo najprej predstavila ljubljanska Drama, pozno zvečer, oziroma že ponoči, pa bodo na vrsti še domači gledališčniki.
MARIJ ČUK
Za ljubitelje drobne grafike
Slovensko društvo ljubiteljev drobne grafike Exlibris Sloveniae iz Ljubljane - edino tovrstno društvo v Jugoslaviji - je ponovno razpisalo natečaj za izdelavo ekslibrisov. Razpis velja za mlade, predvsem za višje razrede osnovnih šol in srednje šole. Takšnih akcij je bilo pri nas že več, od leta 1974, ko je potekala v Sloveniji. Sledila je akcija po vsej Jugoslaviji, nato je bila mednarodna pa zopet slovenska akcija. Sedaj vabijo k sodelovanju mlade iz Jugoslavije, zamejce, naše manjšine v tujini in otroke izseljencev ter naših delavcev v tujini. Po takšnih akcijah je Društvo Ex-libris Sloveniae znano širom po svetu, saj nikjer drugje ne vzbujajo zanimanja za ekslibris med mladimi v takšnem obsegu kot pri nas. Pri razpisu sodelujeta Osnovna šola Komenda Moste in revija Pionir.
Razpis zahteva, da so ekslibrisi izdelani v linorezni ali lesorezni tehniki in da ne smejo biti večji od 10 x 15 cm. Priporočljivo je, da je motiv na ekslibrisu povezan z lastnikom ekslibrisa - prikazan je lahko njegov kraj, njegov konjiček, ljubezen do narave, športa in podobno. Tematika pa ni ozko omejena in izdelovalec ekslibrisa lahko poseže po
ornamentu, knjigi, glasbi ali drugačnih motivih. Število ekslibrisov ni omejeno. Od vsakega je treba poslati po dva odtisa do 1. februarja 1987 na naslov: osnovna šola Komenta Moste, Moste 40, 61218 Komenda. Po možnosti naj šola pošlje izdelke učencev skupaj in doda seznam. Na hrbtni strani vsakega ekslibrisa morajo biti s svinčnikom napisani naslednji podatki: ime in priimek izdelovalca, natančno ime šole, kraj, razred, mentor (likovni pedagog), označena mora biti grafična tehnika.
Kakor pri vseh dosedanjih podobnih akcijah pričakujejo razpisovalci tudi sedaj veliko udeležbo - tudi od slovenskih šol v tujini. Žirija bo pripravila razstavo, ki bo na šoli Komenda Moste v drugi polovici aprila 1987. Takrat bodo najboljši izdelki tudi nagrajeni. Razstava bo pozneje potovala iz kraja v kraj. Dosedanje razstave otroških ekslibrisov so med drugim videli tudi udeleženci mednarodnega ekslibris kongresa, ki je bil leta 1974 na Bledu. Priznali so, da tako prisrčnih in dobrih ekslibrisov od mladih niso pričako-
Vah	RAJKO PAVLOVEC
Lepa zbirka fotografij
Izšla je druga zbirka fotografij Laure Battich Isoni. Tudi tokrat se je odpravila s fotoaparatom po mestu in iskala znane in manj znane kotičke, da bi jih ujela v kamero. Na prvi pogled je stvar sicer zelo enostavna, tudi z ozirom na to, da Isonijeva ne uporablja kakšne vrhunske tehnike pri fotografiranju. Vendar bi moral vsak, ki hoče spoznati mesto z nekoliko drugačnega zornega kota, imeti v sebi vsaj kanček umetniškega smisla. Laura Isoni ga brez dvoma ima veliko. Njeni tržaški fragmenti so polni topline, barv, morja in čistosti, vendar dajo čutiti, da se za tolikšno lepoto skriva tudi drugačna, mračnejša podoba Trsta. Gornja slika predstavlja fragment starega mesta v novi preobleki. Mapa vsebuje skupno dvanajst fotografij, ob spremni besedi pa nam avtorica podarja tudi poezijo iz zbirke »Latitudine Nord« Carolusa L. Cergolya.
Aleksij Pregare
Duh po apnencu
n
Iz ciklusa OTROCI BREZ SOLZA
mlečni potoček skozi lužne kotanje
sprhnelih resic sukna na leskovih vejah
(ostanki usod naših mater »od gvanta«)
tiho klokotanje spominov
na grde in brezglave dni
vsi moji prividi v motnjavi
vodni krogi pozabe:
iskre mojih mladih bosih nog
potem »zguoni marija«
vmes odmev okornih kletev
zaradi modrikanja zarje
zaradi hiranja še enega dne
na poti med izpranimi okončinami laporja
vonj akacije
njen cvet
v žaltavi margarini za večerjo
Iz ciklusa
ZIMZELENI KRAS
prstena vijuga
skozi stebrišče škrbin je rdečkasta
melanholija Krasa
blažilni lek zbeganega potnika
iz cementnih sanj
malodušnost
zlivam v kraške požiralnike goltavo jo srkajo v apnenčasti školjki jo zgnetejo v trpek upor iz skalnih škrg
se skozi sito sklonjenega dimnika izvije
večnosivi srebrnkasti trak umirajoče domačije
akt in pakt
sta v prebarvan čoln sedla zavihala rokave pljunila v pest in se v zlati želji sprave šla najtežji izpit:
prebadajoč najprej drug drugega v obraz sta se nato v hrbtno stran pogajala ihtavo in hudo
da sta od slanih brizgov oslepela
zato je akt utonil
pakt pa slečen obvisel na čereh
zasedli so galebi otožni čoln
in se mu v tolažbo in kratkočasje drli
o novem aktu in paktu
brezciljno v listju uležan na podvečer v polmraku v krvi
mravlje in hrup gosenic Avemarija tenko zabrni - večerna mistika zvon dolžnosti opravlja brez besed spet se je z mano pozabaval dan
gledal sem jaz to vas
ki nima mestnih dimnikov
in so ji lipe presušene
gledal sem jaz dol v breg
na nasmejano morje
dražeče in vabljivo
a ko sem vanj po hlad zagazil
je od tujosti v krčih podivjalo
in že so ob gležnjih moje čudne sanje
izpuhtele
Objavljene pesmi so iz zbirke DUH PO APNENCU, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska kot enaintrideseta izdaja v knjižni zbirki Leposlovje. Knjigo bodo predstavili danes v Tržaški knjigarni in v soboto v Babni hiši.
pismo uredništvu
ŠE O NAPAKAH
V	Primorskem dnevniku 15. t. m. sem brala svoj dopis v zvezi s slovenščino v javnosti.
V	tretjem odstavku je stavek: Govor je bil med drugim o policajih, ki so drli letalo. V resnici se je stavek glasil, in tako stoji tudi zapisan v mojem prejšnjem pismu, da so policaji vdrli na letalo. Je res mogoče, da je to le tiskarski škrat, ali ne raje namerni popravek nekoga, ki ni razumel problema? Vderemo vendar »v« in ne »na« neki prostor, kot izhaja iz glagola samega.
Pa mi dovolite še pripombo! Kot sem brala pred nekaj dnevi, ste se dokončno poslovili od svinca. Čestitam, saj to pomeni v današnjih časih napredek. Upam le, da se ne boste dokončno poslovili tudi od pravil o razzlogovanju. Eno od teh namreč pravi, da soglasnikov »šč, st, sk« ne delimo. Če se omejim le na svoj prvi prispevek, bi torej morali deliti zadnjo besedo v četrti vrsti od konca navzgor: »dosledno—stjo«. Ne recite mi, da' kaj takega z modernimi kompjuterji ni mogoče, ker ni res. Iz lastne izkušnje namreč vem, da je le treba nekoliko več truda. Saj menda ne boste dopustili, da stroj nadvlada človeka!
Mirella Merku
* * *
Zahvaljujemo se za pismo in se Mirelli Merku opravičujemo za napake. Lahko zagotovimo, da napak ne delamo namerno. Strinjamo se, da se je treba bolj potruditi, vendar moramo dodati, da se včasih tudi trud ne posreči in pride do napak.
