Štev. 219 Mtiiii plaću t bHhU (Mi arah m b wU V Traku, v litrleklS. septembra 1921 Posamezna številka 20 stotink |Qf?a?k XLVI Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak daa zjutraj. — Uredništvo: "Kc* frsnči&a Asiikega štev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo ured* niJtnt. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koosordj lista Edine sti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništvi in uprav^tev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotin k. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mn). - O^laji tr^ov^e/ in obrtnikov mtn po 40 stofc osmrtnice, zahvale, poslali:e i» vjMIi pj L 1.—, ojhsi deaa;nli zivai)* mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stol bes:ii, naj nanj pi L 2. — Oglu j narečni?a in reklamacije sepošiljijo izkljitčm uprjvi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiika Astškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-57* Problemi zunanje palltlke Aga. — Teoretično je namen vsake zu? nanje politike, zagotoviti v državi orga? niziranemu ljudstvu gospodarsko in kul? turno življenje na doseženi stopnji raz* voja in razširjati podlage tega blagosta? nja sporednu z naraščanjem prebival? stva in z naraščanjem potreb. V smislu te opredelbe je namah jasno, da je rav? no v Italiji zunanja politika zelo važen činitelj. Za dano- število prebivalstva domača produkcija niti od daleč r.e daja potrebne množine blaga. Poleg te^a pa se prebivalstvo razmeroma hitro po? mnozuje in s širjenjem kulture narašča? jo tudi potrebe intenzivno. Vnanja politika ima torej dela čez glavo. Sledeče možnosti so dane v teoriji: 1. Del prebi? valstva se izseli v tuje države. 2. Drža? va si pridobi tuja ozemlja, da v njih na? seli svoje ljudi. 3. Ljudje ostanejo do? ma, uvažajo surovine, jih p redila vaje in izvažajo s povišano vrednos jo; iz te raz? iike krijejo primanjkljal domačih tal. 4. Ljudje si pridobe oziroma nalože kapi? tal zunaj države in uvažajo v deželo vsakoletni denos. Vse te načine mora Italija uporabljati, da obdrži nad vodo svoje gospodarstvo. Oglejmo si vs^ega posebej: Italijanski izseljenci žive po celem svetu raztreseni, radi pošiljajo domov denar, za stalno kolonizacijo pa nima? jo niti srca niti volje. Na Ameriko tudi ni mogoče računati za dolgo dobo na? prej, ker je odprta vsem, ne samo Ita? lijanem, ter je že močno nasičena ljud? stva. Vsekakor pa se bo v Franciji od? prla bolj na široko prilika za stalne iz? seljence. Tam bi se Italijani tudi veliko lažje prilagodili deželi. in običa? jem, kakor drugod. Ce zamude priliko oni, io norabijo Nemci, kaiti Francija umira na lovorovi stelji. Na izseljevanje v druge kraje v širšem obsegu pa Italija ne more misliti. Italijanska vnanja politika je že dol? go šla za tem, da razširi obseg države. Teorija o zaključenem etnografskem ozemlju je v zunanjem ministrstvu že davno opuščena. Italija si je vzela del nemške in slovanske zemlje in si je ho* tela vzeti še veliko več (Dalmacijo, Al? banijo) pod raznimi pretvezami, ki so v diplomatskih odnošajih in obravnavah navadne, v resnici pa jo je gnala želja po novih tleh, da si otvori nove gospo? darske možnosti v okviru lastne suve? renosti. Hotela je tudi kose turške dr? žave, pa »zvesti« zavezniki so jo pustili oditi prazno od zelene mize. Na Dalma? cijo pa italijanska javnost še zmerom računa. Za uvoz surovin ter prodajo izdelkov pa je potrebna le mirovna politika tr? govskih in finančnih pogodb. Glede tega ima Italija pred nosom tržišče na Bal? kanu. Pravtako glede četrte točke, ki smo jo zgoraj označili, namreč glede naložbe italijanskih kapitalov v inozern? stvu je Balkan dokaj pripraven. Toda. ^lej smolo! Na tem pisanem Balkanu se je osnovala obsežna država Jugoslavija, ki preživlja bujno pomlad kapitalizma. Ta kapitalizem hoče sam vladati, sam rasti, sam hoče doseči višine drugih ev? ropskih kapitalizmov. Italijanskemu ka? pitalu nudi premalo mesta na slovan? skem hrbtišču. Zato je zunanjepoiitični interes Italije, da se Jugoslaviji onemo? gočita rast in procvit. Balkan mora biti! razee^1;en, razkosan, razdejan, slaboten, navdušen in srdit, samo ne prebrisan in praktičen gospodar. Italijanski politiki je simpatična Radičeva kmečka republika, Čokorilova samosrbska zadovoljnost, Frankova habsburgijada in slični poja? vi. Zato je Italija dosledna nasprotnica j jr'oslovenskih koristi, tako glede Koro? ške, glede Maribora, Radgone, Baranje, Banata, Črne gore, Albanije in sploh vseh sedanjih in prihodnjih vprašanj jugoslavenske politike z izjemo /pra:,a? nja Habsburžanov. Kakršen je položaj danes, ima Italija dovolj politične in gospodarske moči, da Jugoslavijo drži na tleh. Od tega ima tudi tekoče koristi, ker dobršen del ju? goslovenske zemljiške rente použije ona. Veliko politično vprašanje pa je, ali bo ta sijajna konstelacija ostala za dogle? dno dobo. O tem pa moramo dvomiti, in to je. kar nas v tem članku zanima. Politika v srednji Evropi gre svojo pot brez ozira na koristi Italije. Noben političen novinec ne veruje, da hi A v? stri j a estala takole zasužnjena, kakor so določili v Parizu. Samo dvojno je mo? goče: ali se združi z Nemčijo ali pa po? stane zopet središče obdonavske vele? sile. V prvem slučaju bo Nemčija pre? skočila igraje Romulov plot od Beljatca do Trsta; ves ogenj italijanskega nacio? nalizma ne bo mogel zadržati nemške? ga pohoda na Trst. Seveda pripade v tem slučaju Nemčiji odločilen vpliv na Jadranu sploh. In Nemci to hočejo! Če pa se oživotvori spet obdonavska vele? sila, pripade njej vsa dedščina stare Av? stroogrske z izjemo Galicije in morda Bosne. To hočejo pa plemeniti za vezni? ki in kur a tor ji malih narodov: Francozi in Angleži, prvi zato, ker so slepi, drugi pa zato, ker preveč bistro vidijo. Nemci bodo tudi s tako rešitvijo zadovoljni, Italija pa bo v obeh slučajih podlegla. Ona mora torej vzdrževati ta nevzdrž? Ijivi status quo v srednji Evropi. Zato smo videli, da je nastopila proti anglo? francoskim poskusom v Zapadni Ogrski, zato je podpisala konvencijo s Cehi in Jugosloveni proti Habsburžanom. Tako je ona v tej točki vsled svojega tragič? nega položaja postala proti lastnim ču? stvom edina zaveznica Slovanov, dočim se ves ostali svet diuži proti njim. Iro? ni j a zgodovine! Če preudarimo položaj Jugoslavije sam na sebi, je tudi status quo nemogoč za daljšo dobo. Za samostojno velepolitiko je premajhna in prešibka. Vsa leži ob morju in vse izhode ima zaprte. Vsa polna je naravnih bogastev in ves letni donos ji ne zadostuje, ker ni sama sebi gospodar: prijateljem in sovražnikom plačuje težke tribute. Ona je edina v srednji Evropi, ki ne misli resno na Trst in Reko, zato ker ne more in ne sme. SHS je torej za italijansko vnanjo poli? tiko izmed vseh najbolj ugodna formu? la za srednjo Evropo, potem ko se je morala odreči idealu popolne atomi za? cije Balkana. Za Jugoslovene pa, če niso s tem stanjem zadovoljni, preostaja le združenje z Bolgarijo, da dobe vsaj eno roko prosto, če ne, pa morajo sami osvo? j iti si angleško teorijo ter s Čehi vred potegniti nase politično prevladje v do? navski državi. Italijanska vnanja politika stoji danes potemtakem pred novimi, in težkimi problemi. Če noče sama pospešiti pre? vrata na staro, mora lojalno priznati najprej že obstoječo kraljestvo SHS, odreči se mora pod pi ho van j u srbskega in hrvatskega separatizma. Da, morala bi belgrajsko vlado celo podpirati, da se ta gonja zatre: kajti prvi dan, ko se Hrvati ločijo od Srbov državnopravno, pride Avstrija z ekspresom na Dunaj, l udi temu se mora Italija vdati, da se Bolgari pridružijo Jugoslaviji. To bi bil zaenkrat najbolj uspešen udarec prot: angleško ? francoskim načrtom. Italija bi tako državo Južnih Slovenov priznala za sebi enakovredno, nehala bi jo trakti? rati kot nekak sosednji nebodigatreba ter se z njo pogodila za znosi j ivo med? seboj no življenje. Odkrito povedano: od sedanjega reži? ma ne pričakujemo, da bi ubral tako po? litiko. Vemo pa, da staremu liberalizmu bije zadnja ura. Na vlado bodo prišli drugi, mlajši in radovedni smo, če bodo znali kaj več zemljepisja in zgodovine. Ptuj je umrlo v istem času u {etiko 5154 oseb, ali povprečno 429 na leto. Od skupnega Števila umrlih po mestih In na deželi je bilo 15.165 moških in 15472 žensk, za 5441 oseb pa ni znan spoL Na tisoč prebivalcev je u-mrlo v Sloveniji brez GuStajna in Prekmurja na tuberkulozi v letih 1908. do 1914. v mestih 5.74, v okrajih pa 2.93, v letih 1915. do 1918. v mestih 5.49, v okrajih 2.68, leta 1919. v mestih 4.85, v okrajih 2.50, ali skupno v letih 1908. do 1919. v mestih 5.59, v okrajih 2.77 oseb. V Celju je umrlo za je tiko v dobi 1908. do 1919. na tisoč prebivalcev 8.6, v Ljubljani 5.10, a od teh preko 50 odstotkov tujcev. V Piuju 4.56, v Mariboru 4.12. V političnih okrajih je bila v istem času največja umrljivost za tuberkulozo v radovljiškem in kranjskem (4.40, oziroma 4.20 od tisoč prebivalcev), najmanjša v kočevskem. Na deželi je bila umrljivost znatno večja nego po mestih do starosti 15 let, od 15 do 70 let pa nižja. Po mestih je umrlo za jetiko največ oseb v starosti od 31 do 50 let, na deželi pa od 16 do 30 let. Posebno pljučna, kostna žn r.bdominalna tuberkuloza je zahtevala na deželi več žrtev nego po mestih. V ljubljanski prosekturi je bilo od 1910. do 1921. obduciranih 6170 mrliČev, od teh 1457 jetičnih. Jugoslavija Poverjeništvo za pravosodje T Ljubljani uldnjeno. BELGRAD, 13. Ministrski svet je odobril predlog ministra pravde, da se takoj ukine poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani. Posle poverjeništva prevzame posebno odeljenje ministrstva pravde s sedežem v Ljubljani, dokler ne bo izvedena nova organizacija pravosodne uprave. Zakonski načrt o ustroju armade. BELGRAD, 13. Glavni generalni štab je izdelal zakon o vojski in ga predložil ministrstvu vojne mornarice. Zakon se bo še enkret pregledal, izpopolnil in evenualno izpremenil. V to svrho se sestavi posebna komisija, v kateri bodo šefi vseh oddelkov vojnega in mornariškega ministrstva. Nato bo predložen zakonodajnemu odboru. Zakonski načrt o državnem svetu. BELGRAD, 13. Na seji ministrskega sveta sla bili sprejeta zakonska načrta o državnem svetu in upravnih sodiščih. Zdravniški kongres v Ljubljani. Boj tuberkolozi Na zdravniškem kongresu v Ljubljani se je sklenila sledeča resolucija: 1. Minister za narodno zdravstvo, kot naj-kompetentnejši faktor, se naproša, da osnuje jugoslovenski centralni komite za pobijanje tu-berkoloze. Ta komite ima pravico, ustanavljati po potrebi tudi podkomiteje. 2. Sedež centralnega jugoslovenskega komiteja naj bo eno jugoslovenskih univerzitetnih mest. 3. Komite naj išče stike z internacionalnim udruženjem za pobijanje tuberkoloze. 4. Država naj pokliče v ta komite same strokovnjake in naj ga materialno najizdatneje dotira. 5. Ves boj in vsa organizacija se ima osredotočiti v tem komiteju. 6. Boj države in njeno sodelovanje se naj kristalizira v sledečih točkah: a) Socialna zakonodaja mora biti prožeta v vseh panogah z idejo boja proti tuberkulozi. V tem oziru je omeniti zlasti: stanovanjsko vprašanje, nadzorstvo industrije, zavode za neozdravljive, ki se naj priklopijo le bolnišnicam, sanatorije za ozdravljive itd. b) Osnuje naj se pri eni ali dveh medicinskih fakultetah stolica za proučavanje tuberkuloze, ki imej namen, proučevati tuberkulozo, vzgajati specijaliste za zdravljenje in strežništvo in kot eno najvažnejših nalog, z vsemi sredstvi popularizirati boj proti tuberkulozi. c) Statistiko in kataster naj država brezhibno organizira. Č) Končno veljaj za državo načelo: Spremljaj vsakega državljana profilaktično od rojstva do groba. Sledila so predavanja o tuberkulozi. Naj navedemo v naslednjem nekoliko podatkov iz predavanja šefa statističnega oddelka v Belgradu dr. G. Bogiča, o statistiki tuberkuloze v Sloveniji, iz katere je razvidno, da zahteva tuberkuloza v Sloveniji zelo znatne žrtve. V letih 1908. do 1919. je umrlo v Sloveniji na raznih formah tuberkuloze skupno 36.478 oseb, ali povprečno 3040 na leto. V (lavnih mestih Ljubljana, Celje, Maribor in Rusija Izvažanje zlata iz Rusije LONDON, 14. Listi objavljajo poroči? lo iz Stockholma, po katerem se je zo? pet začelo izvažati zlato iz Rusije. Na Švedsko so že prišle velike množine ru? skega zlata, ki se bo porabilo za kovanje švedskega denarja. Mahno ubit* Iz Petrogradai poročajo, da so znanega ruskega četovocfjo Mahno*ta ubili nje? govi lastni pristaši. Mahno je igral važno vlogo v ruski revoluciji. On ni pripadal prav za prav nobeni stranki, marveč je s svojimi četami prehajal zdaj na stran boljševikova zdaj na stran njih nasprot? nikov, kakor je ravno prilika nanesla, ali še bolje povedano, kakor mu je ra? vno skočilo v glavo. Ker so bile njegove čete, s katerimi je vojskoval v jugoiz? točnem delu Ukrajine, precej mnogo? številne, je njegovo postopanje bilo več? krat odločilno in je enkrat, ko se je v začetku \Vrangelove ofenzive izneveril boljševikom in stopil na stran Wrange? la, povzročilo težek poraz rudeče vojske. itatija~ Italijansko * jugoslovenski dogovor glede ribolova PULA, 14. Včeraj je bil na Brionih podpisan italijansko ? jugoslo venski« do? govor glede ribolova na Jadranu. Za Italijo so bili prisotni drž. poslanec grof Fulco Tosti di Valminuta kot predsed? nik delegacije; prof. Gustav Brunelli, višji nadzornik ribolova v Rimu; grof inž. Justinijan Bullo, predsednik benc-čanske družbe za ribolov; Andrej Da? vanzo, predsednik družbe za ribolov v Trstu. Jugoslavijo so zastopali drž. poslanec dr. 'Ivo Kistelj, predsednik jugosloven? ske delegacije; dr. Milan Lazarevič, ka? binetni načelnik v ministrstvu za obrt in trgovino; nadzornik Budislav Strpa? novic, pristaniški kapitan' v Splitu; Ivan Paštrovič, višji nedzornik za ribolov v Bakru; Maksimilijan Sardelič, nadzornk ribolova v Bakru. Po podpisu dogovora je dr. Ivo Kr^ stelj pozdravil v daljšem govoru ita? iijanske delegate in jih naprosil, naj spo? reči j o italijanski vladi zahvalo jugeslo? venskih delegatov za vljuden sprejem s strani italijanskih oblastev. Izrazil je željo, ds; bi se tudi nadaljnja pogajanja med Italijo in Jugoslavijo vršila tako prijateljski, kakor so se ta. Grof Forti se je zahvalil predsedniku jugoslovenske delegacije, proseč ga s svoje strani, da izrszi zahvalo italijan? skih delegatov jugoslovenskirn oblast? vom v Dalmaciji za njihovo vljudnost. Dogovor, katerega točna vsebina še ni znana, ni trajen, temveč se bo določal, čas njegove veljave od časa do čr-sa spo? razumno med italijansko in jugosloven^ sko vlado. Italija bo imela po tem do? govoru pravico do ribolova v juge slo? venskih vodah, Jugoslavija pa vi vodah okoli Lastovega. O ribolovu vt reških vodah se v dogovoru ne govori, ker se bo moralo to vprašanje rešiti sporazum? no z reško vlado. Jugoslovenski delegati so odpotovali ob 2 ponoči z Brionov. Francija Sestanek medz-avezniške komisije za pomoč Rusiji PARIZ, 14. »Temps« piše, da se bo medzavezniška komisija za pomoč Rti? siji sestala v četrtek popoldne pod predsedništvom Nonlensa. Vsako pred? videvanje o stališču, ki ga bo zavzela komisija glede odgovora sovjetski vladi je vsaj prenagljeno. Prihodnji petek se bo sestal v Ženevi pod predsedništvom Nanscna odbor, ki je bil sklenil, da od? potuje Nansenova komisija v Rusijo. Člani italijanske delegacije v odboru za pcmoč Rusiji, ki se sedaj nahajajo v Italiji, so brzojavno pooblastili g. Gar? bassa, da zastopa Italijo na četrtkovi seji. Lsnsing svetovalec kitajske delegacije na washingtonski konferenci PARIZ, 14. »Temps« javlja iz \Va? shingtona, da je kitajska vlada prosila Lansinga. nai s nre i me čast svetovalca kitajske delegacije na washingt'onski konferenci.. Lansingov odgovor ni še znan. Stavka v francoskih su knarskih podjetjih PARIZ, 14. Minister dela je sprejel včeraj zastopnike delavskih sindikatov, ki so prizadeti pri stavki suknarjev v Roubaixu in Tourcaingu. Minister jih je vprašal, ali bi se ne hoteli sestati z za? stopniki industrijalcev. Delavci so izja? vili, da bi sprejeli povabilo na sestanek, katerega so zahtevali že v začetku gi? banja. &3g£i£a Irsko s angleška pogajanji LONDON, 14. Uradno se javlja, da sta imela dva sinfeinovska delegata da^ nes pogovor z LIoydem Georgeom v Gaislachu. Razprava se je vršila o ne^ katerih točkah, ki sc tičejo konference, ki jo je predlagala angleška vlada. Sin? feinevski zastopniki so se vrnili v Du? blin, da razlože irski vlad; mnenje Lloyda Georgea o spornih vprašanjih. Potovanje angleške parlamentarne komisije v Egipt LONDON, 14. Včeraj je odpotovala parlamentarna komisija v Egipt, da uvede preiskavo o tamošnjem položsju. Angleški delavci na Francoskem LONDON, 14. Včeraj je odpotovalo v Francijo dvesto brezposelnih bivših angleških vojakov v Franciji, kjer bodo zaposleni pri delih v razdejanih krajih. Zarota turških nacionalistov. — Ententa bo posredovala? LONDON, 14. »Times« javlja iz Ca? rigrada, da so angleška oblastva razkrila zaroto turških nacionalistov, ki so se nameravali polastiti zavezniškega voj? nega materiala v Carigradu in nastopiti proti zaveznikom. Isti list pravi, da bi morala ententa posredovati v grško ? turškem sporu. ŠVi£Q Zborovanje vojnih pohabljencev v Ženevi ŽENEVA, 14. Te dni so se sestali v Ženevi delegati mnogih društev vojnih pohabljencev, ki so razpravljali o vpra? šanju zaščite vojnih pohabljencev, ki ima. mednarodni značaj, ker je to vpra? sanje enako v vseh vovajočih državah. Na sestanku se je sklenilo, da je po? trebno zbrati tozadevne mednarodne podatke. Tozadevno vprašanje je bilo naslovljeno na mednarodne delovne u? rade. Druga vprašanja se bodo even? tualno naslovila na razne organizme Zveze narodov. včeraj sestal s člani avstrijske vlade in z zastopniki zavezniških vlasti na Du* naju. Markiz Della Torretta se je nato udeležil privatnega obeda na franco* skem poslaništvu. Nocoj je predsednik republike Hainisch pozval markiza k večerji, katere se je udeležil ves diplo* matski zbor. Odposlanstvo nemškega rdečega križa v Rusiji BEROLIN, 14. Dimes je odpotovalo v Petrograd železničar sko odposlanstvo nemškega rdečega križa. Nemško s letiška pogajanja RIGA, 14. Vesti iz nemškega vira, da namerava Letiška skleniti z Nemčijo pogodbo za posojilo, n^so resnične. Nemčija in Letiška se sedaj pogajata o izvršitvi nemško?letiške pogodbe iz leta 1920., s katero se je Nemčija obvezala, da bo plačala Letiškl škodo, povzroče? no v vojni in da ji bo dala na račun od? škodnine blago na upanje. Kar pa se tiče nemško ? letiško ? litvin? skega dogovora glede direktnega že.Tez? niškega premeta, bo ta dogovor stopil v veljavo 10. oktobra 1921. Erzbcrrgerjcvi morilci ugotovljeni. • MONAKOVO, 14. Preiskovalni sodnik je ugotovil, da sta Erzbergerjeva morilca trgovec Henrik Scholz iz So^elfelda, dar 28 let in dijak Henrik Tilleson iz Kolina, star 27 let. Morilca sta deslej stanovala v Monakovem, a sedaj se skrivata v Berlinu. Aretirani so bili člani njune obitelji, in sicer vdova in nekoliko sinov, kaisriii najstarejši je gojenec vejaške šole. Aretiranoi so cbtoženi, da so bili v zvezi; z morilcema. Domnevna morilca sta bivša} častnika. t Atentatorja na Erzbergerja sia baje stano-! vala v minulem aprilu v neki hiši v Maksimili- \ janovi ulici. Nekateri znaki, kakor Schalzovo spačeno uho in Tillcsonov abnormalni nos so olajšali zasledovanje njunih sledi do Monako-vega. Morilca sta zapustila snoči mesto, ne da Bi bila koga o tem obvestila. Pustila sta doma tudi vso prtljago. Preiskava v njunem stanovanju je prinesla na dan dovolj materiala za dokaz njune krivde. ____ fivsMs Avstrijsko ? madžarski spor PARIZ, 14. »Temps« objavlja poro? čilo avstrijske vlade glede odgovora madžarske vlade ententi, v katerem se ugotavlja, da je dal poved neredom v Zapadni Ogrski obup domačega prebi? valstva. Avstrijsko poroči , da smo to po* ve dali — opozarjamo, da je vprašanje, katerega smo se danes lotili, drugačno. Vzemimo celo, da je ta nesmiselna predpostavka pravilna, da je namreč za tiste kraje najbolj priporočljiva koloni* zacija na nemški način aH pa caristična samovlastnost, celo asirska deportacija in uničevanje na debelo po turško*bal* kanskem vzorcu, bi se teh metod kljub temu smela posluževati država, in si* cer edinole država.« Znanjšmje delavskih plač. Ttnrnski stavbiiiski delavci so sprejeti zmanjša* nje drsaginjskih doklad, ki so se od 70 stotink na uro znižale na 39 stotink za možke in od 39 na 15 stotink za vajence. V začetku pogajanj so delodajalci za* htevali, da se draginjske doklade sploh odpravijo. Tudi tkalci v Pijemontu so se sogla* sili, da se jim znižajo plače. Kongres italijanske socialistične stran* ke se bo vršil od 10. do 16. oktobra v Držama In deželna oprava v novih pokitji-i aah. Agencija «S*efani» javlja, da se t krat-' kem objavita zakonski načrt od 31. avgusta 1921., Id vsebuje ukrepe glede državne in de« želne uprave v novih pokrajinah in kraljevi odlok od 8. septembra 1921, ki nstanovlja in disciplinira deželne in centralne posredovalne odbore za nove pokrajine. Carinski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Iz Rima javljajo: Ker je bclgrajslča vlada uvedla nove carinske tarife in s tem razveljavila tozadevne določbe v starih trgovskih pogodbah s Srbijo, je italianska vlada s svoje Milanu. Po dosedanjih glasovanjih v stra&i ukrenila, da se carina z Jugoslavijo nc sekcijah soditi, bo Serrati*jeva imela večino na. kongresu. struja Domače vesti Fašizem In državna avl®Ht@fa Pod tem naslovom jc priobč'la firen? ška »Unita Cattolica«; v štev. 205. od 6. sept. t. 1. sledeči članek: »Turinska »Stampa« komentira pismo, ki ga je poslal sv. oče tržaškemu škofu in v katerem se obžalujejo nasilstva faz šistov proti slovanski duhovščini v Istri, nasilstva, ki gredo čez mejo verjetnosti. Po nekaterih zlobnih razmotrivanjih doz stavlja list nastopne upravičene pripomz be: „Ko je prišlo pred nekaj meseci do znanih incidentov v Bocenu, smo opoz zarjali jasno in brez kolebanja, da fa~ šizem — nezmeren, škodljiv, protizakoz nit v svojem svojstvu kot notranji poz jav v boju med ^italijanskimi stranka? mi —, prenesen med neitalijanske naz rodnosti, katere so se morale vsled nuj z ne potrebe anektirati, utegne postati naz ravnost atentat na najvišje interese drz zave. In vzrok je bil jasen. Če so nam« reč kje v državi kaka ozemlja, na katez Tih se mora pokazati avtoriteta države kot neomajna in brez tckmeccv ter mora zakon absolutno gospodovati, so to ravno k Italiji na novo priključena ozemlja, zlasti pa oni deli teh pokraz jin, v katerih prebivajo neitalijanske narodnosti. Novih podanikov, zlasti če niso ital. narodnosti ne bo moglo privesti do spoštljive in prostovoljne ubogljivosti nasproti italijanski državi nič bolj, kaz kor če bodo videli, da zna država iz* polnjcvati bistvene naloge državne oblasti in te so: vzdrževanje javnega reda, čuvanje vseh pravic posameznika, stroga in nepristranska izvršitev nravi* ce, izključna raba oborožene sile. Vsak naš pogrešek v tem pogledu nam ne more nasproti tem narodnostim prinesti nič drugega, nego veliko škodo. Ako bi pa naši pogreški postali sistematični, tez daj bi postala ta škoda naravnost ne* popravljiva. Na tem mestu se nočemo spuščati v razprave o ciljih in o taktih ki naše politike nasproti neitalijanskim narodnostim, zakaj to vprašanje je veli« ko pretežko in predelikatno, kakor da bi se moglo obravnavati kar tako miz mogrede. Zadostuje naj, če rečemo, da bi ne smela ta politika — nedotaknjeni morajo seveda ostati poglavitni pogoji varnosti prestiža države — nikdar odz dalj iti od tradicij italijanskega prepo* roda, iskrenega in značilnega duha, ki daj a preporodu v zgodovini njegovo glavno veljavo, in to so idealizem prava, spoštovanje narodnosti in svobode. Naz sprotno trdi lahko samo človek, ki se spušča, kakor teoretiki itaiijansega naz cionalizma, v Italijanu tuje brezplodno gruntanje in se izgublja v abstraktnosti ter končno zgubi stik s tradicijami itaz lijanskega naroda, in celo izrecno zani* kuje njih načela. Ker smo mi Italijani, nasledniki — četudi inferjorni —• Caz narodni kongres zA Te dni se je večat v B&zihi (Švica) medz narodni kongres zadrug, in sicer prvi* krat po svetovni vojni. Zaidnji kongres se je vršil 1. 1913. v Glasgovu na Anglež škem. Ta kongres znači konec iangle^ ške nadvlade v mednarodnem zadružz p.era gibanju, kar se izraža v tem, da za predsednika kongresa ni bil izvoljen anz gleški delegat, kakor je bilo do sedaj vedno v navadi, marveč Holandec Goethard. Svoje nadvladje so Angleži izgubili prič radi tega, ker so bile v vez čjem številu zastopane zadružne orga* nizacije drugih narodov,i n drugič vsled razcepljenosti med angleškimi delegati. Ti so namreč prišli na baizelski kongres razcepljeni v dve struji, v konservativz no in radikalno, in so tudi o raznih reso* luci j ah ločeno glasovali. Predvsem se je razpravljalo o stališču, ki naj ga kongres zavzame nasproti ruz skim zadrugam. Nekateri so bih mnez nja, da se ruski delegati ne morejo priz znati, ke, brez razlike kategorij. 2. Vpisnina k dirki je določena na 10 lir brez izjeme. Prijave je pošiljati n.n društvenega predsednika gosp. Antona Pod-berščka v Trstu ulica Torre bianca št. ^9, T. in sicer do sobote, 1. oktobra t. 1. do 7. ure zvečer, opremljene z vlogami (vpisnino], ker sicer se isti ne bodo upoštevali. Prijave morajo obsegati tele podatke: Ime, priimek, rojstno leto in članstvo. Za prijavo je potrebno tudi potrdilo kakega društva, ki je prijavilo svoj pristop, kakor je določeno v točki 1. Prigla-šenci se bodo vpisavali tudi pol ure pred dirku na Opčinah, pod pogojem da zadostijo vsem gori označenem določilom. 3. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu. Odhod (start) točno ob 7. uri zjutraj. Dirkači predstaviti najkasneje ob 6!? Delavsko SiDanJe Drugi kongres italijanske komiuMStiČ; ne stranke. Osrednji odbor ital. koim. str. objavlja dnevni red drugega stran* karskega kongresa, ki se bo vršil letos. Mesto in dan početka kongresa se ob? javita pozneje. Na dnevnem redu so navadne kongresne točke ter poročila o strankni taktiki, o njenem stališču na= sproti delavskim zbornicam oziroma strokovnemu gibanju ter končna uredi* tev stranknih pravil. sko duševnostjo. Zakaj avstrijski zakon se je | na startu, da podpišejo kontrolne-odhodne pole ter dobe uvrščevalno številko. 4. Maksimalni čas je določen na 1 uro 3 5 min. po prvodošlem na cilj. 5. Oprema dirkačev: Kolesarji-dirkači marajo nositi dirkalne oprave, kakor je določilu društvo, pri katerem so učlanjeni. V slučaju, da kako društvo ni tega določilo, tedaj morajo njegovi dirkači teden prej javiti, v kaki opravi (barva) bodo tekmovali. 6. Vozni red: Med dirko si dirkači ne smejo rezati pot, ali si na kak drugi način med seboj škodovati, ker kakor hitro bi se to dognalo, bi ' prizadeti zapadel diskvalifikaciji. Alenacija bodisi z vsakovrstnimi motorji, bodisi s koles! je strogo prepovedana. Menjava koles jc dovoljena. Poleg tega'morajo vsi kolesarji-dirkači strogo paziti na postavna določila in even-tuelna izjema določila (oblastvena). Za evcnL poškodbe kolesarjev samih ali pa tretjih osei% in predmetov ne nosi društvo niki'ke od;o vornosti. razvil iz nemškega, poslednji pa je eminentno' latinski. V Italiji sami pa se je vdomačilo mnogo pravnih institucij germanskega izvora, ki so se ohranile. Tako je prišlo, da je italijanski zakon bolj germanski kakor nemški sam. Zveni vsekakor paradoksno, v resnici pa je tako in znanstvenik si ne sme zakrivati oči pred resnico. Dalje je rekel profesor Chiovenda, da italijanski juristi v tem vprašanju soglašajo in so mnenja, da bo moral imeli novi zakon temeljne poteze avstrijskega zakona. Razume se, da bodo potrebne nekatere izpremembe. Tako je n. pr. nasprotstvo nekaterih znanstvenikov proti vlaganju spisov pretirano. Dobro je, ustanoviti ustmenost, nikakor pa ne kaže izključiti učena in temeljita pismena pravna izvajanja, radi katerih slovijo italijanski juristi. Izvajanja profesorja Chiovende so navzoči odvetniki, sodniki in drugi uradniki odobravali. PODLISTEK Nekaj iz zgodovino iijtiega rudeika , Pri realki to sredstvo ne bo izdalo. Čakalo se je ugodne prilike. In ta je pri? šla, ko se je ponovila pogodba z Ogrsko I. 1907. Takrat so naši poslanci vedefci, da bo pogodba snrejeta, naj bo s sloven* •skimi glasovi ali tudi brez njih. In po= godba nam ni bila na škodo. Pogovorili so se, kaj naj zahtevajo, ako bode mi* nistrski predsednik hotel njihove gla* sove. Res pokliče pl. Beck dr. Šusteršiča k sebi in ga vpraša, ali bo njegov klub gla* isoval za pogodbo. Doktor odgovori, da .ne ve. zakaj nai bi glasoval. Dr. Beck: No kaj hočete? Dr. Susteršič: Sioven* ' sko gimnazijo v Ljubljani, podaljšanje belokranjske železnice in podržavljenje ■ idrijske realke. — Dr. Beck: Malo težko poj de, a dobite. In takrat je prevzela dr* žava realko. Mesto i m* še poslopje, mora skrbeti za kurjav, rn zs+e ti javo, a druge Stroške je prevzela država« Zadnje 2 leti se je poskusilo tudi z nižjo gimnazijo. Ker se ne ve, ostane gimnazija v Idriji ali bode drugam pre» meščena, ima zelo malo dijakov, meds tem ko ima nižja realka paralelke. J 1 * Gospodarska šola 1909. Leta 1909. se je od poljedelskega mi* nistrstva odcepil oddelek, ki se je ime* noval ministrstvo za javna dela. Idrijski rudnik je pripadal k novemu oddelku. Bralo se je takrat v časopisih, <3a bo novi minister imel na razpolago 50.000 kron za ustanovitev gospodinjskih šol v delavskih okrožjih. Hitro se je sklenilo, poslati ministrstvu prošnjo, naj se taka šola ustanovi v Idriji. Prevzele jo bodo za sedaj uršulinke, ki so bile že otvorile otroški vrtec v Idriji. Kdor prej »ride, prej melje, nas prehite Čehi in Poljaki, pa bomo odzad, ker tja se največ steka takega državnega denarja. Par mesecev pozneje že dobi rudniški ravnatelj Billek od novega ministra do* pi», naj se z dokauom pogovori, kje bi se naprav«* gotpadtaMka tol«. Začudeno je strmel v prezienju Sillsk. ta* deva je Lil* do takrat tiiua. Ko se mu razloži, zakaj gre in kako je taka šola potrebna, je šel z veseljem na delo. Ku* pila se je za 30.000 kron Vogelnikova hiša, primerno predelala in na jesen se je otvorila nova šola. Sekcijski načelnik Homan je prišel v Idrijo in napravil tudi obisk dekanu. Med drugimi običajnimi vprašanji je bilo tudi vprašanje, kako se počuti in kake želje ima. Dekan odgovori, da je to leto za njp ga posebno veselo, kajti prineslo mu je nove krasne orgije in gospodinjsko šolo. Homan: Kaj Vas kot duhovna briga gospodinjska šola, saj to je vendar sve* tna naprava. Dekan: Vse res! A med svetom ži* vimo tudi duhovni. Prideta k meni že* nin in nevesta k izpraševanju. Včasih se tako zaljubljeno gledata, da se bojim, ali se ne bosta kar snedla. A mine leto in dan pa tudi prideta, sedaj pa, da se bosta ločila. Eden jezno gleda skozi okno, drugi buli v peč. Po dolgem pri= čkanju pride vzrok na dan. »Tako j©d skuha _ da jesti ne moremo, tak | kruh tla smo vsi bolni«, * J Homan: Also die Liebe geht durch den Magen? Dekan: Da, taki smo in ravno v gos spodinjstvu niso do sedaj imele naše mlade gospodinje nobenega pouka. Vsak zakonski pa1 mora svoje dolžnosti po s znati in tudi znati pa bo velikokrat mir v družini, ko je drugače prepir. Gospodinjsko šolo obiskuje redno po 24 deklet, ki se v teoriji, posebno pa že v praksi uče vse panoge gospodinjstva. Kuhajo po vrsti vsaki dan en oddelek, in isto isti oddelek pri mizi zaužije, ko jim tovarišice strežejo. Kar je napačnega, se na licu mesta opazi, kri tiku je in za prihodnost opusti. Vodijo zavod šolske sestre in v istem poslopju je tudi otro= ški vrtec. Dekle pove doma, kar je videla v soli, in primerja se, koliko je domače gospodinjstvo enako onemu v šoli. Ce se tako dekle omoži, zna možu domačo sobo snažno in čisto ohraniti, jed pra* vočasno in užitno pripraviti. Tega bo tudi sama vesela in mož se bo rad v do* macem krogu odpočil, ko bi drugače isKai dru^e drugotne. S fen« rut; cs konč«; opis naših sol T Nemci v Idriji. • • i , Ni bilo veliko Nemcev v Idriji, n vendar so imenovali naše mesto »Nemška Idrija«. Bere se sicer v nekaterih pismih, da so le radi tega tako označili naše mesto, da se je lažje razločilo od Spodnjo Idrije, a vse bolj kaže, da je bil le namen, vpeljati nemški jezik med ljudstvom, da bi bila Idrija nekaka nemška kolonija. Tudi tuji uradniki bi bili s tem olajšani, ker se jim ni bilo treba učiti slovenščine, da bi z delavci lažic občevali. Še v zadnji vojski smo doživeli čudni pojav, da kadar je Hindenburg dosege! kako zmago, se nam je oponašalo: J it \vir Deutsche! Wir vermogen Ungkub* liches — Mi Nemci smo prvi narod na svetu, zato treba, da vsak Idrijčan popolnoma obvlada nemščino. In ta-ko se je v naj zadnjem času isahtevalo, naj se na ljudski šoli že v I. razredu prično z nemščino že kar pri računstvu. Da v je od najvišjega mesta želela ponemCc*' vati Avstrija, celo nemški pisatelj Vr*. berger v svoji knjigi' »Ober den krieg 1920« poii>ujeo. Cesar Ka*i fc pri nastopu svoj* vlade poročal netnikernu \ V Trstu* dne 15. septembra 1921. »EDINOST« Stran m. 7. Kontrola: Vsak kolesar podpis« ob startu odhodno kontrolno pola Na progi bodo v K»-nalu-Gorici in Razdrtem kontrole, pri katerih bodo morali dirkači zopet podpisati kontrolne pole. Med potjo bodo poleg omenjenih delovale še zabeleževalne in leteče tajne kontrole. V Gorici pri «Rrdeči hiši», bo na mestu, kjer bo kontrola, tudi okrepčevalnica: vsak dirkač bo dobil primerno okrepčilo. Nevtraliza-cija 5 minut. Če bo došla na cilj sklenjena skupina, se bodo komponenti iste spustili v sklenjeni skupini, tako da ne bo nihče oškodovan. 8. Vsak dirkač mora nositi številko, ki jo dobi na startu, pripeto na hrbtu. Upisovalna ali zaporedna številka je sočasno tudi uvršče-valna. 9. Tekom cele proge je zagotovljena v slu-.čaju nezgod kolesarjem zdravniška oskrba. Sploh je v zdravstvenem in liigijeničnem oziru vse pripravljeno. 10. Nagrade: I. darilo velika zlata svetinja; II. darilo srednja zlata svetinja; III mala zlata svetinja; IV. darilo velika posrebrnjena svetinja; V. darilo srednja posrebrnjena svetinja; VI. darilo velika srebrna svetinja; VII. darilo srednja srebrna svetinja; VIII. darilo mala srebrna svetinja. # Na prvem darilu bo gravirano sledeče besedilo: « Primorski prvak leta 1921». Poleg tega bodo dobili vsi, ki bodo došli v maksimalnem času, diplome. V slučaju posebnih nagrad ^ in daril ali pa vmesnih ciljev na nagrade se isti objavijo pravočasno. 11. Reklamacije je predložiti najkasneje pol ure po dohodu na cilj in sicer pismeno, opremljene v uiogo 10 Ur v roke za to določenega sodnika. V slučaju, da se reklamacija ugodi, tednj se vloga povrne. 12. Jurija ima pravico v slučaju resnične potrebe, progo in predležeči pravilnik spremeniti, toda le v slučaj[u resnične potrebe. Njeni sklepi so neovržni in prizadeti se jim morajo podvreči, ne da bi se mogli pritožiti na društveni odbor. 13. Izid dirke se bo razglasil, kakor hitro poteče zadnji rok gL točke 12.. predležečega pravilnika in se zberejo vse kontrolne pole ter posamezni kontrolorji podajo svoja poročila. Iz tržaške so iivllenia Odkritje zagonetnih kupčij. Meseca aprila 1. 1. se je raznesla v trgovskih krogih vest, da sc to ustanovilo v našem mestu zastopstvo zavarovalne družbe *Piave». Odvetnik Arnold dr. Cucera, ki ima svoje urade v ulici Lazzarelto vecchio št. 32, in višji uradnik trgovske kreditne banke Gastene Tabure sta se za to novo zavarovalno družbo zelo zanimala in že v p^r mesecih sta imela na sveji ozirema na strani zavarovalne družbe več trgovcev, katere sta ra vse mogoče načine prigovarjala, naj se vpišejo v koristno dražbo, ki zavaruje proti opustošenju, ognju in življenju. Med zavarovanci so vpisani tudi lastniki oziroma delničarji tiskarn ali dnevnikov, ki plačujejo veliko zava-rovalino v prvih kvotah. Zadnje čase se je pa raznesla po mestu govorica, da bo ta družba v kratkem propadla. Misli se, da je spravil to govorico, ki je vzbudila med zavarovanci veliko konfuzijo, na svetlo najbrž kak špekulant. Bolj poučenim trgovcem se je zdela ta zadeva sumljiva in šli so na policijo da se prepričajo. Na policiji so dognali, da so police ponarejene. Zato zadevo se je policija zelo zanimala in ne ve se — ker drži policija tajno — kake razmere vladajo v družbi. Do sedaj se ve le toliko, da je policija uvedla strogo preiskavo, v kateri se je dognalo, da so vse police cd prve do zadnje ponarejene. O tej zagonetni - kupčiji* je biia pozvana na odgovor zavarovalna družba, ki je pa naravnost odgovorila, da nima najmanjšega opravka z odvetnike^ Arnoldcm dr. Cucera in istotako z višim uradnikom trgovske kreditne banke Gastoru-jem Tabure. Torej sedaj smo na jasnem, da je vladala v tej drržbi predrzna sleparija! Zategadelj sta bila pretekli teden aretirana gori-omenjena gospoda. Ko sta bila gospoda preiskana, se je našlo pri njih več ponarejenih polic, nekaj pečatov in podpisov. Gospoda sta izjavila, da sta se lotila te£a umazanega po-sla le radi financijelnih razmer, katerih je kriva vojna. V pričakovanju, da se stvar razjasni m da pridejo v ospredje še druge osebe, ki so se cečale s to zadevo, je dala policija zapreti v zapor Coroneo oba gospoda. Auć.elo Lcnghi v vlogi hudodelca. Z Ange-Ijem Longhijem se peča policija ravno tako, kakor se je svoj čas pečala s hudodelcem An-ćeijem Gozzijem, ki je bil osumljen, da je umoril in oropal Karmelo Del'Conte v staromestm ulici delle Ornbrelle. Od kedaj se je začela pečati policija z Angeljem Longhijem? Mislimo, od tistega večera, ko je prišlo v ulici S. Filippo do hudega pretepa med Longhijem in Antonom Indrigom, kateremu je zasadil Lon-ghi nož v rebra. Sprvič se je mislilo, da je ranil Longhi Indriga le zato, ker ni hotel poslednji plačati vozne stroške iz Barkovclj v ulico Š. Filippo, toda pozneje je prinesla pravica v jasnejšo luč, da je ranil Longhi Indriga iz navade*. Tako se je začela policija od tistega krvavega večera zanimati za Longhija. Pogledala je v Longhijevo minulost in prinesla na svetlo več zanimivih stvari. Pred par tedni, v črni noči. je napadel ▼ Ro-colu z dvema ^tovarišema* trgovca Ivana Vali jeta in ga oropal do zadnjega vinarja. To pa ni ie vse, kar spravlja Loagkifa v temno luč. Dva dni pred raoitviio v ulici S. Filippo je prišel domov pijan, kakor je bila njegova navada, in zahteval od matere, naj no da vse dragocenosti, ki jih ima pod streho, sicer napravi v kit« _hudiča». Mati se ni mnogo ozirala na sinčkove « zahteve*. To je pa Angelja tako razkačilo, da je začel delati v hiši obljubljeno zgago. Pomiriti ga je skušal oče, a zaman j. V divji besnosti je zagrabil za dolg nož, s katerim je bil tudi ranil Indriga, ter ga neprestano vihtel po zraku. Prestrašeni stariši so mislili, da je sin znorel in pobegnili so iz hiše. . - Sin pa je urno iskal po stanovanju dragocenosti in odnesel, kar mu je pač prišlo pod roke. # Še drugi slučaj, ki priča o njegovem hudodelstvu, sc je zgodil pred nedavnim časom. V ulici S. Filippo št. 5 ima prijateljico po imenu Bruno Lanzani, katero izkoriščuje na vse mogoče načine. Nekega dne jo je vprašal po denarju. Ker pa mu ga ni hotela dati ali ker ga ni imela, ji je sprvič zažugal, da jo bo ranil, kar je tudi pozneje storil. Vsekakor se policija vestno peča s hudodelcem, da bo prinesla na svetio še nekaj dokazov o Longhijevem živ-ljehju. Med fašisti in komunisti. Včeraj popoldne ob 12,30 je šla po ulici della Pescheria večja gruča fašistov, gal več iztisov Te so dotični brez dvoma zavrgli ali izgubili. Vendar so organi oglobui društvo za 1200 lir, katero svoto so potem znižali na polovico. Miren. Kmetje «n delavca zbrani na shodu kmet—dolavske zveze v Mirnu dne 11. sept. odločno protestiramo proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti v novo priklopljenih pokrajinah, ker smatramo to za nekulturno in proti naravno, 2. Odločno ugovarjamo proti ukinjenju deželne in občinske avtonomije in izjavljamo, da zahtevamo vsaj samoupravo, kot smo jo imeli pod prejšnjim režimom. 3. Odločno protestiramo proti vinskemu davku, s katerim bi bilo naše vinogradništvo uničeno. Vest! I* Notranjske Vipava. (Cavalli in solnce). Dne 9. sept. je prišel iz Postojne sam komisar Cavalli, da bi se uradno komisijonelno in lastno-osebno na licu mesta prepričal, ali solnce res pride v Vipavo čez Nanos iz — Jugoslavije. Kakor je »Edinost* že poročala, se je nad tem protiita-liianskem gibanju solnca neki general iz Gorice zelo jezil. — Predmet CavalHjevega prihoda je bil torej astronomično-patrijotične važnosti. _ Svoje uspehe na astronomičnem polju bo kronal Cavalli — kakor govore — z učenim delom: ^Velika zmota Kopernika«, s janlčino? Ali ne znajo slovenski učitelji dovolj italijanščine, da lahko poučujejo ta jezik 'v svojih razredih? Ta taktika se ne bo obnesla. Ali naj navedemo slučaj, kjer je moral italijanski učitelj — Siciljan — odpovedati službo po enoletnem službovanju. Zakaj? Otroci italijanskega jezika niso znali, on pa slovenščine ne. Vsled tega je zgubil pred otroci vse spoštovanje in ves ugled. To je logično. Će pouk ni zanimiv, je v šoli nepozornost in nemir. S tem se pa naša mladina le kvari. V šoli je treba učiteljev, ki znajo materin jezik otrok. Torej taktika «corsi accellerati» ne bo mogla imeti zaželjenega uspeha. Zato pa kličemo merodajnim činiteljem: Dajte nam šol in nastavljajte na slovenskih šolah samo slovenske učitelje. Zakaj edinole na ta način se more doseči uspešen pouk, ki je pogoj za povzdigo izobrazbe širokih slojev. Vedite, da bod delali samo disciplinarni in izšolani državljani čast državi. de* na Program ruskih List »Rul«, ki je glasilo ruskih nacio* nalistov v Berlinu, poroča, da so bile sprejete na narodnem shodu po poročilu A. B. Kartaševa sledeče resolucije- i a pc unci aeua resentra VCvfa------------ . , , .. . . 1. Shod priznava neobhodnost ruske* ki ie opazila možkega, ki je tr- katerim bo prevrnil ves dosedanji svetovni u- narodnega ujedinenja s pomočjo nad* li- fašistovskega^ista Ipop Jlo di j stroj. Dokazal bo namreč sda j politične organizacije, ki Triesie, in nekaj tukajšnjih Kstov. FaKsti £ j £nce -pg^^^^^^lnrt pokliče podboje zastave vse OTga* tako, nad neznancem in ga začeli obdelo^. kot novi inr J™*^ ho £bogaIo! __ Soince bo | nizirane in zasebne sile ruskega naroda. bili Pescheria, močan strel. Fašisti so na prvi sklepali, da je nekdo ustrelil proti njim. Toda zadeva je povsem drugačna. Strel je prišel naravnost z oken obednice orožnikov iz ulice deli' Orologio. V tistem času so orožniki, med katerimi se je nahajal tudi neki tuj orožnik, čigar ime nam ni znano, obedovali. Tuj orožnik je vstal med kosilom s svojega prostora, potegnil iz žepa samokres in ustrelil v nasprotno steno. Nato je vrgel tujec od sebe samokres, roke jc postavil na glavo in začel tuliti kot lev. Ko se je natuli, sc je zgrudil na tla in brcal z nogami po podu. Nekrleri orožniki so ga skušali pomiriti, a tujec je vsakega ugriznil, ki sc mu je bil približal. Končno so ga vendar pomirili, ga zvezali 7. vrvmi in ga odpeljali v vojaško bol- niška kultura in rusko narodno gospo>-daistvo iz r azpada in razcepljeni a. Ta obče narodni cilj se more doseči sa* mo v ujedinjenju vseh organizacij poli* uspen. rosrecuu a« ---—— — — dokazati, da je slika na zastoru nove vipavske gledališke dvorane res naslikana v sramoto — Italiji, ker kaže vzhajajoče solnce nad -- Nanosom! — Svoje veliko delo bo predložil Cavalli mednarodnemu kongresu astronomov, ki _ . _ _ _ bo prihodnjo leto zboroval na — Nanosu, i a tičnega in kulturnega značaja in sploh v kongres bo sklenil, da se prihodnji komet, ki ^j^tvi vseh aktivnih ruskih državlja* bo frčal čez Nanos krsti na ime: Cavalli. V se; p0Jlag0 tega ujedinjenja naj tvo* do sedaj senčne občine Vipavske doline pa} -m-*« nqTomaj«, g. Škerlj s svojim krasnim nagovorom. ; Kakor povsod, tako je prihitel tudi v Tomaj občinstvo iz daljnih in bližnjih vasi, da pokaže in žrtvuje in da pripomore svojnm društvam do uspeha. Pevski zbor je izvajal s preciznostjo vse točke, ki so bile na programu. Vsa čast in hvala za trud in disciplino voditelju pevskega društva g. Kosovelu. Castitati moramo spretnemu dijaku g. Gorupu, ki je z velUto 'spretnostjo vodil igro»Veriga« v treh dejanjih. _ Deklamacija g. dijaka Kosovela je marsikoga tako ganila, da se mu je zarosilo oko. Pevci in pevke, igralci in igralke so želi veliko in zaslužene pohvale s strani poslušalcev. Nabralo se je še precej. — Nekateri so daro-; vali za društvo. — Tedaj pa pride kontrolna 1 patrula finančnih agentov. Ti so izjavili, da so videli okoli dvajset oseb brez vstopne znamke. a) Med boljševizmom, ki jc sistem na; silstva in ustanova sužnosti, ki gazi no= tranjo in zunanjo človeško svobodo in privatno lastnino, in med kulturno, svo* bedno državo, ne sme biti nikakega pre* mir j a. Vse kaže, da je že skoraj mogoče ševizem in pomesti iz Rusije internacionale, ki vodi v ne* ogubo. Držati se je treba one -v,'- 1 ' , t; „tonaval; svojcae, ad !ne Ipozna doktrinarstva v tčeiih, otrokomi se izbiranju realnih sredstev v borbi za laTSSi^^osvobojen je domovine od komunizma. J bolj upoštevam ^ , = , j ^ Neobhodno se je treba odpoveaati vsem smrtonosnim stremljenjem, da^se tako gotovo vzpostavi padli ustroj Ru* sije. 11- d) Odklanjajoč vsak poskus, ki bi pri* šel od levice in desnice, da< se mehani* čno vsili narodu kak socialno * politični red, priznavajoč edino zdravo politično načelo suverenosti narodne volje v vseh vprašanjih ustrojstva ljudske dr* žave, proglaša shod demokratično nače* lo ljudske vlade. Prava narodna volja bo priznala za Rusijo ta ali oni državni ustioj na ustavnem zboru, ki bodi svo* bodno izbran na podlagi splošne volilne pravice. 2. Služeč v prvi vrsti splošnim intero* som prodane Rusije, ki je v sedanjem času brez prave oblike svojega življenja, izjavljamo: ko se bo ujedinjenje vseh vprašanj izvršilo in sc bo pokazalo, da je mogoče ščititi luske interese doma in v tujini, tedaj bo rusko narodno uje* dinjenje stavilo sebi nalogo stvarne u--deležbc pri gradbi novega političnega in socialno * gospodarskega življenja Ru* sije, osvobojene od komunističnega jarma. 3. V politični ustavi Rusije se bo ures* ničila popolna misel ustavne demokra* cije. Ta bo osnovana na sledečih na* čelih: a) splošna volilna pravica. b) Neokrnjena pravica in moč narod* nega predstavništva. c) Polna svoboda in neodvisnost cer* kve, vseh veroizpovedi in vseh verskih občin. . d) Polna in enaka politična in dr* žavljanska pravica za vse državljane brez ozira na narodnost, brez razlike rojstva, veroizpovedi, stanu ali razreda. e) Svoboda vesti, svoboda govora in tiska, svoboda združevanja; shajanja in premikanja. f) Narodom, ki živijo na ruskem ozemlju, se zagotovi, da se smejo svo* bodno razvijati v narodnem in kultur* nem življenju. lepo razvijalo in upali smo po pravici na srečnejše čase. Tedaj-je prišla vojna, pomendrala in poteptala naš svet ter prestavila meje. Primorski Jugosloveni smo postali italijanski državljani. Otvorile so se sicer ljudske šole postopno,-toda od daleč ne vse. Učiteljskih moči je zmanjkovalo. Nekaj jih je vzela vojna, nekaj jih je bilo še v ujetništvu, naraščaj je bil skromen. Začeli smo se vpraševati, kaj bo z našo nekdaj že cvetočo ljudsko šolo. Medtem smo dobili zopet učiteljski naraščaj. Na še ne zasedena mesta so stopile mlade moči. Nekaj starejših sil se je vrnilo iz tujine in po dveh letih težke borbe se je zopet mogel slovenski Primorec vsaj nekoliko oddahniti, češ obrača se na boljše. Sicer pa se moti, kdor je v tem pogledu prevelik optimist. Oglejmo si malo Trst in Gorico. Se je tam po vojni odprla kaka slovenska šola? Ne! Pojdimo v Istro. Ali so tam odprte vse šole? Ne! So nam ustanovili kakšno novo šolo, kjer bi se dajal višji pouk. Ne! Od povso-di nam kličejo nasproti: Nič nam ne dajo! Kaj dajo; še to, kar smo imeli, so nam vzeli. V Istri so se iz mnogih krajev odslovili slovenski in hrvatski učitelji, na njihova mesta so se pa poslali italijanski učitelji, kateri slovenskega ali hrvatskega jezika ali sploh ne znajo ali ga obladujejo le pomanjkljivo. Za to bo plačala naša mladina. Kako pa je na Goriškem? Ali bodo tudi tam cdstavljali slovenske učitelje in nastavljali laške? Otvarjajo se takozvani «Corsi accel-Ierati», v katerih naj se italijanski učitelji naučijo v 1 do 2 mesecih slovenskega jezika. Take učitelje potem nastavljajo po slovenskih ljudskih šolah. Vprašamo: Ali je sploh potreben pri nas v ljudski šoli poseben učitelj za itali- ši&sp&siarsivo LJUBLJANSKI VELIKI SEMENJ Kakor raste nova zgradba izpod rok pridnih delavcev, tako se širi, dviga in napreduje na gospodarskem, kulturnem in strokovnem polju država troedinega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. O* sobito je ta narod pokazal z prireditvijo velikega ljubljanskega sejma. Že pred* priprave so kazale na velikansko pod* jetno piireditev, kakršne Ljubljana dosihdob še ni videla. Veliki umetni le* paki, katere je skiciral naš umetnik Vavpotić, so osobito uspeli. Karakteri; stično naslikani ljubljanski grad nagla* šuje značaj gospodarske slovenske zem* lje. Tudi druge predpriprave so v si jajnih slikah kazale pravo luč velikanskega sejma. Zanimanje je bilo ogromno, tembolj zato, ker je bila vsa zasnova strogo or* ganizirana. Vsa večja mesta so imela svoja L. V. S. podrejena središča, ka* tera so razdeljevala ljudem izkaznicc proti vplačilu 24 D. S temi izkaznicam: so ljudje imeli prost dostop k sejmu tei na polovično znižano železniško vožnjo v Ljubljano in nazaj. Prišli so ljudje iz najskrajnejših točk Jugoslavije, da vi* dijo deki svojega naroda. Sejmišče obsega 25.000 nr, od tega odpade 10.000 m" na prostor, ki so ga zavzele izložbe. Izložba je vsaka tako lepo uvrščena in postavljena, da si jo vsak lahko natančno ogleda. Tu vidiš zastopana strojna in električna podjetja. Izpostavljeni so najmodernejši izdelki. Zastopana so podjetja motociklov in avtomobilov, kož in rokavic. Tudi telovadno orodje najboljših nemško*avstrijskih in čehoslovaških tvrdk je izloženo. Domače izvore tel. orodja je izložila tvrdka Bašin in drug. Vinogradništvo je zastopano s svo/; mi najmodernejšimi vinogradu i mi opru; vami. Videti je tudi motorne penge čehoslovaškega izvora, moderne lesene stavbe itd. Sejm bi se moral zaključiti 12. t. m. Ker je pa še vedno ogromno občinstva, se je baje rok sejma po dalj > šal. — Bolj natančno priobčimo pri* hodnjič. Elektrifikacija švedskih državnih železnic Ministrski oddelek za državne želez* niče jc predložil švedskemu parlamentu zakonski načrt, v katerem se zahteva, naj se pestavi v državni proračun za prihodnje leto svota 26 milijonov kron (švedskih) za elektrifikacijo železniške proge Stockholm * Gothenburg. Stroški za dovišitev te proge so prera cunj eni na približno 75 miljonov kron. Vodstvc švedskih državnih železnic jc že naro= čilo gotovo število lokomotiv za elektri. čno progo, ki je v načrtu. Vprašanje elektrifikacije železniških prog je posebno važno za dežele z ne; zadostnim proizvajanjem premoga, ka; kor spada v prvi vrsti Italija; tudi Jugoslavija, posebno njen gorati del, kamor spadajo predvsem slovenske dežele z svojimi vodopadi, bi gospodarski mnoge pridobila z elektrifikacijo železniški? prog. Električne železnice so za osebni pro* met mnogo bolj udobne, nego parne že® lezniee, ker odpadejo vse neprijetnosti dima, posebno v prehodih skozi predore. Proizvodnja svile. Še le pred kratkim so se objavili sta; tistični podatki proizvodnje svile za 1. 1919. Iz teh podatkov posnemamo, da; stoji v proizvodnji svile na prvem mc; stu Japonska s 15.150 tonami, druga pri* haja v poštev Kitajska s 8.720 tonami, tretja Italija s 1.835 tonami in na četr* tem mestu stoje dežele bližnjega vzhoda (Turška in njej sosedne male države) glavnemu vodstvu vojne, da se Avstrija ne more več vojskovati, ker manjka vse* ga, ljudje bodo l.kote pomrli. A nem* Eki C3Sar mu je odgovoril: Premalo po* nemčujete svoje narode, zato niso tako bojeviti, da bi znali kaj prestati. »Ger* manisaert!« je zaklical. — Ako tako po* roča pruski minister, bo gotovo res* nično. V M rij i sc je od nekdaj v šoli gojila nemr_Tna. Kes jc, da so pazniki morali znati r.cmški govoriti in uradovati, in tudi oni rudar je več veljal, ki se je znal nara.nost z Tudniškim uradnikom po nem'ko odrezati. Zanimiv je prepir Tadi ncmseine iz 1. 1793. Prišlo je 8 let prej 20 rudarjev iz Schvvatza na Tirolskem in 13 iz Semnica, nekaj malega tudi cd drugod. Radi po* .godbe s Špansko niso več zadostovali domačini, zato sc klicali rudarje iz tu* jega. Pritožili so f-c. cle. so zapostavljeni in da se na nje ne ozira tako kakor na Slovence. Ti imajo v cerkvi vssko ne* deljo slovensko pridigo, a Nemci celo ^eto ne. V Šemnicu je bila nemška in slovaška pridiga vsako nedeljo. (Tudi v Id/iji bil je do leta 1885. vsakih 14 dni nenvMci govor v cerkvi, za kar se je da* lo duhovščini' 50 fl. letne nagrade. Ko so pa nagrado takrat vstavili, prenehale so tudi nemške pridige). Seda j nas je več Nemcev v Idriji, naj se zopet prejšnja nagrada odkaže in Nemci hočejo med seboj zbrati donesek, da bo imel nem* ški duhoven »convenable« dohodke. Župnik Tiringer je odgovoril, da so Nemci v Idriji zadostno postrežem v verskem oziru. Saj imajo vsako nedeljo krščanski nauk v nemškem jeziku. Ako jim pa to ne zadostuje, bo pa on ali ka* teri kapelan včasih tudi nemško govoril v cerkvi. A to Nemcem ni zadostovalo, pritožili so se celo na Dunaj do »Hof* Lammer im Berg u. Miinzwesen«, da se jim ne lomi dušni kruh v njihovem je* ziku, da se župnik ne zanima toliko zanje, kakor bi pričakovali, le bolj za Slovence skrbi. Pametno je na to odgovorila dne 14. 5. 1793. »Hofkammer«: Duhoven je dol* žan v istem jeziku pridigovati, v kate* rem ljudje govore. Ni pa> dolžan v Idri* ji nemško pridigovati, ker je tam le kakih 100 Nemcev, a nekaj tisoč Slo* vencev. Zadostovalo bo, ako se vsakih 14 dni pridiguje nemški; za vsak govor naj plača brtttovska skladnica po 2 fl in škofijstvo naj to potrdi. To se je res odobrilo z odlokom dne 13. junija 1793. A sedaj! se pokaže nemška občutlji* vost. Dne 28. junija 1793. piše tukajšnjo rudniško vodstvo doslovno: Na sv. Ahacija dan je šel župnik Pi* rlnger po slovenski pridigi na lečo, je prebral dekret za nemško pridigo in do* stavil: , . f . _ _ . »Dve stvari mi tu zelo ugajate. Prvič vi Nemci kažete veliko vnemo za božjo besedo in to je lepo; drugič se v sv. pi* smu bere, da je vsak delavec vreden svojega plačila in vi se hočete po tem ravnati, ker za vsako nemško pridigo jxmujate 2 gl. Do tu je vse v redu, sedaj pa pride, kar ni prav. Vi ste me na Dunaj tožili, da jaz svo* je dolžnosti zanemarjam in da ne skr* tim za svoje nemške ovčice, ko jim ne drobim duhovnega kruha v nemškem jeziku. A jaz bom poskrbel, da bodo na Dunaju o meni bolje poučeni kakor so sedaj po vašem pisanju. Sporočil bom, da sem vsako nedelfa ob 2 popoldne imel krščanski nauk v nemškem jeziku v podružnici sv. Trojice, ki je sredi me« sta. A vi takrat nžste kazali one goreč* nosti do božje besede v dejanju, kakor se zrcali iz vaše vloge na Dunaj. Mesto v cerkev k nemškemu govoru ste šli rajši v gostilno. Drugi so šli ob istem času s pipo v ustih na sprehod po trav* nikih ali cefc s puško na rami na stre* lišče. Kaj bi se ne učili vi Iihko slovenšči* ne? Tako bi potem lahko pohajali slo* venske govore, ki so kar trije vsako ne=> deljo. Lahko bi si izbrali poljubno uro. Idrija je vendar rudnik na Slovenskem in slovenski kruh vam precej ugaja, le slovenski jezik ne. Zenite se s Sloven* kami, s katerimi se komaj za silo zastoj pite. Kaka bo vzgoja, ako v družinah po tolmaču govorite? Pravite, da jaz ne znam po nemško pridigovati. Drugi gospodje, ki so v pr* vi vrsti poklicani presoditi našo zmož* nost, pa drugače govore. Med vsemi pro* silci za izpraznjeno župnijo idrijsko sem jaz najboljo skušnjo dostal in za* to bil tudi v Idriji vmešeen. Pa kaj vidim? Celo taki, ki slovensko znate, zahtevate nemške »pridige? Je*li nemška beseda bolj okusna kakoT slo* venska? Zakaj ne pohajate slovenskih govorov, ko jih imate veliko več, kakoi v kaki drugi tari? Ker se mi je ukazalo, naj bo vsakih 14 dni nemška pridiga, bom to tudi sto? ril. Najbolj prikladno bo ob 2. popoldne pri sv. Trojici in po končanem nem* škem govoru gremo skupaj k litanijam v župno cerkev.« Jaz, Bergrat in moji uradniki smo bili takrat navzoči. NaVal zunanjega ljud* stva je bil velikanski, kakor vedno na Ahacijev dan v Idriji. In pri taki slo* vesnosti župnik tako žaljivo, nedostojno in izzivajoče govori! Radi tega trpi ugled Oberamta in ljudstvo na tak na* čin izgublja spoštovanje in pokorščino do svojih višjih. Ni li to kaznivo, da se sv. hram izrablja za pohujšanje in sc sloga med Nemci in Slovenci krši? Ke* daj naj mi uradniki slišimo nemško pri* digo, če ne ob 9. uri dopoldne. Saj ob 10. uri je slovenski govor in peta sv. maša, kar vse traja do poldne, ali še čez. . Župnik naj se najprvo okruga, da je zlorabil sv. mesto in žalil višjo instanco, in naj se točno izjavi, ali hoče prevzeti ob 9. uri nemški govor ali ne, da si vemo drugače pomagati. Stran IV. »EDINOST« V Trstu, dne 15. eepieenbra 192*. s 1.040 tonami. Proizvodnja svile vfceh drugih držav je neznatna in znaša sku* paj! le 545. ton Tkalna industrija na Nemškem Ta industrija stoji v Nemčiji po svoji obsežnosti na tretjem mestu, za velein* dustrijo železa in za kovinarsko (meha« nično) industrijo. Tekom vojne se je nemška tkalna industrija silno razvila; v njo vloženi kapitali so znašali koncem 1920. L 2307,626.630 mark. Nazadovanje industrije jekla v Severni Ameriki. Industrija jekla v Združenih državah S. A., ki je od januarja do julija lan? skcga leta stalno napredovala-, je začela od tedaj naprej stalno padati. In sicer je od 9,434.008 ton narasla v prvih šestih mesecih leta 1920 do 11,296.363 ton. Na to je začela redno vsak mesec padati in dospela do 4,895.620 ton v juliju t. 1. Ti podatki nam deloma objasnjujejo ogromni obseg brezposelnosti v Zdru? ženili državah S. A. Svetovna kriza železnic. Združenih državah S. Al je znašal pri? mankljaj železnic dne 1. januarja 1920. 600 milj ono v dolarjev. Zato so se želez? niške tarife zvišale za 96 odstotkov v primeri z 1. 19f4. Na Francoskem je znašal primankljaj koncem 1. 1919. 233 miijonov frankov. Zvišal se je tarif za blago za 140 odstotkov, za osebni pro? met 80, 75 in 70 odstotkov za I., II. in III. razred. Zvišanje tarif v Nemčiji zna* ša 230 odstotkov, v Nemški Avstriji 390 in v Švici 150 odstotkov. Kanada je povišala tarif za blago za 96 odstotkov in za potnike 68 odstotkov. Vsa povi? sanja imajo za izhodišče tarife, ki so bile veljavne I. 1914. Nemška trgovska mornarica. Nemške parobrodne družbe kupujejo sedaj one parobrode, ki jih je morala Nemčija v smislu mirovne pogodbe od? stopiti zmagovalcem. Hamleurg?Siid? ainerika je nedavno kupila od Angležev panrk »Cap Polonio« (21.500 ton) za 150 tisoč angl. funtov šterlingov; še pred tem je bil odkupljen parnik »Su? couman«. Hamburg?Amerika se pogaja z angleško vlado za odkup osmih veli? kih parnikov, katerih vsaki obsega nad 20 tisoč ton. Nemčija bo pred pretekom desetih let imela večjo trgovsko ^mornarico, nego jo je imela pred vojno. Dočim namreč druge velike države gradijo vojne ladje, je Nemčija po mirovni pogodbi po? sredno prisiljena brigati se samo za raz? voj svoje trgovske mornarice in za raz? voj svoiega gospodarstva sploh. Nemška trgovska mornarica je bila radi vojne in mirovne pogodbe skoraj popolnoma vničena, ker je njena pred? vojna tonaža padla po versailleskem miru od 3,150.000 ton na 350.000 ton. Ta grozen položaj Nemcev ni prestra? šil, marveč so se takoj s pomnoženo e? nergijo spravili na delo. Nemška vlada je dala ladjedelnicam brez vsake od? škodnine na razpolago 12 miljard mark, da zgradijo v dobi petih let najmanj eno tretjino one tonaže, ki jo je Nemčija imela pred vojno. Ladjedelne družbe pa upajo, da bodo svojo obvezo i!zpolnile že v dveh letih. Na odlagi tega si lahko predstavlja? mo, kako bujno življenje vlada sedaj v nemških ladjedelnicah. Pri nas se v tem času požigajo hiše ... Italijanska vnanja trgovina. Položaj italijanske trgovine se je po vojni silno poslabšal. Dočim je pred vojno, 1. 1913., bil uvoz blaga v Italijo za 32% odstotkov večji cd italijanskega izvoza, je bil po vojni, L 1919., uvoz za 69 odstotkov večji og vsega izvoza. Ra? zun tega je treba vpoštevati sledeče: Italijansko narodno gospodarstvo ni tr? pela vkljub pasivnosti trgovske bilance zgube le radi tega, ker se je 32%*ni primankljaj pokrival z denarjem, ki so ga tujci prinašali v Italijo in z onimi svotami, ki so jih v svojo dorirovino po? šil j ali italijanski izseljenci. Oba ta dva vira italijanskega narodnega gospodar? stva sta se sedaj posušila. Zaključek vsega tega je ta, da je na? videzni predvojni primanjkljaj italijan? skega narodnega gospodarstva v znesku ene miljarde in 134 miijonov lir, nara? sel po vojni v resnični primanjkljaj, ki znaša letno okroglo 10 miljard lir. Svetovna žitna letina. Do žetve so se pojavljale v svetu večinoma pesimistične vesti o uspehu letošnje-svetovne žetve žita, a to največ zaradi slabe žetve v Indiji in Rusiji. Sedaj poroča mednarodni institut za poljedelstvo v Rimu, da je letošnja žetev vkljub veliki suši, ki se je pojavila skoro po vsem svetu v zadnjih poletnih mesecih, skoro enaka lanski, vsaj v državah severne zemeljsske oble Od teh ima mednarodni institut za poljedelstvo v Rimu potrebne cenilne podatke. Te pokrajine izkazujejo celotno produkcijo žita 502 miljona metrskih stotov proti 513 miljonom v letu 1920. Po teh cenitvah bi znašal padec produkcije le dva odstotka. Evropske države, ki so doslej uradno naznanile uspehe žetve, so: Belgija, Bolgarska, Španija, Finska, Grška, Italija, Nizozemska. Njihov celotni pridelek znaša po uradnih ce- nitvah 124 miijonov metrskih stotov proti 107 miljonom v preteklem letu. Letošnji uspeh je torej celo boljSi nego lanski. V splošnem pravijo poročala ostalih držav razun Rusije, da je povprečen uspeh dober, ponekod celo izboren. V Ameriki se ceni množina letošnjega žita: v Zedinjenih državah in Kanadi na 286 miijonov metrskih stotov proti 284 miljonom lanskega leta. Letošnja posejana površina v Ze-dinjenih državah in Kanadi je bila mnogo večja, nego lani, in ni ta večji pridelek v nikakem razmerju s površino. Silna vročina in suša v juliju je namreč* uničila skoro vse jaro žito. Iz drugih severo- in južno-ameriških držav ni natančnejših poročil. V ostalih deželah, Indiji, Japonski, Alžiru, Maroku, Tunisu se ceni celokupni pridelek žita na 94 miijonov meterskih stotov proti 120 milijonom lanskega leta. Primanjkljaj izvira od zelo slabe žetve v Indiji. Ti podatki nam torej kažejo, da o slabi svetovni žitni letini ne smemo govoriti, ako izvzamemo Rusijo. V Rusiji, kjer je letos žetev odpovedala, bo šlo mnogo previška iz držav, ki so imele dobre žetve. Ponudbe za gradnjo jadranske železnice. Iz Belgrada se poroča: Prometno ministrstvo je prejelo ponudbe za gradnjo jadranske železnice od skupine ruski bankirjev, od nekega a-meriškega in angleškega konzorcija. Ker hočejo ruski bankirji, da se jim da najprej konce« sija, a da bodo potem pribavili potrebni kapital, prihajata v poštev samo ponudbi ameriškega in angleškega knzorcjja. Posojilnica za II. ElslrliM ekrfj pri Trnovem reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi na XXVI. redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. septembra 1921 ob 2. uri popoldne, v uradnih prostorih v Trnovem. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo in nasveti nadzorništva. 3. Odobritev letnih računov zia 1. 1919 in 1920. 4. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega, 5. Prememba pravil. 6. Volitev načelništva in nadzor? ništva. 7. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bo v smislu § 35 zadr. pravil pol ure pozneje, isti dan, v istih prostorih in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal brez* pogojno ne glede na število navzočih članov. (741) NAČELNIŠTVO. KROJACNICA Avgust StuUr, uL S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 NAZNANJAM davnemu občinstva, da na p«4eg dtliTikt odprl« tudi salon za ugotovljen* umske oblek« in leto« plaiče ter raznovrstne oblek«. Priporočam s« s« obilen obisk. A. Mor X ZLATO in srebrne krone plačam v«č kot drogi kupci. Albert Povh. urar. Mazani 46 (v blUinl drvenega trga). 44 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josfp Jerman. Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 (JBIRALEC in popravijalec glasovirjev i monijev. Pečar Andrej. Trst, via Coro V. nad. in har-oroneo 1, POZORI Srebrne krone in zlato po najviljih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 38 ALFA-LAVAL i zdeluje najboljše stro- ^ je in opreme za mlekarne in sirarne. Ta pri nas Že pred vojno splodco upeljana tvrdka instalira, kompletne mlekarne s parnimi napravami, pa- sterlzatorjl.hlad lni!- i posnemalnikt, pin jami, Ulitoicami za mleko, črpalnicfcmi, kan-gljami itd, razprodaja pn tudi posamezne .-troje in obavlja popravila pri »jej kupljenih strojev. Šd posebna zncci pa so ojeni posaemalniki. Alfa - Lavalovi posnemalniki izdelujejo v vseh velikostih. Najmanjši posnema 1 liter mleka na minuto in je vj.orabljiv v najmanjših gospodarstvih (20—30 1. mlaka Da dan.) — Za vsa podrobna pojasnila, cene in nabave seje obrniti na (11) Ing. D. Gustinčič, Trst, Sv. Ivan 1009. VEUKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belili In pisanih, žepnih robcev, molkih nogavic Itd. K. tma. H Cm l LII itn. 24 Urama in zlatarna FRANCESCO BUDA Trat, Vi« Sca 11 na t« it. i sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupuje srebrn* krone. Pozor na naslovi Pozor na naslov! V večjem trgovskem središču se proda velika popolnoma nova trgovska biša radi preselitve. Hiša je prosta kot nova vseh omejitev stanovanjske naredbe in davka. Ponudbe pod „TRGOVSKA HI«A" na anončno družbo ALOMA COMPANY z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 5. 676 Proda 732 3l/t HP s kardanom. Naslov pove upravništvo* MALI Od LASI se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4"—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. PEKA samskega, spretno moč, (pozneje postane samostojen), sprejme Ivan Zelen, Se- 1672 nozecc. NOVONASELJENI krojaški mojster v Nabre-žini izdeluje obleke za vsaki stan in po vsakem kroju. Delo lično, cene zmerne. Priporoča se slavnemu občinstvu udani M. Milič. 1675 URARSKI POMOČNIK išče službe. Alfred Štekar, Gorica, Piazza Edmondo De Amicis št. 9. 1676 PRODAJALKA, dobra moč, išče službe v trgovini z mešanim blagom. Zmožna je tudi knjigovodstva in korespondence. Naslov pri upravništvu nn„;tl na žiro-račune proil 370 Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne na'o*e in daje v najem varnostne celice. 1 Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 pekarna, gostilna, sodavodnica, 14 oralov zemlje, dobre gostilne, mesnice, trgovine v mestu in okolici. Krasna vila s pohištvom v Celju. Lepa kmetijska posestva vsake vrste, veieposestva, grajščine, vinogradska pr-se-vtva, mlin, žage, hiše in vile. — Pojasnila daje Karol Breznik, Celje, ul. Doigopoije 3 Slovenija - Jugoslavija. Dr. J. Bačar zdravnik v Caorici, Via Tre Re 9 se je vrnil. Upeljal Ie specifično zdravilesije goper jetiko« mm gumijev: p,rel,i Engelbert Lutetla PRIDNA HIŠNA, sposobna za vsa dela se išče proti dobri hrani in plači. Via Giulia 18, vrata 7. 1673 NOVE POSTELJE za L 120.—, vzmeti /0.—, žimnice 50.—, omarice, umivalnike, chiffo-nier, mize in popolne sobe se prodajo po ugodni ceni. Fonderia 3. 1627 CUNJE, velike, čiste, bele kupujem po 1 do 4 lire. Ulica Solitario 1. 1648 RAZPRODAJA umetnega gnojila na drobno in debelo. Trst, via Solitario 19. 1650 KRONE, srebrne, zlate plačam po^najvišji ceni Pertot, S. Francesco 15, II. nad. 1658 TRGOVKA 23 letna, z večletno prakso, govori slovensko in italijansko, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 1643 KUPUJEM srebrne krone in zlato, ter plačam dražje kot drugi. Uilca Valdirivo št. 36, II. i .i ■ 1671 Županstvo občine SEŽANA odda delo poprave občinskega nahajališča ali Rala o Sežani na „QId-raiSča" pod garancijo najnižjemu ponudniku. Interesenti te stroke se vabijo, da predmetno delo pregledalo, ter končno predložijo svoje tozadevne ponudbe najkasneje do konca te koče$a meseca. « ŽUPANSTVO - SEŽANA. | | Vulkanizacija cevi. — Popravljanje pokrivalnikov. y Motorna hidravlična stiskalnica za montažo obročev. B Zaloga beacl^a in mazil prve vrste. E Cene zmerne. | Ing. F. HIBI & C1. - g mm&g^m n 12 ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Bifta Ena m al. Kanili. — Lastaa palata. Delnfika glavnica Jn rezervni zaklad K Č. SI. 225,090.000 Izvršuje koiaituvstbMui ii nenjalmuK iraasakcje. = Uratfn« ura od 9-13 - iz Ali m :t8fi lista se i lili i :oot§ in seiMno iii k Fr MM Kito 120 Zaloga domačih vin: belega vipavca, istrskega refoška in kraškega terana na debelo in za družine. Postrežbo no dom. cene zmerne UL Conicoll Štev. 8. Jtrancar. 1 — Trst Zaloga železnin in kuhinjskih potrebščin — Izbera ročnih stroje« za drobljenje mesa — Tehtnice, Sape, lopate, vile, škropilniki, krtače za konje in vole jtd. po zmernih cenah a IA rt D A KICl/A B AIU3 m sk ■ 1 mm> Ceije> strnil Kotor, Kranj, LjuU- ■ DHI1HM ■ \ lisna, MtsriUor, Metković. Opatija, Sarajevo, g sprejemu vloge na hranilne knjižice, m In drage vlose pod najusodnejšimi pogoji. S Split, talk, Zadar, Zasreft, Trs?, (flien. Bf Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji "VB I Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-In inozemstvu