55. Številka
Ljubljana, v petek 7. marca.
XXIII. leto, 1890.
Izhaja vsak dan iveter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 "M., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na  dom računa ga
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah it 12. Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pismo dr. Riegra prof. Tilšerju.
Dr. Rieger je odgovoril prof. Tilšerju kot načelniku mladočeškega kluba na izjavo mladočeške stranke o uspehih Dunajskih konferenc. Ker je ta odgovor kolikor toliko važen za poznanje sedanjega položaju, hočemo njega vsebino ob kratkem priobčiti čitateljem ^Slovenskega Naroda".
Rieger pravi, da je izjavo Mladočehov o uspehu Dunajskih konferenc sporočil onim zaupnikom narodne stranke, ki tudi delujejo v državnem zboru in da hoče sporočiti, kako so se izjavili o njej. Ti možje so se izrekli, da mladočefika izjava je pristranska in jej manjka objektivnosti. Našteva le slabe strani dogovorov in sploh hoče uspehe konferenc, kolikor se da neugodno narisati. V njej ni nobenega daljšega političnega pregleda in nikake harmonije mislij.
Izjava Mladočehov zametuje Dunajske dogovore, opirajoč se na odkrite neresnice ali pa napačna tolmačenja. Kjer pa izjava naravnost ne graja Dunajskih dogovorov, pa pristavlja, da pridobitve za češki narod nemajo nobene vrednosti, če se to ali ono ne pristavi, kar se je pa dogovorilo na Dunaji, pa ni zapisano v zapisnikih, ker v zapisniku so le glavne stvari navedene, podrobnosti so se izpustile, da ne motijo pregleda.
Veselje zmernih Nemcev, misli dr. Rieger, še ne dokazuje, da so uspehi Dunajskih dogovorov neugodni za Čehe, kar že to dokazuje, da skrajni Nemci s sporazumljenjem neso zadovoljni. Za Ćehe bode mir blagodejnejši nego vedni boj. Vodji Staro-čehov tudi ne ugaja, da Mladočehi v svojej izjavi pri vsukej točki navajajo, kako bi jo vlada lahko za Čehe neugodno tolmačila. Neutemeljen je strah, da bi se utegnil pravosodni minister obrniti od češke stranke. Staročehi so trdno preverjeni, da bode minister vsem strankam jednako pravičen in da vlada sporazumljenja ne bode tolmačila Cehom 7 škodo.
Odgovor Riegrov priznava, da se Čehom neso spolnile vse želje, a pravi, da se tisočletno nasprotje mej obema narodnostima ne da namah odpraviti. Čehi tudi ueso motili vsega doseči,  ker so
nejedini, dočim so njih nasprotniki jedini, tudi vlada se je v marsičem ustavljala, ker se ozira na interese državne celote in druge faktorje, katerih mlado-češka stranka ne vidi. Tudi je znano, da so ralado-češke agitacije ustvarile položaj, da je vlada morala energično poseči vmes, kar bi pa bilo utegnilo postati za češki narod osodepolno. Dolžnost vsacega češkega domoljuba je bila, da se odvrne ta nevarnost s sporazum ljenjem in odstrani narodni razpor, ki razjeda edinost domovine, odstraniti se je moral v interesu jedinosti kraljevite in avtoritete deželnega zboru, kateri bode sedaj mogel plodovito delovati. To sporazumljenje ima velik pomen za bodočnost.
Potem našteva Rieger pridobitve. Po deset-letnej borbi so celo Nemci privolili, da bode Čeh dobil tudi v nemškem okraji v svojem jeziku pravico svojo. Skrbi za narodnogospodarske interese ne bode več oviral narodui prepir, temveč bodo za narodnogospodarski razvoj Čeških krajev skrbeli Čehi sami. Število njih poslancev v deželnem in državnem zboru se bode pomnožilo. Zavrnila se je administrativna odločitev skupnega češkega ozemlja. Češke občine, ki se bodo izločile iz nemških sodnih in volilnih okrajev in pridejale češkim, bodu na boljem, ker jih Nemci ue bodo majorizovali. Velika pridobitev je pa, da Čehi ne bodo več prišli v manjšino v češkem deželnem zboru, naj tudi pridejo Nemci na krmilo. Odkar je ustava v Avstriji, so se Čehi borili za pravično premembo volilnega reda, pa vselej brez uspeha, ker so Nemci z odsotnostjo lahko preprečili glasovanje o tej zadevi. Sedaj so pa Nemci sami slovesno privolili v srčno željo češkega naroda.
Dr. Rieger pravi, da Mladočehi obsojajo vse, kar se je sklenilo na Dunaji in trdijo, da se je sklenilo razdeliti deželo in narodno jednoto, uničiti češke manjšine in kodifikovati nemško hegemonijo. Ker Mladočehi priznavajo, da so vse to le nasveti, misli dr. Rieger, da bi Mladočehi naj v dež. zboru jasno razložili nevarnosti izvirajoče iz Dunajskih dogovorov, in gotovo bodo jim vsi zastopniki.dežele pritrdili, če dokažejo, da imajo prav. Tam seveda ne gre, da bi le delo  drugih  grajali in olikance strašili,
kakor strašijo narod, morda v nesrečo vseh, ali pa slepili z zapeljivimi ideali, ki se uresničiti ne dajo, tam bodo morali prevzeti tudi odgovornost, Če razrušijo dognano delo. Kdor ne prevzame nobene odgovornosti, ne sme kritikovati.
Rieger se nadeja, da bode ves narod pokazal pri prihod n j 11' volitvah, da se ujema z Dunajskimi dogovori, ko bi pa se le dal zavesti na napačna pota, kar se je žal že večkrat zgodilo v češkej zgodovini, bodo sturočeški zastopniki radi se umaknili drugim s zavestjo, da so storili dolžnost svojo.
Tega, kako mislijo poslanci narodne stranke, ki so vsprejeliše sporazumljenje, o predlogu, da bi odložili mandate, dr. Rieger ne ve, pa vender misli, da so z ozirom na dolžnost, ki so jo prevzeli, ž njim jednacega mnenja.
Ta odgovor nam dokazuje, da Staročehi še nikakor ne mislijo apelovati na narod. Potem pa tudi zgubi veljavo uaglaševanje, da naj Mladočehi v deželnem zboru skušajo uveljaviti svoje mnenje. Sedaj, ko so Staročehi priterdili dogovorom, pač ni misliti, da bi v deželnem zboru se izrekli proti njim, naj Mladočehi še tako ugovarjajo in dokazujejo škodljivost Dunajskih dogovorov.
Dr. Riegra odgovor paš ne bode nobenega prepričal, da so dogovori za Slovane ugodni. Naravnost čudno se nam zdi, da se mož sklicuje na stvari, ki jib ni v zapisniku. Veliko zaupanje, ki je ima v vlado in zlasti v pravosodnjega ministra, je pač neumestno, ker je vlada zlasti grof ScLOnboi.i, že dovolj dokazalo, da sočuvstvuje s Slovani. Skrb Mladočehov, da bi se pogajanje za Čehe utegnilo neugodno tolmačiti, je več nego opravičena. Riegrova trditev, da bodo Čehi lahko dobivali pravico v maternem jeziku po ČeSkem, je jalova. Vsaj so Čehi na Dunaji privolili, da se bodo nastavljali v nemških okrajih uradniki nevešči češčine. Da taki uradniki ne bodo češki uradovali, je naravno. Ravno tako tudi vodja Staročehov s svojim zavijanjem ni dokazal, da bi sklepi Dunajskih konferenc ne doveli do razdelitve dežele. Jedina pridobitev, ki ima kaj veljave, je spremenitev volilnega reda. Pa tudi ta pridobitev ne bode posebno velika, kajti zares bode zagotovljenih nekaj mandatov zgodovin-
LISTEK.
Matija iz Kranja,
papežev vojak 1. 1054.
V podlistku ,81. Naroda" 1. 1886. št. 142 do 144 je bilo opisano, kako so se I. 1654. v Rimu prepirali, ali so Kranjci Slovenci (Iliri) ali Nemci in ali imajo pravico vsprejemani biti v jugosloven-ski gostinjec (hospicii) Sv Jeronima, ali ne. Čeravno je bilo jasno dokazano, da so Kranjci pravi Sloveuci in da so se do takrat tudi zares vspreje-mali v omenjeni gostinjec, vender je „sveta rotatt po uplivu Dalmatincev razsodila, da se imajo Korošci, Kranjci in Štajerci popolnoma izključiti iz 8vetojeronim8kega gostiujca.
V tej pravdi je bil zaslišan tudi papežev vojak Matija iz Kranja, ud bratovščine svetojeronim-ske. Ko je hotel Ivan Jamšič, čegar oče Luka je bil rodom Ljubljančan, postati kanonikom sv. Jeronima, na vid jo liot priče, da so Ltubljančuni in vsi Kranjci Slovenci, nekega mladega Celovčana, ki se je v Rimu bogoslovja učil; potem Jurja Kolen-čiča iz Ljubljane, čevljarja v Rimu; tu imenovanega Matijo iz Kranju;  Ivana Cveka iz Sv. Križa pri
Vipavi in Matijevega tovariša v papeževi vojski; Ivana L unij a, iz okolice goriške, in Ivana Antona Pel le grl na, Tržačana, ki je priznal, da leži njegovo rodno mesto v Sloveniji (Schiauonia). Razen Cveka in Lunija so bile vse druge priče zaslišane pred „sveto rotoa
Naš Matija je naj poprej na splošna vprašanja odgovarjal, da je rojen iz „Clamburga", ki leži v sredi mej Nemčijo in Italijo. Geografije se on nikoli ni učil in še ne ve, kaj da je ta znanost. Zemljopisne karte je pač že videl, ali jih ni raz umel in zatorej ue more povedati, kje da leži dežela ilirska ali Slovenija in katere meje da ima Pripovedovati pa zna dobro o vseh tistih krajih, koder je on že potoval, in o teh se ne bode motil Na osmo vprašanje je odgovarjal Matija tako le (italijanski):
»Dežela Slovenija meji z jedne strane na Italijo fn sicer blizu morja in mesta Gorice. Blizu tega mesta je reka, čije ime in dolžina mi ni znana, ali Široka je toliko, kolikor ta tukaj (Tibera) v Rimu, vender pa nema toliko vode. Onstran te reke (iz Rima gledaje) se govori slovenski, tostran pa itulijauski. Dali je pa omenjena reka meja mej Italijo in Slovenijo, tega jaz ne vem. Jaz poznam tiste krajo dobro, ker sem  tam rojen in sem tam
potoval. Bil sem dve leti in pol v G rade i, ki leži v Štiriji; tri leta v Cel ovci, ki leži v Koroški in bil sem tudi v Veliko v ci (Felgmarg), ki leži v Koroški in bil sem trikrat tam na potovanji, ali nikoli se nesem delj ustavil, kot za jeden dan. Tudi v Pliberku (Pleiburg), ki je takisto v Koroški, 8em bil na potovanji tri ali ali Štirikrat. Tudi v Bolšperku (Bolsburg, Wolfsberg) sem bil jedenkrat in ta kraj je zadnje mesto proti Štiriji. In na Kranjskem sem bil v L j u b 1 j a n i, ki je Štiri nemške milje oddaljena od mojega rojstnega kraja. Bil sem kakih petnajstkrat v tem mestu, da sem obiskal svoje sorodnike. Včasih sem se tu mudil po štirinajst, včasih po osem dnij, včasih kaj več, včasih kaj manj, ali nikoli se nesem mudil celi mesec. Bil sem v Loki (Pisciafloch) kake trikrati, ki je jedno nemško miljo od mojega rojstnega mesta oddaljena, ali nikoli se nesem mudil čez jeden dan. Bil sem kak6 Štiri- ali petkrat v Radovljici, dve miliji od mojega rojstnega kraja, iz pobožuosti, ker se v tem kraji zelo veliki odpustki dobivajo. Šel sem vsakikrat gori zjutraj in vrnil se zvečer. Bil sem jedenkrat v Kamniku na potovanji, ko sem šel v Gradec. Bil sem jedenkrat tudi v P o-stojni (Haistelbi) in ostal sem tam dva dni (od tega bo že devet let) z nekim plemičem, pri kate-
ski-mu plemstvu v veleposestvu, toda zgodovinsko plemstvo se zadnji čas dr kaže bas posebno prijazno češkemu narodu. Zatorej tudi ta pridobitev ne odtehta tega, kar so Čehi zgubili, ter mi še vedno tako slabo sodimo Dunajske dogovore, kakor smo jib, ko še Riegrov odgovor nam ni bil znan.
Iz državnega zbora.
Na ha na j i 4. marca.
V današnji seji se je vršila in tudi končala specijalna debata o zboljšanji kongrue. Vladna predloga se je brez znatnih premen vsprejela in tako bo naši duhovščini zopet nekoliko pomagano. Debata se je omejevala na stvar in razen nekaterih predlogov, ki pa bo bili skoro vsi odklonjeni, ni imela nikakšnih zanimivosti. Poslanec Peric je govoril hrvatski. Drugi glavni predmet je bilo poročilo kazenskega odbora o predlogi dr. Jaquesa, dr. RoBera in tovarišev glede odškodnine za po nedolžnem prestane kazni. Vsak blHgočuteč človek mora to predlogo z veseljem pozdravljati in ni narodnega zastopnika, ki bi se jej načelno protivit. Tudi vlada nima nič proti nji, sicer ne bi bila dopustila, da se postavi na dnevni red. Ali predlog ima po mnenji strokovnjakov, velike pomankljivosti, da se moramo čuditi, kako je moglo tako delo, po dolgoletnem posvetovanji javiti se v državnem zboru. Prvi govornik proti tej predlogi, dr. Dostal, kazal je tudi v svojem govoru na nedostatke in predlagal, da bi se predloga vrnila odseku. Ako se s tem nasvetom imajo odpraviti le pomankljivosti, se mu nihče ne bo protivil, tem manj, ker se to lahko zgodi v kratkem čaBu, ako bi pa ta nasvet nameraval odložiti omenjeno predlogo ad „kalendas graecas", bi bilo to zelo obžalovati.
Dr. Roser ome j al se je v svojem govoru na občno stališče namreč na pravičnost, ki zahteva, da bi se krivo obsojenim škoda, katero so s tem pretrpeli, poravnala.
V začetku seje predlaga poslanec Lienbacher kot predsednik kazenskega odseka, da bi zbornica sklenila, da bi se poročilo o zakonskem načrtu proti kvarenju živil vzelo nazaj, ker je najvišji zdravstveni svet predložil več premen, katere se zdijo kazenskemu odseku ozira vredne.
Poslanec Kinder m aun prosi, da bi se pre-menjeno poročilo kmalu postavilo na dnevni red, kar predwednik obeta. Predlog poslanca Lienba-cberja se je potem vsprejel.
Poslanec dr. Pok lukur predlaga v imenu davčnega odseka, da bi se poročilo o premembah zakona o hišnem davku nazaj vzelo, ker odsek je sklenil glede na to, da vlada dozdaj ni predložila v prvotnem poročilu pričakovanega zakonskega načrta, da sam sestavi zakonsko predlogo. Predlog je obveljal.
Poslanec FUrnkranz zahteva, du bi se njegova predloga iz leta 1886 o upeljavi neposreduih volitev v državni zbor za kmetske občine na dnevni red jedne prihodnjih sej postavila. — Predsednik Smolka mu je obečal, da bode prošnjo kolikor mogoče u važe val, poudarja pa, da je čas za to prekratek. (Kon«>c prili.)
Politični razgled.
\mi««nj«* <ležcle.
V Ljubljani, 7. marca.
Okrožno sodišče se bode baje v kratkem premestilo iz Rovinja v Pulj. To bi tudi bilo umestno, ker Pulj ima že 29.000 prebivalcev in je največje mesto v Intrl. Deželni odbor nasprotuje premešče-nju okrožnega sodišča, ker se boji, da tako Pulj postane polagoma glavno mesto Istre, kamor se bodo morali iz Poreča preseliti deželni uradi. To pa Italijanom ni po volji, ker v Pulji neso tako ugodna tla za iredentska rovanja, kakor v Poreči.
Šolska komisija goNpoclMke zbornice baje vsekako hoče zelo predelati vladno predlogo, naj bi se tudi Gauč še tako protivil. Dejanski pa ko misija najbrž ne bode nič dosegla s svojim nasprotovanjem vladi Ministerstvo bode že znalo stvari tako zasukati, da v sedanji legislativo i dobi šolska novela ne bode rešena, ako se bi vladna predloga predelovala proti njegovi vol|i.
Na noravMkcm se je baje sklenil kompromis mej srednjo in ustavoverno stranko v veleposestvu. Osem mandatov se bode prepustilo srednje j stranki, 17 se bode pa volilo ustavovercev. Posredovala je zopet vlada, da se je sklenil ta kompromis, s katerim se hoče Še nadalje ohraniti nemška večina v deželnem zboru. Vlada se, kakor se kaže, boji, da bi Čehi ne dobili večine.
ViičsiiJe države.
V skupščini arbakej se nadaljuje debata o administrativne] razdelitvi dežele. Minister notranjih zadev je stavil zaupno vprašanje, ko je šlo za to, katero mesto se določi za sedež oblastev drinskega okrožja. Opozicija je bila za Loznico in je nagla-šala, da mora Loznica postati politično središče proti Bosni in Hercegovini. Večina se je pa odločila za Šabac, kateri kraj je priporoča/a vlada. Huda debata se je unela o tem, ali na) bode Jagodina ali Kuprija glavno mesto jagodinsko-kupnj-skega okrožja. Za Jagodino se je potezal odličen radikalec Milovano vic, za Kuprijo pa Katic, zmagal je poslednji.
Vlada bolgarMka resno prigovarja, da velevlasti priznajo Koburžana. Njen zastopnik v Carigradu Vuković je bil v tej zadevi že izročil Porti noto. Ta nota baje ni ostala brez uspeha. Porta se je odločila, da pošlje vakufskega komisarja v Sofijo, kateri bode pa tudi opravljal diplomatične posle in zastopal sultana pri knežjem dvoru. Pred PlovdivRkim prevratom je Porta vedno imela tacega komisarja v Sofiji. Če bi ga sedaj poslala, bi to kazalo, da se je povrnilo prejšnje dobro razmerje mej sultanom in njegovim vazalom in da Turčija nekako priznava zakonitost sedanjega stanja v Bolgariji. V Sofiji pa še s tem neso zadovoljni in naročili so Vukoviću, ki se je zopet povrnil v Carigrad, da naj Porto priganja, da se obrne do vele-vlastij, da priznajo kneza. Ko bi Porto tega sto riti ne hotela, bode se baje vlada bolgarska sama obrnila do velevlastij.
Zbornici ltalljaiiskej se bode baje v kratkem predložila nova nadaljna zelena knjiga, ki bode obsegala diplomatična dopisovanja glede Bolgarske. — Načelnik nemškega generalnega štaba grof Wal-dersee je sedaj v Rimu. Imel je že več posvetovanj z ministerskim predsednikom in vojnim ministrom. Dogovarjajo se nekda zaradi oboroženja.
V ucIglJNUeJ prestolnici bila je velika so-cijalistično-republičanBka demonstracija. Nad 3000 osob je po noči vrvilo po ulicah in klicalo: ,, Živela republika! Proč m kraljem !u Najpomenljivejši je pa to. da je mej njimi bilo 600 nedavno potrjenih vojaških novincev.   Bati  se   je torej, da se bodo re-
publičanske ideje kmalu jako razširile mej vojsko. Vlada je odredila preiskavo, od katere se pa ne pričakuje nobenega uspeha.
ŠpanjNkl ministarski sovet je Bklenil, da se pomilosti več oseb, ki so zaprte zaradi političnih in tiskovnih hudodelstev in pregreškov. Sklenil je, da se bode mej pomiloščene uvrstil tudi bivši veleposlanik v Berolinu Benomar, katerega je bivši minister vnanjih zadev Armijo obdolžil, da je opoziciji sporočil neke papirje, ki bi bili morali ostati tajni. Benomar še ni obsojen in bi bil še le v aprilu prišel pred sodišče, a sedaj se bode pa preiskava proti njemu ustavila.
Brazllljnku vlada je opustila misel, da bi se sklicala konstituanta: Vlada bode sama pred volitvami razglasila načrt ustave. Hkratu z volitvami se bode vršil plebiscit za ustavo. Vsak vo-lilec bode moral povedati, če mu ugaja načrt ustave ali ne.
Slavjanskega koncert.
Glasovi iz raznih mest o ruskega narodnega pevskega zbora fenomenalnih uspehih, ob občinstva naudušeoji (Tržašk list piše: „l' entusiasmus fuin-descrivibile, ripetiumo, delirante") vzbujali bo v nas pravo hrepenenje, da čujemo uzorni zbor, kateremu ni jednacega, da čujemo pevce, ki tako divno interpretujejo narodno pesem slovansko.
Včeraj utešilo se je naše hrepenenje. Popolu-dne ob 3. uri pripeljala se je Slavjanskega družba iz Trsta v Ljubljano ter se 8 kolodvora v petnajstih kočijah, katero so rodoljubni zasebniki Ljubljanski dali na razpolaganje, peljala v „Hotel Ele-fant". Ulice Ljubljanske bile so včeraj posebno obljudene, kajti došlo je mnogo rodoljubov z dežele, da bi bili deležni tega izrednega užitka. Žal, da se mnogim želja ni izpolnila, ker so ustopnice bile razprodane.
Koncert bil je napovedan ob 1I28. uri, a že pred 7. uro začela se je dvorana polniti in kmalu ni bilo nobenega prostora praznega. Tolike obilice občinstva menda še nikoli ni bilo v redutni dvorani. Izmej odličnjakov bili so prisotni: deželni predsednik baron W in kler, podmaršal vitez Keil, generalni major Šilhavsky, deželnega sodišča predsednik Ko če v ar, župan Grasselli, ces. svetnik M urni k, državni poslanec dr. Ferjančič, več deželnih poslancev in drugih dostojanstvenikov, sploh pa jako odlično občinstvo.
Kmalu po \,S. uri začul se je mali zvonček in izpod odgrnene zavese prikorakalo je najprej 18 dečkov (od 8 — 14 let), za njimi 20 mož (tenorjev in basov), potem 12 dam na oder, na katerem so se v polukrogu razvrstili v slikovito, krasno skupino. V ju'vej vrsti bile so dame, ki sede poj o, za njimi dečki, v zadnjem polukrogu moški. Vsa družba nastopila je v krasnih, s srebrom in zlatom in dragimi kamenji obšitih narodnih nošah in bil je čaroben prizor, kakeršnega še nismo videli, a smo si ga v živi fantaziji le domišljali, čitajoč divne orijentske bajke.
Kot glavna podoba stopil je v to skupino s svojo dražestno in jako bogato opravljeno soprogo Olgo, Dimitrij Slavjanskij, mož krepke in lepe postave, pristni ruski tip, uprav tak, kakor ga vidimo na fotografijah in podobah.
rem sem in ki je bil šel tje svoje sorodnike obiskat. Bil sem jedenkrat na V r h n i k i, meseca septembra, (od tega bo pet let), in sem tam prenočil, ko sem potoval s priložnostjo iz Gorico na Dunaj. Bil sem ■v Idriji trikrat: dvakrat skozi potovaje, jedenkrat pa z gospodom grofom Lantierom, katerega sem služil, in od takrat bo že pet let.  V drugih krajih Kranjske jaz nesem bil. Omenjena dežela Kranjska meji na jedni  strani h F u r lan i j o, na drugi s Koroško,  na tretji se Štiri j o in  na Četrti z Dalmacijo (mesto: „s Hrvaško"). Na Štajerskem sem bil v C e 1 j i in sicer pred petimi leti, ko sem na Dunaj potoval. Bil sem v Mariboru (Morburgh) dvakrat, vsakikrat po jedno noč: prvikrat pred desetimi leti,  ko sem v Gradec potoval; drugikrat pred petimi leti, ko sem na Dunaj šel.   Bil sem tudi v Vildonu (Rildan) dvakrat:   pred desetimi in pred petimi leti ter mudil sem se vsega skupaj jeden dan in jedno noč.   Leta 1648. sem hodil v Gradci v šolo  in sem bil tam dve leti in pol, kakor že povedano. Skoz Bruck Bem trikrat potoval: pred sedmimi, šestimi  in petimi  leti.   V drugih krajih Štirije jaz nesem bil. Stirija meji z Ogersko, ali jaz ne znam   njenega  zadnjega  mesta proti Ogerski.   Meji pa tudi s Koroško iu njeno zadnjo mesto proti tej  dežoli je Slovenji Gradec;
pravega mejnika ne vem, vem pa, da je pri neki hiši ob reki Dravi. Štirija meji tudi z Avstrijo in prvo avstrijsko mesto ob štajerskej meji je Schott-wien (Schiaustieu). Kje je meja mej Štirijo in Salcburgom, tega jaz ne vem. Tudi prave meje mej Štirijo in Kranjsko ne znam ; ali zadnji mejni kraj Kranjske proti Štirije je Pod peč (Podpenia). Drugih mejnikov Štirije jaz ne znam, za te pa vem, ker sem tam popotoval in ker so mi to drugi povedali. V deželi Istri j i jaz nikoli nesem bil in tudi ne znam njenih mejnikov.
In v Kranjski so gore nad Ljubljano je pa tudi ravnina proti Krasu (Kaisel). In v Kranjski se po vseh krajih govori slovenski. In v Ko-čevji, v nekem kraji Kraujske proti Dalmaciji, se govori nemški in slovenski. Jaz to vem, ker sem slišal o tem pripovedati in ker sem govoril z ljudmi, ki so od tam bili. V Štiriji se govori slovenski in nemški, t j. od kranjske meje do Maribora se govori slovenski, nekateri govore pa tudi nemški. Onstran Maribora vsi govore nemški in to vem zato, ker sem tam bil".
Na deseto vprašanje odgovarja Matija, da ne more povedati mejnikov pokrajine Slovenije, ker ne razume, kaj pomeni to „pokrajina" (provincia). Zopet pa zatrjuje, da se govori slovenski v jednem
delu Koroške, v jednem delu Štirije, v Kranjski, v Istri (kakor je slišal od drugih pripovedovati) in v Gorici. Na dvanajsto vprašanje odgovarja dalje:
„Jaz znam govoriti slovenski od rojstva, ker jaz sem rojen v Kranji, kakor sem rekel. V Ljubljani sem bil večkrat, kakor že povedano. Gospod tega mesta je cesar, upravlja ga pa gospod grof Auersberg (Artesburg), brat majordoma rimskega kralja. In v Ljubljani vse 1 j u d s t v o s 1 o v o n-ski govori. So pa tudi taki, ki govore nemški in italijanski. To vem, ker sem jih slišal govoriti in ker sem tudi jaz ž njimi govoril Javna pisma se pišejo nemški in sicer jih pišejo doktorji; kdor se je pa nemški naučil, sta jih sam spisuje. (Priča KolenČiČ je pa trdila, da se tudi javna pisma slovenski pišejo; poleg tega so pa „instrumenti" tudi v latinščini in drugih jezikih. Tudi pridiga so slovenske; samo v jedni cerkvi se propoveduje nemški za „češke tujce"). In pridige se govorijo v slovenskem jeziku in v tem jeziku učijo tudi v šolab latinski govoriti".
Na petnajsto vprašanje je odgovarjal Matija: „Znam. da leži mesto Trst v Sloveniji in sicer zato znam, ker se tam slovenski govori. Jaz sicer nesem nikoli bil v tem mestu, ali znam, da se v njem slovenski govori, ker tu v Rimu živi nek Ivan
Posebno pa ao vzbujali pozornost in občudovanje silni basi. O teh se sme pač z Gothejem reči: „Wenn rings es vom Gevvblbe wiederhallt, — Da ftlblt man erst des Basses Grundgewalttt. To so glasovi, kakeršnib še nismo čuli. Globoki C poje se s toliko močjo, da vse pokriva, contra G pa še popolnoma krepko in brez napora. In jednako je v visini.
Prvi del, obaezajoč 6 točk, bil je velekrasen in napravil je globok, nepopisen utis Še krasneji, po našem mnenji najbrasneji, bil pa je II. del, cerkvene pesmi, katere so peli samo dečki in moški. Ako smo v prvem delu seznanjali se z izvirno svežostjo narodne glasbe, občudovali smo sedaj magično moč cerkvenih zborov. Pri tem petji bili smo v duhu v Božjem hramu, s toliko nadzemeljsko inočjo uplivali so na nas nIže Heruvini" in slavnega skladatelja Bartujanskega cerkveni koncert.
Stopivši na nizek podium pričel je takoj prvo točko: Balado iz XI. stoletja o glasovitom junaku Dobrinji Ni kitici. Slavjanskij ima izredno simpatičen glas, intonacija je završena, kar ga pa posebno povzdiguje, to je uzorno čisto izrekanje teksta. Takoj v prvih taktih začeli so se strokovnjaki spo-gledavati, češ, to je mojster pevec. Pripovedno snov pel je Slavjanskij sam, vmes pa se je oglašal zbor, kateremu se je vse divilo. Mladih dečkov drobni glasovi, milozvočni soprani ženskih članov, moški Čvrsti tenorji in pa fundamentalno mogočni basi zlivajo se v harmonično celoto s toliko preciznostjo, kakor na orglab. Zdaj silno doneč z elementarno močjo, preide zbor hkratu v najlahnejši piani8fiimo, da se jedva razločujejo tresaji glasov. Vse je bilo očarano, ko se je s toliko završenostjo vrstila pesem za pesmijo, vse pravi biseri narodne glasbe.
Pridržujoč si zaradi nedostatka prostora na-daljno oceno po današnjem koncertu, dostavljamo, da je bilo občinstvo navzlic tropični vročini oduševljeno. Glasbeni veščaki, katere smo vprašali za njihovo mnenje, odvrnili so nam: „Izvrstno! To je specijaliteta! In tako je tudi. Kar smo doslej hvale čitali o Slavjanskem, vse je istinito, mi mislimo, da je vsaka hvala celo preskromna.
Domače stvari.
— (Gospića Marica Rudeževa v R u-dolfovem) poslala je po g. Fr   Jagodici »Pod pornemu društvu za sloveuBke vieokošelce na Dunaji" osem goldinarjev.  Srčna jej bodi hvala!
— (Odsek za delavsko zbornice) je vnovič poslanca  Šukljeja izvolil poročevalcem.
— (V Zagrebu) umrl je v sredo g. Gjuro Galac, bivši urednik „Obzora" v 32. letu dobe svoje. Blag mu spomin!
— (V Slovenski Bistrici) umrl je g. Fran Druš kovic, knezšk. svetovalec in dekan v pokoji v 83. letu dobe svoje.
— (Slovenski klub na Dunaji,) ima v soboto dne 8 marca svoj večer v dvorani „zur gold. Kugel" I. Ana Uof, št. 10 mezzauin. Oital bode gosp. 11 (in in m a n. — Pristop imajo vsi k prejšnjemu večeru povabljeni.
— (BolniŠna blagajna moJBtrov.) Pri prvem letnem občnem zboru,  kateri je bil k*kor
Slavec (Slauiz), ki mi je rekel, da je iz Trsta doma in on govori slovenski. Jaz tega iz druzega uzroka ne vem. Tudi ne vem, ali so Gradiška, Kor mi u in Sv. Ivan De v in« k i mesta Italije, ali katere druge pokrajine. Gradiška leži v nižini ob neki reki, katere ime sera pozabil, ali vem, da ta reka tudi mimo Gorice teče. Mejnikov tega mesta pa jaz ne poznam".
Na zaključivna vprašanja je odgovoril Matija : ,Res je, da je Ljubljana prvo mesto Kranjske in <la je v deželi Sloveniji, ker v tej se govori slovenski In do kje Bega Slovenija, ter kje se govori slovenski, to sem že pri izpraševanji povedal, kakor dobro vem, ker sem po tistih krajih bival".
„Ravno tako je res, da v gorirečenem mestu Ljubljani vsi prebivalci navadno slovenski govore in se tega jezika poslužujejo in to jaz dobro vem, ker sem tam bil in ker sem prebivalce govoriti slišal, ker sem ž njimi govoril. To pa tudi potrjujem iz drugih gori navedenih uzrokov".
Ta zapisnik je prepisal prečastiti kanonik dr. Ivan Črnčie iz avetojeronimskega arhiva v Rimu in ga dal natisniti v „Starmali jugoslovanske akademije znanosti in umjetnosti", knjiga XVIII, str. 133—138.
amo poročali, v nedeljo v mestni dvorani, poročal je blagajnik, da je imelo društvo od 1. jan. do 31. decbr. 794 gld. 15 kr. dohodkov. Bolaišne podpore izplačalo se je 116 gld., preostaja torej po druzih troških 605 gld. 85 kr. premoženja. Pri dopolnilnih volitvah bili so voljeni v odbor gg: Bonač, Bukovnik, Dimitz, Dostal, Pust in Blaž, v nadzorstvo g. Rum pel, Krimer in Reich. Po nasvetu odborovem sklenilo Be je upeljati kontrolo bolnikov. Načelnik društva g. M. Kune izrazil je nado, da bodo odslej obrtniki spoznali važnost tega društva, ker čedalje težavneji postaja prihraniti si kaj za čas bolezni in za starost. Smoter društva je, da poleg bolnišne podpore v teku let prihrani reservni zaklad, »z katerega bod^ mogoče revne stare društvenike istotako podpirati; kakor to dela trgovsko bolnišno društvo. Treba pa je, da se tudi oni obrtniki, katerim sedaj še take podpore ne treba, zavedajo stanovskih svojih dolž-nostij, ter s podporo tega društva podpirajo svoje v gmotnem oziru slabeje Bodruge. Le s skupnim delom in previdnim gospodarstvom je mogoče doseči ta Bmoter, Čeravno se je to društvo žalibog mnogo prepozno ustanovilo. Kranjski hranilnici, ki je darovala društvu precej po osnovanji 2O0 gld., izrekla se je zahvala; isto tako tudi dosedaujemu marljivemu blagajniku g. L. Tratniku.
— (Gospod Viljem Putick,) c. kr. gozdnega nadzorstva pristav, poslal nam je svojo razpravo: „Die hydrologischen Gelieim-nisse des Karstes und seine unterirdi-schen W a s se rl au f eM, ki je izšla kot poseben pomiti« iz popularnega mesečnika „ II i mine I und Erde". Vsa razprava obseza 27 str. in je okrašena b podobami : Veliku Karlovca pri Cerkniškem jezeru. — Naravni most Šent Kancijanski. — Pivka pri Postoj ini. — Vranja jama pri Planini. — Cesarja Frana Josipa in cesarica Elizabete galerija v Postojinski jami. — Razprava je temeljita, podobe pa jako lepe.
— (Prošnja) Ravnateljstvo zoološkega muzeja v Zagrebu poBlalo nam je nastopno prošnjo: „Zbirka narodnega zoološkega muzeja v Zagrebu še nema nobene snežnice ali s nežne jarebice (Schneehuhn), katera se jako pogosto nahaja po slovenskih planinah. Ravnateljstvo narodnega zoološkega muzeja torej prosi, da bi kak rodoljub za primerno uagrado za dopolnitev zbirke preskrbel samca in samico Bnežne jarebice. Pošiljate v naj se adresuje na narodni zoološki muzej v Zagrebu.
— (Vabilo k slavnosti) katero priredi dne 11. marca 1890 akademično društvo .Slovenija" na Dunaji v spomin Fran u Erjavcu s prijaznim sodelovanjem gospice Blaženke KerniČeve, gospoda Frana Bučarja in hrvatskega akad. društva „Zvonimira". Vspored: I. 1. Nagovor predsednikov. 2. A. Forster: Pjevajmo. Zbor. 3. Čajkovski: a) Se renada. Cis-Moll. b) Mazurka. Svira na klavirji g V. FoiHter. 4. J. Kocijančič: Oblačku. Zbor, bari-ton-solo poje g. J Germ. 5. a) AVeber: Popevka Ančice iz opere „Strielac vilenjak." b) F. Gerbic*: Milotinka br. III Sopran solo, poje gospica Blaženka Kemičeva. Na klavirji spremlja g. V. Forster. 6.
udara tamburaški zbor. 7. A Nedvčd: Popotnik. Zbor, tenor solo poje g. F. Bučar. II. Zabavni del. Pevske zbore vodi častni pevovodja g. Jan Jirik. Lokal: Hotel „Goldenes Kreuz", VI., Ma-riahilferstrasse 99. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Klavir: Czapka. Radovoljni doneski v korist društva se hvaležno vsprejemajo.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri drugi obravnavi dne 5. t. m. zatožeu je bil 24letni kmetski delavec iz Bizavika, Jakob Babnik, hudodelstva požiga in tatvine. Bil je prejšnje leto nekaj časa pri svojem svaku, Janezu Kaatelici, kot kovaški pomočnik, in kakor se je taaam izjavil, dasi včaBih, po nemški rečeni „ein Blaumacher", vender le priden in zanesljiv delavec. A naposled spri se je zatoženec s svojim svakom in ta ga je odgnal od svoje hiše na Fužinah. Delat je šel zatoženec potem k Ljubljanskemu vodovodu, a da 8e ni prijazno odslovil od svojega svaka, je samo ob sebi umevno. Prikazal se je zatoženi Babnik še nekolikokrat v hiši svojega svaka na Fužinah in tako so ga obdolžili, ko je nekaj obleke in denarja dekletom in fantom, pomagačem zmanjkalo, da je zgolj jedini mogoči tat, dasi vse priče ni*o inuglc uič določnega doka...m. Isto tako so ga sumili vsi prebivalci na Fužinah, da, ko se je posvetil ogenj na hlevu njegovega svuka, Janeza Kastelica, lansko Martinovo nedeljo, sploh ni nikdo drug za*gat, ko zatoženec.
To mnenje se je večinoma naslanjalo le na to, da je Babnik prišel po obleko, spravljeno pri drugem posestniku na Fužinah. A dokazati ni nihče nič mogel Svak je trdil, da ima vsled požara najmanj 1000 gld. škode, kar pa ni res, ker se je ogenj takoj pogasil, da bi bila lahko zgorela tri dekleta, ki so blizo gorečega hleva spala, kar se tudi ni zgodilo. Porotniki neso uvažali, da je: Vox populi" tudi ,vox dei", najmanj pa „vox justitiae" ter so zanikali obe vprašanji, kar se tiče hudodelstva požiga in tatvine in Jakob Babnik je bil zatožbe oproščen.
— (Za dijaško kuhinjo v Mariboru) so darovali gg.: Žalostno društvo pri pogrebu vlč. g. Jan. Pajka, žup. Poličanskega, 25 gld.: L. Kramberger, upok. župnik, 3 gld«; dr Lebar 1 gld ; Karba, učitelj, 1 gld.; A. Keček, kapi. 1 gld. 5 kr.; Jos. Majcen, dvorni kaplan, 2 gld. ; Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mo/.irji, 5 gld.; Fr. Šijanec v Juršin-cih, 2 gld.; J. Lopič, provizor Cmureški, 3 gld.; Jožefa Kurnik 2 gld.; N. 3 gld.; Ogradi, kanonik, 5 gld.; VVurzez, žup, 5 gld; Ceriak, kaplan v Rušah, 4 gld.; Miha Srnec, pos. na Smolniku, 2 gld.; Fr. Griznkl. pos. na Smolniku, I gld.; prebl. gosp. mestjan F. B., ravnatelj slav. Posojilnice Mariborske, 90 gld. ; g. Fran Novak, krčmar v Rušah, 2 gld.; slavno ravnateljstvo Mariborske posojilnice 100 gld. Bog plati I
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 7. marca. Cesar podelil gozdnemu nadzorniku Venclu Gollu viteški križ Fran Jo-S'povega reda. (Vest to smo bili že pred dnevi priobčili. Uredn.)
Dunaj 7. marca. Soglasna Budimpeštanska poročila naznanjajo, da se bode obstoječa kriza skoro odločila. Ni nemogoče, da se odstrani povod krizi, verojetneje je, da odstopi vse ministerstvo. — „Neue Freie Presse" piše, da ni dvombe, da bode Tisza, ako odstopi, predlagal Szaparvja naslednikom svojim.
Budimpešta 7. marca. „Neinzet" javlja: Včeraj bila pod predsedstvom cesarjevim ministerska konferenca, ki se je bavila z revizijo incolatskega zakona. V tem vprašanji nastala so nasprotstva mej Tiszo in drugimi člani ministerstva.
Budimpešta 7. marca. Tisze ostavka vsprejeta. Bodoči rniiiisterski predsednik Sza-pary. V novo ministerstvo ustopijo vsi člani dosedanjega ministerstva Tiszovega popolnoma jedini.  Tisza ostane voditelj liberalne stranke.
Budimpešta 7. marca ob 2. uri po-poludne. Nasproti dosedanjim poročilom se zagotavlja, da se Tisze ostavka ni vsprejela. Od definitivne rešitve vprašanja zavisni nadaljni sklepi.
Razne vesti.
* (Ruski car) pohodil je te dni izložbo ruskih umetnikov v Petrograjskej akademiji in s člani dvora kupil 30 slik za visoko ceno.
* (Bibliotheka Warszavska,) najstarši poljski mesečnik, slavi letos svojo petdesetletnico. Dosedaj je od tega mesečnika izšlo 600 snopičev.
* (Na vseučilišči v Oksfordu) osnovali so stolico za slovanske jezike. Za to stolico je imenovan angleški slavist M. R. Morful.
* (Ruski človekoljub.) Moskovski meščan Ivan Bajev poklonil je 75 000 rubljev v podporo obubožanih Moskovskih meščanov.
* (Poljski ples) v Peterburgu bil je sijajen. Prisotni so bili tudi mnogi ruski plemiči in zastopniki vnanjih držav.
* (Koliko tehta milijon mark v papirnatem denarji.) Vsled neke stave se je določilo, da milijon mark tehta v tisočakih 2 kilograma, v petstotakih 3 5 kilograma, v stotakih 13 kilogramov, v petdesetakih 25 kilogramov, v dvaj-setakih 4644 kilogramov in petakib 145 kilogramov.
* (Naj originalnoj še in najlepše) oblačilo, ki ga je kdaj imela kaka nevesta, narejeno je v Rusiji. Za to oblačilo se je zahvaliti prijaznosti in nadarjenosti ruskih slikarjev. Srečna lastnica te obleke je Naja, jako lepa hči precej priljubljenega Peterburškega slikarja Morosova. Dragoceno oblačilo je darilo očetovih prijateljev in koleg. Vsak umetnik okrasil je del obleke z alegorično podobo. Ukusno razvrščene slike na krilu so umetna dela, ki bi bila vsakej galeriji v Čast.
* (Nemške naselbine v Rusiji) imajo nad 5 milijonov desetin zemlje. Rusi so spoznali nevarnost, ki jim preti od Nemcev in jih hočejo iz-tiravati. V kratkem odide 20.000 Nemcev iz Rusije v svoj „Vaterland." Rusi ne bodo žalovali za njimi.
Ostalo jih bode v Rusiji pa še dosti, kajti vseh Nemcev v Rusiji je nad 6 milijonov.
* (Pet osob otrov anih.) V Franzensdorfu pri Liberci na Češkem je mizarskega mojstra soproga Ana Berger postavila juho na mizo za kosilo štirim pomoćnikom in domačemu sinu. Jedva so sneli, kar jih začne strašno grizti in peči po trebuhu. Vsi so se valjali po tleh in vedno klicali po vodo, ker jim drobovje gori. Došli zdravnik je kon-statoval, da so močno otro van i z arzen ikoni. Dva sta kmalu umrla, drugi so v smrtnej nevarnosti. Ali je arzenik po nesreči prišel v juho ali ga je pa kdo nalašč del, se ne ve.
* (Nesreča na železnici.) Dne 4. t. m. zadel je pri Carlislu na Škotskem brzovlak v lokomotivo, ki se je zapičila v dva vagona. 4 osobe so mrtve, 6 težko, mnogo pa lahko poškodovan i b.
* (Dober tek.) Francoski kralj Ludovik XIV. je kaj veliko pojedel. Za kosilo je snedel štiri krožnike juhe, celega fazana, jarebico, velik krožnik salate, dva vvlika kosa svinjskega mesa, nekaj koštrunine z omako, velik krožni* peciva, potem pa še ovočja in trdo kuhanih jajc Leta 1708. je začel bolehati in je zatorej moral zmer-neje živeti. Pripravljali so mu /a kosilo le po tri piščance, golobjo juho io pražene skorje, za večerjo pa močno mesno juho s knibom Ravno tako rad je jedel Ludovik XV. Taje dajal 25.000 lir mesečne plače kubarju. Nič ni bilo ziinj predrago. Jedno želvo, katero so zanj kupili v Londonu, ker jo je zaželel, stala je .'JOOO tolarjev. Prvi kuhar Ludo-vika XVI. je dobivul na leto 84.000 frankov Ludovik XVIII. ustajal je po noči, da je jedel. Tudi meščanski kralj Ludovik Filip I. je   veliko pojedel.
* (Pomanjkanje kroj a če v.) V Kalkuti bivajo vsi krojači v posebnem predmestji na južni strani mesta. Sestavljajo namreč posebno kasto. Letošnji predpust, ko se je imela začeti plesna sezona, so se pa v krojaškem predmestji pojavile osepnice. Policija je okrog tega predmestja postavila straže. Krasotice v Kalkuti bile so zaradi tega v velikej zadregi. Potrebovale bi bile novih oblek za plese, pa neso dobile nobenega krojača, ker je bil uhod v krojaško predmestje in izhod iz njega zabranjen.
Mnogoletni* opttzovnnjh. Proti »hi 1>o»ti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „ S ei d 1 it z- p r h 5 k i " zelo odlikujejo od družili sredstev, s svojim prebstvljenje pospe šujočiru in želodec okrepčujoeini ter kri ćistceira uplivom. Cena Skateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (5F>-3)
m vnc lelo gl<l. !.«»<►; za pol leta gld, 9,80] zu Četrt leta gici. 1.15.
Meteorologično poročilo.
Stanie C a-i o pa- ,
1 . barometra bo vama
Tem-
Ve-
peratura trovi
I Mo-Nebo i kri na v mm.
7. zjutraj 728 7 mm. j —10-8nC lil, svz. 2. po pol. j 72<5 0 min. — 64' 0 i. zah. 9. zvečer  726*2 mm. I — 0'6' C z. zah.
jao. j
jaa. OOOmni. jas. j
Srednja temperatura —1'fi", za 4*1" pod normalom.
IDnjinaosl-za, borza
dne 7. marca t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  H7**.r> — gld.  87 4'i
Srebrna renta.....n     87 95 —   , 87-4.-S
Zlata renta......,   109 85 —   n 10995
5°/0 marčna renta ....     „   101 90 —   „ inp75
Akcije narodne banke   .   .     „   928 — —   „   929 -
Kreditue akcije.....„   315 25 —   „ 31475
London........„   119 20 —   „ 119-25
Brtbfo........n   —•— —  „ —•—
N.tpol.........„      9-43«/, -   „ 9-42«/,
C. kr. cekini......„      5-60 —   „      5 60
Nemške marke.....„     i-8-22«/, —   „ 58*25
4°/0 državno srečke iz L 1854 850 gld. 132 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 100   m     177    „   — B
Ogerska zlata renta 4%.......102   „   55 „
Ogerska papirna renta 5°/0......98   „   75 „
Dunava reg. srečke 5°/« - - • 1°0 gld. lil » — * Z.-ml j. obč. avstr. 4-VtV« z'ati zast. listi .   .   117   „   50 „
Kreditne srečke......100 gld.   184   ,   50 „
Kudolfove srečke..... IO   „      90   „   76 „
Akcije anglo-avstr. banke . . l'J0 _ 156 , 25 „ Traminway-druit. velj. 170 gld. a. v.. —   „   — „
Mesto vsake posebne objave.
Tužnim Brcena naznanjamo vsem sorodnikom, prijate jem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oziroma sin in brat, gospod
Valentin Hribar
dimnikarski mojster
danes popoludne ob 2. uri, po prejemu sv. zakramentov za umirajoče, preselil se v večnoBt.
Pogreb bode v nedeljo dne 9. marca ob 4. uri popoludne iz hiše št. 9 v Dijaških ulicah.
Kanj ki bodi priporočen v blag; spomin.
Ljubljana, dno 7. marca 1890.
(196) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Podpisana izreka vaem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki bo se udeležili pogreba ne-pozabljivega jej soproga, gospoda
J. N. Kermavner-ja
nailučitelja in Šolskega vodje
preblagim darovateljem vencev, preč. duhovščini, g. okrajnemu glavarju in g. nadzorniku, vsem gg. učiteljem in gospodičinam učiteljicam ter (t. Belcu za ureditev sprevoda in vodstvo društev svojo tuijudanejo zahvalo.
V Št. Vidu
(193)
nad Ljubljano, & marca 1890.
Kristinu Kermavner.
Zahvala.
Za premnogo dokazov sočutstva mej kratko boleznijo in povodom smrti našega nepozablji-vega svaka in strijca, gospoda
LEOPOLDA ČUKA
kakor tudi za podarjene krasne vence in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu njegovem, izrekajo presrčuo znhvalo
(195) žalujoči ostali.
V Ljubljani, dne 6. marca 1890.
Koncipijenta
zmožnega obeh deželnih jezikov v pisavi in govoru ter v odvetniškem poslovanji vsaj več ali manj samoitalnega, vsprejinem takoj v svojo pisarno.
i>r\ Ivan f^Jlcedl, (182—2) odvetnik v Novem Mestu.
(■■MMB^HHMMHI^HII^Hr
rJTujoi z
6. marca. Pri   Sionu i Slavjanskij Agrenjev z družb«, iz Moskve.
— Bingel, K*upka, Elgen z Dunaja. — Mally iz Zagorju.
Rakovec, Mnjuič iz Kranja,
— Vavkar izCerkljan. — Mai-dič iz Kranja. — Kotnik, Lenarčič z Vrhniko. — Iludo-vernik iz Kranjske Gore. — B'-ituss iz Lukovice. — Dr. Sehwe:t/,er izv Munheim«. — I5tTi_'iii;iiiii iz Žavca. — S,»nti iz Trsta.
Pri .11 hI iti : Trebie. Folle, Brucknor, M kunrli, Spira i Dunaja. — Mencikov iz Mos k ve. — Kopper iz Linča. — Knmotar z Vrhuke. — Fink iz Bcljttka. — Klein \r. Toplic
Umrli »i»:
6. marca : Josip Padar, črev-ljarjev siu, 4 dni, Ružnu ulici ftt. 33 za bnžjastjo. — Fran Jankovič užitnin. paznika sin, 3'/a naes., sv. Petra cesta št. 51. za jetlko. — Leopoldina Treo, stavbinskega mojstra hči, 2'/.j mes., Cesta na Rožnik št. 7. za božjastjo.
Izvršilna prodaja.
Pri c. kr. okrajni sodniji v Šoštanji vrši se dne 13. sušca 1890 |>rc<l pol udiic ob 11. uri
druga in poslednja prodaja
zemljišč ranjcega gospoda Mihe Golob-a in sicer:
1. Posestva, zemlji knjižni uložek štev. 197 katastralne občine Šoštanj, obstoječega iz hiše, v kateri je že dolgo let sloveča krčma in stoji na najpripravnejšem prostoru v trgu Šoštanji, s kegljiščem, ledenico, mesnico, gospodarskim poslopjem, gostilniškim vrtom, potem iz njiv, travnikov in gozda, vse vkupe v cenilni vrednosti 11.341 gld. 68 kr. ;
2. travnika, zemljeknjižni uložek štev. 266 katastralne občine Šoštanj, v cenilni vrednosti 1748 gld. in
3. hiše v Šoštanji, zemljeknjižni uložek štev. 38 katastralne občine Šoštanj, v vrednosti 1632 gld. 25 kr.
Ponudniki imajo 10°/0 od cenilne vrednosti kot varščino položiti. Ostali pogoji se zvedć pri sodniji ali tudi v notarski pisarni v Šoštanji. (m)
P. n. gospodom zadružnikom „Hranil-nega in posojilnega društva na Ptuji"!
Podpisano načelBtvo uljudno vabi gospode zadružnike k
rednemu občnemu zboru
v 15. dan marca 1890. leta
ob io.*) uri (lopuluiliie
v zadružnih prostorih v ..Narodnem Domu".
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzoroifitva o predloženem računskem sklepu.
3. Sklepanju o porabi Čistega dobička.
4. Volitev načelniStvu.
5. Volitev uadzorni&tva.
6. Predlog, da se prenareile §§. 7, 19, 20, 42, 43 zadružnih pravil.
7. Slučajni predlogi.
*) Ako k zborovanju ob 10. uri ne pride zadostno število zadružnikov, vrši s« drugo zborovanje po istem dnevnem redu v zmislu §. 40. zadružnih pravil ob 11. uri dopoludne.
Na Ptuji, dne 1. marca 1890
Za ravnateljstvo:
(i&o-o) JDr. 1P. CTcirtela,.
Hranilno in posojilno društvo na Ptuji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo. "\7~. poslovno leto od ±- prosinca do 3±_ gr-ULdna 1889.
BILANCA.
Aktiva
Vtisi vit
Inventar ............
Posojila zadružnikom.......
Zaostale obresti.........
Naloženi denar pri drugih zavodili Obresti od denarja pri drugih zavodili . Gotovina dne 31. decembra 1889 .   . .
RiJ.	kr.
724	77
319173	34
1080	71
3338	21
f)8	21
6442	04
330817 91
Glavni deleži 20..... gl. 2000*—
Upravni deleži 2119    .   .   . , 3012359
Hranilne nlogo..... gl. tto6btt2*69
Kiipitali/.ovane obresti hrunil
nih ulog....... n 8H82-72
Za leto 1890. predplaca.ee obresti
Nevzdignena dividenda.......
Drttltvenl fond sploSni (rezervni tbud)...... gl.   4286*—
Ustopuina leta 18S9.    .   .   . „     1138- —
Društveni fond specijalni (rezervni fond)..... „ 8904*86
Donesek leta 1889. za posebni
rezervni fond..... „ 131*30
Čisti dobiček.....~ !   i   '.   ! '.
33(817 91
NA PTUJI, dne 31. decembra 1889.
Itfačclstvo«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Drago ti D Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".