Leto IV., štev. 27. XV Coliu, lorek due 7. marca 1922. PoStnlsa Dlatana v lotoilm gg^^ ^^A .^^^^i. --JHÄ^/ ja ^Hflfc flHk ^^^nn^ ^^^^——^^ ^^^^_ Hfl Licejska knjižnica A^^^^^HL IKS^^fl^v vHL^Hv HL_^^H ^^Hi^^H ^^^^^^^^B ^^M^a**^^^ta^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B uB^HB^^^^^^^^^IH^^^^^p ^I^^H^^^I^^HB^^^^^^^r ^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^P^^^^^^^^^^^I^^H^K SBH Dolžni iz^^'^.^^/X Ljubljana flip ¦ fHBII^ ^M^^ ^^^^^^^ ^v ^^ Stane lctno 48 Din, mticäo/^^^^^tioie^Lo letno 120 Din. — Oglnsi za mm višifc^\lpc3§|g|p. JReJjflajhie rncd tckstom, csmrtnicc in zahvale 5\p9^a^amez|ia^te^ilka stane 50 p. IzHaja vsak forek, cetrtek in sotooto. Uredništvo Strossmajerjeva ul. št. 1,1.nadstr. Telefon St. 53. Upravniötvo Strossinajcrjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. L=» Račun kr. poštnega čekovnega urada Stcv. 10.066. =3 Shod v Ptnju in koncentracija. / velikim zanimanjein se ie priea- li d'r. Kramer. 2e na predvečer do pol- •lüci so trajali infonnativni razgovon / lokalno organizacijo. Javni shod pod "redsedstvom dr. (josaka v Nar. doinu ^ bil od vseh si rank tako mnogobroino obiskan, da ie ninogo l.iudi odslo, ker ntso dobili prostora. Bili so pole;; de- "lokratskc slrauke zastopani nurodni ¦socii;ilci, soeijalni demokrati in kinefje. Splošni utis temeliitih govorov obeh go- vornikov bil je zelo globok. V debafo •so posegli župan okoliške obtl-ine 1 ires', v iniciiu socijalistov g. Komavli. v imc- 1111 viničarjev I. Svet. v imenu narodnc- ga sveta dr. Ivan Fermevc. [Pornost je vzbudil vrovor stares i/.kiisencjra poiitičurjr* dr. Jnrtelc. Spre- jere so bile po|^ resoluciie zaradi za-- prr.ia bolnice, 0 kateri posebei poroeanicr. rcsolucije. da se koiicentraci.ia pozdruv- lia in da se išee podlaga za isto, kot ra>.- log se je povclariala potreba združoiicga dela zaradi orjcanizaeiie novih sanro- uprav. Dr. Kukovec je v živih barvali »aslikal potrebo popolne sospodarskc preorijentacije, oprostitve od agrariiih ^ntazij, pozitivnejja knieckoobrtniskesa /)roÄi:.a»na. Hokazal ie, da združitev ^ klcrikalci ni mogoča vsled dijamctrainlli taktit'uih staliSč, a s socijalninii dcino- krati radi preizrazitega razrednega sla- lišča istih, kar nc izkljueuie sponizn- mcvanja v nekih ioOkah. Dr. Kukovec je zlasti dokazoval, kaki) smo na robu države na zapadu m kako sino prisiljcni oriiontirati se ii;i vs- hod, če hočemo živeti. Popisal je, v ka- Ko katastrofo nas utegnejo zapeljati po- ^usi katastrofne politike klerikalcev. j^ovdarjal je, da je boi zoper slovensKi *lPilal, ki ga skoro ni, razbiianje oci- k"rtih vrat, icdiiuko klic po samo kineč- ^Ciri proÄramn, ki se more tolmaciti kot klic po še \-ccjem konscrvatizmu in ua- zaclnjaštvu, mesto da «remo za naprccl- kom. OpozoriJ je, kako bi se moral na- rothi polastiti obup, ce bi se ne pripra- viii na delo y samoupravah. ki so prica- kujejo tako nestrpno. Zavracal je sta- ušec »Slov. Naroda«, da ni tre-ba hitett z ureditvo novih uprav. ter povdavjai, da je nasprotnega inuenia. da k vsaka izKiibljena sekiinda lahko usodna. Dr. Kramer je na slueaju tflede zaprtja bol- nic dokazal Skodljivost birokratizma in knko bi bili taki sliičaji nemogoči. Ce pride razdelitev na velike županije, ki bodo tu vnaprei preprečile take nemo- «oenosti. Sevcda ie draj?inja Poleg plac iiradnistva bila mnoxo v razpravi. Glav»- no se nam zdi, da je v tern važnem kni- turnem eentrn ptujskega polia brcz a- govora iz prizadetih strani na iavnem shodii še enkrat bilo potrjeno. kar Je narod v Središui izrazil jclede i)otrehc smotrcncKa de!:i zdrnženih naprednrh si rank. Vsestransko so se zavraeaii oeiiki. ki so se dvteuili zoper novo akcijo. ka- kor ee bi demokrati iskali z isto kako strankarsko korist. Ptujski shod ie zna- inenit list v zgodovin-i politike Slovenije v okviru Juj?oslavi.ie. IVAN PREKOH5EK: Javno bolnišnice. Iz Oasopisnili poroOil je bila nasa ja\iK;st pravoeasno infoniiiraiv.t <> tv bupiiein staniti javnih bolnišnie. 'Co nc- vzdr/.uo finaiiOne stanje naših zdrav- siveniji zavodov stoji danes prcd kata- strofo. Prišli smo tako daleč, du se no- do tekom mescca marca zatvorile na Slovenskejn stiri bolnišnice: brežišk;«. slovenitfraška. ptujska in ona v Murski Soboti. 1'iolnj.šniee v Ljubljani. CeÜu m Mariborti posltijejo še nadalje v zinanj- šanem obsejju. ker so odrejene tudi za. nic strovee omejitve ijlede sprejemanja boJnikov. Vzrok vsenm tenm — pom.-i- njkanje sredstev. tioJnišnice niso bile nikjer in nik- dar ilobičkanosna podjetja, one so bite irekdaj in so še danes dobrodelni xavo- di, ki nudijo zdravniSko ponioc in bol- niško oskrbo vsakomur, kd-or je iste po- treben. Ce je bila že nekdaj podana njlfi velika potreba, je ista danes stokrat ve- eja. Vzroki za potrebo javnih boin'SuTc so tako vcljki, tako jasni in javni, da zastaja elovekn pcro, zapisati v Jctu 1922. o tern Ie eiio samo odveč bcsct'.o. Leta voiskc ter ž njo združeiio iic- Cloveško trpljenje in pomanjkanje hra- Tie tako za one na bojiščih kot one, ki so ostali doma, je straliovito razoralo In razdejalo zdravje celokupneffa naroda. Na svetoviiili konferencah kakor v pnr- lamentih vseh prizadetih držav, so S"c !l u'oinii sem jo,« je jezno zakričal, äo je Predsednik odšel. Zgnbil sem mi- iiistrski portfelj. Jezen je