Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. IOS.
V LlDlaDi, v soboto. 9. majo isu.
Lelo XII
~ Velja po pošti: =
Za oeio leto naprej . , K 26-— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35-—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 21—
V	upravi prejeman meseCno „ 1-70
— Sobotna izdaja: =
za celo leto........ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. ,, 12 —
KS- Uredništvo ]• v Kopitarjevi nllol štev. 6/ni. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Inseratl:
za slovenski narod.
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat- . . . . po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat...... 13 „
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zalivali, osmrtnici iti:
enos.olpna poiitvrsta po 2jvln.
- Poslano: 1
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
Upravni štvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravntškega telefona št. 188.
Notranjski volilcl!
V kratkem imate voliti novega državnega poslanca na mesto blagopokojnega dr. Žitnika.
Vsled soglasnega sklepa zaupnikov S. L. S. v volilnem okraju fe kandidat naše stranke gosp.
dr. Louro Posnčnlh
deželni tajnih u Ljubljani.
Zavedni Notranfci! Boja in zmag vajeni, poznate svojo strankarsko dolžnost.
Vsi na volišče za kandidata Slov. Ljudske Stranke!
Z Bogom za ljudstvo!
Pr. Ivan Šusferšič
V Ljubljani, meseca maja 1914.
načelnik stranke.
Današnja številka obsega 18 strani.
Pravica močnelšega.
Če pogledamo danes politiko držav med seboj, moramo reči, da ne poznajo čisto nobene morale. Medsebojne pogodbo se \(. najegoističnejših razlogov, ki se navadno označujejo kot »bitni drž. interesi«, prelamljajo, izvršujejo se aneksije brez sence pravne podlage, pod pretvezo »življenjskih pogojev naroda« se mednarodno zajamčene pravice manjšin brez ozira teptajo. In vendar imamo mednarodno pravo! Seveda, toda zadnja balkanska vojska je pokazala, da se države danes, kadar se ima mirovno stanje zamenjati z vojnim, niti mednarodno določenih oblik za to več ne držijo. Danes tudi v Evropi nobena država ni več varna, da ne bi je sosed nenadoma napadel, ako bi se le dalo. Kaj še, da bi se kaka država smola zanašati ha to, da. sc bo njen sosed držal z njo sklenjene slovesne pogodbe.
Zgledov imamo veliko; eden najsi-jajnejših pa. so pač severoameriške Zje-dinjene države. Tc so postavile tako-zvani monroeški nauk, to je: Amerika Amcrikancem! To sc je izpočetka tako razumevalo, da se Evropa nima v med-
sebojne zadeve ameriških držav nič vmešavati. Danes pa se to že tako razume: Amerika Zjedinjenim državam! Da ta cilj dosežejo, se »Yankeeji« poslužujejo najgrših sredstev.
Preden so napadle zadnje ostanke španskih kolonij v Ameriki, so Zjedi-njene države leta in leta vzdrževale na Kubi domače vstaše. Na enak način so Panamo od Kolumbije ločili. V najnovejšem času poslužujejo tc metode v Mehiku.
Spor med Zjedinjenimi državami in Mehikom nam kaže. podlost severnoameriške politike v vsej nagoti. To je klasičen zgled v moderni zgodovini, kako sc začne vojska ali tej podoba, akcija v očitnem interesu trustov. To jo rop, ki ga jc aranžirala država v korist par velekapitalistov.
Stvar se je tako-lc razvila:
L. 1906. so odkrili v Mehiku toliko petrolejskih vrelcev in zalog, da je ta dežela glede produkcije petroleja leta 1913. poskočila. na tretje mesto med vsemi državami na svetu. Največ so ga pridobiva v Zjedinjenih državah, potem v Rusiji in Rumuniji in takoj za tema v Mehiku, kjer je znašala lanskega leta produkcija 13 milijonov ion na. loto. Strokovnjaki pa pravijo, da bo Mehiko s časom sploh največ petroleja pvodu-ciral, vrhtega je mehikanskT petrolej tudi po svoji kakovosti najboljši in sc
pridobiva blizu morskega obrežja, tako da so stroški prevoza primeroma minimalni. Ker konzum petroleja v moderni industriji naravnost kolosalno raste, narašča seveda interes volek,apitala na Mehiku.
Najprej so se vscdli v deželo »Yan-kceji«. Znani Rockfellerjcv trust »Standard Oil« si je pridobil največ koncesij za pridobivanje petroleja in nafte. Obenem so sc pa Angleži nastanili in sicer s sindikatom »Pearson«, ki dobavlja nafto angleški mornarici. Lanskega leta na so jc osnoval angleško holandski konsoreij, ki dela severoamerikanskim multimilijonarjem hudo konkurenco. Severnoameriško republiko pa hudo skrbi, ker Rockfeller šc več no pobaše v svojo nenasitno bisago, kakor že, in jo začela v Mehiku z vsemi sredstvi akcijo, da deželo popolnoma ukloni željam in zahtevam petrolejskega trusta.
»Standard Oil« je žc od predsednika Porfirija Diaza, najboljšega državnika, ki ga jc Mehiko v zadnjem času imel, dasi jc vladal kakor diktator, zahteval, naj bi mu podelil generalno koncesijo za vse petrolno ozemlje, tako da bi se vsaka konkurenca sploh onemogočila. Ker je I)iaz to odločno odklonil, sklicujoč se na to, da takega narodnega zaklada ne more. kar tako zapraviti, so Zjodinjcne države zanetile v deželi revolucijo. Denar daje seveda »Standard Oil«. Tako je Diaz moral v pregnanstvo in gospodar dežele je postal od Rockfellerja plačani Madero. Made-ro je več koncesij, ki so se bile prej podelile »Pearsonu«, preklical in prenesel na severoameriški trust. Toda proti Maderu sc vzdigne Huerta, sicer krut mož, a zelo domoljubnega mišljenja. Kakor hitro jo (a, prišel do oblasti, so Zjedinjene države začele tako gonjo, da je ni mogoče izlepa popisati. Pridobile so zopet nekaj vstaških vodij — Villo, Zapato, Caranzo in druge — ki za ju-deževe grošc »Standard Oila« izpodko-pujejo neodvisnost, svoje domovine. In da bi Huerto ja prišel v škripec, so zdaj »Yankeeji« zasedli pod skrajno nesramno pretvezo Tampico.
Zdaj pa pomislimo, da je predsednik Zjedinjenih držav Wilson, mož, ki zmeraj deklamira, o morali, o svetovnem miru, o splošnem razoroženju, o spoštovanju pravic posameznih narodov in držav! Vojska proti Mehiku je navaden rop, tukaj so. niso nobeno naravne pravice spoštovale, lu sta, bila samo pravica močnejšega in žep trusta merodajna. Celemu narodu preti izguba samostojnosti, ker bi »Standard Oil«
rad kolikor mogoče najvišje profite dolal.
Čedaljebolj postaja vse mednarodno pravo sama komedija. Kolikokrat so Zjedinjene državo neodvisnost Mehika slovesno priznavale! Da potem »\ankeeji« toliko govore o svetovnem miru, je tako ostudno, kakor le more biti. Svetovnemu miru so bomo kolikor mogoče približali le, če se stvori neka trdna mednarodnopravna javnost, ki bo zahtevala spoštovanje načel krščanske morale tudi v odnosih med državo in državo in jih ne samo natančno za vsak slučaj določevala, ampak skrbela za to, da preide ta duh res v javno življenje. Če no, so vse deklamacije o tem, kakor jih zlasti ljubi gospod Woodrov Wilson, laž in prazna pena.
Dr. J. K.: Tri done do I. jezikovnem pravu.
Eno željo! Zbrati je t re ba vse, kar se. d a. dobiti v u r a d n i rabi našega jezika zlasti za
t e -1 e dobe: a) d o Ferdinand a L, b) od Ferdinanda I. do .ložofa II. in c) od Jožefa II. do leta 18x8.
Naša. delitev ima svoj vzrok v tem, da jc Ferdinand 1. po poizkusih svojega deda Maksimiliana I. dejansko pričel z nemškim centralizmom. Ko jo leta 1526. združil pod svojim žezlom češko in ogrsko kraljestvo, jo hotel preskrbeti za vso državo enotno upravo in s tem ustvariti enotno državo s pretežno nemškim značajem. Osnoval je skupne dvome urade: kolegij tajnih svetnikov, dvorno pisarno, dvorno ka-moro in kasneje dvorni vojni svet. Ta centralizacija je šla težko; upirali so se ji Madjari in Čehi. Za zgled navajamo, da jc bilo šele 1541 mogoče prirediti skupno zborovanje zastopnikov avstrijskih dednih in čeških dežela, kako bi rešili Ogrsko, kar je jc bilo pod Turkom. Nemščina je kot uradni jezik od Ferdinanda II. silno napredovala. Valvasor piše 1685 (111.11. kuj.), da jc v L j ubij ani edino nemščina pismeni jezik, Marian (Topografia Provinciarum Austriacarum, Frankfurt 1679, str. 64) pa pravi, da so državno reči na Kranjskem vodijo v nemškem jeziku; tudi knežji ukazi in drugi uradni razglasi so v njem nabijajo in zvršujejo. Za Goriško trdi ravno to (str. 68). Plemstvo in za njim mesta so se v ti dobi silno ponemčevala, ne samo pri nas. Za Češko toži jezuit Bohuslav Balbinur (Miscelanoa historica Kegni Boliemiae,
LI ST EK •
jugoslovanske pesmi pri Italijanih.
Pisatelj Ivan Kusar je začel prevajati jugoslovanske pesmi v laščino. Za sedaj je prestavil več srbskih, hrvatskih, slovenskih in bulgarskili pesmi. Izdala, pa jih je knjigarna Licinio Cap-pelli-Roca S. Casciano. Pokojni dr. Fr. Deden se v tržaškem listu »LTndipen-dente« od i. marca t. 1. dokaj laskavo izraža o omenjenem delu. Med drugim pravi sledeče:
»Slovanske literature so v resnici, če se izvzame rusko in poljsko, do malega. zapadni Evropi nepoznane, in slovanske pesnike je poznalo samo ono majhno število študirajočih, ki so prišli v različnih časih iz za pada, zlasti iz Ita-»le, in ki so se podali v kraje, v kate-nh stanujejo Jugoslovani.«
Kusar je pridojal svoji prestavi zgodovino slovanske literature. Skoraj vso slovanske literature imajo svoje prvo izvore v 9. stoletju, eno ali dve stoletji potem, ko so slovanski narodi zavzeli stalna bivališča v krajih, v katerih še dandanes stanujejo. In prvi izvori njihove literature se strnejo s prvimi verskimi opravili; v Bulgariji, na Hrvat-
skem in v Dalmaciji imajo tudi najstarejši slovanski literarni spomeniki celo izključno verski značaj. Z napredovanjem časa so bile slovanske literature podvržene zunanjim vplivom in posebno srbska, hrvatska in slovenska literatura so čutile velik duh omike, ki je prihajala iz središč italijanske kulture, in italijanska kultura, za. katero stremi tudi Kusar sam, je dobila čudovit vpliv nanje.
Jugoslovanske pesmi imajo značilno posebnost, ki jih razločuje od drugih evropskih literarnih proizvodov: imajo čudovito pagansko korenino, razširjene so zelo med narodom, toda niso še našle duha, ki bi jih zamogel zbrati v Irajno zbirko.
Največje vrline jugoslovanske literature se mora iskati v srbskih narodnih pesmih. Srbska narodna poezija jo zelo podobna amerikan;>kim epopejam; od Homerja je ohranila izrazito čistost in čudovito estetično stran. Vso se vrši kot olimp herojev, vil, hajdukov, božanstev, knezov v velikem ozadju makedonske planjave, tam kjer jc padla, srbska prostost proti napadom musel-manov.
In vsa fantazmagorija onih epičnih legend se vrši na planotah Srbije, Hercegovino, Črnogorc in potom leze navz-
dol do Aclrije, kjer se sreča z drugimi duhovi in z drugimi oblikami poezijo.
Toda kadar začnejo slovanski pesniki pisati posnemanja, se ne znajo podvreči lepoti narodne poezije, ki vlada nad njimi z mnogobrojnimi svojimi glasovi in pogledi, in dostikrat no dosežejo one visočine, katere sc bi zamoglo pričakovali od njihovih zaslug. V slovanskih narodnih poezijah se nahaja, samo en svet, idej,, običa jev, bojev, trpljenj, ki je izražen v plastičnih oblikah, katerih ni mogoče posnemati. Če se hočejo pesniki tudi povzdigniti ali podvreči, padejo zopet neradovoljno.
Pisatelj Kusar primerja jugoslovanske narodne pesmi z laškimi. Dandanes začnejo tudi v Italiji nekoliko iz-poznavati jugoslovanske literature in jim slediti z ljubeznijo. »Ciampoli« zna jiopolnoma srbo-hrvalsko in prestavlja v laščino pesmi različnih poetov. Toda ni pa, kolikor jo pisatelju znano, iz-erpljive antologije, ki bi zbirala najboljše, kar nudijo jugoslovanski pesniki. In Ivan Kusar pa je tisi i, ki hoče to praznoto izpolniti.
Kusar prestavlja različno poezije Jovanoviča, Radičcviča in Popoviča (Srbi); Prešerna, Gregorčiča in Ketteja (Slovenci); Stoikova in Ivanova (Bul-gari). Prestava Kusarjeva je, četudi ne vedno najboljša, gotovo vedno dobra in
pravilna, in včasih sc mu zares posreči premagati veliko težave vseh brezkončnih nijans, katere provzroča bolestna slovanska duša.
Slovanske pesnike zadnjega stoletja, .je zadela skoraj vse enaka usoda: večji del jih je umrl v najzgodnji mladosti in nekateri vsled jetike. V takih bridkostih torej se je njihova lira z večjo napetostjo tresla in note so zamoglo so-čuvstvovati.
Branko Radičcvič, katerega pesni-k.i so je imenovalo »Leoparda« med srbskimi poeti, je vzkliknil, ko mu jc grozila tuberkuloza: »Zapuščeni večeri in ve dolge jesenske ljubezenske noči in veseli dnevi, o ve sladka, draga in grozeča pričakovanja, jaz sc no bom več vrnil, da bi vas videl.«
Jasnejšega pogleda v človeško jesen si no moremo želeti.
Kusar pravi, da ni morda prevcl boljših posom iz omenjerfih krajev, kar je pričakovati v naslednjem žc naznanjenem zvezku. Toda gotovo je, da so nekatero teh poezij, posebno Prerado-vičevo, lUuličovičevo, Kettejevo, Jovano-vičove, srnino brez dvoma mod najbolj cenjenimi dragocenostmi jugoslovanske poezije.
Značilna za vse te pesmi jo otož-nosl, ki jih preveva in iz katere so kažejo nasprotniki, kateri so bili Slovai
I. 3. b.), da bi bilo treba prepovedati mestom dovoljeno rabo nemškega jezika (quod si hodie revocaretur, intra viginti aut triginta annos veterem Bo-bemiae linguam in Civitatibus audire-mur). K. Žcrotin toži 1. 1607., da je pričenja na Moravi uveljavljati tuj jezik
—	nemščina (peregrinum idioma). Če pomislimo, da se je to godilo vsled tega, ker se je nemškemu jeziku priznala na Češkem in na Moravi enaka pravica s Češkim, nam bo ponemčevanje pri nas tem bolj umljivo, ker se je tu naravnost nemščina predpisovala.
Razvoj od Ferdinanda I. ima z dobo Jožefa II., deloma še Marije Terezijo, nov odločilen korak na nemško centralistično plat. Pragmatična sankcija je zagotovila trajno zedinjenje avstrijskih dežel pod enim vladarjem, zato je bil centralizem zdaj tem ložji. Za časa Marije Terezije se je nemščina pospeševala zlasti v šolah. Iz zadnjega leta njenega življenja je znamenita sodba njenega državnika, poročevalca dvorne pisarne, barona Geblerja, ki slove: Zdi se mi, da je zelo koristno, če se nemščina zraven uvede ravno po šoli na Ogrskem in tudi v Galiciji. Država mora za to skrbeti, da postane polagoma en narod. Vem, da je treba za to celih in pol stoletij, in da mora biti čim najmanj sile; toda država živi večno in je preko vseh človeških dob i npo tem razgledu, ne pa za svoje kratko življenje, mora vladar in državni služabnik misliti in delovati.«
Z Jožefom II. je postalo to načelo /odilno v državi. Ta vladar je pričel naravnost z germanizacijo cele države. Razloge za to navaja v naredbi dne 18. maja 1784., kjer pravi: »Koliko je koristi v splošni blagor, če se v celi monarhiji rabi le en jezik in če se vsi posli vodijo samo v njem, in se vsi deli monarhije zvežejo tesneje med seboj, in se prebivalci strnejo v zvezo bratske ljubezni, vsak lahko izprevidi, in francoski, angleški in ruski zgled ga o tem zadostno lahko prepriča.«
Tretjo dobo glede na zgodovinski razvoj jezikovnega prava pa delimo od Jožefa II. do leta 1848. Takrat se jo zbudila z vso silo narodna misel. Brez dvojbe je v Avstriji k temu pripomogel germanizacijski vladni sestav in njegovo nasilje; v prvi vrsti pa seveda vpliv Napoleonove dobe.1 Kako je ravno ta doba poživila narodno misel med nami, je znano. Značilno je, da se v znamenitem državnem aktu (čl. I. dunajskega kongresa 9. jun. 1815) zasledi jasno ta vpliv glede na poljsko narodnost. Omenjeni člen slove: »Poljaki, ki so podložniki Rusije, Avstrije in Prusije, dobe stanovske zbore in narodne ustanove.« Zajarn-čuje se jim torej narodna avtonomija;
—	prvi tak pojav, kar svet stoji.
Praktično se ta reč glede na Poljake ni izvršila; pač pa se je narodnostno načelo ob priznaniu evropskih držav uveljavilo, ko se je osvobodila Grška izpod turškega jarma.
Od leta 1818. nam pa že ni treba več arhivaličnega raziskavanja glede na naše jezikovno pravo. Zakoni in naredbe so nam znane in tudi praksa je točno zabeležena. Zato ponavljamo svojo željo, naj bi naši zgodovinarji šli na delo in izpopolnili, kar so nam do-zdaj marljivi preiskovalci podali.
Taki podatki nimajo samo za kulturnega in slovstvenega zgodovinarja,
1 Beitel, Gesch. d. öst. Staatsverwaltung 1740—1848, pravi (II., str. 54.): Österreich war fortdauernd ein deutscher Staat und Niemandem fiel es bis 1811 ein. dieses auch nur zu bezweifeln.
nom takorekoč usojeni. Druga posebnost je brezmejno domotožje, ki prevladuje v teh pesmih, in hrepenenje po sreči, ki se je pokazala v daljavi in za katero stremi obupana fantazija poetov.
Tretja značilnost, še imenitnejša, je nežna ljubezen do svobode in obupno sovraštvo proti turškemu nasilstvu. Velika srbska družina je imela trudapol-no preteklost, toda pesniki so vedeli ohraniti njen veliki zaklad, prost tla-čanstva in polit, nadvlade, ravnotako kako: so tudi Slovenci znali preko naj-ljutejših bojev napram sovražnikom ohraniti svoje tradicije, katere odsevajo v lastni luči v delih Prešerna in nekaterih drugih boljših slovanskih filo-logov, kakor Miklošič i. dr.
Zategadelj je gotovo, da so bo ličen zvezek Ivana Kusarja tako razširil, kakor zasluži po svoji lepoti in novosti vsebine. Vsebina poezije, resnične poc-z;je. katera ne pozna prepovedane oblike fraz; poezija, ki predstavlja luč in senco, odseva iz nedolžnih in tresočih se src, ki hrepenijo po višinah in po jasnosti prave umetnosti.«
pa za jezikoslovca velikega pomena, marveč tudi za politika. Vporabnost našega jezika, pa tudi potreba njegove rabe v dobi, ko je bil še stik ljudstva z uradi še silno ohlapen, nam svita iz njih, in na njihovi podlagi se tem ložje podirajo zmotni nazori enostranskih trditev in zaritih nasprotnih napadov.
Dr. ŠusterSIC v delegaciji v voja-škili zadevah.
Budimpešta, 7. maja.
V današnji seji vojnega odseka je govoril kranjski delegat dr. Šuster-š i č. Povdarjal je, da vedno naraščajoča vojaška bremena nalagajo vojnim oblastim posebno dolžnost, postopati v okviru svoje naloge z največjo ozirlji-vostjo in se zlasti varovati vsake nepotrebne brezobzirnosti napram prebivalstvu. Žalibog se to potrebno načelo včasih krši in to vzbuja mnogo nezadovoljnosti.
Omenja ravnokar vršečo se klasifikacijo konj na Kranjskem in graja, da je ministrstvo za isto določilo samo dva meseca, vsled česar so korno poveljstvo ni moglo držati zvršitvenega predpisa, glasom katerega se ima v krajih, kjer je dosti konj, vršiti klasifikacija po možnosti v vsaki občini. Poživlja vojnega ministra, naj skrbi za to, da se postopa v bodoče strogo v smislu zakona. — Pohvalil je dr. šusteršič koncilianco kornega poveljstva v Gradcu, ki je na njegovo intervencijo prišlo glede krajevne porazdelitve klasifikacije v susred in popravilo v zadnjem hipu, kolikor je sploh bilo še mogoče.
Odločno je grajal ovornik dogodek v Št. Vidu pri Ljubljani, ko se je klasifikacija po nepotrebnem zavlekla, ker komisija ni došla pravočasno na mesto. Povdarjal je, kako trpko občuti kmet tako postopanje, zlasti ob času, ko je toliko dela na polju. Zahteval je primerno remeduro.
Dr. šusteršič je nato omenjal obile pritožbe volilcev ljubljanske okolice, ker se pri vojaških vajah čestokrat ne prizanaša kulturam in provzroča nepotrebne poljske škode, kar vzbuja pri kmečkih posestnikih opravičeno nejevoljo. Pohvalno omenja, da je divizij-sko poveljstvo v Ljubljani na tozadevne pritožbe govornika vselej izdalo stroge ukaze. A žalibog učinkuje vsak tak ukaz samo za kratko dobo. Prosi ministra, naj izda primerne naloge, da se strogo kaznuje, kdor ne spoštuje tuje lastnine.
Nato se peča govornik podrobno z znanimi dogodki pri 6. k o m -paniji 17. peš polka v Celovcu. Povdarja, da je Kranjec znano izvrsten vojak, ubogljiv, inteligenten, trpežen. Da. tudi prenese strogost, v kolikor je glede na disciplino potrebna, da pa ne prenese tiste pretirane strogosti, ki je istovetna s š i k a n o. Čuje se — in o tem se baje govori tudi v častniških krogih — da tako pretirano strogost prakticira stotnik 6. kompanije. Moštvo te kompanije je imelo zavest, da se šikanira. Menda je kompanija enkrat bolj slabo streljala in vsled tega je prepovedal stotnik celi kompaniji izhod po 9. uri. Okoli 20 mož se tega povelja ni držalo. Izostali so brez dovoljenja, deloma celo noč, in se tudi vpijanili. To je gotovo grajati in noben resen človek ne bo zahteval, da bi to ostalo brez kazni. A navedeno moštvo je zadela naravnost drakonična kazen od strani vojaške sodnije. Ječa od štirih let do dveh let! Najlažja kazen je bila za novinca: devet mesecev ječe! Skupaj 45 let in devet mesecev.
Ta drakonična obsodba je vzbudila mučno pozornost v celi deželi.
Govornik povdarja, da navaja dogodke tako, kakor jih je izvedel deloma po listih, deloma po govoricah; žalibog ni nič gotovega znano, ker so razlogi razsodbe tajni. Razume se samo po sebi, cla navaja vse to le z vsemi potrebnimi pridržki. Nikomur noče krivico delati, zahteva pa, da se zadeva hitro p o p o 1-n o m a pojasni. Mogoče, da so z glavnim dogodkom — samolastnim izostajanjem čez uro — združene bile še druge okolnosti, ki se značijo po strogih vojaških predpisih kot. upornost. Toda do sedaj znana dejstva utrjujejo vtisek, da zadene moralična krivda stotnika vsled nepotrebne, pretirane strogosti.
Minister je dr. šusteršiču izjavil, da mu o teh dogodkih doslej nI bilo nič znano, da se bo pa takoj informiral in čim preje odgovoril.
C3 CZZ3 CZ3 CZ1C33 CZ3 CZ3 CD
Pristopa te k „Jugoslovanski
Strokovni Zvezi'1! > il^-Zlt Itzzil i [——JI .11 »
So cialno-zovarovalni odsek.
Dunaj, 8. maja.
Časopisi so prinesli pred dobrini tednom novico, da maja ne bo socialno-zavarovalni odsek nič zboroval. Po zakonu se samo takrat ne sme zbrati, ko zboruje kak deželni zbor, med delegacijami pa pač. Toda plenarni odsek ne more do dela, dokler se prej v podod-seku ne rešijo nekatera kočljiva vprašanja. Ta ozir. ožja sedmorica njegova ima pa teden za tednom, navadno dolge in utrudljive seje, prihodnji teden zavoljo raznih osebnih ovir šele od četrtka dalje.
Plenarni odsek je po večjem rešil že vse splošne določbe, bolniško in nezgodno zavarovanje, nadzorstvo in kazenske določbe; samo 96 paragrafov izmed 362 o starostnem zavarovanju mu še ostane. Zadeval je pa ob hude težave. Najprej je šlo za posebne določbe za Galicijo in Bukovino, kjer se celotno zavarovanje z a z d a j še ne uvede. Ko je bilo to premagano, je šlo za jezikovno vprašanje. Tudi tu je bilo treba hudih bojev, da se je zagotovilo, da bo vsak dobil v svojem jeziku pravico pri zavarovalnih ustanovah, uradih in sodiščih (izvzemši bolniške blagajne in okrajne z&stope, ki si samostojno določajo poslovni jezik).