Kar se tiče nove tehnologije, je treba zapisati, da je pomembna pridobitev, ki pa zahteva veliko truda in pazljivosti, saj je preskok od svinca do kompjuterja zelo zelo velik in privede tudi do napak, ki so javnosti nerazumljive, nekoliko bolj pa nam, ki po več ur gledamo v ekran in pritiskamo na najrazličnejše tipke in merimo in štejemo itd. Ne gre tu za opravičilo, ampak za dejstvo.
Stroj nas ne bo nadvladal, dokler pa se ga ne bomo čisto navadili, nas bo večkrat povlekel za nos. Seveda bomo morali posvečati jeziku vedno večjo pažnjo, kot pač vsi, ki jim je jezik osnovno delovno "orodje". Pot pa ne bo vedno lahka, saj grešijo tudi taki, ki slovijo po lepem jeziku. In tudi mi moramo večkrat popravljati članke zelo znanih piscev. To nas seveda ne sme tolažiti, dokazuje pa, da napake prežijo in niso v zakupu novinarjev.
Uredništvo
Italijanske in jugoslovanske ekipe včeraj v treh evropskih nogometnih pokalih
Tesen poraz Juventusa, visoka zmaga C. zvezde
POKAL PRVAKOV
Real Madrid - Juventus 1:0 (1:0)
STRELEC: Butragueno v 21. min.
JUVENTUS: Tacconi, Favero, Cab-rini, Bonini, Brio, Solda (od 62. min. Caricola), Mauro, Manfredonia, Brias-chi, Platini, Laudrup (od 77. min. Bo-netti)
SODNIK: Valentine (Škotska); GLEDALCEV: 92 tisoč.
MADRID — Pri Juventusu so lahko še zadovoljni, da so tako poceni odnesli kožo iz Madrida. Samo en gol gotovo ne kaže nenehne premoči Špancev in priložnosti, ki so jih imeli. Kako se bo tekma odvijala, je bilo jasno že od prvih minut: Real stalno v napadu in v terenski premoči, gostje skorajda nemočni v obrambi in s sredino terena, ki nikakor ni znala in zmogla zaustaviti razigranih domačinov. Zlasti na sredini so bili Italijani slabi, povsem pa je odpovedal Platini, ki ga ni bilo praktično nikjer. Zato je le gol razlike skorajda čudež, vendar se je treba spomniti, da je Gordillo že v 1. polčasu zadel drog, na tleh ležeči Butragueno pa je zaustavil žogo, ki je šla proti praznim vratom, v 2. polčasu pa sodnik ni dosodil 11-metrovke zaradi prekrška Favera nad Butrague-nom. Z druge strani pa tudi ne gre prezreti, da je tudi Juventusu razveljavil zadetek iz razlogov, za katere samo on ve. Juventus je torej imel srečo, vendar bo za prestop v drugo kolo v povratni tekmi gotovo treba pokazati kaj več, saj sinočnja predstava gotovo ni upravičila pričakovanj milijonske publike.
Rosenborg - C. zvezda 0:3 (0:1)
STRELCA: Mrkela v 13. min., Cvetkovič v 80. in 88. min.
CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Bračun, Krdjevič, Djurovič, Elsner, Krivokapič, Cvetkovič, Jankovič, Musemič, Stojkovič (od 78. min. Nikolič), Mrkela.
SODNIK: Daly (Irska). GLEDALCEV: 10.000.
TRONDHEIM — Če beograjskemu moštvu ne gre najbolje v prvenstvu, pa je njegova igra v pokalu povsem drugačna. Crvena zvezda je namreč sinoči brez težav in povsem zasluženo na Norveškem premagala domače moštvo Rosenborga kar s 3:0.
Resnici na ljubo, Norvežani niso pokazali nič posebnega, Beograjčani pa
so dokaj dobro in učinkovito igrali. Najboljša nogometaša na igrišču sta bila Cvetkovič, ki je dosegel dva zadetka, in Mrkela, ki je prvi načel mrežo domačega moštva.
S tem izidom so seveda nogometaši Crvene zvezde že na varnem. Vrata četrtfinala so jim na široko odprta.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Vitoša - Velež	2:0 (0:0)
STRELCA: Jordanov v 53. min. iz enajstmetrovke, Sirakov v 67. min.
VELEŽ MOSTAR: Petranovič, Had-žiabdič, G. Jurič, Prskalo, Djurasovič (od 50. min. Matijevič), Barbarič, Ka-lajdžič, Skočajič (od 80. min. Gudelj), T. Jurič, Karabeg, Tuce.
SODNIK: Suhanek (Poljska). GLEDALCEV: 35.000.
SOFIJA — Že dejstvo, da je bil Ve-ležev vratar Petranovič najboljši mož na igrišču, jasno kaže, da so bili domači nogometaši v premoči.
V prvem polčasu so nogometaši ekip igrali dokaj živčno, tako da je bilo preveč napak. V nadaljevanju so domači nogometaši povedli s pomočjo dokaj sumljive enajstmetrovke, ki jo je uspešno izvedel Jordanov. Velež je nato imel lepo priložnost s Skočaji-čem, le minuto pozneje (67) pa so nogometaši Vitoše rezultat povečali na 2:0 s Sirakovom.
Domači nogometaši so še naprej napadali, izid pa je ostal nespremenjen. V povratnem srečanju čaka jugoslovanske nogometaše dokaj težka naloga. Vitoša sicer ni kdove kako kakovostno moštvo, nadoknaditi dva zadetka pa bo za Velež nedvomno zelo težko.
POKAL UEFA
Torino - Raba Eto 4:0 (3:0)
STRELCI: Kieft v 25. in 35. min., Dossena v 39. min., Comi v 73. min.
TORINO: Lorieri, Corradini, Franci-ni (od 55. min. Ferri), Cravero, Junior, Rossi, Beruatto, Sabato, Kieft (od 79. min. Lerda), Dossena, Comi
SODNIK: Dos Santos (Port.); GLEDALCEV: 25 tisoč.
TURIN — Raba Eto sicer ni ekipa, ki bi sodila v evropski vrh, vendar tudi Torino trenutno ne preživlja najboljših trenutkov (trije porazi v šestih prvenstvenih tekmah) in zato je njego-
Pokal prvakov
	:::::::::::::::::::::::::::::::::	
O		
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Real Madrid (Šp.) - Juventus (It.)	1:0	5.11.
Vitkoviče (CSSR) - Porto (Port.)	1:0	5.11.
Rosenborg (Nor.) - C. zvezda (Jug.)	0:3	5.11.
Bayern (Miinchen) - Austria Dunaj (Av.)	2:0	5.11.
Anderlecht (Bel.) - Steaua (Rom.)	3:0	5.11.
Celtic G. (Škot.) - Dinamo Kijev (SZ)	1:1	5.11.
Br6ndby (Dan.) - Dinamo Berlin (NDR)	2:1	5.11,
Besiktas (Tur.) - Apoel (Ciper)	3:0 b.b.	—
* * * * *
Pokal pokalnih prvakov
Osmina finala
1. tekma 2. tekma
Rapid Dunaj (Av.) - Lokomotiv (NDR) Real Zaragoza (Šp.) - Wrexham (Wales) Vitoša (Bol.) - Velež Mostar (Jug.) Torpedo Moskva (SZ) - Stuttgart (ZRN) Katovvice (Pol.) - Sion (Švi.)
Benfica (Port.) - Bordeaux (Fr.)
Nentori Tirana (Alb.) - Malmoe (Šve.) Ajax (Niz.) - Olympiakos (Gr.)
1:1
0:0
2:0
2:0
2:2
1:1
0:3
4:0
5.11.
5.11.
5.11.
5.11.
5.11.
5.11.
5.11.
5.11.
Pokal UEFI Šestnajstina finala	k 1. tekma	2. tekma
Groningen (Niz.) - Neuchatel (Švi.)	0:0	5.11.
Beveren (Bel.) - Atletico Bilbao (Šp.)	3:1	5.11.
Rangers G. (Škot.) - Boavista (Port.)	danes	5.11.
Widzew Lodž (Pol.) - Uerdingen (ZRN)	0:0	5.11.
Legia Varšava (Pol.) - Inter (It.)	3:2	5.11.
Vitoria (Por.) - Atletico M. (Šp.)	2:0	5.11.
Borussia M. (ZRN) - Feyenoord (Niz.)	5:1	5.11.
Sportul (Rom.) - Gand (Bel.)	0:3	5.11.
Torino (It.) - Raba Eto (Madž.)	4:0	5.11.
Dukla Praga (ČSSR) - Leverkusen (ZRN)	0:0	5.11.
Barcelona (Šp.) - Sporting Liz. (Por.)	1:0	5.11.
Hajduk (Jug.) - Trakia Plovdiv (Bol.)	3:1	5.11.
Tyrol (Av.) - Standard Liege (Bel.)	2:1	5.11.
Goteborg (Šve.) - Stahl (NDR)	2:0	5.11.
Toulouse (Fr.) - Spartak Moskva (SZ)	3:1	5.11.
Dundee (Škot.) - Universitatea (Rom.)	3:0	5.11.
• Osmina finala: (samo pokal UEFA): 26.11. in 10.12.1986; četrtfinale: 4.3.1987 in 18.3.1987; polfinale: 8.4. in 22.4.; finale pokala UEFA (sedanji prvak: Real Madrid - Španija): 6. in 20.5.1987; finale pokala pokalnih prvakov (sedanji prvak: Dinamo Kijev - SZ): 13.5.1987; finale pokala prvakov (sedanji prvak: Steaua Bukarešta - Romunija): 27.5.1987.
va sinočnja tako visoka zmaga precej presenetljiva. Očitno je znal dobro prebroditi vse psihološke težave, a tudi precej odprta igra Madžarov je precej olajšala nalogo Juniorja in tovarišev. S svoje strani so se tudi Radi-cejeve poteze posrečile: namesto Fer-rija, ki je trenutno v dokaj slabi formi, je vstopil Rossi, poleg tega se je Kieft pomaknil bolj naprej v sredo napada in to se je še kako obrestovalo, saj je dal dva zadetka. Obnesel se je tudi Comi, strelec enega gola, čeprav je pred tem zapravil dve res lepi priložnosti. Izkazala pa se je še posebno sredina z Juniorjem, Dosseno in Sabatom. Povratno srečanje torej ne bi smelo prinesti nobenega presenečenja, saj je težko misliti, da bi Madžari, ki so se izkazali s skromno igro, lahko nadoknadili tak zaostanek.
Legla - Inter	3:2 (1:1)
STRELCI: Altobelli v 18. min., W. Sikorski v 40. min., Dziekanowski v 57. min., Karaš v 61. min., Arceus (avtogol) v 76. min.
INTER: Zenga, Bergomi, Mandorli-ni, Baresi, Ferri, Passarella, Piraccini, Tardelli, Altobelli, Matteoli (od 72.
min. Calcaterra), Rummenigge (od 57. min. Garlini)
SODNIK: Perez (Šp.); GLEDALCEV: 20 tisoč.
VARŠAVA — Inter tokrat ni znal izkoristiti ugodnosti, da je prvi povedel, kot je to storil v prejšnjem kolu proti atenskemu AEK. Nasprotno, pustil je, da je Legia kar trikrat zatresla mrežo in šele avtogol Arceusa je omilil poraz, tako da navsezadnje s precejšnjim optimizmom lahko pričakuje povratno srečanje, v katerem mu zadostuje že minimalna zmaga z 1:0.
Za sinočnji poraz je kriva predvsem sredina, ki je puščala vse preveč igre nasprotniku. To pomanjkljivost je bilo opaziti že v Atenah, kjer pa ni prišla toliko do izraza, ker je bil nasprotnik dokaj skromnejši. Vsekakor je bilo od Legie pričakovati kaj več, saj je začela z izredno počasnim ritmom, kar je In-terju olajšalo nalogo. Škoda, da je ob koncu prvega in v začetku drugega polčasa povsem popustila sredina, kar je glavni razlog za poraz.
Hajduk - Trakija	3:1 (3:1)
STRELCI: Jerolimov v 7. min., Bur-sač v 13. min., Šimov v 34. min., Deve-rič v 40. min.
HAJDUK SPLIT: Pralija, Miljuš, Se-tinov, Tipurič, Jami, Čelič, Jerolimov (od 85. min. Miše), Milanko, Bursač, Asanovič, Deverič.
SODNIK: Sandoz (Švica). GLEDALCEV: 18.000.
SPLIT — Nogometaši Hajduka so odlično pričeli in že po 13 minutah vodili z zadetkoma Jerolimova in Bur-sača. V tem delu so bili gostje izredno nezanesljivi in še posebno v težavah je bil vratar Vičev.
Žal pa Spličani svoje očitne premoči niso znali izkoristiti in nogometaši iz Plovdiva so v 34. min. s Simovom celo izid zmanjšali na 1:2. Pet minut pred koncem polčasa je Deverič dosegel še tretji zadetek za domače moštvo. To pa je bilo tudi vse, ker se nato izid ni spremenil.
V drugem polčasu so hajdukove! nadaljevali z napadi, nad Deveričem so gostje tudi zakrivili enajstmetrovko, ki jo je sodnik spregledal, treba pa je priznati, da so Spličani nekoliko popustili.
Spličani v povratnem srečanju v Plovdivu ne bodo gotovo imeli lahkega dela.
Včeraj so dosegli sporazum na »mini« nogometni borzi
Causio pri Triestini
Košarka: včeraj v prijateljski tekmi
»Azzurri« s težavo
TRST — Potem ko je sedaj 36-letni Franco Causio zapustil Juventus, je kazalo, da se je začel njegov zaton. Zatem pa je pri Udineseju doživel pravi preporod, tako da ga je naslednje leto (1984) najel Inter, kjer pa mu ni šlo najbolje in se je vrnil v rojstni Lec-ce.
Sedaj naj bi Causio (dogovor so dosegli včeraj) pri Triestini nekako prevzel vlogo režiserja Romana, ki ga je odkupil Napoli. Causio ni nikoli nastopal v tej vlogi, vendar bi se moral v njej znajti, saj mu izkušenosti ne manjka. Za sabo ima namreč izredno bogato kariero: enajst let je bil pri Juventusu, zatem pri Reggini, Palermu, Udineseju (tri sezone), Interju in Lec-ceju. Še zlasti se je odlikoval na svetovnem prvenstvu leta 1978 v Argentini, bil pa je_ tudi med dvaindvajseteri-co na SP v Španiji.
Da mu izkušenj ne manjka, torej ni nobenega dvoma. Edina (in ne majhna) bojazen pa so njegova leta, saj je vprašljivo, kako bo zmogel vzdržati napore, ki jih zahteva drugoligaško prvenstvo, ki je prav za Triestino tokrat izredno težko, ker je letos startala s penalizacijo štirih točk.
Ali je bil torej nakup posrečen, bomo videli že v prihodnjih kolih. Ca-
usio pa bi se moral ekipi pridružiti že danes, in sicer v Turjaku, kjer ekipa trenira.
V okviru »mini« nogometne borze, ki se zaključi drevi, je prišlo še do nekaterih premikov. Tako je Fiorentina odstopila Piši napadalca Pellegrinija (na posodo za eno leto), 31-letni De Vecchi in 22-letni Macina bosta igrala pri Reggiani (C-l liga), Paolo Rossi, soimenjak bolj popularnega »Pablita«, pa bo nastopal pri Casertani.
Tudi Ferrari izključen
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za eno kolo izključila 4 igralce, in sicer Bonettija (Milan), Murellija (Avellino), Rocchigianija (Fiorentina) in Storgata (Udinese). V B ligi bosta dve koli počivala Montesano (Caglia-ri) in Nicoletti (Cremonese), za eno pa Angelini (Cesena), Gualco (Cremonese), Rubino (Modena) in Vullo (Cata-nia). Do 12. novembra je bil izključen tudi trener Triestine Ferrari.
Italija - Izrael 92:85 (41:34)
ITALIJA: Sbaragli, Gentile 14, To-nut 8, Bosa 2, Brunamonti 4, lacopini 6, Binelli 9, Riva 16, Morandotti 2, Costa 15, Carera 16.
IZRAEL: Lassof 12, Elimelech 2, Ro-senberg 4, Berkovitz 14, Lipin, Scefa, Jamchy 27, Byrdcourtis 21, Steinhouer 1, Yacoby.
SODNIKA: Montella in Pallonetto (Italija). PM: Italija 17:29, Izrael 27:34. PON: Carera (39), Steinhouer (39). 3 TOČKE: Gentile 1, lacopini 2, Riva 2; Berkovitz 2, Jamchy 2. GLEDALCEV:
4.000.
CASERTA — V včerajšnji prijateljski košarkarski tekmi je Italija zasluženo, toda ne brez težav premagala reprezentanco Izraela. Po slabem za-, četku so »azzurri« zaigrali nekoliko bolje in si priigrali tesno prednost, ki so jo v bistvu obdržali do konca tekme.
V italijanskih vrstah sta dobro igrala Gentile in Carera, pri gostih pa poleg Berkovitza še Jamchy in Byrdco-urtis.
Gervin podpisal
RIM — Znani ameriški profesionalni košarkar George Gervin je včeraj podpisal enoletno pogodbo z rimsko Bancoromo. Slavni Gervin bo z rimskim moštvom igral že v nedeljo proti milanskemu Tracerju, pri katerem nastopa McAdoo, kot Gervin »zvezda« NBA lige.
Jadranje: America’s Cup
FREMANTLE (Avstralija) — Na včerajšnji regati Americas Cup branilcev tega pokala je Kookaburra II. premagala Steak'n Kidney, Australia IV. je odpravila Australio III., Kookaburra pa South Australio. Na lestvici vodi Kookaburra III. s 5 točkami pred Australio IV. s 4 točkami.
	ob robu naših nogometnih igrišč	oh robu naših nogometnih igrišč	III			
Ob skrbi za lep nogomet tudi skrb za sam rezultat
Medtem ko se je nedeljski derbi v 2. amaterski ligi med Krasom in Vesno končal brez zmagovalca (1:1), je Gaja v 3. AL premagala Breg. Poleg uspeha Mladosti proti Romani je bila to tudi edina zmaga naših ekip v 2. in 3. AL, saj so vse ostale, razen Primorca, ki je zgubil, igrale neodločeno.
»V obrambi še pešamo,« je menil trener Gaje Severino Kozina, ko smo ga vprašali za mnenje o nedeljskem derbiju, »s preveliko lahkoto nam dajejo gole. Žlasti se moramo ujeti pri nastavljanju off-sida. Drugače nam gre od rok (omenimo, da je Gaja v prvih treh tekmah dala 7 golov, kar pomeni, da je precej prodorna v napadu, op. ur.). O tekmi sami lahko rečem, da je bil tipičen derbi, zadovoljiv agonistič-no, manj pa tehnično.«
Kaj menite o Bregu?
»Je precej dobra ekipa, mlada, ago-nistično obetajoča. Letos ji seveda manjka izkušenosti, a če bo v isti sestavi tudi prihodnje leto, bo gotovo med protagonisti.«
In ostali?
»Naša skupina je težka, enakovredna, vendar je po treh kolih težko po-
vedati kaj bolj določenega. Pravijo, da nekoliko izstopa S. Anna, ki bi morala skupaj z Rabuiesejem in CGS biti med protagonisti. Vsekakor ne gre nikogar podcenjevati, važna je vsaka točka.«
Lani so naše ekipe v 3. AL na Tržaškem igrale v isti skupini (letos so v dveh). Je bolje ali slabše?
»Težko je reči. Več derbijev (ki pa niso taki kot pred leti) pomeni več gledalcev in nekaj več inkasa, glede same lestvice pa je bolje letos, saj smo si med sabo trgali točke (na primer Krasu smo lani vzeli kar tri).«
Breg je letos precej pomladil ekipo in razumljivo start ni mogel biti prav najboljši (en poraz in neodločen izid, v
2.	kolu pa je počival). Poleg tega ima tudi novega trenerja, Ivana Horjaka.
»Tak začetek je bil pričakovan,« je menil Horjak, »sedaj delamo skupaj dva meseca in moja glavna skrb je ta, da ekipa pride do svoje igre in jo vsili nasprotniku. Najprej treba torej izboljšati igro, in s tem bodo prišli tudi rezultati. Solidni smo bili na predprven-stvenih turnirjih, proti GMT pa je igralce morda nekoliko prijela tudi trema, v Trebčah pa so bili odlični, zlasti v 1. polčasu, ko so tudi imeli več priložnosti in so izvajali moje zamisli.«
In Gaja?
»Nekoliko peša v obrambi, a ima dobre posameznike. Od ostalih mi je močan vtis zapustila S. Anna. Vendar bi hotel še povedati, da so predstave v
3.	AL dokaj skromne, ni igralcev, ki bi se posebno odlikovali, kar pomeni, da se z mladimi ne dela dobro, saj že pri cicibanih dajejo veliko na rezultat. Po mojem mnenju pa se je treba najprej dobro naučiti nogomet, rezultati zatem pridejo.« (db)
(Na sliki: akcija z nedeljskega derbija Gaja - Breg)
BALETNI ODSEK ŠD MLADINA obvešča, da se ob ponedeljkih in petkih od 16. do 18. ure nadaljujejo treningi v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole A. Sirk v Križu.
KOŠARKARSKI KLUB BOR vabi vse svoje člane in starše danes, 23. t. m., s pričetkom ob 20. uri v Borov športni center na svečano podelitev nagrad najzaslužnejšim ekipam lanske sezone.
SK DEVIN
obvešča, da se prične telovadba za odrasle jutri, 24. t. m., ob 20. uri v telovadnici osnovne šole v Devinu.
SK DEVIN
obvešča, da se bo začel tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini v ponedeljek, 10. novembra (in ne v sredo, 12. novembra) za začetnike. Ostali smučarji bodo trenirali ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure. Tečaj se bo nadaljeval na snegu štiri nedelje v januarju 1987. Cene tečaja: 100.000 lir (vključno prevoz na sneg) ter 80.000 lir (za osnovnošolce začetnike). Vpisovanje ob torkih od 20.30 dalje na sedežu v Praprotu, tel. štev. 200236.
ŠZ BOR
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da so se začeli treningi ženske košarke. Interesentke naj se javijo direktno na treningih in sicer ob ponedeljkih od 19. do 20.30 v telovadnici liceja Prešeren.
Združena odbojkarska ekipa že četrtič v ženskem prvenstvu B lige
Meblo si obeta uvrstitev pri vrhu
Pri ostalih dosti novosti
M. Šušteršič: »Brez bombastičnih napovedi, a z jasnimi ambicijami«
Mario Šušteršič bo tudi letos povezoval organizacijske niti združene ekipe Meblo.
Poleti ste reorganizirali odbor, tako da ste ga bistveno skrčili, ima pa več samostojnosti. Kakšni so sedaj učinki takratnega sklepa?
»Odbor je sedaj mnogo bolj elastičen. Prej je bilo treba za vsak sklep sklicevati niso mogli udeleževati, sedaj je večkrat dovolj, da zavrtiš telefon. Pri izbiri svojih sodelavcev sem imel srečno roko, saj se zelo dobro razumemo. Težave še vedno nastajajo pri sporazumevanju z društvi. Veliko koristnega časa smo izgubili zaradi malenkosti. Društva, ki so suverena, morajo seveda nakazovati smernice delovanja, a se jih morajo nato tudi držati. Že februarja bomo sklicali skupščino društev, da bi predložili vizijo sedanjega odbora o bodočnosti Mebla. Le tako bomo lahko pred koncem letošnje sezone zastavili prihodnjo.«
Je torej letošnja sezona le prehodnega značaja?
»Ni. Startamo na čimboljši uspeh. Že to, da smo si tudi letos prizadevali za okrepitev ekipe (prihod Nacinovijeve op. ur.), potrjuje, da so naši načrti jasni, čeprav se hkrati zavedamo, da so v ekipi še nekatere pomanjkljivosti. Res pa je, da začenjamo sezono brez bombastičnih napovedi, a to sploh ne pomeni, da je Meblo v zatonu. Ravno nasprotno, začenjamo previdno, a upamo na postopni "crescendo".«
C. Kralj: »Igralke sestavljamo letos še bolj homogeno skupino«
Cirila Kralj, devet zaporednih sezon v B ligi, pri Meblu od njegove ustanovitve, kapetanka združene ekipe. Od igralk naše vodilne odbojkarske ekipe je prav gotovo najbolj poklicana, da izrazi svoje mnenje o letošnjih načrtih ekipe v svojem in v imenu svojih "kolegic".
Cirila, kakšno je letos ozračje v ekipi?
»Ozračje je po treh letih prav dobro, saj vse igralke izhajamo iz domačega okolja, smo zato dosti bolj homogena skupina, tudi zunaj igrišča, kar se nato odraža na treningu, na katerem poteka delo bolj sproščeno kot prejšnja leta.«
Kaj pa igralke pričakujete od letošnjega prvenstva, ki bo verjetno še zahtevnejše od lanskega?
»Z igro, ki jo bomo predvajale v letošnjem prvenstvu, lahko prav gotovo tudi letos računamo na visoko uvrstitev in, zakaj ne, tudi na prestop v višjo ligo.
Kaj pa bi povedala gledalcem, ki vam sledijo na domačih tekmah?
»Gledalce prosim, da bi bili potrpežljivi. Vabim jih, da nas podprejo tudi takrat, ko nam ne gre vse od rok, in ne le takrat, ko zlahka zmagujemo, kajti navijači lahko prispevajo velik delež k dobri igri in razpoloženju igralk, kar nato seveda tudi vpliva na uspešnost ekipe in končni rezultat.
Letos s tremi novimi igralkami
Drasič: »Od tretjega mesta navzgor toda prvenstvo bo zelo izenačeno«
TAKO V SEZONI 1986/1987
ERIKA GARBINI11968		175	c
Mira Grgič	1959	162	P
Neva Grgič	1961	169	k
Vesna Klemše	1966	173	P
Cirila Kralj	1958	174	k
Martina Malalan	1966	175	c
Elena Maver	1964	180	c
Elizabeta Nacinovi	1962	172	k
Saška Pertot	1968	168	p
Valentina Vidali	1964	176	k
Lajris Žerjal	1969	178	c
TRENER: Franko Drasič			
LEGENDA:			
R = krilo; c = center; p	= podajat		
TAKO V SOBOTO
Soteco Torriana - MEBLO (20.30, športna palača v Gradišču, Ul. San Michele); Tregarofani Padova - Vol-pe Eiesso Umbertiano; Selina Albatros Treviso - Gaierhof Torrefranca Trento; Estense Volley Ferrara - Pal-lavolo Nervesa; Polisportiva Mogli-ano Venelo - Pro Loco Vladana; Eu-rometano Cervignano - Tenuta di Collabrigo Conegliano.
Prof. Franko Drasič bo že tretje leto zapored trener naše združene ekipe in ga našim bralcem res ni treba posebej predstavljati. Postavili smo mu nekaj "obveznih" vprašanj.
V svoji prvi sezoni je bil Meblo peti, predlanskim četrti, lani tretji. Kaj pa letos?
»Od tretjega mesta navzgor, vendar pa res ne bi vedel, ali bomo lahko prvi, drugi ali pač zopet tretji. Prvenstvo bo letos gotovo zelo izenačeno in prvo mesto prav gotovo ni že vnaprej oddano (lani je bilo že na začetku jasno, da je Pordenone nesporen favorit op. ur.). Da bi končno prvo mesto pripadalo nam, bi morali vso sezono igrati zelo konstantno, brez poškodb itd. To je sicer možno, a zelo težko.«
Kateri pa bodo vaši najmočnejši nasprotniki?
»Kot prvega bi omenil Mogliano Venelo, ki je mlada, a močna ekipa. Izda jo lahko le nihanje v učinku. Na drugem mestu je po mojem še vedno
Nervesa, čeprav je izgubila svojo najmočnejšo igralko Zanfranceschijevo. Močna bi morala biti tudi Viadana, ki je bila lani v svoji skupini B lige tretja.«
Kako pa bo letos igral Meblo?
»Igra bo enaka lanski, kar je po mojem mnenju najboljše, vsaka novost namreč zahteva veliko časa. Edina možna varianta bo prehod na sistem 4:2 s Kraljevo na podajaškem mestu, da bi tako okrepili blok.«
Kako pa se je v ekipo vključila Nacinovijeva, ki je najpomembnejša letošnja okrepitev?
»Beti je zelo dobra v polju in ena najboljših pri sprejemu servisa, kjer smo še posebej šibki. Čeprav je nižje rasti, je zelo močna tudi v napadu, saj obvlada veliko različnih udarcev.«
To, da bo Meblo letos prvič igral brez tujke, torej ne vnaša nobene skrbi?
»Pomanjkanje tuje igralke me res he skrbi, saj je brez nje ekipa mnogo bolj enotna. Naše igralke namreč s profesionalno tujko niso nikoli shajale. Morda bomo zato individualno nekoliko slabši, skupinsko pa zato boljši.«
Pri predstavitvi nasprotnikov Mebla v tekmovalni sezoni 1986/1987 bo najboljše, da se držimo končnega vrstnega reda iz lanskega prvenstva.
•Drugouvrščena Nervesa je bila lani slabša le od Mobilcataloga iz Pordenona, ki letos zelo uspešno nastopa v A-2 ligi (dve zmagi v prvih dveh kolih). Sesterka pa bo letos nekoliko oslabljena, ker je nekdanja mladinska državna reprezentantka Zanfrances-chijeva prestopila k prvoligašu iz No-vente Vicentine. Društvo pa je najelo odlično podajačico Anno Rossetto, ki bo verjetno igrala kot pomožni poda-jač in bo gotovo izdatno pripomogla k uspehom svoje ekipe.
Mlade odbojkarice Mogliana Veneta (lani tretje skupaj z Meblom) so tudi letos pod taktirko temperamentnega trenerja Scalzotta. Šesterko sestavljajo igralke letnikov 1969 in 1970, ki se jim je letos pridružila še Deborah Faggiai, včasih pri Noventi Vicen-tini, ki je že igrala v Milanu in v zadnji sezoni s Spineo v drugi ligi. Na dlani je, da bo Mogliano, ki je hkrati tudi mladinski državni podprvak un-der 18 (nasledil je združeni ekipi Friu-lexport), s to igralko pridobil na izkušenosti. Omeniti velja, da igrajo pri Moglianu kar tri mladinske državne reprezentantke: Palladinova, Dalla Gasperinova in Zanettijeva.
Zelo nevaren zna biti, vsaj tako nekateri napovedujejo, tudi Tregarofani iz Padove, za katerega bo letos igrala tudi zelo izkušena Giovanna Caccaro, lanski steber Fiamme iz Vicenze, ki je že igrala v A ligi s CUS Padova in Novento ter celo za državno vrsto.
Kot že lani, se bo Volpe Fiesso tudi v novi sezoni potegoval za varno mesto na sredini lestvice. V šesterki ni prišlo do bistvenih sprememb. Za prvo ekipo bo letos nastopilo tudi nekaj perspektivnih mladih igralk, ki pa jim še manjkajo prepotrebne izkušnje.
