26. MAR. 1964 LETO III ŠT. 13. tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra — industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, Elektroniko in avtomatiko, kranj Pravniki so se sestali Uprava podjetja ISKRA je dne 23. 3. 1964 sklicala sestanek vseh pravnikov, ki delajo v upravi' in organizacijskih enotah podjetja. Sestanek je vodil sekretar tov. Pavle Gantar tef v uvodni besedi pojasnil potrebo po združevanju pravnikov, ki delajo v gospodarstvu in potrebo po rednem periodičnem sestajanju pravnikov ISKRE. Sklenjeno je bilo, da bodo od delovnega prava prek predpisov, ki urejajo vse, oblike socialnega zavarovanja, zavarovalnega prava, odškodninskega, trgovinskega, pogodbenega, kazenskega, patentnega dn finančnega prava do upravnega prava, gospodarskih predpisov, uzanc in podobno. Zato je od kakovosti in intenzivnosti dela pravnikov marsikdaj odvišen itudi finančni ter poslovni sestanki za pravnike podjet- uspeh tovarne. Opaziti pa je, ja ISKRA na sedežu uprave da so premnoge orgaaizacij- podjetja vsak drugi torek ob 7.30 in da bodo ti se sestanki pripomogli k plodnejšemu delu in sodelovanju pravnikov. Tov. Jože Humer je ; na kratko poročal, o vseh za pravnike v ' gospodarstvu važnih predpisih, ki so izšli v letu 1963 in letos v Uradnem listu. Dr. Miroslav Trost pa je pripomnil, da se že ske enote podjetja ISKRA preslabo zasedene s pravniki in da te posle opravljajo osebe brez predpisane pravne izobrazbe. Dr. Trost je tudi pripomnil, da je V takih primerih zastopanje tovarne pred rednimi in gospodarskimi sodišči večkrat šibko. S tem v zvezi je bilo tudi poudarjeno, da je treba pri Na letni konferenci sindikalne podružnice se je zbralo prek »Iskra« Železniki, kjer je izvršni odbor sindikata poročal o sklepih bfunm poročali v naslednji številki 300 članov kolektiva tovarne svojem delu. O problemih in Pregled dohodkov nekaj časa čuti potreba po vseh pogodbah, zlasti pa onih specializaciji v gospodarstvu zaposlenih pravnikov. Vsak od pravnikov naj bi se opredelil Za eno'‘številnih _ zvrsti prava pri tem specializiranju. Na koncu so nekateri, od pravnikov tolmačili zanimive aktualne pravne . probleme, ' na katere so naleteli pri svojem delu, o čemer se je razvila obširna debata, - Med drugim je bilo sklenjeno, da se na prihodnjem sestanku ki zadevajo kooperacije ali dobave, z ustreznimi določili in regulatorji pogodbene discipline, zaščititi ‘ poslovni plan in interese podjetja; oziroma tovarne. Predlog o tem bo izdelal tov. Ančik Mitja. Pravniki so tudi dobili pristopne izjave za članstvo združenja pravnikov- v gospodarstvu. Utemeljeno se pričakuje, da bodo ti periodični Sestanki pravnikov obravnava osnutek statuta ISKRE kmalu pokazali uspeh podjetja, ter da naj k osnut- saj se bo na teh sestankih Celokupna masa izplačanih OD v podjetju Iskra se je v letu 1963 formirala po internih pravilnikih o delitvi CD in OD vsake posamezne proizvodne enote oziroma enote skupnih služb. Ta raznolikost pri formiranju OD je seveda predstavljala precejšnjo oviro hitrejši notranji konsolidaciji podjetja ter uveljavitvi načela o enakem plačilu za enako delo. Vzroke za to raznolikost najdemo predvsem v pomanjkanju enotnega pravilnika, ki bi urejal delitev čistega dohodka kot osebnih dohodkov načelno in postavil neke kriterije za delitev v posameznih enotah. Kljub temu, da v letu 1963 pri spremembah le-teh vša-še nismo imeli enotnega pra- kega vsebinsko in oblikovno .... vilnika, je obstajal nek uskla- pregledala ter velikokrat ku dajo pravniki svoje pn- poleg aktualnih pravnih pro- jevaleG različnih teženj posa- zahtevala tudi vsebinsko pombe. blemov obravnavala tudi meznih enot in sicer v obliki spremembo oziroma dopol- Delo pravnikov v gospo- poslovna politika tovarne, komisije DS podjetja za OD, nitev posameznih členov, darstvu je zelo obsežno in se- statut in drugi predpisi sar. ki je pri sprejemanju novih » . f|§§ d ga v vsa pravna področja moupravnih organov. M. A. pravilnikov o delitviOD tef m^li popoSoma uresničiti načela o enakem delu in plačilu, smo imeli še drugo bistveno pomanjkljivost OD V prostorih Gospodarskega organizaciji ter stroških pr- stroj« in prostore RTV Ljub- in sicer njihovo nestimula-razstavišča v Ljubljani je bi- vega ¡našega barvnega filma o ljana, naslednji dan, v nede- tivnošt (ne povsod in popol-lo prejšnji teden večdnevno »Iskri«. Zbranim je nato film ljo, pa so zaključili pošveto- noma) in s tem premajhno posvetovanje ekonomskih naš operater tudi predvajal, vanje z ogledom prirodnih povezanost z rezultati posa-propagandistov, ki- so se ga Isti dan so si propagandisti znamenitosti Krasa. meznika, enote oziroma pod- udeležili delegati gospodar- ogledali še ljubljanski »Lito- Marjan Kralj jetja. skih podjetij in ustanov iz Obisk propagandistov pri nas Najbolj ekstremen primer imamo v odvisnosti mesečnih OD le pd števila delovnih ur v mesecu! Sicer pa so tudi tiste enote, katerih OD so bili bolj slabo vezani na uspeh- začele vnašati v svoja pravilnike nekatere elementa stimulacije, ki pa so pone- -kod še dokaj okorni in nepreizkušeni. Kakšne OD so dosegle v 1. .1963 posamezne enote in njihovo primerjavo z realizacijo 1962 ter planom 1963, nam podaja spodnja tabela (podatki za Naprave, Elektroniko, Elemente, Kondenzatorje in Elektromotorje za 1.1962 veljajo le za II. poli, ker pred tem . tovarne še niso samostojno poslovale). , (Dalje na 6. slrarii) I Z obiska v kranjski ISKRI Po številnih prebranih referatih in,posvetih, v katerih so določili smernice za bodoče delo in razvoj .propagandne dejavnosti, so slovenski organizatorji posvetovanja popeljali udeležence tudi na ogled naše tovarne v Kranju. V soboto sta dva Kompasova avtobusa pripeljala iz Ljubljane okrog 70 udeležencev, ki so M z zanimanjem ogledali proizvodnjo M nekaterih oddelkih naše to-rarne. - Po ogledu so se udeleženci obrali v kinodvorani, kjer jim ¡e šef naše propagandne služ-ge ing. Mitja Tavčar podal nekajš pojasnil b tovarni in Iščemo nove sodelavce za redna delovna razmerja: Uprava podjetja — programski sektor 2 POMOČNIKA ' DIREKTORJA PROGRAMSKEGA SEKTORJA Pogoji: tehnična ali ekonomska fakulteta in večletna praksa v industriji; 4 STROKOVNE DELAVCE Ekonomska ali tehnična fakulteta z večletno prakso v industriji; 2 PLANERJA Elektro ali strojna fakulteta z nekaj let prakse pri planiranju; 1 ANALITIK Ekonomska fakulteta; TAJNICA DIREKTORJA Dovršena ekonomska šola in popolno obvladanje stenografije in strojepisja; VEČ STENODAKTiLOGRAFK Dovršena Administrativna šola; 2 POMOČNIKA DIREKTORJA PROIZVODNEGA SEKTORJA Dovršena strojna ali elektro fakulteta in več let prakse na vodilnih 'delovnih mestih v Industriji; 2 ASISTENTA ; Elektro ali strojna fakulteta — lahko začetnik; 2 PLANERJA Ekonomska fakulteta, nekaj let prakse pri planiranju proizvodnje; STATISTIK Ekonomska fakulteta s prakso v sestavljanju statističnih poročil. Uprava podjetja — sekretariat VEČ PRAVNIKOV za delovna mesta pravnik, upravni referent in referent za zavarovanje; Pravna fakulteta in nekaj let prakse; Delovna mesta v programskem sektorju so v Ljubljani, delovna mesta prevodnega sektorja in sekretariata pa v Kranju. Prosimo, da pošljete ponudbe Kadrovski službi, Kranj, Kidričeva 40. Tovarna Elektromehanika Kranj ŠEFA TEHNIČNE KONTROLE Strojna ali elektro fakulteta s 5-Ietno prakso na vodilnih delovnih mestih v industriji; 10 ČUVAJEV za čuvajsko službo; Podrobne informacije o pogojih dobite na Kadrovski službi tovarne. Prosimo, da pošljete ponudbe na Kadrovski oddelek tovarne Elektromehanika, Kranj, Savska loka 4. Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana SEKRETARJA SPLOŠNEGA SEKTORJA Dovršena pravna fakulteta in 5 let prakse v gospodarskih organizacijah; VEČ STROJNIH TEHNIKOV za mehansko tehnologijo. Zaželena nekajletna praksa; VEČ KVALIFICIRANIH FINOMEHANIKOV, STRUGARJEV, STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV IN REZ-KALCA TER GRAVERJA Za navedena delovna mesta se zahteva dovršena poklicna šola ustrezne smeri ali izpit za kvalifikacijo;^ REFERENT ZA NABAVO MATERIALA IZ UVOZA Popolna srednješolska izobrazba s 5-letno prakso na ustreznem delovnem mestu in znanjem nemškega jezika; ADMINISTRATORKA Dokončana Administrativna šola. 1 Prosimo, da pošljete ponudbe na ISKRA KRANJ, Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, Celovška cesta 189 a. ISKRA — Tovarna instrumentov, Otoče RAZVIJALCA V PRIPRAVI DELA Elektro ali strojni inženir, lahko začetnik; VEČ KVALIFICIRANIH ORODJARJEV z večletno prakso, - ELEKTROMEHANIKOV, FINOMEHANIKOV in KLJUČAVNIČARJEV Dovršena poklicna šola (za orodjarje večletna praksa); KVALIFICIRANEGA GALVANIZERJA z večletno prakso v galvanizaciji; KONTROLORJA Dovršena poklicna šola elektro stroke in nekaj let prakse; RAČUNOVODJA Ekonomska fakulteta ali dovršena 1. stopnja ekonomske fakultete ter nekaj let prakse. Prosimo, da pošljete ponudbe na ISKRA KRANJ — Tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče. ISKRA — Tovarna elektronskih instrumentov — Horjul VEČ DIPLOMIRANIH ELEKTRO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV STROJNE IN ELEKTRO STROKE za delo v tehnologiji, konstrukciji, proizvodnji in kontroli; DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA kemične stroke; DIPLOMIRANE EKONOMISTE za plansko službo in analize; VODJO KADROVSKEGA ODDELKA z dovršeno pravno fakulteto ali višjo kadrovsko šolo; VEČ KORESPONDENTK IN STENODAKTILOGRAFK; TAJNICO UPRAVE Vse z dovršeno Administrativno šolo; VEČ STRUGARJEV, REZKALCEV, ORODJARJEV IN STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV z dovršeno poklicno šolo. Prevoz iz Ljubljane v tovarno je zagotovljen s tovarniškim avtobusom. Prosimo, da pošljete ponudbe na ISKRA KRANJ — Tovarna elektronskih merilnih instrumentov, Horjul. Uprava podjetja — proizvodni sektor Mladinsko tekmovanje v tovarni za elektroniko in avtomatiko S tekmovanjem mladine v dvigu produktivnosti "smo -v naši tovarni pričeli že v' septembru lani, decembra pa smo pričeli^'s tekmovanjem po novem načinu ocenjevanja, ki je bilo predlagano od strani KK »ISKRA« Kranj. TKZMS je sestavil komisijo in več podkomisij: za disciplino, tehnične izboljšave, propagando, evidenco doseženih uspehov, za povezavo med aktivi ter ZK, sindikalno organizacijo ter centralno tekmovalno komisijo. Rezultati tekmovanja za mesec december so bili naslednji: med mladinci, ki delajo po učinku so bili najboljši: Redžep Qori (OD osnovne delavnice) —• 32 točk, Rozi Klemenčič (Višnja gora) pj 14,4 točke, Meri Ostarek (Višnja gora) 1— 11,8 točke; med mladinci, ki delajo po času, pa: Franc Jarc (Tehnična kontrola) — 4 točke, Alojz Janežič (obrat Mokronog) — 0 točk, Nika škof (računovodstvo) — 0 točk. Povprečna ocena vseh tekmovalcev v tovarni pa je 3,31 točkev Mladinci so doslej dali 5 predlogov za izboljšave. Od teh je tri predloge že potrdila komisija za racionalizator-stvo pri upravnem odboru, o ostalih dveh pa komisija še sklepa. S pomočjo propagande (ozvočenja) in objave rezultatov tekmovanja na oglasni deski, smo dosegli veliko za-, nimanje za tekmovanje. V nadaljnjem tekmovanju pričakujemo še nove predloge za racionalizacije in tehnične izboljšave, ter tudi večjo delovno Storilnost, precej truda pa bomo morali še vložiti v izboljšanje discipline. Za najboljše mladince je tovarna odobrila praktične nagradeN transistorski sprejemnik, gramofone, knjižne nagrade in skupinske izlete. Uprava nam tudi zelo pomaga pri izvedbi tekmovanja, za kar se- ji zahvaljujemo in želimo kar največje sodelovanje med našim aktivom ZMS in upravo. ZK in sindikalno organizacijo v naši tovarni. Delo mladine Mladina v tovarni za elektroniko in avtomatiko je začela 'v tesni povezavi z ostalimi političnimi organizacijami izpolnjevati naloge, ki jih družba pričakuje od nje. V letošnjem obdobju smo že organizirali proizvodno konferenco, na kateri se ie v Pržanu razvila razgibana razprava, kar pomeni, da so mladinci zelo zainteresirani za uspeh tovar.Lr. Na to konferenco smo povabili tudi vodilne osebe, ki so nam odgovarjale na vprašanja, ki so nas zanimala Proizvodno konferenco bomo v taki obliki/v kratkem ponovno organizirali. Sodelovali smo tudi pri pripravah na proslave in prispevali svoj kulturni program. Zelo uspel program smo pripravili za naše najmlajše ob prihodu dedka Mraza. Prikazali smo jim odlomek iz pravljice »Sneguljčica«. Malčki so program še dopolnili s svoiimi nesrn!- c&mi in recitacijami. Mladinci v precejšnjem številu? sodelujemo tudi v športu, predvsem v odbojki, streljanju, smučanju in šahu, največ svojega časa pa mladiria^po-sveča tekmovanju za dvig produktivnosti. Z vsemi močmi se trudimo, da bi prispevali čimvečji delež k izpolnjevanju letnega plana. Kristina Jesih' Viki Končina Ne prezrite! Počitniška skupnost »Iskra« bo 1. aprila izplačevala vplačane zneske za letovanje v letu 1963 vsem tistim, ki t letovanjem v naših počitniških domovih lani niso bik zadovoljni. Prijave oddajte i Počitniško skupnost, denai pa prav tam dvignite 1. apr) la do 12. ure. 69,6 odstotkov „za referendum o uvedbi samoprispevka ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE ŠOLSKIH POSLOPIJ V KRANJSKI OBČINI Glasovalna enota % ude- ležbe % glasov »za« Skupne službe 88,9 70,0 Gospod, planski sektor 90,1 72,2 Kontakt, in releji 82,7 74,0 Montaža telefonskih central 88,4 76,6 Montaža števcev 80,5 71,0 Montaža kino + M E A 84,0 83,3 ■ Umetne mase + M R S 85,9 67,9 Tehnična kontrola 87,9 72,5 Tehnični sektor 93,0 72,2 Orodjarna 91,4 59,6 Vzdrževanje strojev 87,8 50,0 Vzdrževanje naprav 93,4 55,1 Produkcija — I. del 88,3 65,2 Produkcija — II. del. 80,0 64,9 šolski center 91,8 92,3 Uprava podjetja + del MTC 86,7 84,7 Selenski oddelek 96,4 - 70,4 Restavracija 100,0 90,3 SKUPAj: 86,8 69,6 število vpisanih glasovalcev: 3.640; glasovalo: 3.159'oziroma 86,8%. Če vzamemo osnovo upravičencev' 3.640 kot 100%, tedaj je Iskrin odstotek »ZA« 69,6%, s čimer smo se zavestno odločili za hitrejši' napredek šolstva v kranjski občini. Ker je referendum tudi drugod pokazal dobre rezultate, saj : kaže skupni pokazatelj 77,6% »ZA«, bo občinska skupščina' samoprispevek za gradnjo šol lahko uvedla. Vsekakor rezultati kažejo na visoko zavest-glasovalcev, ki jim ni odrekati skrbi za napredek šolstva, ki bi brez hitre in pozitivne odločitve občanov lahko postal gospodarski in politični problem. Gladovalci imajo, zdaj vso pravico, da se te šole zgradijo v obljubljenih rokih, hkrati pa naj bodo te zgradbe narejene po načrtih, brez eksperimentov, in ki bi bili nekje tudi na vpogled občanom — glasovalcem! ABC V „Iskrine“ proizvode imamo naomejeno zaupanje Beograd, 10. marca — V gospodarski zbornici SR Srbije v - Beogradu sd priključili novo »Iskrino« AT centralo 10/100, sistema Crossr bar. Nova centrala ima 100 priključkov in bo glede na staro centralo s 30 priključki, kr je bila tudi »Iskrina«, v mnogočem olajšala telefonski promet, tako glede zunanjih kot tudi notranjih zvez te w • ustanove. Instalacijo centrale so izvedli monterji Petar Trdjkovič:i:Leka Vujadinovič iz montažnega oddelka št. 2, celotna dela pa je nadzoroval ing. Jovaševič. Po priključitvi centrale je bila majhna slavnost, kjer so tovariši iz zbornice zelo pohvalno govorili o »Iskrini« telefoniji. Tov. Dundjerovič je izjavil, da ima mnogo raz- Iz Višnje gore Večkrat beremo v glasilu da v aktivu sploh ni delovala »Iskra« razne članke.Jz dela strelska sekcija, in da so s aktivov mladine. Zato smo se treningom začele mladinke le tudi 'nji odločili napisati kra- nekaj dni pred tekmovanjem, tek članek iz aktiva ZMS v zato zasluži ta aktiv tem več- obratu Višnja gora. Mladinski aktiv v našem obratu v Višnji gori je sestavljen v glavnem iz mladink, zato" je priredil za praznik žena proslavo, na kateri je mladina izvedla kratek program, hkrati pa se je več mladink mrzlično pripravljalo na strelsko tekmovanje, napovedano za 8. marec. Izposojena zračna puška, improvizirano strelišče,- veliko dobre volje in pričakovanja je rodilo skoraj nepričakovan uspeh. V ponedeljek po tekmovanju se je ekipa, ki so jo sestavljale mladinke: Slavka Rozina, Justi Omerzo, Anica Starec, Rozi Klemenčič in Anica Kovačič, ^zmagoslavno vrnila. — Dosegla je tretje mesto in prislužila novo zračno puško. Omeniti je treba. jo nohvalo. logov za neomejeno zaupanje v Iskrine proizvode. »Prepričan sem« — je rekel med drugim — »da bomo zelo hitro povečali število priključkov nove telefonske centrale, poleg tega pa tudi ta centrala ne bo edini proizvod »Iskre« v naši hiši. Predlagal bom namreč, da boste opremili tudi celotni daktilobiro z vašimi napravami, težave so sedaj le okoli finančnih sredstev.« Slavnost so zaključili z majhno zakusko, kateri so prisostvovali tudi monterji. Navzoči tovariši iz zbornice so ponovno pohvalili izredno uspešna zaključna dela pri 'montaži nove telefonske centrale. Kaj pa naše letošnje letovanje? Y eni izmed zadnjih številk našega tednika »ISKRA« ste objavili razgovor Vašega sodelavca z upravnikom Počitniške skupnosti »ISKRA«, tovarišem Gabrijelom Benedikom. Glede na to, da tedaj še niso bila razčiščena določena vprašanja v zvezi z začetkom in cenami letošnjega letova- nja, prav tako pa tudi vpra- prej, kako in kaj pripravlja sanja v zvezi z načinom in naša Počitniška skupnost. Ta terminom, prijavljanja za le- stvar najbrž ne Zanima samo tavanje, menim, da je ob mgne, pač pa še marsikoga v koncu marca pravzaprav že ISKRI. ' , skoraj skrajni čas, da člani ... -G. J.- delovnega kolektiva izvedo, kako bo letovanje potekalo v Pripomba: Vprašali smo Poletu 1964, zato prosim, da bi. čitniško skupnost in čakamo prek časopisa objavili -čini- na odgovor! štiri navdušene strelke iz Višnje gore 0 socialistični vzgoji mladine TEZE ZA REPUBLIŠKO KONFERENCO ZVEZE MLADINE SLOVENIJE I. republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, ki bo 3. in 4. aprila, bo obravnavala vprašanja »SOCIALISTIČNE VZGOJE MLADINE«, torej tista vprašanja, ki vplivajo na oblikovanje mladega človeka, njegovo vzgojo, pogled na svet in katerih hitrejše aji počasnejše reševanje vpliva na mišljenje in razpoloženje mladih ljudi. Hočemo, da pride do izraza aktivna vloga mladih ljudi Pri reševanju v gradivu zajetih vprašanj, tako v organih upravljanja kot v tem, kjer se porajajo, zato. bodo vprašanja aktivne udeležbe mladih v samoupravnem, mehanizmu, materialni položaj in iz tega izvirajoča perspektiva mladih, osrednja vprašanja. .Ker želimo, da bi tudi mladinske organizacije podjetja »Iskra« razpravljale o tezah za republiško konferenco; ob- javljamo izvlečke, ki neposredno zadevajo mladino v gospodarskih organizacijah. Vse predloge, dopolnitve oziroma mnenja in stališča do posameznih vprašanj pa pošljite na Centralni komite zveze mladine Slovenije — Ljubljana, Dalmatinova 4. Mladi rastejo in dozorevajo v obdobju nadaljnjega hitrega rhzvoja proizvajalnih sil naše družbe, v času poglabljanja in utrjevanja samoupravljanja in demokratizma. Vedno večje šo možnosti za strokovno iri splošno izobraževanje. Ta stalen napredek, ki odpira perspektivo mladini, je tista gonilna; sila, ki najbolj uspešno vpliVa na naše pozitivno političhp; ,i*az-položenje. Sprejem nove ustave, uvedba rotacije in reelekcije, uveljavljanje mladine v družbeno-političnem in. strokovnem življenju, so tisti dogodki, Oziroma dogajanja, ki tako prepričanje le potrjujejo. PREDVSEM PROGRAM ZKJ IN USTAVA Program ZKJ in ustava sta dokumenta,tki konkretno govorita,! o naših ciljih. Ali jo mladi poznajo dovolj, ali te oUm ralazlincti razviiaio na- prej? Nadaljnja izpopolnitev in izgrajenost samoupravnega mehanizma, humanejši človeški odnosi; večja 'produktivnost,- višji standard, so skupna naloga celotne družbe; napredek na vseh področjih bo mladim omogočil pogoje za hitrejšo vključitev v družbo, za razvijanje njene ustvarjalnosti in za osvoboditev človeka, za prehod v družbeno skupnost'svobodnih proizvajalčev. Mladi si bodo predvsem s svojim lastnim delom, prizadevanjem, študijem in moralnopolitičnimi kvalitetami, v borbi za vse napredno izbojevali svoje masjo in vlogo v družbenem razvoju. Razvijati je treba spoznanje, da je predvsem od nas samih, od našega aktivnega odnosa .do naše revolucionarne stvarnosti, v Selu, riac&Inosti, odločnosti in ustvarjalnosti _— perspektiva izgradnje socializma. Sedaj imamo šele fe-melie zidove in streho. No- tranjost še ni izdelana, okna 'še niso vsa zasteklena in od tod razni prepihi, zaradi katerih potem kihamo in nas boli glava. KAJ JE POTREBNO ZA POZITIVNO FORMIRANJE ZAVESTI? Za pozitivno formiranje zavesti mladega človeka je potrebno njegovo sedanje materialno stanje in | družbeni položaj, še pomembnejše pa je zanj vprašanje perspektive. Ali še bo' lahko in kako razvijal in uveljavil ter napredoval na strokovnem področju, v družbeno-političnem življenju, in ali se bo lahko 'v bližnji bodočnosti dvignil osebni standard? Koliko je v svojem razvoju marsikdo prikrajšan samo zafo, ker je obiskoval osnovno šolo s kombiniranim poukom ali manj kvalitetno šolo' in mu je pogosto zaprta možnost ¡nadaljnjega rednega šolania. Zaradi relativno po* Pisnro iz Železnikov Kljub težavam - Rad bi spregovoril nekaj je asortiment Iskrinih izdel-o vajencih . v Selški dolini, kov dokaj razlikoval od ko-predvsem pa o vajencih v vinskih izdelkov, ki so sodili »Iskri.« Kakor vse 'kaže, je k pisarniškim potrebščinam, pojeg lesne, čevljarske pano- je ta proizvodnja po sklepih ge — kovinska, industrija s 'samoupravnih organov posta-prihodom »Iskre« močno po- la 1. 7. 1963 samostojna; pod segla v življenje v Selški nazivom »Niko« Železniki, ki dolini. Že v osnovni šoli se je obdržala svoje stare pro-otroci seznanjajo z raznimi ¡ store, v novi zgradbi pa je poklici, in tako se eni odlo-' »Iskra«« razvila serijsko iz-čijo za obrt, drugi želijo po- . delavo- malih motorjev: stari industrijski 'delavci oz. Zaradi pomanjkanja pro-vajenci, ki kasneje predstav-, ¡štorov v novi tovarni, so valjajo: kvalificirane kadre, jenci ostali v starih prosto- Kovinsko podjetje »Niko« .rih, in so sedaj pravzaprav je imelo .svoj čas prostor za gostje kolektiva »Niko,« ki praktični, uk vajencev v sta- jim ..je 'z razumevanjem od-fem _ poslopju. Tudi s pripo^ . stopjl prostpr;in seveda tudi jitvijo k »Iskri« so ..prostori opremo, vendar taki pogoji za vajence ostali isti. Ker senisonajboljši za vajence sa- Naši racionalizatorji Tov. Silvo Seražin, zapo- izkušnje je skrajšan, upravlja slen v kontroli montaže tele- pa jo lahko kontrolor z nižjo ionskih central, je pripravil strokovnostjo, izboljšavo pri kontroliranju kaset dvojčkov. Preizkušnja kaset dvojčkov je v preizkusni Crossbar centrali, katera je v kontrolnem oddelku. Ta način kontroliranja kaset dvojčkov je zamuden, ker je treba vsakega posebej vgraditi oz. priključiti v centralo, že predhodne priprave na centrali trajajo do 15 ur na dve osebi, da se lahko začno s preizkušnjo kaset, med tem časom pa je preizkušnja ostalih enot onemogočena. S tem da je kontrolna centrala stalno zasedena s preizkušanjem ostalih enot in stojal, je prfc_ izkušnja kaset dvojčkov za zmogljivost kontrole, dodatna obremenitev. Z novo napravo, ki jo je izdelal tov. Silvo Seražin, se lahko preizkušajo kasete dvojčkov neodvisno od kontrolne centrale že na liniji Letni prihranek: 1,134.000 MTC. S tem je znatno raz- dinarjev. Tov. Silvo Seražin je bremenjena kontrola, čas pre- prejel .88.600 din premije.. uspehi me, saj se bodo morali le-ti specializirati za industrijsko proizvodnjo, predvideno po programu, ki - se je začel v letu 1962. Industrijski način in specializacija — to je'bilo za. Selško dolino nekaj novega in je nastalo vprašanje, ali bodo v tej dolini vzbudili pri mladih dovolj zanimanja, in ali bodo dobili v ük dovolj vajencev? Prav zato so y letu 1963 priredili razstavo svojega, dela oz. rezultatov praktičnega- pouka. Prebivalci Selške doline so se za to razstavo močno zanimali, predvsem pa starši, katerih učenci se že učijo in oni, vkateri želijo, da bi se' »njihov otrok izučil v kovinski stroki. Obstajala je bojazen, dar'se za šolsko leto 1963/64 ne bi prijavilo zadostno število učencev omenjenega poklica, toda bilo je obratno. Lepim uspehom je sledil številen vpis mladega kadra za jzučitev tega poklica. Kot sem že omenil, se učenje učencev praktičnega pouka v podjetju »Iskra« odvija