Zdaj so ostali pododseku še trije trdi orehi. Prvi: kdo naj imenuje vodilnega uradnika, blagajnika in knjigovodjo pri okrajnih zastopih? Največ upanja ima Hallerjev predlog, naj jih imenuje nezgodna zavarovalnica, toda tako, da je to imenovanje odvisno od potrdila deželnega predsednika oziroma namestnika. Drugi se tiče volitev v načelstvo nezgodnih zavarovalnic od strani delodajalcev. Zdaj se različno voli; ponekod ima vsak delodajalec po en glas, drugod toliko glasov, za kolikor delavcev plačuje nezgodne prispevke, drugod je zopet ta pravica omejena, da ne sme imeti več nego 20 ali 30 ali 40 glasov. Za Češko gre tu v prvi vrsti. Tam imajo Nemci večino, ker voli vsak po številu delavstva, velika podjetja, n. pr. praška železarska družba in druge nadvladajo tisoče čeških podjetnikov. Radi bi, da bi se morebitna omejitev določila v zakonu, da ne bi smel nihče imeti nad 50 glasov. Nemci se temu s socialnodemokratično pomočjo za žive in mrtve upirajo.
Tretji gre za razdelitev železniške nezgodne zavarovalnice, ki je za vso državo ena. Uslužhenško zastopstvo (ena tretjina) v načelstvu je zdaj vse v so-cialnodemokratičnih rokah. Načelstvo nase ne pozabi. Diete so velike; lani so šli člani načelstva na posvetovanje na Nemško, kar je snedlo nad 24.000 kron. Pa to ni glavno, nego to, da mora časih uslužbenec, da dobi svojo pravico iz vseh kotov države na Dunaj. Zato se predlaga, naj se osnuje več poslovnih uradov v državi, naj se torej zavarovalnica decentralizira.
Vse to se bo morda v pododseku rešilo prihodnji teden, potlej bo pa pač odmor, dokler bodo zborovali deželni zbori. Meseca junija se pa zbere zopet plenarni odsek v posvete o tem, kar mu je še ostalo.
(W zbor delnle slavDinske flruZUR Unicii v LiiiUlIani za 1.1913.
Dne 5. maja se je vršil v Ljubljani občni zbor akcijske družbe hotel Union, na katerem je upravni svet podal obširno poročilo o svojem poslovanju. Posnemamo sledeče:
Leta 1913. je minulo deset let' kar družba posluje. Leta 1903 namreč je izdala I. emisijo akcij in je še istega leta kupila stavbišče. Dne 5. aprila 1904 se je pričelo s stavbo, ki je bila končana 28. oktobra 1905.
Družba je razprodala vse delnice I. in II. emisije v skupnem znesku 600.000 K, III. emisije pa le 124 delnic za 62.000 K tako, da je znašala delniška glavnica do leta 1913 662.000 K. Ker delniški kapital ni zadostoval, se je leta 1906 najelo pri Mestni hranilnici ljubljanski hipotečno posojilo v znesku 400.000 K, ki se polagoma amortizuje in znaša sedaj okroglo 361.000 K. Za potrebne nadaljne investicije se je potem najelo kontokorentno posojilo pri Ljudski posojilnici v Ljubljani in sicer v znesku 497.000 K.
Podjetje se je moralo zlasti v prvih letih svojega obstoja boriti z materialnimi težkočami. Izkazovala se je leto za letom izguba, ki je leta 1912 na-rastla na 218.460 K. Evidentno je zato bilo, da mora priti podjetje z dnom, ko izguba prekorači delniško glavnico v konkurz. Vsakdo si lahko ta dan sam izračuna, če vpošteva, da je znašala letna izguba 30 do 40 tisoč kron. Zato je bilo treba podjetje preurediti.
Leta 1912 je upravni svet vzel upravo v lastno režijo ter je med svoje člane porazdelil referate za posamezne njene dele. Nastavil je družbinega ravnatelju proti netto proviziji in tako dosegel, da se je podjetje spravilo na zdravo podlago.
Ker se je za leto 1913 kazal boljši uspeh, je upravni svet na občnem zboru dne 27. junija 1913 predlagal, da naj se dotedanja izguba spravi s sveta s tem, da se odpiše ocl delniške glavnice. Občni zbor je predlogu pritrdil in ministrstvo za notranje zadeve je sklep odobrilo. S tem sklepom delničarji niso bili oškodovani, ker se je z odpisom znižala samo nominalna vrednost delnic, dočim se ravna k u r z-n a (skupna) vrednost le po obrestnem donosu. Delničarji bodo tako polagoma prišli do toga, da jim bodo delnice nesle obresti, dočim bi se morala v slučaju, ko bi se ne bil izvršil odpis, najprej pokriti izguba in bi se šele potem, morebiti torej šele po 10 letih (1923), smela izplačati dividenda. Imeli bodo torej papir, ki se bo obrestoval, pa nosil nominalno vrednost 335 K, če ne bi imeli pa papir, ki bi ne nesel nobenih obresti, pač pa imel nominalno vrednost 500 K. Če bodo akcije nesle primerne obresti, jih vkljub znižani nominalni vrednosti ne bo nihče prodal za nižjo ceno ko 500 K.
Dasi se je izvršil odpis delnic, je podjetje vendar na znotraj popolnoma konsolidirano. Plačuje se vse obveznosti sproti, blago se plačuje takoj, davki in obresti so poravnani, od stavbe in inventarja se redno odpisuje. Upati je torej, da se bo za naprej vedno izkazoval dobiček.
Bilanca za 1. 1913 izkazuje:
Aktiva: Stavbišče 115.615 K 76 vin., stavba 950.469 K 26 vin., družbina elektrarna 54.460 K, inventar 157.889 K 47 vin., predplačane stvari in gotovina v blagajni 8593 K 96 vin., zaloga 31.718 kron 54 vin.
Pasiva: Delniška glavnica (po odpisu) 143.540 K, dolg 858.134 K, pred-plačana najemščina 721 K 67 vin., čisti dobiček 16.350 K 35 vin.
Občni zbor je sklenil od čistega dobička razdeliti med delničarje kot 10-kronsko dividendo na akcijo 13.240 K, t. j. 3% od odpisane, 2% od prvotne deln* vrednosti. Upravni svet bo zato pozval delničarje, da vpošljejo svoje akcije v prebeleženje in kupone v vnovčenje. Zaradi po zakonu predpisanih formalnosti, bo pa dividendo mogoče izplačati šele po preteku 6 mesecev, torej koncem leta 1914.
Koroške novice.
k Velik ljudski tabor za staro prav« do koroških Slovencev se vrši pri Sv. Katarini nad Šmihelom pri Pliber-ku v nedeljo dne 17. majnika 1914 ob pol 2. uri popoldne. — Spored: 1. Otvoritev tabora in pozdrav načelnika političnega društva dr. Janko Brejca, 2. pozdrav domačega župana Jurija Rudolfa. 3. Pravi glas koroških Slovencev. Govori drž. in dež. poslanec Franc Grafe n a u e r. 4. Stara pravda Koroških Slovencev. Govori državni in dežlni poslanec profesor dr. Janez Ev. K r e k. 5. Pozdrav drž. in dež. poslanca Miha B r e n č i č a v imenu slovenskih štajerskih kmetov. 6. Naše šole. Govori Miha T u r k , posestnik in puškar v Resnici pri Borovljah. 7. Pozdrav slovenske koroške mladine. 8. Ven z vo-livno reformo! Govori msgr. Valentin P o d g o r c. 9. Prijatelji in sovražniki slovenskega kmeta. Govori državni in deželni poslanec Fr. P i š e k. 10. Našo gospodarske pritožbe in zahteve. Govori clomač kmečki govornik. 11. Solidarnost vseh slovenskih kmetov. Govori državni in deželni poslanec Fr. Demšar. 12. Uradi in uradništvo. Govori dr. B. S c h a u b a c h. 13. Zoper vmešavanje Antikrista v cerkvene zadeve. Govori mil. g. prost Gregor E i n s p i e-1 e r. 14. Jugoslovansko vprašanje. Govori državni in deželni poslanec, deželni odbornik v Gradcu, prof. dr. Karol V e r s t o v š e k. 15. Razni predlogi. — Vsi Slovenci na labor! Branimo svoje pravice! Tabor naj bo odgovor našim nemškim izzivačem in tlačiteljem! Tabor se vrši pod milim nebom, v slučaju slabega vremena pa v obeh dvoranah gostilne pri Likebu in Šercarju v Šmi-helu. — Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
k V Globasnlci na ustanovnem shodu krajevne »Svete vojske« dne 10. maja 1914 točno ob treh popoldne govorita gg. msgr. Val. Pod gore in župnik Tomaž Ulbink. — K poljudno znanstvenima govoroma naj vsa širša okolica pošlje poslušalcev! Poklicani, skrbite za najboljšo udeležbo i
Govor dr. Šoslerla v avstrijski delegaciji.
Budimpešta, 8. maja.
V	zunanjem odseku avstrijske delegacije je govoril dr. Š u s t c r š i č , ki je izvajal bistveno sledeče:
Razmerje z Italijo.
Pripadam tistim, ki so se vedno za to zavzemali, da se vzdrži in goji zveza z Italijo. Vprašati pa moram zunanjega ministra, če odgovarja dejstvom poročilo, ki so je objavili avstrijski, italijanski in drugi inozemski listi, da so se povodom sestanka v Opatiji razpravljala tudi notranje-poli-tična vprašanja. Za samostojnost monarhije, za naše dostojanstvo in suverenite.to bi bilo sramotno, če bi dopustili v javnosti kot gotovo mnenje, da ima katerasibodi zunanja velesila pravico, da -se vmešava v naše notranje-politične zadeve. Gre za no-tranje zadeve, ki jih moramo samostojno presojati. Precej splošno pozornost je vzbudilo, ker ni bil tržaški namestnik ob priredbah v Opatiji navzoč. Zdi se, kakor da so namestnika namenoma tiščali stran, ker so bili naziranja, da bi njegova navzočnost visokega gosta lahko kakorkoliže • vznemirjala. Namestnik princ Hohenlohe opravlja svoje mesto tako, da mi želimo, da bi se povsod tako opravljala državna služba. On je odličen avstrijski uradnik, ki sodi, da so pred postavo vsi narodi enaki. Dobro bi bilo, če bi monarhija zavezniku jasno predočila, da obstajajo med nami meje, ki jih morata obe državi spoštovati. Čim odločnejše in doslednejše tako postopamo, tim več prispevamo, da bo razmerje jasno in prijateljsko. Tako delajo druge države, zakaj bi mi tako ne postopali? Vsaka tozadevna napaka se prej ali slej maščuje.
Lahom se v Avstriji dobro godi.
V	italijanskem časopisju in v nam neprijaznem inozemskem časopisju se veliko piše o položaju avstrijskih Italijanov. Italijansko časopisje, celo tisto, ki je vladi blizu, opisuje njihov položaj kot žalosten in govori se celo, da so zatirani. Ta trditev je, milo rečeno, smešna. Italijani v Avstriji ne uživajo zgolj v polni meri državljanskih pravic, niso samo enakopravni, marveč zavzemajo pri nas naravnost privilegirano stališče, kar dokazujejo razmere v Gorici in v Istri, Dajte Slovencem in Hrvatom na Primorskem tiste pravice, ki jih imajo Italijani, pa bodo zadovoljni! Trst smatrajo Italijani kot čisto italijansko posest, dasi je dejansko mešano mesto. Kljub ponovnim razsodbam najvišjega sodnega dvora jih ni mogoče pregovoriti, da bi ustanovili za Slovence v Trstu javne ljudske šole. Za svoje odlično stališče bi morali Italijani avstrijski državi biti zelo hvaležni, namesto hvaležnosti se pa čita v italijanskem in v ostalem inozemskem časopisju vedno, da se v Avstriji Italijani zapostavljajo in zatirajo. Naravnost neču-veno je, ker se v Italiji zato razburjajo, če Slovenci prirede v Trstu navaden iz-prehod! Ali morebiti v Italiji mislijo, da bi se bili morali Slovenci pustiti mirno od Italijanov pretepati?
Jasnosti
V	interesu našega razmerja nasproti italiji se mora glede na to vprašanje zavzeti jasno stališče. Izrazi, ki jih je glede na Rusijo rabil predsednik delegacije in ki jim govornik le pritrjuje, se lahko vpo-rabijo tudi na italijansko mejo. Italijani se morajo že enkrat navaditi, da živi majhen del njihovih rojakov v Avstriji, ki mora tudi v Avstriji ostati, potem tudi na italijanski strani ne bo nič nasprotovalo popularnosti zveze z Avstrijo. Vsak Italijan danes ve, da Avstrija nasproti Italiji ne zasleduje agresivne politike. Obdržati hočemo, kar imamo in tega nam ne sme nihče zameriti. Italijani naj zavzamejo tisto stališče, ki je mi zavzemamo.
Albanska politika.
Glede na našo zunanjo politiko se govornik pridružuje vprašanju delegata dr. Korošca radi protektorata katoličanov v Albaniji. Veliko zlo naše zunanje politike tiči od nekdaj v tem, ker v gotovi meri deluje s tajnimi sredstvi, vsled česar prebivalstvo tej politiki ne more slediti in se zato vse kritikuje. »Rdeča knjiga« popolnoma pojasnjuje, da je naša diplomacija pridno in smotreno delovala, a naj se vedno tudi na to dela, da bo javnosti smer politike znana. Zgled za storjene napake nam da albanska politika, ki jo je govornik od nekdaj sem pesimistično presojal, pc bi se bilo tozadevno jasno in odkrito ?e 'zPočelka nastopilo, bi si bili velike izdatke in narodnemu gospodarstvu velike izgube prihranili. Ali je Albanija tako gosto naseljena, da smemo mirno gledati, da se) na. bsoče Albancev pomori? Če smo Albanijo za naš življenski interes proglasili, je samoobsebi umljivo, da ustvarimo življenja sposobno državn ip jn tudi ohranimo.
Stališče monarhije v trozvezi.
Ob likvidaciji balkanske krize nismo lc niccsar pridobili, marveč še izgubili
varne postojanke. Obžalovati se mora, ker se je ob tej priliki pokazalo, da naše stališče v trozvezi ni dobro in da se nahajamo v odvisnosti od Berolina. Krivica se dela našemu zunanjemu uradu, če se trdi, da je malomarno zastopal rumunske koristi. To ni povzročilo, da smo svojega prejšnjega zanesljivega zaveznika izgubili. Tudi zahteva po reviziji bukareškega miru ni to povzročila, ker ta zahteva rumunskih interesov sploh ni tangirala, marveč je le nasproti drugim državam naglašala potrebo, da čuvamo važne življenjske interese monarhije. Brzojavka nemškega cesarja kralju Karolu, ki pomenja briskiranje monarhije, je obžalovanja vreden znak in značilno kaže, kako da se z monarhijo v trozvezi postopa. Gotovo je le, da dovede zgodovinski razvoj na Balkanu do revizije, če ne v kratkem, pa v doglednem času.
Slovenci hočemo ostati katoliški Avstrijci)
Želimo, da v trozvezi, ki ji govornik ni nikdar nasprotoval, delamo nekoliko samostojnejšo politiko in da svoje koristi v trozvezi samostojno čuvamo, kakor to delajo ostale velesile s svojimi vitalnimi interesi, n. pr. Italija glede na Libijo in kakor je to storila Nemčija glede na Maroko. Slovence moč in ugled monarhije posebno interesira in zato globoko čutijo, če monarhija na ugledu izgubi. Slovenci hočejo močno monarhijo, ker se hočejo v njej razviti in ker imajo tudi v nacionalnem pogledu v njej najvarnejše stališče. Slovenci nočejo pripadati kaki južni »vin-diški marki«, tudi ne kaki veliki Beneški, tudi v pravoslavju ne marajo utoniti, ker se brezpogojno drže svoje vere!
Dr. Korošec o vojakih zadevali v delegacijah.
Budimpešta, 8. maja.
V pododseku za vojaške dobave je dne 7. t. m. delegat dr, Korošec grajal vojaško upravo, da je letos proti jasnim določbam zakona in izvršilnih naredb odločila za klasifikacijo konj samo dva meseca ter vsled tega odredila klasifikacijo redoma le na enem mestu sodnih okrajev. Zastopnik vojaške uprave je zatrdil, da se v bodoče to ne bo več zgodilo in da so bile letos temu vzrok le izjemne razmere.
Glede dobave desk za vojaške postelje je priznal, da je šla in-tendanca zahtevam naših zadrug zaradi oblike na roko, da pa je dobavo za III. kor oddala letos brez razpisa dunajski židovski tvrdki. Zastopnik vojaštva se je izgovarjal, da je bila potreba nujna in da se je obrnilo na dunajsko tvrdko, ker je imela množino desk na razpolago. Vbodoče se bo oziralo na naše lesne zadruge in se jim takoj vposlala tozadevna naročila.
Zaradi dobave sena in slame pri slovenskih zadrugah je omenjal govornik, da je zadnji čas vojaška uprava postopala kulantno in želeti je, da ostane pri tej kulanci. Grajal pa je, da se uprava preveč ozira na denunciacije pre-kupcev ter stavi potem glede provenience slame in sena zahteve, ki mejijo na šikane. Pričakovati je, da bo vojna uprava vbodoče bolj zaupno občevala z zadrugami ter jim šla na.roko, ne pa jih pri dobavah obteževala z vsemi možnimi in nemožnimi poizvedbami.
Delegat dr. Korošec je izrazil tudi up in željo, da se vbodoče vsaj en del dobave na podlagi cen, ki se naj sproti regulirajo, odda slovenskemu zadružništvu, kar bo tem lažje, ker ste ustanovljeni in financielno fundirani vnovčevalnici živine v Mariboru in v Ljubljani.
Uüileljski in dijaški izlel na jadransko morje,
ki ga priredi, kakor je bilo že razglašeno, ljubljanska podružnica »Avstrijskega mornariškega društva«, se bo vršil v dveh skupinah. Prva skupina drugi poučni izlet dne 19. in 20. maja t. 1., druga skupina tretji poučni izlet dne 28. in 29. maja t. 1. Vsakega teh dveh izletov se udeleži po 500 dijakov in gojenk iz višjih razredov vseh kranjskih srednjih šol, učiteljišč in dekliškega liceja, ki jih spremljajo profesorji, učitelji, učiteljice in roditelji. Izletnike popelje dne 19. oziroma 28. maja t. 1. poseben vlak z ljubljanskega glavnega kolodvora točno ob petih zjutraj in prispe na, lleko ob devetih dopoldne. Tu si ogledajo izletniki ladjarnico »Da-nubius« in mornarsko akademijo. Opoldne se vkrcajo na poseben parnik (»Villam« ali pa »Daniel Erno«) in odpeljejo v Opatijo, kjer stopijo na suho. Obed bo v »Wiener Hofbräuetablisse-mentu«. Ko si izletniki ogledajo zdraviliške naprave, se odpeljejo ob obali do Pulja. Med večerjo \ palacehotelu »Riviera« bo igrala do enajstih zvečer c. in kr. mornariška godba. — Izletniki bodo nočili v hotelih »Riviera«, »Miramar«, »Austria«, »Cuzzi«, »Elizabeta« in pa v
pehotni topničarski in mornariški vojašnici. Drugi dan po zajtrku, ki bo ob šestih zjutraj v palacehotelu »Riviera«, si izletniki ogledajo areno, Porto auro-ro, Avgustovo svetišče, mornariški ar-zenal z muzejem, vojne ladje N. V. C. »Princ Evgen«, »Nadvojvoda Ferdinand« in »Radecky«. Do vojnih ladij jih prepeljejo z nabrežja Bellona trije ten-derji za polaganje podmorskih min. — Po obedu, ki bo v palacehotelu »Riviera« in med katerim zaigra zopet c. in kr. mornariška godba nekaj komadov, se izletniki odpeljejo na Brionske oloke, odtod pa ob obali v Trst, kjer bo v grandrestavrantu »Borsa vecchia« ve-čerj a. Ob enajstih zvečer odpelje izletnike zopet poseben vlak v Ljubljano, kamor prispe okolu tretje ure zjutraj.
Pravico do izleta imajo razun dijakov in dijakinj in učnega osobja tudi člani mornariškega društva in pa roditelji.
Ne v Ameriko, pač pa po domovini!
Naš kmečki posestnik ne prodaja drugače svoje zemlje, ako ga ne prisilijo k temu okoliščine. Pri nas še ne poznamo špekulacijskega razpečavanja zemlje, kot je razvito pri Nemcih. V naših kmečkih domovih se redko menjavajo rodovine; veliko je naših posestev, kjer gospodari ena rodovina že stoletja. Mnogo roclovin je v bližini ustanovilo nove domove. Ž železnico, pošto, tiskom so prišle druge razmere za našega kmečkega posestnika. Kdor se je pripravil na nove razmere, tisti nima škode, pač pa še lahko koristi. Išče te sreča, um ti je dan; našel jo bodeš!
Tako jih je našlo nekaj svojo srečo in domove v Ameriki, Aziji, Afriki in — Avstraliji. Kje pa v Evropi ne zade-liemo na Slovenca!
Nemci nam pa na eni strani zasedajo dobra uradniška mesta, s čimur se pa še tudi ne zadovoljujejo; tudi nižje državne službe po železnicah in pri drugih uradih so jim dobrodošle, in ne še to, tudi slovensko zemljo si morajo prilastiti, ker drugače se ne razširi obseg njihove ekspanzivnosti. Tako prodaja v zadnjem času »Siidmarka« naslednja posestva:
Slovenske gorice.
1.	Lepo posestvo 14%' ha, obstoječe iz travnikov, njiv, sadnega vrta, gozda, poslopja v dobrem stanu za 21.000 K.
2.	Posestvo 28% ha v lepi legi ob državni cesti, ki obstoji iz travnikov, njiv, pašnikov, gozda in sadnim vrtom. Plodonosno gospodarstvo se odda s hišo in gospodarskim poslopjem za 40.000 K. Dolga je na posesti 8000 K.
3.	Lepa hiša s tremi sobami, kuhinjo itd., gospodarska poslopja, ki so vsa v neoporečnem stanju, z 18Vi> ha zemlje, od te 3% ha gozda, drugo njive, travniki, vinske gorice s sadnim vrtom. Vse skupaj s premičninami in nepremičninami se proda za 32.000 kron. Dolga je 15.000 K.
4.	Pol ure od postaje se proda 21 ha dobre zemlje z gozdom in vinskimi goricami, s poslopji v najboljšem stanu, z vso premičnino in nepremičnino, med katero je deset govedi, za 43.000 K. Dolga je 9000 K.
5.	Krasna hiša z gospodarskim poslopjem, h kateremu pripada 10 ha njiv, travnikov, vrt, gozd, se ceni z gospodarskim orodjem in napravami ter 11 govedi in 1 konjem 30.000 K. Dolga je 7000 K.
6.	5% ha njiv, travnikov, s sadnim vrtom, z gozdom in dobro ohranjenimi poslopji se odda za 10.000 K.
7.	Prodaja se 12 ha njiv, travnikov, z vinskimi goricami gozdom in sadnim vrtom ter lepo hišo z gospodarskim poslopjem za 12.000 K.
V bližini Št. II j a:
1.	20'7 ha njiv, travnikov, gozda, sadnega vrta, vinskimi goricami z zidanico in z drugimi poslopji se odda za 30.000 K.
2.	Posestvo, obstoječe iz 7% ha gozda, 9 ha travnikov, 7% ha njiv in 1'70 ha vinskih goric se proda z inventarjem in 14 govedi za 40.000 K.
3.	Posest, oddaljena 20 minut od kolodvora in meji ob gozd, obstoji iz hiše s petimi sobami, kuhinjo, pralnico, verando , balkona itd. K njej pripada 20 a sadnega vrta. Cena 10.000 K. Dolga je 1300 Iv.
4.	Hiša z dvema sobama in kuhinjo, veliko gospodarsko poslopje z zidanico. Dobre zemlje je 18 ha in 6 ha gozda. S premičninami in nepremičninami se odstopi za 40.000 K.
Rogaška Slatina. Velika, lepa hiša s štirimi sobami in kletjo, h kateri pripada zidanica in dve gospodarski poslopji ter 19'/a ha travnikov, njiv in 91/!; ha gozda se ceni 48.000 K. Potrebni kapital je 10.000 K.
Rožna dolina (Koroško). 221 /•> ha posesti, in sicer 5 ha njiv, 71/- ha trav-
nikov, drugo gozd in hiša z gospodarskimi poslopji v najboljšem stanu se proda za 70.000 K. K tej ceni se odstopi še 1 konj, 23 govedi in 20 prašičev. Dol< ga je 20.000 K.
Tako ne sme iti dalje!
Naš prirastek se ne sme naseljevati več stalno v tujini — naš denar se ne sme nalagati v podjetja in hiše v —i tujini.
Naši kmečki fantje, ki še niso okusili tujine, želijo po — samostojnosti* Koliko naših fantov bi se ne bilo izselilo, ako bi jim bilo mogoče v bližini rodne hiše ustanoviti lasten dom. Ako bi se naše dobre in delavne fante priučilo k dobremu, varčnemu gospodarstvu potem bi se takim fantom dobili krediti, da pridejo do samostojnih domačij, ki so propadle po zanikrnosti go< spodarjev.
Zato naj se razširi klic po vsej slovenski zemlji: Vsaka vas imej svojega zaupnega moža, ki vodi natančno Statistiko gospodarskih razmer. Središče tem možem zastopnikom bi bila »Slovenska Straža« in »Rafaelova družba«. Ako so Slovenci znani v tujini kot, dobri delavci, tedaj bodo — če se jih vpelje v gospodarstvo, lažje izhajali, kot posestniki, ki opravljajo svoje delo v krčmah.
Ako se ta organizacija dobro in vstrajno izpelje po vsej Sloveniji (po časopisih naj bi se ne omenjavale prodaje in kupci), potem pokažemo, ako imamo še moč, da se ognemo nemškemu poplavu.
Velik potres v Siciliji.
Na stotine mrtvih.
Danes dopoldne smo dobili iz Rima naslednjo brzojavko: V Cataniji je bil včeraj zvečer močan potres. Prvi potresni sunek, ki je bil tako silen, da se je po nekaterih krajih takoj podrlo veliko število hiš, je trajal šest sekund. Potres je povsod po Cataniji povzročil ogromno škodo. Pre-fekt v Cataniji je odredil takoj, da se je odpeljala na kraje nesreče rešilna akcija s sanitetnim materijalom in zdravniki. Vlak med Azireale in Mangano je bil ustavljen, ker je potres železniško progo v daljavi 700 metrov razrušil. Človeških žrtev je več sto. Prebivalci kraja Lipari so skoro vsi ubiti, tudi prebivalstvo kraja Zaffaraca, Venarini je postalo žrtev potresa. V Lireni je bilo pri prvem potresnem sunku ubitih 40 oseb. K tem žrtvam je prišteti še žrtve v krajih, iz katerih še ni nobenih poročil, ker so vse zveze prekinjene. Posebni vlaki so iz vseh središč dirigirani v Sicilijo. Več tisoč vojakov je na potu. Zmešnjava med prebivalstvom je nepopisna. V bolnice in sanatorije je prepeljanih na stotine težko ranjenih.
Zasedanje delegacij. - Pomen dr. Koro-ščevega govora. - izjava grota Bercti-lolda.
V zunanjem oddelku avstrijske delegacije so včeraj dopoldne govorili del. K a d 1 č a k , v. L a n g e n h a n , G r a b-m a y r, ki se je predvsem pečal z notranjepolitičnimi zadevami ln želel, da naj bi grof Stürgkh ne bil tako častihlepen, da bi s § 14. prekoračil rekordne številke Thunove in Korberjeve vlade. Konferenca klubovih načelnikov naj bi liki petarda učinkovala proti vladi, pa je pokazala, da tudi ti krogi vlado upra-vičujejo. Zagovarja Stürgkha nasproti dr. Ellenbognu in pravi, da je bajka, da bi grof Stürgkh sovražil Nemce, a nem-škonacionalna vlada pri nas danes nI več mogoča. Nemci morejo zahtevati le toliko politične veljave, kolikor jim gre po njih številu, kulturi in njih veljavi, ne morejo pa zahtevati predpravice za gospodarstvo. Priporoča končno, naj se s § 14. uveljavi za zbornico poslovnik, ki bi onemogočal obstrukcijo.
Del. grof Cla m - Mar ti nit zt Računati moramo v zunanji politiki z nevarnostjo, da nas obdaja sovražnik od finskih zalivov do Bara. Potrebujemo energične motrene zunanje politike. Del. dr. Korošcu je govornik hvaležen za njegovo včerajšnje besede. Govoril je kot črno-rumeni Jugoslovan v imenu velikega števila črno - rumenih Jugoslovanov, kar je v sedanjem trenutku posebno važno, ker so Jugoslovani poklicani, da igrajo veliko vlogo v monarhiji in da tvorijo mogočno oporo državi. Prosi del. dr. Korošca, da naj te svoje besedo glasno in kolikorkrat le mogoče govori proti našim južnim in južnozahodnim mejam. Radi dogodkov na Balkanu so nastale med Jugoslovani gotove struje in nekatere vroče glave sanjajo o skupnosti Jugoslovanov. Če se bodo včerajšnje dr. Koroščeve besede vedno glasno ponavljale, lahko te sloje prepričamo, da je skupnost Jugoslovanov, če pride do nje, le v mejah monarhije mogoča.
Po grof Clam-Martinitzovem govoru so sejo prekinili, nadaljevala se jo popohldne ob % 4.uri. Prvi govori del. J e n d r z e j o w i c z , ki prosi zunanjega ministra, da naj poskrbi, da se obvaruje Galicija narodne ruske pravoslavne aeritacije.
Po govoru del. dr. Š u s t e r š i č a (ki ga objavljamo posebič na drugem mestu) poživlja del. L e w y c k y Berch-tolda, naj pojasni, če se rusofilska propaganda v Galiciji izvaja z vednostjo zunanjega urada. Ko govori še del. dr. vitez M n i s z e k - T h o r z n i c k i nastopi
GROF BERCHTOLD,
ki priznava, da je njegov ekspozč optimističen. Kakor obžaluje, da se v svojem resnem opisu položaja leta 1912. ni zmotil, tako tudi zdaj upa, da se ne mo'ti. Ne prikriva, da obstajajo še nevarnosti, a zato noče postati pesimist. Do gotove mere priznava, da ekspoze ni popolen in ga hoče nekoliko izpopolniti.
Albansko vprašanje.
Z nastopom albanskega vladarja je samostojna Albanija ustvarjena, prizna pa, da se mora še izvesti organizacija državne uprave v smislu sklepov londonske konference. Albanija se ni ustvarila le za koristi Italije, marveč za to, da se vzdrži ravnotežje v Adriji in ohrani svoboda naši mornarici v Jadranskem morju z ozirom na naše razmerje do Italije in glede na evropski mir.
Orientske železnice in Solun.
O orientskih železnicah ne more podati podrobnejših pojasnil o pogajanjih, a čuval bo pravice družbe in politične koristi monarhije. Glede na Solun stremi monarhija za ustvaritvijo primerne svobodne trgovinske cone. Glede na Albanijo je postopal sporazumno z Italijo, noče pa analizirati, kdo da je ob ustanovitvi Albanije več dosegel, Italija ali mi.
Trdna vez med Avstrijo in Italijo.
Z ozirom na naše razmerje k Italiji je dr. Krama r razvil nekaj vprašanj. Res je, albanski problem je že v prejšnji periodi tvoril predmet razprav med italijansko in našo vlado, a šele, ko je izginilo turško gospodstvo, je postal predmet skupnega diplomatičnega dela. To skupno delo je trdna vez, ki trdnost zveze le pospešuje.
Sredozemsko morje.
Na vprašanje, ali smo prevzeli napram Italiji kake obveznosti ob vzhodnem Sredozemskem morju, odgovarjam, da nismo prevzeli nobenih novih obveznosti napram rimskemu kabinetu.
Italija se ni v naše notranje zadeve vmešala.
Na sestanku v Opatiji o italijanskih vseučiliških vprašanjih ni bilo govora. Dr. šušteršič se je bavil s sestankom v Opatiji in je na moje zadoščenje odobraval politiko odkritosrčnega zveznega razmerja z Italijo. Njegovi izjavi, po kateri so formelna tuja vmešavanja v notranje zadeve proti dostojanstvu in suvereniteti vsake države, moram le pritrditi in o kakem takem vmešavanju tudi ni bilo govora.
Razmerje do Rusije.
Glede razmerja do Rusije je grof Berchtold dejal, cla se obžalovanja vredne spore v naših severnih obmejnih pokrajinah ne sme podcenjevati. Ruska vlada je pa opetovano izjavila, da vlada s to agitacijo nima stika.
Mala Azija.
Končno se je grof Berchtold bavil t ekonomskimi zadevami v Mali Aziji, z zidavo novih železnic in napravo novih luk ter izjavil, da se ondi odpira veliko polje dela.
Danes bo vodja finančnega ministrstva baron Engel podal svoja pojasnila o pokritju vojaških zahtev.
Po Berchtoldu je govoril še delegat dr. E 11 e n b o g e n , nakar so razpravo prekinili.
IZJAVA GROFA TISZE V ARMADNEM ODSEKU OGRSKE DELEGACIJE.
Armadni odsek ogrske delegacije je sprejel ordinarij, ekstraordinarij in izredne kredite. Ministrski predsednik grof Tisza je odločno protestiral proti trditvi, da bi bil sedanji zunanji položaj resnejši in nevarnejši kot kdaj, dasi o resnobi položaja nihče ne dvomi. Zunanji položaj ni tak, da so hipno potrebne gotove izredne vojaške odredbe. Posebno resen in napet zunanji položaj bi zahteval drugačnih vojaških odredb in drugih izdatkov, kakor n. pr. minulo zimo. Energično se moramo oborože-vati in vojno moč monarhije naprej razvijati, tocla v okviru, ki ga moremo gospodarsko prenesti, neodvisno od hipnega zunanjega položuja.
izpred sodijo.
IZPRED SODIŠČA.
Dne 5. t. m. sc je vršila pri tukajšnjem deželnem kot vzklicnem sodišču zanimiva kazenska razprava. Tožila sta namreč Franc B e n k o v i č, posestnik v Blagovici, in Marija Novak, po-sestnica in gostilničarka v Blagovici, župnika II ar t man a zaradi žaljenja časti, ker ju jc odklonil kot krstna botra in to svojo odklonitev tudi primerno utemeljil z besedami, da sta oba enaka in da ni ona (Marija Novak) nič boljša od njega (Franceta Benkovič) ter zaradi še nekaterih drugih žaljivih besed, katere je baje župnik Hartman ob tej priliki izgovoril, katerih pa zasebna obtožitelja usta mogla dokazat. Župnik Hartman jc namreč postopal zelo previdno in skrbel, cla je imel v vsakem slučaju pri pogovoru z zasebnima obtožiteljema zanesljive priče, ki so na njegove besede pazile. Župnik Hartman je bil že pri okrajnem sodišču na Brdu oproščen, toda Benkovič in Marija Novak sla na vsak način hotela, da pride stvar tudi še pred ljubljansko sodišče. Poleg tožiteljev je nastopila tudi Ivana Vranič, generalna priča obeh zasebnih obtožiteljev in babica v Blagovici. Deželno sodišče je izreklo, da je bil župnik Hartman h gori navedeni kritiki kot dušni pastir, katerega dolžnost je, svoje farane učiti in jih tudi po potrebi posvariti, v polni meri opravičen in da je bila to naravnost njegova dolžnost, vsled česar je oprostilno razsodbo potrdilo.
Po svetu.
Cesarjevo stanovanje. Iz cesarjeve okolice poročajo o naslednjem dogodku, ki kaže, kako je naš cesar skromen. Njegov telesni zdravnik dr. Kerzl ni bil zadovoljen s sobo, v kateri biva cesar v Schonbrunnu. Bila mu je premalo solnčna, kar se je pri sedanji cesarjevi bolezni zelo občutilo. Dr. Kerzl se je zato trudil, da bi cesarja pregovoril, naj bi se preselil v kako drugo bolj solnčno sobo. Toda cesarju se je preveč priljubila dosedanja soba in vse prigovarjanje, da bi se preselil drugam, je bilo zaman. Pri nekem sprehodu v notranjščini Schonbrunna se je posrečilo dr. Kerzlu pripeljati cesarja k sobi, ki bi bila po zdravnikovem mnenju veliko bolj pripravna za stanovanje, zlasti ker je bila zelo sončna. Odprl je vrata in peljal cesarja v sobo. Dr. Kerzl je zgovorno opisoval prednosti sobe, ki momentano gotovo ni bila primerno moblirana, in je upal z vso gotovostjo, da bo pregovoril cesarja k selitvi. Cesar ga je mirno poslušal, ozrl se po sobi in rekel: »Tukaj naj stanujem? Saj vendar v tej sobi ničesar ni.«
Koliko je še neodkrite zemlje? Dandanes, ko so drzni raziskovalci raz-skrili skrivnosti polarnih krajev, ki se kažejo celo že v kinematografih, se širi mnenje, da nima zemlja za nas nobenih tajnosti več. Toda nič manj kot osmina cele površne zemlje je še popolnoma neznana. Neki amerikanski učenjak ceni nepreiskano ozemlje na sedem miljonov kvadratnih milj. 200.000 kvadratnih milj navedene vsote odpade na pokrajine severnega in južnega Tečaja, medtem ko se ostanek razdeli v prvi vrsti na Azijo, Ameriko in Oceanijo. A Afrika ne stoji več v prvi vrsti nepreiskanih delov sveta. Velike težave mudi raziskavanje puščave Dhana v Arabiji, kjer na petkrat večjem ozemlju kot je površina Angleške ni enega listka zelenja ali kapljice vode, kakor domnevajo. Nova Gvineja je tudi še deloma neznana zemlja. Tu sicer ni puščav, ki bi se jih bali raziskovalci, pač pa bivajo na njej bojevita plemena, ki jim je lju-dožrstvo stara in sveta navada. Nadalje je tudi še cela četrtina avstralske celine neznana. V Južni Ameriki so v Kolumbiji in državi Peru ogromne pokrajine, v katere še ni stopila noga belega človeka. Poizkusili so že večkrat prodreti v ondotne stepe in pragozdove, toda ekspedicije so se morale vedno vrniti vsled raznih nevarnosti, predvsem mrzlice. Treba bo šc dela mnogih generacij, predno bo geografično znanje o naši zemlji kolikortoliko popolno.
— Povzročevalec kuge na gobcih in parkljih odkrit? Bernski profesor Stauf-facher meni, cla je po dolgem prizadevanju odkril povzročevalca živinske kuge na gobcih in parkljih. Parasit je tako majhen, cla ga z najfinejšimi aparati ni mogoče opaziti; Stauffacher je pa izumil posebno postopanje za barvanje mikroskopičnih preparatov, nakar je v krvi, žlezah, na jeziku in sploh v vseh delih obolelih živali, odkril povzročevalca te kuge, ki povzroča živinorejcem toliko škode. Ako se stvar izkaže kot resnična, bo kugo kmaio mogoče zatreti.
Prve turške telelonlstinje v Carigradu. Duh in zahteve časa se niso ustavile niti
pred turškimi vratmi. Nedavno so v Carigradu nastavili v poštni službi prvih 15 mladih Turkinj kot telefonistinje. Dekleta obvladajo turški, francoski in grški jezik, V telefonski službi jih je izvežbala neka Angležinja, k jim načeluje tudi v službi.
Padanje Kaspiškega morja. Površina Kaspiškega morja, ki leži 27 m pod morsko gladino, se je začela močno nižati. Prvič so to opazili leta 1910., ko je morje tekom par dni upadlo za 28 cm. Temu se pa tedaj ni pripisovala posebna važnost, ker se je mislilo, da je to le prehoden pojav. To pričakovanje se pa ni potrdilo, marveč je morje v naslednjih letih neprestano še dalje upadalo, tako da je danes v nizki vodi nastala resna zapreka za ladijski promet. Ladje namreč ne morejo več pristajati na prejšnjih pristajališčih. Za stvar se je začela zato zanimati tudi ruska vlada, ki je profesorju Šokalskemu poverila nalogo, da dožene vzrok upadanju vode. Le-ta doslej še ni podal neovržnega mnenja; dognal je le toliko, da dobiva morje zadnja leta mnogo manj vode iz svojih dotokov, zlasti iz Volge, nego prejšnja leta. Mogoče je tedaj, da dotok vode ne nadomestuje več popolnoma izhlapevanja in odtod upadanje; saj je Kaspiško morje zelo obširno ter meri približno toliko kot pruska praljevina.
Iz zadnjih trenotkov barona Fe;erva-ryja. O tem poroča »Pressburger Tagblatt«: Ko je kneginia Lobl-owitz zvedela za težko obolenje zadnjega Terezijinega viteza barona Fejervaryja, je naprosila patra An-glaua iz d. J., da bi obiskal visokega bolnika. Jezuit se je z veseljem odzval tej prošnji, toda stari vojak ga je prav vojaško surovo zavrnil in ni hotel nič slišati o kaki spovedi. P. Andlau je še večkrat prišel, toda vedno je bil enako neoriiazno odbit, Končno je pater pripomnil, da zavzema vendar tudi on gotovo dostoianstvo v družbi in ne gre, da bi ga baron k?r tako odslovil (pater Andlau je tudi po rodu iz odlične rodbine in je potomec slavne gro-fovske hiše). Baron Fejervary je nato postal zelo ljubezniv in konec Dogovora je bil ta, da se je baron lepo skesano izpovedal. Zadnje popotnice mu radi posebnosti njegove bolezni niso mogli podeliti. Baron je nato postal zelo miren in udan v voljo božjo. Ko je prišla smrtna borba, so bili krog njega zbrani njegovi domači in pater Andlau; naenkrat bolnik dvigne svoji roki proti patru; ta misleč, da se hoče izpovedati še kakega pozabljenega greha, se hitro nagne nadenj. Tedaj se ga bolnik oklene z obema rokama in ga z zadnjimi močmi ljuheznivo pritisne na srce — v znak hvaležnosti, da mu je tako olajšal in razsvetlil zadnjo težko pot.
Kmet in tango - krilo. Te dni sta šla po Terazijah v Belgradu dva kmeta Uži-čana. Šla sta sredi ceste in z zanimanjem opazovala gospodo, ki se je trumoma iz-prehajala ob straneh. Naenkrat eden kmetov prasne v smeh, potem pa hitro pristopi k neki dami, ki je imela moderno do kolen razprto tango-krilo. Ogovori jo po srbski šegi: »Stoj, gospoja, prosim te! Kaj ne vidiš, oprosti, da si si do kolena razparala krilo in se ti vse vidi . . . Primi krilo skupaj pa teci domov, da ne bo sramote.« Dama je postala rdeča in se hitro oddaljila.
Framazonske lože in Albanija. Pred vplivom framazonskih lož tudi Albanija ni več varna. To dokazuje neko predavanje o »balkanskih vprašanjih« v dunajski framazonski loži »K resnici«, v katerem se je med drugim povdarja-lo, da bo še dolgo časa preteklo, predno bo izšla »luč« v tej deželi in da so tudi prostozidarji poklicani, »obdelovati albansko polje«.
Needinost v socialni demokraciji. Socialna demokracija si domišlja, da je poklicana združiti pod svojim rdečim praporom delavstvo vsega sveta. Toda kako naj izpolni to nalogo, ker je pa sama v sebi needina in sc že sedaj njeni somišljeniki cepijo v razne frakcije in iskupino, med katerimi zijajo tupatam nepremostljivi prepadi. V Avstriji so dosedaj odpadli od centralnega vodstva češki sodrugi; neuspeli tiskarski štrajk je pa tudi povzročil toliko nevolje proti višjim sodrugom, da se bodo prej ali slej odtrgale od osrednjega vodstva še nadaljnje skupine. — Na Francoskem se je komaj dosežena edinost že zopet razbila, ko je Allcmane s tovariši ustanovil novo delavsko stranko. V Bulgariji so socialisti razdeljeni v »ozke« in »široke«, ki sc med sabo hudo lasa,jo. — Na Nemškem jc med strogimi Marxisti na severu in revizionist.i na jugu s težavo vzdrževal vsaj formalno edinost rajnki Bebel; ali se bo edinost vzdržala tudi preko Bebljcvega groba — je veliko vprašanje. — Tudi na Italijanskem se dele socialisti v zmerne revizioniste in revolucionarne Marxiste, ki neusmiljeno pobijajo drug drugega. — Nič boljše kakor na celini ni na Angleškem, kjer so socialisti razcepljeni na Uri politične stranke. Na letoinjem kongresu bril-ske socialistične stranke je predsedstvo izjavilo, cla se je vse lelo bavilo s predlogi, ki jih jc izdelal mednarod-
ni socialistični urad za zedinjonje angleških socialističnih strank. Po teh predlogih naj bi se osnoval skupen svet, v katerem naj bi bile zastopane vse delavske organizacijo, in sicer tudi nepolitična strokovna društva. Ta načrt je pa na obeh straneh naletel na odpor: Delavska stranka se je lepo zahvalila za ponudbo, da bi na političnem polju tlačanila za socialistično stranko, sirogi socialisti pa so tudi protestirali proti temu, cla bi se njih organizacija polimonadila z nesocialisti. Za zedinjenje ni nobenega upanja. In takp, sama v sebi razbita stranka naj bi združila delavstvo vsega sveta?
Prijatelj Tolstega umrl. Zadnje dni minulega tedna jo umrl v Samari 72-letni starček Bibikov, eden izmed naj-zvestejšili prijateljev grofa Leva Tolstega. Veleposestnik Bibikov, ki je bil naravoslovec, je bil dvakrat oženjen, a prva kakor druga žena sta bili preprostih staršev hčeri. Javno je začel delovati kakor delavski agitator v železarnah. Pozneje je bil obsojen v ječo. Ko je prišel, iz zapora, je bil pod policijskim nadzorstvom. V 70 letih ga je imenoval Tolstoj za oskrbnika enega izmed svojih posestev. Bibikov je imel na Tolstega velik vpliv.
Nemška evangelska zveza je o Ve-likinoei zborovala v Berolinu. Zveza ima 40 glavnih društev, 3484 podružnic in 515.000 članov. Zveza je lani uspešno nastopila proti izstopom iz protestantske cerkve in zajezila proti-versko gibanje. Za protestantsko 400-letnico (1917) je zveza začela zbirati poseben sklad. Seveda se na zborovanju niso pozabili izreči proti vsaki izpre-membi zakona proti jezuitom.
Kakšen sad rodijo slabe knjige. Neka delavka z Marijanskih gor je javila ostravski policiji, da ji je iz kov-čega prešla hranilna knjižica, glaseča sc na 1545 kron, za katere se je ubadala in potila vse svoje žive dni. Še istega dne je policija dognala, da je tatvino izvršil nek 16 letni učenec ostravske obrtne šole, A. P., ki je tatvino naposled priznal. Od omenjene vsote se je našlo še 1490 K, za ostali znesek si je okuženi mladenič nakupil celo vrsto detektivskih romanov, katere je kar požiral in katere so ga privedle, cla si je s tatvino omadeževal svoje mlado življenje.
Puntarska papiga. Neki angleški list poroča o veseli dogoclbici, ki se je minulega leta pripetila ob obisku kralja Jurija v Blackbluenu. Vratar v neki hiši, katero si je imel kralj ogledati, ima dve papigi, od katerih je ena bolj lena in malo govori, druga pa tembolj klepetava. To je naučil vratar govoriti: »Bog ohrani našega kralja!« Brihtni ptič je zaklepetal neštevilno-krat na dan: »Bog ohrani našega kralja!« In res, ko je kralj pozneje enkrat vstopil v hišo, je klicala vanj papiga: »Bog ohrani našega kralja! Bog ohrani našega kralja! Bog ohrani našega kralja!« Kralj je z nasmehom postal pri papigi in zvedavo opazoval zgovornega piiča. Ali njegovo veselje je bilo še večje, ko se je proti vratarjevemu programu zadrla druga papiga, rekoč; »Molči, ti stari osel, ti!«
Sla erske novice.
šVeliko narodno slavnost v spomin 500 leinice ustoličenja koroških vojvod
bosta priredili obe mariborski podružnici »Slovenske Straže« v najbližji neposredni okolici mariborski v nedeljo dne 7. junija t. 1. Na slavnost so povabljena vsa naša društva iz Maribora in bližnje in daljne okolice. Ves čisti d o b i č e k j e n a m c n j e n »S loven-s k i Straži«. Sodelovala bosta dva dobro izvežbana pevska zbora, Orli itd. Nujno prosimo vsa naša društva v mariborski okolici, da na ta dan ne priredijo nobenih prireditev.
š Poslanec Pišek priredi prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. dva shoda v brežiškem okraju. Dopoldne po rani božji službi zboruje pri Kapeli v gostilni pri g. Zorčiču. Popoldne pa pri g. Pečniku na Bizeljskem.
š Za učiteljstvo. Naučno ministrstvo je priredilo v Gradcu tečaj za izobrazbo učiteljev v delovanju za varstvo in oskrbo mladine. Tečaj vodi dvorni svetnik dr. K. Tumlirz. Udeležence iz vseh alpskih dežel je v toplih in vznesenih besedah pozdravil cesarski namestnik ekscelenca C 1 a r y. Iz Kranjskega so bili poklicani v tečaj gg. Baje (Št. Vid), Cepuder, Drašček, Fa-binc in Jeglič.
š V Ormožu so bili pretekli pone deljek in torek nabori. Naši mladeniči so prišli večinoma s slovenskimi tro-bojnicami. Prepevali so po nemčur-sketn gnezdu pesmi: »Slovenec sem«, »Lepa naša domovina« itd. Izmed 300 fantov jc bilo 116 potrjenih. To število priča o čilosti naših mladoničev.
š Kako zmagujejo liberalci? — S pomočjo Nemcev in nemškutarjevl —
»Slovenski Narod« in »Narodni List« hitita poročat, da so na Polzeli v Savinjski dolini pri občinskih volitvah zmagali »pristaši narodne stranke«. Kdo je zmagal? Nemškutarji! Ljudje, ki pošiljajo svoje otroke v šulferajnsko šolo na Polzelo. Ljudje, ki se smejejo, če jim govoriš o Slovenstvu, ali o potrebi narodne obrambe. Edino s pomočjo teh se je posrečilo zmagati »narodni stranki«. Enako se je zgodilo v Slivnici, Polenšaku in Št. Jurju. Lepa »absolutna narodnost«!
š Klasifikacija konj. Željam prebivalstva, da se klasifikacija vrši v krajih, kot dosedaj običajno, bo že letos ustreženo, kot je poslanec dr. Benkovič poizvedel 8. t. m. na kornem poveljstvu v Gradcu. Vojno ministrstvo je nakazalo dotični kredit. Upati je, da vojaške oblasti ne bodo več ljudstvu težav na-pravljale v tej zadevi.
š Klasifikacija konj. Letos se vrši Klasifikacija (nabor) konj za vojaške potrebe prvikrat po zakonu iz leta 1912. Le ena izjema je, da se je določilo samo dva meseca za klasifikacijo, to pa za poizkušnjo, da se prouči, kako bi se v izjemnih slučajih dala klasifikacija na nagel način izpeljati. Vsled tega se je odločilo redoma v vsakem sodnem okraju le en kraj za nabor. Kolikor je nam znano, sta samo v vranskem okraju dva kraja določena, Blaslovče in Vransko. Naši konjerejci so seveda vsled tega, ker jc v vsakem sodnem okraju le en kraj določen, opravičeno ozlovoljeni, kajti oddaljeni kraji imajo dolgo pot in konjerejci veliko izgubo časa. Zadnji teden, ko so se začeli nabori, so dobili naši poslanci veliko pritožb. V njih imenu sta se dr. Koro-š o c in d r. Vcrstovšek takoj brzo-ju dva okraja določena, Braslovče in namestništvo za odpomoč. V torek dne 5. t. m. je prednašal dr. Korošec pritožbe tudi v vojnem ministrstvu, kjer je izvedel, kakor nam poroča: Kjer še je izprememba mogoča, se bo skušalo ko-njcrejcem ustreči. Na vsak način pa se bo za drugo leto skrbelo, da odpadejo razlogi za pritožbe. Za nabor ho določeno namesto dveh mesecev celo leto, in kjer je mnogo konj, se bo odredil konjski nabor po možnosti v vsakem kraju. Načrt za čas in kraj, kjer se bo vršil nabor, bo sestavila v zmislu dolo-i čil izvršilnih naredb c. kr. namestnija v sporazumu z vojaškim poveljstvom, Seveda bodo morale tudi občine svoje želje naznaniti uradnim potoni okr. glavarstvom. Ako bi so letos pravočasno opozorilo poslance na nedostatke, bi se konjerejcem v marsikaterem ozira lahko že letos ugodilo. — Vidi se pa iz vsega tega, da so naši poslanci vedno pripravljeni, ustreči željam kmečkega prebivalstva.
šVransko. 13. maja dop. se bo pri tukajšnji sodniji prodalo posestvo bivšega občinskega odbornika Franca Majcen. Posestvo obstoji iz hiše z delavnico za usnje, hleva, njive, travnika, kamnoloma in orodja za usnjarijo. Ker ni na Vranskem nobenega usnjarja, naj bi posestvo zdražbal kak usnjar. \ Cenilna vrednost znaša 7520 K. Torej podjetni slovenski usnjarji pozor!
š Sv. Anton v Slovenskih goricah. Razpisano je mesto okrožnega zdravnika pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Z vsemi mogočimi sredstvi delajo trojčki posilinemci za nemškega zdravnika. Slovenski župani tega okrožja! Med nami ne sme biti izda.ji-ce! Tako moramo imenovati vsakega, ki se bo dal pregovoriti od razne nem-škutarske gospode. Naj nam obljubu-jejo, kar hočejo, mi jim ne smemo verjeti, saj tem ljudem ni za dobrega zdravnika, ampak le za to, da bi dobili z novim zdravnikom človeka, ki bi jim pomagal pri njihovi nemškutariji. Iv Sveti Trojici mora priti Slovenec, to spozna vsak, ki more prav misliti; le \ Slovenec bo imel za naše ljudstvo tudi | srce in ljubezen in jo bo razumel. Zato I ne poslušajmo nemškutarskih priseljencev, temveč čakajmo, dokler se nam ne naznanijo slovenski prosilci.
š Sv. Vid pri Ptuju. Štajercev poglavar pri Sv. Vidu ima najbrž velike agitacijske stroške; da bi jih pokril in ne moral iz lastnega žepa plačati, se vedno kaj izmisli kar nosi nekaj cven-kov. Na prvo majniško nedeljo je že j stari običaj, da popoldan gre ljudstvo v gostilno na vrček piva. Skrbni pogla-Pa so si mislili, dobro bi bilo za ta dan zvišati ceno piva pri litru, da nekaj preostane za agitačne stroške in kar naenkrat se obrnejo do vseh gostilničarjev, naj ta dan pivo i vin. dražje Prodajajo. Pa pri tem podjetju so imeli malo sreče, in tako se je točilo pivo po stari' navadi.
š Ruška koča se otvori dne 10. maj-juka in bode od istega dne naprej oskrbovana. Oskrlmištvo je v istih spretnih rokah, kot je bilo luni. Planinka jc po-
polnoma dograjena. Pričakujemo obilnega obiska.
Primorske vesli.
p Za Trstom in Gorico pride PuljI
To je sedaj geslo primorskih Nemcev. Zato skušajo Nemci v Pulju pridobiti pod različnimi pretvezami glasove vojne mornarice, ker dobro vedo, da je njih samih le peščica, katera v političnem življenju prav nič ne pomeni. Pod tem geslom delujejo tudi oni puljski Nemci, kateri okrašujejo ob raznih slovesnostih svoje prodajalnice s cesarskimi zastavami, ker vedo, da njihova podjetja z obstojem vojne mornarice v Pulju stojijo in padejo, medtem ko imajo ti gospodje v privatnem občevanju kaj dvomljive nazore o vojni mornarici. Sedaj se hočejo ti Nemci zopet združiti z ono laškoliberalno ka-moro v Pulju, katera je oškodovala davkoplačevalce za več nego poldrugi milijon. V temno družbo vabijo sedaj ono uradništvo vojne mohiarice, katero je največ pripomoglo k temu, da se je morala tatinska karnora ognili iz puljskega municipija. Značilno za pulj-ske Nemce je tudi to, da se v tem umazanem boju zoper puljske Hrvate obračajo na zunanje nemško časopisje, med tem ko imajo v Pulju svoj nemški dnevnik, kateri jim noče dajati svojih predalov na razpolago za to umazano gonjo. Upamo, da uvidi uradništvo vojne mornarico, da Nemcem v Pulju ni za solidne razmere, ampak gre se jim le za to, da preprečijo ali pa saj ovirajo naravni in realni razvoj puljskih Hrvatov. Firma neodvisnosti in ekonomije jim je le sredstvo v dosego njihovih ciljev.
p »Vila Velebita« v Trstu. V torek zvečer jc prijadrala v Trst šolska, ladja kr. hrvatske navtične šole v Bakru, »Vila Velebita«, in ostane v Trstu do petka. Kapitan ladje jc Nikola Gereclits-hammer. Na ladji se nahaja ift dijakov omenjene šole. Ladja je porabljala do Trsta, samo jadra. V počitnicah odpluje »Vile Velebita« na poučno potovanje za en mesec. Tekom šolskega leta gre ladja vsak teden tri dni na. potovanje.
p Častniki angleških vojnih ladij v Trstu so posetili v sredo Miramar in v četrtek pa žrebčarno v Lipici.
p Angleški častniki v Trstu so obiskali v četrtek zjutraj v družbi avstrijsko-ogrskih mornarskih častnikov cesarsko žrebčarno v Lipici. Zraven a. o. kontre-admirala Koudelka se je udeležil izleta tudi angleški generalni konzul v Trstu, Herstet, z angleškim poslanikom na Dunaju, kapitanom Slagrave. Ob 12-30 uri se je vršil na avstro-ogrski bojni ladji »San Giorgo'; skupen obed izletnikov.
p Nesreča v puljskem arzenalu. 60-letni delavec Josip Ucotich iz Tinjana je bil uslužben v puljskem arzenalu. Ko je v četrtek zjutraj hotel iz obale po nekem mostičku na neko veslaško ladjo, je iz neznanega vzroka zgubil ravnotežje in se pri tem zgrudil v morje, odkoder so ga mrtvega privlekli. Zapušča ženo z osmimi nepreskrbljenimi sinovi, za katere so se začeli pobirati blagodari.
p Skok iz četrtega nadstropja. Na Reki jc v samomorilnem namenu skočil iz četrtega nadstropja na ulico 321etni delavec Peter Spehar. Ko so ga pobrali in prenesli v bolnišnico, so zdravniki konstatirali, da si ni prizadejal drugega, nego cfa si je izpahnil roko. V par dneh bo popolnoma zdrav.
p Zopet umor na Vodnjanskem. V Zabroniču pri Sv. Vincencu v Istri so našli zaklanega Matijo Milovana. Kot umora sumljivega so zaprli nekega Antona Milovana.
p Gostilničarski izlet na Brionske otoke. Na iniciativo g. A. Milavca, zastopnika vin z Brionskih otokov, se je odpeljala dne 5. t. m. družba gostilničarjev in zasebnikov iz Ljubljane proti Pulju, kamor so dospeli ob pol 2. uri popoldne. Izletniki so se udeležili skupnega obeda v elegantnem hotelu Riviera, na kar so si ogledali zanimivosti v arzenalu in po mestu ob še precej ugodnem vremenu. Ko pa jc proti večeru začelo deževati, sc je družba razšla, po gostilnah in prenočiščih. Ponoči je deževalo. Proti jutru pa je ponehal dež, a se jc tik pred odhodom izletnikov iz Fulja še enkrat močno ulil, pa le za malo časa. Ko je parnik nekaj po 10. uri pristal v brionskem pristanu, je solnce že obsevalo krasne brionske palače. Izletniki so si ogledali eksotične živali, ki jih goji in neguje lastnik brionskih oto-kot Kupehvieser. Noji, katerih jc lepo število, ježevci, gazele, čaplje, flamingi in kaj še vem kaj, oživlja ta izredni otok, ki je tudi glede flore vreden, da si ga človek ogleda. Potem so si ogledali izletniki obširno gospodarstvo. Ogledali so si tudi hleve, v katerih je bHo na stotine krav, in kakšnih krav. Kaj takega pa šc ne, je vzkliknil marsi-
kdo. Da je tudi hlev samnasebi v vsakem oziru vzorno opremljen, nam ni treba še posebej praviti. In naposled Kupehvieserjeva klet. Lepši del izleta je bil vsekako na brionskem otoku. Ta otok je svoje dni sedanji lastnik Kupol-wieser kupil za tisočake, a zdaj ni baje naprodaj za milijone. Tako sc povzdigne vrednost sveta! Omenimo naj še, da je bilo med izletniki tudi nekaj štajerskih Slovencev iz Savinjske doline, nadalje je bilo med izletniki tudi nekaj Gorenjcev, Dolenjcev, Notranjcev in nekaj zasebnikov iz Ljubljane, vseh skupaj nekaj od 30 do 10 oseb, ki so sc vsi zadovoljni vračali domov.
p Štrajk v Tržiču. Delavci ladjedelnice v Tržiču pri Trstu so začeli štraj-kati. V nedeljo so imeli veliko zborovanje. Delo v ladjedelnici se bo moralo najbržc ustaviti, ker so delavci solidarni. Ravnateljstvo vedno samo obljubu-je, da bo zvišalo delavcem plače, kar pa še ni storilo.
p Nov vojaški oddelek na Goriškem. Kakor se govori, pride v Solkan oddelek strojnih pušk, ki bo najbrže nastanjen v Nibrantovi hiši.
p Cvetlični dan priredc goriški Italijani v nedeljo 10, t. m. Lovili bodo seveda tudi slovenske solde. Pravijo, da bo dobiček šel za ubožne laške dijake.
p Nesreča na cesti. Reški cestni pometač Olivo Dematteo iz Rovereta je v nedeljo nalagal kamenje na voz, ki. je stal na zelo strmi cesti. Ko je hotel voz prepeljati na drug kraj ter ga jo odvrl, je voz zdrčal nazaj, ga potegnil za seboj in vrgel z glavo v neki zid. Dematteo je ostal na mestu mrtev z razbito lobanjo.
PREDARLSKI DEŽELNI ZBOR
je sklican v zasedanje 11. majnika.
NEMŠKI CESAR V ALZACIJI IN LO-RENI.
Nemški cesar Viljem je obiskal Alzacijo in Loreno ne kot vladar, marveč kot, najvišji gospod vojske. Civilnih dostojanstvenikov ni sprejemal, marveč se jc podal takoj h gorski vaji v Kolmar, ki sta se je udeležila skoraj polnoštcvilno 15. in l i. armadni zbor. Cesarica je čakala nanj v Karlsruhe.
KONKORDAT S SRBIJO. Rim. Vatikanski krogi zagotavljajo, da so zaupna pogajanja o konkor-datu s Srbijo že zelo napredovala.
Dnevne novice.
-f Lepe besede, nič dejanj. Ob priliki govorov naših voditeljev v delegaciji ic čuti v oficijoznih krogih velika pohvala, da katoliško slovensko ljudstvo tako zvesto drži z Avstrijo. Naša voditelja sla dala izraza čustvu, ki v slovenskem narodu odnekdaj živi. Slovensko ljudstvo je bilo zmeraj trdno prepričano, da je njegov obstoj in napredek edinole v habsburški monarhiji zasiguran. S tem pa ni rečeno, da bi smela avstrijska vlada na ta račun nad nami grešiti. S tem namreč sama Avstriji izpodkopuje temelj. Zakaj, kdor podpira nemški nacionalizem na jugu, ta ne koplje groba samo slovenskemu narodu, ampak pomaga Avstrijo rušiti. To so naši voditelji naši vladi tudi povedali in dobro bi bilo, če bi različni oficijozi tudi v tem oziru soglašali z nami. Čc je narodno samostojna Albanija živ-ljenska korist Avstrije, je pa narodna avtonomija Jugoslovanov v Avstriji za Avstrijo še neprimerno večjega življen-skega pomena. Jugoslovani smo največja opora Avstriji, zato pa naj vlada skrbi, da bo ta opora srečna in zadovoljna. Zvest služabnik, pravi že sveto pismo, je vreden svojega plačila. Dokler pa bo na Koroškem Slovenec brezpravna raja, dokler bo na Spodnjem Štajerskem in na Kranjskem Nemec vladi več vreden, kakor slovenski domačin, dokler se bo naš jezik zapostavljal, tako dolgo sladkim besedam, bodisi šc tako visokih gospodov, ne bomo verjeli. Epirski punt in druge še nerešene balkanske zadeve nas toliko ne zanimajo, kakor nas usoda naših bratov na naših mejah. T u naj visoki gospodje najprej napravijo red, t u naj intervenirajo, t u predvsem naj revidirajo! Mero-dajni faktorji naj si zapomnijo, da nočemo besed, ampak dejanj!
+ Izreden občni zbor »Leonove družbe«. Ko so se vršila zadnji čas posvetovanja, kako bi se »Leonova, družba« prenovila, da bi mogla ustrezati časovnim zahtevam ter obenem pritegniti čim širše sloje, se je pokazalo, da treba tudi izpremembe pravil. Zato sklicuje odbor s tem na sredo, dne 13. m a j ni k a , za tri č c t r t n a 5. uro popoldne v |ios v e t o v a 1 -nico K. T. D. (Katoliška tiskarna 1.) izreden občni z b o r. Ker mora biti za izpremembo društvenih pravil po § 11 p o 1 o v i c a vseh rednih članov navzočih, zato odbor nujno prosi vse reclnc člane, da bi se tega zborovanja
gotovo udeležili. Gre za zelo nujno in važno stvar. — Odbor »Leonove dru-
be«.
-r Le ne preveč. »Naš Glas«, neodvisno kmečko glasilo za Notranjce, pravi, »da jc S. L. S. v Ljubljani zvezana z nemškimi luteranci, in čc ji kaže, išče zveze tudi z judi«. Potem pripoveduje, »da sla bila na Dunaju dr. Šusteršič in judovski poslanec dr. Adler najboljša zaveznika«. O teh tra-parijah, o katerih »Naš Glas« misli, da bodo na. Notranjskem čudeže delale za neodvisno stranko, bi bilo škoda prostora pisati, ker so predebele. »Naš Glas« je sicer zvezan z lažjo, ali tako neumno lagati vendar ni treba, ker za. enkrat šc ni take sile za neodvisno stranko, da bi na Notranjskem prodrla.
-j- Vsa slovenska županstva naj v
jubilejnem letu slovenske kmetske veljave, ko je slovenski kmet pred 500 leti še umeščal na Gosposvetskem polju svoje vojvode, manifestirajo s tem, da se vsako slovensko županstvo z rednim letnim doneskom uvrsti med podpornike »Slovenske Straže«. Posnemajte slovenska županstva: Bloke, Begu-« n j e pri Lescah, Blagovica, H r e j novice, Š t. J u r i j pri Grosupljem, •T u r j e v i c a pri Ribnici, K o j s k o , D o I. Logatec, Litija, Moste pri Ljubljani, P r e č n a , S e 1 c a , š t. V i d pri Vipavi, ki so letos že darovala. S 1 o-venska županstva, pokažite s tem, da se pri d r u ž i to »SI oh venski Straži«, da ste prvai poklicana braniti slovensko v e 1 j a v o! Občinski možje po celi Slon veniji, pridružite sc temu klicu. Vaša] narodna zavednost bo v čast domovini,
-f Prazni izgovori. Liberalci in socialisti so sedaj v zadregi, ker se jc pokojni dr. Dermola dal spovedati. Pravijo v »Danu«, da jc dr. Dermota s tem poka* zal, da je socialist lahko tudi dober kato-ličan. Prazne marnje! Kdo neki vam bo to verjel? Čc svobodomiselstvo katerekoli struje res ni protikatoliško, zan kaj pa ste na mrtvaških oznanili h opustili namenoma križ?/ Čc socialucm ni protikatoliški, zakaj pa je dr. Turna na dr. Dermotovem grobu razlagal panteistične nazore? Ves aranžma je bil protest proti katolicizmu. Razloček je sedaj le ta, da eni odkrito izjavljajo, da je bil dr. Dermota slabič, ker se je povrnil v naročje sv. Cerkve, drugi pa hinavsko zavijajo oči, češ, saj nismo proti veri. Eno in drugo pa jc skrajno ne« okusno in nemožato.
+ Iz Bele Krajine sc nam piše: Za otvoritev železnice in zlasti za razstavo belokranjskih zanimivosti sc kaže pri nas mnogo zanimanja. Narodna noša, sedanja in tudi nekdanja, bo jako obilno zastopana. Videli se bodo stari kožuhi in pletene jope iz ovčje volne. Tudi Bojančani pridejo v svojih zanimivih nošah. Ker bo nastopil zeleni Jurij in kresnice, bo to najlepša prilika ,da sc ti stari običaji ohranijo vsaj v fotografiji. Zakaj železnica bo skoro gotovo pomenila smrt starim našim navadam, kolikor jih še ni uničila Amerika. Zato jc želeti, da porabijo to priliko strokovnjaki za domovinsko varstvo in rešijo zlasti tudi za deželni muzej, kar sc šc da. Za razstavo v Črnomlju, ki bo podlaga belokranjskemu muzeju, bodo prispevali z navdušenjem vsi belokranjski nabiralci narodnega blaga iz svojih zbirk. Zato hitro in krepko na delo!
- Stari prijatelj Cerkve. Napredna glasilo je začelo skominati premoženje katoliške Cerkve v Avstriji; zato hujska in laže o cerkvenem premoženju. »Glasom zemljiških knjig je imela katoliška Cerkev leta 1909. v Avstriji 797,500.000 kron cerkvenega premoženja, h kateri svoti jc prišteti približno 4000 milijonov, ki jih ima Cerkev v denarju« (»Narod«, 7. maja), Pri takih številkah sc liberalnim bralcem kar oči svetijo, zato jc dobro, da sc večkrat povedo in osveži v ljudeh mržnja do Cerkve. Res pa je, da je večina avstrijskih cerkev navezana na miloščino cerkvenih obiskovalcev, da se morejo sploh držati, Tistih 797 milijonov reprezentira večino vrednost cerkev, kapel, župnišč, samostanov, pokopališč in drugih cerkvenih prostorov. Kaj pa ti zidovi Cerkvi donašajo? 4000 mil. premoženja, ki naj ga ima Cerkev v denarju, jc pa podla laž, ki si jo je »Narod' izmislil, da bi Cerkev bolj omrzil kot neko kapitalistično velesilo. Waldck-Rousseau, Combcs in Briand so tudi svoj čas Francozom čenčali o miliardi cerkvenega in samostanskega premoženja na Francoskem. Nazadnje, ko jc država cerkveno premoženje prodala, jc pa šc gor plačala nekaj milijonov!
-f »Slovenski Straži« so darovali:
Fran Č.ofati, tesar, Koprivna, 2 K. — Vincene Jank, organist, št. Paul, Kor., 2 K. — .1. Schvveiger, Leskovec, 5 K. — Županstvo v Hrenovicah 19 I\. — And. Sacljak, župnik, Št. Lenart pri Sedmih studencih, 10 K. — Nabral g. Leopold Stemberger, Štjak, med domačini v spomin 5001ctnicc ustoličenja, 7 K 70 h. r-*
Podružnica »Slov. Straže« v Kamniku, od prireditve 3. maja 1914, 118 K 64 h.
—	Podružnica »Slov. Straže« v Kamniku iz nabiralnika pri »Krištofu« 3 K 52 h. — Greg. Cerar, kaplan, Črnomelj, od skioptičnega predavanja, 10 K. — Frid. Horvat, župnik, Sv. Lovrenc nad Mariborom, v spomin 5001elnice ustoli-čenja, 5 K. — Jak. Paulič, Sv. Lovrenc nad Mariborom, v spomin 5001etnice ustoličenja, 5 K. — Prvi dohodek od svoje električne luči, podaril g. Janez Millonig p. d. Koren v Zahomcu »Slov. Straži«, ki naj širi luč med zaspanimi obmejnimi brati, 10 K. — Nabrala g. Lucija Saražin, Trst, 5 K 20 h. — Po podružnici v Brežicah daroval č. g. Fran Spindler, kaplan, mesto venca na grob pokojnega dr. Iv. Mlakarja, 3 K. — Ivan Novak, Brežice, za neko zamudo, 5 K.
—	Podružnica Sv. Lovrenc nad Mariborom, 20 K. — Vsak slovenski dom naj v letošnjem jubilejnem letu z darom »Slovenski Straži« pokaže, da z dejanji hoče pomagati pri brambi slovenskih mej!
+ Za Pavšlerjem — Jakob Tobel. »Slovenski Narod« je svoje predale široko odprl zagovorom Tomaža Pavšler-ja. Sedaj zagovarja Pavšlerjevega naslednika g. Jakoba Tobela. »Slovenski Narod« je sploh glasilo vsakoga, ki se s kranjsko deželo krega. Ampak merilo »Slov. Naroda« je vendar neenako. Pavšlerju je hotel pripomoči do 1,600.000 kron, medtem ko hoče Tobelu od kranj-kega deželnega odbora pridobiti samo 10.000 K. Jakob Tobel se bo pritožil, da se ž njim slabše postopa kakor s Tomažem Pavšlerjem.
i+ Dražba Leykam • Josefsthal je namesto Karla Tausigga nastavila za generalnega ravnatelja upravnega svetnika Popperja.
•f Pavšlar in Glavna posojilnica. Pavšlar naznanja v svojem glasilu »Slov. Narodu«, da se bo tudi proti sodbi graškega nadsodišča pritožil na najvišji sodni dvor. Gotovo ima vsak Človek pravico, da se pritoži. In ako g. Tomaž Pavšlar misli, da se mora tudi najvišji sodni dvor seznaniti z njegovo zadevo, mu mi tega nikakor ne branimo. A člani »Glavne posojilnice« se vprašujejo ali ne bi bilo bolje pravdne stroške obrniti v korist nesrečnim žrtvam? Pavšlar uživa sicer pravico revnih, ali ne zdi se nam običajno, da bi ex offo zagovorniki zastonj delali pritožb do najvišje instance. Vprašanje članov »Glavne posojilnice« je vsekako utemeljeno.
4-Škof proti župniku. Tako se glasi neka brošura, ki jo je spisal suspendirani upokojeni župnik Bei'ce. Brošura je bila zaplenjena. Ampak dr. Rav-nihar, odkar je član Slovenske Matice, mora gledati, da se take kulturnovažne stvari ne izgube v policijskih prostorih, in je zato brošuro imuniziral. V knjigi so zbrane razne histerične čenče večnega kverulanta Berceta. Za take čen-čarije se seveda noben pameten človek ne zmeni, zato leže še vedno nerazre-zane najlepše v kuhinji gosp. Berceta. Pač pa je vrednost te dragocene knjige silno poskočila v očeh slovenskih liberalcev. Liberalni listi so prišli naenkrat na to, da je to, znamenit opis kul-turno-zgodovinskih dejstev, splošno zanimivo kulturno-zgodovinsko poročilo itd. Kakor vse kaže, utegne g. Bercc biti še predlagan za Nobelovo nagrado, ker piše tako imenitne kulturne stvari in knjige!
—- Slov. kat. akad. tehn. društvo »Danica« na Dunaju ima svoj prvi redni občni zbor v letnem tečaju 1914 v ponedeljek, 11. t. m. v restavraciji »Zum grünen Jäger«, IX., Garnisonsgasse 20.
—	Iz Knežaka. Bliskoma se je pri nas raznesla novica, da je naš nadučitelj gosp. Karel Česnik prestavljen. On je bil vodja liberalne stranke. Kakor vemo iz verodostojnega vira, je bil sklep deželnega šolskega sveta soglasen. Pripomnimo le, da je g. Česnik zastopnik liberalnega učiteljstva v okrajnem šolskem svetu. Opozarjamo na razpis službe nad-učitelja v Knežaku člane »Slomškove zveze«.
—	Sodba proti vojakom 6. stotnije 17. pešpolka v Celovcu, ki se opira v razlogih razsodbe samo na to, da so obsojeni vojaki proti povelju stotnika Hugo Ne-chanskega preko ure ostali iz vojašnice in da so radi tega zakrivili hudodelstvo — upora ter da se je korporal Rangus uprl patrulji, se glasi: korporal Rangus Ignacij se degradira in obsodi na štiri leta ječe, nadalje se obsodijo v ječo infante-risti: Schneider Jurij tri leta, Matej Kušar tri leta, Mat. Baloh dve leti 10 mesecev, Pavel Dolar dve leti osem mesecev, Jakob Škumavec dve leti sedem mesecev, Franc Šlibar dve leti osem mesecev, Anton De-beljak dve leti sedem mesecev, Anton Žaulič dve leti osem mesecev, Martin Jaklič dve leti osem mesecev, Janez Dobra-vcc dve leti šest mesecev, Anton Peter-man eno leto, Anton Dobravec eno leto,
Mat. Jager eno leto, Janez Lužbi 11 mesecev, Franc Štefelin 11 mesecev, Anton Rekelj 11 mesecev, Jožef Marinšek 10 mesecev, Janez Jenko devet mesecev, Vsi imajo dvakrat post na mesec, na dan posta trdo ležišče in 24urni samotni zapor v temni celici ob začetku vsakega drugega meseca.
—	Odstavljen posojilnični tajnik. Odstavljen je tajnik črnomaljske hranilnice, g. Avgust Blažon, ker je revizija od strani mestne občine in deželnega vladnega revizorja pokazala zelo velike nedostatke. Vendar pa hranilnica denarno ni oškodovana. Prizadetih je tudi nekaj liberalcev. Tajnik je bil hud agitator liberalne stranke.
—	Občni zbor južnoavstrijskih kmetijskih in vinarskih vesčakov, ki bi se imel vršiti za Binkošti v Pulju, se je na željo mnogih članov odložil ter preložil na sv, Petra in Pavla dan, t. j, na 28. in 29. junija, in sicer se je določil za to Zader, ker večini dalmatinskih kolegov je Pulj pre-oddaljen. Vsi člani dobe pravočasno tozadevna vabila ter se že sedaj vabijo, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže.
—	Nov deželnozborski volilni red za Dalmacijo. Dne 7. t. m. se je vršila pri namestništvu v Zadru konferenca dalmatinskih deželnozborskih strank, v kateri je namestniški svetnik dr. Pe-teln predložil v imenu vlacle načrt novega deželnozborskega volilnega reda za Dalmacijo. Načrt temelji na principu direktne in tajne volilne pravice 1er določa štiri kurije. Kurija velikih davkoplačevalcev z minimalnim davkom 200 K bi dobila po tem načrtu 11 mandatov; kurija davkoplačevalcev, ki plačajo od 5 do 200 K davka, 21 mandatov, ocl katerih jih dobe mesta 9 in podeželne občine 12; tretja kurija z 21 mandati je določena za one, ki plačajo največ 5 K ali pa nobenega davka; kurija trgovske in obrtniške zbornice dobi 3 mandate. Poleg skupnih 56 mandatov bi bila kot virilista tudi katoliški in pravoslavni nadškof. — Zastopniki strank so vzeli vladni načrt na znanje ter sklenili, da se prihodnja konferenca vrši dne 20. maja. Vladni zastopnik je izjavil, da bo vlada predložila načrt volilne reforme le tedaj v deželnem zboru, ako se stranke prej zedinijo v tozadevnem vprašanju. V imenu stranke prava je izjavil poslanec Biankini, da brez sporazuma glede na volilno reformo ni misliti na delozmožnost dalmatinskega deželnega zbora.
—	Ljudsko šolstvo. Na mesto učitelja Jožefa Wagnerja, ki je na dopustu v svrho študij, je imenovan za su-plenta na deški ljudski šoli v Spodnji Šiški prov. učitelj Rudolf Wagner.
—	Slomškova podružnica za kamniški okraj opozarja si. občinstvo, da so priprave za »Medvedov« koncert, ki ga priredi podružnični zbor, pomnožen s prijatelji društva v Kamniku dne 14. junija t. 1. v polnem teku. — Ker je koncertov čisti dohodek namenjen za spomenik pesniku Medvedu, se pričakuje obilne udeležbe ocl blizu in daleč. Gdč. tovarišice in gg. tovariše opozarjam še enkrat na skupno vajo dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenem domu v Kamniku, ker se posebej ne bo vabilo. Note naj se dobro naštudirajo na pamet. Udeležba — samoobsebi umevno — polnoštevilna. Na svidenje! — Predsednik.
—	Ustanovitev letalnega polka. Vojna uprava namerava ustanoviti letalni polk, ki naj bi imel 8 stotnij. S 1. jul. se premeste v ta namen k zrakoplovnemu oddelku vsi častniki, ki so temu oddelku trajno dodeljeni. Za zdaj je sistemi-zirano stanje letalnega oddelka: 1 podpolkovnik, 7 stotnikov, 10 nadporočni-kov, 9 poročnikov, 1 stotnik računovodja, 2 višja delovodji, 1 tehnični uradnik, 2 mojstra, 1 stotnik v lokalnem na-meščenju, 1 polkovni zdravnik, 1 artilerijski oficial, 4 artilerijski višji mojstri, 19 narednikov, 1 sanitetni narednik, 5 računskih podčastnikov, 57 četo-vodij, 64 desetnikov, 77 narednikov in 258 vojakov. 1. novembra se stanje poviša za 8 nadporočnikov in 8 poročnikov. Častniki in uradniki se bodo na-zivali: poveljnik, poljski pilot, motorni ali zrakoplovni vodja, letalni učenec, ravnatelj zrakoplovne ali motorne delavnice, ravnatelj plinarne. Podčastniki in moštvo bo razdeljeno v zrakoplovne šoferje, zrakoplovni šoferski pomočniki, rokodelci letalnega parka, rokodelci delavnice, prvi in drugi strojnik in pomočnik.
—	Novice iz Kranja. Poročili se bodo v Kranju g. Karol Schindler, pisarniški ravnatelj tvrdke Vinko Majdič, z go-spico Fani Pollakovo, po domače Kamen-čanovo; g. Rudolf Strgar, železniški asistent v Škof ji Loki, z gospico Fani Pollakovo, po domače Kocjanovo. — Pošta v Kokro in Cerklje odhaja s L maj-nikom že ob osmih zjutraj. — Umrl je Alojzij Mihelčič, vulgo Prajzov Lojze, občinski revež, splošno znana oseba.
—	Plemstvo je podelil cesar fml. Hermanu Kusmaneku, poveljniku trd-njave v Przemyslu. Poleg plemstva je fml. Kusmaneku podeljen pridevek Burgenstadten.
—	Grozna smrt Slovenke v Ameriki. V Central City, S. Da., je dne 15. aprila ob 7. uri zjutraj hotela soproga Rudolfa Turka zakuriti peč s petrolejem. Naenkrat se ji je pa vnel petrolej v posodi in nesrečnica je bila hipoma vsa v ognju. Po preteku Šestih ur je umrla v groznih bolečinah. Tudi soprog je močno opečen na rokah, nogah in životu.
—	Vlomilec s Kranjskega aretovan v Kairu. V Kairu so v začetku marca aretovali nekega moža zaradi goljufije. Izkazalo se je, da je identičen z 29-letnim ključavničarskim pomočnikom Karlom Podlesnikom, ki je rojen v Zagorju na Kranjskem in ki je bil že kaznovan zaradi vloma in telesne poškodbe. Podlesnik, ki je bil obsojen zaradi vloma že na Dunaju, v Gradcu in Trstu, je dne 28. oktobra lani po mnogih vlomih izginil z Dunaja. Sumljiv je tudi, da je izvršil dne 28. oktobra lanskega leta vlom v grad vojvodinje 01-denburške v Erlaaju pri Dunaju ter povzročil več tisoč kron škode. Sumljiv je tudi vloma v neko cerkev. Pri njem so našli vrednostne papirje, ki so bili svoječasno ukradeni vojvodi Orleanskemu v Palermi.
—	Razstava umetnih vezenin tukajšnje podružnice tvrdke Singer Ko., katera je od dne 4. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma otvorjena, nam kaže najraznovrstnejše vezilne tehnike, katere se dajo z malim trudom in primeroma v zelo kratkem času izvršiti na »Singer« razred 66 šivalnem stroju. Razstavljene so tudi krasne cerkvene stvari, kakor mašni plašč, stole itd., priporočamo torej tudi častiti duhovščini obisk te razstave, katera bo do 23. t. m. tudi ob nedeljah in praznikih, in sicer dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 2. do 4. ure, otvorjena, tako da ima vsak priložnost si isto oglc-gati.
—	Razpis državnih ustanov za po-slovodsko šolo za izdelovanje usnja.
Na poslovodski šoli za izdelovanje usnja c. kr. državne obrtne šole ke-mično-tehnične smeri na Dunaju je za šolsko 1. 1914/15 razpisanih več ustanov letnih 3 clo 500 K. Pravilno opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 15. junija 1914 pri šolkem ravnateljstvu na Dunaju XVII. Rosensteingasse 79. Vse natančnejše podrobnosti so razvidne, iz razpisa, statuta, učnega načrta in drugih pripomočkov, ki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	Gorenjci iz poljanskih hribov pri Gospa Sveti. V sredo, dne 6. maja, je prišlo okrog 200 romarjev iz Gorenjskega na božjo pot h Gospa Sveti. Iz Celovca (mestna fara) so šli peš v procesiji h Gospa Sveti, kjer ostanejo čez noč. Potem gredo romarji naprej k Mariji Pomočnici in v Krko na grob sv. Heme. To romanje je jako staro in se vrši redno vsako leto v majniku. Romanje traja štiri dni.
—	Kolesarji, pazitel Vsled neprevidnosti nekega kolesarja se je zelo težko poškodoval hlapec g. Dularja iz Vavte vasi. Hlapec, ki je peljal težko obložen voz, je korakal poleg konj, kar mu prileti nasproti kolesar in ga podere pod konje, ki so ga precej hudo poškodovali. Prepeljali so ga takoj z deželnim avtomobilom, ki je bil v bližini, v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. — Zelo nevarno še je poškodoval tudi g. Josip Javornik, lesni trgovec iz Žalne. Konji so se splašili, ker so se ustrašili nekega kolesarja na cesti, ki pelje v Žužemberk, v vasi Strmole, prevrnili voz in g. Javornik je dobil tako nevarne poškodbe, da ga niso smeli prepeljati niti v bolnišnico; sedaj leži pri g. Win-tarju v Straži, in kakor se govori, bo v par tednih zopet okreval.
—	Tržiške novice. Zastrupil se je z živalskimi kožami delavec v strojarni g. Mallyja Janez JeriŠa. Umrl je v hudih bolečinah in zapušča ženo in dva nepreskrbljena otročiča. Rajni je bil član jugoslovanske strokovne organizacije. Naj počiva v miru! — Pri vojaškem naboru dne 6. t. m. se je zglasilo 99 mladeničev. Potrjenih je bilo 36, največ iz Kovorja in Tržiča. Med potrjenimi je šest tržiških Orlov. — G. Peter Gregorec, trgovec, je kupil hišo gosp. Fani Ahačič. V tej bo razširil čevljarsko obrt. — Preizkušnja za čevljarske pomočnike se bo vršila v Tržiču dne 7. junija 1914. Pojasnila se dobe pri gospodu Lovro Pogačarju, predsedniku preizkuševalne komisije, kjer se mora tudi vsak priglasiti.
—	Tatinska sodrga pod ključem. Tički, ki so kradli predrzno v tržiški okolici, so prišli pod ključ. Bili so to sami mladi ljudje, eden iz Pristave pri Križih, eden iz Retij in eden iz Mojstrane, Vsi obetajo v tatinski obrti še lepo karijero,
Za sedaj moramo hvaležni biti orožništvu, da jih je po marljivem delu izsledilo, ker pred temi uzmoviči ni bilo varno ničesar, Pokradli so med drugim pri Pavovcu na Trsteniku in Gradišarju v Tenetičah.
—	S strehe je padel. 671etni krovec in posestnik Matija Gros iz Kamnega brda, obč Lukovec, je padel s strehe nekega hleva 8 metrov globoko in obležal nezavesten. Kmalu nato je umrl vsled notranjih poškodb.
—	Nesrečni padec. Dne 6. t. m. ob 9, uri zvečer se je ponesrečil Anton Grego-rič, 60 let stari občinski ubožec na Velikem vrhu v loškem okraju, na ta način, da je šel na izbo hiše ter po nesreči padel iz izbe v vežo približno tri metre visoko ter se na glavi tako poškodoval, da je takoj nastopila smrt.
—	Ključavnice cveto. V Planini (Sv. Križ) nad Jesenicami so ključavnice ravno sedaj v najlepšem in najbujnejšem cvetju. Kdor kasneje ne more na Golico, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj se sedaj v Planini odškoduje s prekrasnim užitkom, ki ga človek ima pri pogledu na razkošne, belocvetoče poljane. Z Jesenic je do tja pičlo uro hoda.
—	Smrtna kosa med ameriškimi Slo» venci. V Jolietu je umrl dne 18. aprila g. Matija Nemanich, 791etni oče g. Antona Nemanicha st., znanega jolietskega veljaka. Pokojnik je bil rojen v Lokvici št. 35 na Belokranjskem leta 1835. — V Cleve-landu je umrl Fr. Centa, doma iz vasi Skomelec. — V istem mestu je umrl 31-letni Anton Žulič, doma iz vasi Osterc pri Kostanjevici,
Ljubljanske novice.
USTANOVITEV OSREDNJE KNJIŽNICE V LJUBLJANI.
Odbor ljubljanskih društev, organiziranih v S. K. S, Z„ je sklenil ustanoviti v Ljubljani osrednjo knjižnico. Taka knjižnica je v Ljubljani nujno potrebna. V njej naj bi bile dobre in poštene knjige, s katerimi naj bi se širila poštena zabava, pouk in nravnost med ljudstvom. Misel, ustanoviti tako knjižnico, se je že dolgo časa gojila. Sedaj smo prišli do tega, da jo izvršimo. Voditelj knjižnice bo v lepo-slovju vešča moč, zanesljiva oseba, kateri se priklopi posebni knjižnični odbor. Obračalo se s tem oklicem do vseh dobro-mislečih Ljubljančanov, da nam dajo na razpolago knjige dobre slovenske, hrvaške, nemške ali druge literature, ali pa da nam take knjige med svojimi znanci nabero.
Naša organizacija se malokdaj obrača do občinstva za darove, pričakujemo torej tembolj, da nam tu dobromisleče občinstvo nakloni odlično svojo pomoč. Ako bi Vam bilo nemogoče darovati ali pa zbrati kaj knjig, pa prosimo, da osrednjo knjižnico podprete z blagohotnim darom.
Književne in druge darove sprejema uredništvo »Slovenca« v uradnih urah od 9. do V2I2. ure dopoldne in od 2. do Vo4. ure popoldne; radi pa pošljemo tudi našega zaupnika na dom, ako na dopisnici na uredništvo »Slovenca« naznanite tozadevno svojo željo.
Bog plačaj Vašo darežljivost za dobro stvar že naprej!
Za ljubljanski odbor S. K. S. Z:
dr. Lovro Pogačnik. — Prof. Evgen Jarc* Prelat And. Kalan, — Dr. Vinko Gregorič. Dr. Fran Grivec, — Dr. Vlad. Pegan. Prof. dr. Vinko Šarabon. — Peter Jane, Ivan Kregar. — P. dr. Gvido Rant.
Ivan Štefe.
lj Spominsko siavnost SOOieinice vstoličenja zadnjega slovenskega kneza v slovenskem jeziku na Gospasvet-skem polju priredita S. K. S. Z. in »Slovenska Straža« za Ljubljano in okolico v soboto, dne 4. in v nedeljo, dne 5. julija v velikem obsegu. Prireditev nas bo spominjala na krasne dneve zadnjega hrvatsko - slovenskega shoda, vsaj upati je, da prihiti ljudstvo — posebno v naših narodnih nošah — ta dneva v Ljubljano iz vseh bližnjih krajev. Dne 4. julija pridejo v Ljubljano koroški slovenski pevci. Zvečer bodeta priredbi v deželnem gledališču in v »Unionu«. V nedeljo, dne 5. julija, bo sprevod k sv. maši, po sveti maši se pa vrši velik ljudski tabor. Popoldne na prostem velika ljudska priredba, pri kateri med drugim uprizore koroški slovenski kmetje vstoličenje koroškega kneza po starih običajih. Oba dneva se vrši v Ljubljani tudi cvetlični dan v korist koroškemu slovenskemu šolstvu. Cvetlični dan uprizore koroške Slovenke v slikovitih svojih narodnih nošah. Istočasno s e 4. i n 5. j u 1 i j a v v s e h od d a 1 j e-n e j š i h krajih v r š e po S. K. S. Z. in »Slovenski Straži« uprizorjene spominske slavno-sti in naj bodeta ta dneva — praznik slovanskih blago-v c s t n i k o v sv. Cirila in Meto-
da — povsod posvečena delu' za našo narodno obrambo! Naj se isto navdušenje kot pri ustanovitvi »Slovenske Straže«, v nedeljo na god sv. C i r i 1 a i n M e t o d a 5. julija razvije po celi slovenski d m o -v i n i.
lj Občinski svet ima redno sejo v torek, dne 12. maja 1914, ob 6. popoldne v mestni dvorani, — Dnevni red: Poročilo o nadomestni izvolitvi dveh članov v upravni odbor mestne hranilnice. Poročila: glede prispevka mestne občine k gradbenim troškom za telefon po Gorenjskem; glede dovolitve kredita za nekatere adaptacije v bivši cukrarni ter v skladišču ob Ahacljevi cesti za provizorno nastanitev vojaštva; glede brezplačnega zdravljenja mestnih ubožcev ter brezplačne dobave zdravil v letu 1913.; glede ustanovitve učnega mesta za gospodinjstvo na dekliškem liceju; o prošnji vodstva mestne nemške dekliške šole za nabavo kijev in obešal; o prizivu Josipa Sedmaka proti odloku mestnega magistrata glede prezidave njegove hiše št. 11 ob Vrhovčevi ulici; glede nekaterih nujnih poprav v mestnem kopališču v Koleziji; glede konečne kolavdacije zidarskih del pri razširjevalnih stavbah v mestni pehotni vojašnici; glede zgradbe prizidka k Lichtenthurnični zasebni dekliški osern-razrednici; o razpisu c. kr. deželnega šolskega sveta glede preuredbe pouka nemščine na mestnih slovenskih ljudskih šolah; o prizivih tvrdke Schneider & Verov-šek in tvrdke Franc Stupica proti odlokom mestnega magistrata glede razpostav-Ijanja kmetijskih strojev ob Dalmatinovi ulici, odnosno Marije Terezije cesti; o dopisu avstr. osrednjega odbora za reformo stanovanjskega vprašanja glede ureditve nadzorstva stanovanj ter pristopa mestne občine temu odboru; ravnateljstva mestne klavnice poročilo o dopisu magistrata glede zgradbe dveh skupin oddelkov za prašiče v mestni klavnici; direkto-rija mestnega vodovoda in mestne elektrarne poročilo; o prošnjah za odpis večje porabe vode; o poročilu ravnatelja mestnega vodovoda glede razširjenja vodovoda na Barje; o novem načrtu štatuta mestnega vodovoda in mestne elektrarne; poročila direktorija mestne zastavljalnice. Samostalni predlogi: obč. svetovalca Tomaža Novaka glede zgradbe mostu čez Ljubljanico iz Črne vasi na Rakovo jelšo; obč. svetovalca Ivana Štefeta glede voznega reda dolenjskih železnic, — Tajna seja: Poročila: o prošnjah za jubilejni ustanovi za obiskovalce obrtnih šol; o prošnjah za jubilejno ustanovo za neveste; o prošnjah za kranjsko invalidsko ustanovo; o dopisu ravnateljstva mestne hranilnice glede popolnitve služb asistenta in praklikanta mestne hranilnico; o prošnji neke pomožne uradnice za stalno imenovanje; volitev zaupnih mož za prireditev osebne dohodnine; o disciplinarni zadevi nekega šolskega sluge; o disciplinarni zadevi nekega bivšega magistratnega uradnika. Poročila odseka za službene prag-matike: o določitvi sistemiziranih služb uradnikov mestnega magistrata; o raznih personalnih zadevah. Poročila finančnega odseka: o prošnji vdove nekega magistratnega sluge za odpravnino; o neki prošnji za izplačilo posmrtne četrti; o prošnji nekega magistratnega uslužbenca za bolniški dopust ter bolniško podporo; o prošnji nekega uslužbenca gasilnega in reševalnega društva za denarno podporo. Poročilo stavbnega odseka o prošnji nekega uradnika mestnega stavbnega urada za stavbno doklado. Poročila obrtnega odseka o prošnjah za razne obrtne koncesije.
lj Šentpetersko okrožje Orla priredi jutri v nedeljo ob 3. uri popoldne predstavo »Oderuštvo in dobrota« v Društvenem domu na Igu. Odhod od dolenjskega mostu ob 12. uri opoldne ob vsakem vremenu.
lj Velik vojaški dobrodelni koncert
na korist dijakom, ki pojdejo na Jadransko morje, bo jutri, dne 10. maja 1914, v parkhotelu Tivoli. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 b. V oči-gled vzgojevalnemu pomenu se bodo darovi, ki naj bi omogočili pridnim, a revnim dijakom udeležbo na tem poučnem izletu hvaležno sprejemali.
lj Slovensko katol. izobraževalno društvo v D. M. v Polju priredi svojemu bivšemu predsedniku in režiserju gosp. Iv. Prijatelju v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol 4. uri popoldne v »Ljudskem domu« kot poslovilo narodno igro: Divji lovec.
lj Izlet na Vrhniko priredi prihodnjo nedeljo, 17. t. m., Slov. gosp. izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo. Odhod iz Ljubljane ob 1. uri popoldne z južnega kolodvra. Člane in prijatelje društva vabi odbor k številni udeležbi.
lj Novo torišče liberalne stranke. »Slov. Narod« je odkril novo nevarnost za liberalno stranko; ta nevarnost so ljubljanske kuharice, dekle, uslužbenke itd. »Narod« pravi, da so to »tercijalke«, »glavna, moč klerikalne stranke«. V cem pa tiči ta nevarnost? Čisto pripro-sto. »Navadno se tem služkinjam tako
dobro godi pri nas, da si prihranijo denar, se omože in iz naprednih ljudi, v delavskih slojih klerikalce delajo.« Slavna liberalna stranka se bo torej vrgla sedaj na novo slavno polje. Vsaka uslužbenka bo dobila pri izvršilnem odboru narodno-napredne stranke posebno medaljo in morala podpisati poseben reverz, da se odpove »tercialstvu«. Narodno-napredne dame bodo pa prevzele to nalogo, da bodo začele učiti uslužbenke raznih športov in drugih takih reči, ki se prakticirajo na zabavah narodno-napredne stranke. Oblekli jih bodo tudi v sokolska krila, da bodo bolj zavarovane pred »tercialstvom in duhov-sko suknjo«, kakor piše »Narod«. O, to bo še lepo v Ljubljani, ko bodo liberalci organizirali cele bataljone uslužbenk in z njih pomočjo podpre preperelo na-rodnonapredno stranko.
lj Nesrečna smrt umobolnega. Umobolni Janez Bončar je bil preteklo leto iz blaznice, hiralnice sv. Jožefa premeščen v deželno umobolnico na Studenec. Ker je bil sobolnikom radi nočnega razgrajanja in izmikanja raznih reči nadležen, so mu dali posebno celico v drugem nadstropju, kamor ga je vsak večer spremil bolniški strežnik. V četrtek zvečer pa se je z rjuho obesil na omrežje okna svoje celice. Četrt ure po tem dogodku ga je našel strežnik visečega ter ga je takoj odrezal. Vsi poizkusi ga zopet k življenju obuditi so bili brezuspešni.
lj Dva nevarna tatova pod ključem. Dne 5. t. m. zvečer so na tukajšnem južnem kolodvoru in v Kolodvorski ulici aretovali dva individua, ki sta bila osumljena kot nevarna žepna tatova. Bila sta 3?»letni Martin Baščič iz Doto-ve, okraj Brežiču, po poklicu baje konjski mešetar, in 341et,ni Stojan Jovano-vič, istotako konjski mešetar iz Bel-grada. Oba so že zjutraj opazili na drž. kolodvoru v Spod. Šiški, kako sta se v družbi tretjega doslej še neznanega tovariša drenjala med občinstvom. Odpeljali so se vsi trije z jutranjim vlakom na semenj v Kranj, kjer so se tudi najraje gibali v gnječi in kjer sta bili tudi izvršeni dve žepni tatvini. Ko so pa opazili, da jih zasledujejo, so vsi trije izginili iz Kranja. Šele zvečer istega dne, je bil Baščič aretovan na južnem kolodvoru v trenutku, ko se je hotel odpeljati v Trst, Jovanoviča pa so aretovali pred neko gostilno v Kolodvorski ulici. Oba aretovanca sta sumljiva, da sta izvršila v zadnjem času številne žepne tatvine na železnicah in semnjih. Posluževala sta se stare zvijače, da se je eden pridružil kakemu domov idočemu kmetu, medtem ko je šel drugi naprej in spustil svojo listnico na tla. Na ta način je bil še pred kratkim oropan denarja neki kmet v Nunski ulici in pred četrt letom nekclo drugi v bližini pivovarne »Union« v Spod. Šiški. Oba aretovanca sta kovala svojo srečo tudi z goljufivo igro. Baščič je identičen z nekim žepnim tatom, ki je nedavno pobegnil iz Trsta. Stojan Jo-vanovič je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan, med drugim tudi s Sletno težko ječo, ter je tudi izgnan iz vseh dežel tostranske državne polovice. Oba so izročili deželnemu sodišču.
lj Tečaja za krojače in krojačice. Zavod za pospeševanje obrti priredi tudi v letošnjem poletju po en tečaj za krojače in krojačice v Ljubljani, ki se bodeta oba pričela konec junija in končala v juliju. Natančnejši datum se bo še objavil. Prijave koleka proste naj se naslove na zavodovo pisarno v najkrajšem času, ker se na poznejšo prijave radi prevelike udeležbe ne more več ozirati.
lj Tečaj za knjigovodstvo, ki ga priredi zavod za pospeševanje obrti je namenjen predvsem obrtnikom iz Ljubljane in okolice. Ker bo zavod priredil v letošnjem poletju v Ljubljani tudi po en tečaj za krojače in krojačice, za ko-jih udeležence se bo priredil tudi skupni strokovni knjigovodski pouk, se opozarja s tem», da naj se zglašajo za navedeni knjigovodski tečaj predvsem obrtniki drugih strok. Priglasi naj se prijavijo v najkrajšem času ustmeno ali pismeno v pisarni zavoda za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22. <
lj »Narodova« — »Marijina devica«. »Narod« pripoveduje, da je v šentjakobski cerkvi kradla neka .Marijina devica«. O tem smo dognali naslednjo resnico: Dne 6, t, m. je bila od tukajšnje policije areto-vana žc večkrat radi tatvine in vlačugarstva predkaznovana služkinja Frančiška Završnik iz Škofje Loke, ker je bila zasačena, da je iz šmar-ničnega oltarja v sv. Jakoba cerkvi kradla cvetlice, kar je posebno značilno, da so bile tri dni zapored iz tega oltarja po takrat neznanem storilcu izmaknene najlepše cvetlice. Aretovanka se je izročila tukajšnjemu okrajnemu sodišču. — Tako izgleda torej »Narodova« »Marijina devica«.
lj Najdeno. Našel se jc na železniški progi v Spodnji Šiški klobuk za dame. Interesirana oseba ga dobi v Spodnji Šiški št. 240.
lj O kovinarski zadrugi in ključavničarskem mojstru Pustu nam poročajo iz krogov kovinarskih mojstrov: Znano je, da je mestna obrtna oblast odstavila ključavničarskega mojstra Pusta kot načelnika kovinarske zadruge zaradi raznih nerednosti. Pust se je proti tej odredbi pritožil na deželno vlado, ki je izjavila, kakor čujemo, da ni kompetentna razsojati o zadevi, ter je vso stvar odstopila magistratu. Mestna obrtna oblast je pa, kakor poročajo, poverila Pustu zopet na-čelništvo kovinarske zadruge. To seveda ne bo pripomoglo do urejenih razmer v zadrugi. Pametni in pošteni mojstri nameravajo zaradi tega odložiti svoja odbor-niška mesta v zadrugi, ker nočejo, da bi jim načeloval mož, ki nima niti stalnega bivališča, niti prave delavnice. Pustu seveda ne gre za drugo kot za to, da dobiva letno remuneracijo 200 K. Ugledna kovinarska obrt pa potrebuje na svojem čelu tudi uglednega moža, kar pa Pust ni.
lj Avtomobil povozil dečka. Včeraj je povozil neki avtomobil liletnega Josipa Petriča, sina tovarniške delavke. Dobil je poškodbe na glavi in desni rami ter so ga prepreljali v deželno bolnišnico.
lj V deželno bolnišnico je poslalo županstvo Lužarje neko neznano žensko, ki je pri prosjačenju padla in si zlomila desno nogo. Ženska govori neko tuje narečje, menda cigansko. Kdor bi vedel o njej kaj podatkov, naj jih naznani pristojnim oblastem.
lj Vojaška godba priredi jutri pro-menadni koncert v Zvezdi od pol 12. do pol 1. ure opoldne.
lj Občni zbor tukajšnjega uradniškega društva. Društvo sodnopisarni-ših in zemljiškoknjižnih uradnikov za Kranjsko je imelo v nedeljo, dne 3. t. m., popoldne v hotelu Štrukelj svoj letni občni zbor. Prihiteli so tovariši iz Novega mesta, Ribnice, Kočevja, Cirk-nice, Postojne, Kamnika, Vrhnike, Litije, Škofje Loke, Radovljice, Logatca, da izrazijo svojo solidarnost z društvom, katero je v dobi svojega obstanka toliko doseglo, da se lahko reče, da so vsi tovariši deležni več ali manj dobrot tega društva. Naj vzame vsak kolega štatut v roke, naj izbriše vsa ad-personam mesta ter naj preračuni, za koliko 100 K letno bi dobival manj plače, ako bi ne bilo teh edino le od našega društva doseženih mest! Da se pri službeni pragmatiki ni moglo to doseči, kar je bilo pričakovati in kar so tudi merodajni krogi kot opravičeno in pravično smatrali, vse to gre zdaj od strani gotovih malkontentov na rovaš društvu. Vesel pojav pa je, da je večina tovarišev (blizo 80 odstotkov) ostala zvesta društvu. Naj premislijo mal-kontentje, da še ni zadnja beseda rečena in da se mora vsaka stvar izvoje-vati. Zmaga je pa gotova le v edin-stvu! In ker so naše. zahteve pravične, ker imamo še toliko doseči, moramo ostati solidarni, in to tem bolj, ker smatrajo višje oblasti naše želje za upravičene. Zborovanje je vodil društveni predsednik in častni član gospod nadoficial Pogačnik. Deželnemu društvenemu vodstvu se je izreklo neomejeno zaupanje in priznanje delovanja ; predsedstvu centralne zveze se je deloma opravičeno očitalo premalo agil-nosti, kajti v različnih časnikarskih poročilih so bile naše deputacije najmanj krat omenjene.