Okrepljena zgleda tudi ekipa Conegliano Venelo, za katero bo v novi sezoni igrala tudi odlična podajačica Paola Furlanetto, ki je nekaj let igrala v B in A-2 ligi za Spineo. Ta igralka bo za dinamično ekipo iz Veneta velika pridobitev, saj so pri tem društvu v zadnjih letih pogrešali dobro organizatorko igre.
Tudi v novi sezoni se Putinati iz Ferrare ni okrepil z zunanjimi igralkami. Glavni cilj šesterke, ki je včasih
nastopala v A-2 ligi, je obstanek. Po vsej verjetnosti ne bo šlo brez težav.
V lanskem prvenstvu je Pro Loco Viadana igrala v skupini A in zasedla odlično tretje mesto. Iz omenjene skupine je, poleg ekipe Volley Varese, tudi drugouvrščeni Legnano 1982 napredoval v A-2 ligo, se pravi, da je bila konkurenca močna in zato je treba tudi Vladano prišteti v ožji krog tekmecev za vrh.
Za vsako ekipo, ki nazaduje v nižjo ligo, je nova sezona problematična. To bo bržkone veljalo tudi za povratnika iz A-2 lige Vini Gaierhof Torrefranca iz Trenta. Ekipo je med drugim zapustila odlična podajačica Roberta Sighele, ki je okrepila prvoligaša iz Novente Vicentine. Ce bodo ostale igralke dovolj motivirane, bo sicer tudi Gaierhof trd oreh, saj je ekipa lani gotovo pridobila veliko izkušenj.
Predstaviti je treba še vse tri novince. Od teh je prvi letošnji nasprotnik Mebla Torriana Soteco iz Gradišča edini pravi novinec, saj bo to prvo drugoligaško prvenstvo Goričank, Al-
Prvenstvo B lige se bo pričelo v soboto, 25. oktobra, končalo pa v soboto 28. marca. Prekinjeno bo edinole v soboto, 27. decembra. Meblo je bil z ostalimi ekipami uvrščen v skupino B. Skupin je skupno šest, ekip v drugoligaški konkurenci je torej 72.
batros in Eurometano iz Cervignanapa sta povratnika. Tekmec iz Gradišča je najel le igralke Libertasa iz Krmina (C-2 liga) Braida, Sume in Tonut. Prvi sta tolkačici, tretja pa podajačica. Ekipa ima kot cilj obstanek v ligi.
Pri Albatrosu iz Trevisa je prišlo do zamenjave igralk. Iz Novente Vicentine je prišla izkušena Maffei, prvoligašu pa so odstopili mlado Di Gregorie-vo.
Pri Eurometanu iz Cervignana niso nikoli imeli težav z naraščajem. Trener Angelo Cherchi tudi letos razpolaga z 18 mladimi odbojkaricami, da ne bo težav za sestavo solidne šesterke, ki pa se bo vendarle lahko borila le za obstanek.
Pripravila Aleksander Koren in
Ivan Furlanič
Včeraj na sprejemu deželne zveze
Odbojka vse bolj popularna
Neverjetno visoko število napak
Deželna odbojkarska zveza je pred sobotnim množičnim pričetkom državnih in deželnih prvenstev priredila v znani tržaški gostilni Suban sprejem za časnikarje.
Y uvodnem govoru je predsednik deželne zveze, prof. Silvano Pipan ori-sal . bogato odbojkarsko dejavnost v naši deželi, saj se bo raznih prvenstev udeležilo kar 407 ekip v predstavništvu 127 društev. Prof. Pipan je med drugim pohvalil društva, ki bodo igra-la z večjim številom ekip. Spodbuden nt zavidljiv primat na tej lestvici ima ^Z. Bor s kar desetimi moštvi, z ekipo gnmj sledi z nekaterimi društvi tudi ŠZ Sloga.
Predsednik Pipan je med drugim dejal, da zanimanje za odbojko stalno narašča in se zahvalil društvom za pomoč in sodelovanje.
Naj omenimo, da sta bila na sprejemu, med številnim odbojkarskimi de-nvci, tudi odbornik italijanske odbojkarske zveze, dr. Antonio Travaglini m podpredsednik deželne zveze, dr. Domenico Jacolino.
y prijateljskem srečanju
Spodbuden uspeh Vala Kmečke banki
G*ovanni al Natisone -val Kmečka banka	2
(15:4, 11:15, 16:14, 6:15, 11:15)
c;tVAL. KMEČKA BANKA: Plesniča ancič, Petejan, Lavrenčič, Černi AHesch, Palin, Juren.
»Plavordeči« so v gosteh v prijatel skl tekmi slavili proti LAC iz S. Gi< nni al Natisone s tesnim 3:2. Čepra ipi še nista igrali za dve točki, j _ a zmaga naših zelo spodbudna, ki jo osvojili v gosteh. Lani so si n< von C« ''Plavordeči« kmalu zapravili p n t , Prav zaradi slabih nastope tekmah v gosteh. Srečanje se 2 nf 6 m Pričelo najbolje, saj so domač „ . .Prvem nizu valovce povsem nad šla 1 * nadaljevanju tekme pa je pr na dan dobra Valova igra, tako d
je ekipa v glavnem potrdila vse, kar smo dobrega poročali iz prejšnjih tekem. Naši morajo izboljšati sprejem in blok. Predvsem pa se še morata uigrati Plesničar in Stančič.
Valovci bodo torej v soboto potovali v Faenzo, kjer bodo opravili krstni nastop v C-l ligi, optimistično razpoloženi.
Kot smo že poročali, je za prijatelje in navijače na razpolago avtobus, ki bo odpotoval sštandreškega trga Sv. Andreja v soboto, ob 13. uri. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisuje Aleksander Corva, tel. 21779.
POKRAJINSKO PRVENSTVO UNDER 18 (MOŠKI)
Futura Torriana - Naš Prapor Val
0:3 (7:15, 14:16, 12:15)
NAŠ PRAPOR VAL: Tomšič, Gulin, Vogrič, Superga, Princi, Lutman, Boš-kin.
Tudi tokrat je združena ekipa v gosteh brez težav osvojila četrti par točk na račun Torriane iz Gradišča in tako zasedla prvo mesto na lestvici. S tem je dokazala, da sodi med glavne kandidate za osvojitev prvega mesta. Odločilnega pomena bo torej srečanje s postavo ACL1 Ronchi, ki je prav tako doslej še nepremagana. (M. W.)
Mnogi med vami, ki ste športna publika, nekateri še posebej košarkarska, še več, Jadranova, boste rekli, poraz je poraz. Po celem svetu je tako, da je privržencem neke ekipe pomembna le zmaga, izbojevana na kakršenkoli način. Porazov ne priznavajo, vzrokov zanje pa še manj.
Vendar, porazi se med seboj razlikujejo. Nekateri so krivični, nekateri slučajni, eni zaradi malenkostnih napak, drugi zaradi suverenosti nasprotnika. Večina porazov je posledica spleta omenjenih vzrokov. Sedaj pa razčlenimo naš tretji poraz v novi sezoni, z nedeljskega gostovanja v Imo-li. Generalna ocena bi bila, Jadran nima povezane igre med posamezniki, med zunanjimi in igralci pod košem. Rezultat ali posledica te nepovezanosti je neverjetno visoko število storjenih napak. Morda je ta nepovezanost pogojena z vključevanjem novega para na bekovski poziciji, delno pa tudi z nestrpnostjo pri graditvi napadalne akcije ter dosti premajhno agilnostjo pri ustvarjanju pozicije za
uspešen zaključek napada. Vsa natre-nirana gibanja so brez potrebne odrezavosti, spremembe smeri in hitrosti so nedorečene, igra 1:1 pa bojazljiva. Pri igralcih z daljšim stažem pogrešam več samozavesti in avtoritete, ko se bliža trenutek za realizacijo začete akcije. Če že nimamo suverenega vodje med beki, bi morali naši visoki igralci - ne vsi, prevzeti vodstveno vlogo.