premisJjeval iicpiuetm položaj. Več oseb ie vstopilo. inzeiuer ,mi je poročal o velikem dobič- ku, ko so preglcdovali nek rudiiik. Diplo- mat jc govonl o posojilu, ki bi ga najela neka sosedna država v Parizu. Prlhajati so iu^odhajali. vsak mu je vedel poveda- *i važne stvari. Nazadnje ie sprcjel vec- ^ štcvilo kolegov iz skupščine. Vsi so %'* hvalili zavoljo niegovega tako izvr- ^jno sestavljenega govora pri zadnji seil. Naitfas ie pa scdel v naslonjaču ter sprejeinal kadilo, ki so mu ga zažigatt, orez nasmeha. Zlato ic še vedno žven- ketalo, bil je ropot, kakor v kaki tvorn>- ci Ni mu bilo trcba drugega, kakor pri- * leh za vq™ razposiati brzoiavke, ki ft! raavcselUc ali razjezile Evropo. Lahko bi preprečil ali povzroeil vojno. Celo budžet Francijc je imel v svojih rokah, lahko bi pokazal. ali je za, ali proti ee- sarstvu. Triumfiral .ie, ker ie bila njego- va izrazita osebnost središče, okrog ka- terega se k vrtil ves svet. Veudar ni o- kušal vscga tega zmagoslavia. kakor si je obljublial. Cutil je iitrujenost, njegov duh se je razbnril pri naimanisem fiu- mu. Kakor mn ic rdečica pobarvala lien vsled zadovoljstva nad leniin ra/vojein niegovega podjetnega življenja, vendar ie takoj zopet prebledel, kakor bi se ga mrzla roka dotaknila za tilnik. ' Dve uri stc pretekli, a Flavija šc vedno ni prišla. Nantas je poklical Gfr- maiua, naj gre iskat g. Danvilliersa, c^ je baron doma. Ko ie ostal sam v pisar- "ii je hodil sem in tja, ter ni hotel veC sprejemati ta dan. Njegovo razburjenje ie postajalo vedno večje. Ootovo je imc- la njegova žeiia kie kak ststanek. Mor- da ie zopet pričela z gospodom des Fon- dettes, ki je bil že šest mesecev vdovec. Nantas se je otresal mlsli, da ie liubo- sumen. Deset let ie natanko in vestno trržal pogodbo, pač pa je pazil, da ne h) bi! smešen. Nikdar ni pustll ženi, da bi ga osramotila, Čeprav se je norčevala. MoČ ga je zapuščala, Cut soDroga, ki ie želel samo obzirnost, ga je žalostiJ, ka- krSnega ni še nikoli okusil. tudi tedaj nc, ko je igral najncvarneišc hazaTdnc igrc. v začetku svojc srecc. Flavija je vstopjla, biJa ie še v pro- nienadni obleki. Samo klobuk je vzela z glave in slekla roka vice. Nantas ji Je rckel s tresočim glasom, da bi priSel sam k njej, ko bi zvede!, da sc je vrnila iz mesta. Ni se vsedla, aniDak stala .k% kakor klijent ter se delala, kakor da se ji nič ne mudi. »Qospa,» je pričel« »med nam a je potrebno pojasnila ... Kam sre §H danes z.uitraj?« Tresoč slas soproga in njegovo brutalno vprašanje jo je osupnilo. »Toda,« ie mrzlo odgovorila, ^ka- mor se mi jc pač zlhibilo-« »Ravno to hočem vedeti,^ ]e price! znova zclo bled. «Morate se dontislitl. kar sem vain rekcl. Nikakor ne trpim, da bi izrabljali prostost, ki sem jo vam pustil, da bi onečaSčali mo.ie jine^. Flavija se je zasmejala z izrazom luiivecjega zaničevan.ia. »Onečastiti vaSc ime, to je vendar vprašanje, ^i se HCc vas, kar ate tudi že naredili.« Nantas. pobesnel jeze, je sko^il pro- ti njej, kakar bi jo hotel udariti in zakrl- čal: »Nesrecuica, vi prihajate od polju- bov in objemov gospoda des Foudettes, vi imate ljubčka, meni je vse znauo.« »Motite se.« je odgovorila, r.ič se zmenivsi za njegovo jezo, nisem več vl- dela gospoda des Foudettes. Pa če bi imela ljubčka, mi nimate vi prav nič oči- tati. Kaj bi vas to brigalo? Vi kste po/.a- bili na najine pogoje.^ Nekaj časa jo je osupel gledal, po- reni pa ves objokan žalostno zakričal in padel pred njo na kolena. »0! Flavija, jaz vas liubim!« Neizprosno jc stala, umaknila se Je, ko se je dotaknila njegove obleke. Ne- srečni soprog pa ji je po kolenih sledil, z lazprostrtimi rokami. »Ljubim vas Flavija. ljubini vas do norosti... Kako je to prišlo, ne vem. To je i^e vee let. Te ljubeznt se ne moreni otresti. Da, boril sem se proti strasti, ker sem inislil, da se zanic to ue spodobi, spomnil sem se na najino prvo srdča- nje •.. Toda danes trpim preveč, mo- ram se 7, vami pogovoriti.« DoJgo je govoril. Cutil se h pora?e- nega v zaupanje do samega sebc. Ta mož, ki je imel vero v mot, W «(ran 2. »NO V A W 0 S A« Stev. 27. nega sredstva za odstranitev te rak- i rsnc v človeški družbi: oni so enostav- J no z zakonom prepovetlali uroizvodnjo, prodajo, uvoz in izvoz alkohola. Da se tudi naša širsa nublika se- znani z dobrimi rezultati te zabranc na zdravstvenem, gospodarskem in moral- nem polju v Z. D. S. A., hočcin podati prevod članka, Id ga je «Jugoslavcuska Njiva« v I. Stcvilki letnika 1922 pri- nesla iz pariškega tednika »Lc Progres Civique« (iz St. 10., 17. in 31. dec. 1921). »Alkoholizem je poleg vojne. ua)- veeje zlo človcčanstva; on vslvarja zločince in zločine. degeuerira rodove m nacije. ubija zmisel za zdravo in eisto telo, za obrazovanje. za štedljivosr, za obiteli in elovečanstvo. Alkoholizem u- propasča zdravje in zakržljava raso. In •kar je glavno, on nspavljuie vest in vo- ljo ter postane s tern glavna ovira dru- štvenemu napredovanjn l.iudskega roda. V južnili državah »Zjedinjenih dr- žav Severue Amcrike« hotcli so prc- povedati porabo alkohola. kcr strasno delttje iia lahko upaljivc črnce. ki pijani grozno razsajajo; v severnih drzavah so hoteli isto storiti, ker se je dokazalo, da industrijski delavci inaiije in po kako- vosti slabše delajo, ako so pijanci. Ra«- ventcga izgleda, da je pri amcrikanskem narodu, ki rad vse prctirava, tudi pi- janstvo pretirano. da Atnerikanec pijc sumo zato, da se opije kot svinja, ee- mur so morda vzrok tudi kliinatske razniere; v zimski dobi sibirska zima. rx> leti pa afrička žega. Proti alkoholiz- mu so nastopila najprcj antiaikoholna dništva, ki so včasih delala s stotinami milijonov dobrovolinih prineskov za pobijanjc pijanstva in ki so zbirala v svojo sredino vse liudi dobre volje brcz r.'zloeka na strankarsko pripadnost. Prof. Apleton. piscc tcga članka v frau- coski reviji, spouiiuja, kako so Wilso- novi pristaši pri zadnjili volitvah glaso- vali za sedaujega predscdnika Harding samo zato, kcr so Wilson a podpirali ta- "brikauti alkohola. Borba proti alkoholizmn se je vo- dila v Ameriki cclili dvajsct let. Najprei so antialkoholiki uspeli. da se- ie fabri- kacija in prodaja alkohola prcpovedala v pojedinih mestih, potom na tudi v cc- lili državali. Ali zveza fabrikantoy al- kohola je pregnala sodiiijski.tn potom vsako zabrano alkohola kot protiusfav- no. V Ameriki niorajo namreč sodnije verificirativsaki zakon v tern pogle'du. da li je v skladu z ustavo. Ali Vrhaviia Sodnija (High Court) je stalno odbijala proteste proti prepovedi alkohola. Tako se ie po dvajsetletnem marliivem in vr- trajnem delovanju antialkoholikov od- gojila generacija. ki smatra pijanceva- nie za bolest. lenost. nemoralnost in zločin. Pod uplivom antialkoholične pro- pagande začel se ie tudi poslovni svet zanimati za vprašanje: ie-li vživanic alkoholne pijačc škodljivo ali ue? 03 antialkoholikov sestavljcni podatki so dokazali, koliko ncsrcč se'dogaja v tr- govini in prometu zaradi nenazljivost! kakega pijanca (požari. ncsrečc na že- leznicah in parobrodih) in koliko jc nc- zgod y fabrikali radi krivde alkoholt- kov. Na temelju takšnih štatističnih po- i datkov so poceli delodajalci nri spreie- | iiiaiiju delavcev v shižbo vprašati: P\- ješ-Ii ali ne piješ? Najprei so neliall sprejemati ddavce za delo, ki zahteva vcliko pazljivost; potem po sploh za vsako delo. ker je fabrikant izračunai. koliko ga maiij stane zavarovanje trc^- nih delavcev, pri katerih so redkoked^j dogodi kakšna nesreča. Zavarovalna društva so sama opazila. koliko prište- idijo, ako zavarujejo trezne delavce: zategadelj pa so tudi ona pristopila anti- alkoholnemu pokretu. Cno od niih je po- slalo svojini agentom 7 milijonov anti- alkoholnih brošur, pisanih v sedmih je- zikih! S^asom so se tudi delavci pridrn- žili ten in pokretu; »Zveza lokomotivnih \oznikov« ni izplačala nobciicmu eluni; podpore, ki se je zbog pijanosti ranii. razbolel ali pa umrl. Zveza lekarjev izbrisala jc leta 1915 za amcriške lekare alkoliol iz liste službenih zdravil. Ko- nečno so tudi žene, katere so dobile pruvo glasovanja, pr is to pile antialkohol- ni propagandi in ravno one so postale in ostale luijstalnejsa in naJodloenejSa antiaikoholna vojska. In tako je do Ida 191S bila prevedena zabrana alkohola v 27 državah (te so se imenovale dry- states — suhe države); mnoge države In ninoga mesta so do tistega" časa v.saj o- mejila fabrikacijo in prodajo alkoholnih jiijaC. Zdaj pa so se selili pijanci v t. zv. »mokre« države (met-states), katerih je bilo takrat 21; v teh so motrli niti po svo- ji volji. Zategadelj pa so v zadnjih letlh osredotočili ves iiapor na to. da se v par- lauientu sklcne zakon, po katerem ima biti prepovedana fabrikacija in prodaja alkoholnih pijač v vseh združenih drža- vah (48). Deccmbra 1914 so zmagaii an- tialkoholiki v poslanski zbornici z ab- sohitno veciuo ali ne z dvetretjinsko. Toda ko je Amerika stopila v svetovno vojno (1914—1918), je bil decembra 1. 1917 sprejet predloženi zakon s potreb- no večino v obeh zboruicali, v poslani- ški in v senatu. Prizualo je zakon -fh držav. Olasi se: »Leto dni poodobrenju tega zakona, prepovedana je na eclem področju Združenih državpodročjn Zd- ruženih držav fabrikacija, prodaja Jn transport vsake opojne tekočine. ied- nako tmll njen uvoz in Izvoz«. (Dalje prihodnjič.) Pülififine vesti. Iz seile narodne skupščine 3. ma reu. Seja se je otvorila šele ob 17.50, ker sc je vršila poprej seja klubovih načelnikov. Cialerijc so bile nabito polue in tudi'med poslanci je bilo živahno vrvenje. Po Iz- vršenih formalnostih je bila prečitana prošnja sušačkega mestiiesca poglavar- stva glede evakuacije tretje cone v Dat- maclji- Na to je prešla skupščina na diievni red: volitev predsednika, 2 pao- predsednikov in 4 tajnikov. Pri volitvl predsednika je bilo oddanih 191 glašov, od katerih je dobil dr. Ribar 149. Prctl- stfdnik Vujičič je proglasil, da je izvoljeu za predsednika dr. Ribar. ki ie živahno pozdravljeti takoj zavzel svoje mesto. Za I. podpredsednika jc bil ižvolien ra- dikal Milorad Vujičič s 152. za II. po morda v tern treiiutku imenoval ce- sar za ministra. Vsega tega zanj ni bifo več. Imel je vsega, a 'želel je samo Ha- vrijo. Ce bi ga Flaviia zavrnila. bi ne imel nič. »Poslušajted« je nadaljeval i>kar sem storil, sem izvršil Ie za vas- •.. Res ie. da ne upoštevatc tega. delal sem, da zadostim svojemu napuhu. Potem sfe pa vi postali edini citi vsch moiih misli in dejanj. Dejal sem si, da se mo ram povsifcti kolikor mogoče visoko, da sem vas vrcdeti. Upal sem. da vas o- mehčam onega due, ko bom položil preL vaše noge svojo moč. "Pogleitc, kje sem dancs. Ali nisem zaslužil vašcga od- Duščanja? Ne preziraite me. lepo vas prosim!'