lj Jezdno slavlje Nikolajevih dra-goncev v Ljubljani se vrši 12., 13. in 14. t. m. (Concours hippique). 12. tekmuje moštvo, 13. in 14. pa častniki s 70 konji.
lj Aretovana sta bila na južnem kolodvoru Hrvata Pavel Bogovič in Franc Vla-šič .iz Vivodine, ki sta se brez zadostnih dukomentov hotela izseliti v Ameriko.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Lebar, posestnikova žena, 29 let. — Peter Rigler, posestnikov sin, 4 mesece. — Marija Gil-lich, šivilja, 28 let. — Anton Pižem, delavčev sin, 8 let.
Lekarniški štrajk v Zagrebu. Magistri farmacije, zaposleni v zagrebških lekarnah, so nedavno predložili svojim delodajalcem memorandum o svojih zahtevah, med katerimi je glavna točka zahteva, da imej vsak magister vsak tretji dan v tednu popolnoma prost, dalje dve prosti uri za obed in poldrugo uro za večerjo. Ker so delodajalci te zahteve zavrnili, so 7. t. m. opoldne vsi magistri stopili v štrajk in v skupini hodili od lekarne do lekarne gledati, če ni kakega stavkolomca. Gospodarji sedaj sami opravljajo lekarniške posle. Naj-brže se med delodajalci in magistri v najkrajšem času doseže sporazum. Ljubljanski farmacevti nam pišejo: Kolegi v Zagrebu so stopili v štrajk. Pozivamo zato vse farmacevte, ki službujejo v avst. pokrajinah, da v tem času
iz solidarnosti nikdo ne sprejme službe na Hrvatskem. — Ljubljanski farmacevti. — Iz Zagreba smo dobili brzojavko: Stavkajo skoro vsi asistenti in aspi-ranti, le v dveh lekarnah so se stavku-joč.i vrnili na delo, ker so jim ugodili.
Zadnje vesli.
CESARJEVA BOLEZEN. Dunaj. Oficijelno poročajo, da je cesar noč dobro prestal. Katar je postal rahlejši. Splošno zdravstveno stanje cesarja je zelo dobro.
DELEGACIJE.
Budimpešta. V delegaciji je danei v vojnem odseku govoril avstrijski ministrski predsednik, ki je pravil, da je vlada na vseh poljih kazala, da ji jc odlečno za ohranitev ustavnih razmer. Kazal je na službeno pragmatiko, na finančno reformo, na vojaške predloge, kjer da jc vlada povsod dokazala, da je napela vse svoje moči, da je sodelovala s parlamentom, dosegla jc tudi, da jo cela vrsta deželnih zborov postala zopet delozmožna. Odgovarjal jc Le-cherju, da vlada dela sedaj na tem, pripraviti tla za češko nemško spo-razumljcnjc.
KOŠUTOVA BOLEZEN.
Budimpešta, lvošutu je vedno slabše. Vsa družina je zbrana okolu njegove postelje, ker je smrti vsak čas pričakovati.
DEMONSTRACIJE PROTI AVSTRIJt IN JUGOSLOVANOM V ITALIJI.
Benetke. Vsled hujskanja italijanskega časopisja se više velike demonstracije proti Jugoslovanom, oficiclne-rnu vodstvu italijanske politike ter še bolj proti avstrijski monarhiji. Razburjene so sedaj najširše masV ljudstva, posebno ženske in mladina. Ženske pri demonstracijah od razdivjanosti pla-kajo in ihte, matere dvigajo svoje otroke proti bajonetom karabinijerjev. Posebno narašča razburjenje, ker je policija včeraj na Markovem trgu zaplenila in pomazala italijansko trikoloro. Ženska mladina se je vrgla na policijo, ho-teč policiji izpuliti zastavo. Posebni oklici pozivajo prebivalstvo, naj izobesi žalne razstave iz vseh palač in hiš, naj se zavije z najglobokejšo žalost, kakor ob smrti Ferrerjevi, da tako Benetke pokažejo svojo ljubezen do svobode. Šolska mladina se vsak dan zbira na trgu sv. Marka ter prepeva narodne in iredentovske pesmi. Pri včerajšnjem popadu italijanskega dijaštva s policijo radi italijanske zastave jc bil aretiran tržaški dijak Vidmer, brat avijatika Vidmcrja, ki sta oba slovenskih stari-šev in je poslednji pohajal slovenske šole.Aretirani tržaški dijak Vidmer je bil kmalu izpuščen.
Trst. Današnji »Edinosti« se javlja preko Dunaja, da so pri demonstracijah v Italiji demonstrante zažgali avstrijsko črnorumeno zastavo in klicali »Evi-va Trieste italiano, abasso Slavi.« Ta vest od drugod šc ni potrjena.
Trst. Neki Slovenec, ki se jc te dni mudil v Benetkah, pripoveduje, da jc v Benetkah vse polno tržaških ireden-tovskih mladičev. Danes zjutraj se je zopet odpeljalo v Trst mnogo tržaške iredentovske mladine.
Videm. Tu so bile velike demon-" stracije. Na shodu so govorniki pozivali Italijane na pohod proti Slovencem v Trst.
Rim. Vseučiliščniki republikanske in iredentovke smeri so izdali oklic, ki poziva na splošno stavko šolske mladine v Italiji.
Trst. Za jutri sklicuje italijanska mladina protestni shod proti Slovencem v »Politeama. Rosetti«. Na oklicu ie podpisan neki dr. Matosel.
Florenca. Tu so bile tudi protiav-strijske in protislovanske demonstracije. Socialni demokratje so naredili pro-tidemonstracijo, nakar sc je razvil pretep. Več socialnih demokratov je bilo aretiranih.
Benetke. Sinoči je prišlo tu do veli« kanskih demonstracij proti Avstriji. Dija-štvo, ki se mu je pridružila velikanska množica občinstva in posebna dijaška de-putacija iz Padove, je priredilo veliko protiavstrijsko zborovanje, na katerem je posebno ostro govoril bivši poslanec Orsi. Ob tej prilik so ob velikanskem kriku in viku zažgali avstrijsko črnorumeno zastavo. Ob burnih klicih »Evviva Trieste italiana« in »Abbasso i s'ciavi« se je množica nato pomikala na Markov trg. Policija in karabinijerji so skušali razgnati množico, kar se jim je posrečilo šele po daljšem času. Kmalu pa so se demon-strantje zopet zbrali in so šli od trgovca do trgovca ter zahtevali, naj izobesijo zastave na pol droga. Policija je nato nastopila cnergičnejc in jc bil neki dijak ranjen. Zaprli so ga v carinsko poslopje. Množica pa je s koli razbila vrata in hotela rešiti aretiranca. Policija je napdalce pregnala
in aretirala več oseb. Na Markovem trgu je nato množica ob huronskem kriku zopet zažgala avstrijsko zastavo.
Milan. Tu je množica včeraj popoldne hotela naskočiti avstrijski konzu-lat, ki so ga stražili eskadroni konjenice, karabinijeri, policaji in stotnija pehote. Oborožena sila je demonstrante opetovano vrgla nazaj. Množica je sij-no rjula in se zopet na vojake vrgla. Tokrat je morala konjenica demonstrante naskočiti. Več dijakov je padlo in bilo ranjenih. Dijak Silvio Ber-tani je bil ranjen v oko in je padel s krvjo polit na tla. Veliko oseb je zaprtih. Zvečer so se demonstracije ponovile.
Ancona. Pri naskoku na avstrijski parnik »Pannonia« se je množica, kakor javlja kapitan reški pomorski oblasti, zato razburila, ker je videla avstrijsko pomorsko zastavo, ki je bila izobešena kakor običajno. Ljudje so kričali: »Abassio Francesco Giuseppe!« Karabinijeri so deset dijakov aretirali in 3 ranili.
ITALIJA SE Nič NE VMEŠAVA V AVSTRIJSKE ZADEVE...
Rim. »Tribuna« potrjuje vest milanske »Corriere della Sera« glede ne-prejemanja neavstrijskih delavcev v čistilnico riža v Skednju. Ta nova čistilnica je dobila od namestnika dovoljenje za obrat le pod pogojem, da sprejme samo avstrijske delavce. Vsled intervencij na višjih mestih, da je sedaj ta pogoj preklican in čistilnica sme sprejemati tudi inozemske delavce.
PROTILAŠKE DEMONSTRACIJE V DALMACIJI.
Starigrad (na otoku Hvaru). Tu so Hrvati pobili vse šipe na šoli laške »Leghe«.
IZJAVA DR. ŠUSTERŠIČA.
Budimpešta. »Riječke Novine« pišejo: Dr. Šusteršič je izjavil našemu poročevalcu, da nima zmisla, položaja vlade v delegaciji slabiti s tem, da bi se v njo zanesla avstrijska notranja politika. Sedanja zunanja situacija je namreč enako kritična kakor .^ni. Bukareški mir je namreč le povečal težave na Balkanu. Zato so tudi Jugoslovani pristaši revizije bukareškega miru. Glede orijentalskih železnic je treba Srbiji iti nasproti, ali ne dalje, nego dopuščajo to avstrijski interesi. O konkor-datu se dr. Šusteršič ni hotel izjaviti, pač pa je dejal, da bo šel z nekim prijateljem v Belgrad, da tam dobi vse potrebne informacije.
INTERESANTEN INCIDENT?
Budimpešta. »Riječke Novine« poročajo: Ko je dr. Šusteršič včeraj začel govoriti, je šel dr. Korošec na hodnik, a za njim takoj grof Berehtold, ki mu je nekaj živo dopovedoval. Med tem je dr. šusteršič svoj govor končal, a Berehtold je v dvorani začel živahen pogovor z dr. Šusteršičem. Ni se moglo zveueti, o čem se je pogovor sukal, samo na koncu so se slišale dr. Šusterši-čeve besede: »Bedauere, Exzel., es ist unmöglich!« Nato mu je grof Berehtold zopet nekaj prigovarjal, a mu je dr. Šusteršič vdrugič dejal: »Bedauere, Exzellenz, es geht aber nicht!« Govor se je glasom »Riječkih Novin« označeval pozneje kot važna politična tajna.
IZJAVA DR. KOROŠCA.
Budimpešta. »Riječke Novine« pišejo: Dr. šusteršič je nasproti našemu poročevalcu izjavil, da je treba s Srbijo ustvariti boljše odnošaje. Le s pomočjo Avstrije bo Srbija mogla dobiti morje. Zato je v interesu Srbije same, da jt, nasproti nam prijazna. Kar se tiče konkordata, želimo, da se res sklene, da ne bo pritožb glede postopanja Srbije s katoličani. Z opatijskim sestankom so Jugoslovani popolnoma zadovoljni, ker je bilo od grofa Berch-tolda zelo pametno, da je pokazal Di San Giulianu hrvatski značaj Primorja.
^OJ EPIRCEV ZA SVOJO NARODNC SVOBODO.
Atene. Iz Castonie se poroča, da so napadli epirski prostovoljci Albance pri lospanskih gričih in jih vrgli nazaj proti Coloniji. Pri Erzeki so zavzeli Epiroti močno postojanko in se pripravljajo na pohod proti Korici. Fra-seheri blizu Valone so Epiroti že zavzeli. Zagraphos se o premirju baje z mednarodno komisijo samo zato pogaja, ker je svetim bataljonom pošla municija in hoče porabiti premirje za to, da oskrbi Epirote zopet z municijo.
Drač. O živahnih bojih med Epirci in Albanci se poroča, da so Epirci pod varstvom strojnih pušk in artiljerijo opetovano naskočili Korico, a da so bili odbiti. Epirski vstaši so zasedli točke, ki so jih dosedaj imeli zasedene grški vojaki, kateri so dotične točke zapustili. Vstaši v vc'ikih skupinah de-zerlirajo (?). Vodja ircev se je obrnil na gioko arma orošnio za pomoč.
Solun. Epirci, ki oblegajo Korico, pričakujejo, cla se izvojuje ondi odločitev med Albanci in Epirci. Epirska vlada je prepovedala žurnalistom bivanje med epirskimi bojevniki.
Atene. Mednarodna kontrolna komisija je Epircem priznala pet njihovih zahtev, ostanejo za posredovanje še tri točke, o katerih je upati, da se doseže sporazumljenje.
KONKORDAT.
Pariz. Preliminariji pogajanj med Srbijo in Sveto Stolico so popolnoma končani. Največ se je za konkordat prizadeval ruski poslanik Nelidov. Monarhija ni delala drugih težkoč, kakor da je zahtevala zase pravico nadziranja, kar pa se je označilo kot nasprotno kanonskemu pravu.
PROTINEMŠKA DEMONSTRACIJA V ZAGREBU.
Zagreb. Na promenadnem koncertu na Zrinjevcu so dijaki priredili demonstracijo proti hrvatski obitelji, ki je nemško govorila. Zbralo se je veliko ljudi. Rodbina se je hitro odstranila. Policija je aretirala farmacista Grassnerja.
PREGANJANJA ZARADI ZRINSKI-FRANKOPANSKE SLAVNOSTI.
Zagreb. Tu vlada veliko razburjenje, ker hoče vlada zoper dijake, ki so na dan proslave Zrinskega in Franko-pana štrajkali, z vso strogostjo postopati.
ČRNOGORSKI KRALJ NE GRE V PE-TERBURG.
Dunaj. Vesti, da gre v kratkem črnogorski kralj v Peterburg, niso resnične. Črnogorski kralj bo v Peterburg potoval pozneje, da izravna med Črno-goro in Rusijo nastalo nasprostvo.
SILEN POTRES NA SICILIJI.
(Glej poročilo na drugi strani »Slovenca«).
Neapel. Poročila o potresu na Siciliji so strašna. Kraj Linera, ki je imel 1000 prebivalcev, je porušen do tal. Izpod razvalin vlačijo mrtve in ranjence. Na cestah srečavaš transporste ranjencev, katere morejo le težko transporti-rati naprej. Nekaj ranjencev je na transportu umrlo. Iz kraja Laferana, ki jo že pri prejšnjih potresih silno trpel, ni nobenih poročil kraji ob južnem pobočju Etne so silno trpeli. Tam se je ob 3. uri popoldne pojavil prvi potresni sunek, nakar se je zemlja na hribu pričela posipati. Neki železniški predor se bo vsak hip porušil. Železniška zveza Mesina-Catania je popolnoma razrušena.
Opomba uredništva: Ljubljanska opazovalnica potresa je ta potres zabeležila včeraj ob 7. uri 4 minute 7 sekund zvečer. Maksimum je bil ob 7. uri 7 minut 37 sekund zvečer. Oddaljenost potresa je bila 1000 kilometrov. Danes zjutraj ob 3. uri 41 minut je tukajšnja opazovalnica potresa zopet zabeležila lahek potres.
SRBSKO MINISTRSKO PREDSEDSTVO KUPILO AVTOMOBIL.
Belgrad. Srbsko ministrsko predsed stvo doslej ni imelo nobenega lastnega avtomobila, temveč samo ekvipažo. Potovanje po novih srbskih pokrajinah, kjer ni železnic, pa je mogoče samo z avtomobilom. Zato si je ministrsko predsedstvo nabavilo avtomobil, in sicer pri nemški tvrdki Benz & Co.
VELIK POŽAR PRI DUNAJU.
Dunaj. Včeraj zvečer je pričela goreti v Florisdorfu mineralna tovarna za olje. Požar je bil največji, kar jih je bilo zadnji čas na Dunaju in v okolici. Požar je trajal do zjutraj. Ognjegasci so reševalno delo omejili na bližnje zaloge bencina.
Dunaj. Pogrešajo paznika Valent. Bangarja, ki je skoro gotovo zgorel pri požaru v Florisdorfu. Drugih človeških žrtev pri požaru ni bilo.
SMRTNA KOSA.
Gorica. Umrl je v Sv. Luciji ob Soči c. kr. profesor v pokoju gosp. Valentin Pregelj.
URADNI SLUGA ZADEL DOBITEK 100.000 K.
Dunaj. Pri okrajnem glavarstvu v Sanoku nastavljeni uradni sluga Styrkacz je zadel na srečko leta 1860. glavni dobitek 100.000 K in je takoj izstopil iz službe.
VELIKA DEFRAVDACIJA V ČEŠKEM ČASNIKARSKEM DRUŠTVU.
Praga. »-Narodni Listy« poročajo, da je tajnik češkega časnikarskega društva v Pragi, Bogoljub Kafka, ki je umrl pred par dnevi, oškodoval s svojimi manipulacijami društvo za več kot 75.000 kron.
POS ODO.
Co^podom gostilničarjem
na Kranjskem.
Da se napravijo od kartela pivo-varnarjev kolikor mogoče neodvisni in se oproste pritiska, cene, se je združilo pred nekaj leti veliko število gostilni-
čarjev na Kranjskem in Koroškem in ustanovilo po več že obstoječih zgledih zadrugo v svrho pridobitve in obrata pivovarne.
Bila je to »pivovarniška zadruga gostilničarjev alpskih dežel«, ki je kupila pivovarno g. Zimmermanna v Lescah.
Zadružna pivovarna gostilničarjev alpskih dežel pa je šla leta 1912 brez vsake potrebe v konkurz. Razlogi, da se je izrekla za insolventno, so bili v raznih okolnostih, katerih naštevanje je toliko bolj odveč, ker je danes splošno znano, da bi bila pivovarniška zadruga alpskih gostilničarjev kljub neugodnim okolnostim, ki so se takrat pojavile, lahko dobro uspevala in da jo bila likvidacija zadruge prenagljen korak.
To dejstvo pa naj ne ovira, da no bi se takrat porojena misel, da se gostilničarji z lastno močjo store neodvisne od kartela pivovarnarjev. daljo gojila in pospeševala.
Za to je sedaj dana prilika, kakor-šne si ugodnojše ni mogoče misliti. Dne 3. junija bode namreč pivovarna v Lescah zopet prodana. Nakupni pogoji pa so izdatno boljši, nego oni, pod katerimi je svoječasno pivovarniška zadruga alpskih gostilničarjev kupila pivovarno.
Čim je stala pivovarna z investicijami vred gostilničarsko zadrugo najmanj 500.000 Iv, se bode sedaj, kakor je pričakovati, dobila za 200.000 K in bode dana možnost, pri tej nizki nabavni ceni proizvajati in prodajati pivo še ceneje in gostilničarjem s tem veliko koristiti.
Gostilničarji se morajo torej baviti z vprašanjem, ali jim ne kaže porabiti ugodne prilike in združeno kupiti pivovarno v Lescah.
Najugodnejša oblika za to bi bila ustanovitev družbe z omejeno zavezo, in sicer se predlaga ta oblika radi tega, ker se vplača pri družbah z omejeno zavezo le enkratna vloga, ne da bi se moglo siliti družabnika k doplačilom.
Radi tega se je združilo število gostilničarjev iz nekdanje goslilničarske zadruge in sprožilo misel ustanovitve tako družbe v svrho nakupa in obrata pivovarne v Lescah, da zabrani, da bi prišla pivovarna v Lescah v posest pi-vovarniškega kartela.
Gostilničarji na Koroškem bodo zbrali kapital približno 40.000 K, dočim naj bi zbrali kranjski gostilničarji kakih 60.000. Te vsote bi zadoščale za nakup pivovarne v Lescah vsled tega, ker je bil sklenjen ugoden dogovor s hranilnico in posojilnico v Radovljici. Radi tega se kranjski gostilničarji naprošajo, naj uvažujejo to ugodno priliko za nakup pivovarne v Lescah in naj nikar ne pozabijo, da se bode v slučaju, ako preide pivovarna v posest kartela, od strani pivovaren dobava piva uredila brez soglašanja gostilničarjev, temveč da se bodo tudi cene piva pognale samovoljno kvišku.
Vsaj je znano dejstvo, da dandanašnji gostilničar ne sme več jemati piva od one pivovarne, kjer bi on rad, temveč da mora jemati pivo od tiste pivovarne, kateri je odkazan od kartela.
V svrho osvoboditve te suženjske odvisnosti od pivovaren se ponuja pot, po kateri se zaželjeni cilj z lahkoto doseže.
Radi tega se obračamo na gospode gostilničarje z dobrohotečo prošnjo, da v lastnem interesu pristopijo k družbi z omejeno zavezo, ki se ima ustanoviti v svrho nakupa pivovarne v Lescah, ne samo, ker bo udeležba dosegla ugoden financijelen vspeli, temveč tudi, ker bode s tem gostilničarjem dana možnost, dobivati dobro in ceno pivo, in bode zajedno onemogočeno zvišanje cen pivovarniškemu kartelu.
Za pripravljalni odbor: Pavel Dostal,
tajnik posojilnice v Radovljici.
Redilna in zdravilna moč
ribjega olja je splošno znana, pa tudi resnica, da more le malokdo to neprijetno in težko prebavljivo olje zavživati. Kdor torej seže po Scot-tovi emulziji ribjega olja, ta si ne bo nikdar več želel navadnega ribjega olja, saj je ta izdelek res tako okusen in lahko prebavljiv, da ga z veseljem zavživajo veliki in mali. Poleg tega pa še Scottova emulzija ribjega olja po svojih primesi navadno ribje olje na redilni vrednosti prekaša in je torej pri odraslih in otrocih povsod tam na mestu, kjer je potrebno telo krepiti, kakor: po prehladu, pri oslabelosti, pri otežkočenem pridobivanju zob, pri prenežni tvorbi kosti pri otrocih, po bolezni, pri sliujšanju itd. Ampak samo Scottova emulzija, in nikaka druga! 7
Cen» originalni -teklenici i K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 60 v v znamkah ¡'.a Seoit S Downe, O. ni. b. II., Dunaj VII, in se sklicuje na ta časopis, ;e mu pošlje za poskušnjo I steklenica potom lekarne.
Češka industrialna banka, podrnž« niča v Ljubljani, naznanja, cla prične poslovati dne 11. t. m. v mezaninu Frančevega nabrežja št. 1 (Filipov dvorec). Od avgusta t. 1. naprej se bodo nahajali blagajnični in menjalnič-ni prostori v pritličju iste palače v Stritarjevi ulici.
Sladkorna bolezen. Profesor Canta-ni iz Neaplja, najznamenitejši raziskovalec sedanjega časa na polju prebavne terapije, je dokazal, da so s vpora-bo naravne Franc Jožefove grenčice dosegli oni, ki bolehajo na sladkorni bolezni, sijajne uspehe. Franc Jožefova grenčica, na tešče zaužita, ne učinkuje pri zaprtju samo kot prijetno odvajalno sredstvo, marveč zboljša tudi želodčno delovanje in podpira zdravniško zdravljenje. Dobi se v lekarnah, drogerijah in v prodajalnicah mineralnih voda.
t os ušnie pošlle na zah'evo poooliioma za toniNe tle, DunaiL, Bibers rasse. 5k
iitanmnirmiiimiiiiiiiiiiiimimmmnmiti
V"' v-c **smrK	I[sfii!gD j
Slovansko kopaUšče.
Prospekte pošilja Ante Tudor, lastnik bolela „Velebit". | i Sobe naj so izvolijo naročiti pravočasno.	1478 I
.t
!
1588
Vsem prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je njena ljuba tašča, gospa
Mmlm Volčič
udoua c.kr. so Snega ¡pristana
danes ob 15. uri popoldne previ-dena s tolažili sv. vere v 86. letu svoje dobe mirno umrla.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Grabnu št. 4 na pokopališče na Žale.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v frančiškanski cerkvi v Kamniku.
Kamnik, dne 8. maja 1914.
Kristina dr. \foUlč-2va.
^llllllllllllilllllllllllllilllHlllllllltl!!Mllltlllllllllllllllllllllltlllllll"lllltlllH(i
= 1. vrsta K 5 50
-r 2 vrsla tt 6 50
| iN i kaka prevara	1
5	Ne zamenjava te z enakimi ponudbami!	§
S	Hat'! razdelimo"1 30.000 P3FOV	I
s	delavnih, elegantnih čovljov na zadrgo iz najboljšega	5
5	trpežnega usnja z dobro podkovanimi podplati ka-	š
~	lior knze silita, za dobor glas našo tvntke. Plača so	š
S	samo delo t. j. K 5'60 za 1. vrsto moških ali žen-	=
=	zKib c o v 11 o v. vrsta moških ali žuuskib čevljev na	S
S	zadrgo za nedeljo in praznike z višjimi petami par	5
=	sa K 6-60. Pošliomo vsnkomn po želji. Zamena do.	S
š	voliena. torej nikak riz,iUol Po povzetm pošlje pri	r
=	o. kr. trgovskem sodišču protokolirana razpoil	=
=	ljalnlca čevljev	~
i	Franc Humoon, Dunaj II., Aloisoasse 310 R.	I
Vašo prijioročilo nam prinese korist. Tisoče priznalnib pisem. Krščanska svetovna tvrdka.
1598
................................u.....................................mu......S
Sprejme se tako) vsestransko izurjena
prodajalka
za takojšen nastop ali po dogovoru. — Prednost imajo one, kalere so že delovale v glavnih zalogah tobaka. — Sprejme se tudi	1559
učenec
poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo Ponudbe sprejema
F. S. škrabar v Kranjski gori.
Išče se odjemalec vstreljenih 1570
srnjakov in srn
za jesensko lovsko sezfjo, t. j. od JunPa. Ponudbe je vposlati do 15. maja na naslov Lovsko društvo Stari trn pri Lo2u.
m etilcne:
zo nadzorovanje 3 otroK
išče	1589
Katinka dr. Furlanova
Sodna ulica št. 2.
za notranje kirurgične in žensko bolezni (bol. postrežba sester križark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerno. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.
Telefon št. lil
Železnica
Lokomotiva
na (1530)
za prevažanje materijala. motor 8 24 vozovi in 3 km tračnic ter 1 mostna tehtnica so ceno na prodaj. Vprašanja
odnošilia pod: Walxwerk 1588 - J. Rafael, r J 1	Dunaj, Graben 36.
Dober kočijaž
srednje starosti, samt>c ali oženjen, trezen in za-nesl|iv, se sprejme takoj v „Tovarni za lim, Ljubljana." — Tovarna kupi tudi močnega, za težko vožnjo zmožnega	1585
žreboL
Mnrgo denarja, prknijj kolesarji!
K 85'"" mesto K 1Z5""" razpošiljam za reklamo
m
m
1
ii
novih »Torpedo«-koles
na prosti tek elegantne izvršitve, s.svežo pneuma-tiko iu triletnim jamstvom. Isti z gorsko pneumatiko K 90'-. Novi plašči K 4 —, 5 —, 6'—. Zračne cevi K 2 50, 3—, 3-50. Popravila, emailiranjo, ponikljanje in vsi deli po tovarniški ceni. — Če se sklicuje na »Slovenca« 5n0 popusta na moje nizke cene v 1583 ceniku. — Tovarniška zaloga:
A. WBissiiers, Dunaj II, Mere Mmtil 23III.
Ceniki zastonj. Dopisuje se slovensko. ICs" Kupčija na obroke izključena.
Motorje
na surovo olje
raznih močij, le malo rabljene, odda radi uvedbe električnega obrata neka železarna. — Dopise na upravo lista pod: »Glück auf! 1600«.
Pridna, poštena, večletna
m
! Pozor!