Še dve skrajno krizni obdobji, ki sta trajali tri do štiri minute, sta botrovali visokemu požaru. Tri in pol minute pred koncem prvega polčasa smo uspeli zmanjšati razliko na 5 točk. Po razvoju dogodkov sem sklepal, da lahko polčas zaključimo neodločeno ali z minimalnim vodstvom enega od tekmecev. Zamenjal sem manj izkušenega visokega igralca s preizkušenim. Premajhna zbranost po prihodu s klopi za rezervne igralce je botrovala zaporednima košema z razdalje petih metrov prav na mestu, ki bi ga moral pokrivati ta igralec. Pod vplivom slabo odigrane vloge v obrambi je padec samozavesti povzročil pri istem igralcu nesigurnost v napadu, samemu pod košem so sodniki dosodili prekršek korakov.
Drugo kritično obdobje pa je nastopilo takoj v prvih treh minutah nadaljevanja. Po pripovedovanju pol in kvalificiranih ljudi je to Jadranov standard. Konkreten dogovor v slačilnici, brez obtoževanja za minulo, solidna morala pred sodniškim metom, optimalna peterka na igrišču - rezultat porazen. Dogodilo se je to, da je vsak od peterke enkrat naredil napako. V takem primeru je s klopi težko reagirati, tudi zaradi tega, ker so bile te napake prav banalne. Pozabiti koga kriješ, ali na katerem mestu v obrambi igraš, je obsojanja vredno že v mlajših kategorijah. V teh trenutkih se je nasprotna ekipa rezultatsko odlepila, kljub našemu trudu je bilo zanje nadaljevanje zgolj rutinsko opravilo.
Kaj bomo storili, da ne bo več tako bolečih porazov, sploh pa ne porazov na domačem igrišču? Se z večjo pozornostjo in zagnanostjo moramo vaditi vračanje v obrambo, v napadu pa posvetiti pozornost bolj agilnemu gibanju ter poskrbeti, da bo žoga ob pravem času prišla na pravo mesto do pravega igralca. Minute v igri posameznih igralcev bodo pretežno nespremenjene, kajti od nečesa začrtanega še ne mislimo odstopiti.
Skirolke: Mladina na tekmovanju v Vicenzi
Roberta Sardoč odlična tretja
Roberta Sardoč in Elena Vrč sta se v nedeljo v Vicenzi udeležili tekmovanja, ki so ga priredili športno združenje mestnih redarjev, združenje alpinistov iz Vicenze, Skiroll Supermerca-ti Berici v sodelovanju z odborništvom za šport. Na tem tekmovanju za 4. trofejo Supermercati Berici je bila konkurenca zelo ostra, saj so udeleženke nastopile v eni sami kategoriji. Pred-
stavnici ŠZ Mladina Roberta Sardoč in Elena Vrč sta se zelo dobro uvrtili. Na 7 km dolgi progi je bila Sardočeva odlična tretja, Vrčeva pa trinajsta.
Vrstni red (ženske): 1. Mirella Col-pi (L2) 24T5"2; 2. Sara Rigoni (Bassano) 24'27"2; 3. Roberta Sardoč (Mladina) 25'06'5; 13. Elena Vrč (Mladina) 34'02"9. (E. lori)
drugi odbojkarski ligi. V prvem kolu so v Novi Gorici premagali ekipo Rudi Čajevec s 3:1. Razočarale pa so odbojkarice Nove Gorice, ki so na domačem igrišču klonile z 1:3 proti Gradaču. Koprčanke so doživele pričakovan poraz na
Vozila nadaljujejo v slovenski ligi s črno serijo. Izgubila so še eno srečanje tokrat na domačem igrišču proti novincu Elkroju z 1:2. Tudi Koper ni blestel š težavo (1:0) je premagal doma Domžale, na lestvici pa s tem spodrsnil z 2. mesta. V območni nogometni ligi še naprej vodi Izola, ki je premagala Medvode, dobro se držijo tudi Tabor Jadran, Jadran Lama in Solinar Piran.
Primorski balinarji so ponovno častno zastopali barve jugoslovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu, ki je bilo v Montecarlu. Enako uvrstitev je dosegel tudi Požar v izbijanju. Konec tedna bo v Novi Gorici zanimiva medna-
tekačifz Ualije^DKr p0h°dm tek po Panovcu, na keterega so povabljeni tudi
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
23. oktobra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ni še znano, zakaj so mu dovolili na prostost
Proces proti ugrabiteljem romskih otrok
Ugrabitelji po 168 dneh izpustili bejrutskega docenta Nabila Matarja
BEJRUT — Nabil Matar, ki so ga neznanci ugrabili 6. maja letos, se je včeraj dopoldne vrnil domov. Kakor so pojasnile vse tukajšnje radijske postaje, so ga ugrabitelji izpustili že v torek, v zahodni krščanski del Bejruta, kjer stanuje, pa je pripešačil. Od kod, se ne ve, kot tudi še ni bilo pojasnjeno, zakaj so mu po 168-dnevnem »jet-ništvu« spet dovolili na prostost.
Prof. Matar poučuje angleško literaturo na Ameriški univerzi v zahodnem Bejrutu. Skupina oboroženih mož ga je zajela, ko se je peš odpravljal z doma proti univerzi. Odgovornost za ugrabitev je prevzel »neodvisni odbor za osvoboditev ugrabljencev« z zahtevo po izpustitvi 2.000 »izginulih« muslimanov, o katerih je trdil, da jih je ugrabila krščanska milicija.
Na sliki: Nabil Matar z ženo Dino po izpustitvi. (AP)
Po italijanskem zakoniku so bili otroci zasužnjeni
MILAN — Otroci, ki so prišli iz Jugoslavije krast, so bili po italijanskem kazenskem zakoniku zasužnjeni. Za tistega, ki stori to kaznivo dejanje, je predvidena zaporna kazen od 5 do 15 let.
Prvo kazen o tem prekršku bo prihodnji teden izreklo porotno sodišče v Milanu na razpravi proti Ahmetu Is-kenderju. Ta pravna razlaga bo koristna za drugi proces v Milanu proti 79 obtožencem, ki so romske otroke silili h kraji. Tri dosedanje obravnave so nadalje pomagale oceniti metodo in boj proti temu pojavu, ki je vedno bolj razširjen in ki izbira žrtve, kot je dejala Stefania Chilosi De Bellis, policijska inšpektorica, najprej med ugrabljenimi romskimi otroki, potem med otroki nomadov, ki naročajo kraje, in
šele na koncu med državljani, ki so žrtve tatvin.
S tem poslom se ukvarjajo štiri družine Romov, vodijo pa ga babice, ki so ostale doma, kjer v zemljo in stanovanja vlagajo v tujini »pridobljeni« denar.
Za odvetnika Romov Gianpaola Fe-riga teh otrok niso ugrabili, ampak so jih izročili v varstvo drugemu očetu, uglednemu moškemu, ki opravlja očetovstvo nad njimi in jih po starih ljudskih tradicijah, veljavnih v južni Jugoslaviji, lahko odpelje tudi v inozemstvo.
Te odvetnikove trditve sta izpodbila obtožba in udeleženec v tem umazanem poslu, Osman Solmanovič: mladoletnike so zato ugrabljali ali kupovali, da kradejo.
Človeške kosti v stari mesnici
CHIETI Utemeljenih dokazov ni, obstajajo pa močni sumi. V neki mesnici, ki je bila v Chietiju odprta do leta 1938, so morda prodajali človeško meso. Med kopanjem temeljev so izkopali nekaj stotin kosti, ki so skoraj vse pripadale zaklanim živalim. Sedaj pa so strokovnjaki ugotovili, da je 50 izmed teh kosti človeških in da so pripadale trem različnim osebam. Do te trditve so se dokopali na podlagi številnih analiz, primerjav in ugotavljanj. Kosti pripadajo nekemu moškemu, ki je umrl pri 35 letih, neki 60-letni ženski in neki tretji osebi, kateri ne morejo določiti starosti. Na kosteh so poškodbe, nastale po smrti teh oseb. Od tod žolta zgodba, ki je toliko bolj rumeno obarvana, ker je tisti, ki je v tej mesnici delal, še živ.
Za zdravje in vreme zaskrbljujoča ugotovitev ameriških znanstvenikov
Luknja v ozonskem plašču Južnega tečaja
WASHINGTON — Luknje v ozonskem plašču nad Južnim tečajem niso povzročili vetrovi ali sončna dejavnost kot so to upali številni znanstveniki, temveč je rezultat kemičnih procesov. Do te ugotovitve so prišli raziskovalci iz ameriškega antarktičnega oporišča McMurdo, ki so v ledu in snegu našli sledove tega procesa.
Vodja ameriške raziskovalne skupine Susan Salomon krivi floroklorometa-ne (Cfc), torej tiste pline, ki so kot npr. freon postali del našega vsakdanjega življenja, saj z njimi polnijo hladilniške spirale, služijo kot razpršilci za spreje, za gasilske aparate in kot topila v industriji. Letno zaide v atmosfero kar 700 tisoč ton floroklorometanov. Če pomislimo, da vsaka molekula Cfc uniči 100 tisoč molekul ozona, nam je torej jasno, da se je v zadnjih petih letih plast ozona znižala za 2,5 odstotka, v prihodnjih letih pa bo izginilo še kakih osem do devet odstotkov ozona tudi če bi takoj prepovedali rabo teh plinov.
Plast ozona se nad Zemljo nahaja v višini od 9 do 16 kilometrov in je neke vrste filter pred vplivom ultravioletnih žarkov. Tanjšanje te plasti bi imelo kot prvo posledico povečanje primerov kožnega raka. Znanstveniki pa se bojijo, da bodo posledice še hujše v podnebju. Nič čudnega torej, da vremenoslovni satelit Nimbus 7 budno nadzoruje nad Antarktiko zevajočo luknjo.
Prvi satelitski posnetek (telefoto AP) je bil narejen 12. septembra, drugi pa 10. oktobra. Z nastopom antarktičnega poletja se namreč luknja poveča, pozimi pa izgine, a kaj ko je vsako poletje večja
KO STA ZENSKI STOPALI PROTI GRA-PU, .1E ZAZVONILO V ZVONIKU...
TR.IČETRT NA PVANAaST.' POGLEOTE, VSA VRATA SO Ze ZAPRTA,./
poklicala
BOM,.
SKOZI LINO 3E GROBO ZARENČAL GLAS
TEDAa ZE MIMO PRIŠEL NEKI MLA DENIC UGLEDNE ZUNANZOSTI...
VI STE... KRALJICA:
NOČE ODPRETI VRAT DVORA../
_ Tl 3E UKAZAL, DA SPODIŠ OD VRAT NJEGOVEGA BRATA?/ JAZ SEM GROF
D'AF?-rr-w c, ✓
KRALJ OSEBNO Ml JE UKAZAL, DA PO ENAJSTI URI ^NIKOMUR NE ODPIRAM../

MLADI MOZ JE ZA CEL Z ROČAJEM MEČA UDARJATI PO VRATIH...
KRALJ JE UKAZAL, GOSPOD...
TO JE VEK DAR NEŽA iSUlSAMO..
fTt
m
TODA STRAŽAR NIKAKOR NI HOTEL. POPUSTITI...
CE SE TOLE RAZ-VE, BO IZBRUHNIL STRAŠANSKI ŠKANDAL..
GROF JE DAMI ODVEDEL V MAJHNO HIŠO, KI JO JE IMEL BLIZU GRADU
KRALJ JE TAKO' OSTRO UKAZAL, KER. NI VEDEL, DA BO S TEM PRI ZADEL VAS... PRIDITE, REŠIL VAS BOM IZ ZADREGE
rTUKAJ BOSTA LAHKO PRESPALI DO
Šestih zjutraj,
KO ODPREJO VRATA G RADU...TEDA J SE BOSTE VRNILI V SVOJE SO B A N E...
P
AH... MALCE SEM SE UTRUJENA, KER SEM BRALA POZNO V NOČ.. ZBUDILI STE ME..
Ostre polemike med cerkvenimi in političnimi oblastmi
Argentinska cerkev prepovedala obhajanje poslancev, ki so glasovali za razporoko
BUENOS AIRES — Odnosi med Cerkvijo in državo se v Argentini slabšajo. Polemika je izbruhnila v zvezi z zakonom o razporoki, ki ga je že odobrila poslanska zbornica in ga bo moral odobriti še senat. Cerkvena hierarhija pa ne čaka križem rok na izid glasovanja v parlamentu, do katerega bo, kot kaže, prišlo šele v prihodnjem letu, ampak je sprožila ofenzivo in ukazala vsem škofom v državi, naj ne obhajajo poslancev, ki so glasovali za novi zakon o razporoki.
Odločitev argentinskih škofov je izzvala že val polemik in o tem so mnenja različna celo v samih krogih katoliške cerkve. V političnih krogih pa so prepričani, da gre pravzaprav za pritisk na senatorje, ki bodo morali prihodnje leto glasovati o tem zakonu. Polemika se je tako razplamtela prav na dan, ko je argentinski predsednik Rani Alfonsin sprejel apostolskega nuncija v Buenos Airesu, s katerim se je razgovarjal o napovedanem papeževem obisku v Argentini. V
polemike bo poleg cerkvenih oblasti in političnih sil poseglo tudi sodstvo, saj je neki odvetnik prijavil sodišču argentinske škofe, češ da predstavlja prepoved obhajanja žalitev državnih poslancev.
Kot rečeno pa niti med škofovstvom ni soglasja o tem vprašanju. Medtem ko so se številni škofje že povoljno izrekli o sklepu cerkvene hierarhije, obstaja med drugimi negodovanje in celo nesoglasje. Tako so predstavniki »naprednega krila« argentinske škofovske konference že dejali, da to določilo ni obvezujoče za vse škofe, ker ni bilo sprejeto z dvetretjinsko večino in ker ga papež ni ratificiral. Proti temu določilu se je izrekel tudi bivši škof Jeronimo Podesta, katerega so pred časom odstavili, ker se je oženil, ki je dejal, da gre za »proizvod klerikalne miselnosti z namenom, da se ohranijo ostanki sistema krščanstva, ki je v današnji demokratični in pluralistični družbi brez vsakršnega smisla.«
V Kaliforniji zaplenili pakete kokaina s sliko polk. Gadafija
POSTER CITY — Kalifornijska policija je v okviru ene izmed občasnih širokopoteznih akcij za pregon prekupčevalcev z mamili v torek zaplenila 187 paketov, v katerih je bilo po 900 gramov kolumbijskega kokaina in ki so bili opremljeni s fotografijo libijskega vodje Muamarja Gadafija. Čemu njegova slika (v resnici slaba reprodukcija) na vsakem paketu, ni znano, kot je povedal sam poveljnik policije Robert Norman na tiskovni konferenci v predmestju San Francisca Poster Cityju, kjer so bili paketi zaplenjeni.
Norman je pojasnil, da je policija v raznih krajih Kalifornije aretirala okrog 15 oseb, pretežno Kolumbijcev. Tržna vrednost zaplenjenega kokaina se suče blizu 30 milijonov dolarjev, kar ustreza dobrim 40 milijardam lir-Pakete sta imela skrite na domu 21-letni Luis Martines Megia in 41-letna Ruth Osorio. Gadafijeve slike so bile tudi na zavojčkih s kokainom v vrednosti 4 milijonov dolarjev, ki so jih odkrili septembra v St. Clari.
Na sliki: šef policije Robert Norman razkazuje pakete s kokainom. (AP)