< flavija ni še nič odgovorila. Mirno ic rekta: . »Vstamte, gospod, lahko bi kcio vstopil.« Ni hotel vstati, Ie se naprej jo io prosil. Morda bode kaj slišal o gospodu des Toudettes. Bila je zani to muka, !u bi ga uffonobila. Postal je ponižeu. «Pač izprcvidim, da me se ve-dno zaničujete. Počakajte! Ne dajte niko- nmr vaše ljubeznl. Obljubljam vam ta- ko velike reči, da vas bom konecno o- niečil. Oprostite, če sem bil ravnokar nasilen. Ne vem več, kie se ine glava drži... Pustite mi upanje, da me bode- te nekega dne vzWubili!« »Nikdar,« ie energično odgovoriia- Ko je klečal na kolenih, sklonjen, žalosteu, je hotela oditi. Zgiibil je glavo v «apadu besnosti je vstal in jo pri.W za roko. Kaka druga bi bila zadovoljna, ker je Lmel vendar ves svet v svoji o- blasti. Vse je zamogel, prevre<5i državc. voditi Francijo po svoji volii. ni pa mo- gel doseči liubezni te ženske! On tako močen, tako mogočen, čegar najmanjSa želja je bila ukaz, je imel samo eno hrc- penenjö, in to hrepenenje naj bi se nik- dar nc izpolnilp, ker jo je zavrnilo bitje otro^je slabostK Stisrril ji ie roke in po- novil s hripavim glasom: »Hcčem... Hoüem!« (Datje frlhS voljeni: radikal Vojisla\ Janjič s (41, poslancc SKS Janko Rajar s 147, mu- slinian Husein Alič s 141 in demokrat | Radoslav Agatonovič z 90 glasovi. i Po bratislavskem sestanku. lz po- polnoma zanesljivega vira se doznava, da se krijejo sinernice politike niale antante, ki so se določile v öukarcSti m ki jih je tudi dr. Beneš zastopal v Paii- 7A\ in Londonu, popolnoma s sklepi, ki so se sklcnili v Uoulognu. Konferenca v Bratislavi sc je predvsem bavila z nt- skim vprašanjem in z razmeriem nu'.Ic antante do sosedov v osrednji Kvropu zlasti do Italije. Posebno se mora ugolo- viti, da so medsebojni odnošaii med čla- ni male antante po bratislavskem se- stanku postali še bolj tesni. Clani male antante vedno bolj uvidevajo in odkrito- srčno cenijo sedanji pomen iiuile- antante. Zlasti se mora poudarjati, da ined Jugo- slavijo in Ceškoslovaško ne obstoje na- sprotstva v uaziranju glcde Rusijc. Genovska konferenca se bo baje, kakor se cuje iz informiranih krogov, pričela še Ie 25. apiila, kcr je v Velikem tednu nemogoče priueti z razpravami. Ceškoslovaska delegacija /a kort- ferenco strokovnjakov male antaute in Poljske v Beogradu je sestavljena sle- deče: predsednik češkoslovaški posla- nik v Beogradu Kaliua, za zunanje mini- strstvo legaeijski svetnik inž. Dvoraček, za trgovinsko ministrstvo dr. Tafl, za prometno ministrstvo ministe rijalnl svetnik dr. Lankaš in za sin. ministrstvo min. svetnik Para. Konec samostojne reške države. Rc- volucija na Reki je popolnoma zmagala. Revolucijonarci so po liutem boju zav- zeli dopoldne vladno palačo, ujeli Za- j nello in proglasili novo revolueijonarno vlado. Vse mesto je v fašistovskih ro- kah. Ulični boji so se nadaljevali celo noč. Tekorn noči je prispelo iz Trsta In Pulja na Reko okoli tisoč fasistov z dvc- ma oklopnima automobiloma. več stroj- nicami in niunicijo. Pašisti so se poslu- žili torpedovke, ki je bila zasidrana pred Opatijo in pripluli ž njo v rcško prista- nišče. Med jugoslovanskim prebivai- stvom v mestu in okoiici vlada velikan- sko razburjenje. posebno, ker so fašisti razglasili. da bo v kratkem proklamira-- na aneksija Reke za Italijo. Prcbivalstvo na SuŠaku se boji, da napadejo faSistl tudi Snšak. FaSisti proklamirali združitev Reke i Üaliüo. Revoluciionarni odbor za nar. pbrambo je proglasil ujedinjenje Reke / Italijo. Nabili so po mestu razglas, v ka- terem inž. Attilio Prodam slovesm) razslasa večno in neločljivo zdruzeujc Reke /. italijanskim krnlicstvoiu. Rekn ie dobilu službeuo in.ie »Finnic d' Italia^. Zanella so prisilili, da se je odrekel via- di in podpisal naslednio i/.javo: »Z ozi- rorn na današnje-dogodkc sem prisüjen, da se udatn sili rcvohicijonarjev in dn 5z- ročim vso državno oblast koniiteju za narodno obrambo, ki je povzročil po- kret.« Nadalje je moral podati izjavo, da se ne bo nikdar več udeleževal politic- nega življeuja na Reki ter se niti direkt- no rtiü indirektno vinešaval v resko po- litiko. Italijanske čete so zavzcle sliižbo. Itaüjanski min. svet je razpravljal 4. tni. o reSkem vprašanju in sklenil takojšnjo interveneijo v svrho ypostavitve reda in miru. V svrho vzdržavanja najstro?Je nevrralnosti so bile italijanske čete na mc.iah reSkc države o.iačene. NovoizvoJjcni paiiamentarnS odbori. Na seji klubovih naeelnikov je bilo v zmislu člena 15 novega poslovnika vce- raj sklcnjeno, da dobe demokrati in ra- dikali v finanenem odboru po 10, Jugf>- slov. klub 3, zemljoradniki o. mrsliniant 2, samostojni knie tie 1, soeijalisti in rc- publikanci pa skupno 2 maudata. V o-- talih odborih radikali 7, dviiiükrati v aii- lninistrativnem in imunitetuem po 6, v verifikaciiskern 7. Jugoslov. klub in "zc- mtjoradniki v vsakem ostalem odbnru po 2, muslimani po 1, v administratlv- Jicm in imunitetnein odboru pa PO d mandnta. Ker so jim odstopili ciicga de- mokrati, samostojni kmetje v vsakem odboru po 1 clana, socijalfsli, republi- kanci in nar. soeijalisti pa skupuo v vsa- kem odboru 1 mandat. Celjske Tfc^wioe. KONCERT CELJSKEQA PEVSKEOA DRUSTVA Po dolgem času nam ie pevsko dru- štvo nudilo zopet koncert. ki ga ie vo- dil ravnatelj meSčanske §ok g. Beno Serajnik. Koncert je bil prav dobro iz- bran in temeljito predelan. Hvalevredno je, da se je oziralo v prvi vrsti na do- mače skladateljc. Dr. Schwaba, Sc ena je srekana pesniica, ki zahteva najvcčie pažnje z ozirom na dinamiko tev učin- kuje. Kljub svoji priprostosti so Schwa- bove skladbe zelo za'niinive. »Zlata kanglica« se je niorala na zahtevo ob- činstva poiioviti. Tip moderne pesmi je »Vabilo«, ki je bilo podano tudi zelo dobro. Instrumcntalni trio it; bil dober. posebno Wieniovskega »Lesrenda«. \'r- \i violinist je o.digral to silno težko skladbo z obeutkom in popolno sigurno- stjo. Vidi se, da je vodstvo zbora v pra- vih rokah in da dela uspešno. üospodu pevo\odii čestitamo. Obrtniški sestanek v četrtek 9. inarca \ gostilni »Pri mostu« (ga. Natekova). Ob primerni udeležbi predavanje. • Obrtne organizaeije v Celiu. Prl- hodnje dni se vrši v Ceiju vec vaznlh posvetovanj obrtništva. katera pričajo o živahuem dein tukajšnjih organizacij in njihovem zanimanju za aktualna o- brtniška vprašanja. V četrtek 9. tm. po- poldne ob 2. uri so vabljeni na raz-go- vov obrtniki v vseh celjskih organiza- cijah združeuih strok ne glede na vrstü obrta in sicer za vsako stroko po evi predstamik. Vprašanja, ki se bodo raz- pravljala na tem sestanku, so jednako a važna za vse stroke in so vabljonci ^ proseni, da se zane.sljlvo zberejo polno- številno, ker Ie v tem slučaiu bo sesta- nek iinel popolcn vspeh. Ce ie kateri od vabljenih slučajno zadržan. naj poslje na sestanek drugega clana ravno iste stroke. — V petek 10. marca sc vršl v prostorih zadružncga tainištvM v Cclju ob 9. uri seja načelstva Zvcxe obrtnili zadrug, h kateri so vabJjene zaradi vaZ- nosti dnevnega reda tudi nekatere zu- nanje organizaeije. — lsti dan popolUne pa je v Narodnem dv)iiiu seia ^ospodar- skega sveta Občcslovenskega obritiega društva, na kateri bi> društvo zavzelo svoje stališče v vprašanjii ustanavljan.ia Zveze obrtnih društev. ~ Razuu tega y.ivahno deluji'jo odseki razstavuegn oeibora in obeta biti obrtna vazstav.i nieseea avgusta i'iko obsežna. Posame- zni obrtniki in skupine ubrtuikov so ua delu, da priredijo za razstnvo prinicrnc izdelke. Bänke in bor/a. Poroča se nan.: V pojasnilo interesiranih krogov smo v položaju poročati, da bodo bankc m borza začelc na podlagi nove deviznc naredbe najbrže /e v prihodniih dudi. vsekakor pa že la teden delovati- Novu devizua naredba je bila neiasno public!- rana in je vsled lega \l:r;u'i ie tedaj Radanovic zopei na tihem ssmerjal Bizelance. češ da so gotovo krivi neke na njein izvršene (atvine. Pri tem je kazal pod suknjo skril bajoner. Berkovič trdi, da je potem PadanovlC »aenkrat vstal. ga oplazil po nosu in se- J>el /. roko pod snknjo (po bajonct) rc- koC: Ali misliš, da bos ti nieuc *št'liiiov*. ^fkovič, ki ie bil vinjen, sc je vstraSll If Ernesto da bi zbežal, je potognil svoj zt%PlVl »lož ter mahnil z istim čez niizo P™ti Radanoviču. da bi «a pieil v roko. » ri tem ic zadel v prs:it prerezal dva reberna hrustanca in zasadil nož 8 cm Sloboko v n!jUea. p,-j tern jo prerezai gluvno žilo dovodnieo in odvoclnico dc- xtjcffa pljiiOncga krila. Radanovic se je tukoj zgrndil j,, vsieti si|,,CRa krvavc- nja v nekaj minntah izdihnil. ¦- V raz- burjcnju if Berkovič nuihnil y, nozem «Kizaj in pri tem slucajuo zadel «se zadaj stoječega gostilničarjevega sina Stvfana Vcblcta, mlajšega v gornje stoguo, ta- ko da je tudi ta dobil rano. !-:i bi bila si- cer lahka, pa je vsled zanemarjauja ra- ¦ bila za ozdravljenk- več ko 30 clni. Po- rotiiiki so prvo glavno vprašaiije radi uboja potrcdili soglasno, drugo «lavno vprašanje radi neprevidne poškodbc Vebleta ml. pa soglasno zunikali. Sodni civor jc nato obsodil Berkoviča ua n let težke ječe. Popoldne ob pol štiril! se jo priče>i ^njga porotna razprava radi liudodef- Stva uboja proti McHiijor.iu Stropniku. Turistika in sport. Poi(r«žuica Slov. lovskeRa društva z* la&ki okraj. Kazni tehtni raztogi na- potiii so lovce \z laškega okraja, da si ustanovijo lastno podružnico. Vsc pri- prave so v teku, pripravljalnemu odbo- i'u načeluje dr, Roš, župan v LaSkem. Vsi dopisi, tičoči se podružnice. naj se tiaslovijo na dr. Roša, zlasti naj se mu javijo Vsi lovci, ki so že člani Slov. lovskega društva- Ti imajo dolžnost, da nagovorijo one lovce, ki še niso člaiit, fc pristopu. Istotako se prosijo lovci Iz Zagorja in Radeč. da se iziavijo, če bi st hoteli priklopiti tej podritžnici. Nogontetna tekma PraRa-Pariz se ^o igrala prihodnjo neduljo v farizu. Prvenstvene tekme na Pol}skem ra lBto 1921 so imele nastopni izid: 1. Cra- covi« (Krakov) 15 točk. 2. Polonia (Var- 5ava) 10 točk. 3. Warta (Po/.nani) S took. Sokolstvo- SokoJsko dru§tvo v Cdiu j»* razpo- slaio danes nckatcrim bratom vabila, da pristopijo k JurosI. Sokolski Matici, zadrugi i. o. zavezo. V to svrho je prl- bžilo položnico in pravila. Delcž zna5"a 25 Din. Z ozirom ua idealni namen.te zadruge pričakuje celjski Sokol, da se bodo bratje radcvolje odzvali z vsaj cnim deležem. Akcija »Sokoia« v Murski Soboti. »Sokolska legija za Medjimurje je kon- cem 1. 1918 pod poveljstvom kap. Jurc- Siča zasedla Prekmurje. Za časa te za- sedbe so padll junaške smrti: dr. Jew. Üimovic iz Dubrovnika. Cerovac Ciril iz Paziriü, Berger iz VaraŽdina in dva ncznana nioniarja. vSoko!