Spodaj navedena tvrdka je pripravljena brezplačno doposlati vsakemu gasilnemu društvu kakor tudi posameznim interesentom, ki ga do danes še niso prejeli, na zahtevo naš novi

S ♦♦♦♦


BENEDIKT & CO. t LJUB LIHIM

Hea^siffiH^^^ii^^üiaHHBi^enHHiiHHBHHiaaiHiBäa
Ust 1891.
■tinca
vešča slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti v boljšo gostilno ali restavracijo. Ponudbe pod: Natakarica na anončno eksp. Hočevar v Ljubljani.
trpm
se prodajajo obleke za gospode, površniki in otroške obleke po lastni ceni. 1581
R. Kollmaon, Lin&liane, Sodna nl.4, III.
Dražbeni oklic.
E 79414 4

Ust. 1891.
Dne 11. maja 1914 dopoldne ob 9. uri prodado se v Ljubljani, Sv. Petra cesta 7 po javni dražbi 17 parov raznih gamašen, razni tnožki in ženski čevlji, galošne in copate.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani
oddelek V., dne 9. maia 1914.
JžjuBljana, zMesini trg
Pri nakupu motornih vozil, koles itd. prosim, da dobrotno zahtevate tudi mojo ceno ponudbo.
Priložnostni nak p dobro ohranjenih motornih vozil različne moči in konstrukcije.
Avto-pnevmatika slovite ruske trojne znamke
^reiigolni/i6
Obroči iz masivnega kavčuka ,,Polacku
Stiskalnica mi je na razpolago. Razno kavčuk, blago za tehničke in kirurgične namene.
Popravljalnica in ponikljevalnica.
1530	Deli za avto in kolesa.

Podružnice: Dunaj, Brno, Krakov, Mlada Boleslava, Domažlice, Horice, Hodonin, Ogr. Gradišče, Kladno, Kutna Gora, Louny, Náchod, Opava, Prerov, Pribram, Rakovnik, Roudnice n./L. Vyškov.
Ekspoziture: Praga-VIL, (Holešovice), Praga VIII. (Libeñ), Kral. Vinogradi, Žižkov in Dunaj-IV., VI!., in XX. okraj.
Naznanja cenjenemu občinstvu, da je njena novoustanovljena
Frančevo nabrežje št 1. (Filipov dvorec)
pričela z današnjim dnem poslovati. Sprejema v najkulantnejše izvrševanje vsakovrstne bančne, borzne šn menjalnične posle, obrestuje vloge na vložnih knjižicah po P3T 4 y2 °/0 v tekočem računu
pa po dogovoru najugodnejše.
^akup, prodaja, hranitev S ti uprava vrednostnih papirjev, eskont menic in deviz, izdaja čekov in akreditivov na vsa večja tu» in in&zernska mesta-. Preskrbo vanje inkas, davčni in rembiarzni krediti.
4V!o bančne zadolfrsice Sasfne emisije.
NB. Blagajnični in menjalnični prostori se bodo nahajali od meseca avgusta t. 1. v pritličju iste hiše v Stritarjevi ulici.
ITALIJANSKI SOCIALISTIČNI KON-6RES.
Iz Rima poročajo: V Anconi se je ravnokar vršil kongres italijanskih socialistov. Po tripolitanski vojni so revolucionarni socialisti dobivali vedno večjo premoč nad reiormisti. Glasilo stranke »Avanti« ie prešlo iz rok judovskih reformistov in poslanca Erenesa v roke revolucionarnega socialnega demokrata Mussolinija. Ni bilo torej čudno, a ko se je z napetostjo pričakovalo kongresa v Anconi, na katerem bi se naj pokazalo, katera struja v stranki bo dobila premoč. In kongres sam je pokazal, da je. in bo moč ostala na sira-ni revolucionarnih elementov. Reiormisti bodo še dolgo časa čakali, prodno bodo prišli do zaželjene moči. Topot se niso upali niti odkrito napasti ali upreti se proti revolucionarnim elementom. Čakajo bržkone boljših časov. To kaže zadostno ncomajana moč intra-usigcnce v italijanski socialni demokraciji. Revolucionarni socialisti in reiormisti se razlikujejo v toliko med seboj, da reformisti zagovarjajo politiko bloka, podobno kakor francoski socialisti, ki so se n. pr. pri letošnjih volitvah združili v protiverskem boju z radikalci, medtem ko revolucionarci ničesar nočejo slišati o zvezi z oguljeno stranko, ki nima nobenega programa in boleha na popolnem pomanjkanju idej. Revolucionarni socialni demokrati 1»i bili pripravljeni, pri prihodnjih komunalnih volitvah sami začeti boj proti pristašem bloka. Na kongresu v Anconi se je razpravljalo tudi staro vprašanje o razmerju mod socialisti in framazoni. Toda tozadevna komedija je dovolj poznana. Vedno se vpije proti prostozidarstvu, končno pa socialisti le vedno zastopajo interese te sekto. Socialističnega kongresa v Anconi so sc udeležili tudi nekateri avstrijski socialisti, kakor n. pr. Ellenbogen in Pit-toni. Ellenbogen je v nekom intervie-uvu z urednikom lista »Giornale d' Ua-lia« izrekel o uspehih kongresa primeroma zelo neugodno mnenje. Pit t oni pa se je moral braniti proti napadom italijanskih socialnih demokratov, ki so predbacivali tržaškim socialistom, da pospešujejo interese Slovanov, pri čemur pa so jim po našem mnenju dolali očividuo krivico.
ODGOVOR ITALIJANSKEGA PROSTO-ZIDARSTVA NA SKLEP SOCIALISTIČNEGA KONGRESA V ANCONI.
Iz Rima poročajo: Z veliko radovednostjo sc je splošno pričakovalo, kak vtis bodo napravili sklepi socialističnega kongresa v Anconi na italijanske framazono. Na kongresu v Anconi, na katerem so bili v veliki večini zastopani revolucionarni socialisti, sc je namreč sklenilo, da ne sme biti v bodoče noben član socialistične stranke obenem tudi član fiamazonske stranko. Pristaši socialnodemokraške stranke naj ali izstopijo iz lože ali pa naj izstopijo iz socialnodemokraške stranke. Oni, ki so ne bodo pokorili temu strankinemu sklepu, se bodo iz stranke kratkomalo izključili. Z ozirom na te sklepe je sedaj veliki mojster italijanske ložo, Ettore Ferrari, poslal vsem framazonskini bratom okrožnico, v kateri pravi, da z ozirom na sklepe v Anconi ni nobenega dvoma več, kako stališče, na j so zavzema napram socialnim demokratom, upisanim v ložah. Kdor priznava sklepe v Anconi, nima prostora v vrstah »bratov«. Loža potrebuje mož, ki ii prisegajo brezpogojno zvestobo in ki ji pristopijo iz proste volje. Končno poživijo, framazonski veliki mojster vse prostozidarje, naj sc v teku — 14 dneh izjavijo — izjavijo o pripad-ništvu k prostozidarstvu v zniislu njegove okrožnice. — »Giornale d' Italia« zagotavlja, da namerava vodstvo socialnodemokraške stranke izdati okrožnico z ozirom na sklenjeno izključitev prostozidarjev iz stranke. Tako se je boj razvil na vsej črti in v Italiji pričakujejo z zanimanjem nadaljnega razvoja to zadeve. V italijanski socialno-demokraški stranki se, j»; že večkrat sklenilo kaj podobnega ter že od nekdaj obtoja v njej ložam sovražna struja. Doslej pa šc ni nikdar prišlo tako daleč, zato je možno, da sedanji sklepi v Anconi niso navadno slepomišenje, temveč da sc bodo tudi praktično izvajali.
GLASBA.
a) za praznik prvega svetega obhajila.
Premrl St. Jutro prvega sv. obhajila,
enoglasno z orglami. Pa rt 10 vin. Foerster Anton, 10 cvharističnih pesrni za mešan zbor. Partitura 2 K, glasovi po 40 vin. Hribar p. Angelik, obhajilne pesmi za mešan zbor. Part 2 K, gl. po 40 vin. Grum Ant. 10 obhajilnih pesmi za mešan zbor. Part 1 Iv.
Kimovec dr. Franc. Srce Jezusovo, vse hvale najbolj vredno. 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu za mešan zbor. Partitura 2 K 40 vin., glasovi po 50 vin.
Hribar p. Angelik-Premrl. Slava Brezmadežni. (Druga izdaja.) Bros. 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin.
Faist dr. Anton. 12 pesmi za razne praznike za mešan zbor. Op. 20. Part. 2 K, glasovi po 25 vin.
h") Z a prihod knezoškolfa (ob priliki bir-movanja in kanonične vizitacije).
Foerster Ant. 3 Ecce sácenlos magnus. Nova izdaja. (Dva za mešan in en za moški zbor). Part 60 vin.
Hladnik Ig. Op. 37. Ecce sacerdos magnus za mešan zbor. Part. 1 K.
Lavtižar Josip. Op. 4. 3 Ecce sacerdos magnus. (Št. 1 enoglasno, št. 2 dvo-glasno, št. 3 četveroglasno za mešan zbor in orgle. Part. 40 vin. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Naročajte „Slovenca"!
»Kateheze za prvence«. Najaktualnejša knjižica, nujno potrebna vsem, ki pripravljajo mladino na zgodnji prejem s v.z a k r a m o. n t o v , je gotovo publikacija »Društva slovenskih katehetov« z zgorajšnjini naslovom. Knjižica vsebuje; I. Nauk o spovedi za male prvospovcdance. (6 kate-hez). II. Nauk o sv. obhajilu za m al o p r v o o b h a j a n c e (5 katehez). III. Nauk o sv. birmi (3 kateheze).
Ker podobnih knjižic, ki bi se v toliki meri ozirale na nežno starost, v drugih jezikih še ni zaslediti, je pričakovati, da bodo katehotje hitro segli po tej zanimivi novosti osobito, ker nalog prve izdaje ni posebno velik. Knjižica stane s poštnino vred 1 K in sc naroča v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Najcenejši nakup VI	«VI
pri tvrdki J, Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13-18. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.	767
Varstveno zavarovano I
Par 8 K.
50.000 parov komisnih čevljev
primernih tudi za najtežja dela, ki so mi vsled zakasnele poši-Ijatve ostali, prodajam m razpošiljam za lastno ceno K 8-par. Ti čevlji so iz najboljšega surovega usnja z močno.podkovanimi podplati, s podkvicami na petah in jermenčki. Čevlji so posebno priporočljivi za alpske uežele. Pri naročilu zadostuje mera v cent metrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska razpoSIljalnlca čevljev SRANC HUMANN, Dunaj Il„ Alolsgasse 3I0R. Od c. kr. trgovskega sodišča protokolirana tvrdka
Proda se prostovoljno
in
in velik vrt, dve njivi, veliki travnik, en gozd. V hiši je bila gostilna iu je posebno v pripravnem kraju za prodajalno, pri cesti na Bistrici, 10 uiinut od kolodvora Mokronog. Pojasnila daje in dogovarja se z Alojzijem Koprive v Grosupljem, Dolenjsko.	1568
obstoječe iz 5 sob. predsobe, kuhinje, hodnika za snaženje, celo II. nadstropje, samo zase z balkouom se odda za avgust. Poizve se v Židovski ulici št. 1, I. nadstropje.
H wßSKBI
Odda se takoj v najem stari, dobroznani, ob državni cesti stoječi
hotel ari „črnem orlu" na Vrhniki.
Na razpolago so lepi gostilniški prostori, kavarna, vrt s keg-ljiščem in sobe za tujce. Po vseh prostorih je napeljana acetilenčna razsvetljava.
Pri hotelu je tudi avtomobilna postaja, ter se lahko z malimi stroški priredi garaža. Hotel je zpIo pripraven za letoviščarje.
Najemnik hotela upravlja k hotelu spadajočo mostno tehtnico za javno tehtanje in uživa nje dohodke.
Reflektantinaj blagovolijo staviti svoja vprašanja in ponudbe na:
IOS, LEKMÉií, Verd, p. MnM (Kranjsko).
1560
prostovoljna dražba zemljišč,
se vrši dne 12. maja 1.1. ob 9. uri dopoldne na lici mesta na Bregu št. 4 pri Žirovnici. Na prodaj pridejo njive, travniki, gozdi in poslopja v posameznih skupinah ali skupno. K posestvu spada tudi še dobro ohranjena okrožna peč (Ringofen) stoječa na parcelah z izborno ilovico.	1579
1,%'t
Odvetnik
I. U. D- Pavel Valjavec
se je preselil z Dunaja v Postojno, kjer bo imel svojo pisarno v Garza-rollijevi hiši tik okrajnega sodišča
110 podružnic 200 zalog Podružnica:	1358
JSjuBljana
SolonGurgova ulica l
Pošiljanje po pošti na vse kraje cesarstva od 5 kg naprej franko
Vzorci od žgane in surove kave zastonj in franko
Pozor!
Pozor 1
Botri in botrlce
kupujte birmanska darila pri tvrdki
Doniel Zuponc
novo otvorjena
trgovina zlatnine, srebrnlne tn ur
Sv. Petra cesta št. 8,
nasproti hotela Lloyd.
Vsa nova dela in popravila izdeluje v svoji lastni delavnici, Wolfova ul. št. 6, ker je največja na Kranjskem in brez konkurence.
1533
Oddasta se
dve stanovanji
eno z dvema in eno s tremi sobami in pritikliuami za avgustov termin Sp. Šiški, Kolodvorska cesta št. 216.	1484
Gospodična
s trgovskim tečajem išče službe kot
kompfoctrisHnja
ali kaj primernega. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1541.
DÜCOB B a d
13
B
Zenitna ponudba aaaas
a u S.3
U
o
u a
Mladenič, star 29 let, obrtnik z več tisoč kron dote, sc želi poročiti z dekletom ali vdovo, ki bi imela posestvo ali trgovino. — Resne ponudbe s sliko naj se pošljejo do 15. maja na upravo tega lista pod šifro Srečna bodočnost 1517. — Popolna tajnost, zajamčena.
u
a
tiCCDDCccccccicccBHaacioaacjaaaaaaaa
Visokotlačni in dvotaktni mo orji na surovo
n!jp od 4 do 100 HP ležeči in stoječi, kakor (udi U'Ju petrolln , bencin-, bencol-motorji m tokomoblle
--stoječe in ležeče od 1 — 40 H P. Cena gonilna moč. Ni-k;ike fin. kont. Na tisoče tno-torj. v obratu.
Ugodni plačilni pogoji.
Dimi, Pauiusj. 3.
1490
Ceniki in obiski odjemalcem zastonj.
Na prodaj je
»t
t v..-
.111
ilifii!
v veliki vasi in blizu tovarn v jako prometnem kraju na Gorenjskem. V hiši je dobro vpeljana trgovina. Gospodarsko poslopje je vse v dobrem stanu : polja je za 9 mernikov posetve in dva sadna vrta. Cena po dogovoru. Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca" pod št. 1566.
Najlepšo in najcenejšo luč dobimo z
acetilen. karbid- in modroplin-aparati
Cenik franko	1556
ŠPEIL & IVANC, LJUBLJANA
1563
Vabilo
redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Rovlah pri Logatcu
reg. zadr. z omej. poroštvom
ki se bo vršil dne 24. maja 1914 ob 3. uri popoldne v občinski pisarni v Rovtah.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju v protečenom letu.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1.1913,
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev predstojništva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Odbor.
Pruski generalni Slab o balkanski vojski.
Pruski generalni štab je v posebni knjigi izdal avtentičen opis vojnih operacij v zadnji balkansko-turški vojni, in sicer do premirja.
V tej publikaciji je ovrženo marsi-kako mnenje, ki je nastalo vsled časnikarskih poročil. Tako na primer so se poročale naravnost čudežne stvari o b u 1 g a r s k i h b a j o n e t n i h n a-skokih; v resnici je pa ravno bul-garska infanterija večinoma zelo previdno in čisto v zmislu modernih bojnih naukov napadala. Kadarkoli so napravili v tem izjemo in bajo-netnega napada ni dovolj pripravil ogenj — je bil napad vselej krvavo odbit. Iz tega sklepa pruski generalni štab, da so bajonet ni napadi brez zadostne pred p r i p r a v o tudi nasproti slabojšemu sovražniku neizvedljivi. Nastopanje v čisto redkih strelskih krdelih na odprtem terenu do uspešne oddaljenosti, je in ostane pravilo; ravnotako natančno prilagodenje terenu, potem neurejeni skoki naprej v majhnih oddelkih. Podnevi so se boji na bajonet redkokdaj vrfili; večinoma v mraku ali p o n o č i.
Tu nastane vprašanje, da-li ne kaže, da telesno krepak narod išče nočnega boja na bajonet, ako gre za to, da se doseže odločitev proti sovražniku, ki ga je utrudil podnevni ogenj.
Pri Bulgarih je bilo opaziti, da se je lopata odločno preveč uporabljala, kar lahko škoduje napadalnemu duhu. Kar se tiče konjenice, jc ista malo storila tako v razjasnilni službi kakor tudi drugače; o b o r o ž e n j e s sulico se je pa izkazalo kot jako primerno in zlasti v moralnem oziru učinkovito.
Za arliljerijo se je pokazala potreba po topu z •večjo strelno daljavo in učinkovitem izstrelku; poljski havbici se obeča za bodočnost posebna pomembnost. Dalje se je ugotovilo, da je obstreljevanje d o b r o z a k rite artiljerije skoraj vselej le brez-vspešno tratenje mu niči j o.
Kar.se tiče splošnih naukov, ki se dajo izvajati iz prve balkanske vojne, jc pred vsem značilno dejstvo, da je v dolgotrajnih bitkah bojna jakost na obeh straneh obnemogla in upadla. V nočnih presledkih se jc zato moral čas porabljati za odpočitek in ojačenje postojank, dočim je edino pravo, noč po takih bitkah brezpogojno izkoristiti za odločilni napad z bajonetom. Kot velika pogreška se konštatuje okolnost, da se bežeči sovražnik ni energično preganjal.
Popolnoma jc bila iznova potrjena stara izkušnja, da je zmaga vedno v prvi vrsti s a d m o r a 1 n i h vrednot, ki jih jc pa najti le v četah, ki se s strogim mirovnim delom pripravljajo na vojni poklic. Tudi osebni nastop častnikov igra veliko vlogo.
Ipsm
alkalična kislina
najboljša dijetična in osusžnjoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih katerih. oblstnih in mehurn h boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiraino sredstuo
pri karlovovarijskem in drugih kopeliškh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.
izvirek. Giesshiib! Sauerbrann,
7P,lezniška postaja,
Prospekti zasloni in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u. Peter Lass-nlku in Andrei Šarabonu, Llubllana. n
Ovratnike £1«
priporoča Josipina PodkrajSek
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2
r-
— Naročila po pošti se izvrše točno. — S
h u Krepak in zdrav deček s primerno šolsko naobrazbo se sprejme takoj sa


m

i , Vvtf^V^-T '

" K
iki A. SuSnik Ljubljana, Zaloška resta.
za pomladansko in poletno sezono 1914. Kupon.310metr.dolg,za i J ^ ¿J™ kompletno moško obleko 1 kl,1'unluk,0U
(suknjo, hlače, telovnik) zadostno, stane le
1 kupon 1"> kron i kupon 17 kron I kupon 20 kron
Kupou za 6rn<> balonsko ubUko K 20'—, kakor tudi blagu zapovršuiko, turistovske obtoku, svileni knmgaro iu lilac, Bu damsku »Moko, pošilja po tovarniški roni kut roolna in solidna, dobroznnuu
zaloga touarnISkega suhna
SiegeMinhoS Brno, Morava.
Vzorci zastonj In franko.
V31r l direktnega naročilu blaga pri tvrdki riiegel-Iuibot 1% tovarne imaio zamebnlkt mnogo prednosti. Vslod velikega blagovnega promota v o fino najvoč.ia izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naroOila bo izvršu mijskrhnejo, natančno pó vzorcu	453
naji
najs
Odda se v najem radi preselitve stara dobro upeljana
špecerijska trgovina
Naslov pove upnivništvo Slovenca" pod it. 152i. (Znamka za odgovor.)
ua obrazu in na rokab odstranjuje v potih miuutab
dr. H. Rixa
zajame, neškodljiv, cjotov uspeh. Škatlja za K \ — zadostuje tíazposiija ua vso btraui
K:s.fii.^.Rix, Latioratorij Dunai IX, Bersaasse 1? H.
Zalogo v Ljubljani: Lekarna „pri zlatom Jelenu-4, par-iumorija A. Kauéió iu drozorija „Adrija".
Mostne,
/iviu^ko hi drujic
tehtniee
si4 dobo u&j<-eocjc uajsolidui'lo pri du mafi tvrdki
• stavbno ia umetno ključavničarstvo v j Oelju, — Ceniki ua razpolago, brezplačno
1200
in franko.
Koncipijcnt
z večletno odvetniško prakso iu substitucijsko pra-vieo želi premenitl službo. — Več se poizvt; pri
upravništvu „Slovenca" pod štev. 1375.
■ t. • t ».« • • • » • • ».j»_t • t * •
: Posebno tenka rem. ura n : Double zlata kavalir-ura I HI UH
*
£	rrihtnim ziatiui uram podobna. Krasen ročno graviran
•	pokrov z lopo vtisnjenim kovinastim kazalnikom z «	a rab .s ki m i .-tovilkumi in sekundnim kazalnikom. Na-«	tanr-uo rtjjguiirauo iu zajamčeno natančno idoee švi-
•	carska kolesje. Origiualuo jainbtvouo pismo za ;> let«
•	Oensi 7 krou (poštnina 70viu.), carino prosto proti po-
•	vzotju pošlje tovarna ur Jakob König, Dunaj HI.,366. J Lüweugasse 37 A	UOC
Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne
krila, kostume, domače obleke, moderci. perilo in vsako modno blago.
Zol° sSa M. Mtsiii-SuEar
Ljubljana, Stari rg štev. 9. — Lastna hiša.
Koprokosljiva v	3730
otroških oMekcah in krstni opravi.
se iščejo za prodajo poljedelskik strojev iu motorjev. Ponudbe pod »Maschlne« odpremlja anončna pisarna Eduard Biann, Dunaj I. Rotenturmstrasse 9.	1069
Pri nakupu različnega manu fakturnega blaga, se blagovolite obrniti na tvrd^o
A & S. Sfaberné,
//a debelo in drobno t
Mastni trg W. obstoji od leta 1883.
J-redno nitke cene t
riiiniCTiriuii'JP.ii iTii^^^iHrT.^^kiTnvi i.nii ¡m:-:■,:rrwnr?itr:nuifri»'i.ne:^. ¿v ;tti;uwlUjmag: iT..;»i:(ii:mm::i.
Žvepleno zdravilišče
Vat*aždinske toplice (Hrvaško)
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo, stafoznana radioaktivna žveplena kopel« 58 C, priporočljiva za
trnaniD 70irmn ichiin itd' Pi,na zdravilišča za bolezni v vratu, kriilju, pršili, jetrih, tll|fl.lljt<* BKVillUi IjIHIU želodcu in v črevesih. Električna masaža, blatne, ogljene kisline in solnčne kopelji. Odprto celo leto. Mcderni komforf. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. 1. Locherl.
Kneza Auersperga radioaktivno kopališče
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne vode na dau. Velika kopališča, posebne in močv rne kopeli. Eloktroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstuo restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nevraltjlja (ishias), nevrastenija, bisteria, ženske bolezni itd. Prospekte dajo kopališko ravnateljstvo. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.	1288
'a s špecerijo in železnino.
1284
□ □□□□□□□ Dobro blago se samo hvali! □□□□□□□□
G P IS ID AQFI^ vglaševalec glasovir-• H • J ^.^/ItOL-ia^ jev in trgovec glasbil
------------ Ljubljana, Poljanska cesta štev. 13. ■
Zaloga prvovrstnih glasovii jev, pianin, harmonijev, gosli, kitar, tamburic, citer, harmonik itd. Najboljše strune „W£ICH0LD" in druge, ter vsa potrebščine glasbil. Jamčim pismeno 10 let. Zavod za vglaševanjc ter popravila glasovlrjev In vsega glasbenega orodja.
^— --------- Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem v «Glasbeni Matici", „Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. — Svarim pred samouki in neizkazanimi baje-strokovnjaki, kateri inštrumente samo pokvarijo. — Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter popravila vseh glasbenih instrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvidka C«. F. JURASEK.
Marljive osebe
brez službe dobe takoj dobro mesto. Slovenske iu nemške ponudbe naj se pošljejo pod šifro »Dobra plača 1502« na upravo lista.
flnfomatfCna past za podgane

K 4- . /.a inibl K 2.40, ujarne brez nadzorstva «to iu komadov v oni noči, no zapusto nika-kojza duha iu bo zopot saiuo nastavijo. 1'ust za ščurku .Eclipue*, ujame ua
tisočo ščurkov v oni no«;i. ¡i K y-io. — Tovsod najboljoi uspebi.	liazpošiljt po povzotja
J. Schüller, Dunaj III., Krieglerg. 6/II.
1Mnogo pohvalnih in priKnuluih piso, m
Priporočamo hitre
15*,
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl nasl. Katinkn Košmerlj, Ljubljana, Frančiškanska ul.6.
Izborno blago. Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.
Orožje in bolesa
na obroke. Posamni
deli najcenejo. Ilustrovuni ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev Opočno ob drž. žel. 2124, Češko. ¡1347
rodojolno
katera se tudi za pisarno porabi se odda s 1. avgustom na Kongresnem trgu št. 5, — Puizve se v pritličju 1. vrata.	1577
Učenec
v trgovino i uiošauim blagom se sprejme. Priučil bi se tudi uemščinc. Vsa oskrba v hiši. — Po-jasnila daje Kari Deschmann, Železna Kapla, Koroško.	1578
Edina primorska tovarna dvokolas
„Tribuna"
Gorica, Tržaška ul. 26, prej pivovarna Oorjup.
Velika eksportna Ea-lo^it dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gra-ruolonov, orkoBtrijouov itd. itd.	IttH»
F. BRTJEL
Gorica, Stolna ulioa itev. 2 4.
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
■ ... . ... , . .. . >.. • .j . .
sprejme jirvovrstna zavarovalnica na življenj«
za obisk ageulov. — Ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku pod »Inšpektor 1503« ua uprav.
ništvo „Slovenca".
Osebe
ki so jih odklonile zavarovalnice na življenje, sprejme pod zelo ugodnimi pogoji ueki prvovrsten zavod. Dopise brez obveznosti sprejema uprava lista pod šifro »Odklonjeni 1501«.
MZDRCEFRHHHO
modnega blaga kakor
ijEfjBl^
^^	batista, platna
platnenega in bouibažastega blaga razpošilja V. J. Havliček & brat Lažne Podčbrady, Češko. — Pišite takoj.
Kantina Corazza
Levade (Istra)	601
VINO
' belo, črno in šiljor lastnega pridelka so pošilja | po jako ugodni ceni. Za pristnost sc jamči.
. rltllčnl Mi
blizu 1-jubljane in železnice. Vsaka ima po 3 sobe, Kle' iu vsak» -vnj vodovod ter lep vrt s sadjem in -zelenjavo. Lepa loara, kraj mlleu in zdrav. Vpraša ne uri Fr. Jcrko. ütnuíe, p. Jožica.
02875161
»»r»'».»«
■vnunnuKm«« r-r:«*i*«j»r»*wr»
Edino morsko kopališče Jadranskega morja
pri Reki ob Jadranskem mor]a.
300 metrov v morje štriečo obale z najfinejšim peskom po tleh,
Natančni prospekti in pojasnila pri zdravill&ki komisiji.
klimatično zdravilišče in morsko kopališče
M
li/2 ure parniške vožnje z Reko.	925 ;
_ <
Eldoracio za, slabotne otroke! 1
• • •-». C .•-». • t. « «. «- »	*
•	• .*. ♦-» «J * » t • ». M •^TM^.M.« •

•KJ*.». f .«
f.».«.•.♦»».# .«.i » r.t rf .«i t.jL<	• a. .r
Trgovina.
Proda se dobro vpeljana
manufakturna trgovina
na jako prometnem prostoru v Ljubljani. Vodijo je tudi lahko ženske moči. — Pismene ponudbe na upravništvo tega lista pod »Bodočnost« do 15. t. m.	1504
pri sv. Luciji poleg Albone je bil po uporabi tinkture za želodec lekarnarja Piccoll-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, rešen želodčne bolezni, na kateri je trpel skozi 9 let. — Steklenica 20 vinarjev.

NaroČila sprejema lekarna
■Mlm ÉOsU
z vodno gonilno močjo, ki si žele nabaviti trpežne klešče za nateg ene ali več klinj, se priporoča
A. Tomšič, kovač
Verd, p. Vrhnika.
Nizke cene. — Trpežen izdelek. Cenik je na razpolago. 1220


% X
Novo!
Novo!
Zaloga pohištva „JAVOR"
Ljubljana, Rimska cesta št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje izdelke ter izvršitev vseh mizarskih del kakor opravo hotelov, prodajalen, izložb, vsa stavbna dela itd.
Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami.
Najnižje ccnel	Točna postrežba I
oooooooooooooooooaoooooaoaaooooao
o Za tfkuhavanje sadja in poštnin o
o so priznano najboljše in tDpl7nt?M tvpdke dr* med* Bapeš 3
0	najeenejše steklenice r\Er	in mag. ph. Till. 0
1	Ceniki se dobijo na zahtevo poštnine prosto pfi glavni zalogi q £ za jugoslovanske dežele:	1449 n
o Lovro PetoVar, Ivanjkovci, Štajersko. §
oooooooooooooooooooooooooaooooooo
Specialiteta K 20—
♦	v
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
Ooiserski čevlji za turiste higijenični čevlji za otroke
%
V
Cena: 12-50

2938 (52)
Cena; 16-50
Proda se prostovoljno nezadolženo
to ni bilo in ne bode. Resnica pa je, ako bobovi kavi mojo izvrstno žitno kavo primesite, dobile krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico ceueji, kajti rnuja najfinejša žitna kava stane 5 kg samo K 3 50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhu tega dobite v dar še dve lepi, prav koristni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem denar. Naročite si takoj, a le pri
Schdnü£ld pri Bcčovu (Češko).	1186
K. Tišler
obsegajoče nad 44 hektarov, z zaraščenimi gozdovi, dobrimi travniki in pašniki, obširn nii vrtovi z najboljšim sadnim drevjem in rodovitnimi njivami, s hišo, podom, hlevom, dvema kozolcema, štirimi šupami za seno, sušilnico za sadje, z vso živino in z vsem gospodarskim orodjem, vse skupaj za 34 000 K.
Izplačati je treba takoj le 6000 K.
Kdor se za to posestvo zanima, poizve potrebno podatke in pogoje pri lastniku g. Jože Maroltu iz Gostinc, pošta Laze ali pa pri g. Mate Hafnerju, c. kr. notarjn v Ljubljani, Sod-nijska ulica štev. o.	1508
flnton Presker
krojač v bjubllani. Sv. Petra cesta 14.
se priporoča si. občinstvu za mnogobrojeu poset zliisti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovn.ške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
Mi stroji so neprekosljivi v »> trajnosti in za vsestransko
šivalne stroje dobite le v naših prodajal-s» © nah z „S" izveskom
delniška družba = šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra ccsta 4. Kranj, Glavni trg št. 119. --Novomcsto, Glavni trg št. 45. Kočevje, Glavni trg št. 79.
KOLESA PRIZNANO NAJ: f BOLJŠA SEDANJOSTI *
/LJUBLJANA MARIJE TERE: 5 ZIJE t ESTA Šr l* NOVI SVET NASPROTI K0LIZEJA ZAH. WEVAJTE>PRVI S10V.CENIK
BREZPLAČNO *	-í I®
Pri stavbni tvrdki Ivan Ogrin, Ljubljana se takoj sprejme zanesljiv
kateri se razume tudi na tesarska dela. — Tamkaj dobi lahko tudi stano-t555 (3) vanje z manjšo družino.
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena n stavbena pleskarja
Ljubljano, Miklošičevo cesta
Nasproti hotela Union Teleton 154. Teleton 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
_____Predmete in potrebščine
Lake angleške za koči;e, lake II za žgalno in briljantno
za pohištvo in druge predmete ||	slikanje.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	¡32
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska de a
Iqriska ulica 6, Gradišče.
Idrijske novice.
i Cestni okrajni odbor je imel dne 4. maja dolgo sejo. V poglavitnem se je šlo zopet za k u n o m e 1 j s k o cesto. V deželnem zboru so se napredni zastopniki zavzemali za gradnjo, koliko pa jim je v resnici za njo, je pokazala zadnja seja okrajnega cestnega odbora. Mestni župan idrijski je vse sile napel, da bi za sedaj preprečil cesto. Zahteval je, naj se ne začne z delom toliko času, dokler ne sklene goriški deželni zbor, da bo na goriški strani tudi zgradil cesto. Ker goriški deželni zbor tako pridno deluje in je prav sedaj posebno vnet za grajenje novih cest, kaj ne? Po dolgem prerekanju je bilo z veliko večino sklenjeno, da se takoj gradi nova cesta do Jurija Gnjc-zda v Kanomlji. S Štravsom je končno potegnil en sam — seveda, ker velja za bolj naprednega — odbornik. Ako bi bila obveljala njegova, bi bila nova cesta Bog zna koliko časa še čakala. Socialni demokrat je zopet pokazal, kakšen prijatelj kmeta je. Prepričani pa smo, da ne bo dolgo, ko bomo slišali na kakem shodu besede: Če bi ne bilo socialnih demokratov, bi še danes kano-meljski kmetje skozi prod in vodo vozili. — Glede cesto Idrija - Vojsk o je cestni okrajni odbor priporočil deželnemu odboru, da jo uvrsti med deželne ceste II. vrste. S to cesto je ta težkoča, da je je precejšen del erari-čen, cestni zakon pa govori le o neera-ričnih cestah. Urediti bo treba to stvar, ker tudi erarični del ceste ni kaj vzorno oskrbovan. — Francetu Petriču in mostov čez Sovro in Žirovnico. Les in cestni odbor 300 K podpore za popravo mostov čez Savo in Žirovnico. Les in kamenje so posestniki namreč sami na-vozili. Denarno podporo potrebujejo za cement in delavce, ki bodo popravljali mostova. — Idrijski občini je dovolil cestni odbor prispevek 92 K 74 vin. za popravilo žične vrvi čez Idrijco pri Ivani Gruden. Zneska 92 K 74 viu. nista plačali občini Godovič in Črnivrli. Ali nista mogli ali nista marali, kdo ve? — Račun za leto 1913 z dohodki 81.163 K 71 vin., stroški 45.209 Iv 45 vin., primanjkljajem v gotovini 2671 K 90 vin. ter preostankom 38.626 K 16 vin. v hranilnih vlogah se je soglasno potrdil.
i Smrtna kosa v zadnjem času hudo dela. Pobrala nam ic žo nekaj društvenikov Katoliške delavske družbe in zadružnikov Krščanskega gospodarskega društva. TTmrl je med drugimi posestnik Ivan Vončina, ki je bil kmalu ob začetku delovanja naše gospodarske zadruge nekaj let odbornik. C kr. učitelju Pleskoviču je po kratki bolezni umrlo živahno dekletce, dne 7. majnika pa je celo angina prinesla nepričakovano smrt 161etnemu kot roža prej zdravemu dekletu. Naj vsi v miru počivajo!
i Javno ljudsko predavanje v hotelu Didič bo ob priliki občnega zbora idrijskega okrožja »Orel« v nedeljo, 10. t. m., ob 4. uri popoldne.
I Morij Gutenbrunn in mestno zdravilišče, i 1
BASEN I*BI SUNAJU. Solnčno in zračno kopeli, >v močno solnco. kardiograiija, zdravljenju z rudijem. ■< l(I>r. JJrik KUhnelt.) Zdravnik vodja: Dr. Oto pl. .' .1 Aufsohnalter ln oes. svet. dr. S. Podzahradsky. « v: Pojasnila zastonj.	l ion p "
sBBsaaMeaassrscM
»
in modno blago za gospodo in gospo dobe zasebniki najbolje iz prvovrstno izvozno hišo .14
UKNA
= Prokop Skorkovsky & sin =
ifiöMPQLGCwo)
Velika izbora. — Vzorce na zahtevo franko. Ha žel)» hočem dali tako) Izgotovlt! gosposke obleke.
Zobna krema
Naravna
najbogatejši alkalični (natron litijev) kislcc težkem, — Izborna dietetična namizna P'jacn, o vrednosti „Bilinske" izvolite vpru-.	Sati hišnega zdravnika.	624
Zahtevajte
različne vzorce za ženske in moško obleko iz
Prve gorenjske razpošiijainice
Ivan Savnik, Kranj, Gorenjsko št. 152.
m I
Največja izbira švicarske vezenine!
Dobro platno in tkanino
za perilo, posteljne garniture, nevestine opreme, zanesljivo dobre kvalitete se kupi pri: "V
JI. Sarc^u
lastnica Jadviga Šare,
Ljubljana. Selenburgova ulica 5. Ljubljana.
Jb
n>
RJ
O
0>
3
N< Ö» ro
!{§$}§ Kompletne nevestine opreme od K 380-— dalje.
najboljša prevleka za mehek pod.
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parlcete 90 vinarjev. Keilov zlat lak za okvirje 40 vinarjev. — — —
Keilov lak za slamnike v vseh barvah.---
Keilova pasta za čevlje 30 vin. se dobi vedno pri
Leskovec & Meden, Ljubljana.
Škofja Loka: Matej Zigon- Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Novo mesto: I. Picek. Kamnik: I. Petek. Črnomelj: Anton Zurc. Brežice ob Savi: Uršič & Lipej. Zagorje: H. E. Mihelčič.
HKtmMMitMMHtHMmwnwmnmm»m<WMH»tmw
2aloga pohištva in tapetniškega blaga.
/V\V\\W\ VAAAAAAAAAAA.
cox JV[¿varstvo, oooooccccvi
Popolna spalna j soba, orehov ali hrastov les
! 350*
Jamči se 3a solidno delo.
Cene konkurenčne.
AWWWWYV VAAAAAAAAAAA.
VWVWWWV\ «AAAAAAAAAAA/
d: J.. Pogačnik Ljubljana, Marije Jeremije cesta 13-18.

družba za življenjsko in rentno zavarovanje na Dunaju
generalni zaslop v Gradcu, Herrengasse 18, in slavni zaslop za KranisHa Leop. Grlinfeld in Fran flumann v MIlani prevzemala
vseh vrst življenska in rentna zavarovanja.
Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogojev že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avtomatičnim podaljšanjem in olj skromni dodatni premiji
obrnejo tudi
vojni riziko in invalidnostno sozavarovanje,
katero zadnje zavarovanje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tudi šo garantira za ves čas trajanja zavarovanja prejemanje rente v visokosti 10 odstotkov zavaro vane glavnice. — Od 1. januarja leta 1911. na novo uvedeni	rl/^Ki/^Lro
dividendni načrt C., zagotavlja zavarovancu družbe izdatno UUcKiilJU UUL)lLl\a.
ki so v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in brezplačno generalni zastop v Gradcu ter glavna zastopstva v Ljubljani, višji nadzornik Leopold Griinfeld ln Fran Aumann, v Celovcu in Mariboru ter vsi gg. inšpektorji in agenti.
Stanje zavarovanj koncem 1913 čez 600 milijonov kron
Aktiv.....koncem 1913 čez 200 milijonov kron
Izplačil .... koncem 1913 čez 400 milijonov kron
80S
Osebe, ki imajo zveze v boljših krogih, se vabijo da prevzemo naše zastopstvo.
. . r:»..» ...r,.....».,.»....	.j. m .. »i» ... .. . , _» »»

♦
M !♦
i i
VELIKANSKA ZALOQA OBLEK Zfl Q05P05E IN DECKE
a KU NC LJUBLJANA
1 !• I * ^ M M	î <■ ij—.. — iL. '	i. i

BOQATA ZALOQA BLAQA ZA NAROČILA
PO HERI.
SJ i i\
PRIZNANO NAJFINEJŠA IZVRŠITEV!
«II®
NAJNIŽJE CENE!
< 'v »
î-î CENIKI NA RAZPOLAQO.
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največjo množine po najnižji ceni.	2587
1148
Modne
ire in m lilt
z elegantnimi svilenimi efekti, atlas, batiste, lanen. in bombaž, konafase, rjuhe, platno, ilamaste. žepne robco, brisače, modrotisk, inlete, kotenlne, blago za dame in gospode, blago za modroce in drugo tkanino razpošilja slovita krščanska tvrdka
larnoiav Morilk r°čna tkalnica št. 45, v Bistrem uOludiul rifllKl), pri Novenimestu ob Met., Češko.
Vzorci so pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo.—18 m. ostankov ceiirja, prvo vrste, inočn. za srajco in bluze, razdelj. po 3 metre za 10 K nefranko, ali 36 metrov za 20 K franko. — 40 m ostankovcefirja, kaiiafasa, delena itd. lepo sortirano, prve vrste za 20 K, najfin. vrste za 25 K franko po povzetju.
To morate brati! Najboljši dokaz mojo solidno tvrdke: Naročeno blago prejela, hvala za uslugo. Ob priliki bom zopet naročila, kar vidim, da dobro postrežeto. Spoštovanjem Fianica lvnap, naduči-teljova soproga, Vrabce. — V lotu 1914 nad 500 takih priznalnic od Slovencev! Dopisuje se slovensko.
I i ^mssBSSm^m^l^^
Karel Čamernik & Ko.
- špeci/alna trgovina s kolesi, avtomobili, motor/i in posameznimi deli.
Mehanična delavnica in garaža
Ljubljana
Dunajska cesta št. 9-12.

V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je ua prodaj hiša z velikim Številom sob iu gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča z renoinirano gostilno, prostornim vrtom iu vinogradom zraven. Kdor želi to priložnost v svojo srefio porabiti, naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Oblokar-ju v Solkanu. 1248
W.-WAT»- • »
mnoMUM..* ♦

fn llmip tovarna orgel
II. Ul tJlU Trst.ViaFarnetoŠL2S.
Pošteno dekle išče službe kot
^u^arica
pri kakem gosp. duhovniku ali h kaki pošteni krščanski družini, event. tudi kot služkinja h kuharici. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 1534. (Znamka za odgovor!)
v steklenicah iz meščanske pivovarne v Plznu
priporoča	1561
RNT. STHCUL, LJUBLJANA.
¡OOkg
tajnega m
na teden potrebuje	1567
mlekarna v Radohov! vasi. Oolenfsko,
Ceno posteljno perje.
1 kg Bivola, dobrogu, pa- I Ijenega ti K; boljšega 2 K •10 v.; prima polbolega 2 K SU v. bolega 4 K; belega puhastega 5 K. 10 v; 1 kg voleiinega snežnobeloga, puljeDega, 6 K 40 v. 8 K ; puha sivega C li. 1 K. bo-lega, finega 10; najfinejši ; Bprni puh 12 K.
Naročila od 5 kg naprej iranko. 2352
Zgotovljene postelje Z^Z^Vt:
lega ali rumenega nankinga, ena pernica 1S0 cm dolga. 120 cm široka, z dvema zglavnlcama, SO cin dolgi. 80 cm široki, polnjena ;5 novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 1« K; napol puli -0 K ; puh 24 lil posamezne pernice 10 K. 12 K, lili, 10 K; (glavnice -i K. 3 Ii 50 v, 4 K. Pernica 2110 cm dolga. 140 cm šir. 13 K, II K 70 v, 17 li so v. 21 K; zglavnica 90 j cm dolga, 70 cm .sir. 4 K 50 v. 5 li 20 v, i> K 70 v, spodnja pernica iz močnega, črtastega (»radiu, ISO cm dolga, 116cmšir. 12K8OV. 14 K 80 v. Bazpoailja so po povzetju, od 1K naproj Iranko. Lahko se trunko zamenia za no-uga.jajoče se vrno denar. Natančni cen gratis in Iranko. S. BENISCH, DESENICE št. 818 (Češko).
Zlate svetinje: Berlin. Pariz, Bim iti
JM 1 $ zdravilo (Hrvatsko)
I,p,	protin	Polasnllnin
14 11 Mil "K «
Zmafia nn csll črtn
najboljše kolo v monarhiji
si pridobiva stalno uove privržence.
KOSMOS IIBlfl
dobro, ceno ljudsko kolo
povsod radi kupujejo. — Ceniki zastonj in franko pri zastopnikih na Kranjskem:
Ljubljana: J. JAJC & sin Kostanjevica: ALOJZIJ GATSCH Novo mesto: FRANC KENDA Bled: IVAN RUS	1030
Kočevje: FRANC TSCHINKEL
Oesterr. WaifenfahriKs-GesBHscliaTt, Steyr.
*****
JVIoške obleke
fino izdelane v veliki izbiri od kron 16-— do kpon 60*—
S" „Pri škofu" "8
Ljubljana, Pred škofijo št. 3 (zraven škofije).
Cenik na zahtevo brezplačno.
S

..».:« ».-* *

». m	*.»..»	J»; ¡»;.«.
Od več gospodov župnikov se priporoča monter
Damijan Jerman iz Tržiča
na Gorenjskem, kot dober in zaupljiv
obeša
nov.
•	On to delo dobro razume. Sme se mu zaupati tesarsko in kovaško
:	delo obenem, tudi načrt za obešanje zvonov in vbrano zvonenje. Izurjen
|	je tudi v popravljanju starih zvonov v železju in lesu. Cena nikakor ni
!	pretirana, da se mu lakko izroči delo z mirno vestjo. 1013


podjetje zuezdrtijj
1p Ljubljani J>€tenkurgctfa tilica 5s nad^trsp.
predaja usq^e Srede in £ebwtc
raznega oblačilnega blaga za s^cre pe-
leuiene cene. Čitanke pc|iljeame '.» Kraje, Hjer nimome z trgouci zweze tudi po posti. 1543 Za^teuajte ceniki
iiAJS0UDi1EjSAiNNAJCEN£JSA POSTREŽBA! ELEKTRiChS OBRAT. DIREKTMi UVOZ PR0BK0VINE IZŠPANIJEINPORTUGALSKE.ZAHTEVAJTEVZORCE!
1355
1547
5ladi družinskih razmer prodam
Xct€|fJ III lllllil in benciu-motor
Yse v najboljšem stanju, ker je la malo Za12k0tl}SkihStl rablieno. grran|0 £enarcič, JCovavas pri Jlakeku.
Vile, stanovanjske hiše, stavbene parcele v mestu kot v okolici se pod jako ugodnimi pogoji prodajo.
posredovalnica sa nakup in prodajo
enfin Accetto,
Ljubljana, Trnovski pristan št. 14.	us?
2alm klobuki JV(odnÍ SCLIoü
Popravila.
«5
Ljubljana, židovska ulica štev. 3.
Priporoča ceni. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo vseh vrst damskih in otroških klobukov po 3nano nizkih cenah. Cene brez ■ ■■	konkurence.	—■—=
RISAR
ki je z uspehom absolviral državno obrtno golo za stavbno in pohištveno mizarstvo, s prakso tudi v obrtu, želi službe. I'la6a ni ravno pogoj. Blagohotne ponudbe ali naslov ua upravo tega lista pod »Dobra izpričevala št. 1539a.
geoflor Rorn
(popre] Henrik Kom)
poKrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubim Poljansko cesta 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih klepurskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskem in tuzemskim škriljem z
mit) pate
t-cement
z izbočilo in ploStnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Priiačuni brezplačno m poštnine prosto.
agzKzsg

za električni obrat, eden 4, drugi 5 H-P, 300 voltov, eden popolnoma nov, se pro« 1392 dasta za vsako ceno pri
A. Trlnk, M\m, LinMova ulica štev. D.
iajsiareiša slovenska tvita le stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge ccrkvcnc obleke in orodja
Ljub jana, Wolfova ul 4-
si usoja javiti prefi. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, veiume, albe, koretlje, prta itd. itd., sploli vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezeuje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro In najpostenejao postrežbo, prosi, da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
1527
1 lep merjasec; 7 mesecev star, več mlajših psov, 1 —2 osla i n račja jajca za valenje. — Natančnejše poizvedbe daje „DRENIKOV VRH«.
.........................................■■■■■..............................................M
Ljubljano,
Židovska ulica št. 5.
Predtiskarija najnovejših vzorcev za vezene obleke In blnze.
1223
SI

Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodtm letos o priliki 25 letnice obstoja moje tvrdke prodajal
52
kakor; ure, verižice, obeske, prstane, ukane itd. po znaino znižanih cenab.
Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko »Tup«.	...... .
l astna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.
Liid. Čcrnc
juvelir ln trgovec Ljubljana, Wolfova ulica 3.