CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, DNE 6. MAJA 1965 LETO VIII. — ST. 18 — CENA 10 DIN, Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celie, Titov t. 1 — Pošt. pred. 123 — Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. ra6. 620-T-250 pri NB FLR j v Celju. - Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana t gotovini — KokopisoT ne vračamo Prvomajske praznike so delovni ljudje svečano proslavili Prazaiik dela 1. maj je za. delovne ljudi najpomembnejši med prazniki t vsem letu. Po vsej naši državi so prvo- majsike TJraznake nad vse svečano pro- slavili. Zlasti v naših glavnih mestih je bilo praznovanje 1. merireditev, ki so dale po- udanka delavskemu prazniku v naši socialistični državi. Na izletih so se zbđJ'ževali delovni ljudje iz različnih krajev in kolektivov. Menjali so svoje izkušnje, se odpočili in se sprostili. Prva dva dneva sta biLa naravnost čudovita-. Toplo majsko sonce je razgrelo zemljo, čeprav so še pred štirinajstimi dnevi ljudje hodili v plaščih. Le za^dnji prosti dan je bil slabši, saj je deževalo in so morali izletniki domov. Vsekakor pa bo letošnje praznovanje prvomajskih praznikov ostalo delovnim ljudem še dolgo v spomdnu. Učenci Ste- HlarsUe šole u ^ogašm Slatini XI. SEJA OLO CELJE Za dosledno izvajanje socialističnega načela nagrajevanja ODBORNIKI SO POTRDILI DELO OKRAJNE KOMISIJE ZA PLACE V četrtek, 28. aprite je bila v Celju skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, na kateri so v glavnem razpravljali o delu okrajne komisije za pdače. Predsednik okrajnega odbora tov. Riko Jerman, ki je vodU sejo, je po- zval odbornike na večjo disciplino, ker se seje zaradi netočnega prihajanja za- vlačujejo, nekateri odborniki pa se sej sploh ne udeležujejo. Na tej sejd je bOo n. pr. odsotnih 50 odbomakov, in sicer 21 iz zbora proizvajalcev, 29 pa iz ljud- skega odbora. Med njimi so tudi taki, ki izostanka sploh ne opravičijo. Predisednik okrajne komisije za plače tov. inž. Štrukelj, je poročal o delu ko- misije ter poudaril, da so se v podjetjih pri sestavljanju tarifnih pravilnikov preveč zanašali na pomoč podkomdsdj. Podkomisije so sicer nudile pri tem delu tehnično pomoč ter v nekaterih primerih tudi preprečile samovoljo po- sameznih ljudi v kolektivih. Delo okraj- ne komisije za plače je bilo otežkočeno, saj je morala večkrat obravnavati ta- rifne pravtilnike in jih celo zavračati preden so bili sprejeti. Pri večini pod- jetij pa je bilo delo pravilno dn pra- vočasno, le v nekaterih gospodarskih panogah, kot n. pr. v kmetijstvu, se je delo nekoliko zavleklo zaradi nepopol- nih predpisov. Razmerje med najnižjo in najvišjo tarifno postavko je 1:4,5, kar odgovarja sedanjemu stanju in pri- likam v gospodarstvu. Koonisije pri okrajnem odboru in okrajnem sindikalnem svetu so doslej potrdile večji del tarifnih pravOnikov. Le v trgovinsiM, gostinski in komunalni stroki je delo še v teku, vendar računa- jo, da bodo v prvi polovici maja tudi v teh strokah potrjeni tarifni pravUni- fci. Kako resno in z z-p -estjo so v ko- lektivih delali pri ocenjevanju delov- nih mest in sestavljanju tarifnih po- stavk, nam dokazuje to, da sploh ni bilo primerov, ki bi jih moralo obrav- navati arbitražno sodišče. Po doseda- njih izračunih kaže, da bodo z novim plačnim sistemom narasle plače za 5%, storilnost dela pa za 7%, Razprava o tarifnih pravilnikih ni bOia preveč živahna, čeprav bi z ozi- rom na aktualnost tega problema to pričakovali V razpravo je najbolj po- segal predsednik okraja tov. Jerman. On je poudaril, da se polkvalificirano administrativno delo v podjetjih pla- čuje bolje kot kvalificirano fizično delo ter da so administrativni uslužbenci v nekaterih podjetjih bolje plačani kot uslužbenci državne uprave. Zato se zad- nje čase opaža težnja, da se uslužbencd iz državne uprave hočejo seliti v go- sX)odarske organi2iacije in nastaja bo- jazen, da bodo v podjetjih uslužbeni sposobnejši kot v državni upravi, ki nadzoruje in pomaga podjetjem. Zaradi tega je v takih podjetjih nujno vskla- diti plače administrativnih uslužbencev z uslužbenci okraja ter pri tem do- sledno upoštevali socialistično načelo nagrajevanja. Dokaj živa razprava je bUa o tem, da bi se naj nadurno delo v rud- nikih plačevalo iz plačnega sklada, ne pa iz dobička, kot to predvidevajo pred- pisi o novem plačnem sistemu. Ta pro- blem je dokaj pereč v rudarstvu, kjer imajo zaradi specifičnih pogojev dela veliko število nadur. Za predlog, da bi nadure plačevala iz plačnega sklada, so se zlasti zavzemali odborniki iz rudni- ka Laško in Zabukovca. Tov. Diaci iz laškega rudnilka, ki je hkrati tudi član republiškega odbora sindikatov rudar- jev Slovenije, se je zavzemal za to, da bi okrajni odbor podprl ta predlog, saj se zanj zavzema tudi republiški odbor sindikatov Slovenije. Tov. Pevec iz Rudnika Zabukovca pa je predlog pod- krepil s številkami. Pri njih je vsako nedeljo v službi 32% tehničnega kadra, za kar bodo na leto plačali iz dobička 1,600.000 din nadtir. Ta visoka vsota denarja bo znatno izčrpala dobiček pod- jetja. Odbornik Svetek iz Železarne Store pa je bU proti temu predlogu, češ da bi ta sprememba v rudarstvu nujno sprožila za seboj plaz vseh potrebnih in nepotrebnih nadm* v ostalih kolekti- vih, zlasti v nekaterih, kjer je potreba za nadurami tudi dokaj velika. Tov. Svetek je bil mnenja, da bi s tem dvig- nili plačne sklade in tako izpodkopali osnovo novega plačnega sistema. Razpravo o tem perečem vprašanju 90 zaključili s tem, da bo zbor proizva- jalcev ta problem še enkrat dobro pro- učil. V kolikor bo ugotovil, da ta pro- blem v rudarstvu močno ogroža dobiček in da je posplošen, bo okrajni ljudski odbor predlagal ustrezne spremembe. Sicer pa je malo verjetno, da bi mero- dajni pristali na take spremembe, saj bi se s tem povečali plačni skladi, ki predstavljajo osnovo novega plačnega sistema. Rešitev tega problema bi prav gotovo padla v kompetenco okraja, ki tudi ne bi mogel zaradi obveznosti, ki jih ima, spremeniti participacije dobič- ka v korist prizadetih kolektivov. Vse- kakor izgleda, da rešitev tega proble- blema, ki je za rudarstvo zares pereč, ne bo moči doseči na ta način. Na kraju so odborniki potrdili do- sedanje delo okrajne komisije za plače ter odobrili številnim podjetjem pove- čanje obračunskega plačnega skteda za 2 do 5%. Obračunskih plač do 5% pa niso znižali niti enemu podjetju v okra- ju, čeprav uredba to dopušča, vendar po mnenju odbomiške komisije take polarebe v celjskem okrenu m bdl^ Vetih partizanski miting na Dobrovlfah v Sav, dolini V počastitev 10-ietnice narodne osvo- boditve bodo tudi Dobrovlje proslavile ta praznik dne 10. julija 1.1. pod geslom DOBROVLJE V BORBI IN SVOBODI. Pred kratkim je bU na Okrajnem od- boru Zveze borcev v Celju sestavljen poseben pripravljalni odbor, ki je pod vodstvom tov. Žena določil okvirni pro- gram te prireditve. Na prošnjo Dobroveljčanov je spre- jela pokroviteljstvo te velike manife- stacije tovarišica Mica Slander-Marinko. Prireditve se bodo udeležili in pri njej sodelovali vodilni predstavniki naših političnih in družbenih organizacj, ka- kor tudi iM-edstavniki ljudske oblasti. Partizanski miting bo v Podvrhu, ob vznožju samih Dobrovelj tik ob za- ključku prvega sektorja nove Partizan- ske ceste, ki bo od Letuša do takrat že urejena in v dolžini treh kilometrov iz- ročena prometu. Pripravljalni odbor bo ob tej priliki izdal posebno spominsko knjižico, v kateri bo prikazana junaška borba za osvoboditev in napredek v teh krajih v 10 letih. Pred letošnjo TITOVO ŠTAFETO dobre tri tedine — tam okrog 19. in 20. maja — bodo ponovno oživele vo tisočih tekačih, od pionirjev pa tja do mož in žena zrelih let, vse naše stezice, pota in ceste„ po katerih bodo naši ljudje v tradicionalni Titovi štafeti ponesli svoje pozdrave, čestitke in že- lje svojemu ljubljenemu tovarišu in voditelju Titu. Letošnja Titova štafeta, ki bo v času našega splošnega praznovanja in veselja ob desetletnici osvoboditve, bo imela brez dvoma še poseben pomen.^ Kdo se ne bi ob tem jubileju spominjal na obdobje, ki je za namiL z zmago ljudske revolucije je bilo e>o- trebno premagati še vrsto težav, ki so zahtevale velikih naporov vseh držav- ljanov. Danes lahko s ponosom in ve- drega .pbraza pogledamo nazaj na pre- hojeno pot. Obnova porušene domovi- ne, izgradnja velikih industrijskih gi- gantov, hidrocentral, na stotine km novih cest in železnic, stanovanj itd. so dokaz velike ustvarjalnosti naših de- lovnih IjudL Trdna enotnost jugoslo- vanskih narodov je zmogte opraviti delo tolikšnega obsega, o katerem se nam pred 10 leti ni niti sanjalo. Jugo- slavija je tudi v mednarodnem svetu s svojo miroljubno politiko, humanim odnosom in spoštovanjem do vseh držav pridobila takšen ugled„ s katerim se lahko ponaša le malokatera država. Alii ndso vsi ti uspehi doma in v sve- tu rezultat našega državnega vodstva s tov. Titom na čelu? Povsod doma«in v svetu je tov. Tito s svojo V2:podbudno besedo bil soustvarjalec vsega tega, kar danes imamo v skupnosti svobodnih ljudi v naši državi. Zato ga naši ljudje cenijo in so mu hvaležni za ves njegov trud in delo, ki ga je nesebično žrtvo- val vedno le v dobro in srečo vseh naših ljudi. Ob letošnji Titovi štafeti bo naše ljudstvo preko mladih tekačev izražalo svojemu voditelju veliko zahvalo za vse uspehe pri nas, ki so nerazdružno povezani z njegovim imenom z željo, da bi še dolga leta ostal med nami čvrst in zdrav ter še v nadalje tako uspešno krmaril našo državo. Prav bi bilo, da bi se zaradi velikega pomena letošnje Titove štafete in v uvod na velike dni pred pokrajinskim zletom Partizana v Celju, že danes pripravljali na terenu. Titova štafeta je vseljudska manifestacija, zato so dolžni pri njej sodelovati vsi naši ljudje, vse naše organizacije. Ze v teh dneh se naj y sveh krajih formirajo krajevni štabi za izvedbo te prireditve, katerih nala- ga naj bo — priprava celotnega pro- grama ob prihodu Titove štafete. Več o Titovi štafeti, r kateri bo kar v celjskem okraju sodelovalo na tisoče tekačev, bomo še pisali v prihodnjih šterilkah našega lista. z razstave mariborskih umetnikov v celjskem muzeju primožič: Stari Maribor. V nedeljo, 8. majvsod predavala na esi>erantskem je- ziku, ker sem hotela obenem prikazati, kako lahko esperanto služi kot most, ki veže bratstvo med narodi. Prepričana sem, da bo po mojih po- novnih predavanjih, ko se vrnem v svojo domovino, imela Jugoslavija dosti švedskih turistov in se bomo tako še bolje spoznali in iskreneje spoprija- teljili.« 2. Kakšne vtise ste dobili v Jugosla- viji in posebej še v Sloveniji? »V Sloveniji sem bHa le tri dni — in to v Ljubljani, zato ločeno o Sloveniji sami skoraj ne bi mogla pripovedovati. Zelo cenim jugoslovanske narode, ker so tako iskreni, resni, zraven pa znajo biti tako veseli. Ce primerjam samo vožnjo v vlaMl\ vidim ogromno razliko med vami in nami: v vaših vagonih je veselo razpoloženje, živahno kramljanje in pesem, medtem ko naši potniki se- dijo zresnjeni in čitajo svoje časopise.« 3. Kako pozna švedski narod Jugo- slavijo, kaj ve o borbi jugoslovanskih narodov in o njenih naporih za izgrad- njo po vojni. Kako gleda na zunanje politično aktivnost naše države? »Starejši ljudje poznajo v glavnem bolj Srbijo (sarajevski atentat), mladina pa že bolj p>ozna današnjo Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni dolgo nismo dobili pravih informacij o vaši deželi. Spočetka smo čuli le za Mihajloviča, kmalu pa je jela prodirati k nam resnica o NOB. Primer z Rusijo in in- formbirojevska politika pa je naše za- nimanje do Jugoslavije še povečala. V kolikor so nas pravilno informirali ča- sopisi, smo zelo občudovali vaše ta- kratno zadržanje in od tega časa dalje je pri nas še posebno veliko zanimanje za Jugoslavijo. Občudujemo tudi do- sledno in miroljubno zunanjo politiko. Vaše vodilne ljudi pa poznamo bolje, kot si predstavljate.« 4. Kakšno je socialistično gibanje na Švedskem? »Dve tretjini glasov ima socialdemo- kratska stranka. Imamo pa tudi v mi- nistrstvih precej neopredeljenih ljudi. Pri nas sicer gradimo po socialističnih principih, vendar so mnoga i>odjetja, pa tudi pretežni del težke industrije v pri- vatnih rokah. Tudi brez ukrepov na- cionalizacije je našemu narodu uspelo, vskladiti blagostanje v deželi. Vpad- Ijivih razlik pri nas sploh ni opaziti, revnih ljudi sploh nimamo, razen,, če se kdo zapije, pa še to so zelo redki primerL Kdor pa ima več, ima tudi večje davke in je tako nekako primo- ran podpirati one, ki imajo manj. Pozna se pač povsod, da 140 let nismo imeli vojne. V Beogradu sem na nekem pre- davanju omenila, da če bi pri vas ne imeli HO let vojne, bi večina ljudi ne le imelo avtomobile, ampak celo heli- kopterje.« Po našem sestanku je švedska novi- narka Anna Sandgren predavala v pre- davalnici LU o temi »Švedska — domovina moja«. Prikupen, svojstveno živahen način pripovedovanja, pred- vsem pa še zanimiva vsebina sta poslu- šalce zelo priklenila. Ko je govorila o zavidljivo visokem življenjskem stan- dardu pri njih, se poslušalci niti nismo dosti čudili glede na dejstvo, da je Švedska skoraj dvakrat večja od Jugo- slavije,, prebivalcev pa ima skoraj tri- krat manj. Poleg tega pa teče že drugo stoletje, kar Švedi niso prijeli za orožje, niti se branili pred kakršnim koli so- vražnikom. Predstavnica te miroljubne severne dežele je ob slovesu simbolično izrazila besede: »Obžalujem vse narode in vse ljudi, ki ne morejo postati prijatelji.