^ v Murski Soboti priredi zbirko, da postnvi paw- lim jnnakoin nagrobni sponienik. Prosveta. RFSTO-SAVINOVO SLWJK V ŽALCL) Odlikovanje žalskc^a operncga skladatelja g. Friderika šircc (F^isto Sa- vin) se je vrSilo danes v uedeljo, dne 5. marca 1932 v obcinski pisarni v 2alci:, kjer so ob i <: :!: Zvečer ob 8. uri se je priCel v Rob- lekovi dvorani »Savinov vcčer^,-Na east odlikovancu se je odzval teniu vabiTu skoro ves Žalec in bližnja Ložnica; Iz- med zimanjili gotov sino zapazili g. vlad. svetnika dr. Znžeka, \lad. komis. g. dr. ( Šiibiea, g. ravnatelja Jersinovica z go- spo soprogo iz Cclja, kakor tudi drugc odličnc gosle iz Gri/č, Petrove in St. Pa via. Komers je otvoril žnlski žnpan g. V. Vabič s teinperamentnini govoroni, ki je veljal slavljencu Ristu Savinu. Na*o je nastopil kvartet »Priinorje« iz Ljub- Ijane in zapel Mirkova: >;Na trgu« in ¦ »Katrica«. Dva solospek.ra in sieer: J. \ Michl: »Pevcu« in R. Adavnic: »Nocoj h pa lep večer« je izvajal operni pevec g. I)rago Zupan i/ Ljubljane. clan *Pn- morja«. Zopet se je oglasil kvartet ¦/, A. Forsterje\'iin »SpaMom«. Nato iwin je poda! g. Rajko Vrečer obširno poroeilo o kulturnoglasbeneil^ delovanju odlikovanca K. Fridrih $ircc; kakor ludi njegov životopis. Oovoru je sledila Risto Savinovn Ovcrtura k «Plesni legeudici«, ki jo Je izvajal na klavirju kapelnik liublj. operc g. Balatka. Tenorist »Primorja« konservatorlst Svetozar Banovec je zapel poteni dva sclospeva in slcer: J. Procbazka: >Pred dur- mi«. In zopet je zapelo «Primorjo< i'r. Maroltove: »Srbske narodne« a) »Zar je niorala doč, b) »Moi dilbere«. \z Ci\)- kovskijeve opere »Onjcgin« je pel g. Drago Zupan »Arijo Clremina^. K sklepu je zopet kvartet od Fr. Marolta hannonl- zovane: Slovenske narodne: a) »Jaz pa imam konjiča bistrega«, b) «Oj ta solda- Ski bobejv<. Razun gg. Danovca in Zupana so nastopiH v kvartetu §e gg.Sil van Pe- cenko in Rajko Rajer, ki so peli v rTt- rničnem in dinamičnem oziru brezhibuo ter izražali veliko čuvstvenbst, ki je prevevala nlihova izvajanja. Solista ?. Drago Zupan in g. Svetozar Banoveo, koje je prav diskretno spretnllal g. Ba- latka na klavirju sta reSila svojo nalogo ^astno in poslušalcem povsem zadovo- ljivo. Zelo nas je tudi zanimala Savinova overtura, ki jo je v tej lepi igri razumel podati Ie g. Balatka, ki .ie »Plesno le- gendico « v Ljubljani tudi sam vodil In dirigiral. Bodi na tem rnestu izrečcna vsem imenovanim gospodom iz Ljubljana naj- prisrčnejsa zahvala za njihov prihofl, kakov tudi za krasen umetniški nastc*. Občinstvo se je oa izka/.ato tu'üi hvaležno ter ponovno pokiicalo »Pri- morje« kakor tudi gg. soliste na ode*, koji so se zopet in zopet prav radi po- vrnili ter nas še dadatno razveselili s koroskimi narodnimi pesmi. In vsakclo, ki jc v poziai uri zapustil okusno aran- žirano slavje je rekel: »Nocoj je bil en lep večer«. Dnevna krosiika. Sestaneij žurfanov slov. avtonom- nih niest. 2. in 3. tm. so se sestali v Lju- bljani župani slovenskih avtononmlh niest, in sicer: župan Ijubljanski dr. Pe- rič, župan mariborski (irOar, župan celj- ski dr. HraSovec in zupan ptujski Lo/.In- šek. Namen sestanku so posvetovanja o. raznih skupnih komunalnih zadevah, osobito glede aprovizacije in stanovan!- skega vpvasanja. 2upnik Anton Berce umrl. Te dni je unirl v Kranju upokojeni župnik Anton vBerce. I^okojnik je bil svoj čas župnik v Sori na Oorenjskem, odkixler je moral radi nekdaj ziiane »Sorške afere« z Uu- bljanskim škofom Jegličem v predčasnl pokoj. Bil je dolga lcta glavni tajnlfc Družbe sv. Cirila in Metoda ter jc kot tak bil znan tudi v naših krajih, kamor ie tudi rad prihaial na CM zborovanja kot govornik, ki je navduševal in budil ljubezen za šolsko drnžbo. 2ivel .ie zad- nja leta v zelo skromnih razmerah. Naj v mini počiva! Ustaoovitev «eljačkoga iiarodnega kluba. Novi scljački klub tvori pet po- slancev disideutov zemljoradničke stran- ke in 1 crnogorski poslanec. Klub se je izrekel za monarhijo s kraljevsko dina- stijo ter stoji na stališču narodnega e- dinstva. Novi klub hoče podpirati vsako vlado, ki bo podpirala interese kruetov. /ele/n^ka delavnica v VInkovcih pogorela. Prod par dnevi ie nastal v tle- lavnici na kolodvoru v Vinkovcih iz do- sedaj se neznanega vzroka požar, ki je uničil velik del delavnice. Vsled vetra se je ogenj bliskovito razširil in je bilo gasilno delo zelo otežkočeno. Skoda znaša več milijonov. Preveliko stavbeno eibanfe v Beo- Kradu. V Beogradu je te dni pregledala posebna koinisija vse nove stavbe. M so se zgradile v minolem letu. Pri tem se je ugotovilo, da je bilo 470 stano- vaniskih his zgrajenih brez dovoljenja oblasti. Take »nevarnosti« se nam v slo- venskih rnestih ni treba bati. Pri nas s*e iiiti oni, ki bi morali gradili lastna sia- novanja, tega nočejo storiti. Cuden sainomor iz obupa. V Marf- boru so našli v čctrtek ziutraj v hiSl Zrinjskega trg št. 6 mrtvo lastnico hiSe. fillzo Fridericfi, vdovo do železniškein umdniku. Zvezala si je dva žepna ro?3ca skupaj, jn naniočila v vodi ter si z njl- nia ovila vrat tako, da je voze! obeU robcev prišel na vratuo glavno žilo. Pri sušcnju so sc pa robci skrcili in jo za- dušili. Dunajski sejem in slovenščbia. U- prava dunajskega sejma ie izdala bro- šuro »Oospodarska misija Dunaja« lz- pod peresa dr. Gustav a Stolperja. Bro- 5ura je napisana v Skandalozni sloven- Sčini. Prevajalcc očividno ni malo ni vešč slovenskega jezika. Sarno en vr- gled: »Veliki somenj na Dunaji! Pre- glasno so jim slula v ušesa drug! klici; klici na pomoč, ki so pririli do njih z Dunaja ... Zgodovinska tla Dunaja. in krasen okvir tega mesta si prisiltta neko duševno distanco, ncsvesti plah, kterega uliva zmerom stara nadkrivajoča kultu- ra.