pod neugodnimi pogoji, saj nimajo svoje delavnice in strojne opreme. Kljub tem. nevšečnostim se pouk 'praktičnega dela odvija naprej, v prosto- . rih podjetja »Niko«. Na sindikalni konferenci 21. marca pa je bilo kolektivu pojasnjeno, da bodo- vajenci »Iskre« dobili svoje prostore v . enem izmed boksov poleg nove tovarne. Kljub težavam pa ne’ sme-, mo mimo Uspehov, ki so jih vajenci »Iskre« Železniki dosegli na tekmovanju v ročni ; obdelavi kovin na poklicni j šoli v Škofji Loki, kjer je. tekmovalo 6 šol in podjetij, in to:, IKš Jesenice, poklicna ' 'šola Radovljica, LTH Škofja I.oka in učenci »Iskra« Železniki. Tekmovanje je bilo izvedena 's' prvim letni- Na letni sindikalni konferenci v tovarni »Iskra« Železniki smo se začudili povprečju starosti članov kolektiva, ki znaša 24 let, če pa pogledamo na gornje posnetke, pa se ne čudimo več, saj obrazi kažejo le od 16 do 20 let, in teh je v tej tovarni precej kom. Vsaka šola oz. podjetje je poslalo na .tekmovanje 3 tekmovalce. Med tekmovanjem se je vnel pravi boj za, dosego prvih mest; vsi so videli lepe nagrade (fotoaparat, transistorški aparat, ventilator in knjige),: ki so bile namenjene najboljšim, 'šolam oz "podjetjem pa ,-so bili namenjeni" pokali. Oeenjeyanjejej _ potekalo tako, da Se .je.ime- tekmoval- ca zapisalo šele takrat, ko je komisija z delom zaključila, prej pa so se izdelki žigosa- li. Prvo in drugo nagrado za dosežen najboljši uspeh sta prejela učenca Franc Lonc-rtar i.n Štefan ■ Kunstelj z Jesenic (fotoaparat in Iran-sistroski aparat) celotna ekipa Jesenic pa prehodni pokal, za j doseženo I. mesto. Tretjo . nagrado (namizni ■ (Dalje n'a 8. .strani) . časnega uveljavljanja šolske reforme, še vedno'lej okoli" 60 % mladih- ljudi uspešno zaključi osemletko. Zaradi premajhne kapacitete nekaterih strokovnih šol II. stopnje se iz leta v, leto ponavlja problem mladine, ki Se ne more dalje ustrezno izobrar zevati, čeprav -je takšen kader v proizvodnji nujno potreben. OVIRE PRI USPOSABLJANJU PROIZVAJALCEV Težnja po uvajanju ekonomskih šolnin skoraj' v vse oblike izrednega, večernega in dopolnilnega šolanja ni v skladu z družbenimi potrebami po strokovnih kadrih. Ta težnja posebno mlajšim proizvajalcem zapira možnost usposabljanja,- ker ne uspejo dobiti konkretnega, financerja. Ker so te oblike in institucije nujno 'vezane na honorarne sodelavce' in ker bo tako stanje še dolgo trajalo, ponekod pa se ga ne da odpraviti; se nam ždi nevzdržno, da se' tudi za to dejavnost plačujejo prispevki za predavanja po -stopnji 108 %. Vse" to mora plačati tisti, ki se poleg rednega dela še izobražuje. Tu so našteti še nekateri problemi, ki objektivno zapirajo osebni razvoj mlademu človeku glede na izobraževanje. Izredno pomembno za socialistično vzgojo se nam zdi predvsem to, da bo družbeni položaj, osebni, standard, vpliv posameznega . mladega človeka čimprej odvisen od njega samega, od njegovega dela, prizadevnosti, sposobnosti, kritičnosti, ne pa od dela njegovih staršev. BOJ PROTI PAČENJU ETIČNIH NORM Za formiranje mladega človeka , _ njegovega - značaj a in tudi svetovnega nazora je pomembno, ali bo napredo- val na podlagi svojih osebnih prizadevanj, sposobnosti in naprednih stališč, ali pa bo ta pot do cilja drugačna. To govorimo zato, ker So v naši družbi še primeri raznih priporočil vplivnih znancev, kar destimulativno deluje na osebno prizadevnost mladega človeka. Jasno pa je, da še tako dobro izdelani statuti in predpisi ne bodo preprečili teh še živih Izkrivljanj, če. še v borbi ' za uveljavitev svojih principov ne postavljajo temu nasproti zavestne sile, predvsem pa mladitia sama. Zato moramo vse svoje napore, naš celotni samoupravni sistem izkoristiti za izoblikovanje takšne politične situacije, ki bo onemogočala tovrstna izkrivljanja. To ni le v interesu pravilnega moralnega oblikovanja mladih, to je tudi v interesu borbe za večjo produktivnost dela, za razvoj resnično demokratičnega sistema, za naš celoten hitrejši razvoj. DIFERENCIRATI DOBRE GOSPODARJE OD SLABIH V Sloveniji so posamezne delovne organizacije, v katerih imajo proizvajalci sorazmerno nizke osebne dohodke oziroma zapažamo precejšnje število tistih, ki imajo dohodke. manjše od 25.000 dinarjev, kar vse bolj ocenjujemo kot merilo družbeno še potrebnega in koristnega dela. Napačno bi bilo vprašanje nizkih dohodkov (pod 25.000 dinarji) obravnavati le s socialnih vidikov kampanjsko (kar se v praksi že dogaja!) -pač pa moramo to vprašanje reševati- z dvigom produktivnosti, z boljšim gospodarjenjem v določeni organizaciji. IZ OSEMLETK NA DELO "Eno izmed vprašanj, ki se pogosto pojavlja v razpravah mladih ljudi, je položaj mladih proizvajalcev, ki se po končani osemletki vključujejo neposredno v proizvodnjo. To mladino pa danes obravnavamo v glavnem le kot proizvajalca. Danes približno 25—30 odstotkov mlade generacije tako stopa V delovni proees v dobi pubertete, in po puberteti, to je-od 15. do • 18. leta, Varuje jih le posebna higienska varstvena zakonodaja, zakona o deiovnih razmerjih, nihče' pa dovolj sistematično in skrbno ne spreirilja njihovega osebnega 'razvoja,' ne Skrbi sistematično za njihovo dopolnilno splošno »in strokovno izobraževanje. Delavske in ljudske univerze izobražujejo le po naročilu. V .šolah za življenje smo zajeli v delovnih organizacijah v' sezoni 1962/63 3063 mladih proizvajalcev. V ostalih družbeno-političnih seminarjih, ki 'jih prirejajo delavske univerze, pa 4842 mladine. Nadaljnje urejanje Statusa te mladine bo moralo Antonu Ježu ne zmanjka volje in pobud f GalvanoteMačni mojster Anton. Jež v tovarni za elektroniko in avtomatiko v Pržanu je eden izmed; tistih, ki ni 'zadovoljen samo s tem, da svoje vsakodnevno delo vestno in marljivo opravlja in svoje znanje_prenaša na mlaj-še sodelavce. Menim, da bom kar zadel, če pravim, da! je njegov , '.»konjiček«;., nenehno, jtuhtanjč in. iskanje.pridelu v stroki^ še zlasti pa svoj čas-porahljâ za - reševanje pomembnih. problemov pri površinski zaščiti. Tu sg .zares pojavi ja jo .problemi;; katerim strokovnjaki posvečajo dovolj- študija; in poskusov in kot je pri Antonu Ježu priv mer — pri tem dosegajo težko prislužene uspehe. : Anton' Jež; -že sedmo, leto, dan za dnem aktivno zasleduje problematiko površinske zaščite.jn je1trii med .drugim, glede- na tehtnost lega vprašanja, tudi j pobudnik števil-, hi-h tečajev .in; vzgoje mladih Strokovnih kadrov v pogledu spoznavanja ■ in obvladovanja galvanolehničnega znanja. Bežno smo; v našem tedni-., tu .o enem „'.izmed njegovih 3lomemhnitt'^sledkby ,že pihali, vendar je prav, da ob tej priložnosti spregovorimo še' o vrsti, drugih,' ki dokazu-; jejo. njegovo, podjetnost. in neuničljivo vpij o, s katero, v določeno vprašanje vrta tako dolgo,, dokler ne najde ustrezne rešitve. ■V tem-zapisu smo se namenili.navesti l.e nekaj, najbolj; vidnih dosežkov Antona Ježa. Končn.o pustimo besedo o tem kar njemu samemu: »Rešil sem obstojnost elok- Dopisujte v tednik »Iskra« sirane površine. Anodno oksidirani predmeti in ¡nato zlato obarvani kot okraski, so kaj kmalu na trgu postali beli in so izgubili svoj prvotni videz. Z mojim postopkom je postala, površina zelo. pbstoj-na ha vpliv raznih okoliščin. To je bila moja prva naloga, ko sem prišel v podjetje. Uvajal sem svetle galvanske prevleke vseh vrst še preden so bile. za to potrebne kemikalije na trgu. S tem sem izboljšal videz, zaščito in skrajšal čaš pri obdelavi posameznih sestavnih delov. Danes jc takih kemikalij že dovolj , na našem trgu, po zaslugi kemične tovarne Podnart. Eden na j večjih problemov je bilo pri naš kemično poliranje kovin (medenine, aluminija). Pred časom' je bilo v mehanski poJirniei zaposlenih 18 delavcev. Namreč naši izdelki so imeli toliko raznih okraskov iz aluminija in me- plat in področje sistematičnega strokovnega - in družbenega izobraževanja. V splošni izobrazbi- bi jih morali čimjprej izenačiti z učenci v poklicnih šolah, s tem, da .bi se izobraževali med rednim delovnim časom., in da bi bilo izobraževanje 'obvezno, ODNOSI MED FANTOM IN DEKLETOM Prizadevati si moramo, da bodo v medsebojnih odnosih mladih, v odnosih med fantom in dekletom izginjali odnosi izkoriščanja,, pojmovanja svojega partnerja le kot objekta zabave. Opozorili bi le na ta problem, čeprav ga pogojujejo tudi objektivni vzroki (stanovanje, otroško varstvo). V Sloveniji odpade na dva rojena otroka en splav, z. vsemi zdravstvenimi posledicami. Menimo, da. je treba o teh problemih z mladimi ljudmi javno in odkrito soreaovoriti. jih seznaniti ž vsemi posledicami, ki jih lahko taki posegi imajo, da bi tako ustvarili občutek moralne odgovornosti, ki jo danes mnogokrat pogrešamo. Vprašanje je, ,če se jim pred takimi odločitvami svetuje in pomaga »najti boljše ■ rešitve, pa tudi, koliko storimo za matere z nezakon-. skimi otroki. Ali smo kot Zveza mladine pomagali tem ljudem oz. ali smo dovolj smelo seznanili mladino s temi problemi. Šole za življenje so se pokazale kot ena ¡izredno uspešnih oblik za to vrsto vzgojnega prizadevanja, zajemajo pa v Sloveniji letno le 11.000 do 12.000 mladih fantov in deklet. (Mladih od 14. do 25. leta je, v Sloveniji dobrega četrt milijona!). Ker vemo, da pomeni urejeno stanovanjsko vprašanje osnovo normalnega življenja mladine in osnovo družinskega življenja — odpiramo v razpravi tudi ta problem. Samskih . stanc sr o v »Me smo pa iz špika!« bi dejale delavke na sliki. Navada je pač železna srajca. Kljub temu pa so obljubile, da bodo od 1. aprila dalje uporabljale pravi naslov in to: »ISKRA« PROIZVODNJA KONTAKTORJEV denine, da smo' bili prisiljeni uvesti 3 izmene v mehanski polimici, z zaposltvijo 18 delavcev. Delal 'sebi na tem več mesecev in uspel izdelati takšne postopke, da je bilo nekega dne 15 delavčev v mehanski polirnici preveč oziroma smo jih zaposlili na druga delovna mesta. Večidel teh . okraskov šmo začeli takoj kemično polirati. Tehnika je zamenjala delavca oziroma fizičnega delavca. Imeli smo celo primere, da je delavec,; v 8. urah mehansko spoli ral 84 določenih kosov, dpčinrijih j;e po’ mojem kemičnem postop-i ku spoliral v 8 urah 5000 ko-: sov. S tem postopkom še je | tudi izboljšala obstojnost brezbarvnega laka na okraskih, odpadle so pa še druge operacije! Te postopke sem: ! odstopil tudi drugim podjetjem v naši republiki-; tako »da so le-ta prešla na domač alu-, minij, ki. ga obdelujejo po mojem postopku. Dolgo časa je bil problem obstajanja brezbarvnega laka" na visokosijajnih površinah, cki. so bile mehansko polirane» Problem je bil v tem,r'da je lak odstopal ali pa, da so okraski kaj 1 kmalu oksidirali.: To je. povzročalo zastoje".,, v- proizvodnji in veliko materi-’ alno škodo. Ta problem sem rešil, tako da teh težav ne poznamo več. Z vsem tem, sem dosegel precejšen prihranek, žal pa je tu premalo prostora, da "bi o dosežkih spregovoril obširneje.«" ' skromen, a po končanem obisku nam. je’ dal vedeli, da s tako dejavnostjo še ne: misli odnehati, pač pa nas bo s -svojimi raziskovalnimiin drugimi' uspehi še »prisilil« zapisati kaj.več. o njem,, -C- J 3 aš Polde s i Tako pravijo člani kolektiva obrata v Lipnici7 svo-jemU, vratarju' Poldetu" Kozjeku. Čeprav invalid, opravlja svojo službo na moč skrbno. Smeh in dobra volja ga spremljata skozi- vse življenje, zato je’ Polde med ljudmi zelo priljubljen. V službi pa-nadvse ljubi red; in disciplino. »Dvanajst let je že v obratu,« mi je zaupal tov. Ivan Mihelič,; ki je naš dopisnik v Lipnici.;»Jevesten ' in’ tudi strog, če je potrebno, in, če koga ne pozna pa brez legitimacije, ne more mimo nje-; ga.« »Morda poznate kakšno zanimivost iz dobe njegbvega službovanja?«,', šern. bi' radoveden. »O, več jih je,« je z nasmehom odvrnil tovariš Mihelič. »Povedal vam bo le en primer: Vsi vemo, da " je bil prejšnji generalni direktor tov. Silvo Hrast. No, pa še je enkrat pripeljal tudi “v Lip-' nico. Lahko si zamislite osuplost generalnega direktorja, ker ga naš Polde ni pustil v obrat, čeprav mu je povedal kdo je. »Ne poznam vas, legitimacijo prosim!« — je letu 1962 zgradili okrog 1 odstotek vseh 9022. stanovanjskih enot," zgrajenih v :tem letu. NAJPREJ SAMSKA SOBA Z našo aktivizacijo v orga-jiih, kr odločajo o konkretni stanovanjski politiki, bomo morali --ustvariti tak sistem, da bo mlad proizvajalec ■ s svojo soudeležbo lahko realno prišel najprej do urejene samske sobe, nadaljnja soudeležba :.pa bi pomenila krajšo pot Za večje stanovanje. To bi omogočalo ne le smotrnejše izkoriščanje dejanskih možnosti, ki jih naša družba zdaj ima, ampak bi tak sistem oz taka politika stalno odpirala pred mladimi ljudmi stvarno perspektivo za ureditev stanovanjskega problema. KAJ PA IDEJNA OBLIKA NAŠEGA DELA? Premajhno aktivnost mladih ljudi na posameznih po- dročjih vse preveč zagovarja-: mo z nezanimanjem mladih. Izhod dostikrat iščemo v iskanju vseh mogočih oblik, ki pa so vse preveč namenjene v zabavno stran. Dostikrat se le ukvarjamo z iskanjem, oblik, premalo pa razmišljamo o idejnosti posameznih oblik. Pomanjkanje idejnega usmerjanja povzroča dehumanizacijo medsebojnih od-nosov “med mladimi ljudmi. Posebno po V. plenumu CK ZKJ so se razprave v zvezi . mladine močno razširile, ’kar kaže na izredno 'zanimanje. mladih za mednarodno delavsko'gibanje. Te razprave pa kažejo na premajhno poznavanje razvoja delavskega gibanja, tako v državah na Vzhodu kakor tudi na Zahodu in 'ne nudijo izhodišča za znanstveno -in poglobljeno obravnavanje"po-sameznih pojavov in vprašanj s področja mednarodne-ea delavskega gibanja. D. ÇV ¡1 UL tv 1 ¡Pfl &i. 's % . šalili brezkompromisno dejal naš Polde. Šele po pregledu legitimacije je dovolil gen. direktorju vstop v obrat.« »Kar močna dogodivščina,« sem dejal, ko sem si v mislih predstavljal ta dogodek. »Kaj pa, je bil generalni kaj. hud?« sem drezal dalje.. . »O, to pa ne! Ko sta se z našim direktorjem o tem pogovarjala, ga je celo pohvalil, da vestno opravljam svojo službo.« Iver Pregled osebnih dohodkov v letu 1963 (Nadaljevanje s 1. strani) POVPREČNI OB V LETU 1963 V PRIMERJAVI Z REALIZACIJO 1962 TER PLANOM 1963 ENOTA Realizacija! . 1962 Plan 1963 Realizacija 1963 In c R. 63 P. 63 ieks R. 63 R. 62 . Elektromehanika 30.761 32.323 35.153 108,8 114,3 Avtomatika 23.961 28.067 32.493 115,8 135,6 Avtoizdtdki 27.335 28547 31528 111,2 115,3 Aparati 35.530 36.000 36.837 102,3 103,7 Elektromotorji 24.909 26.932 28519 107,0 115,7 Instrumenti 27.662 32592 31.905 98,5 115,3 Naprave 33.703 36.080 39532 110,4 118,2 Elementi 24.704 26.061 33512 - 127,8 134,8 Kondenzatorji 28.062 28.000 30568 108,5 108,2 Elektronika 28.705 32.333 36.140 111,8 125,9 SKUPAJ 28,686 30552 34.014 110,2 118,6 Uprava 63.718 63595 69.899 109,9 109,7 PSO 43.757 52.614' 53.642 102,0 122,6 ZTO 50.833 52.085 58.416 112,2 141,9 Propaganda 62.692 58538 53.152 90,8 84,8 Servis 36295 40599 46.766 115,2 128,8 Montaža 46.962 53.785 59593 111,4 1275 Ind. prodajalne 44.304 43.125- 39.689 92,0 89,6 Skupaj skupne službe 45581 46.179 55.113 119,3 1205 SKUPAJ PODJETJE j 30579 32.465 36.068 111,0 118,7 Kot je razvidno iz tabele, so vse enote v lanskem letu povečale povprečne OD, tako glede na realizacijo 1962 kot plan 1963 (izjema Instrumenti), zato poglejmo na katerih elementih sloni to-povečanje po poedinih eno- tah. ELEKTROMEHANIKA je dopolnila sistem -nagrajevanja z vezavo OD na kvalitetno normo, poleg tega pa je povečala vrediiost ene produktivne ure, za 1(1%. pri 100 % izpolnjevanju plana eksterne proizvodnje. Prav tako je med letom izplačevala 5% rezerve OD EK, INSTRUMENTI so v okviru novega pravilnika o- delitvi OD povečali tudi obračunske postavke in jih uskladili z drugimi ehdtamf. AVTOMATIKA . je morala za omilitev izredno- močne fluktuacije poseči po> sredstvu- zvišanja OD, če je hotela normalno, izpolnjevati proizvodni plan. Nov pravilnik o delitvi OD, ki so. ga sprejeli v začetku leta, je uveljavil približno 15,5 % po- večanje obračunskih postavk. Istočasno so- popravili tudi norme. Precejšen delež povečanja odpade tudi na veliko množino- nadurnega dela zaradi že omenjenih težav z delovno silo. APARATI so, z novim pravilnikom postavili OD v odvisnost od proizvodnje in stroškov, sistemizirali delovna mesta in Zvišali obračunske postavke. AVTOELEKTRIKA je bila v letu 1962 med enotami z, najnižjimi povprečnimi OD, Preveč nadurnega dela Kljub celoletnim opominjanjem in prizadevanjem; organov samoupravljanja ter vodilnih delavcev tako podjetja kot enot za znižanje števila nadur ni bil dosežen lahko rečemo nikakršen uspeh, saj v letu 1963 beležimo izreden porast nadurnega dela in to kljub 18,7 % povečanju zaposlenih. Vzrokov in opravičil za tako velik porast, ki so jih navajale posamezne enote, je bilo* več kot preveč, predvsem, so se sukali okrog pomanjkanja- raznih proizvodnih faktorjev, objektivnih in subjektivnih okoliščin, tržnih' zahtev ter- pomanjkljive organizacije. Bili so tudi; primeri, ko je bil kolektiv prisiljen delati v nadurah in celo v nedeljah, da hi zadostil velikemu povpraševanju po njihovih- izdelkih (Kondenzatorji, Elektromotor ji)v PodrobriejŠe povečanje' po’ enotah v prinierjavi z letom 1962 pa nam nudi spodnja tabela, kjer so podatki izračunani na enega zaposlenega: NADUHE POVPREČNO MESEČNO NA I ZAPOSLENEGA št, nadur INDEKS OD izpl. 1962 za'ND INDEKS ENOTA 1962 1963 1963 1963 1963 1962 1962 Elektromehanika 4,0 5,0 125,0 791 1.070 135,1 Instrumenti 4,4 — — 903 i ■— Avtomatika 6,4 11,1 173,3 1355 2.578 190,2 Aparati 11,9 9,7 815 2.342 2.560 109,4 Avtoelektrika 25 5,8 264,0 379 925 244,1 Naprave 11,1 ul 59,0 2521 2.913 1155 Elektronika 4,5 11,J 251,4 975 2358 262,0 Elementi 3,5 5,8 165,9 806 1.272 157,9 Kondenzatorji 3,0 8,0. 2665 699 1.674 239,8 Elektromotorji 3,4 2,9 85,4 638 557 87,4 Tovarne 5,0 6,7 134,1 1.009 1.492 148,1 PSO 165 ZI2 130,1 4.090 5.840 142,9 ZTO ?,0 12,4 137,8 2.828 4.221 149,1 Uprava 6,8 10,9 160,2 2.993 3J88 126,8 Skupno službe 14,9 19,0 1275 3.860 5.450 141,1 PODJETJE L 6,0 8,6 1435 1388 2.038 158,0 zato je v letu 1963 ponovno ovrednotila delovna mesta in prešla na nov izračun faktorja stimulacije. Na povečanje OD so imele velik vpliv • tudi nadure. NAPRAVE so v novem pravilniku prav tako delno povišale obračunske postavil ELEKTRONIKI je porast OD posledica izplačevanja stimulativnega dela OD po periodičnih obračunih ter nadur. ELEKTROMOTORJI so edina enota, ki je zmanjšala nadurno delo, sploh je to proizvodnja, z , zelo majhnim številom nadur. Med letom so izvedli analitično .oceno delovnih' mest in z zvišanimi obračunskimi postavkami uskladili nivo OD z l drugimi enotami. PSO ima absoluten in relativen rekord v izplačilih QD za nadure (52,474.952 din oz. 21,2 nadure na zap.).. Zaradi , značaja dela pa je izplačala tudi zelo visoko .vsoto za dnevnice.. ZTO je že v začetku leta izvršila, korekturo, obračunskih postavk. UPRAVA med letom ni spreminjala pravilnika o delitvi OD. Zaradi priključitve propagandne službe in fif nančne operative ZTO, so s* pa OD le minimalne pove čalL, Razdelitev mase OD v lete 1962. fm 1963 med delavce nam-nazorno, kaže razvrstitev de lavcev po razponih OD. ODSTOTKI DELAVCEV PO RAZPONIH OD Leto 1962 Leto 1963 do 15.000 2,4 0,4 15.001 — 20.000 175 5,7 20.001 — 25.000 26,0 45,7 14,7 20,8 25.001 — 301000 17,8 17,7 30.001 — 40.000 19,0 265 •40.001 — 50.000 9,0 91,5 15,2 79,9 50.001 — 60.000 45 8,8 60.001 — 80.000 3,0 7,7 80.001 — 100.000 15 25 100.001 — itn več 0,3 100 M 100 V letu 1963 je bil izvršen izrazit premik navzgdr. ^Po-sebno je to opazno v razponih od 25.000 din, kjer so se izvršile največje spremembe, saj je n. pr. v i 1962 (45,7% prejemalo >_ ... manjše od din 25.000, povprečni procent teh v letu 1963 pa je več kot še enkrat manjši, dejansko pa je stanje še boljše, saj je n. pr. v zadnjem; četrtletju 1963 teh delavcev le 12,2%, onih pod din 15.000 pa te 0,1%, Tl} desetinka procenta pa obse ga le razne-izjemne primeri in je zato ne moremo resne upoštevati. Z 10 % povišanjem OD v celem: podjetju pa-bo vprašanje OD pod dčt 20.000: skoraj popolnoma rešeno. Interesentom za avtomobile Zastava Vemo, da naša tovarna av-toelekfričnih izdelkov v Novi Gorici proizvaja vžigalne tuljave, napetostne regulatorje, diname in zaganjalnike za našo jugoslovansko' avtomobilsko industrijo, dede na visoko kvaliteto in potrebne količine, nas imajo za dobre kooperante in na račun tega se je na primer tovarna »Cr-vena zastava« v Kragujevcu, za člane našega delovnega kolektiva ISKRE odločila nuditi s 1. aprilom 1964 izredno ugodnost za nakup osebnih avtomobilov Zastava 750 in Zastava 1300. S 1, aprilom bodo člani našega kolektiva lahko proti obročnemu plačevanju v 8. letih nabavili 100 kom. »Zastava 750« in 100 kom. »Zastava 1300« in sicer po nabavni ceni: »Zastava 750« din 750.000 in »Zastava 1300« din 1,750.000. Interesente za ta vozila po ugodnih pogojih obveščamo, da morajo prijave za nakup oddati najkasneje do 1. aipri la t. 1. in sicer pri socialnem delavcu tovarne »ISKRA — Krami«, interni* taioSo— at 6M- Ü Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 21. zasedanja DS PODJETJA ISKRA <20. 3.64) • Delavski svet je sprejel zaključni račun podjetja za leto 1963 in med drugam sprejel naslednje sklepe: a) DS izraža skrajno nezadovoljstvo o dejanskem stanju rezultatov po zaključnem računu podjetja za leto 1963 in ugotavlja niz nedostatkov, ki vplivajo na naše finančne rezultate. V zvezi s tem delavski svet energično opozarja upravo podjetja, da konkretno ukrepa v tej smeri, da se b® finančno Stanje v letu 1964 in v naslednjih letih bistveno izboljšalo, s posebnim ozirom na predvidene večje investicije, ki lahko bistveno vplivajo na naše nadaljnje ekonomske rezultate in akumulatfvnost podjetja kot celote. DS zadolžuje upravo podjetja, da tej problematiki posveča več pozornosti in da o teh problemih m podvzetih ukrepih poroča delavskemu svetu vsaj iromesečno ob predložitvi periodičnih obračunov. (Sklep je sprejet soglasno.):. č) V zvezi s stanjem naših dolgov in terjatev DS sprejema predlog upravnega odbora podjetja in zadolžuje upravo podjetja, da poskrbi za to, da se izterjava faktur v roku do 20 dni po Izstavitvi fakture oziroma v pogodbenem roku izvaja na PSD. Kar pa je zapadlih faktur, je treba takoj pristopiti k prisilni izterjavi v finančnem sektorju s tem, da finančni sektor vloži dnevno najmanj 40 tožb po ažuriranju, to je po 10. 4. 1964, toliko časa, dokler bo to potrebno. d) DS zadolžuje upravo podjetja, da v letošnjem letu posveča več pozornosti urejanju notranjih odnosov, zlasti na področju ekonomike, planiranja' kalkulacij in internega prometa, ker DS ugotavlja, da se te stvari zanemarjajo in da se nesistematično rešujejo. e) DS zadolžuje upravo podjetja, da prouči možnost direktnega ugotavljanja plačane realizacije po tovarnah. Rok je 13. 5. 1964. Službe, ki bodo obravnavale ugotavljanje plačane realizacije, naj zahtevajo podatke in rezultate služb, ki so na tem svoje-časno že delale. f) DS zadolžuje finančni sektor podjetja za realnost podanih periodičnih obračunov, kar nam bo dalo možnost takojšnjega obravnavanja slabega gospodarjenja in podvzemanja ustreznih ukrepov tekom leta. • Na predlog upravnega odbora delavski svet sprejema sklep o pristopu pod-, jetja ISKRA k pogodbi o poslovnoitehničnem sodelovanju med proizvajalci opreme ta nove plovne objekte. Pogodba je sklenjena med podjetji Ejiergoinvest Sarajevo, Dura Dakovič Slavonski Brod, TRK Zagreb, Vulkan Riieka. 'Metalna Maribor, Jiu- gcturbina Karlovae, Litostroj Ljubljana, Rade Končar Zagreb in Ventilator Zagreb dne 18. decembra 1962. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas, odpovedni rok pa je dve leti. Temeljni cilj pogodbe je skupno nastopanje napram podjetjem za brodogradnjo. Naše podjetje naj bi bilo dobavitelj vseh šibkotočnih naprav, ki prihajajo v poštev pri gradnji ladijskih objektov, in sicer tistih, ki jih že proizvajamo, pa tudi takih, id bi jih lahko v doglednem času na novo osvojili. Poslovno-tehnično sodelovanje ima svoj »Sekretariat udruženih proizvodjača elek-trostrojarske opreme za bno-dogradnju« s sedežem na Reki. Letni stroški tega sekretariata so predvideni na 1 milijon 300 tisoč din na vsakega člana tega sekretariata. Za predstavnika ISKRE v tem sekretariatu delavski svet imenuje tov. Franja VALENČIČA, direktorja Biroja PSO za mornarico na 'Reki. a) Na predlog sekretariata ČIS in upravnega odbora podjetja delavski svet potrjuje, da se mandatna doba tov. Metoda Rotarja, predstavnika ISKRE v poslovnem odboru ČIS, podaljša do konca leta 1964. b) Na predlog sekretariata ČTS in upravnega odbora podjetja delavski svet sprejema sklep o spremembi člena 10 Pogodbe o posiovno-tehničnem sodelovanju ČIS, tako da se sedanji člen naslednje vssjnne: »Kancelarijske odnosno ad-ministrativno-tehndčke predmete u vezi s poslovima iz ovog ugovora kao i troškove poslovanja preuzima naizme-nično za svaku poslovnu go-dinu jedna od ugovornih strana, po redosledu toji če odrediti Poslovni odbor.« spremeni kot sledi: »Trostovi za pokride kance-larijskih odnosno administra-tivno-tehničkih predmeta u vezi sa poslovima ovog ugovora kao i troškovi poslovanja evidentiraju se tod jednog preduzeča, a razdeošbu na pojedine članove vrši na kraju godine poslovni odbor. Osnova za podelu troškova je bruto produkt proizvodnje sa področja autoeiektrike svili članova.« © Na temelju določil Pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah in na predlog upravnega odbora delavski svet imenuje posebno strokovno komisijo za oceno in pospeševanje izumiteljske in novatorske dejavnosti. Sestav komisije je naslednji: L predsednik: (mora biti član upravnega odbora) ing. Jože REMEC (Elektromeha-nika ¡Kranj); 2. član: ing. Franc VRšNAK (Zavod za avtomatizacijo); 3. član: Franc GRIMS (finančni sektor uprave podjetja); 4. član: dr. Miroslav TROST (uprava podjetja); 5. član: Janez ' " C (sindikalna organizacija); 6. član: Ivan OKORN (Drur štvo izumiteljev); 7. predstavnik prizadete tovarne, kjer je izum ustvarjen. Tajnik komisije (po službeni dolžnosti) je ing. Branko VAJDA, šef patentnega oddelka Zavoda za avtomatizacijo. © DS sprejema predlog upravnega odbora, da se sistematizacija za propagandno službo odobri v toliko, da se sklep UO, sprejet na 47. seji dne 31. 1. 1964, s katerim je bilo skrčeno sistematizirano število delovnih mest v propagandni službi po stanju per 1. 2. 1964, povečana za 7 oseb, in sicer: 1 vodja biroja za stike z •javnostjo; 2 referenta za propagando (referent za film, radio in TV); 1 referent za stike z javnostjo v Beogradu; 1 litografski risar; 2 referenta za tehnične dokumentacije, © Na predlog DO delavski svet odobrava koordinacijskemu komiteju ZMS znesek v višini 200.000 din iz sklada skupne porabe kot akontacijo na dotacijo za leto 1964. © V zvezi z odobritvijo kredita, katerega je Sklad SRS za zidanje stanovanjskih hiš odobril podjetju ISKRA za stanovanjsko graditev na področju Ljubljane za višji strokovni kader, in na predlog upravnega odbora delavski svet sprejema naslednji sklep: S sklepom Sklada SRS za zidanje stanovanjskih hiš se na podlagi njegovega sklepa št. 485-608/63 z dne 2. 3. 1964 sklene kreditna pogodba, v kateri naše podjetje predlaga odplačilni rok 30 let in 1 % obresti. S to pogodbo pridobljenih 200,000.000 din vloži podjetje pri Občinskem stanovanjskem skladu LjuMja-na-šiška in z njim sklene pogodbo o namenskem vlaganju sredstev ter si tako zagotovi kredit tega sklada ob pogojih njegovega razpisanega natečaja in v višini vsaj 40 % vrednosti stanovanj. Sklep je sprejet z dopolnitvijo, da se pri razdeljevanju sredstev oziroma pri pokrivanju izgube upošteva, da tovarne izven ljubljanskega področja niso dobile nobenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo iz-Republiškega stanovanjskega sklada in se zato tem tovarnam nameni določana sredstva v te namene po cena serdstva v te namene po zaključnem računu za leto 1963. Sklepi 24. seje UO Elektromehanike (14.3.1964) © Na podlagi pregleda ugotovljenih finančnih pokazateljev upravni odbor potrjuje ZR tovarne za leto 1963 in ga predlaga v potrditev DS. © Razdelitev sredstev, izkazanih po ZR za leto 1963, se ne izvede, dokler ne bodo dokončno poznani instrumenti za delitev teh sredstev, in to: za sklad skupne porabe, za poslovni sklad, za minimalni sklad obratnih sredstev. © Iz posameznih poglavij poslovnega poročila In podatkov ZR za leto 1963 ugotavlja upravni odbor, da je bilo poslovanje "tovarne v tem obdobji? sicer uspešno, vendar se kažejo razne pomanjkljivosti, ki < zmanjšujejo uspeh poslovanja. Za izboljšanje poslovanja in poslovnih rezultatov ji letu 1964 je upraviu odbor sprejel določene/sklepe in jih predlaga v potrditev. DS, da M se ukrepi lahko pričeli izvajati, in sicer: — Eden glavnih vzrokov povečanja internih proizvodnih stroškov so permanentni -zastoji v proizvodnji, ki onemogočajo izkoriščanje delovnega časa in /sredstev za delo. Ker sta za to v glavnem . odgovorna. proizvodni In gospodarsko planski sektor zadolžuje upravni odbor oba /sektorja, 'da v letošnjem ‘letu ukrepata tako, .da bodo onemogočeni večji izpadi iz proizvodnje. 'O morebitnih izpadih in vzrokih naj se mesečno, poroča upravnemu odboru, Dri tem je treba posebej poudariti osebno materialno' odgovornost vseh zaposlenih in še posebej vodilnih delavcev. — /Organizacijski biro naj skupno z ostalimi službami tovarne pripravi takšno organizacijsko strukturo tovarne, ki ho postavljala solidne jšo osnovo za ugotavljanje deleža poslovnih obveznosti in rezultatov EE v okviru tovarne. Osnutek te organizacije naj ho pripravljen za razpravo na UO v prvem polletju 1964. — Sistem normiranja ne daje nadaljnje stimulacije za ■hitrejše povečevanje produktivnosti in s tem v zvezi pravične delitve nagrajevanja po delu im nadaljnjem porastu OD. Upravni odbor zadolžuje tehnični sektor, da v sodelovanju z ostalimi sektorji tovarne pripravi predloge, za rešitev tega problema. Komisija za OD pa naj v skladu s ■tem pripravi korigiran sistem •delitve OD. — Intenzivnost, dela na režijskih delovnih mestih je nižja kot na produktivnih. ■Zato naj splošni sektor in organizacijski biro ugotovita dejansko stanje in predlagata organizacijske ukrepe (uvajanje mehanografske obdelave podatkov, poenostavljanje /administracije in druge racionalizacije pisarniškega poslovanja) in prekvalifikacije določenih del, iz administrativnih v proizvodne oddelke. — Organizacijski ¡biro naj pospeši delo na urejanju planiranja proizvodnje in izdelavo predita Iknladj s pomočjo mehanografskih strojev. ■ ' — Orgamizacijsikd biro mora /kontrolirati izvajanje in kršitev organizacijskih pred* pisov in predlagati ukrepe za učinkovitejše izvajanje teh predpisov. Organizacijski biro je materialno soodgovoren v primeru kršitve organizacijskih predpisov. — /GPS in organizacijski biro naj čimprej uvedeta pregled razpoložljivih strojnih zmogljivosti in njih izkoriščenost ter v primeru Ugotovitve nezadostnih -kapacitet predlagata rešitev. — Samoupravni organi morajo hiti tekoče informirani o kreditnih aranžmajih, o gibanju zalog materiala, polizdelkov in izdelkov, stanju kupcev in dobaviteljev, preskrbe z materialom, tržne problematike izdelkov domače prodaje in izvoza, aicumu-lativnosti posameznih panog naše proizvodnje in .artiklov, itd. — Ugotavljamo, da so kljub izrabljenosti strojev te kapacitete sjabo izkoriščene, saj dela v dve izmeni le 231 od skupaj 306 opazovanih strojev. Ob boljši izkoriščenosti strojev je možno še povečati ■proizvodnjo in finalizacijo izdelkov in ob izkoriščanju veeizmenskega dela zmanjšati število nadur in s tem vplivati na znižanje stroškov. — Poseben pfbblem pred; stavlja nepravočasna nabava kvalitetno odgovarjajočega materiala in nesortirane zaloge materiala, kar vpliva na povečanje nedokončane proizvodnje in preveliko vezavo obratovalnih šredstey. Upravni odbor zadolžuje GPS, da .temu vprašanju posveča stalno skrb in izboljšuje sedanje stanje. Pri tem je treba poudariti, da so zaloge v preteklem letu kljub stalnemu pomanjkanju materiala iz meseca v mesec naraščale in ta sektor predpisanega normativa zalog materiala R3 ni dosegel, kljub angažiranju posrednikov (Metalka). Vestnejše in kvalitetnejše delo nekaterih oddelkov tega sektorja bi lahko bistveno vplivalo na izboljšanje obstoječega stanja. — Upravni odbor posebej opozarja tehnični sektor na problem -časovne usklajenosti uvajanja konstrukcijskih sprememb z zalogami »polizdelkov in-sur ovin, kar bistveno vpliva na zmanjšanje ne-kurantnih zalog in znižanje ■stroškov. — Organizacijski biro naj skupno z GPS in finančnim sektorjem pripravi predlog postopne likvidacije vmesnih ■skladišč nedokončane proizvodnje. — V naslednjem letu naj uprava tovarne, glede- na trajate razmere in pričete investicije, posveča vso skrb hitrejšemu porastu proizvodnje telefonije, vrtalnih strojev in kaniaktorjev. Skladno s takim povečevanjem proizvodnje pa je nujno povečevati kapacitete orodjarne in organizirati pomožne orodjarne za popravila in vzdrževanje •orodij. (Dalje na 8. strani) Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7. strani) — Rezultati ZR kažejo nezadovoljivo povécanje produktivnosti déla na zaposle-: nega. Povečano število" zaposlenih od 3574 na 3955 ali 10,5%, ne opravičuje ustvarjene proizvodnje. Zato je upravni odbor sprejel sklep, da se strogo omeji zaposlovanje nove delovne šile, še posebej za režijska delovna mesta. Izvede naj se interna prekvalifikacija m režijskih na produktivna delovna mesta. Stanje zaposlenih na dan 1.3.1963 še v letu 1964 ne sme povečati, razen y izjemnih primerih,- po posebnem odobrenju upravnega odbora. — Z boljšo organizacijo dela. na vseh področjih se • Ko je popevkar Lado Leskovar pel za Novo leto v kranjski tovarni, je bilo narejenih morajo zmanjšati nadure na nekaj posnetkov tudi med »obleganjem«« mladih src. — Želja (izrečena med smehom in nivo plana, ki ga je sprejel dvomom) naj se ena izmed slik objavi za 1. april — se je z gornjo sliko izpolnila upravni odbor tovarne. — Na vseh področjih dela Pisma naših bralcev MLADINSKA RUBRIKA Tov. urednik! Ko prebiramo tednik, opazimo, da pošilja mladina pogosto svoje članke v objavo. Ti članki pa so dostikrat natisnjeni na. več straneh časopisa in jih težko opazimo. Predlagamo, da bi v glasilu imela'.vsa mladina podjetja rezerviran stalni prostor, kjer bi našli vse članke, ki jih pošiljamo uredništvu, našega ' lista. ~ Vedeti moramo, da bo člankov iz dneva v dan. več, za-l radi čedalje, bolj uspešnega tekmovanja mladine v dvigu ’ produktivnosti, ter vedno večjega uveljavljanja mladine v samoupravnih organih in odgovornejših delovnih mestih. Zato bi bilo prav, da bi ■ tudi miadina imela v našem 'časopisu svoj prostor. Ko ; bodo bralci obračali liste ča-’ sopisa in prišli do strani, kjer. poroča mladina, bodo rekli: »Aha, tukaj pa poroča mladina, pa poglejmo kaj,!« _ Upamo, da.bi se s tem predlogom strinjali vsi mladinski kolektivi podjetja. V pričakovanju ugodne-rešitve vas lepo pozdravlja mladina tovarne za elektroniko in avtomatiko »Iskra« — Pržan. Odgovor: O vašem pišriiu imamo tole mnenje: tak koncept je uredništvo že predvidevalo ob samem začetku iz-' dajanja lista in ne samo. za mladino, pač pa tudi za sindikat, ZK in celo za posamezne tovarne. Žad,-je praksa Sporočilo Ugotovitev bilance za leto 1963 navaja, da je bilo planiranje v podjetju zelo slabo. Kolektivu sporočamo, da s 1. ' aprilom predvidevamo občutne spremembe v samem planiranju, zaradi česar bo verjetna beseda »zelo« v. bilančnem poročilu za leto 1964 morala odpasti, če se bodo prizadeti tudi naprej tako trudili v tej »meri kot. so se dosedal. pokazala drugače: včasih je bilo materiala preveč, večkrat nekaj, dostikrat pa bi bila rubrika prazna. Praksa je narekovala previdnost, saj imamo nekajkrat toliko dopisov zelo aktualne vsebine, ki dostikrat zaseže nekaj strani, in bi morali" tako rubriko enostavno izpustiti. S tem, da -po presoji razvrščamo posamezne dopise na različne strani, nam je dana možnost, da priobčimo skoraj vse' dospele prispevke. In še to: če bi začeli s posebno rubriko za mladino, bi isto lahko zahteval Sindikat, komiteji ZK, morda celo posamezne tovarne. H koncu menimo, da so naslovj v časopisu dovolj veliki, da vsak najde, kar želi prebrati, prav pa je, da mladina prebere vso vsebino časopisa in ne samo članke o delu in življenju mladih. Če boste to misel sprejeli, smo Uverjeni, da ne bo potrebe za posebno rubriko v našem tovarniškem časopisu- Hvala za poslane dopise in dobre želje! Uredništvo K ODGOVORU NA PRIPOMBE STATUTA Komisija za statut je v 10. številki odgovorila sindikalni podružnici — Komisiji za po-.vezavo z borci NOV naslednje: »Predlog glede posebnega nagrajevanja oziroma zajamčenih osebnih dohodkov določeni kategoriji udeleženčev NOV, v predlagani obliki nasprotuje načelu delitve osebnih dohodkov po delu in rešuje problem parcijalno, čeprav gre dejansko za problem vseh borcev in ne samo tistih, ki so v delovnem razmerju s podjetjem »Iskra«. Ker pa je dolžnost podjetja, da pomaga pri reševanju tega družbenega. problema, borno vnesli v uvodna določila statuta naslednjo dopolnitev: Osebno smatram, da sta tu dve. bistveni 'stališči zgrešeni in' to, da .ne gre za problem vseh borcev, in da ne gre za družbeni problem. Znane so mi razprave, ki šo se v zvezi s tem vodiie v našem podjetju iri na občinskem odboru ZB Kranj, zato smatram, da bi morala komisija v svoji obrazložitvi izhajati iz zaključkov teh razprav. Jože Marjek se morajo izboljšati poslovni odnosi in povečati' poslovna disciplina v korist večjega efekta dela. ' — Akcija stalnega značaja naj bo tudi pravilno zaposlovanje delavcev na delovnih mestih ž ustrezno kvalifikacijo. Dejanska' izobrazba zaposlenih je namreč mnogo nižja od riazivne oziroma za-htfvane kvalifikacije zasede-nih delovnih mest. Zato še mora posvetiti Vso pozornost dopolnilnemu izobraževanju zaposlenih delavcev. Zanimivo in odgovorno delo opravlja v kranjski tovarni oddelek za preiskavo materiala. — Slika kaže tehnologa Adolfa Pračka pri napravi za stiskanje vzorcev plastičnih mas VESELA VEST Vse kaže, da bo »Iskra« kmalu stopila v vrsto tistih podjetij, ki imajo 42-urni delovnik. Pospešene analize skritih rezerv, nadur in normalnih delovnih ur, so pokazale takšno razpoko; da homo s i; aprilom brez bojazni krepko zaorali v skrajšani delovni čas, katerega večina članov kolektiva že nestrpno pričakuje. Upamo, da ho ta vesela vest močno odjeknila v našem delovnem kolektivu. . „„ ABC — .Upravni odbor podjetja naj ,zag°tpvi, .prek central-’ nih finančnih služb, realnost periodičnih obračunov in ugotavljanja plačane fealiza-* cije per tovarnah. Realnost periodičnih obračunov daje možnost takojšnje obravnave slabega gospodarjenja in pod-vzemanje ustreznih ukrepov tekom leta, kar je edino pravilno. — Kritje izgube posameznih PE podjetja naj se v skladu s statutom podjetja tretira kot obrestno posojilo za dolbčeno časovno obdoh j e.: — Upravni odbor ponovno opozarja GPS na sklep glede prepovedi nabavljanja materiala za; druge PE podjetja,. V celoti pa se zabranjuje. prodaja uvoznega materiala iz naših skladišč. — GPS naj ponovno pregleda negibljive zaloge! skladišč in predlaga ustrezne ukrepe. — Od vseh članov delovne skupnosti je odvisno gospodarjenje, sprejemanje odločitev' in izvajanje- sklepov organov Upravljanja, katerih nedeljiv interes mora biti doseganje . ustreznih rezultatov pod boljšimi pogoji, z boljšo produktivnostjo dela in večjo učinkovitostjo vloženih sredstev, kar bo omogočilo pokritje povečanih OD in formiranje potrebnih skladov za. pokritje raznih obveznosti, stanovanjsko izgradnjo ia druge potrebe delavcev. 5. Upravni odbor je pregledal .ZR obratov: restavracije, samskega doma, obratne ambulante in stanovanjske zadruge za leto 1963. Zaključni računi vseh obratov izkazujejo pozitivne rezultate in jih upravni odbor predlaga delavskemu syetu v .potrditev. Kljub težavam -uspehi (Nadaljevanje s 4. strani) ventilator) je prejel Tone Nastran »Iskra« Železniki, celotna ekipa pa pokal za doseženo II. mesto. Četrto in peto knjižno nagrado Sta prejela učenca Franc. Bizjak z Jesenic in Branko Knehtl iz poklicne šole Kranj. Ekipa kranjske tovarne je prejela pokal za doseženo III. mesto. Ob zaključku tekmovanja je bila izražena želja, naj bi šola oz. podjetje, ki osvoji prehodni pokal, v bodočem •letu napovedala ponovno tekmovanje v praktičnem znanju. , B.Z. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavdl Gantar — ' odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: tCP Gorehjsjsi tisk* .Kranj'