« Še mesec dni do pokrajinskega zleta Partizana v Celju Kar prehitro mineva čas. Prihajamo v mesec, ko bodo vse organizacije kar najsvečaneje proslavljale 10-letnico osvoboditve. Brez dvoma bo pokrajin- ski partizanski zlet v Celju dne 28. in 29. maja šteti za osrednjo prireditev v našem mestu. Športni prostor Glazija, na kateri se bo vršil zletni program, spreminja svoj obraz. Neugodno vreme zadnjih dni je sicer nekoliko zaustavilo pripravljalna dela, prepričani pa smo lahko, da bo vse zamujeno pravočasno nadoknađeno. Človeka kar poživi pogled na urejene atletske naprave, ki s svojo rdečo barvo dajejo pravi kontrast nastajajočemu zelenilu. Urejuje se tudi zletni prostor, na katerem bodo 29. maja nastopali tisoči in tisoči naše mladine. V pro- gramu del je še ix»stavitev celotne ograje okrog Glazije, ureditev stojišč in sedišč ter slavnostne tribune. Kaj pa program zleta? Tov. Tomaž Savnik,. načelnik republiške zveze »Par- tizan« je pred dnevi dejal, da bo pri- kazan program pester in bo dejansko izraz vsebine dela v partizanski orga- nizaciji. Vsi oddelki bodo nastopali z obveznimi prostimi vajami, ki bodo množično izvajane, poleg prostih vaj I>a bo dostojno zastopana tudi atletika s štafetnimi teki in skoki — v višino, daljiino in ob palici, kot posebnost pa simultani nastopi v metu kopja ter preskokih v višino 'in daljino. Telo- vadci celjskega okraja pripravljajo še posebno telovadno točko. Brez dvoma bodo vzbudile i>osebno i>ozomost s svo- jim nastopom z vajami s puškami tudi enote JLA iz celjske gamdzije. O tem, da bodo nastopili tudi najboljši jugo- slovanski mojstri v vajah na orodju, ni treba še posebej razpravljati, saj spada že nekako v tradicijo, da se na vseh telovadnih nastopih predstavijo širši javnosti tudi orodni telovadci. To je program glavnega zletnega dne, ki bo izvajan na Glazija in na katerem bo na- stopilo preko 7000 telovadečih. Dan poprej pa bo na atletskem stadionu Kladivarja republiško prvenstvo v mno- goboju in v vajah na orodju. Priprave za celjski zlet so v polnem teku. Na terenu je i>o društvih raz- gibano življenje in povsod marljivo študirajo predvideni program. Tam, kjer društva nimajo na razpolago telo- vadnic, bodo morali v teh dneh do zle- ta čvrsto zagrabiti za delo,, ker so z učenjem programa že mnogo zamudili. Res čudna je letošnja pomlad, nič manj muhava kot je bila zima... Vendar z dobno voljo in požrtvovalnim delom, ki ga v društvih Par-tizan ne manjka, bo- do z lahkoto odpravljene tudi te po- manjkljivosti. Nekoliko je pogrešati večje število vaditeljev, saj problem strokovnih kadrov že leta in leta naj- bolj tare partizansko organizacijo. Pov- sod tam, kjer je opaziti občutno stisko, pridejo na iX)moč inštruktorji iz Celja in Ljubljane. S složnim delom si priza- devajo prav vsi, da bi pokrajinski zlet v Celju, kar najbolje uspel. In v uspeh te veličastne prireditve smo lahko brez dvoma vsi Celjani tudi prepričani, zato bomo 29. maja v tisočih pohiteli na Glazijo občudovat tisoče zldravih in vedrih mladih ljudi, ki si s telesno kulturo krepijo svoje telo in duha. Celje je dobilo prepotrebni Materinski dom Celjska ix>rodnišnica je bila že ves povojni čas močno preobremenjena, ker so tu poleg porodnic noseče žene čakale porodov, ki so se večkrat za- vlekli tudi v tedne. Da pa so te čaka- joče noseče žene močno bremenile že tako* tesne prostore porodnišnice, ni treba posebej poudarjati. Pa tudi v psihičnem pogledu vzdušje porodnišni- ce pod isto streho gotovo ni ugodno vplivalo na čakajoče matere. Razume se, da so takšne razmere — predvsem pa tesni prostori — kričale po mirnem kotičku v sklopu bolnišnice, kjer bi se bodoče matere lahko v miru pripravile na porod. Intervencije celjskih ginekologov ob kritični sliki dejanskega stanja so našle pri ljudski oblasti ugoden odziv. Cim je h^A kredit odobren, so v lanskem letu začeli v celjski bolnišnici s prvimi pri- pravami za materinski dom. Zbrali so si poslopje bivše uprave, ki so ga povsem obnovili z novimi prizidki. In preteklo soboto so ta prepotrebni ma- terinski dom že izročili svojemu na- menu. Slovesnosti pri otvoritvi so se poleg zdravstvenih delavcev celjske bolnišnice udeležili tudi zastopniki ljudske oblasti. Ravnatelj prim. dr. Flajs je pozdravil vse navzoče, zatem pa na- prosil predsednico Sveta za zdravstvo tov. Heleno Boro vsako vo,. da je otvo- rila dom. Obiskovalec, ki napravi kratek spre- hod E>o teh sončnih sobah, ima vtis, da slednji kotiček simbolično odgovarja nazivu — materinski dom, ki povsem prekrije vzdušje bolnišnice. Pohištvo so lepo izdelali marljivi domači obrt- niki, vso ptosodo, steklovino in ogledala pa so darovala celjska podjetja (Ke- ramika, Kristalija in Tehnometal). Od sobe za obiske v pritličju (čakajočim materam bodo dovoljeni vsak dan obi- ski svojcev, tako da bodo žene ves čas tesno povezane z domom), prek spalnic, kopalnice, čajne kuhinje in dnevne so- be v gornjem nadstropju je vse tako iskreno domače, da se bo čakajoča mati v teh prostorih počutila res kot doma. Zlasti prikupna je v kmečkem stilu urejena soba,, kjer bo bodoča mati pre- bila pretežna del svojega časa. Svoje čakanje na veseli dogodek pa bo lahko v tej sobi tudi koristno izrabila. Uprava bolnišnice ji bo preskrbela zanimivo, lahko čtivo, razne revije, ča- sopise in gospodinjske vestnike. Se- veda bo v tej sobi nepogrešljiv tudi radio aparat, ki pa ga zaenkrat še ni- majo. (Brez dvoma se bo našla v Celju ali pa izven Celja plemenita roka, ki bo nositelj icam bodočih pokolenj, če že ne sama podarila aparat, pa vsaj po- krenila dobrodelno zbiralno akcijo — ženska društva bodo morda še posebej razumela to nujo.) Marljive ženske roke, ki navadno ni- koli ne znajo mirovati, bodo tu lahko delale tudi ročna dela, pozneje pa tudi šivale, saj jim uprava namerava v okvi- ru možnosti sčasoma nabaviti tudi ši- valni stroj. Tako je dalo Celje bodočim materam svojega mesta in vse širne okolice za deseto obletnico osvoboditve najlepše darilo — materinski dom. Hudičev graben pod Celfsho fcočo in njegova usoda Prvomajski dnevi so razgibali slehernega delovnega človeka. Vsakdo si je v teh dneh lahko poiskal primeren kotiček v lepi pomladanski naravi, da se na- užije svežega zraka in prijetnega sonca. Naše najbližje gorske po- stojanke Smohor, Svetina in Celj- ska koča so se spremenile v ljud- ska mravljišča in so komaj spre- jemale neučakane goste. Mnogim se je zahotelo po romantičnih, teže dosegljivih naravnih kra- sotah, da bi videli, kako jih na- rava oblikuje in ponuja človeku v užitek. Tak je tudi naš celjski Hudičev graben. Ta ponekod divja, s .šu- mečimi slapovi in zelenimi tol- muni obdarjena soteska je bila nekoč najvabljivejša in najpri- vlačnejša. Skrbno negovana in zavarovana z železnimi klini, z v skale vklesanimi stopinjami, preprežena z lesenimi mostički, je bila nekoč polna nedeljskih iz- letnikov. Danes pa zaide semkaj le še kak starejši občudovalec narave. Starim znancem in lju- biteljem tega lepega celjskega Vintgarja so odrekle nekoč gib- čne in prožne noge, mladina pa bržkone niti ne ve, kako se pride do njega. Nekdanji napisi in opo- zorila z markacijami vred je za- brisal čas, zavarovalne naprave v soteski pa uničila burna pre- teklost. Mnogi so mnenja, da bo treba ta košček naše zemlje zopet od- preti in ga uvrstiti med obiska vredna gorska zatočišča. Kaj neki pravita k temu naše Planinsko in Olepševalno društvo? Titova štafeta po Savinji in Savi Tradicija celjskih brodarjev je, da se vsako leto spustijo s kajaki po bistri Savinji in umirjeni Savi do Brežic, kjer pred zbrano množico izročijo šta- fetno palico in pozdrave za maršala Tita. Kajakaši so na to dejanje ponosni, kajti voda je še hladna, včasih divja in pogosti so primeri, da se kdo med vožnjo v valovih Save tudi okopa. Lepo je veslati, spustiti se s kajakom v brzice, spoznavati barvito prirodo in prijetno kramljati s svojimi tovariši. Povsod med potjo nas pričaka na mostovih množica, mladina spušča iz mostov na nas cvetje z vzkliki in pozdravi za maršala Tita. Vozimo se v koloni s partizanskim razmakom. Na čelu štafete je vodja, ki odgovarja za hitrost in previdnost pri vožnji. Ob strani kolone pa vesla fotoreporter in lovi posnetke, katere pozneje kajakaši ponosno hranijo doma v spomin na vsakoletno »Titovo šta- feto«. Pod Zidanim mostom je voda bolj nemirna. Fantje se razigrano spustijo s svojimi platnenimi »motorji« v Savo^' kjer ob levi obali pristanejo. j Malo se okrepčamo, včasih kdo iz-] vleče tudi kakšno čutaro in kmalu natofi. zadoni krepka kajakaška pesem. Ne-\ strpni že pričakujemo ljubljansko šta-: feto. Vozili smo prehitro. Nemirno se- spogledujemo, ko se za ovinkom Savel- prikaže indijanski čoln kanu, za njirni pa kolona kajakov. Med njimi je~ tud^ nekaj pogumnih mladink. Ze odjeknd glasni »hura« in sledi prisrčno srečanje.' Celjski in ljubljanski kajakaši se med- sebojno uvrstijo v kolono in ob pri-j jetni izmenjavi doživetij krenejo napref^ po Savi. V Radečah prespimo, drugf dan ob zori pa nadaljujemo vožnjo.l Poslavljamo se od vaščanov, od mladine in p^'onirjev, ki jih je vse polno nai obali. ' Tu postane Sava mirna. Poslovimcii, se od Ljubljančanov, ki se vračajo do-j mov s kamioni, trudni, vendar ponosnih. Po Savi vozimo bolj v grupah, kadilci si prižgejo cigarete, drugi krepko po-- tegnejo iz čutare, najmlajši pa se za-, dovoljijo s čokolado. Začne se pogovot o tekmovanjih, kolikokrat se je kdo »mojstrsko« prevrnil v valovih in po- dobnih epizodah, ki poživljajo tempo potovanja. Približujemo se Krškemu. Ko prista- nemo ob obali, nas množica navdušeno pozdravlja, pionirji primejo čolne in jih neso na suho. Prebivalci tega pri- jaznega mesta so naši stari znanci. Ze je pripravljeno okusno in dobro kosilo. Z nami je predsednik mestne občine in ostali vodilni možje. Razgovarjamo se in jim obljubimo, da jim čimprej poš- ljemo slike in da bomo naše srečanje objavili tudi v reviji. Preden pa se po- slovimo, želijo domačini, da se še en- krat spustimo skozi tnetrske valove in nam nato dolgo mahajo, dokler ne iz- ginemo za ovinkom. To je neka.j slik iz življenja celjskih kajakašev pri udeležbi Titove štafete. Vse nenapisane pa ostanejo žive v spominu in že misel, da se bliža zopet čas letošnje »Titove štafete«, nam daje nov polet v bližajočo sezono. Jure Sarlah GROZDNI SOK CELEIA-SAD, CELJE je zdrava osvežujoča pi- jača, ki ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvu! PROIZVOD CELJSKI TEDNIK, 6. maja 1955 Štev. 18 — siBeem. s IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Stpoliounjolii so podrobno proučili knietijstvo na Kozjonshem Ob zaključktt Kozjanskega tedna Kozjanslci teden, ki je imel namen proučiti objektivne možnosti za dvig jjozjanskega kmetijstva na podlagi stro- Icovnih ugotovitev in nasvetov, je za- kadi dobrih, dolgotrajnih priprav in disoLpliniranosti vseh sodelujočih iz- redno dobro usp>el in ni dvoma, da bo imela od tega Kozjanska ogromne ko- risti. V tej akciji je skupno sodelovalo okrog 85 ljudi. To je bilo samo število strokovnjakov po raznih panogah, v ce- loti pa lahko rečemo, da je ob tem Kozjanskem tednu sodelovalo res vse Kozjansko. Posebej je treba pohvaliti ge nekatere občinske odbore, ki so pri- prave vzorno izvršili. Vodje ekip in rajonski vodje so pokazali izredno di- gcipliii^i'ranost in kljub raztresenemu terenu zelo požrtvovalno delali, tako da so v F^ičlih štirih dneh glavnemu štabu omogočili do'biti jasno sliko stanja kme- tijstva na Kozjanskem. Med vodji ekip je bil tudi najstarejši kmetijski stro- kovnjak iz_ celjskega okraja, upokojenec Vladimir Kuret, ki se je za to akcijo prostovoljno prijavil m svoje delo tudi izvrstno opravil. Lahko bi služil za zgled mairsilraterim mladincem, ki so se akciji izognili. Tako na primer KZ Zreče kljub obljubi ni poslala nobe- nega strokovnjaka in vendar razpolaga kar s tremi mlajšimi strokovnjaki. Po- hvale vredno je bilo tudi delo vseh občinskihi štabov, ki so teren zelo dobro pripravili. Občina Kozje je z vsemi svo- jimi uslužbenci nudila strokovnjakom vsakršno pomoč, tako da so lahko akci- je brezhibno potekale. Na zaključnem posvetovanju strokov- njakov z občinskimi možmi in zastop- niki množičnih organizacij so strokov- njaki na podlagi proučitve terena pred- lagali^ razne ukrepe ter se skupno z domačini posvetovali o možnostih iz- boljšanja in dviga kmetijske proizvod- nje. Sklepe, ki jih bo izdelala posebna komisija rajonskih vodij in štaba, bodo naknadno dobile vse občine. S sklepi pa bodo »prejeli tudi posebej napotke, kako bi v bodoče uspešneje kmetovali. Na zaključnem zboru v torek popol- dne je bilo navzočih okrog 170 ljudi, in sicer predsedniiki KZ, občinskih od- borov, gospodarskih svetov, množičnih organizacij in vsi sodelujoči strokov- njaki. V dopoldanskih urah istega dne pa je bila konferenca vseh sodelujočih ekip, kjer so izdelali skupno 'poročilo. V tej akciji so stroko^mjaki proučili v podrobnosti dejansko stanje kmetijstva na Kozjanskem. Pri tem so prišli do zaključka, dia je na Kozjansikem precej strokovne zaostalosti, da so precej ob- čutne še posledice okupacije in da je dosti posestev takih, ki so za smiselno gospodarstvo premajhna. Prav tako so v teh predelih ovirali kmetovanje močvirnati, na drugi strani pa hriboviti ^edeli, kjer je zemlja tako pLazojvitcL da je praktično kultiviranje skoraj ne- mogoče. Živinorejci so ugotovili, da je v teh ki-ajih splošna podhranjenost živine, vzroki za to pa so v nezadostni pro- izvodnji krme. Živinorejo zavirajo tudi nezadostni vzrejni pogoji, predvsem slabi hlevi. Poljedelci so ugotovili nepravUno ko- lobar j en je in premajhno uporabo umet- nih gnojil. V sadjarstvu je stanje še bolj kritično. Drevesa so slabo nego- vana, deloma napadena od kaparja, ve- čina pa že stara in doživeta. Z mladi- kami niso ponekod že dolga desetletja »pomlajevali svojih sadovnjakov. Zato ni nič čudnega, če so danes izhirani. V bodoče bo zato treba sadjarstvu na Kozjanskem posvetiti vso pozornost, več pozornosti pa tudi koščičastemu sadju, ki že tod malodane izumira lin najdeš le še divjake, lesnike. Prav tako so tudi vinogradi v teh predelih večina pre- živeli svojo starostno dobo. V drugih primerih pa, kjer trs še zadovoljivo obrodi, so vinogradi nestrokovno ob- delani. Največji problem pa predstavlja nega vin, ki ne more biti pri obstoječih slabih kleteh strokovno pravilna, zaradi česar kvaliteta pridelanih vin iz leta v leto pada. Zato bi bila edina rešitev ureditev zadružne kleti, kar so toplo pozdravili predvsem vinogradniki, ki doma nimajo urejenih kleti. Kozjanski vinogradi prav tako vpijejo po obnovi, vendar bo tu treba, kot v sadjarstvu, izvesti strogo rajonizacijo terena, ki bo omogočila pravilno razdelitev teh dveh kultur. Posebno vprašanje so na Ko- zjanskem samorodnice, ki so v teh pre- delih precej razširjene in jih bo treba nujno izpodriniti z žlahtnejšo trto. Prav bi bilo, da bi na legah, ki so prenizke, da bi uspeval žlahtni trs, sadili sadje ali grozdičevje, kot n. pr. črni ribezi. Ze takoj prve dni po tej akciji je bilo na Kozjianskem opazita, da je akcija dosegla zaželene politične in gospodar- ske uspehe, za kar imajo zaslugo pri- reditelj DIT^ OZZ, OLO in vsi stro- kovnjaki, ki so požrtvovalno opravili svojo nalogo. Sadjarji, nadaljujmo s škropljenjem sadnega drevja! Zimsko škropljenje je za nami. V šte- vilnih občinah našega okraja so škroi>- Ijenje izvedle tudi kmetijske zadruge, ki so ponekod dale škropivo brezplačno na razpolago. Intenzivno škropljenje sadnih dreves je poleg ostalega oskrbovanja splošno gospodarske važnosti, prav |X>sebno še letos, ko se nam obeta bogata sadna le^ tina. V zimskih mesecih smo škropili z 2 % rumesanom drevesa, ki so okužena po ameriškem kaparju. Nekateri napred- nejši sadjarji so si kar sami pripravili 15—20% žvepleno-apneno brozgo ali kalifornijsko brozgo, ki uničujoče učin- kuje na kaparja, jajčeca listnih in kr- vavih ušic, malega zimskega pedica, razne molje, mah in lišaje. Našemu sadjarstvu povročajo ogro- mno škodo poleg zajedavcev še glivične bolezni, in sicer: škrlup (fuzikladij), monilija (gniloba) in jablanova plesen. Proti glivičnim t>oleznim, še prav po- sebno proti ki-astavosti plodov in pre- zgodnjemu odpadanju po škrlupu oku- ženih listov, se morajo sadjarji poslu- ževati tudi pomladanskega in poletnega škropljenja. Škropljenje v pomladi je odločilne važnosti za omejevanje škrlu- pa, ki se širi s trosi vse od začetka aprila do meseca junija. Inkubacijska doba traja pri škrlupu 3—4 tedne in se pri hladnem in suhem vremenu ob- čutno podaljšuje. Ako nastopi bolezen v topli in vlažni pomladi, je listje iz- redno sprejemljivo za omenjeno bo- lezen. Prvo škropljenje pred cvetjem opra- vimo preden se brstiči odpro in preden. se pojavijo zeleni lističi. Prav zaneslji- vo škropivo v tej razvojni dobi je 2%. žveplenoapnena brozga, pomešana z 0,15% Lindane oljem. S to zmesjo zelo uspešno zatiramo glivične bolezni in rastlinske zajedavce. Tudi pri drugem škropljenju pred cvetjem, ko so vidni že zeleni lističi in peclji cvetov, vendar so cveti še zaprti, škropimo z isto raz- topino. Ponekod so dosegli lepe uspehe tudi pri zatiranju cvetožera na jablanah. Proti gosenicam, ki objedajo brstje in lističe, škropijo tudi z 2% bakrenim apnom in z dodatkom 0,4% svinčenim arzenatom, ki ga prištevamo k nevar- nim insekticidom. Na čebele vplivajo vsi arzenati smrtonosno in delujejo do tri tedne. V Slovenskem Primorju so Tospešno uporabljali parathion (nov sin- tetični insekticid) namesto arzenatov, ki delujejo na čebele smrtonosno naj- več tri dni. Škropljenje mora biti pra- vočasno, pred cvetenjem. V času cvetenja ne škropimo, ker bi s škrapivi uničUi čebele, naše najboljše sodelavke pri oplodbi cvetja! Neposredno po cvetenju škropimo z 2% žveplenoapneno brozgo ali z 0,5% bakrenim apnom. Pri drugem š'krop- Ijenju po cvetju (sredi junija do koš- nje) škropimo proti škrlupu, jabolčne- mu zavijaču in raznim gosenicam z 2% žveplenoapneno brozgo in z 1% teko- čim pantakanom. Škropljenje proti ja- bolčnemu zavijaču mora biti opravlje- no dokler so mušje jamice drobnih plo- dov še odprte! V poletnih mesecih škropimo tri te- dne po drugem škropljenju. Zadnje škropljenje proti poznemu škrlupu pa opravimo v začetku avgusta. S preizkušenimi sredstvi se bomo uspešno borili proti vsem sadnim škod- ljivcem in glivičnim boleznim, če bomo škropili skozi vso vegetacijo. Fi-ance Kolar ZAŠČITA V SADJARSTVU Zadnja leta se je ameriški kapar v našem okraju tako močno razširil, da je pričel resno ogrožati naše sadjar- stvo. Upoštevajoč to in pa, da je sad- jarstvo eno osnovnih pridobitvenih pa- nog, je Okrajni ljudski odbor izdal od- redbo o obveznem zimskem škropljenju sadnega drevja z namenom, preprečiti nadaljnje propadanje sadnega drevja. Sadjarji so takoj pričeli s čiščenjem in škropljenjem. Predvsem so škropile ekipe kmetijskih zadrug, ki so razen nekaj izjem res temeljito opravile svo- je delo. Škropili so z DNO C pripravki, Za katere lahko rečemo, da so dobra zaščitna sredstva, saj je težko najti na drevju, ki je bilo temeljito poškrop- ljeno, še živega kaparja. Z zimskim škropljenjem nismo uničili samo ka- parja, amapak tudi jabolčnega cveto- žerja in druge škodljivce, ki so bili s škropivom zadeti. V celoti so oškropili 90 % sadnega drevja, na katerem kapar ne bo več povzročil škode. Ostalo je še 20 % ne- poškropljenega drevja, predvsem v hri- bovitih predelih in pa delno tudi na Kozjanskem. Ta področja bodo pred- stavljala iponovni vir okužb za ves sad- jarski O'koliš. Kljub temu, da je zimslco škropljenje uspelo, bo treba izvršiti še letno škropljenje v juniju odnosno v juliju. Še prav posebno je treba škro- piti proti češpljevemu kaparju, kate- remu DNO C pripravki niso prišli do živega. ŠkropUi bomo: z žveplenoapne- no brozgo 1,3 % in 0,15 % lindan olje ali lindapin 0,06 %, lahko pa tudi še nikotinske preparate, odnosno HCH ali DDT. S tem škropljenjem bomo zatirali kaparja in pa tudi glivične bolezni, kaikor škrlup, monilija itd. Zlasti pa jabolčnega zavijača pa tudi ostale škodljivce. Z rednim škropljenjem sadnega dre- vja bomo uspeli zopet dvigniti ugled in blagostanje našega sadjarja. S stro- gimi karantenskimi merami pa bomo čuvali sadno drevje pred ponovnimi okužbami. Inž. Pajenk Franček Steklarska šoia v Rogaški Slatini Borba lin vztrajnost pri izvajanju kakršnega koli načrta in dela je prven- stveni pogoj za dosego dobrega in za- želenega uspeha. Tega načela so se krepko oprijeli in držali v steklarski šoli in zaradi tega dosegli tudi nekaj, kar ni lahko opisati. To je lahko ra- zumljivo samo tistemu, ki je živel in tesno sodeloval pri vloženih večletnih naporih. Vodstvo šole in učenci bi o vsem tem lahko marsikaj povedali; če bi govorili odkrito, bi lahko rekli, da so imeli naj- več težav in najmanj razumevanja od tistih, ki bi jim morala ležati skrb za strokovno vzgojo novega steklarskega kadra najbolj na srcu. Pred nedavnim so v šolskih prosto- rih uredili lastno brusilnico. Z uvedbo praktičnega pouka v tej delavnici je dobila šola :in vse delo v njej popiol- noma novo smer. Samostojen in načr- ten pouk steklobrusilcev je močno opo- zoril na važnost osamosvojitve praktič- nega pouka tudi pri slikarjih in pihal- cih. Hitro napredovanje v brusilnici nujno zahteva, da se čimprej pristopi tudi k ureditvi delavnic za ostale po- klice te stroke. Prvo mora priti na vrsto slikarska delavnica, ker so pogoji že popolnoma dozoreli. Elektrostrojno pod- jetje v Ljubljnai je ponudilo šoli v brezplačno preizkušnjo električno peč za žganje slikanega stekla, česar do sedaj ni poizkusila še nobena steklarna. K tej uredit-^/i bodo potrebne še neka- tere druge naprave, pomagala in ma- terial. S sprostitvijo v lastni delavnici se bo tudi tem učencem — slikarjem ši- roko odprla pot v izživljanju lastnih dispozicij. Ze v sedanjih okoliščinah) ko učenci delajo še v tovarniški slikai'- nici, je uspeh tako očiten, da si lahko od njih obetamo še večjih presenečenj kot do sedaj, seveda pod pogojem, če bomo pripravili primerne ureditve. Novost za naše steklarstvo je steklo- graverstvo. Sedanje izkušnje v brusil- nici spreminjajo naziranja o tem, da bi uvedli ta pouk šele kot odcepek. brusilcev v tretjem letniku. To bi bil« pogrešno, ker imamo že sedaj naraščaj, ki zasluži, da ne zamujamo časa 1» pristopimo čimprej k izvajanju tega praktičnega pouka. Tudi pri vzgajanju stekLopihalcev je šola zadela v živo. Kljub temu, da ima- jo vajenci dnevno samo po eno uro pravilnega praktičnega pouka, so s pomo.čjo nekaterih mojstrov dosegli velike uspehe. Pravilno stališče učnega mojstra že v sedanjih okoliščinah lahko dokaže, da je samo šola novega tipa sposobna dati sodobnega kvalificirane- ga steklarja in da je priučenost še sam« posledica nepravilnih odnosov nekda- njih delodajalcev napram izkorišča- nemu delavcu. Takšno je sedanje stanje šole in taka je njena perspektiva. O pravilnosti po-ti govorijo novi, v njej vzgojeni kadri in njihove izdelke lahko vzporejamo z najboljšimi izdelki, ki smo jih kdajkoli videli v tej stroki. Kdo je pri tem delu in dosedanjik naporih pomagal tej šoli? No, o tera bodo verjetno vedeli povedati največ tisti,, ki so dejansko pomagali, skriti pa se bodo morali vsi tisti, ki za šolo niso storili prav ničesar. Zakaj n. pr. t nobenem dosedanjem okrajnem prora- čunu nismo našli postavk ravno za Steklarsko šolo v Rogaški Slatini? Ali je to res samo slučajno ali pa je to morda želja nekoga, ki vlogo te šole ni hotel razumeti? Dejstvo pa je, da je tako bUo in da je šola živela brez pomoči proračuna. Tudi glede strokovnega kadra na tej šoli, ki ima sedaj 78 učencev, nekaj ni v redu. Vse delo na šoli namreč oprav- ljata samo dva uslužbenca, in sicer upravnik in ena administratorka brez slehernega vzgojitelja in brez ene stal- ne učne moči. Pri strokovnem pouku sicer pomagajo mojstri iz Steklarne in učno osebje z gimnazije v Rogaški Sla- tini, vendar pa so le-ti le honorarne moči. V internatu je zaposlena knjigo- vodkinja in tri osebe za vse delo v kuhinji in internatu. Kako to, da ravno za to šolo ni moči najti prepotrebnega pomožnega kadra? Ali ne bi bUo prav, da se nekdo vsaj sedaj, če to že ni storjeno v prejšnjih letih, po lu-adni dolžnosti zavzame in poskrbi za mini- malen kader, ki je šoli potreben? Ta ustanova, to je prav gotovo, ni samemu sebi namen — šola je naša skupna stvar in mora biti tudi naša skupna skrb, zlasti pa skrb tistih, ki jim je poverjena strokovna vzgoja novih stro- kovnih kadrov. In končno, zakaj ni enak odnos do podobnih ustanov, zakaj nekomu več, drugemu pa nič ali morda celo niti ne prave moralne podpore, če že izostane materialna pomoč. Steklarska šola v Rogaški Slatini je prav gotovo že zdavnaj in pred vsako- mer opravičila svoj obstoj. Gre za na- daljnje uspehe in izvedbo načrtov — tu pa je pomoč vseh zainteresiranih nujna, ker je vprašanje kadrov in le te moramo brezpKjgojno vzgajati. Novourejena brusilnica v Steklarski šoli GOZDNI POŽARI - OPOZORILO Glede na nastopajočo sušo ob- staja velika nevarnost gozdnih požarov. Zato opozarjamo prebi- valstvo, da je prepovedano kuriti ogenj v gozdu sploh, na prostem pa ob močnem vetru v bližini gozda v času od 1. 3. do 15.11. Prei>ovedano je tudi odmeta- vati v gozdu goreče cigaretne od- padke in vžigalice. Neupošte- vanje zakonitih predpisov o var- stvu gozdov pred požari je strogo kaznivo. Kdor opazi,, da gozd gori, je dolžan ogenj sam pogasiti, če je to mogoče, sicer pa mora najhi- treje obvestiti o požaru katerega koli gozdarskega uslužbenca, naj- bližji ljudski odbor ali kateri koli drugi organ državne uprave, voj- ske ali milice in po potrebi upo- rabiti telefon, brzojav ali če tega ni, najprimernejše vozilo. Stroške za taka sporočila plača gozdarska oblast. Vsak dela sposoben državljan je dolžan pomagati gasiti gozdni požar in se fvokoravati odredbam vodje gašenja požara, sicer ga za- dene občutna kazen. Oki-ajni ljudski odbor Celje Uprava za gozdarstvo V naši prestolnici BEOGRAD V okviru predvojaške vzgoje smo ^edmošolci I. gimnazije v Celju napra- ^iH izlet v našo metropolo Beograd pod vodstvovi tov. prof. Belaka. Tja smo prispeli po mučni šestnajst- ^fni vožnji. Sprejela sta nas dež in kosava, tako da smo imeli za začetek ^o.j neprijeten vtis. Beograd, prestolnica Jugoslavije leži ^ slikovitem položaju na rtu, ki sega V sotočje Donave in Save. Za Beograd značilno, da leži na gričkih fn s svo- 3o krasno lego v sredini Balkanskega TPolotoka predstavlja važno prometno ^o<:Hšče. V preteklosti je bil Beograd ^'''izorišče mnogih krvavih bitk za pre- vladovanje na Balkanu, zato se je tudi ?d začetka počasneje razvijal. Mesto Jma use pogoje, da postane eno naj- I^PŽih v Evropi, saj ga že sedaj po lepi ^^3i često primerjajo s Carigradom in ^^ockholmom. .Vel ika ovira v nastajanju modernega ^^ograda je bilo veliko nasprotje med ^Pimi palačami, modernimi trgi in uli- ^'^^i in med nizkimi zastarelimi hi- šicami v ozkih zavitih uličicah. Ta pro- blem je deloma že rešen ter o tem skoraj ni več sledu in mesto se vedno bolj širi in modernizira. Vsekakor je zanimivo tudi to, da je Beograd kjub hitremu napredku, sko- raj popolnoma ohranil svoj nacionalen karakter. Cilj našega potovanja je bil ogled vojnega muzeja na Kalemegdanu, voj- nega letališča v Batajnici in vojne aka- demije. VOJNA AKADEMIJA Tov. Belak nam je za prevoz po me- stu preskrbel kamione JLA, s katerimi smo se zapeljali do vojne akademije. To je moderno poslopje, kjer se gojenci uče in vadijo za bodoče komandante naših enot. Pričakali so nas in nas od- peljali v notranjost, kjer so nam vse razkazali. Mirno, vljudno in brez vsake vsiljivosti so pristopali k nam in nam razlagali vse, kar nas je zanimalo. Se- znanili smo se z njihovim življenjem, o katerem so nam sami pripovedovali. V stavbi so učilnice in razni kabineti, kjer so nas seznanili z delovanjem voj- nih plinov, z raznim modernim in sta- rim orožjem itd. Za šport in telovadbo služijo lepa igrišča okoli stavbe in ve- lika telovadnica. Za razvedrilo imajo tudi čitalnico, šahovsko dvorano in dvo- rano za biljard. Po ogledu vseh teh sob in učilnic so nas gojenci pogostili in nas kot prve obiskovalce iz Slovenije prisrčno po- zdravili. Prav posebno so nas bili ve- seli naši rojaki, ki jih je na šoli precej. Po zakuski so nam na čast priredili ples. Kmalu nato pa smo se od pri- jazn':h gojencev poslovili. Stisk rok in obljuba, da bomo o njih pripovedovali tudi v Sloveniji in že je od prijetnega srečanja ostal samo spomin. Iz razgovora z gojenci, tako s Srbi, Slovenci ali Makedonci sem zaključil, da se vsi dobro počutijo in jim ni žal, da so se odločili za vojaški poklic. Že- lijo samo to, da bi se tako odločilo tudi vse več njihovih rojakov. LETALIŠČE V BATAJNICI Drugo jutro so nas čakali kamioni in nas odpeljali v okoli 25 km oddaljeno vasico Batajnico, ki leži ob cesti Beo- grad—Novi Sad. Blizu ceste leži vo- jaško letališče, ki je eden najmodernej- ših vojnih objektov v Jugoslaviji. Opremljeno je z betonsko stezo, radar- sko postajo, s pomočjo katere prista- jajo letala v megli in izredno slabem vremenu, raznimi signalnimi in me- teorološkimi postajami ter modernimi hangarji. Od letala do letala nas je vodil oficir in nas seznanjal z različnimi tipi letal, posameznimi deli in nam povedal za kaj in kako se praktično uporabljajo. Od vseh letal so nas najbolj zanimala moderna reaktivna letala, ki so bila za nas novost. AVALA Takoj nato smo se skozi mesto od- peljali na Avalo, priljubljeno izletni- ško točko Beograjčanov. Lepa asfaltna cesta, ki vodi po prijaznem gozdičku te pripelje do hotela, od katerega imaš še dober streljaj do vrha. Na vrhu Avale (511 m) je lepa visoka ravnica, na kateri stoje razvaline trd- njave Žrnova. S te trdnjave je ob lepih dnevih prekrasen razgled proti Suma- diji in Fruški gori. Toda mi te sreče nismo imeli, saj je bilo vreme zelo sla- bo in je celo lahno deževalo. Na Avali je zgrajen spomenik »Neznanemu ju- naku«, ki je padel v prvi svetovni voj- ni. Spomenik je delo znanega splitskega kiparja Meštroviča. Spomenik je zgra- jen iz črnega marmorja. Avalo in spo- menik često obiščejo predstavniki do- mačih in tujih delegacij. KALEMEGDAN Popoldne smo se odpravili na Kale- megdan, kjer so za časa turške nad- oblasti Turki izvrševali smrtne kazni. Danes pa je to lepo urejen park, z le- pim razgledom na sotok Donave in Save in na mesto. V Kalemegdanskem parku so spome- niki Džure Jeršiča, spomenik »Zmago- valec« (delo Ivana Meštroviča) in spo- menik zahvalnosti Franciji. Od zname- nitosti na Kalemegdanu je omeniti še triumfalna vrata, ki so jih sezidali Av- strijci 1717. leta na čast zmage nad Tur- ki pod vodstvom princa Eugena Savoj- skega. Tudi Rimski vodnjak je zani- miv, zaradi svoje originalnosti v grad- nji. Na Kalemegdanu smo si ogledali še vojni muzej, ki prikazuje junaško bor- bo jugoslovanskih narodov vse od na- selitve pa do izgradnje socializma. Polni lepih spominov in doživetij smo zapuščali Beograd. Se dolgo nam bo ostal v spominu prisrčen sprejem, ki smo ga doživeli v bratski srbski re- publiki. Stev. 18 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 6. ma^ i955 IZ CELJA... Pomemben uspeh Prešernove družbe v celjskem okraju Po doslej zbranih poročilih je število člansitva PD v celjskem okraju letos za 92% večje od lanskega leta. Pri tem manjkajo še poiročila s področij komun Laško, Rograška Slatina in okolice Žal- ca ter posameznih poverjenikov iz osta- iUi področij. Od 4.649 je članstvo nam- reč poraslo na 8.942. Porast izkazujejo komune: Šentjur 300%, Vojnik 214%, Konjice 143%, Celje-mesto 103%, ob- čina Žalec 76%, Šoštanj 60%, Moziirje 27%, Malo manj od polovice članov je naročilo tudi šesto knjigo. Mnogi poverjenika so z veliko po- žrtvovalnostjo dosegli izredne uspehe. Tako je poverjenik v Šentjurju tovariš Martin Lupše dvignil število naročni- kov od lanskih 10 na 300! Presentljivo lep uspeh javljajo vse občine vojniške komune. Zelo uspešni so bili mnogi po- verjeniki konjiškega predela, pa tudi ŠDštan^kega in kozjanskega. V samem mestu Celju je članstvo naraslo od 1.866 na 3.781! Čeprav te številke še niso zaključne, je vendar že na njih videti uspeh le- tošnjega opisovanja članov. To dejstvo je zelo razveseljivo glede na pomemb- nost nalog, ki jih naša napredna knjiž- na družba opravlja v korist našega ljudstva In njegove kulture. PciverfterrJke pnosllimo, da fzakdijuoijo nabiranje članarine v obrokih do 10. junija. Dotlej se člani lahko naknadno prijavijo tudi za šesto knjigo, prav ta- ko pa za knjigo »Dežele sveta«, fci bo ponatisnjena. Gibanje prebivalstva v Geiju v tasn od 25. 4. do 4. 5. 1955 je bilo rojenih 23 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Alojzij Škoberne, strojni ključavničar in Ma- rija Arlič, delavka, oba iz Celja; Ivan Mimik, posestnik in Angela Znran, ^gospodinjska po- močnica, oba iz Celja; Jožef Prekrat, tesar in Terezija Planinšek, tkalka, oba iz Celja; Ivan Lorenčak, skladiščni delavec in Ivana Mali, vrtnarka, oba iz Celja, Anton Pasar, delavec in Ana Menard, pletilja, oba iz Celja; Jožef-Niko- laj Sedovnik. ključavničar in Milica-Slava Sko- berne, šivilja, oba iz Celja; Stanislav Kurnik, nameščenec in Antonija Anzeljc, delavka, oba iz Celja; Jožef Emeršič, šofer in Štefanija Recko, kuharska pomočnica, oba iz Celja. Umrli so: Adolf Legat, upokojenec iz Mozirja, star 75 let; Franc Novak, prevžitkar iz Javornika, star S" let; Anton Zagoršek, otrok iz Ločen dola. Rogaška Slatina, star 5 mesecev; Elizabeta Strenčan, posestnica iz Strmca, stara 65 let; Anton Purnat, mlinar iz Volog. Nazarje, star 45 let. Iz sodne dvorane Mak Kristina, kniagoTvodkinja (brez zaposlitve in brez stalnega bivališča, je vzela Benoer Alojzu na Savinjskem na- brežju v Celju električni likalnik. Ka- znovana je bila z 1 mesecem zapora. Ker pa še ni odsltižila neke prejšnje kazni, bo skupaj sedela 9 mesecev in 20 dni. * Knauber Mihael iz Starega trga pri Slovenj Gradcu je ICandorfer Ljudmili pomagal pri nedovoljenem prehodu čez državno mejo. Obsojen je bil na 3 me- sece zapora, pogojno za dobo dveh let. CELJSKA ANEKDOTA Ko so iskali prikladno ime za bivšo točilnico v Prešernovi ulici, je najpri- mernejše ime našel upravnik Celjskega muzeja Anton Stupica. Ime je bilo vsem všeč, zato je bil na otvoritev »Majolke« ipovabljen tudi Stupica. Ve- čer je mineval v prijetni družbi in pri dobri kapljici, toda ko se je noč nagi- bala k dnevu, se je Stupica začel pre- senečeno ozirati okoli sebe. Končno je ves v zadregi vzkliknil: — Vraga, v kateri oš tari j i sem sp>et! TERENSKI ODBOR ZB IV. ČETRTI CELJA JE DELAVEN! V času proslave 10-letnice osvobodit- ve je tudi teren Zveze borcev IV. četrti poživil svoje delo. Tako je močno po- večal skrb za partizanske otroke in vdove. Partizanskim otrokom, ki jim učenje dela preglavice in se težko uče, je priskrbel inštruktorje. Posebna ko- misija stalno zasleduje njihovo učenje v šoli in je v stalnem stiku z vzgoji- telji partizanskih otrok. Nadalje odbor organizira tekmovanja članov Zveze borcev I., II., III. četrti ter borcev* iz Šmarja pri Jelšah v stre- ljanju. Tekmovali bodo dne 14. maja 1955 od 14. do 19. ure na strelišču v Liscah. (Petriček). Tudi članice omenjenih organizacij l?odo tekmovale na isti dan v strelja- nju z zračno piiško. Tekmovanje bo na dvorišču magistrata. NEKAJ DROBNIH IZ CELJA GOLOBI Golobi so se v našem mestu že tako razmnožili, da so postali že prava nad- loga in delajo tudi škodo. Na cvetlični gredi na Tomšičevem trgu so skoraj populili vse cvetoče, mačehe. Prihajajo tudi na dvorišča in ograje, kjer one- snažijo perilo. JAVNA NASADA Javna nasada na Tomšičevem in na Slomškovem trgu sta nujno potreb- na večje brige Vrtnarske šole v Med- logu. Ce se je tu že napravila cvetlična greda in posejalo nekaj trave, je treba preprečiti, da ne bodo ljudje hodili preko nasada. Nasad naj bi obkrožili z grmičevjem po možnosti s tmastim, kakor je to pred bivšim magistratom. PECIVO IN KRUH Pecivo lin kruh je v naših mestnih pekarnah precej slab in ne služi za vzgled ostalim mestom in vasem. Saj se vendar na deželi dobi tako lepo in dobro pečeno pecivo in kruh, čeprav imajo enako moko kakor v Celju. Po- trošniki se vprašujemo, kje so vzroki za to. Vsekakor bo potrebna temeljita remedura, če hočemo priti do okusnega peciva. Tudi repi pred pekarnami bi že vendar enkrat lahko odpadli. OBEŠALNIKI Obešalniki so v naših na novo ure- jenih gostinskih obratih redkost. Gostje so primorani odlagati vrhnjo obleko na stole. Zakaj se dovoljuje otvoritev lo- kala prej, preden niso popolnoma opremljeni? Pomanjkanje obešalnikov v novih gostinskih obratih v Celju je postala že navada, ki jo je treba od- praviti. KINO-PREDSTAVE Kino-predstave motijo čestokrat za- mudniki, ki so postali že tako brez- obzirni,, da prihajajo celo že v sredini predstave in se rinejo na prostore ter pri tem celo mrmrajo m preklinjajo, če jih sosedje takoj ne puste na sede- že. Naj bi ravnateljstvo kinopodjetja ne spuščalo nikogar več v dvorano med predstavo. Cas je že, da se občinstvo navadi na točnost! Kronika nesreč Kmet Majšler Valentin iz Negonja pri Rogaški Slatini je delal v gozdu. Na njega je ijadlo drevo in mu stisnilo prsni koš. Poškodbam je nekaj minut za tem podlegel. * Kmetica Srebotnik Ivanka iz Druž- mirja pri Šoštanju je padla z voza in si pri tem poškodovala nogo. Mož jo je z vozom peljal k zdravniku v Šoštanj. Ko sta se na vozu vračala iz Šoštanja, sta zapeljala na železniški prehod, kjer zapornici nista bili spuščeni. Po že- lezniškem tiru je manevriral vlak, ki je zadel voz. Zena je dobila pri padcu poškodbo na glavi, možu se ni ničesar zgodilo, vozilo pa je bilo uničeno. V Tovarni tehtnic je padlo težko že- lezo na nogo Jožetu Kolšku in mu jo zmečkalo. * Lečnik Antonija iz Hramš pri Dobrni je v gozdu kurila. V ognju je eksplodi- ral neki predmet. Dobila je poškodbe na nogi. * Miklavžič Dragica iz Orešja pri Hu- mu na Sotli je padla in si poškodovala nogo. Putanec Zlata iz Strmca pri Humu na Sotli se je pri delu vrezala v roko. * Pri padcu si je zlomil nogo Vrbek Martin iz Bobova pri Šmarju. * 7-letni Kovač Franc iz Hudinje pri Vitanju se je s sekiro vsekal v desno nogo. * Pri kopanju v vinogradu je padla Kolšek Rozalija iz Založ pri Polzeli in si zlomila levo nogo. * Pri delu v Cinkarni je stroj 'poško- doval roko v zapestju delavcu Brečku Francu. MLADINSKA KNJIOA Celje sprejme mlajšo pisarniško moč z znanjem strojepisja :in ostalih pisarniških del. Plača 'po tarif- nem pravilniku. Pismene 'ponud- be na Mladinsko iknjigo Celje, Stanetova ul. 3. O predavanjih Ljudske univerze v raznih predavalnicah Izobraževalno delo LU s predavanji letos v terenskih predavalnicah Celja ni doseglo tako velikega razmaha kot v lanskem letu. Predavanja so organi- zacijsko pripravljale nekatere tovarne (Metka 2, rudnik Pečovnik 2, Aero 1, Cinkarna 2) in terenske organizacije SZDL (Breg 2, Cret 2, II. četrt 2, Dolgo Polje 2, Jožefov hrib 1, Nova vas 1, Zavodna 1). V navedenih predavalnicah so predavatelji LU opravili 18 preda- vanj. Odbor LU je lahko ustregel vsaki ini- ciativi za predavanja, vendar so vsa predavanja bila v mesecih februar, ma- rec in april, a meseci november, de- cember in jaimar so ostali za izobra- ževalno delo s predavanji neizrabljena. V bodoče bo izobraževalno delo s pre- davanji smotrneje in izdatneje oprav- ljeno, če se bo pričelo že v jjoznih je- senskih mesecih ter bo tako tudi n-a- črtno. Ker razix>laga LU v Celju z nad 20 predavatelji in 60 temami iz raznih panog znanosti, gospodarstva in tehni- ke, lahko v tem obsegu vse organiza- caje predvidevajo že v jeseni piotrebne teme in dneve predavanj, kar zelo olaj- šuje povezanost, stalnost in izvedbo iz- obraževalnega dela. Seznami predava- teljev in predavanj LU v Celju so bUi preko MO SZDL dostavljeni vsem te- renskim odborom SZDL ,in tudi ostalim organizatorjem predavanj. Predavanja so bila iz naslednjih' pod- ročij: biologija 3 (prof. Valentin Stante: Razvoj člove!^ 2, Razvoj življenja 1 — z diafilmi), slovstvo 1 (ravnatelj Anton Aškerc: Prešeren v svojih delih), zem- ljepis 2 (prof. Anton Sore: O Indiji, ravnatelj Jakhel Franjo: Izlet v vse- mirje 1 — skioptične slike), vzgoja 7 (prof. Ivo Svarc: Starši in vzgoja otrok v družini 4, diskusijski večer 1, Mla- dina v puberteti 1, O socialistični mo- rali 1), politika 2 (prof. Milovanovič Staša: Življenje naaršala Tita 1, prof. Svarc Ivo: O socialistični demokraciji), fizika 1 (prof. Grasselli Jože: O atom- ski energiji). Predavatelji so predavanja skrbno pripravili in jih lepo prilagodili do- jemljivosti udbležencev. Predavanjem je večinoma sledil razgovo-r z vpraša- nji udežencev .in odgovori predavate- lja. Diskusijski večer je bil sicer samo eden, kar je glede na splošno miselno razgibanost ljudi v raznih problemih malo. Ne samo o vzgoji, tudi z ostalih področij so možni koristni in zanimivi diskusijski večeri, le pripraviti jih mo- ramo skrbno in temeljito. Vseh udeležencev na navedenih pre- davanjih je bilo 692. Povprečna ude- ležba na predavanju je 42 udeležencev. Z iziboljšano propagando in s širšim vzbujanjem zanimanja za dzobraževalno delo bo v bodoče možno udeležbo še dokaj izboljšati. Ker tudi z izobraževalnim delom dvi- gamo stopnjo delovnega človeka in ga v vedno večji meri usposabljamo za samoupravljanje na vseh ipodročjah družbene proizvodnje in življenja, je le ito ne samo koristno, ampak nujno potrebno tudi v naslednji delovni dobi. Vse organizacije lin ptfdjetja, ki so že doslej to vršile, naj ob zadovoLjtstvu z doseženimi uspehi ^izobraževalno delo v bodoče še izboljšajo, a ostale naj le-te posnemajo v prirejanju predavanj s predavatelji Ljudske univerze v Celju. Siv. ... IN ZALEDJA RAZVOJ OBRTI V GORNJEM GRADU Pred kratkim sta se v Gornjem gra- du združili v eno i>odjetje s samostoj- nim upravljanjem občinska in zadružna mizarska delavnica. Mlado mizarsko podjetje, ki si je nadelo nastov »Smre- ka«, je v kratkem času nabavilo že več strojev, v težnji, da bi zaposlilo čim več domačih obrtnikov — mizar- jev in tesarjev, pa je doseglo lep napredek,, saj je od nekdanjih 16 mi:- zarjev sedaj že 60 obrtnikov našlo zaslužek in kruh v podjetju »Smreka«, ki ga vodi tov. Alfonz Hren. Podjetje »Smreka« izdeluje danes že lepo vrsto predmetov, ki so znani kot soliden izdelek domačih mizarjev. Po- leg stavbnega mizarstva so domači obrtniki iz Zadrečke doline pričeli iz- delovati tudi weekend hišice. Naročil imajo toliko, da jih ne morejo niti vseh prevzeti. Tako so pred kratkim izdelali več weekend hišic za okoliš Ohridskega jezera, ki jih bodo še ta» teden domači mizarji in tesarji mon^ tirali v Makedoniji. »Smreka« pa bo v kratkem pričela tudi z gradnjo montažnih stanovanjskih hišiLc in so v ta namen že v delu tudj načrti za čim cenejši proizvod domače mizarske in tesarske obrti. Ker Gornji grad doslej ni imel raz- vite lokalne obrti, je treba prizadeva- nje mizarskega kolektiva »Smreka« toplo pozdraviti. Želimo mu mnogo le- pih uspehov za gospodarski napredek kraja, saj bo le na ta način Gornji grad z okolico vzporedno z gospodar- skim razvojem lahko napredoval tudi v kulturnoprosvetnem oziru. DELO GOSTINSKE ZBORNICE OKRAJA SOSTANJ JE RODILO USPEHE Pred dnevi so zborovali v Velenju na Jezeru gostinci okraja Šoštanj. Ugo- tovil/i so, da se je gostinstvo v lan- skem letu precej izboljšalo. Vseh gostišč je 79, od tega 40 držav- nih. Vsa ta gostišča 'premorejo 4852 se- dežev in 564 postelj, torej za 235 ^po- stelj več kot v prejšnjem letu. Turistič- ni promet se je dvigniil od 26.000 na 35.000 v lanskem letu. Od tega je bHo nad 1500 tujih gostov. Ves promet je znašal lani nekaj manj kot 200 milijonov din, torej se je tudi ta dvignili za 35 odstotkov. Promet pa bi bil še večji, če ne bi prodajali pro- izvajalci iz Srbije svojiih vin po okraju. Gostinska zbornica je tudi član Stal- ne turistične konference za okraj Celje in Šoštanj. Na pobudo zbomlice je bUo lani ustanovljenih nekaj novih turistič- nih društev in to v Lučah, Solčavi in v Rečici ob Savinji. V Šoštanju in Ve- lenju pa ne čutijo potrebe, da bi usta- novili to prepotrebno društvo. Zakaj neki ne? Za potrebe gostinstva je zbornica na- ročila porcelana, steklenine in prlibora v vrednosti nad 2 in pol milijona din. Stanje gostinskih obratov se je s tem znatno popravlilo. Tudi postrežba se iz- boljšuje. Za to skrbe 'razni tečaji, ki jih zbornica prireja. V lanskem letu, meseca marca, je bil zaključen tečaj v Šm'artnem ob Paki, katerega je obisko- valo 21 tečajnikov za kvalificirane in 14 tečajnikov za polkvalificirane go- stinske delavce. Usp)eh je bil prav do- ber, saj je 88 odstotkov tečajnikov izpit položilo. GRIPA IN PIJANČEVANJE 15. aprila t. 1. je prišla žena jamske- ga vozača Mušerlina Slavka dz Rimskih Toplic v Upravo rudnika po bolniški list. Zena je ob tej priliki izjavila, da ama njen mož močno gripo in da zaradi velike vročine ni spal celo noč. O ta- kem stanju je žena obvestila tudi kra- jevnega zdravnika. Istega dne oipolnoči je krajevni zdravnik odšel na nujen obisk k težko bolnemu otroku. Na ;poti je našel na cesti ležečega Mušerlina Slavka v pi- janem stanju. Koliko časa bomo še trpeli take iz- koriščevalce. Ali smo res dolžni za take izkoriščevalce iadajati it.ako ogromna finančna sredstva. Borimo se proti ne- vestnežem — čuvajmo sikupna sredstva in s tem delno zvišajmo našo življenj- sko raven. IZ SLOVENSKIH KONJIC Pretekli teden je imela svoj redni občni zbor tudi Kmetijska zadruga v Zičah. Lanskoletni odborniki so poro- čali, da so kljub nekaterim ix)manjklji- vostim ustvarili nad en milijon dobi- čka,, za katerega so zadružniki na zboru odločili, da ga bodo uporabUi za raz- lične investicije in pospeševanje kme- tijstva, ki ima tu vse pogoje :za nadaljnji razvoj. Na zboru so tugi sprožili vpra- šanje priključitve sosednje KZ Spitalič k žiški, o čemer pa bodo seveda morah eni kot drugi še razpravljati. Združitev obeh zadrug bi bila vsekakor na mestu, saj jo narekujejo tako gospodarski kot teritorialni interesi. Na področju KZ Ziče je osnovna panoga kmetijstvo, do- čim pa je v Spitaliču močno zastopano gozdarstvo, delno pa tudi živinoreja in sadjarstvo. V kolikor bo prišlo do zdru- žitve, bi bila na tem področju dolcaj močna gospodjarska organizacija, če- ravno se tu lin tam čuje, da Spitaličani za to niso preveč navdušeni in da bi se rajši priključili h konjiški zadrugi. IZREDNO USPELA PRIREDITEV V ŠMARTNEM OB PAKI Kultumo-vimetniško društvo »Jože Letonja-Kmet« v Šmartnem ob Paki je nedavno priredilo res posrečen nastop neznanih talentov. Program je obsegal 20 točk. Nastopili so godbeniki, harmo- nikarji, tamburaši, citraši, pevci in de- klamatorji. Izvajanja ^posameznikov so ocenjevali poslušalci in posebna stro- kovna komisijia, ki je bila povabljena od drugod. Prvo nagrado je odnesel tamburaški zbor iz Velikega vrha, ostale pa so bile razdeljene med har- monil^arje, pevce, citraše in deklama- torje. Tudi trije poslušalci so 'bUi iz- žrebani ter so prejeli primerna darilai, ki jih je dairovalo podjetje »Vino« iz Šmartnega ob Paki. Nagrade za nasto- pajoče so darovala 'podjetja v območju občine, le tovarna barv liz Mozirja ni bila iz tega območja. Da ima naše ljudstvo za take prire- ditve smisel, lahko sklepamo iz tega, da je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Zanimivo je, da smo opazili ljudi tudi iz Stor, Laškega, Sempetm, Mozirja in Šoštanja. Tudi (predsednik okraja tovariš Ulrih sM je prireditev ogledal. Kulturno-umetniško društvo naj pri- redi večkrat kaj podobnega. ZASLUZIL BI PRIZNANJE Pri KJmetijski zadrugi v Ljubnem ob Savinji je že dalj časa uslužben kot šo- fer tovariš Pavšek Rudolf. Ze od 24. julija 1947 vozi les s 7-tonsiktm tovor- nJim avtomobilom znamke »Reneauit«. Zanimivo je, da ves ta čas ni imel niti najmanjše okvare na svojem stroju. V tem času je prevozil skupno 320.000 km. Smatramo, da je tovariš Pavšek, ki tako vestno čuva in upravlja avto, upravličen do primerne nagrade. Ome- nimo naj še to, da je bil avto izdelan kmalu po vojni, vendar je kljub temu še v prav dobrem stanju. Dolžnost tvrd- ke, ki je znana daleč po svetu, bi bila, da takega šoferja primemo nagradi. Za- stopstvo, ki se nahaja tudi v naši dr- žavi, naj bi se za zadevo pozanimalo. Letošnje muhasto in mrzlo vreme je tu in tam že napravilo nekaj škode. Tako je pretekli teden mraz poškodoval v opekarni Loče kakih 30.000 kom. su- rove opeke, ki so jo pričeli izdelovati v prvi polovici aprila. Ta opeka je po- stala neuporabna in znaša gospodarska škoda podjetja okoli pol m'ilijona di- narjev. Kljub temu, da so okoli sušil- nic kurili, mraza niso mogli preprečiti. Na polju za enkrat škode še ni, ven- dar pa je delo močno zaostalo. Kljub temu, da smo že v maju, je do sedaj le malo krompirja posajenega, dočim o sajenju koruze, ki se je ob normalnih letih pričela okoli 20. aprila, še sploh ni govora. Tudi vinogradov še niso ik>v- sod okopali, vendar izgleda, da bo to delo te dni opravljeno. Upravni odbor konjiške KZ je neka- terim pospeševalnim odsekom, ki ni- majo svojih sredstev, določil iz lansko- letnega dobička nekaj sredstev, s ka- terimi bodo samostojno razpolagali. Ker imajo ti odseki svoje lastne podod- bore, bodo imeli ti zelo važno in od- govorno nalogo za pravilno in koristno uporabo tega denarja. Posebne nagrade pa bodo podelili tistim zadužnikom, ki se bodo v posameznih panogah najbolje izkazali ter pri tem dosegli že dobre uspehe. IZ FRANKOLOVEGA Preteklo soboto ponoči je neznani zlikovec hotel vlomiti v tukajšnjo KZ. Vlomilec je skušal priti v prostore sko- zi okno toda kot izgleda, ga je pri tem naklepu nekaj zmotilo in je zbežal. Varnostni organi so mu že na sledi. V isti noči so vlomilci obiskali cerkev na Stranicah iin odnesli nekaj posode. Skoda ni velika. Na šoli pridno dela krožek mladih sadjarjev. S pomočjo KZ, ki jim je nu- dila sadike, so učenci uredili drevesnico. S praktičnim znanjem in vzgojo sadne- ga drevja jih seznanja kmetijski re- ferent. Gibanje prebivalstva v celjski okolici v času od 26. 4. do 4. 5. 1955 je bilo rojenik 9 deklic in 15 dečkov. Poročili so se: Jožef Berk, tovarniški delavec iz Zgornjeg« Negonja in Elizabeta Urleb, poljedelka iz Pi- jovca, občina Šmarje ^ri Jelšah; Viljem Knetf poljedelec iz Lož, občina Rimske Toplice i* Zofija Canžek, poljedelka iz Vrha, občina Šmar- je pri Jelšah; Peter Mlakar, hotelski sluga i' Cerovca in Terezija Cmerešek, delavka iz Ro- gaške Slatine; Alojz Podkoritnik, steklopihalec iz Tržišča, občina Rogaška Slatina in Zdenk« Blasina, uslužbenka iz Rogaške Slatine; Jožef Ramšak, mizar iz Klanca, občina Dobrna i» Pavla 2agar, kuharska pomočnica iz 2age, okraj Tolmin, Kazimir Zadravec, tapetniški pomočnik iz Nove Gorice in Gabrijela Sklamba, kuharsk« pomočnica iz Nove Gorice; Mihael Pesjak, si« kmeta iz Ljubnice, občina Vitanje in Danic« Jakob, poljedelka iz Ljubnice, občina Vitanje; Alojz Cimperman, posestnik iz Polzele in Ivan- ka Zagoričnik, kmečka hči iz Podvina, občin* Polzela; Jožef Cajzek, kmetovalec iz Tlak i« Terezija Polajžer, kmetovalka iz Tlak, občin« Rogatec. Umrli so: Melita Stepic, upokojenka iz Šmarja pri Jel- šah, stara 66 let; Karel Zelič, upokojenec Šmarja pri Jelšah, star 82 let; Valentin Majžler. poljedelec iz Zgornjega Negonja, občina R»' gaška Slatina, star 35 let; Karel Žgajner, polje delec iz Irja, občina Rogaška Slatina, star let; Ignac Rebernak, otrok iz Grušč, občin« Drami je, star 2 leti; Helena Fijavž, rojena M»' kovšek, prevžitkarica iz Brezna, občina Vitanje, stara ?0 let; Marija Zlatolas iz Pnstik, star« 2 meseca; Andrej Obrez, kmet iz ^^s.'"''' čina Slivnica pri Celju, star 82 let; Terezij« Lah, rojena Apat, prevžitkarica iz Turnega, ob' čina Slivnica pri Celju, stara 78 let; Marij« Bele, rojena Vreš, gospodinja iz Zahenberc«« stara 64 let. STROJNEGA TEHNIKA SRHOSTOINEGA KONSTRUKTORIA sprejmemo v službo. Nastop 1. {unija 1955. Plača po tarifnem pravilniku TOVARNA TEHTNIC - CELJE Mariborsko cesta 1 CELJSKI TEDNIK, 6. maja 1955 Štev. 18 — stran 5 Razstava Jamovih del v celjskem muzeju v Celju smo letos (od 16. do 23. aprila) občudovali večjo kolekcijo Ja- ^vih platen. Akademika Matijo Jamo ^vršča naša kulturna zgodovina v vrsto jjj;asikov slovenskega impresionizma. Grohar, Jakopič, Jama, Stemen so posUci čudovite zgradbe slovenskega jjnpresionlizma. Na prelomu minulega gtoletja so le-ti prvi globoko zaorali j^azdo modeme umetnosti na naših tleh. Na svojih ramiah so nosili ogrom- no težo, a v srcih tiho srečo pionirstva revolucionarnih dejanj. Štirje očaki slovenskega impresionizma so sorodniki giovenskih baročnih slikarjev. Pred njimi je že Wolf tipal za ideali moder- nega slikarstva, brata Subica sta se im- presionistom na las prfibližala, vendar je zora nove umetnosti vstala šele z jinpresionisti. Prvi v zgodovini sloven- skega slikarstva so pognali globoke ko- renike v lastni zemlji. Njihova preda- nost umetnosti je rodila bogat sad slo- venskega impresiionizma. Impresionisti so prvi vpeljali naš narod v krog evix!p- pkega sodobnega slikarstva. Pol sto- letja so naši impresionisti čvrsto držali svoje slikarske p>ostojanke. Val za va- lom so prihajale mlajše generacije, ki se niso otresle občutja, da je impresio- nizem — anahronizem. Pravični zgodo- viinar mora ugotoviti, da tako gledanje, vsaj določen del tega, izvira iz našega zamudništva. Generacija slovensikih im- presionistov je stopila ob bok franco- skemu 30 let kasneje. Poprej nli bilo realnih življenjskih pogojev za porod slovensike Modeme. Življenjska sila slovenskega impresio- nizma je enkratna. Le Grohar je v mladosti omahnil v grob, ostali so do- čakali po osem decenijev v rasti in plodnem ustvarjanju. Pesem njihovega slikarskega naturalizma je zvenela pol stoletja... Celjski priikaz Jamovih del nam od- pira pogled v tipiko njegovih krajin, portretnih študij in etnografskih mo- tivov. Dela pričujoče razstave so od- brana iz njegove zapuščine. Jamove ustvaritve visijo po domačih in tujih galerijah. Celje še nima galertijskih, pro- storov in galerijske vamosti. Kakšen je pravzaprav obraz Jamove umetnosti? Naši poznavalci umetnosti so pisali naslednje: »Jama je tehnik in razumar našega impresionizma,« pravi eden. Res da se je Jama desetletja ukvarjal kar najbolj s tehničnimi pro- blemi, vendar so njegove najčistejše ustvaritve, zlasti krajine — poeti&io navdihnjene. Drugi je zapisal: »Življenje je zanj v nepotvorjeni prirodi, katere služabnik je on. Da je vsak kotiček te prirode poln barvnlih čarov in ipoezije, to je šele odkril Jama. In krajino v soncu je tudi odkril šele Jama.« In tretji: »Jama in Stemen sta se tesno oklepala predmeta, Jakopič in Grohar sta se mu odmaiknila, dia bi z ampresionističnimi sredstvi čim popol- neje izrazila svoj lastni svet.« Čeprav so si naši impresionisti so- rodni, saj so članii iste družine, izpri- čuje sleherni v svojih delih individu- alne črte samoniklega genija. Jama je v zadnji konsekvenca naj- čistejši impresionist svetlobnih vtisov. Njegov delež v zakladnici slovenskega slikarstva je pomembno bogat. Anton Stupica. Pred zadnjim abonma koncertom v sredo, 11. maja bomo poslušali v Narodnem domu čelista Pomykala in pianista Seljana. To je zadnji abonma koncert v tej sezoni. Zvoniko Pomykalo je rojen leta 1919 v Banja Luki. Iz vio- lončela je diplomiral na zagrebški glas- beni akademiji v razredu prof. Antonia Jan igra. Pamykalo je odličen violon- čelist, ki sodeluje v ansamblu zagreb- ških solistov z dirigentom Janigrom, v komornem orkestru Radia Zagreb (s katerim se je udeležil turneje v Belgijo, Francijo, Švico, Italijo in Avstrijo) ter v »Zagrebškem akademsikem kvartetu«. Vlado Seljan je Zagrebčan, diplomi- ral je na zagrebški Akademiji za glasbo kot študent prof. Stančiča. Nastavljen je kot |HX>fesor na glas:beni šoli v Za- jebu, uveljavlja se kot solist in kot stalni sprernljevalec čelišta Pomykaia. Duo Pomykai-Seljan je med drugim koncertiral v Zagrebu, v Zadru in na Dubrovniškem mednarodnem festivalu. Kritike poudarjajo tehnično preciznost, vigranost in poetično pojmovanje vse- bine izvajanih del. Zlasti zagrebška kri- tika, ki je tudi do lastnih umetnikov zelo stroga, poudarja uspeh koncertov tega dua. Po uspelih koncertnih večerih Sou- čkove in Popoviča, Melite Lorkovič, Jelke Staničeve, Petra Wallfischa in drugih bodo abonenti gotovo z zado- voljstvom poslušali zadnji abonma kon- cert v tej sezoni, ki je uspela nad vsa pričakovanja, V veliki meri so dopri- nesli k temu iposlušalci sami, ki so z velikim zanimanjem v vedno večjem številu obiskovali koncerte. Poudarimo pa lahko ob tej priliki, da tudi umet- niki prav radi obiskujejo Celje, kjer se v lepi aJkustični dvorani Narodnega do- ma in med našim občinstvom zelo dobro počutijo. K, E. Koncert mešanega zbora »France Prešeren<< (V počastitev 10. obletnice osvoboditve 18. aprila 1955 v Celju) Po daljšem premoru je mešani zbor SKUD »France Prešeren« koncertiral zopet v Celju. Program je bil razdeljen v dve skupini. Pevdi so izvajali na- slednje avtorje: Degeyter, Fink, Ada- mič," Schwab, Pregelj, R. Savin, Tome, Marolt, Venturini, Pahor. Večletni pevovodja Jur Vreze je za- pustil zbor iz zdravstvenih ra^ogov. Novi pevovodja Boris Ferlinc je pre- vzel zbor iz njegovih rok in vnesel v pevski program pretežni dzbor, že pod Vrežetom študiranih pesmi. Zbor šteje okoli 60 pevcev in pevk, mladih in Btarih. Starejša generaoLjia je pela še pod oikriljem CPD. V jeseni bo prazno- vanje (v smislu kontinuitete 60-letnice obstoja). Od 1948 do danes so nastopali več kot stokrat v Celju in okohca. Zlasti v Pulju so imeli prodorni usipeh. So- delovali so tudi kot |)evci na mladinski progi Dobo j—Banja Luka. V tekmova- nju slovenskih pevskih zborov so do- segali častne uspehe tudi v republiškem merilu. Kronist sme zabeležiti, da je pravkar minuli koncert dobro uspel. Sedanji uspeh naj bo vzix>dbuda za še bolj po- globljeno delo. Na nanogih mestih je mešani zbor pevno na dokajšnji višini. Intenzivni študij naj prinese zboru še boljše rezultate. Le-teh pričakujemo Celjani z dobro vero v zbor in njego- vega pevovodjo, zlasti ob jubilejnem koncertu. Klavirsko sprernljavo je opravila dobro prof. Milena Trčkova. To eedno dekle je staro šele 18 let, pa je vendar že strokovnjak v teks- tilni stroki. Na sliki .jo vidimo, kako preglednje specialno prejo, navito na tulje. Ta mlada de- lavka dela v eni izmed najmodernejših angle- ških tekstilnih tovarn v Vorkshiru. CELJSKE BODICE POMLADANSKE KITICE Pomlad je tu. Brez plašča hodim, hi v starinarnici visi. Takole sam pri sebi sodim, da vreden je vsaj jurje tri. Za ta denar bi rad kravato si kupil in še par sandal, da bi se bliskal prav košato, ko pride majski festival. Razvnele sape pomladanske so bolečino mi zoba, vsak dan sred množice grozanske rešitve čakam iz gorja. Pomlad sezona je bogata sestankov, občnih zborov, sej, na njih so ti odprta vrata do novih funkcij slej ko prej. Le birokrat v papirje rine, ne da bi vedel za pomlad, požira vneto lastne sline, ko piše važen referat. Pred pomladansko revizijo že defravdanta tare strah, razločno čuti polomijo, ki ga požene pod zapah. Le Klddivar še brez pomladi primrznjen kar naprej čepi na lestve dnu, kjer po navadi od golov hrbet ga boli. Kdor plačal ni doslej kuriva, a že je vsega zmetal v peč, naj brez skrbi pomlad uživa — kuriva ni mu treba več. Ze v zraku nove cene voha prekupčevalec-špekulant, debeli vrat si zadaj čoha, o tokrat bo pogdrel fant. Na klopi v parku penzionisfi se sončnih žarkov vesele, ob njih so zopet optimisti, \ ko o poviških govore. \ Poganjajo mu novi upi, \ kdor stanovanja nima še, parcelo si še letos kupi, . - če loterija mu uspe. Ze park se nam lepo razcveta, /ci vanj hiti za parom par in vsak samo si raj obeta brez alimentov in prevar. Srce odprlo je predale, ki sreča naj jih napolni, vsakdo pritiska na pedale, ko rddosti v objem frči. Z zamudo nam pomlad prihaja, a izostala vendar ni, da uresniči nam do kraja vse dobre želje naših dni. PESNIK KRITIKU Ti rad bi, da bi jaz ti cigareta bil, da bi me kdaj potegnil, da bi me kadil; le vleči, dragi, dokler se bo dalo, a ko boš zadnjikrat, v spomin z vsem svojim ognjem zagorim in ti opečem staro gobezdalo! ALI VESTE 1. ... kaj je nargila? 2. ... za biblioteko s tiskom za slepe na Japonskem? 3. ... za najvišjo vzpenjačo na svetu? 1. Nargila je perzijska priprava za kajenje tobaka ali konoplji- nega semena. Dim prihaja skozi posodo, napolnjeno z vodo, ki je nadomestila prvotno lupino ko- kosovega oreha. 2. Iz letnega poročila za 1. 1953 je razvidno, da so na Japonskem v biblioteki s tiskom za slepe iz- posodili svojim članom 22.454 knjig. Leta 1953 so nabavili 1500 novih knjig. Tako poseduje ta biblioteka približno 9000 knjig, ki stalno krožijo med rednimi člani. V zadnjem času nameravajo zgraditi še eno poslopje za pro- store knjižnice za slepe. 3. Z najvišjo vzpenjačo na svetu se alpinisti povzpno v 8 minutah na prelaz Velikega Sv. Bernarda, od koder imajo razgled na 27 le- denikov in na ves montblanški masiv. IZ DOBRNE Pred kratkim je igralska družina »Bratov Dobrotinškov« iz Škofje vasi nastopila na tukajšnjem odru z Go- goljevo »Zenitvijo«, ki je bila uspelo odigrana. Dvorana je bila nabito polna in upamo, da nas bo igralska družina spet kmalu razveselila s tako dobrim komadom, kot je bil ta. KER KLIŠARNA IZ LJUBLJANE NI DOSTAVILA PRAVOČASNO KLIŠE- FEV, TOKRAT »CELJSKi GROFJE« NE BODO IZŠLI! Zdravilišče Dobrna obvešča vsa državna podjetja in ustanove, da bo odprodalo osnovna sredstva,, in to: 1. razne kmetijske stroje in orodje 2. staro hotelsko in gostinsko pohištvo ter sode \ 3. stari gostinski inventar Interesenti si predmete lahko ogledajo v Dobrni. V koHkor ne bo kup>cev s strani državnih podjetij in ustanov, bomo napravili javno razprodajo za ostale interesente v nedeljo, dne 22. maja 1955 v prostorih zdravilišča Dobrna. S planinsRih potov Pretekla topla in sončna nedelja je vabila v planine na izlet vsakogar, k! ljubi naravo. Za Celjane je zelo pri- praven izlet na Kopitnik in zveze z vlakom so ugodne. Odpeljali smo se ob 10.30 iz Celja do Rimskih Toplic. Pri restavraciji »Po- šta« kaža kažipot »na Kopitnik 1 % ure« navzgor. Pot je slabo markirana, če- ravno smo nedavno čitali v zadnji šte- vilki »Planinskega vestnika«, da je PD Rimske Toplice markiralo pot na Straž- nik (898 m) in Kopitnik (91 m). Za tujca je to malo težavno, domačin se pa lahko znajde po raznih bljižnicah, po katerih kmalu doseže sedlo, od koder gre |x>t zelo strmo navzgor na Kopitnik, ki je ves žarel v soncu. »Planinski priročnik« piše o Kopitni- ku, da je tam znamenita flora. Res je to! Mogočni šopki nunenih trobentic, modri jetmik, rdečemodri pljučnik, veternica, soldatki, navadni volčin, ki širi svoj močan duh okrog sebe, proti vrhu še snežnobeli teloh in skrivnost te gore: blaga j ev volčin ali kraljeva roža, ki jo je težko najti, razveseljujejo oko in srce vsakega planinca. Kopitnik ima ime od razmetanih koničastih skal. ki predstavljajo kopi- to. Iz teh skal, kjer se skriva ob ro- bovih samo drznemu plezalcu dostopni avrikel, je prekrasen razgled v dolino in daleč naokrog tam preko Kuma in Lisce. Onstran Kopitnika se na široko raztezajo pašniki in tudi njive so vmes, saj so kmetije prav pod vrhom razmetane naokrog. Pot navzdol pelje precej strmo v do- lino in v 1 uri smo bili v idilični vasi Veliko Sirje. To je vas, kakršnih je le malo videti v Sloveniji. Potnik, ki ima morda nekaj časa, da pričaka svoj vlak aH morda vlak zamudi, ima lepo pri- liko, da se podai iz postaje Zidani most po kolovozu v Sirje. Ta vas bi bila kaj pripravna za kako počitniško kolo- nijo ali okrevališče, prostora je tam dovolj! Uro in pol hoda z vrha Kopitnika v Zidani most nam je pustilo še toliko časa, da smo se lahko odpočili v prija- zni kolodvorski restavraciji in ob 16,12 smo bili zopet v Celju. Kdor še ni bil na Kopitniku„ naj prvi lepd nedeljski dan izrabi za ta izlet in ne bo mu žal! dr. M. i Z razstave mariborskih umetnikov v celjskem muzeju L. Pandur: Bik >Lepi janičar« presenetil Pilštanj Prišel je one dni v spremstvu Hčere grofa Blagaja, ki jo poznajo naši ljud- je liz povesti Rada Mumika, priobčeni zadnje čase tudi v časopisnih podlist- kih. Mladinska knjiga je pK>vest izdala z imenom »Lepi janičar«. Po knjigi radi segajo mladi in stari. Predmetna učiteljica tovarišica Marica Kotnik je povest dramatizirala in jo v desetih slikah z dijaki pUštanjske nižje gim- nazije prikazala ljudem. Do sedaj smo doživeli že osem uprizoritev, ki so bile vse dobro obiskane, nekatere celo pre- natrpane,, da je človeka kar dušilo. Oder in dvorano imamo namreč v šolskem razredu. Ljudje so zapuščali prireditev zelo dobro razpoloženi, po- hvalili so nastopajoče, režijo in iznajd- ljivost v scenariji. Ker je bila prva uprizoritev nove igre na Pilštanju, bo ta svojstveni kulturni dogodek našel svoje mesto tudi v tukajšnji prosvetni kroniki. Uprizoritev si je ogledala stro- kovna komisija iz Celja, ki bo o delu gotovo kaj več povedala. Skrb za letoviščarje v Gornjem gradu Bliža se letoviščarska sezona in Gor- nji grad se tudi letos z vso vnemo pri- pravlja na dostojen sprejem gostov,, id bodo prišJi v letošnjem poletju v Za- drečko dolino na oddih. Turistično dru- štvo v Crornjem gradu se je zavzelo za ureditev parka, letnega kopališča in postavitev treh weekend hišic, ki bodo še to sezono na razpolago letoviščarjem. Pri'/:adevanje gomjegrajskega Turistič- nega društva je podprla tudi Turistična reveža v Ljubljani, ki je za i>ostavitev weekend hišic naklonila izdatno pod- poro 600.000 din. Planinsko dmštvo v Gornjem gradu pa je prav tako pridno na delu, da bo na Meniini planini v najkrajšem času pod streho planinski dom za turiste, ki radi zahajajo na iz- lete v gozdove Menine planine. Letoš- nja oskrba pri vseh gostinskih pod- jetjih v Gornjem gradu je določena na 360 din dnevno, kar gotovo ni pretirano visoka vsota in si bo lahko vsak leto- viščar privoščil krajši ali dalj&i oddih v prijaznem Gornjem gradu, ki ima bogate letoviščarske tradicije. Da bi se letoviščarji čimbolj seznanili z lepotami Zadrečke doline in s kultur- nimi spomeniki Gornjega grada ter okolice, bo v letošnji sezoni domače Turistično društvo organiziralo za go- ste tudi skupinske 'izlete v okolico Gornjega grada. Situacijska tabla s to- pografskimi značilnostmi Zadrečke do- line, ki bo turistom in letoviščarjem dobro služila kot orientacijski vodič, je v delu in jo bo Turistično društvo raz- obesilo na vidnem mestu sredi trga. Gornji grad in njegova gostinska F>odjetja so prepričani, da letoviščar- jem, ki se bodo v letošnji poletni sezo- ni odločili,, izrabiti svoj dopust v tem biseru Zadrečke doline, ne bo žal za čas, ki ga bodo preživeli v dolini pod romantično lepo Menino planino. — MISLI IN PREGOVORI — Delo ne zagreni življenja, pač pa brezdelje. -o- Drugim očitamo, česar sami nimamo. -o- Starši, ki imajo čas za svoje otroke, siorijo več zanje kakor starši, ki imajo samo denar zanje. -o- V zakonu najdemo navadno le tisto srečo, ki jo prinesemo s seboj. -o- Svojo moč najlaže dokažemo na sa- memu sebi, če znamo krotiti sebe bolj kakor druge. -o- Ce smo slepi za svoje slabosti, smo slepi tudi za vrline bližnjega. CELJSKI ANEKDOTI Ko je na ovinku na Bregu bila naj- dena rimska grobnica, se je ob njej nabralo veliko ljudi. Arheolog prof. Bolta je komaj sproti odgovarjal na nfijrazličnejša vprašanja in moral ne- prestano kazati zlat uhan. Ljudi je za- nimalo, koliko so okostja stara, koliko so bili stari ljudje, ko so umrli in se- veda tudi kakšnega spola so bili. Prof. Bolta je odgovarjal in ko je povedal, da sta bila v grobu dva moška in ena ženska, je ljudi zanimalo, v kakšni zvezi naj bi ti ljudje bili. Prof. Bolta: »Verjetno gre za moža in ženo ter za ...«. Nekdo od navzočih: » ... ter za hišne- ga prijatelja«. Čeprav nagrobni kamen govori o ne- čaku, so vendarle ljudje verjetno tudi tedaj poznali hišne prijatelje. -0- Nekoč se je po' nekem važnem se- stanku zbrala precejšnja druščdna k prigrizku. BOi so navzoči tudi celjski novinarji. Eden izmed vidnejših celj- skih funkcionarjev si je hotel novinar- je dobro izposoditi. Dejal je: Novinarji sploh radi vse zmešate. Ob- javili ste, da je x y član okrajnega ko- miteja, ko je vendar znano, da že "me- sec dni ni več. Kaj mislite, kakšno mi- šljenje mora na primer imeti minister Leskošek, ki zelo pozorno bere sloven- ske časopise? Ta izjava pada v čas, ko že dve leti ne poznamo nobenega ministrstva. Stev. 18 — stiran 6 CELJSKI TEDNIK. 6. maja 1955 ŠPORT Triumf celjskih smučarjev na Okrešlju Na praznik delomega Ijndstra so celjski SBinčarji z OSS in pod pokroTiteljstTom re- publiške zveze sindikatoT priredili na Okrešlju prvomajsko tekmovanje v veleslalomu s Sa- Tlnjskega sedla na Okreielj. Letošnje tekmovanje je zbralo na Startu vso jugoslovansko smučarsko elito, tako da lahko covorimo o reprizi državnega prvenstva. Tu je bila izbrana 5-članska skupina smučarjev iz Bad Gasieina, ki je zadnja 4 leta že stalen ?;o8t na tem tekmovanju. Na startu je bilo 13« ekmovalcev, od teh 13 žensk. Borili so se za plasman ekip in posameznikov. Kar 22 ekip le bilo sestavljenih, ki so zastopale OSS in KSS iz vse Slovenije in Hrvatske. Tekmovalna proga je bila izpeljana po edin- stvenem gorskem svetu. Nastopno mesto je bilo na vrhu Mrzlega dola, nekoliko metrov niže od Savinjskega sedla, zaključek pa nekaj sto metrov od planinske koče na Okrešlju. Bila je kar zahtevna, saj je merila 2000 m z višin- sko razliko 600 m, na njej je bilo postavljenih 50 vratc. 2enske so nastopile na krajši progi 1100 m z višinsko razliko 330 m in 2? vratci. Krasno sončno vreme je privabilo na Okrešelj tudi na stotine gledalcev, ki so uživali ob po- gledu na veličastni gorski svet, ki obkroža Okrešelj, nič manj pa tudi ob opazovanju mojstrov smučanja. Zal je bilo sonce tako močno, da je bil sneg zelo razmehčan in zaradi tega je bilo tudi mnogo padcev. Prav v tem si lahko razlagamo, da je odstopilo tolikšno Šte- vilo tekmovalcev. Prvi so nastopili favoriti. Nograšek je prvi ▼ozil po tekmovalni progi in je bil prisiljen posnemati ^spomladansko smetano« na snegu. Večkrat je »pogrnil« in s tem že zapravil vse možnosti za boljši plasman. Tudi Muleju Tinč- ku s štartno številko 4 ni šlo najbolje, saj tako nie, kot si je želel sam in z njim na stotine gledalcev. Nekje na sredini proge ^e postal žrtev premehkega snega. Hitro se je znašel in drugi del proge presmučal t velikem slogu, zmaga pa mu je kljub temu ušla in se je moral zadovoljiti z 2. mestom. Tudi smučar velikega formata — Cvenkelj — je večkrat padel in nato odstopil. Ekipa iz Bad Gasteina je bila odlična in se je vseh 5 smučarjev uvrstilo do 11. mesta! Klabacher je ponovil uspeh iz pre- teklega leta — odšel je s tekmovanja kot zmagovalec. Kar gvež je prišel na cilj še vedno prav dober smučar, Praček Ciril, ki je progo zvozil brez padca, zadovoljiti pa se i« moral s 17. mestom. Celjani — moštveni prvak Celjski smučarji so na Okrešlju ponovno dokazali, da so letos t izvrstni formi. V močni mednarodni konkurenci so se kar štirje uvrstili med prvo dvanajstorico. Brata Cetina Janko in Peter ter Nunčič pa so s svojim uspešnim nastopom osvojili od 22 nastopajočih ekip, ki so združevale vse najboljše slovenske in hrvat- ske smučarje, noslov moštvenega prvaka. Brez dvoma predstavlja ta uspeh celjskih smučar- jev pravo presenečenje in triumf njihovih do- sedanjih nastopov. Uršič Dominko je sicer v tem srečanju na najbolj strmem delu proge v »lijaku« pogrnil sne^ in izgubil toliko drago- cenega časa, da se je moral zadovoljiti z 12. mestom. Kaj pa ženske in mladincif Ni jim šlo, kot bi bilo treba. Niti ena tekmo- valka ni zvozila proge brez padcal Državna prvakinja Župančičeva pa je kljub teran do- kazala, da je smučarka velikega formata, saj |e spodnji del proge presmučala bolje od mar- _Atletika___ LORGER 10,6 na 100 m t Na atletskem mitingu, ki je bil v Beogradu v okviru proslav 35-letnice obstoja SD Radnič- ki, dne 1. maja, je atlet Kladivarja, Lorger Stanko presenetil z odličnim rezultatom v teku na 100 m, ki jih je pretekel v času novega slovensekga rekorda — 10,6, kar je le za eno desetinko sekunde slabše od jugoslovanskega rekorda. S tem rezultatom je Lorger sredi Beograda premagal vse najboljše jugoslovanske šprinterje in potrdil že v začetku sezone, da je trenutno najhitrejši atlet v FLRJ. Vipotnik se je v teku na 1500 m kljub prav dobremu rezultatu 3:53,6 — moral zadovoljiti s tretjim mestom. y maju bo nastopilo na tisoče mladih atletov Mladinski svet pri AD Kladivar pripravlja v sodelovanju s SPK OLG Celje, celjskim aktivom Društva učiteljev in profesorjev tel. vzgoje in DPM velika atletska tekmovanja, na katerih bo nastopila vsa celjska šolska mla- dina in pionirji. Tekmovanja bodo izvedena najprej v okviru posameznih šol, po izbiri naj- boljših mladih atletov pa se bo vršilo atletsko prvenstvo celjskega okraja vseh srednjih in strokovnih šol. Na teh tekmovanjih bo pred- vidoma nastopilo preko 4000 šolske mladine iz celjskega okraja. Prav dobri uspehi mladih atletov II. gimnazije Na V. športnem dnevu II. gimnazije so vsi dijaki in dijakinje nižjih razredov tekmovali v atletiki. Vsega je nastopilo okrog 600 mladih tekmovalcev. Za pričetek sezone so bili dose- ženi prav dobri rezultati. Kar poglejmo si naj- boljše: pionirji 1. 1941 in mlajši — 60m: 1. Bezenšek in Jevšek — 8,5, Kujan in Cater 8,6. Tek 400 m: 1. Voh 1:03. 2. Koklič Rudi in Kujan 1:07,5. Daljina: 1. Koklič Rudi 4.71. 2. Kujan 4,50 in 3. Koklič Roman 4,42. Met krogle 3 kg: 1. Voh 11,10, 2. Goršič 10.80 in 3. Gornik 10,50. Pionirke — 60 m: 1. Leban 8,7. 2. Skrbi- nek 8,9 in Jamnik 9.1 Daljina: 1. Jamnik 4.00, 2. Rihtar 3,90 in 3. Leban 3,80 m. Met krogle 5 kg: Drgajner — 9,60!. Lenko 7,85 m itd. Mladinci 1939/40 — tek 60 m: 1. Terček 7.8, 2. Kralj 8,0. 3. Grgič 8.1. Tek 600 m: Kralj 1:40. Vodnik 1:41 in Skomina 1:45. Met krogle 4 kg: Kvas 11,10, Skomina 11,05 in Rezar 10.55. Skok v daljino: 1. Terček 5.00. Skantelj 4.78 in Grgič 4,76 m. Mladinke — 1939-40 — 6« m: 1. Leskovšek 8.6. Hojnik 8,6. Debeljak 9.0. — Daljina: Zupane 3,70, Debeljak 3.70, Tomšič 3,70. Met krogle 3 kg: Leskovšek 9,32, 2. De- beljak 9.07 in 3. Zupane 8,66. sikaterega moškega. Dve Celjanki sta na tem tekmovanju poskrbeli za veliko presenečenje. Horvat Albina se je uvrstila v tej izbrani eliti najboljših jugoslovanskih smučark na 2. mesto, državna reprezentantka v smučarskih tekih Belaj Amalija pa je s svojim 4. mestom dokazalo, da bi tudi v alpskih disciplinah lahko dosegala velike uspehe, če bi se jim posvetila v večji meri. Pri mladincih so predstavljali razred zase Klinar Stanko, Jamnik in Zugovitz, ki niso imeli resnih konkurentov. Zugovitz ni imel sreče, večkrat je padel in bi se s svojim časom v članski konkurenci uvrstil šele na 22. mesto! Nas Celjane preseneča lep uspeh naših mla- dincev — Trobiša, Kovačiča in Verka, ki se se uvrstili na 4. 5. in ?. mesto. Tehnični rezultati: Člani: 1. Klabacher (A) 1:54,1, X. Mule) (Jes.) 1:55,1, 3. Steininger (A) 1:56,2, 4. Kuušič (Jes.) 1:57,4, 5. Celina Janko (C) 2:01,1, 6. Eder (A) 2:02,3, 7. Modric (Zagreb) 2:05,3, 8. Hochleitner (A) 2:09,3, 9. Cetina Peter (C) 2:11,1. 10. Nunčič (C) 2:12,0, 11. Oberthaler (A) 2:15,2 in 12. Uršič (C) 2:16,1. Mladinci: 1. Klinar St., (Jes.) 2:22,1, 2. Jamnik (Kranj) 2:45,2, 3. Zugovitz (J) 2:59,2, 4. Trobiš (C) 3:11,3, 5. Kovačič (C) 3:25,2, 6. Gač- nik (Tržič) 3:35,1, 7. Verk (C) 3:44,1 itd. Članice: 1. Zupančič (Kr.) 1:57,0, 2. Hor- vat (C) 2:15,2, 3. Pracek (J) 2:22,4, 4. Belaj (C) 2:23,2, 5. Antič (Zagreb) 2:42,2, 6. LenardoB (Lj.) 2:42,3. Moštva; 1. Celje (Celina Janko, Cetina Peter in Nunčič) 6:24,2, 2. Jesenice (Mulej, Kunšič, Zugovitz) 6:42,0, 3. Zagreb (Markulin, Modric, Brnčič) 7:54,7, 4. Celje II (Aberšek, Debeljak, Stoklas) 9:15,3. Po tekmovanju je bila v Logarski dolini pri planinskem domn razglasitev rezultatov in po- delitev praktičnih daril. Zastopnik republiške zveze sindikatov, tov. Juroč, je vsem smučar- jem čestital k prazniku delovnih ljudi vsega sveta, saj so tudi na tem prvomajskem tek- movanju manifestirali proletarske ideje tega velikega dne. Se posebej je čestital zmagovalni celjski ekipi in ji izročil prehodni pokal RZS v trajno last. Tov. Peperko Rudi, sekretar OSS Celje, je nato v imenu prireditelja naj- boljšim tekmovalcem razdelil praktična darila, vsem udeležencem pa snominske značke. S tem je bila letošnja osrednja prvomajska proslava JOSS Celje oficielno zaključena. Košarka RAZMAH KOŠARKE NA NAŠIH ŠOLAH Prvič po osvoboditvi je v Celju organizirano tekmovanje srednjih in strokovnih šol v ko- Sarki. Srednješolska liga je štela kar 5 moških in 4 ženske ekipe. V moški skupini so se sre- čanja končala brez večjih presenečenj, v žen- ski pa razen prve gimnazije ni bilo določenih nest. Značilno za letošnje tekmovanje v ženski skupini je dejstvo, da so zmagale tiste ekipe, ti so v svojih vrstah imele vsaj po eno dobro gralko iz košarkarskega kluba. Zmaga je v jbeh skupinah pripadla I. gimnaziji, ki nima T tej igri še resnega nasprotnika. Na naših šo- lah še primanjkuje košarkarskih igrišč in tudi ivoran, kjer bi se mladina lahko pripravljala in izpopolnjevala v tej igri. V ženski skupini je vrstni red bil naslednji: 1. I. gimnazija, 2. Ekonomska srednja šola« 5. Učiteljišče in 4. II. gimnazija. V moški skupini pa izgleda končna lestvica: 1. L gimnazija 4 4 0 0 370:156 8 2. MIS Store 4 3 0 1 256:201 6 3. II. gimnazija 4 2 • 2 223:203 4 4. Učiteljišče 4 1 0 3 208:339 2 5. Ek. srednja šola 4 0 0 4 134:292 O Po zaključku prvenstva celjskega okraja je bilo te dni organizirano Se consko prvenstvo »štajerske« cone. Tudi na tem tekmovanju so igralci I. gimnazije pobrali oba naslova prva- kov in si s tem zagotovili pot na republiško prvenstvo srednjih šol. Pri moških so prema- gali ekipo iz Trbovelj s 44:31 (33:14) in ekipo Brežic z 81:11 (38:2), ženske pa komaj prema- gale dijakinje iz Trbovelj 22:20 (11:15) in Bre- žic 8 52:10 (14:4). POKRAJINSKI ZLET T CELJU Priprave za Pokrajinski zlet, ki bo 28. in 29. maja v Celju so v polnem teku. Dnevno so na terenu naši inštruktorji zaradi pregleda prostih vaj. Tekmovalne snovi in društva so v splošnem dobro pripravljena. V četrtek je bil zbor vseh okrajnih predsed- nikov in načelnikov t Celju, kjer so obrav- navali glavne pereče točke t. i. prehrana in stanovanje. Za okoli 8000 udeležencev. Tudi to bo premosteno, če nam bo prebivalstvo na- klonjeno in za ta dan sprejelo pod streho udeležence. Pričakujemo polnega razumevanja in pomoči ter prosimo, da javite koliko oseb bi lahko prenočili. Poleg 10 okrajev, ki bodo na zletu sodelo- vali, se je prijavilo precejšnje število telo- vadcev iz bratske republike Hrvatske, pred> vsem iz Hrvatskega Zagorja. Zletne značke so že na razpolago pri okrajni zvezi in jih lahko društva dvignejo. Značka stane za telovadca 30 din za ostale pa 70 din. Ugodnosti značk so: znižana vožnja na železni- ci, prosto stanovanje (ležišče) in vstop na aka- demijo. Udeleženci Pokrajinskega zleta pričakujejo od celjskega prebivalstva prisrčen sprejem, da bodo tako odnesli iz Celja prijetne spomine. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Celje — ob 10. uri na igrišču Svobode: 2SD CELJE : USNJAR, ob 14. uri na igrišču Svobode: BETON : SENOVO, ob 14. uri na Glazaji: KLADIVAR B : GARNIZIJA Celje, ob 15,30 na Glaziii: KLADIVAR : SEGESTA Sisak Štore: ob 15,30 na igrišču Kovinarja: KOVINAR : RUDAR Velenje. Uspela telovadna prireditev v LašRem Na predvečer 1. maja so Laščani do zadnjega kotička napolnili telovadni dom Partizana, kjer je bila osrednja proslava praznika delovnega ljudstva. >Partizan< Slovenije je namreč aa ta večer ponudil Laščanom kvalitetno telovadno prireditev — dvoboj mladink Tojvodine in Slo- venije v vajah na orodju. S sodelovanjem god- be na pihala in pevskega zbora Svobode pa je s telovadno prireditvijo skupaj izvenela pro- slava na tak način, ki ga še Laščani ne pomnijo. Mladinke iz Slovenije so se srečale z izbrano vrsto iz Vojvodine že drugič. Prvič so bile občutno premagane v Bečeju kar z 8 točkami. V Laškem je bila torei želja po uspešnem revanžu, ki pa ni uspel. Mladinke Slovenije — Smodiš, Viamar, Sedej. Hude, Dagavin, Ugar- kovič, Perko in VukiC — so v tem srečaniu občutno znižale razliko, vsega na 1.80 loČKe in s tem utrpele časten poraz. Ekipa iz Voj- vodine — Rogič, Janjatovič, Drapčlin, Jovovič, Gagič, Vuksanovič in Todorič — je bila bolj izenačena, pokazala je več elegance pri iz- vajanju posameznih vaj, boljšo kondicijo in več pripravljenosti za te vrste srečanj. Tekmovanje je obsegalo preskoke, proste vaje, vaje na gredi in dvovišinski bradlji. Re- zultat dvoboja — 218,10 : 216,40 za Vojvodino. Posameznice: 1. Vukič (S) 37,15, 2. Drapšlin (V) 37,05. 3. Perko (S) 36,95, 4. Gagič (V) 36,75. 5. Jovovič (V) 36.40 in 6. Ugarkovič (S) 36.15. Zmagovalka tega srečanja Slovenka Vukičeva je stara šele 15 let in obiskuje 4. razred gim- nazije v Kranju. Najbolj všeč so ji preskoki čez konja, kjer je dosegla tudi najvišjo oceno na tem takmovanju. Je »dlična plavalka in uspešno tekmuje v kranjski ekipi tudi v zvez- nem merilu na plavalnih tekmah. Čeprav je tekmovanje trajalo do 23,30 so vsi gledal<^ vztrajali do zaključka prireditve, ki je bila vzorno pripravljena in so ves čas živo sprem- ljali potek tekmovanja. Po zaključenem tekmovanju smo zaprosili za mnenje o prireditvi načelnico Partizana Slo- venije, lov. Vazzaz Jelico. ki je dejala: »Naša vrsta je po zrasti telesa tipično slovensko alp- skega tipa z vsemi odlikami in posebnostmi. Vojvodčanke so pokazale več elegance in za- služeno zmagale.« Tov. Sinigoj Boris, predsed- nik Partizana v Laškem pa je dejal: »Zado- voljen sem, da je republiška zveza Partizana pričela prirejati takšna tekmovanja tudi izven večjih centrov. Občinstvo v Laškem je s svo- jim obiskom in sodelovanjem pri prireditvi pokazalo visoko razvito zavest in smisel za telesno vzgojo, še posebej orodne telovadbe. Takšne prireditve bodo brez dvoma odigrale veliko propagandno vlogo pri razvijanju par- tizanske organizadie in želim, da bi v Laškem imeli še več takšnih kvalitetnih srečanj. Tokrat sd zmagale boljše mladinke iz Vojvodine, ki so pokazale na orodju več sigurnosti, pri pro- stih vajah pa so njihove sestave že preveč prehajale v balet in s tem izgubljale na telo- vadni izvirnosti in pristnosti.« Tako so Laščani na predvečer 1. maja praz- novali svoj praznik. Te proslave so se udele- žili tudi zastopniki vseh množičnih organizacij in oblasti, poleg njih pa še močno zastopstvo okrajne zveze Partizana iz Celja in republiške sveze iz Ljubljane. TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA DRUSTVA v CELJU ZAKAJ IMAMO V CELJU PARKING PROSNJA IMETNIKOM STARIH SLIK Lansko leto je mestna občina uredila lep paridng. Do danes pa nismo videli na tem prostoru še xxnav nobenega avto- mobila. Avtomobili parkdirajo še kar naprej pred Evropo in pa v Gubčevl ulici. Merodajnim si dovolimo postavi- ti vprašanje: »Zaikaj imajno ▼ Celju parkinsr?« L. R. STRANIŠČE V PRITLIČJU NARODNEGA DOMA V pritličju Narodnega doma je ▼ ne- posredni bližini garaž tudi stranišče, ki ga največ uporabljajo stranke, ker so ostala stranišča pod ključem. Torej ne- ke vrste javno stranišče. Tako daleč vse lepo in prav — kako pa dzgleda to stra- nišče, bi 2aiali povedati obiskovalci, ki se 6 čistočo res ne morejo i)ohvaliti! R. L. NEOKUSNI NAPISI V STANETOVI ULICI V Stanetovi ulici, ki je ena najpro- metnejših in najlepših mestnih ulic, je še vedno nekaj zelo neokusnih in ne- estetskih napisov. ProsUi bi komisijo Za kviltumo podobo mesta, da opozori lastnike takih napisov, da jih zamenja- jo, v kolikor že to opozorilo ne bo opravilo svojega poslanstva. L. M. CeCKANJE s KREDO PO ZIDOVIH V zadnjem času se je razpasla v Celju spet grda navada, da otroci čečkajo s kredo in svinčniki po zidovih. Prav bi bilo, da starši in učitelji otroke večkrat opozore, da opustijo take nekulturne risarske izlive. R. N. jurCiCeva ulica Ze lani je pisala »Tribuna« o Jin^- čevi ulici, pa je pisanje žal le malo za- leglo. Torej moramo spet merodajne opozoriti na zanemarjene, zarjavele in razpadajoče ograje, neobrezano drevje in grmovje ter na zanemarjene vrtove. Cestna uprava pa je biLa zelo radodarna s peskom, katerega je dvakrat preveč nasula na hodnike, da ji ga je za druge ulice zmanjkalo. V zadnjii hiši, kjer je zbornica, pa naj iztoži novo tablo. V Jurčičevi ulici je marsikaj narobe — z dobro voljo in minimalnimi sredstvi pa bi lahko to bila ena najlepših ulic. P. T. VSTOPNICE ZA TURISTIČNI TEDEN Obveščamo vse, ki se zanimajo za vstopnice za prireditve I. celjskega tu- rističnega tedna, (gostovanje ljubljanske opere, kulturne in športne prireditve) da bo predprodaja vstopnic od 9. maja dalje dnevno od 16. do 18. ure pri bla- gajni Ljudskega odra v Stanetovi ulicL Naprošamo imetnike starih celjskih slik, listin in ostalega zgodovinskega gradiva, da ga posodijo za razstava Gradivo je oddati v pisarni Olepševal- nega in turističnesa društva v CJelju, Titov trg 3. Organizatorji razstave pre- vzamejo za posojeno polno jamstvo. Olepševalno in turistično društvo Celje TOŽNIKI IN KOLESARJI — VEC DISCIPLINE Letos se nam obeta izredna turistična sezona in z njo nebroj inozemskih avto- mobilov na glavnih cestah. Kolesarji in vozniki naj to upoštevajo ter naj ne vozijo vštric. Držijo se naj cestnih pred- pisov! Isti problem je že danes na Ma- riborski cesti, ki je prometno preobre- menjena, nedisciplinirani kolesarji in vozniki pa te prometne težave še po- večujejo, eebe pa spravljajo v nevar- nost. S. A. 8TEPANJE CUNJ SKOZI OKNA Naše gospodinje se kar ne morejo odvaditi stare razvade: stepanje cu^i skozi okixa. Na eni izmed novih zgradK ob Miklošičevi, ulici so že prav lep^ Tidni sledovi vsakodnevnega dela. 2^, nima nas kaj porećeta k tej 2iadevi hiS, ni svet in stanovanjska tiprava. Vendar stanovalci v tej zgradbi niso edini, Jjj delajo to, kar ni dopustno. Naj velja to opozorilo vsem! J. ^ UREDITE POSLOPJA. VRTOVE 11^ POSLOVNE PROSTORE Vabimo vsa podjetja in organizacije ter vse prebivalce mesta Celja, da kar naj^ lepše UREDE SVOJA POSLOPJA. VRTOVE, POSLOVNE PROSTORE IZLOZBE v čast desetletnice osvobo- ditve. Prepričani smo, da bodo Celjani tudi tokrat dokazali, da znajo ceniti I)omen proslav obletnice osvoboditve. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Predsednik Olepševalnega in turističnega društva Celje Rado Jenko, 1. r. Predsednik Ljudskega odbora mestne občine Celje FedoT Gradišnik, 1. r. OBJAVE IN OGLASI Talovna dolžina 202 metra Nedelja, 8. maja: 10,00 Napoved časa, pregled sporeda, poročila 10,10 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 10,20 Igra insmmentalni trio Marijana Kosmnsa iz Žalca 10,45 Radijski dnevnik 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrtelil 11,45 Zabavne melodije Ponedeljek, 9. maja; 18,00 Pregled »Večera« 18,10 Športni pregled, vmes zabavna glasba 18,30 Prenos iz Ljubljane Torek, 10. maja: 18,00 Poročila »Vi vprašujete — mi odgovarjamo« 18,15 Poje mladinski mešani zbor I. gimnazije iz Celja pod vodstvom Egona Knne^a 18,30 Prenos iz Ljubljane Sreda, 11. maja: 18,00 Poročila 18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 183 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 12. maja: 18,00 Pregled »Večera« Gospodarski in knltnrni pregled 18,15 Melodije G. Gershwina 18,30 Prenos iz Ljubljane Petek, 13. maja: 18,00 Pregled »Celjskega tednika« 18,15 Vedre melodije 18,30 Prenos iz Ljubljane Sobota, 14. maja: 18,00 Poročila 18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrtelil 18,30 Prenos iz Ljubljane OLEPŠETALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE prireja v čast 10-letnice osvoboditve in v proslavo svojega 30-letnega delovanja od 14. do 22. maja I. CELJSKI TURISTIČNI TEDEN Sodelujejo: Ljubljanska opera. Komorni zbor. Godal- ni orkester. Godalni kvartet, Knlturni klnb. Ljudski oder, SKUD France Preše- ren, AD Kladivar, ŠD Svoboda, Šahovski klnb itd. DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV CELJE bo imelo društveno tekmovanje v stenografiji in strojepisju v nedeljo, 8. maja ob 8.30 na Ekonomski srednji šoli v Celju. Vabljeni tudi nečlani. Prijavite se na Ekonomski srednji šolil Potnike za inozemstvo opozarjamo, da naročajo vozov- nice najmanj en dan pred nasto- pom potovanja; za izgotovitev inozeniskih vozovnic tik pred na- stopom potovanja ne jamčimo. PUTNIK, Slovenija, Celje PRODAJA VSTOPNIC ZA OPERNE PREDSTAVE S prodajo vstopnic za operne predstave v časn Celjskega turističnega tedna bomo pričeli v ponedeljek, 9. t. m. od 16. do 18. ure pri blagajni Ljudskega odra v Stanetovi ulici. SPREJMEMO V UK vajence s predpisano šol- sko izobrazbo. — Čevljarstvo, Teharje. PLANINSKO DRUŠTVO išče primernega oskrb- nika za Frischaufov dom na Okrešlju. Dom je odprt od 1. maja do 1. oktobra. PRODAM poceni več komadov oleandrov. — Dobrave, Celje, Tomšičev trg 12. PRODAM zemljišče v Liscah. — Ponudbe na upravo lista. ZAMENJAM komfortno trosobno stanovanje v centru za dvo ali eno in polsobno komfortno v centru. — Vprašati v upravi lista. ISCEM lokal za mirno obrt v Žalcu. — Ponud- be na upravo lista pod »LOKAL«. ISCEM starejšo žensko, najraje upokojenko, za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. — Naslov v upravi lista. Najditelja rute, izgubljene na poti Smohor— Tremerje, prosim, da jo odda proti nagradi na upravo lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 8. V. 1955: dr. Cerin Jože, Celje. Can- karjeva 9. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE FESTIVALSKI ABONMA Sobota, dne ?. maja 1955 ob 15,30 in 20 — Ivan Cankar: HLAPCI — Gostovanje Drame Slo- venskega narodnega gledališča iz Ljubljane Nedelja, dne 8. maja 1955 ob 15,30 in 20: Ivatt Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLOR- JANSKI — Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta Ponedeljek, dne 9. maja 1955 ob 20 — Miloi Mikeln: DEŽ V POMLADNI NOCI - Premiera — premierski abonma in izven Torek, dne 10. maja 1955 ob 15,30 in 20 — Vasja Ocvirk: TRETJE LEZISCE — Gostovanje Gle- dališča Slovenskega Primorja iz Kopra Sreda, dne 11. maja 1955 ob 15,30 in 20 — Bran- ko Hofman: ŽIVLJENJE ZMAGUJE - Gostova- nje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora Četrtek, dne 12. maja 1955 ob 20 — Jože Javor- šek: KRIMINALNA ZGODBA - Premiera - premierski abonma in izven Petek, dne 13. maja 1955 ob 15,30 in 20 — Igor Torkar: PISANA ŽOGA — Gostovanje Pre- šernovega gledališča iz Kranja Nedelja, dne 15. maja 1955 ob 15,30 in 20 — Marijan Matković: NA KRAJU POTI — Go- stovanje Zagrebškega dramskega gledališča is Zagreba Opozarjamo občinstvo, da so vstopnice za po- poldanski festivalski abonma še na razpolago in jih je dobiti pri blagajni Mestnega gleda- lišča od četrtka, 5. maja vsak dan od 16. are naprej. Hllf O KINO UNION, CELJE Od 5. do 11. 5. 1955 — ameriški film: »JULIJ CEZAR«. Od 12. do 15. 5. 1955 - jugoslovanski film: »SUMLJIVI TIP« Predstave dnevno ob 18.15 in 20,15, ob nede- ljah ob 16.15, 18,15 in 20,15 uri. T nedeljo, dne 8. maja matineja ob 10. uri — jugoslovanski film: »FROSINA«. KINO DOM, CELJE Od 4. io 8. 5. 1955 — mehiški film: »VEDNO TVOJA«. Od 9. do 11. 5. 1955 — ameriški barvni film: »RUDNIKI KRALJA SALAMONA«. Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljah •b 16,15. 18,15 ia 20.15. 7. lecimio V prejšnji lekciji smo spoznali pri- pono -in, ki označuje naravni ženski spol, ter pripono -aj, ki pomeni reč z določeno lastnostjo. Viro — virino, knabo — knabino, ko- ko — kokino. (Pripona -in-o). časas — časajo, desegnas — dese- gnajo, balaas — balaajo, pakas — pa- ka3o, bela — belajo. (Pazite na soglas- nik 3, kakor slovenstki ž). Števila brez enic: dek, dudek, tridek, kvardek, kvindek, sesdek, sepdek, ok- dek, naudek, cent. Sedaj ija poglejmo, kako sestavljamo enice. Enice izgovarjamo na zadnjem mestu ter jih pišemo ločeno. Dek imu — 11 (enajst), dek du — 12, dek tri — 13, dek kvar — 14, dek kvin — 15, dudek unu — 21, dudek kvin 25, tridek ok — 38, kvardek ses — 46, kvin- dek nau — 59. Kako bi rekli, cent dek kvin? 115! Okcent dudek sep? — 827. Pišemo takole: Okcent skupaj, dudek skupaj, ter sep kot tretjo besedo. Torej: okcent dudek sep. Mil — tisoč. V katerem letu smo? 1955. MU naii- cent kvindek kvin. Pazite: Mil cent du — 1102! DvrniH sescent kvindek kvar — 2654. Berite in napišite esp>erantsko na- slednja števila: 18, 29, 44, 72, 103, 458, 763. 1240. 3060, itd. Vadite sami različna števila! Pravilo: Glavni stevniki so nespre- menljivJ, se ne sklanjajo In nimajo množine. Ogledali smo si cesto, bili smo v par- ku, naučili smo se šteti, zato smo po- stali tudi lačni. Poiščimo lokal, kjer si bomo utešili lakoto! Toda prej pa nove besede! No vaj vortoj — nove besede: vorto — beseda, restoracio — restavracija, kuirejo — kuhinja, ombrelo —