« Kdo razume to kolobocijo? In po vrhu še nebroj tis'kovuih napak! Ne, tak- sne reklamne bro.šure si na| Dunajčani prihranljo, ali pa naj skrbe z-a pravilcn slovenski prevod, saj imajo na Dunaju ua razpolago dovolj naših Ijudi. ki imajo docela v oblasti slovenščino! Zabranjen uvoz luksuznega blajca. Vlada je odobrila projekt finančncRa müiistra o zabrani uvo-za luksuznega blaga in sicer vseh ojiili predmetov, kl so podvrženi carini kot luksuzno blago (svila, eepke, konftkeija iz svile, toa- letno milo, parfumi. fino vino in alko- holna pijača, nakiti in druga bižuterija). Vsi predmeti, ki se proizvajajo doma, Oni predmeti, ki jih imamo v dovoljni količini. - Fazanl in srnc iz CeškosiovaSke. Dubrovniška mestna občina nameravrt na otoku Lokruinu gojiti fazane in srn». Mestna občina se je obrnila na češko- slovaškega konzula s prošnjo, naj bi Ji j nubavil iz češkoslovaških državnih go- zdov potrebno Število fazanov in srn. Konzul je prošnji mestne občine ugodil. Automobikia prometna d. d. v Ljju- Wjani naznanja cenj. občinstvu, da je niorala vsled odredbo dr/.avne cestne u- prave ustaviti svoj promet na progl Cel|e - Vransko in to vsled slabe kon- štrukcije začasnega niostu Cez Savinjo. Vagoni iz Neračiie. Zadnje dni je pr*- spelo 2(X) vagonov, ki jih jc Nemčija po- slala na račun reparacij. Razen teh se nahaja na progi Novo mesto - Karlovec tretja partija onih našili vasrono\r, ki so jih Nemci zaplenili v Srbiji. Ti vagoni so bili popravljeni v Norimbergu in j!h je sedaj nemska vlada vrnila naši državi Frančiškaui v Beogradu namera- vajo zgraditi nov samostan. Prosili so mestno obcino, da bi jim brezplačno prepustila pofrebno stavbišče. Občina je prošnjo zavrnila, ker principijelno niko- rniir ne daje brezplačnih stavbišč. Klc- rikatci bodo seveda zagnali hrup. čeR, glejte jih, kako sovražijo katoličauc. Karlova apanaža propadla. Ker so vse uasledstvene države energično od- klonile od antante zahtevane prispevke za vzdrževanjc Karla Habsburga, je ve- leposlaniška konterenca sklenila, da ne more izvršiti poverjene ji naloge, dolo- čiti Karlu apanažo. Ker nj verjetno. da bi ve/ike sile hotele prevzeti plačevanje apanaže na svoje rame. bodo moraTi Karlovi prijatelji sami skrbeti za poslecJ- njega kronanega Habsburžania. Previdni Hudje iščejo vedno pri ku- povanju najbolj zanesliiv in zmožni vre- !ec. Popolno zaupanje zasluži sveiovuo znana eksportna tvrdka H. Sutttner, Ljubljana §t. 98>5, od katere ure uživajo svetovni glas, kcr vsaka Suttnerjeva ura, tudi najcenejša ima zanesljivi dobcr stroj. Ta tvrdka ima velika zalogo veri- žic, prstanov, raznih predmetov iz zlata in srebra in drugih koristnih potrebščin. Zelo prijletno pri ribanin hrbta, rok, nog in celega teiesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje le- karnarja Fellerja prijetno diseči »fihi\- fluid«. Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in 7.e 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalna steklenica skupaj z zavojem in poštni- no za 48 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja. Flsatrg št .556. Hrvatsko. D o p i 8 i. Smarski okraj. (Iz popotnc torbe.) Kakor sem vam že zadnjič poročal. da odpotujem v Slivnico, vam naznanjam. da imam tudi €d tukaj nekaj vmoji torW. Na okrajni cesti dojdeni dva km^ta, ki ¦sta se med seboj pogovarjala (klerika- lec in naprednjak) sledeče: K: Vrag sl sra vedi, kako bomo še shaiali. če bo fa stvar še tako naprej šla. Kaj praviš, ko njihovem, sa- ino da bi financarji hoteli svojo službo trezno opravljati, ne pa kakor noki Smarski financar, ko je priSel pijan in zabavljal, da je bila dotična oseba prl- iiiorana ga oklofutati in ga pred dm i po- gnati. Za take dogodke pijanosti imamo •še več gradiva. N: Ja saj so imell že za- radi tiste reči obravnavc v ŠniarJ» in Celju, kdo vc, kako je stvar izpadla? K; Jaz pravim, da izmed najboljSih poslan- cev bi bil §e dr. Korošec in najslabejSi pa ^ebot. N: Jaz pa pravim. da izmed teh dveh poslaucev ni vreden ne prvi ne drugi piškavega oreha. Kateri poslanec ic najboljši, pač ne moremo danes uga- nlti. K: Bližajo se zopet neke volitvc, kakor so mi naš kaplan pravili. Pa naj- boljse bo. da tačas zapalim fajfo tobaka in sedem pod drevo v senco, kakor da bi še šel na voli^če, ker že vidim, da rtf nič. N: Jaz ti pa tako povem priiateli, da tie si kmetje sami ne bomo pomagait« drugi stanovi nam že ne bodo, posebna pa 5c politični duliovniki >— ne in ne! Stran A. »NOVA D 0 B Ac Stev. 26 POSOJILNICA U CELJU UBtanovIjena leta X88O. v lastni pa la č i NARODMI DOM Rezervni fondi in vrsdnost lastr.ih hi* Sex K 7,000.000. Eden najstarep slOYenskih denarnih zavodov. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoči raöun ter jih obrestuje najugodneje. 00 Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Financira industrij- OiQ]iD][Di(Q] ska podjetja. Obavlja vsc denarne transakcije, daje vsakovrsine informacije brezplačno. oshshiQuQ] ¦ ¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦HBBIIBIIIHBHHBaBHBBaiBBHBBHI Stanje hranilnih vlog Cez K 45,000*000. IteffitBieoov. kreditna in stavbena Preiernov« ul. 15 w WBIJU "LÄSTNI DOM" Raöun čekovnega urada fit. 10.316. Sgärejemft hvaniinis wloge ire i h obnefttuje po 41/2°/o Wii«i in pol H od sto, ppoti odpovedi (5%) P©* od »to. Ker »ei mi je to govorjenjc zdelo še prc- cej pametno, se mi k zdelo vrcdno, da Vas •obvcstim. Tudi iz drugega vzroka sem to stvar poročal. Ker mi čas za sc- daj ne dopušča. Vain bom v kratkem Se več poroeal, med tern časom bom tudi ifotovo kaj /a mojo torbo vlovil. Do (a- krat pa ostanite zdravi. Žalec. Podružnica .IurosIov. Maticc /,-d Žalec in okolico priredi vsled sklepa obciit'^a zbora z due ?. iebr. v nedeijo \2. tm. javno zbirko od hi.se do liiše v Žalcu v prid .). M......na kar sc opozorj- jo vsi zavedni ia mlačni narodnjaki. .-- Javno zbirko za okolico nai pri rede puje otroke le na priiavo starSev... Cas je potekal. dekle je doraslo, doseglo 25. leto, postalo nevesta in se hotelo po- ročiti. In zahtcvalo ie uradnega potrdila o svoieni rojstvu. A tu se ie izkazalo, da dekle sploh 5c ni rojeno, zakaj občinska matrika je nima vpisane. Cerkveni roi- stni list, šolska izpričcvala niso »ofici- jalni« dokumenti; velja le to. kar izda ob- čina. Zadrcga. Zopet ie tckel kmetič oče na obč. urad javit 1. 1898. rojeno hčer, a zopet so ga zavrnili in zopet hoteli kaz- novatl. Izkazal se je pa, da le 25 frankov ?e plača). AH dekle je *e polnoletno ter se more torej samo javiti, če hoče, da jo vpišejo v matico. Vsa zbegana ne- vesta je torej pritekla se sama javit. da ie resnično Tojena. Toda nahrulili so ]o, da se mora legitirnirati. Drivesti price itu. Če je šlo' vse po sreči, \c. dunes niov- da že omožena. üotovo ^i ni! Zakaj bl- r- staie, razenteKa ie «prcmljen z vcliklm sloviloin reSilnih čolnov, med tenri cc!o 2 parni barkasi z brezžičnim brzojavom. Zanimiv je instrument na parniku, kateri napovc akusticnim in električnim potom p-litvost do 56 m. Hazsirjajte „Hobo Dobo"! Lastnfca in izdajat«ljica: Zvezna iiskarna v Celhf. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnlc Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Proda se po ceni §e dobro ohraniena prepro^a (Teppich) 170 — 240 cm. Pogleda se lahko pri ge. Brežnlk, mlekarna za farno cerkvijo. 1 Potnihe ali zastopaihe išče velike tovarna likera, ruma, kon- jaka in ostalih spirituoz. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna re- flektant največ mušterij, poslati na na- slov: poštni predal 41, Zagreb, glavna pošta. 166 10—10 Vaša želja imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpoln'ena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke Suttner. Prihranite si popravljanja in tudi jezo. RaJfiuiJI« ore iz nikla, srebra.tula, zlata ltd. Narotne are. 228 13 1 Bogata izbira verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste. Zahtevajte cenik s slikami od Tvormške tvrdke H SUTTNER I4ubl|ana it. 963. Godheni ovfomoti ^ „ pianino in klavlrll ie Kupljo, I Ponudbe s stalno ceno na restavracijo *~ iiMaribop" soba štcv. 10 v Mariboru. Naročila za rezanje drv spreje- ma tvrdka Brafa Basic v Cclju, Ljublanska cesta št. 14 in Sav. nabrežje. Cena za 1 sezenj 96 «. Sprejme se priden T^5 pekovskiučenec Naslov v upravi »Nove Dobe«. Vsem trgovcem, modistkam in c. :)!:- občinstvu naznanjam, da sem otvoril z%\Q%n B KlobuKl In slamnlki v Cciju, Gosposka alica St. 4. 45—2 Tranc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah i Spretne perice in likarice išče Ravnateljstvo Rimskih Toplic. Vabiio na obeni zbor Kreditne in stavbene zadruge ,Lastni dorn* v Ga- be rju pri CtJju r. z. z o. z., ki se bode vršil v sredo, dns 15. marca 1922 ob 15. uri v Zadružni pisarni v Celju, Pre- šernova ulica št. 15, po sledečem DNEVNEM REDU: 1. Poročilo načelstva. 230 * 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrcnje letnega računa in razdelitev čistega dobička. 4. Slučajnosti. V shičaiu nesklepčnosti se vrSi občni zbor eno uro pozneje z istim dnevnim redom ne glede na števuo doSIih zadružnikov. Načelstvo. Državna žrebčarna proda 1 loplokrvnega žrebca, starega 14 let, 2 foploHrvna žrebca, stara 10 let, 1 mrzlokrvnega žrebca, starega 5 let, 6 mrzioKrvnifh žrebef, dveietnib, 6 »» »t enoletnih. Žrebcc se lahko ogleda v državni -žrebčarni na Selu prl Ljubljanl, žrebeta |>x v driJavnem 2rebetl5Ču na Brdu pri Kranju. Pismene ponudbe z označbo ponudene svote je vposlati poveljstvu drž. 2rebEart<.se do 16. tm. Ponudbam jc vložiti kot vadij 10°/0 ponudene cene. Selo pri Ljubljanl, dne 4. marca 1922. pavelI»lFO dr*. žrebčarne. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da je radi bolex- ni svojega očeta izstopil iz tvrdke Turnšek in drug, Celje gospod Stanko Pra?nik> Zahvaljujemo se za do sedaj izkazano naklonjenost ter se cenjenim odjemalcem tem potom za obilen obisk najtopleje priporočam. Tur*nä©lc i» a*»«». 99104-19 oglejte sl manuIaKiurno trgovino Celje - Oaberje 16, nasproti vojašnic! kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobwo in debelo» Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago.