NO. 28
Ameriška Domovina
AMČftiCAN IN SPIRIT ffOftfHWf IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1965
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€tt
ŠTEV. LXIII — VOL. LXIII
Predsednik Johnson se hudo zanima za novi panamski kanal
Strokovnjakom je naročil, naj mu do konca leta pred-lože poročilo o načrtih s tehnične, gospodarske in politične strani.
WASHINGTON. D.C. — Ko-^aj se je predsednikov zaupnik Mann vrnil iz Srednje Amerike, kjer si je ogledal razne načrte 2a novi panamski kanal, je pred sednik Johnson takoj sklical nekaj sestankov strokovnjakov za la projekt in jim naročil, naj nau še tekom leta predložijo poročilo, ki naj obdela ne samo tehnično plat tega problema, ampak tudi gospodarsko in poetično.
■S tem razlogom je že sprožil živahno debato ne samo pri nas, arnpak tudi v vseh državah Latinske Amerike, kajti vsaka r^ed njimi je na novem kanalu Po svoje zainteresirana. Najbolj sili v ospredje vprašanje, čigav Paj bo kanal in kdo naj ga financira.
Razume se: vsi bi radi imeli eim več besede, zato pa bili čim ^anj udeleženi na investicijah, akoravno je že sedaj jasno, da °0 novi kanal zelo dobičkanos-110 podjetje. Zato se mešajo v ctebate tudi zasebni interesi, ki Pa ne bodo prišli do veljave, kajti končno bo pač Amerika ^ata kapital, kot ga je pri sedalom kanalu.
Ravno tako je važno tudi vPrašanje, v čigavo politično Pristojnost naj novi kanal spa-ba. Načelo, da naj kanal kontrola država, ki bo kanal tekel ^kozi njo, gotovo ne bo obvelja-°- Kontrola bo torej kolektiv' kakšno obliko bo imela, te-
Ja seveda ne more nihče uganiti.
Vsekakor se vidi, da bi John-s°n rad dosegel, da bi bil novi anal zvezan z ameriškim reži-rn°m njegovega imena.
Novi grobovi
John Tanko Sr.
Včeraj je po dolgi bolezni umrl na svojem domu na 19600 Arrowhead Ave. 89 let stari John Tanko Sr., mož Antonie, roj. Turšič v Bezuljaku pri Cerknici, oče Johna F., Franka in Lillian Delsanter, 7-krat stari oče, brat Mary Žnidaršič, Ignaca, Ane, Angele in Julije (zadnji štirje v Sloveniji). Pokojni je bil doma v Prigorici pri Ribnici na' Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 54 leti. Bil je član Društva Napredek št. 132 ABZ, predsednik Ohijske ' federacije društev ABZ, član Društva Slovenski dom št. 6 SDZ in Društva sv. Cirila in Met. št. 191 KSKJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek. Čas in kraj še nista določena.
Med Južnimi Vietnam« še ni potrebne edinosti
J u ž n ovietnamskega naroda ni, prebivalstvo dežele sestavljajo tri med seboj močno različne skupine.
SAJGON, Juž. Viet. — Ko je 1. 1954 mednarodna politika u-stanovila državo Južni Vietnam, je na njenem ozemlju našla okoli 15 milijonov prebivalcev, ki so se že od nekdaj delili v tri skupine s svojimi navadami, tradicijami in narečji. Lahko bi jih imenovali gornje Južne Vietnamce, srednje in spodnje.
Gornji Vietnamci živijo severno od prestolice Sajgon in jih je okoli 2 milijona, so to gorska plemena, sedaj so se jim primešali še begunci iz Severnega j Vietnama. Srednjih Vietnamcev Ije najmanj, živijo okoli Sajgona. j Zato ja pa spodnjih Vietnam-VIENTIANE, Laos. — Gen.;cev okoli 12 milijonov. Razliku-Nosavan je s tiho podporo ZDA jejo se od svojih rojakov tudi 1. 1960 spravil z vlade v Laosu po svojem značaju: so mirni in princa Suvano Fumo, pa doži- tihi ljudje, ki se ne brigajo dosti
ftesafan ¥ Laosii iigufei!
vedno ni edinosti med ^stopniki ZDA v Saj-gonu
^ Washington, d. c. — iz
Se hiše prihajajo vesti, da je Predsednik Johnson poslal 'v ^l>zni Vietnam pretekli teden °Jega osebnega svetovalca stUridyja, da preišče “vsa dej-® in mu prinese odgovor”.
^ Položaju v Južnem Vietna-r v. ie dobival predsednik po-od^rf državnega tajništva, entagona in od Osrednje soVeščevalne službe (CIA), ki s' med seboj nasprotovala in
tako
slike
ni mogel priti 0 položaju. i
do točne
e Pol leta za domače stvari!
Washington, d.c. — Pred-
Johnson je menda de-
Sednik
sa ,nG^ai:erim članom Kongre-]e| Ca k° potreboval nekako pol v!a 2a rešitev domačih vpra-1’ Potem pa se bo posvetil
vel nato upor Konga Lee-ja, ki je v sorazmerno pomirjeno deželo prinesel znova nemir in državljansko vojno. Gen. Nosa-van je vse od tedaj dobival pomoč Združenih držav kot vodnik nacionalnega protikomunističnega krila. Ko je prišlo leta 1962 do sestave nevtralne koalicijske vlade pod predsedstvom princa Suvane Fume, je gen. Nosavan izgubil del svoje moči in vpliva v Laosu.
Pretekli teden je skušal z vojaško silo znova prevzeti vodilno vlogo v deželi, pa je doživel poraz in moral bežati iz Laosa na Tajsko. Vlada ga je proglasila za upornika in izdajalca ter si je baje rešil življenje le z a-meriško pomočjo.
Princ Suvana Fuma je s tem okrepil svojo moč v Laosu in se je menda voljan znova razgo-varjati s svojim polbratom princem Sufanuvongom, vodnikom levičarjev in njihovih zaveznikov v Patihet Lao, za oživitev koalicijske vlade. Ameriška zunanja politika je tako postala za skušnjo bogatejša največ po zaslugi različnih pogledov in smeri, ki so jih zastopali v Laosu predstavniki državnega tajništva, Pentagona in seveda O-srednje o b v e š čevalne službe (CIA).
štiri petine domačinov
OTTAWA, Can. — Skoraj štiri petine prebivalstva Kanade je rojenega v Kanadi, ostanek so priseljenci.
za zadeve, ki se jih osebno. ne tičejo. Zato so dobili gornji Vietnamci kmalu vso oblast v svoje roke in je ne spustijo iz rok. Dokler je bil mir v deželi, so spodnji Vietnamci to še prenašali. Sedaj razsaja državljanska vojna, ki ji ni videti konca. To je razburilo spodnje Vietnamce, ki so začeli godrnjati nad gornjimi češ, da imajo vso oblast v rokah in za spodnji del Vietnama nič ne skrbijo.
Vietnamski komunisti so se trudili in se še trudijo, da bi vse tri skupine povezali med seboj, pa se jim to do sedaj še ni po-srečiloM&pori med tremi skupinami jih pa motijo pri njihovih političnih načrtih in vojaških o-peracijah. Protikomunisti se za to stanje malo menijo. Na deželi jih tako ni skoraj nič, v Sajgonu in ostalih večjih mestih se pa tako pečajo samo z lokalno politiko, v kolikor se sploh brigajo za javnost.
-------o------
Japonci bodo zopet praznovali ustanovitev cesarstva
TOKIO, Jap. — Sedanji predsednik vlade Eisaku Sato namerava menda v kratkem obnoviti praznik “ustanovitve cesarstva”, ki ga postavlja legenda v leto 660 pred Krist, rojstvom, ko naj bi bil cesar Jimmu združil vso Japonsko pod svojo oblastjo.
Demokratično usmerjeni šolniki temu nasprotujejo češ, da ni v skladu z zgodovinskimi dejstvi in da bo oživilo nacionali-
AvsfraEija hiti bolj in bolj z oboroževanjem
WASHINGTON, D.C. — Kako hudo se Avstralija boji vojnih zapletljajev v jugovzhodni Aziji, priča njena skrb za lastno narodno obrambo. Vpeljala je zopet obvezno vojaško službo, svoj redni proračun za vojaštvo pa je povečala na celih $2.7 bilijona, kar je za tako malo države zelo veliko. Avstralska vlada je dalje poslala v Ameriko posebno; komisijo, ki ima nalogo, da nakupi pri nas letala in helikopterje. Potrebuje pa tudi navadno orožje in municijo. O-prema njenih čet je na splošno že zastarela, , zato hiti sedaj z modernizacijo.
Med tem se avstralske čete že udeležujejo na otoku Borneo akcij proti indonezijskim “gve-, rilcem”, ki bi radi pregnali angleške čete z otoka. Avstralske čete štejejo nad 1,000 mož, ki so izvežbani za boje v džunglah.
Seje britanske zbornice naj pridejo na televizij©!
LONDON, Ang. — Ko je pred leti prišla v angleško javnost debata, ali naj televizija prenaša seje angleškega parlamenta, so bili vsi proti, ker so mislili, da bi kaj takega samo ponižalo ugled te častitljive zgodovinske politične ustanove. Sedaj pa so poslanci sami začeli zagovarjati to idejo.
Pretekli teden je bila namreč v parlamentu izredno burna debata. Poslanci so vpili, razgrajali, motili govornike, predsednik pa je bil brez moči. Manjkalo je le še osebnih spopadov s pestmi, pa bi bil škandal dosegel vrhunec. Kakor hitro je bila seja končana, so šli člani kabineta na televizijo in ostro obsodili take nastope konservativne opozicije, ki jih tudi časopisje ni odobravalo.
Zato se res lahko zgodi, da bomo seje angleškega parlamenta lahko gledali na televiziji. Naj pa nihče ne pričakuje senzacij. So praviloma vse angleške parlamentarne seje zelo dolgočasne, oživijo pa takrat, kadar je debata o zaupnici vladi. To pa se ne zgodi vsak teden.
KOSYGIN JE OBLJUBIL VOJAŠKO POMOČ HANOJU
Predsednik vlade Sovjetske zveze Aleksej Kosygin je na letališču v Hanoju pred svojim povratkom domov izjavil, da je bil dosežen med njim in vlado Severnega Vietnama sporazum o sovjetski vojaški pomoči, ki bo okrepila o-brambne sposobnosti Severnega Vietnama. — V Moskvi so za ohranitev dobrih odnosov z Združenimi državami.
MOSKVA, ZSSR. — Uradna poročevalska služba Tass je objavila, da je predsednik vlade Sovjetske zveze pred svojim odletom z letališča v Hanoju izjavil, da sta se Sovjetska zveza in Severni Vietnam dogovorila o ukrepih, ki bodo okrepili obrambo Severnega Vietnama. Kosygin ie dejal, da so tekom razgovorov razpravljali odkrito o mednarodnih vprašanjih in razčlenili položaj v Indokini posebno v zvezi z oboroženim “izzivanjem ameriških imperialistov in njihovih lutk v Sajgonu”. Danes zjutraj je Kosygin s svojo delegacijo pristal na letališču v Peipingu, kjer sta ga pričakala predsednik kitajske vlade Ču-En-Iaj in zunanji minister.	...... ■	—
Nedelja je nevaren dan
CHICAGO, 111. — Največ nesreč na železniških prehodih se zgodi ob nedeljah.
stične
ideje, ki v
so privedle Ja-
Sodijo, da bo Sovjetska zveza poslala v Severni Vietnam rakete, ki bodo sposobne zadeti moderna jet letala tudi v veliki višini, in drugo moderno obrambno orožje, ki naj da Severnemu Vietnamu vsaj malo občutja varnosti pred amer. letalsko močjo. Dogovorjeno je bilo, da se bosta obe vladi redno posvetovali o teh vprašanjih. Izjavo o “odkritih” razgovorih razlagajo kot namig, da je Kosygin razpravljal z vodniki Severnega Vietnama o sporu, ki vlada med Moskvo in Peipingom. Sev. Vietnam je v zadnjem času v glavnem stal trdno na strani Peipinga. Izgle-da, da bi ga Moskva rada pripravila vsaj do nevtralnega stališča, če ga že ne more pridobiti za svojo stran.
Moskva umirjena
Glasilo sovjet, vlade Izvestia je poudarilo, da želi Sovjetska zveza dobre odnose z Združenimi državami, da pa to ne bo mogoče,- če bodo Združene države nadaljevale svoja “oborožena izzivanja” v Severnem Vietnamu. Sovjetska zveza se smatra dolžno podpirati članice socialističnega bloka pri njihovi obrambi.
Rdeča Kitajska je v svojem “svarilu” Združenim državam veliko ostrejša. Peiping svetuje predsedniku Johnsonu, naj ne nadaljuje z napadi na Severni Vietnam, ker ne bo mogel nadzirati novo nastalega položaja.
— V človeški krvi je okoli
ponsko v poskus ustvarjanja! 11,000 belih krvnih telesc v ku-“novega reda v Aziji” in z njim | bič. centimetru, rdečih pa dva-združeno nesrečo.	;krat toliko.
Tovariš Mihajlov dobro zagodel Moskvi in Beogradu
bob ’
t4kePraS“iem
mednarodne
shower*
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno, vetrovno in dež. aJvKja temperatura 65.
CLEVELAND, O. — V Beogradu izhaja literarni list “Delo”. Zanj je napisal v januarju in februarju mladi dalmatinski pisatelj dr. Mihajlov potopisne črtice pod naslovom “Moskovsko poletje”. Črtice so napisane duhovito in — kar je še bolj čudno — strašno brezobzirno, kakor da ne bi bilo v Jugoslaviji komunizma, v Rusiji pa komunizem najslabše vrste.
O ruskih koncentracijskih taboriščih piše na primer sledeče: “Prvih taborišč smrti niso postavili Nemci, ampak Rusi leta 1921. Tudi v iztrebljanju narodov ni bil Hitler prvi. Pred drugo svetovno vojno so bili razni mali narodi iz krajev ob turški in iranski meji nasilno preseljeni v .Sibirijo, kjer so umirali kot muhe, ker niso bili navajeni na podnebje.” Tovariš Mihajlov trdi dalje, da je litera-
' zmeraj bolj podobna letopisom nih študentov, ki na izzivajoč miselnostjo, topo za o zločinih za časa inkvizicije Fi-|način prepevajo javno “pesmi lipa II.” Mihajlov dodaja, da je [iz koncentracijskih taborišč”, sedanji režim res nekaj žrtev te | Sprašuje se obenem: “Koliko vrste preganjanja rehabilitiral, pesmi beračev, vojakov in jetni-
toda dostavlja, da mu je neki ruski dijak rekel: “Rehabilitirali so samo svoje lastne ljudi. Kaj pa se je zgodilo s tisoči poštenih ljudi, ki niso bili člani partije?”
ni znanih ruski javno-
kov še sti?”
Mihajlov je imel dolge razgovore z ruskimi pisatelji, ki so ga pa razočarali, ker so se izogibali pomenku o “osnovnih Tovariš Mihajlov si je tudi j vprašanjih”, vendar pa jih sku-privoščil sarkastične opise seda-ša razumeti. O znanem pisatelju nje ruske vsakdanje stvarnosti. |Dudincevu trdi, da mora živeti V njih omenja “nevarnosti”, ki v zelo skromnih razmerah, ker grozijo tistemu, ki se v večernih'ruske oblasti ne držijo dogovora urah spušča na sprehode v pred-j in mu ne izplačujejo 70% ino-mestjih vkljub ostri policijski[zemskih honorarjev za njegovo kontroli, nekulturno obnašanje povest “Ne samo od kruha”. Za-natakarjev, dolgočasno vsebino(dovoljen je pa s šolohovim in ruskega časopisja, preveliko šte-'njegovim romanom “Tihi Don”, vilo zavodov z imenom Lenina o Ehrenburgu pa trdi: “V vseh
in pa pojav, da so čevlji relativno dražji od fotografskih aparatov. Z veseljem opisuje uporni-
tura o Stalinovih deportacijah ški duh moskovskih univerzitet-
bistvenih vprašanjih človeškega življenja je Ehrenburgov blesteči duh izginil in pred seboj sem imel človeka s tipično sovjetsko
vsako vrsto
debate in dejstev.”
Dr. Mihajlov je profesor na zadrski filozofski fakulteti, ki ji je s svojim opisom sodobne Rusije preskrbel sloves, ki gre preko jugoslovanskih mej. Seveda pa je vprašanje, kaj se bo zgodilo z njim samim. Njegov duhovni prednik Djilas je .podoben pogum moral drago plačati. Vsekakor je potopis tovariša Miha j lova zaenkrat glavni dogodek 1. 1965 za vso Jugoslavijo. Rusko poslaništvo v Beogradu je naravno zelo razburjeno, verjetno se pa slabo počuti tudi Tito s svojo okolico.
“Noben ameriški časnikar ni pisal tako kritično,” je rekel član ruskega poslaništva ameriškemu dopisniku.
Seveda ni mogel pisati, dr. Mihajlov pozna svojo rdečo tovarišijo, ameriški časnikarji jo pa ne!	,	.	: ■. ,
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — V kolikor so tu glasovi prešteti, vodi Abel nad predsedniškim kandidatom McDonaldom pri volitvah za novo. vodstvo Unije jeklarskega delavstva 3:2. Po poročilih od drugod je bilo stanje danes ob sedmih zjutraj okoli 139,000 glasov za Abela in 125,000 za McDonalda. Abelov glavni stan v Chicagu trdi, da je zmaga Abelova, čeprav je preštetih šele komaj okoli eno tretjino glasov.
WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik McNamara je objavil sinoči, da so Združene države v teku zadnjih štirih let prodale svojim zaveznikom orožja v skupni vrednosti G bilijonov dolarjev. Največ : ga kupile Zah. Nemčija, Vel. Britanija, Avstralija, Italija in Kanada. Sklenjen je nov dogovor za prodajo orožja za bilijon dol. Vel. Britaniji in Avstraliji, v glavnem v zvezi položajem v jugovzhod. Aziji.
LONDON, Vel. Brit. — Delavska vlada je včeraj porazila predlog opozicije za nezaupnico vladi s 306:301. Pred parlamentom je več tisoč delavcev letal ske industrije demonstriralo proti nakupu ameriških vojaških letal za britanske oborožene sile.
SAN FRANCISCO, Cal. — Včeraj je priletela sem prva skupina žena in otrok iz Južnega Vietnama. Predsednik Johnson je preteklo soboto odločil, da se mora do prihodnje nedelje vrniti iz Juž. Vietnama domov vseh preko 1,800 žena in otrok.
SAJGON, J. Vict. — Včeraj in danes je prišlo znova do hudih spopadov med rdečimi in vladnimi četami. Več Amerikan-cev je bilo mrtvih in ranjenih, štirje pa so pogrešani. Posebno hudi boji so okoli Da Nanga, kamor je komaj včeraj prišel bataljon Hawk raket proti letalom, da varuje to važno vojaško oporišče pred napadi iz zraka.
Iz Clevelanda in okolice
Zopet zrakoplovi?
FRIEDRICHHAFEN, Nem. — Pranečak grofa Zeppelina Herald von Zeppelin je pripravil načrte za nove zrakoplove Zeppelin in ima za njih gradnjo tudi že potreben denar in celo naročila.
Uporabljali jih bodo za prevoz težkih tovorov in delno v turizmu.
Ribja pečenka—
V petek je Lincolnov rojstni dan in zato po odločitvi clevelandskega škofa ne bo posta. Svetovidski očetovski klub je zaradi tega preložil svojo “ribjo pečenko” na petek 19. februarja. S potovanja sta se vrnila—
G. Mihael in ga. Irma Telich sta se srečno vrnila z dvomesečnega potovanja po Južni Ameriki, Mehiki in Floridi, kjer sta obiskovala svoje sorodnike in znance. Dobrodošla doma!
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima nocoj o,b sedmih sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Na obisku—
Mrs. Frances Lozier, prej Jakulin, je prišla iz, Gary, Ind., na obisk k prijateljici Mrs. Theresi Jeric na 3583 E. 81 St. V Clevelandu bo ostala 10 dni. Dobrodošla in dobro zabavo v metro-poli!
Nižji davki za narodne domove
Okrajni avditor R. Perk je nedavno znižal davčno vrednost slovenskih narodnih domov v Cuyahoga okraju. Ti služijo splošnim narodnim potrebam in dejansko niso nobena pridobitna podjetja.
Resnica o davkih na nepremičnine—
Okrajni avditor R. J. Perk bo v soboto, 13. februarja, ob osmih zvečer govoril v Carter hotelu na Prospect in E. 9 St. o “Resnici o davkih na nepremičnine.” Vstop je prost. Za potrebna pojasnila kličite tel. št. 252-0827 (zah.), Dl 1-7487 (vzh.) in 581-2677 (jug -vzh.) po petih pop.
Roparski napadi—
Tolpa kakih 20 mladih lopovov je včeraj v skupinah 3 do 5 izvedla vrsto ropov in napadov na onemogle stare ljudi na področju Hough in odnesla skupno preko $1,000. Policiji se je posrečilo tri roparje prijeti.
Republic Steel bo gradila—
Republic Steel Corpoi’ation, ki ima sedež v našem mestu, bo zgradila v ravnini ob reki Cuyahoga novo valjalnico za jekleno pločevino, ki bo stala okoli 75 milijonov dol. in bo zaposlila večje število delavcev, ko bo leta 1968 dograjena. Ko je včeraj predsednik korporacije Patton to objavil, sta navzoča guv. Rhodes in mestni župan Locher to slavila kot veliko pridobitev za Cleveland.
Smučanje—
Slovenski smučarski klub se pojde v soboto smučat v Glen-wood Acres v N. Y. Odhod ob 5.15 zjutraj izpred šole sv. Vida, povratek isti dan okoli osmih zvečer.
Jugoslovansko-franco-ski gospodarski razgovori
BEOGRAD, SFRJ. — Pretekli teden so se začeli tu razgovori med Francijo in Jugoslavijo možnostih povečanja medsebojne trgovine, gre pred vsem za povečanje jugoslovanskega izvoza v Francijo.
Lani je Jugoslavija izvozila v Francijo blaga v skupni vrednosti 17.4 milijona dolarjev ali za polovico več kot v letu 1983. Iz Francije je uvozila Jugoslavija lani zaradi 30 milijonov dolarjev kredita, ki ga ji je dala Francija za leta 1963-1965, blaga v skupni vrednosti 41.2 milijona dolarjev.
1
k
^ SMERIšKA DOMOVINA, FEBRUARY 10, 1965
ii^ERSŠKA fMMOWIM

.»■■^iSiaSžag)
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 28 Wed., Feb. 10, 1965
Sporazum med vladnimi strankami in Slovensko skupnostjo v Trstu
Pretekli mesec so stranke, ki tvorijo italijansko vladno večino, sklenile na Tržaškem sporazum o sodelovanju v občini Nabrežina-Devin in v tržaškem pokrajinskem svetu, s Slovensko skupnostjo. Sporazum je brez dvoma velike važnosti za Slovence na Tržaškem in v Italiji sploh. K njemu se bomo ob priložnosti še vrnili, danes priobčujemo le poročilo o njem in stališče, ki ga je k temu zavzel A. O. v “Katoliškem glasu” 28. januarja letos.
Stranke leve sredine, ki tvorijo vladno večino (Krščanska demokracija, Italijanska socialistična stranka ter Italijanska socialdemokratska stranka) so podpisale s Slovensko skupnostjo v Trstu (ki druži vse slovenske stranke in skupine) sporazum, ki govori najprej na splošno o urejanju odnosov med italijansko večino in slovensko manjšino in jamstvih za njeno zaščito, nato pa o sestavi občinskih odborov v tržaški pokrajini in devinsko-nabrežinski občini.
Lahko rečemo, da gre za važen, odgovoren in pogumen korak. Pogajanja so bila zelo dolga, ker so se morali predstavniki Slovenske skupnosti prepričati, če so vladne stranke res pripravljene v okviru svojih možnosti prelomiti s preteklostjo in pokazati stvarno hotenje, da se skupno s Slovenci lotijo reševanja splošnih vprašanj naše manjšine ter ustvarijo boljše pogoje za njeno življenje in razvoj, kajti samo sporazum o nabrežinskem in pokrajinskem odboru bi bil odločno premalo.
I.
Iz poročila, ki ga je objavila Slovenska skupnost, lahko sklepamo, da je bistvena vsebina sporazuma naslednja:
Stranke leve sredine se obvezujejo, da bodo v sodelovanju s Slovensko skupnostjo neposredno prispevale k reševanju vprašanj slovenske manjšine ter s tem k stvarni uresničitvi načel italijanske ustave, upoštevajoč mednarodne obveznosti in listine, ki jih je podpisala italijanska vlada. Ni treba posebej pripomnjati, da je italijanska vlada podpisala mirovno pogodbo, londonsko spomenico, izjavo o človečanskih pravicah itd.
Vladne stranke in Slovenska skupnost se obvezujejo, da bodo skupno in v raznih komisijah proučile nujna vprašanja, ki zanimajo manjšino, ter nakazale naprimernejše rešitve, ki jih bodo potem iznesle in zagovarjale na primernih mestih od krajevnih uprav do parlamenta.
Sporazum vsebuje še neko važno točko. Štiri stranke se obvezujejo, da je na zahtevo Slovenske skupnosti treba zaščititi narodnostni značaj naselij na ozemlju, kar s preprostimi besedami pomeni, da se ne bodo smeli načrtno in umetno raznarodovati slovenski kraji, kar je jasno razvidno iz dostavka “upoštevajoč seveda naravno gibanje prebivalstva”.
Sporazum vsebuje še dogovor o sestavi občinskega odbora v devinsko-nabrežinski občini, tržaškem pokrajinskem odboru ter upravni program za Nabrežino in pokrajino.
Na socialistični predlog bo v Nabrežini za dve leti in pol izvoljen za župana kandidat Slovenske skupnosti. Po poteku tega časa bodo vodstva štirih strank preverila, če se dogovorjeni program izvaja, in razpravljala o možnosti spremembe občinskega odbora. Po mnenju pisca tega članka bodo takrat podane razne možnosti.
II.
Če hočemo, da bomo Slovenci v Italiji vedro gledali v možnost našega obstoja in se ne bomo vdali naravnemu in umetnemu asimilacijskemu pritisku, moramo ustvariti pogoje, da se bomo čutili enakopravne, se otresli manjvrednostnega občuSka in vedeli, da smo tudi kot Slovenci upoštevani, da nimamo samo dostopa v javne službe, ampak smo zaradi znanja slovenščine zanje celo potrebni. To pa lahko dosežemo le, če se iztrgamo iz lupine jalovega protestiranja, opozicije in čakanja, ki nam je samo v škodo. Iz tega nujno sledi, da se približamo tistim, ki imajo platno in škarje v rokah ter jim odkrito povemo, kaj želimo. Z vključitvijo v skupno tvorno delo za demokratični, gospodarski in socialni napredek bomo preprečili veliko trenj in nerazumevanja ter prispevali k tvornemu sožitju med italijanskim ter slovenskim prebivalstvom, ki bo imelo zajamčene svoje temeljne pravice. Vse ostalo bo seveda odvisno od našega dela, kajti nihče nam ne bo ničesar prinesel na krožniku. Čim bolj bomo delali, čim bolj bomo podprli Slovensko skupnost, tem več bomo dosegli. Ako pa bi se ta potreben poskus ponesrečil, ne bo mogel nihče zvrniti krivde na Slovensko skupnost, ker je pokazala vso dobro voljo.
III.
Odkrito je treba priznati, da pogajanja za nikogar niso bila lahka. V časopisju smo lahko brali, kako so pritiskali in pritiskajo na sedanje vodstvo Krščanske demokracije nekateri desnicarsko-nacionalistični krogi v lastni stranki, da ne govorimo o liberalcih, misovcih in tudi republikancih, ki so zagrozili celo z izstopom iz leve sredine,
če pride do sporazuma s Slovenci. Sedanje vodstvo Krščanske demokracije je ta močan pritisk vzdržalo in s tem res prispevalo k demakratskemu razvoju na Tržaškem ter izpričalo pripravljenost, da se začne urejati vprašanje slovenske manjšine.
Slovenska skupnost je morala vzdržati hud pritisk tistih, ki zaradi strankarskih ali skupinskih koristi ne želijo, da bi izginilo narodnostno sovraštvo do Slovencev, ki ne želijo, da bi pri reševanju slovenskega vprašanja prešli od besed k dejanjem. Slovenska skupnost je morala vzdržati še pritisk tistih, ki se boje odgovornosti, pogumnih korakov, novih pobud, čeprav je potrebno ravno to, ako hočemo, da bo naša manjšina upoštevana, da bo dobila večje zaupanje vase in bo tako sposobna za življenje in obstanek-Slovenska skupnost je morala tvegati tudi to pot, kajti uporabiti mora vsa zakonita sredstva za uresničenje glavnih točk svojega programa.
Slovenska skupnost se ni odpovedala svoji samostojnosti, ni se vključila v neslovenske stranke in je za sodelovanje postavila važne pogoje. Vsega gotovo ni in ne bo dosegla. Mirno pa lahko rečemo, da je dobila od vladnih strank takšna zagotovila, kot jih zadnjih 40 let na Tržaškem ni dosegel nihče pri pogajanjih s skupinami, ki sodelujejo v vladi. Pri pogajanjih se je opirala le na lastne sile, saj so ji drugi, ki bi jim tudi morali biti pri srcu Slovenci, metali le polena pod noge. Če bi ji bili Slovenci pri volitvah zaupali več glasov, bi dosegla še več in tudi za nabrežinskega župana bi ne bila potrebna tako žilava pogajanja. To si velja zapomniti za bodoče.
BESEDA IZ NARODA
Ravnatelju Tmmm v
New Yorfe, N.Y. — Ne bi verjel, da že 10 let spiš pod grudo v tujini. Tako strašno beži čas! Ne bi se oglašal, ker vem, da jih je veliko v begunstvu, ki ravnatelja Remca poznajo in je pri vseh teh spomin nanj tak, da bi bilo treba samo spomniti: ravnatelj Remec je že deset let pod grudo v tujini. In bo oživel spomin na njegovo visoko postavo in njegov kleni značaj. 'Da, rav-
hranilnic in posojilnic. Ljudski denar je moral preko Zadružne zveze za ljudske koristi: v razne vrste kmetijskih zadrug, ki jih je združevala za uspešno poslovanje Gospodarska zveza. Pri Gospodarski zvezi je imela Zadružna zveza težke milijone ljudskega denarja kot kredite.
Nepričakovano je nastopila kriza v lesni industriji, kjer se je bila Gospodarska zveza premočno zasidrala. Grozil je polom. Samo nepreviden korak in težki položaj bi bili izrabili nasprotniki in nas pognali v polom. Tedaj se je pokazalo, kaj
no kot značaj nam je bil ravnatelj Remec vzor in ravno zaradi'zmore mirno in trezno vodstvo.
značajnosti nam je premnogim v najlepšem spominu. Zaradi značajnosti je tudi trpel in so u-darjale nanj strele nasprotnikov. Pod diktaturo Aleksandra je moral zapustiti Slovenijo in iti poučevat v Srbijo. In ko se je bližala diktatura komunizma, je seveda šel v izgnanstvo:	v be-
gunstvo!
Poznal sem ga že kot dijak: saj je bil moj profesor že v 2. razredu gimnazije, ko je prišel kot suplent na gimnazijo v Kranju. Koliko lepih spominov oživi, Iko se spominjam Remca, kako nas je znal pridobiti za naravoslovje! Vsi smo začeli s herbariji; imena rastlin so nam bila domača v dveh jezikih: slovenskem in latinskem, včasih še nemškem! Pa ni bil z nami le v šoli. Vodil nas je v prirodo. Na kopanje smo hodili in smo že kot študentje imeli plavalne tekme. Hudo mi je bilo tedaj, ker nisem znal plavati in se nisem mogel tekem udeležiti. Zato sem pa tedaj sklenil, da se bom učil plavanja, kadar bo u-godna priložnost. In sem se naučil in treniral v plavanju — kot enoletni prostovoljec v Gardskem jezeru 1. 1911 — in v počitnicah nas je znal zbrati, da smo šli na gore. Tura na Grintovec tedaj ni bila še tako lahka, pa nas je peljal lepo skupino študentov na Grintovec preko Kokre, Jezerskega, nazaj pa skozi Kamniško Bistrico. Ne bi on tega delal, če ne bi imel ljubezni do mladine in ne bi vedel, kako važno je za mladino, hoditi pota moči in lepote. Ni se bal odgovornosti za mlado družbo, ki je tako potrebovala vodstva na poti moči in kreposti.
Pa me je spet pripeljala pot k ravnatelju Remcu, ko sem se jeseni 1920 vrnil iz Sibirije in nastopil službo pri Zadružni zvezi kot konceptni uradnik. Tu sem spoznaval v Remcu nesebičnega, treznega, socialnega in gospodarskega delavca. Ni bilo to lahko. Zadružništvo je vleklo politike in politiki so imeli pri zadružništvu svoje cilje, da včasih niso računali z veliko odgovornostjo pri zadružnem delu: Prišli so težki , časi:	časi krize.
Skupna seja načelstva in nadzorstva je bila sklicana: sejna dvorana ni bila še nikoli tako zasedena in nikoli ni bilo take napetosti. Udarjali so oni, ki so iskali krivdo pri drugih, in sebe rezali ven. Napadali so direktorja Remca, bolj ali manj prikrito. Zahtevali so, da je treba ves položaj pojasniti na izrednem občnem zboru. Vso stvar so vidno gnali v paniko. Remec je o-stal ves čas miren in od časa do časa dajal samo kratka in stvarna pojasnila. Ni tožil politikov, ki so sedeli v vodstvu Gospodarske zveze in zahtevali, da Gospodarska zveza v njihovem okraju spravi v življenje nabavno in prodajno zadrugo, da tam kupuje les in po možnosti tudi začne z lesnim obratom.
Pri miru, ki ga je ves čas obdržal ravnatelj Remec, so se tudi panikarji unesli in prišlo je do sklepov, naj se Gospodarska zveza polagoma likvidira, zlasti njen lesni oddelek, vse težišče pa postavi na to, da odslej postane centrala nabavnih in prodajnih zadrug.
Če ne bi bilo tedaj moči in prevdarnosti ravnatelja Remca; bi bilo šlo Krekovo zadružništvo v polom, kakor je malo prej šlo Kristanovo socialistično zadružništvo z njegovo zadružno banko. Zakaj to navajam? Ker je to prav tipičen primer, kako je ravnatelj Remec znal v nevarnih časih in položajih voditi s pogumom in močjo. Zavedal se je odgovornosti in zato delal s prevdarnostjo, da bi brez škode objadral nevarne čeri. Taki položaji so v gospodarstvu včasih neizbežni. Kriza je šla naprej.
Ko se je v Ameriki začela že 1. 1929, smo jo v Jugoslaviji zlasti v denarstvu čutili šele dve leti kasneje. Pa smo prejadrali in sanirali. Moremo reči, da so bile do komunistične revolucije v naših podjetijh že nabrane velike rezerve — namenjene za pomoč ljudstvu po vojni. Ljudstvo bi bilo našlo v svojih zadrugah učinkovito pomoč v največji potrebi, dočim so pod komunisti te rezerve nekam izginile. “Ljudski režim” jih je po-basal, ne da bi ljudstvo zanje izvedelo. Taki so pač komuni-
usta socialnih fraz, pa neomejen* pohlep po premoženju, ki bi moralo služiti ljudstvu.
Še tretjič sem delal skupaj z ravnateljem Remcem, ko je šla h koncu komunistična revolucija in smo v Narodnem odboru včasih sedeli kar preko noči — zaradi okupatorjeve policijske ure. Oba sta že pokojna, ki sta me hodila pestit, naj prevzamem: major Bitenc in dr. Albin Šmajd. Dolgo se nisem vdal in jima kazal na število politikov, ki so vajeni in sposobni plesati na političnem parketu. In sta prihajala vsakokrat z drugimi vzroki, da moram prevzeti. Končno 27. dec. 1944 sem se vdal. Predno smo imeli prvo sejo odbora, sem šel k ravnatelju Remcu in sva se razgovarjala. Potolažil se je, da je položaj itak tak, da Narodni odbor ne more nič storiti. Kako se bo položaj razvijal, pa da bomo še videli. In ustregel je tudi moji prošnji, da bo pri vseh sejah zraven. Imeli smo dolge razprave za stvari, ki bi bile aktualne, če bi bili mi imeli z zapadnimi zavezniki stike, kot jih nismo imeli, in če ne bi bilo — Teherana in Jalte. Malo smo sicer vedeli o tem, toda sedaj vemo in sedaj vidimo, kako brezpomoč-no je bilo naše početje v barantanju med Vzhodom in Zapadem! V ravnatelju Remcu sem tedaj videl, ikako je mirno pripravljal za vsak slučaj — tudi za begunstvo — sebe in svoje poznance. Jasno je gledal, da ob koncu nismo imeli drugega izhoda — kot begunstvo. Tisti, ki ga tedaj niso poslušali, so se kesali. Med temi je bil tudi dr. Karl Capuder in še vrsta drugih.
V tujini je videl, da je prvo in najvažnejše: organizirati pomoč za begunce v tujini in za one doma, ki niso pravočasno bežali. Bil je pač mož, ki je znal tudi najtežjim dogodkom pogledati pogumno v oči in se urediti, kot zahteva položaj. To več zaleže kot tožbe! Vesel sem bil, da sem imel v teh težkih časih ob strani ravnatelja Remca. Šel sem najbolj trdim časom naproti: vrnitev sinov in životarjenje v podrtini, brez sredstev, dokler me niso “preskrbeli” Angleži na “žentlemenski” način v zaporih deželnega sodišča v Celovcu oz. prav kmalu v Volšperku —• med naciji. — Pa vedno sem imel pred očmi vzgled ravnatelja Remca, ki pred udarci usode ni klonil in ki tudi ni poznal strahu. Skoro bi dejal: ena želja se mu ni izpolnila, da bi počival v domači zemlji. Ravnatelj Remec je kot mojster značajnosti imel svoj krog, svojo šolo: to so bili delavci v naših organizacijah, ki so se radi zbrali okoli njega pri znani mizi v Unionski kleti. Vsi ti se ga s hvaležnostjo spominjajo, kolikor so še med živimi.
Dr. Joža Basaj
za spremembe v vselitvenem za-' konu rešuje to vprašanje po načelu enakopravnosti, kakor ga uporabljamo v vsem našem a-meriškem načinu življenja. Zato v celoti podpiram predsednikov predlog.”
Iz Washingtona poročajo, da je ta izjava kongresnika Sweeney j a vsaj deloma naperjena proti stališču kongresnika Fei-ghana, ki ni popolnoma soglasen s predlogom naše vlade in kakor pravijo — hoče vložiti svoj predlog za slučaj, da ne bo uspel v pogajanjih z administracijo. Radi takih vesti je na pobudo Cleveland Nationalities Center sodnik Angelo Cagliar-do kot predsednik Odbora za vseljevanje sklical sejo tega odbora v četrtek, 4. februarja. Sklenili so, da bodo skušali zbrati vse, ki se zanimajo za to vprašanje in jih pridobiti, da bi ugotovili in razglasili skupno svoje stališče, ki bi ga predložili kongresniku M. A. Feighanu in drugirp članom Doma, kakor tudi senatorjema Lauschetu in Youngu. Tak skupni nastop naj bi pripomogel, da se čim hitreje dobi soglasna rešitev in prepreči kako novo odlašanje radi morebitnih različnih stališč v nekaterih nebistvenih podrobnostih.	Dr. M. Krek
Zadružna zveza je bila centrala istični oblastniki, ki imajo polna I
Trenja okoli nmga zakona o ¥§@9j£¥asp
Cleveland, O. — Prejšnji teden smo objavili izjavo kongresnika Michaela Feighana o njegovih pogledih na načrt novega zakona o vseljevanju.
Ohajski kongr. Robert E. Sweeney je tudi dal svojo izjavo o tem vprašanju. Zatrdil je, da on v celoti in popolnoma o-dobrava zadevni načrt administracije. Tudi on je povdaril, da je v dosedanjem zakonu določba, ki nepravično zapostavlja nekatere narodnostne skupine. Daje jim premajhne (kvote.” Ni važno, kje je človek bil rojen, važno je le, koliko bi mogel prispevati za kulturno in gospodarsko življenje Amerike,” je dejal kongresnik. “Ogromno šte-vilo pisem v Kongresu popisuje obžalovanja vredne slučaje, ko sta mati in oče ločena od svojih otrok, ker prenizke kvote za nekatere južno-evropske države ne dopuščajo vselitve. Prenapolnjene so.”
Predlog naše administracije,
HeprišakGvanG nas |a zapustil
Cleveland, O. — Pred Božičem sem bil obveščen po telefonu, da je nepričakovano umrl na svojem domu na 2084 Miami Drive v Euclidu Michael Gerl, mož Frances, roj. Martinčič, oče Jeffreyja, Todda in Robine, sin Mary in pok. Andrewa, brat An-drewa, Maxa, Williama in Julie, por. Novak. Novica je pretresla vso sosesko, ker so pokojnika imeli vsi radi in so ga spoštovali. Gerlovi so stari naseljenci v Euclidu in na splošno poznani.
Pokojni Michael je 'končal Collinwood High šolo. Bil je vnet športnik in je igral rad football in basketball. Med drugo svetovno vojno je bil štiri leta pri marinih na Pacifiku, kjer je veliko prestal in bil skoraj vedno v smrtni nevarnosti v bojih z Japonci. Sedaj je delal skupno z brati pri Gerl Construction Co. Njegov brat Max je član mestnega odbora v Euclidu, tega žena pa že dolga leta organistka pri Sv. Kristini.
Na Sveti dan popoldne smo se peljali z zahodne strani mesta v Brickmannov pogrebni zavod kropit pokojnika. Na mrtvaškem odru je ležal, kot bi bil še živ. Okrog njega je bilo vse polno rož, šopkov cvetja in vencev. Sorodniki so bili polni žalosti ob izgubi ljubljenega Michaela. V soboto, 26. decembra, je bil pogreb. Od desetih je bila v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. slovesna pogrebna sv. maša. Daroval jo je Rev. J. Hrnan, prisostvovala pa sta ji pred oltarjem Rev. J. Čelesnik in Rev. C. Mc-Conn. Veliko ljudi je prejelo med sv. mašo sv. obhajilo. Po končani službi božji smo se u-vrstili v pogrebni sprevod in spremljali pokojnika na mesto zadnjega počitka na All Souls pokopališču.
Naj počiva v miru božjem. Njegovim sorodnikom pa naj Večni pošlje tolažbo.
Jože Vrtačnik
Mllepl konserf v Ohicagu
Milwaukee, Wis. — Ob šestdeseti obletnici cerkve sv. Štefana v Chicagu je pripravil cerkveni zbor slavnostni koncert “v zahvalo Bogu, v spomin vsem svet oštefanskim pevcem, pevkam in organistom”. Koncert se je vršil v soboto, 23. januarja, zvečer v svetoštefanski dvorani.
Ko sem šel iz Milwauikee-ja na pot, so bile ceste zasnežene in zametene, pa mraz je pritiskal. Dejal sem si: verjetno bodo koncert preložili zaradi take-
gale vremena. Ko pa sem v Chicagu iz avtobusne postaje prišel na cesto, sem se začudil: Chicago brez snega! Pršil pa je nalahno dež, ki je sproti zmrzoval, tako da je bila žled po cestah. Moja misel je bila takoj: saj ne bodo* ljudje prišli na koncert v takemle vremenu in takile poti. Saj je drselo pod nogami tako, da je bilo treba paziti na vsak korak.
Zmotil sem se. Poslušalcev je prišlo toliko, da je bila dvorana kar dobro zasedena.
Z malo zamudo je odrasli pevski zbor začel izvajati spored. Lepo je podal pet znanih pesmi začenši z Aljaževo “Slovensko zemljo”. Nato je zapel deikliški zbor 7. in 8. razreda dve angleški pesmi in slovensko narodno “Sem deklica mlada”. Zbor je spremljal na klavir g. Alfred Fischinger.
Za tem sta nastopila dva solista. Prvi je bil Marjan Erman mlajši, ki poje v chikaškem o-pernem zboru. Zapel je arijo “Se vuol ballare” iz Mozartove Figarove svatbe, slovensko narodno “Ko ptičica na tuje gre” in angleško “Some Enchanted Evening” od Rodgersa. Hvalevredno' je, da je pevovodja dal na spored to točko in tako nudil prizadevnemu mlademu pevcu priliko, da nastopi. Je pa Erman pokazal že toliko uspeha, da so vsi poslušalci gotovo uživali ob njegovem petju. Na klavirju ga je spremljal g. A. Fischinger.
Za Ermanom je prišla na o-der solistka ga. Marija Kranjc-Fischingerjeva, ki bo letos diplomirala iz solo-petja na De Paul univerzi. Slovenci v Chicagu in Milwaukeeju jo dobro poznamo; saj smo že večkrat imeli priliko, slišati jo v obeh dvoranah. Zapela je “O Gospa moja” v priredbi p. Vendelina, nato “Under the Willow Tree” iz Barbereve opere “Vanessa”, zatem pa “Merce dilette ami-che” iz Verdijevih Sicilskih večerov. O njenem podajanju je treba reči:	to je prava pevska
umetnost. Želimo le, da bi jo še dostikrat slišali v naši sredi. Na klavirju jo je spremljala njena sošolka Mary Sholtis.
Sledil je deški zbor, ki je zapel kar v treh jezikih: po latinsko, slovensko in angleško. Kdo bi jim zameril, če jim latinska izgovorjava ni šla preveč iz ust. So pa bili ti dečki zanimivi. Ritmu in melodiji so se tako predali, da se je njihovo petje približalo že skoro vpitju. Pevovodja je komaj krotil te mladostne sile. Pa vendar je bil najbrž vsakdo v dvorani zadovoljen. Peli so ob Fischinger j e vi spremljavi.
Združen zbor dečkov in deklic je nato zapel ritmično “Izidor ovčice pase”, nato pa dve anglešlki. Zadnja je bila “God bless America”. Spet podobna slika: kadar so mlada grla sigurna v besedah, se predajo melodiji in ritmu, da jih je treba le krotiti in zadrževati. K sigurnosti pa je seveda veliko pripomogla mojstrska spremljava g. Fischingerja.
Ker je bil koncert v proslavo šestdesetletnice cerkve in v spomin pevcem in pevkam, je župnik p. Bogolin spregovoril nekaj besed. Čestital je trem pevcem: Justini Kosmač-Cieblinski, ki je bila leta in leta steber zbora in še sedaj poje, čeprav ji oči ne služijo več. V zboru sodeluje že nad 50 let. Dalje je čestital Mihaelu Kobalu pa Jožetu Fajfarju. Ta se je ojunačil in prišel na oder. Možakarja prepevata v zboru že blizu 50 let. — Ob župnikovih besedah sem šele razumel, zakaj je oder okrašen in zakaj so bili spredaj ob robu o-dra tako veliki pušeljci rdečih in belih nageljnov. Najbrž kot čestitka trem slavljencem pa kot priznanje celemu pevskemu zboru.
Na koncu je spet nastopil odrasli zbor s sedmimi slovenskimi pesmimi. Koncert So zaključili s Hladnikovo zahvalo pe-(Dalje na 3. strani)
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
^aJ se vam zdi, pri čem
L° 2daj?” je vprašal prija-
'Je 2 vprašanjem, ki se mu
' Vedno in vedno znova vri-
ilo.
dobrem,” je razlagal 'llZa lahkodušno. ‘‘Zavezni-vse polno, v ognju vsa de-" > za svojo korist bo ven-P v*ak delal in vsak dan jih Saj se sliši.”
.. ako je, tako je,” je pritr-11 JUrko.
0	amo počakajmo, da zač-
1	’ takrat pa udarimo,” je 6kel Pisik.
Andrej k0 je ostal pri miru in Peljal, kaj bi še storil. Zde-
® Je bilo še premalo. rehiteti nas ne smejo”, je
uf Guza-
L utfi je treba proti Čušper-[ ’ se bo dalo kaj zvedeti,” Sekelj

“'Gl
ai
Jurko.
avna stvar je, da vemo, mislijo gradovi o nas, ali J veda in kaj mislijo storiti.” GraJskih ni nič blizu.”
Preha
eje.”
je zvedeti, kaka sapa
ojejej...” in vekal °r da ga še vedno kdo
5“«ažna.,
, rriJazna ni bila še nikdar.” L1 ^dar in nikdar ne bo,” je Andrejko in vstal.
Vp,.^ai pa je vso vas napolnil j0i urup. Po vasi je z velikim (,p °? tetel Sušeč in ljudje so [;ij^evali v velikem strahu, L a Je. Sušeč se je prijemal it ] Za eno r°ko, zdaj za drugo k j Naravnost h Guzi v hišo. (jjjeSov jok je bil silen in previl ^ Vse, ki so vprašali, kaj mu
I ‘irr
«>^Peni tepen,” je vpil. tj^jk^0 te je?” je vprašal An-
«6 boli> ojejej0! ” in vrSel
i.na tla.
žali 'J° te je,” so drugi vpra-
L Gskrbnik
f’ kak,
Vs;
I “2 J0 86 sP°gtedali.
<,pa aJ pa?” so vprašali.
•,e’ Prenašam pošte
I o^jkom, unu ...
,1^Je te je pa dobil?” up §°zdu sem gob iskal.” kaj je rekel?”
dba Uam bo že ušesa navil.” “0a te ie”
5 pap Pa me ^e’ pa kak° ‘ • • UnU’ Vjaj. lc° Sem, s palico tja, pa za k 11:16 je držal.” In spustil se
Vsen°V ^ok-
ti n ^ Se jo zdelo, da to pometo g ekaj posebnega. Potolažili ,, Uaca s kruhom in se razšli.
^ejk Se’ bliŽa’” ^ §odrnjal
je wVn° Prav, le naj značno,” lp°mnil Guza.
I)	* * *
^aja^0 jutro je odhajal Jurko lnis!itPo svojem poslu. Lahko je Sfce^1’ da v skrbi in s težkim koteg. ’. G^ok°ko na obraz si je Vdaj 1 Polhovko; no, hoja je vs&ke tak°j 26 iz daleč Jurka 0pr U’ kdor ga je poznal. aVoj0 ezrio je stopal po poti. S 2da °kovano palico je zdaj pa kakor	P° grmu ob cesti,
te ka- a b°oe poskusiti, ali ima ■■ ^ moči. Veje so pobesile
v°je
8ovarVrklake> vmes pa se je po-2Vija sam s seboj: “Črv se J«z ^ 6 stopiš nanj, pa bi se Uarj} ’ 'kudi mi se zvijamo, če stopij 0plj° na rep, kakor bi jaz bli pa^adu- Vsak se bo. Če se bie, , kad izpolmakne, hlastne dap >,a b°m pomnil svoj živi Ip 2kvkomo se sekali, bomo!” acet je ponavljati znano
^s,
ehi:
VSePi Časi> huda leta, kop’.0 budo je nad nam V + Prihaja tega sveta
'»k11 ko
bovj
strašni sodnji dan. j® zapazil nad zelenimi
%i'pfikOZdov grajske zidine, je 111 s palico.
3RS5!R5FS!SES5S3i?!!3??§?SSili§15šE5^k!®S!!3i9BiS
Sreče vendar ni imel danes. Na Vrbičju se je srečal z grajskimi. Ne vemo, kako mu je bilo pri srcu. Planil je v prvo hišo, ki jo je dosegel. Nišna gospodinja je bila ravno na pragu. “Grajski so tam-le. Ali pridejo tudi k vam?”
“Mogoče tudi, saj niso nikdar siti,” je rekla hišna gospolinja.
“Nerad vidim, da bi me tu dobili.”
“Imaš li slabo vest, Jurko? “E ne, vrag je vrag; boljše je, da se mu izogneš, kakor da se z njim pobodeš ...”
“Počakaj no, da ti dam kruha.”
Jurko je nestrpno čakal. Nerad bi se bil sešel z oskrbnikom. Spomnil se je, kako je včeraj jokal Sušeč.
“Na, pri zadnjih vratih pojdi ven!” je rekla gospodnja.
Jurko se je še nekaj obotavljal, ko je zaslišal pri vratih oskrpnikov glas. Kljub vsej svoji pohabljenosti je bil zdaj, Jurko zelo uren in je planil pri zadnjih vratih na piano. Za seboj pa je že čul v veži oskrbnika.
“Za petami so nam,” je govoril Jurko in hitel po skritih potih in stezah domov naznanjat, da grajski pobirajo in da je čas tu...
XVI.
“Kako je bilo?” je vprašal drugo jutro čušperski gospod oskrbnika, ki mu je prišel poročat o včerajšnjem pobiranju. Videlo se je, da ga zelo zanima, kako so se obnašali kmetje.
“Bilo je—hm; dobili smo vse, a vendar ni kakor po navadi.” “Ne?... Kje ste bili?”
“Na Vrbičju in po okolici.” “Kaj je bilo torej?”
“Pogledi bolj sovražni ko sicer.”
“Samo pogledi? No, to je vseeno. To je stara navada, nikdar niso radi dajali; premalo jim današnje čase kažemo bič; včasi so jim bolj izbijali iz glave trmo in upornost.”
“Vse je kazalo, kakor da zadnjič dajejo.”
“Ha, ha, zadnjič! Bomo videli.”
i
“Nakladati smo morali sami.” “To torej je upor! Reveži!” se je smejal Čušperčan.
“Glavno gnezdo je drugod.” “Torej nad nje! Takoj, še ta teden.”
“Dobro.”
In oskrbnik je odšel...
Gospod je stopil nekolikokrat po sobi gori in doli. S sten so gledale resne podobe njegovih slavnih dedov, kakor da bi mu ukazovale, naj brani stare grajske pravice. In čušperčan je šel po vrsti od ene do druge, dasi jih je gledal vsak dan, in čital zastarela imena pod slikami in letne številke, ki so naznanjale, kdaj je ta ali oni gospodaril in umrl na Čušperku. Hm, gospodaril in — umrl... Nazadnje je gospod obstal pred podobo, ki je kazala resno žensko v naj lepših letih. Okoli vratu je imela koralde in bisere in v laseh so bili zasajeni dragoceni lasniki. Čušperčan se je spomnil svoje pokojne žene; zdelo se mu je, kakor da vidi živo pred seboj— in je stopil k oknu. Zamislil se je v pretekle čase ...
(Dalje prihodnjič)
Razprave in pričevanja
(Razmišljanje o uvodnem delu v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1965)
Brooklyn, N.Y. — Trdno sem ^prepričan, da zasluži Zbornik 1965 toliko in še več pozornosti, kolikor sem mu je posvetil, ko pišem že tretjo razpravo o njegovi bogati vsebini. Nisem šel po vrsti, kakor je navada, ker me je anketa o komunizmu tako zajela, da sem se vsedel in najprej napisal, kar sem mislil, da moram napisati o tem našem o-srednjem vprašanju. Potem sem pa kar nadaljeval s svojimi pri' pombami k tretjemu delu knjige, tako mi sedaj preostane še prvi, uvodni del, ki nosi naslov: “Razprave — dokumenti — pričevanja”. S tem vrstnim redom nočem napraviti vtisa, da bi mi bil prvi del manj všeč, ali da se mi zdi manj važen in manj odlično napisan. Saj je tu priobčena moja lastna razprava!
Uvodni del knjige obsega pravzaprav dve poglavji:	v
prvem so razprave, v drugem pa — že po nekaki tradiciji — zgodbe o slovenskih hribolazcih, bolj prav rečeno: gorolazcih, ker plezanje po patagonskih Andih, vzpenjajočih se do 4000 m proti nebu, ni nič podobno hribo-lazenju na šmarno goro.
Razprave prvega poglavja so zgodovinsko pomembna sociološka, verska, kulturna, politična razglabljanja slovenskih problemov, ki jih zelo primerno uvede M. Komar s svojim uvodom: Pogoji za dialog. Na vsem je na-
men j uj o, z namenom, da nanje drug za drugim odgovarja.
Naši generaciji je bilo usojeno, da je morala biti priča poniževanja in blatenja katoliškega škofa, kakršnega ni najti v zgodovini Cerkve, kaj šele v 500-letnem obstoju ljubljanske škofije. Ko človek bere škofov zagovor, šele more prav oceniti, kako podlo so mu podtikali, pri-tikali in dodajali dejanja, ki jih nikoli ni storil. Za nas, ki smo ga poznali, so njegovi odgovori na obtožnico nepotrebni. On je
slog literarno ceno. Sprva, ko sem bral njegove izlete v hribe in gore, nisem vedel, da je sin mojega dobrega sošolca in vojaškega druga med prvo svetovno vojno, ki se nanj pogosto spomnim, zdravnika dr. Joška Arka, žal že tudi pokojnega. Tole “gorniško” poglavje mi obnavlja podobi prijateljev izza mladih let in mi je samo toplo pri srcu, ko vidim, da sta v g. Vojku oba utelešena v najbolj vrednem in popolnem smislu. Peter Skvarča se uspešno po-
čist in velik v očeh vseh pošte- stavlja ob bok Vojku Arku s
nih Slovencev doma in v zdomstvu. Res pa je, kar pravi ob sklepu msgr. Jagodic, in sicer res za svetovno javno mnenje: “Žrtvoval je za svoj narod ne samo smrt v pregnanstvu, marveč celo naj dražje: svoje dobro ime pred zgodovino.” Bodimo trdno prepričani, da bo objektivna zgodovinska ocena njegovega nastopa zoper komunizem ob svojem času njegovo oblateno pa svetniško ime oprala v celoti. Njegovi odgovori, v Zborniku sedaj objavljeni, bodo pa zgodovinarju služili pri iskanju in izluščevanju resnice, ki je hčerka božja.
Zelo smiselno je urednik Zbornika p r i k 1 jučil škofovim odgovorom na obtožnico razpravo o sodobnem stanju katoliške Cerkve v Jugoslaviji. V tem dokumentu je stvarno opisano, kar je rajnki škof Rožman predvideval in se bal za duhovno živ-Ijene slovenskega ljudstva, če se polasti oblasti komunizem. Opisano je ne po videnju pokojnega nadpastirja, marveč na pod-
pisan njegov opomin, naj nas pri lagi trdih dejstev, ki jih vsa
Film z obeh strani
Novost v filmski tehniki je prosojno filmsko platno, tako da je mogoče gledati sliko tudi z druge strani. Nad platnom stoji zrcalo, ki ipripomore, da lahko izkoristijo za sedeže kakih 6 metrov prostora (oder) za filmskim platnom. Po računih gospodarstvenikov se stroški za dodatne naprave povrnejo v letu dni. Novost so naprej uvedli v Indiji.
vsakem dialogu, ki je iskanje resnice v razgovoru (z izmenjavo misli), vodi pristnost, široko-srčnost in pogumna borbenost, čim manj pa čustva in strasti. Če bi bilo med nami slednjih manj, več pa prvih, bi bilo mnogo bolje in prijetneje živeti v naši begunski skupnosti in bi mnogo več dosegli za našo skupno stvar.
V drugem delu razprave, začete že v Zborniku za 1964, o socialni in politični zgodovini Slovenije, je skrbno in podrobno obdelan pregled političnih dogodkov v Sloveniji v eni najusodnejših dob narodove preteklosti od 1. 1912 do 1918. Napisal jo je mož, ki je sam od blizu sledil dogodkom, pa moral ugotoviti, kako se človeške slabosti najbolj usodno pokažejo ob uri največje stiske. Razkol med mladimi in starimi, porojen iz osebnih ambicij v vodstvu vodilne slovenske stranke (SLS) ob prelomu narodne zgodovine 1. 1918, je lekcija, ob kateri bi se bilo nam vsem treba resno zamisliti. Za moj okus je poglavje o Camilli Theimer ob takem velikanu, kot je Janez Evangelist Krek, preveč podrobno obdelano in preveč raztegnjeno.
Komunistični proces zoper Nagodeta in njegovo skupino, ki ga živahno in podrobno opisuje soobtoženec L. Sire (kakšen spomin ima pisec!), je nazoren prikaz komunistične justice. Zgodba se bere kot odlomek iz velikega romana in je bila zame ne samo epis nezaslišanih dogodkov, marveč leposlovje. Škoda le, da to leposlovje kvarijo citati iz obtožnice, ki jo je v ogabnem komunističnem žargonu bral javni tožilec in se te grdobije ponavljajo pri utemeljevanju obsodbe.
Podoben, če ne isti odvratni jezikovni stil, se zopet ponovi v obtožnici rajnkega mučeniškega škofa ljubljanskega dr. G. Rožmana. Obtoževati cerkvenega kneza v takem podlem jeziku je strahota sama na sebi, ki se človeku skozi in skozi upira; s takimi prostaškimi besedami obtoževati ga cele vrste “zločinov”, ki se jim na prvi pogled vidi, da so podlo izmišljeni, je še huje. Jaz bi bil odlomke iz obtožnice, ki zadevajo škofa Rožmana, kakor tudi besedilo sodbe, v celoti izpustil. Prevzvi-šeni škof v svojem odgovoru itak citira odstavke, ki ga obre-
spretna in načrtna propaganda režima ne more spraviti s sveta. Najhuje se komunistična pest čuti pri vzgoji mladine. Avtor pride do zaključka, da je “komunizem tak, kot je bil. V načelnih stvareh ni in ne bo popustil niti za las,” v nebistvenih pa taktizira.
V	zgoščeni obliki je povzel Roman Rus potek in sklepe drugega zasedanja vatikanskega koncila. Brali smo o tem sočasno po časopisju, toda človeku časopisna poročila ne nudijo celotne in v enoten lik povezane vsebine koncilskih razprav in dosežkov. Vsak veren katoliški Slovenec naj to imenitno sestavljeno poročilo prebere in knjigo spravi, da bo imel pri roki kon-cizno oceno zgodovinskega cerkvenega zbora. Kar se dogaja v baziliki sv. Petra, je epohalnega pomena za ves svet in nič manj za nas, ki hočemo biti zvesti udje Cerkve.
Poglavje zaključuje silno značilna ocena pisatelja Ksaverja Meška, ki je lani v visoki starosti umrl, iz peresa Tineta Debeljaka, prvega mojstra v analizi naših leposlovcev, če naj udarim na svojo osebno noto, bi dejal: meni Meškova solzava mehkoba ni bila všeč. Pa to nič ne spremeni na dejstvu, da je bil pisatelj s svojim značilnim slogom, ki ga je Ivan Cankar označil za ‘’meškobnost”, velik in značilen umetnik. Jezik mu poje kot mehka harpa. Bog ve, kako mu je bilo, kot je — sentimentalen in poln ljubezni do' sočloveka — umiral sam in zapuščen ... Zima iz Rusije ni dopustila odjuge v domovini.
V	drugem poglavju tega dela pa nastopijo naši gorniki, slovenski plezalci po skoraj nedostopnih in tveganih čereh južnih Andov. Spet se pokaže, kaj premore slovenska podjetnost, vztrajnost pa tudi visoka sposobnost! Ko sem bral in gledal čudovite slike, mi je v spominu prišel nasproti sošolec in prijatelj iz mladih let, duhovnik Jože Kastelic, ki je nekje v tistem gorovju našel prezgodnjo smrt. Bil je pionir slovenskega dušnega pastirstva v tem delu sveta, pa je mlad umrl med andskimi pečinami in ga menda nikoli niso našli.
Vojko Arko ni samo planinec, marveč je pisatelj, ki ima umetniško žilico. Ni samo načitan poznavalec svetovne plezalske znanosti, marveč ima njegov
svojim popisom poti “V neznano”.
Poleg gorskih slik ima Zbornik tudi vrsto lepih posnetkov umetnin modernih begunskih u-metnikov, ki smo nanje upravičeno ponosni. Knjiga s tako vredno vsebino mora v hišo vsakega Slovenca. Naroči se v USA pri Ligi K.S.A., 57 - 33 Catalpa Ave., Brooklyn, N.Y. 11227.
Dr. Ludovik Puš
JUBILEJNI KONCERT V CHICAGU
(Nadaljevanje z 2. strani)
srni j o “Te Deum Laudamus” ( Fischingerjevi spremljavi.
Sredi koncerta sem dejal sosedu: mi ni žal, da sem prišel. Čeprav nisem glasbenik, bom dejal o koncertu: nobene večje napake ni bilo opaziti pri podajanju. Koncert je lepo uspel.
Dve, tri pripombe za konec. Nastop obeh solistov je zelo povzdignil ves spored.
Morda bi kazalo vse cerkvene pesmi dajati pod posebno točko. Če so raztresene med svetnimi, začutimo neko miselno disharmonijo.
Zadnji del sporeda je bil morda malo premrtev, kot n. pr. :Slovo” in “Žalostinka”. Za večino naših manjših zborov — tako je bilo doma in tako je po svetu — so priporočljive take skladbe, ki so ritmične in pev-ne, pri katerih ritem in melodija podpirata pevce, kot pravimo.
Vsakemu pevcu in pevki bi bilo treba izreči priznanje za trud. 27 imen odraslega zbora bi moral navesti, kar pa ni mogoče. Naj mi bo dovoljeno, da omenim le dr. Petra Fischinger-ja. Kot mlad zdravnik se speci-jalizira v virusih in se pripravlja za bodoče poučevanje. Kljub študiju pa najde kako uro in pride pomagat basom. To je res priznanja vredno.
Največji del priprav za koncert je bil seveda na ramah pevovodja p. Vendelina špendo-va. Kdor pomisli samo, koliko truda je treba za mladinski zbor, potem je treba reči: opraviti je moral gigantsko delo.
J. Grum
Senator Long se vežba finančnih načrtih
WASHINGTON, D.C. — Senator Long iz Louisiane je postal podnačelnik senatnega demokratskega kluba, je torej vpliven politik. V kratkem bo postal tudi načelnik senatnega finančnega odbora, torej Byrdov naslednik, kar bo njegov vpliv le še povečalo. Long ima željo, da pomeni nekaj tudi kot strokovnjak, da ne bo v tem pogledu na slabšem od Byrda. Zato je objavil svoj načrt, kako je treba urediti javne finance.
Long misli, da bi morala federacija vpeljati celo vrsto pogojnih davkov, na primer trošarin, prometnega davka itd., vendar bi te davke pobirala samo v tistih državah, ki takih davkov same ne pobirajo. Long hi po tej poti rad prisilil nekatere države, da začno same misliti na novo zakonodajo, da bi lahko povečale svoje proračune in več pomenile na svojih domačih tleh. Dosedaj se namreč mnoge države otepajo: novih davkov in prepuščajo del svojih dolžnosti kar federaciji.
Take države sb navadno v rokah konservativnih politikov p-beh strank, demokratske na jh-gu, republikanske pa po vsej deželi. Long tudi ne verjame, da
f
bi držala gornja meja za znižanje trošarin v znesku $1.75 milijonov. Misli, da bo Kongres v svoji vnemi znižal trošarine kar za okoli $4 bilijone.
o
Kaj je ruska Moskva proti albanski Tirani?
CLEVELAND, O. — Dalmatinski pregovor “Kaj je London proti Splitu” (Ča je pusta Lon-dra prema Splitu gradu?), je dobil tekmeca v albanskem “Kaj je Moskva proti Tirani?” Tak naslov bi lahko dali albanskemu odgovoru na vabilo poljske vlade na albanski naslov, naj Albanija pošlje svojo deputacijo na zadnji sestanek držav Varšavskega pakta v Varšavi. Albanija ni bila sicer formalno nikoli izključena iz pakta, ker drži s kitajskimi komunisti, toda že dolga leta je niso vabili na seje in sestanke.
Zakaj je sedaj Moskva sklenila, da povabi Albance preko varšavske vlade na zadnji sestanek? Z iskanjem odgovora na to vprašanje si albanski komunisti niso belili glave. So rajše porabili priliko, da so se pošteno znesli nad svojimi nasprotniki.
Albanci trdijo namreč v svojem odgovoru, da so se članice Varšavskega pakta hudo pregrešile, ker so pustile Moskvo, da je čisto zmaličila duh pakta in pri tem še skušala omalovaževati albansko pravico do neodvisnosti. Članice pakta naj se lepo opravičijo pred albanskimi tovariši, Moskvo pa naj prisilijo, da povrne vso gospodarsko škodo, kar jo je napravila Albaniji. Albanski odgovor celo trdi, da imajo v Tirani “dokaze”, da neka velika socijalistična sila namerava skupaj s Titom, Grčijo in Ameriko zrušiti albanske komuniste. Pa si bodo vsi skupaj polomili zobe, kar počakajo naj!
Za nameček navaja albanski odgovor še neko pismo nekdanjega ministrskega podpredsednika in sedanjega ministrskega predsednika Kosygina od 26. aprila 1961, ki v njem Kosygin ugotavlja, da je Moskva opustila vsako politično, gospodarsko in vojaško sodelovanje z Albanijo.
Dolgo so albanski tovariši kuhali jezo, pa so jo vendarle skuhali.
Črnci v Selmi bodo še čakali na vpis v voliv-ni imenik
Selma, Ala. — Pretekli in ta teden je bilo prijetih zaradi protestov pri vpisovanju v volivne imenike tu več sto ljudi, med njimi je bil tudi znani črnski vodnik Noblov nagrajenec dr. L. King. Oblasti so ga bile pripravljene izpustiti, če bi položil $200 varščine, pa je rajše sedel tri dni v ječi, da bi vzbudil večjo pozornost v javnosti.
Težišče boja za vpis črncev v volivne imenike je bilo zlasti v okraju Dallas, kjer imajo črnci večino. Od 15,000 črnih upravičencev v okraju je bilo vpisanih v volivne imenike pred začetkom kampanje za vpis le 335, od 14,000 belih volivnih upravičencev pa 9,000. Jasno je, da so imeli belci tako vso oblast v svojih rokah.
Zvezno sodišče je po pregledu položaja na temelju novega civilnega zakona ukazalo voliv-nemu registrarju, da mora vpisati v volivni imenik vse črne volivne upravičence brez posebnega izpita, kot je bil doslej v navadi. Do julija morajo biti vsi črni volivni upravičenci, ki to žele, vpisani v volivni imenik, je ukazalo sodišče.
Čombe je najprvo ustanovil novo stranko, ki je njena hrbtenica njegova stranka v provinci Katanga. Za glavnega agitatorja je postavil bivšega ministrskega predsednika Kalonjija, ki je za te dni sklical v Lulua-bourg čombejeve zaupnike iz vseh provinc na konferenco, ki naj odobri volivni program in postavi temelje za agitacijo. A-gitacija ga pa ne skrbi, kajti kongoška demokracija sega zaenkrat samo do plemenskih poglavarjev. Nje bo treba postaviti za kandidate, potem pa bodo že sami skrbeli, da jih bodo njihova plemena izvolila. Vprašanje pa je, ali bodo tako izvoljeni poslanci tudi poznali disciplino napram Čombeju. Če jih bo dobro plačeval, bodo že ubogali, drugače bodo pa polni vseh muh. Čombe seveda sprejema v svojo stranko vse razen upornikov.
Kaj bodo napravili uporniki, ne vedo v Leopoldvillu. Verjetno bodo volitve ne samo bojkotirali, ampak tudi motili z državljansko vojno, da bi pozneje lahko rekli, da so volitve potekale pod Čombejevim terorjem in da so radi tega neveljavne.
-------O--------
Moskva se noče umakniti iz azijsko-afriške skupnosti
MOSKVA, ZSSR. — Kitajski komunisti se že par let trudijo, da bi pregnali ruske delegacije iz azijsko-afriških orrganizacij. Trdijo, da Rusija ni nobena azijska država, ker je Sibirija samo neke vrste ruska kolonija.
Moskva seveda pobija kitajsko obrekovanje in poleg tega skrbno pazi, da ne zamudi nobene azijsko-afriške prireditve. Zato bo poslala ta mesec svoje strokovnjake na gospodarski seminar v Alžir, v maju se bo pa njena delegacija udeležila Konference azijsko-afriške solidarnosti v Akri.
V juniju bo pa zopet zborovanje azijsko-afriške ženske zveze v Alžir ju. Tudi tja bo Kremlj poslal svoje tovarišice. Ker se kitajski komunisti držijo navade, da vsako rusko delegacijo napadejo in se pri tem nič ne ozirajo na oliko, bodo debate na vseh treh konferencah vsaj živahne. Za točke na programih pa najbrže ne bo prevelikega zanimanja.
Moški dobijo delo
Combe se pripravlja na marčevske volitve
LEOPOLDVILLE, Kongo. — V Kongu se bodo 18. marca začele volitve, ni torej ostalo došti časa za priprave zanje. Zanje se je pa šele sedaj začel pripravljati le Čombe, ostale stranke, odnosno politiki, pa samo debatirajo.
Short Order Cook
Man wanted to work nights, Friday and Saturday.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(X)
MALI OGLASI
Sobe se odda
Tri sobe se odda, z vsemi udobnostmi, spodaj. Po želji tudi garaža. Vpraša se na 6723 St. Clair Ave. EN 1-9435.
(30)
V najem
N e opremljeno stanovanje na 1053 E. 71 St. blizu St. Clairja, tri lepe sobe in kopalnica, spodaj, garaža p o želji. Kličite 361-0989.
(28)
V najem — E. 58 St.
4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. S45. Kličite 881-7138.	(28)
Stanovanje oddajo
Lepo stanovanje oddajo moškemu, opremljeno ali brez pohištva, na 916 E. 73 St. Tel.: 391-6505.	—(30)
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje na 13515 St. Ciair Ave. zgoraj, vse na novo dekorirano, plinski furnez. Kličite LI 1-8174.
— (5,8,10 feb)
Za samca
Opremljeno sobo in kuhinjo oddajo samcu na 1082 E. 66 St. Kličite po 6. uri zvečer 431-5977.
(pon., sr., pet.)
4
AMERIŠKA DOMOVINA,
.
PATRICK A. SHEEHAN:
mmm
Toda mož je bil tako dobro naučen, dla se 0’ConneIiu ni posrečilo omajati njegovega pričevanja.
Pozno zvečer je zaklicala druga priča, z imenom Now-lan, ker jo je pekla vest ali ker jo> je jezila očividna. premoč Patricka Dalyja, ko je odhajal od mize:
“če bi se izkazala resnica, bi bilo tukaj nedolžnih ljudi ravno toliko kakor krivih.”
To priznanje ni niti sodnikom, niti tožiteljem vzbudilo vesti.
Porotniki odidejo pozno v svojo sobo. Kmalu se vrnejo z izjavo, da se jim nikakor ni mogoče zediniti. Naroči se jim, naj se še enkrat posvetujejo. Ob polenajstih ponoči se vrata odpro. Razgrajajoča množica vdere v dvorano. “Gospodje, ali ste se zedinili v svojem sklepu?” Nikakor se jim ni mogoče zediniti! Pojdite nazaj in premislite. Ne ognja, ne hrane. To vas morda spametuje. Ob dveh zjutraj pokličejo oba sodnika iz njunega stanovanja. Porotniki so se zedinili, da oproste enega obtoženca, Barretta, ki takoj izgine v temi. Porotniki naznanijo tudi sodnikoma svoje prepričanje, da trem zapriseženim pričam ne vei*jamejo niti besedice. Predrzno, skoro izdajalsko; toda mraz je in oni so zelo lačni in ti dve dejstvi jim jemljeta velik del pre-
fvidnosti. Naslednji dan je ista stvar. En porotnik, Edward Morrogh, je za to, da se oproste vsi obtoženci. Devet za to, da se oprostita dva. Ob šestih toži porotnik Atkins, da ga lomi putika — nenavaden slučaj po prisiljenem postu. Hitro pokličejo dr. Townsenda, ga zaprisežejo in mu po kratkem premšljevanju primemo n.aroče, naj kratko preišče bolnika, napravi diagnozo, ne govori z njim ali z ostalimi porotniki nobene besede o katerikoli drugi stvari, poroča sodnemu dvoru, ali je življenje v nevarnosti itd. Dr. Townsend gre k utrujenemu in potrtemu gospodu, preišče njegove noge, spozna, da so zelo zatekle — bolnik se ni bil do-teknil nobene jedi od jutra prejšnjega dne, ko je pojedel skorjo kruha — se vrne'v sodno dvorano in naznani, da je porotnikovo življenje v nevarnosti. Sodnika želita porotnike izpustiti. Zagovornik obtožencev, McCarthy, najbrže
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MEAT PLANT WORK
STEADY JOBS AGE 22 TO 45 MUST SPEAK ENGLISH
FRIGID MEATS, INC.
3755 S. Racine
Apply to Mr. Ponczak
(29)
MULTIPLE COIL WINDERS WIRERS SOLDERERS
Light and Airy Plant Insurance Benefits Interviews 9 to 3 p.m.
R A Y P A R ELECTRONICS, INC. 7810 W. Addison St.
(28)
APARTMENTS FOR RENT
Unfurnished 4 room apt. Decorated. 2nd story. Heated. Nr. everything. Good transportation. Quiet. — 327-3565.	(29)
FEMALE HELP
General Office. Immediate Openings. For young girl, 18-30. Typing, customer contact and good telephone voice required. Paid vacation, hospitalization and other company benefits. Contact: Tom Man-gin. SA 2-5600.	(29)
STENOGRAPHER
Experienced in typing and shorthand, also to assist in general office work. Excellent salary and company benefits. 37 y2 hour, 5 day week.
CALL MR. LOVETT KEdzie 3-2070 ELLIOTT PAINT & VARNISH CO.
4525 W. 5th Ave.
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP — ESTABLISHED 2 YEARS. — Vic. 32nd & Halsted. Good business. 11 dryers, 5 stations, air cond. Cosmetic and Jewelry. Many extras. Reas. rent. Sacrifice for quick sale. By Owner. DA 6-6238.	(29)
FLOWER SHOP Well established business. Good money maker. Selling due to illness. Sell reasonable. BE 5-9323.
(29)
DOGS PGR SALE
ST. BERNARD PUPS $125 and up. AKC registered litter. Private. KI 6-8436.
(29)
POODLES
All white toys. Males. Very loveable. $75 and up. Private. PH. 333-2267
(29)
REAL ESTATE FOR SALE
GLEN ELLYN — Gracious older home, Ige. Indscpd. lot, 3 bedrms., liv. rm. w/fireplace, din. rm., brk-fast. rm., end. porch. Nr. schls. and heart of town. Owner moved. Must sell, immed. occup Price cut to $19,900. HO 9-5453.	(29)
LIBERTYVILLE BY OWNER Tri-Level, 4 bedrooms, 2 baths, fam-ily room, basement. 1 acre. Near Route 41. Priced for immediate sale. 362-7655.	(29)
ELK GROVE VILLAGE BY OWNER. — 3 bedroom Ranch. 2 full baths. Attached garage. Walk to shopping, schools. $19,750. 4V2%! Mortgage. Ph. 299-3452.	(29)
Collect $225 and live in 1 apt. rent free. Brick 1-6, 1-5, 1-4. (furnished), automatic hot water heat, 2 car gar., modern tile bath-kitchen, carpeting. Perfect transp. schls., shpg., churches. By appt. COlumbus 1-4840.	(29)
poučen od premetenega O’-Connella, odločno ugovarja. To je popolnoma protipostav-no. Nikakor se ne morejo raziti, dokler ne sklenejo take ali tako. Toda on je seveda usmiljen. Dovolil bi, da porotnikom prinesejo jedi in pijače. Sodni dvor odloči, da je to čisto protipostavno. Morajo se ali raziti, ali se vdati, da toliko časa gladujejo, dokler se ne zedinijo. Slednjič izpuste po mnogem in utrudljivem pravnem pričkanju porotnike iz oseminštirideseturnega zasedanja in odpeljejo obtožence do naslednje obravnave.
Toda pazljivi in previdni O’Connell, ki se je nalašč odtegnil tej debati med mlajšim zagovornikom in sodnim dvorom, se je takoj oprijel tega nepostavnega postopanja ter zahteval, da se obtoženci izpuste. Ves dan dne 28. oktobra je divjal trojni ogenj med njim, državnim pravdnikom in sodnikom Pennefatherjem; O’Connell je vneto trdil nasproti sodnemu dvoru in državnemu pravdniku, da se porota po zakonu ni mogla postavno raziti, da morajo obtoženci, če se je vendar razšla, biti oproščeni, da se je s prisotnostjo zdravnika kršilo načelo stroge porotniške odločenosti in da ;e zato vsa obravnava zgrešena. Ta debata, ki sta jo tedaj objavila “Southern Reporter” in “Commercial Courier”, je zelo zanimiva s čisto pravnega stališča. Iz nje je razvidno, da ni bil O’Connell le ljudski govornik ih parlamentaren debater, ki je vse pred seboj podiral s hudournikom svoje zabavljajoče zgovornosti, temveč tudi izvrsten, spreten mislec in dober pravnik, ki je pograbi! kako zamotano pravno vprašanje in ga ali rešil, ali izrabil proti svojim nasprotnikom. Tako se mu je posrečilo prisiliti vlado, da je odložila obravnavo o onih treh možeh, ki bi morali že prihodnje jutro priti na vrsto, do bodočega porotnega zasedanja.
Ravno preden se je začela ta velika debata, se je dogodil značilen slučaj. Nekega moža, O’Keeffea po imenu, ki se je drznil, pozabivši na svojo raskavo suknjo, prikazati se prejšnji večer na stopnicah sodnijskega poslopja, so nana-glo prijeli. Druga golazen se je poskrila pod zemljo, toda tu je bila nova divjačina. Ves omoten in zmeden, je ubogi mož milo klical:
Zakaj ste me pripeljali semkaj? V tej zadevi so me že prej zaslišali v Doneraileu gospod Hill, major Yokes in drugi uradniki in so me oprostili. Jaz sem nedolžen kakor sodniki sami in sem po krivici prišel semkaj. Na semanji dan sem srečal Dalyja, bil je živinsko pijan in drugi dan so ga vrgli iz šatora. To je čista res-
nica. če imate kaj zoper me-,razlika. Toda Vi poznate pone, zakaj me niste prej pri- stavo, dragi McCarthy, njene
jeli?
Tedaj je začelo prihajati na dan, da je načelnik policije, Keily, odpeljal Heireena, velevažno pričo za Keeffea, za Johna Learyja in za druge obtožence iz urada Keeffeje-vega zagovornika, gospoda Daltera, odločno obljubivši, da priča gotovo pride na razpravo; nato pa je izginila, da nihče ni vedel kam, in nikjer je ni bilo moči dobiti. Tudi se je pokazalo, da je neki John Shinnor, ki je bil v zvezi z vlado, spravil s poti drugo važno pričo z a obtožence, Daniela Keeffea, ki ga kes-neje ravnotako ni bilo nikjer več videti. Tudi druge malenkosti so prihajale na dan. Astreja torej ni popolnoma slepa. Pennefather, očividno pravičen mož, postaja nemiren in je v skrbeh ter strogo graja tako ravnanje; tu gre za človeško življenje; nekdo, ki je sedaj že obsojen na smrt, bi se bil lehko rešil; kaj sta delala zagovornika, da nista med Learyjevo obravnavo niti besedice omenila o tem, da so priče izginile? Gospod McCarthy, pozvan, da se opraviči, pripoveduje, da je bila Learyjeva že vi j a, naj se obravnava brez te priče. Da, toda Leary je bil gotov svoje nedolžnosti in ni poznal zvitih zakonov. Ena priča več ali manj, si je mislil, to ni velika
pasti in nevarnosti, oni so pa nevedni kmetje. Ni čuda, da so zavpili z usodne klopi: “Izdani smo!” Baron Pennefather je očividno jezen. To je ali grda igra, ali velikanska nemarnost. Ponižanemu in skesanemu McCarthyju ukaže, naj sede. Nato se nekoliko omeči in opravičuje preplašenega zagovornika. Toda jasno je, da ima sam svoje misli o vsej tej zadevi. Naenkrat izjavi Daltera, da je predložil L e aryjevima zagovornikoma zapriseženo izpoved priče, ki je pozneje izginila, in da se je nista hotela poslužiti. To je prikazalo stvar zopet v novi luči. Sodnik se vnovič ujezi. Gospod Pigot prizna, da sta izpoved prebrala, a da se je nista hotela poslužiti, ker sta mislila, da Heireen ne bo navzoč, in ju je v tej misli še bolj potrdil način, na kateri -je ta najvažnejša priča izginila iz Dalterovega urada. Tako je ta stvar bila opravljena. Baron Pennefather se nasloni nazaj na svojem sedežu in dolgo misli— misli zlasti na one štiri može, ki bodo čez dva tedna viseli v mrzlem zraku. Keeffea izpuste, psi se umaknejo. Začenja se velika sodna debata in tako se končuje drugo dejanje male .drame. Toda zdi se, da sta sodnika nekoliko raztresena, državni pravdnik nekoliko zmeden. Ta mala
epizoda je bila začetek strašne zmešnjave, ki se je imela končati s popolnim porazom.
VII. poglavje.
ASTREJA SE JE VRNILA.
“Tako ne gre več!” Tako je dejal slaven kritik, ko je obglavil inekega pesnika. Tako je dejal'državni pravdnik Doherty, kb se mešana porota ni mogla zediniti in je bilo možno, da mu tri žrtve uidejo. Bilo je popolnoma jasno, da so mešane porote, kakor vse, kar je mešano in polutansko,
zanič. To pot bomo poskrbeli, da dobimo čisto kri. Ne smemo se več zmotiti.
(Dalje prihodnjič)
človeško mravljišče
PHOENIX, Ariz. — Okoli eno tretjino vsega prebivalstva Arizone živi v Phoenixu in njegovi okolici.
Prvi električni vlak
PHILADELPHIA, Pa. — Prvi električni vlak na svetu je stekel v Združenih državah leta 1887.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
ms
'JF-
OGLAšUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
V
hglejte naj lepše!
.... z varčnostjo — in zaupanjem Vsako DUVAL kodranje je mojstrovina frizerske umetnosti.
SVETOVNO NAJBOLJŠE $20.00 TRAJNO KODRANJE
smo 54*
vključno umivanje, friziranje in striženje.
Samo dve ceni. Nobenih doplačil.
Vsako najfinejše, po vsej deželi znano $20.00 trajno kodranje iz naše velike, sveže zaloge... Izvršeno spretno in. stilistično po naših strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo . .. Vaši lasje bodo lepši kot kdajkoli, lažje si jih boste uredili (tudi, če so fini, suhi, sivi, beljeni ali barvani). To je zajamčeno.
P. S. Zakaj bi si delali sami? GOVORIMO SLOVENSKO!
Odlično VITA CREME TRAJNO KODRANJE
reg. cena do $30, r.ajdražje kar jih je, sedaj
$g.45
(kompletno)
Obuval
Cleveland's Two-Price Permanent Wav* Sale*
406 EUCLID AVE. AT 4TH ST.
2nd FLOOR	SU 1-3161
STILIRANJE, UMIVANJE IN FRIZIRANJE
Izberete si lahko najmodernejšo sezonsko pričesko. Nič naplačila $1.75 2:3 oljnati ali kremasti šampon. “
ODPRTO OB PONEDELJKIH DO 9. ZVEČER
n - LET - 7©
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA

BY OWNER. 4 ROOM COTTAGE. 2 bedrooms, full tile bath, tile kitchen, cabinetš. $12,000. Some furniture for sale. 4911 Ferdinand. — AUstin 7-9182.	(29)
FURNISHED APARTMENTHOUSE Completely remodeled and modernized. 12 apts., 6-3’s and 6-4’s. Stoker-steam heating. About $16,000 per year income. Only $3,500 down. Call RA 6-7331.	(30)
Najstarejša slovenska podporna organizacija ) v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. !
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
JEZEN BIK V ARENI — Bik v areni se včasih zažene tudi v pikadorje in njihove konje, kot kaže slika, posneta v Mexico Cityju. Pikadorjev konj je zavarovan pred bikovimi rogovi s posebnim oklepom.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: ....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO