MARIBORSKI štev. 62. Leto XII. (XIX.) rw~r>- vmsm ..... Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor« Grajski trg 7 f Tel. uredništva in uprave 24*55 Izhaja razen nedelje in praznikov V6ak dan ob 14. uri 1 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din« dostavljen na dom 12 din ' Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 JUTRA1 99 Komentarji Zgodovinski prelom, ki je nastal s priključitvijo Avstrije Nemčiji, je zbudil po vsem svetu najgloblji vtis ter najrazličnejše komentarje. Seveda so tudi pri nas, ki smo dobili novo sosedstvo, povzročili ^ dogodki odmeve v širokih narodnih Plasteh, v tisku in v skupščini, kjer so bile v zvezi s tem sprožene nekatere interpelacije. Komentarji k tem dogodkom v našem in drugem tisku so precej po-Pčni in zanimivi. »Jutro« št. 62 izvaja v svojem uvodniku med drugim sledeče: »Z dejstvi je treba računati. In dejstvo je, da je velika Nemčija danes naš neposredni sosed, ha je ogromna sila nemškega naroda naslonjena na naše Karavanke. Tretji rajh Pa ni le naš sosed, je tudi gospodar nad dragocenim delom našega narodnega te-lesa, naše koroške manjšine. Tu bo morala naša narodna in državna politika skrbno in hitro storiti svoje dolžnosti. Kar ni bilo mogoče z malo zagrizeno Avstrijo, to je treba pričakovati od velike Nemčije. Tu bo prva preizkušnja prijateljstva, nedavno tako slovesno potrjenega v Berlinu. Menimo tudi, da bo Nemčija imela razumevanje za neporušne vezi, s katerimi so vezale države Male Antante svojo usodo v Evropi, in z zadovoljstvom beležimo pomirljive izjave Pemških državnikov v pogledu bratske Češkoslovaške. Naš novi položaj nam diktira, da v sebi, kakor že nekoč, po-‘ščemo vse elemente našega neokrnjenega nacionalnega obstoja in sigurnega nacionalnega razvoja, kakor tudi Nemci li4-ejo elemente svojega obstoja in razvoja edino v sebi. Vse te elemente nam lahko pravilno ovrednoti samo čista od vseh zunanjih in drugih nasprotnih vplivov neodvisna naša nacionalna zavest.« Beograjsko poluradno »Vreme« izvaja v svojem uvodniku pod naslovom 'Konec Avstrije«: »Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli vest, da je dala nemška vlada vsa potrebna zagotovila Praši o popolni nedotakljivosti češkoslovaške meje. Odveč je pripominjati, da je dala Nemčija tako jamstvo tudi naši vladi glede nedotakljivosti in varnosti jugo-slovenskih mej. Dovolj so v spominu še tudi slovesne Hitlerjeve besede, izrečene v Berlinu ob priliki obiska predsednika naše vlade v prisotnosti jugosdovenskih novinarjev, da je močna Jugoslavija v interesu Nemčije. Jugoslavija ima sedaj ob svojih mejah prijateljski nemški narod.« V »Slovenčevem« uvodniku pod naslovom »Velika Nemčija in naše narodne manjšine« beremo med drugim: »Naši državni odnosi z Nemčijo so takšni, da smemo upati, da bo neposredna soseščine nemške in naše države rodila lepe možnosti sodelovanja in prinesla obojestranske koristi v okviru medsebojnega spoštovanja. Pričakujemo, oslanjajoč se Jutri proklamaciia velike nemške držav Razpust prostozidarskih lož in katoliških organizacij DUNAJ, 17. marca. Policija je pričela z razpustom vseh onih organizacij, ki so sovražne narodnemu socializmu. Danes so bili zapečateni prostori vseh prostozidarskih lož ter Katoliške akcije. BERLIN, 17. marca. Na jutrišnji seji nemškega državnega zbora bo slovesna proklamacija velike nemške države, ki jo bo izvršil državni vodja in kancelar Adolf Hitler. Istočasno bodo sprejeti v državni zbor tudi predstavniki nemške Avstrije. Vvms dekiatm\a Bimncm vtade: tdiu- siva ftmmm - Iti m, dtos&zevmle PARIZ, 17. marca. Nova Blumova vlada je izdelala na včerajšnji sej] besedilo vladne deklaracije, ki bo danes prebrana Deklaracija bo vsebovala tudi povdarke ohranitve dosedanjega zunanjega političnega kurza ob naslonitvi na prijateljske v skupščini in senatu. Deklaracija je krat- pogodbe. Deklaracija predvideva nove ka ter zahteva evropski mir ter edinstvo vseh Francozov doma in v kolonijah. izredne kredite v višini 3 milijard frankov za oboroževanje. S t /4/ ic toSotMUt Gdkfatiilo foOtoMikmm LONDON. 17. marca. Po izčrpni raz-j ki je laburistična stranka predlagala nepravi o vladni zunanji politiki v spodnji j zaupnico vladi, kar pa je spodnja zbor-zbornici in v zvezi z avstrijskimi dogod-; niča odklonila s 317 proti 141 glasovom. Htu Mavi it^ifdkshi d&toi&uti LONDON, 17. marca. Italijanski poslanik demantira energično vse vesti o novih pošiijatvah vojaških kontingentov v Španijo. Italija ni v zadnjih mesecih poslala niti enega vojaka, pač pa se je število v Španiji nahajajočih se prostovoljcev zmanjšalo, ker so se mnogi vrnili. Doznava se jz španskih frankovskih krogov, da so španski komunisti v Barceloni in Valenci ji sprožili novo taktiko, da se ustvarijo mednarodni zapletljaji, in sicer s tem, da širijo vesti o novih pošiijatvah vojaštva in orožja gotovih držav generalu Francu. inati&M adeedk fmktai vcdUe^a DUNAJ, 17. marca. Pokrajinski vodja Biirckel je izdal celo vrsto novih odredb, v smislu katerih počiva vse delovanje stranke do 11. aprila. Sprejemi v stranko po tem terminu in osebne spremembe na vodilnih strankinih mestih pridejo šele po tem terminu. Kdor bo v teh tednih na gornje slovesne izpovedi in tudi na,drugače ravnal, ni posebno primeren za Dnjate]jske odnose med obema država- < ... . . nia. da bodo koroški Slovenci pod novim iPh in sreskih sodišč, ki ga je narodna skupščina že sprejela. Pravosodni minister Milan Simonovič je povdar-jal potrebo, da se ustanavljajo nova sodišča, da bodo sodišča in pravica narodu bližja. Zakonski načrt je bil v načelu in podrobnostih sprejet z 52 glasovi večine. Sledile so volitve posameznih odborov. Izvoljeni so: V verifikacijski odbor kot člani Stevan Mihaldižič, dr. Georg Grassi, Antun Mi-nalovič, dr. Fran Schaubach in dr. Drago Marušič, kot namestniki dr. Mile Mi-škulin, Cedomir Zaharič in Jordan Cvetkovič. V administrativni odbor kot člani An-dra Kujundžič, Dušan Trifkovič in Joca Selič, kot namestniki pa dr. Grassi, Janko Spasojevič, Ugrin Joksimovič, Jovan Aleksič in Svetislav Paunovič. V imunitetni odbor kot člana dr. Mile Miškulin in Hamdija Karamehmedovič, kot namestniki pa dr. Schaubach, Dušan Novakovič in Jordan Cvetkovič. V odbor za prošnje in pritožbe kot Člani: Janko Spasojevič, Antun Vidakovič, Petar Bogavac, Stevan Budušin in Ugrin Joksimovič, kot namestnika Mi-hajlo Lukarevič in Joca Selič. V finančni odbor kot člani dr. Mile Miškulin, Svetislav Paunovič, dr. Lujo Vojnovič, Mihajlo Lukarevič in dr. Savo IJimanski. kot namestniki pa dr. Hamdija Karamehmedovič. dr. Grassi, Spira Ha-dži-Ristič, Peter Bogavac in Dušan Trifkovič. Senatni finančni odbOr se je sinoči sestal k seji in je bil izvoljen za predsednika dr. Mile Miškulin, za podpredsednika senator Hrasnica, za tainika senator Smodej. Takoj zatem je sledil ekspoze finančnega ministra L e t i c e o novem proračunu, v katerem je razvil iste misli kakor v skupščinskem finančnem odboru. Klub senatorjev JNS je imel včeraj sejo, na kateri se je znova konstituiral. Za klubovega predsednika je bil izvoljen senator Krsta Radovanovič, za podpredsednika Ivan Pucelj in dr. Josip Nemec. Narodna skupščina se je sestala včeraj k seji. Po številnih nujnih interpelacijah je razpravljala o zakonskem načrto, o gradnji in razširjenju zdravstvenih ustanov in je bil zakonski načrt sprejet s 139 proti 30 glasovom. Narodna skupščina se je danes dopoldne zopet sestala k seji ter so razpravljali o prošnjah in pritožbah. Izvolili so namestnike predsedniku in trem pod- Pozabiti ni lahko »Slov. beseda« št. 11 poroča: »Proračun naše vojske je bil v skupščini sprejet skoro soglasno. Zanj je glasovala — razen treh glasov — tudi vsa opozicija. Kljub temu jo je napadel »Slovence«, češ da je uprizorila nečuven napad na največjo narodno svetinjo iu nastopa kot edini čuvar jugoslovanske vojske. Kaka hinavščina! Ali misli »Slovenec«, da so že pozabljeni njegovi sistematični napadi na našo armado takoj prva leta po prevratu? Ali ni bivša SLS leta in leta glasovala proti proračunu? Ali se ni vršila sistematična propaganda v smislu, da ne sme noben slovenski novinec služiti izven Slovenije? Dokler... V «Braniku« št. 5 beremo! »Odpadniki. Vsa Mačkovščina je razburjena, ker sta šla dva Mačkovca (dr. Dobovišek in Fr. Novakovič) v skupščino po diete. Dočim sta bila doktor Dobovišek in dr. Novakovič prej za vse Mačkovce in njih glasila idealna narodna borca, v vsakem oziru izredna po sposobnosti in značaju, sta postala sedaj »ono, što izgleda na oko zdravo, a iznutra je gnjilo i boiesno«. O Novakoviču trdijo n. pr., da je »več prije u veliko trgovao sa izvoznicama svoje zadruge«. Čudno, vedeli so to, pa je bil kljub temu kremenit Hrvat in odločni borec HSS, čeprav je že takrat »u veliko trgovao s izvoznicama svoje zadruge«.______ Iz tega se vidi, da lahko delaš vse, kar hočeš, dokler si v tej ali oni stranki. Čim jo zapustiš, postaneš kup gnilobe, na katero je treba samo pljuniti. Ce pa sc vrneš skesan v stranko nazaj, pa postaneš zopet kremenit značaj, čeprav trguješ z izvoznicami.« Zanimiva pararela »Slov. beseda« St. 11 poroča: »Dnevniki so pred kratkim objavili vest, da sta izstopila iz sv. sinoda srbske pravoslavne cerkve dalmatinski škof Irinej Djordjevič in pa zagrebški škof ter bivši patrijarhov namestnik Dositej, ki sta imela za ta svoj korak baje zelo tehtne razloge. Zadnja »Sokolska volja« z dne -1. t. m. pa piše: »Pravoslavni vladika Irinej Djordjevič v Šibeniku je napisal pastirski list, kjer govori o pravoslavni cerkvi in pravi: »Drugim vernikom se ni srbska pravoslavna cerkev nikoli vsiljevala. Prav tako ni nikdar odvzemala vernikov drugim cerkvam. Evangelija ni nikoli širila z ognjem in mečem. Nikoli ni izdala narodne misli in narodnih idealov. Nikdar ni svojih sovražnikov sežigala na grmadah in ustanavljala klerikalizma in klerikalne stranke. Tudi ni nikoli ščitila nezakonitosti in zahtevala za sebe nečesa, česar nimajo druge cerkve.« — Vse navedbe vladike Irineja so točne, saj narodna cerkev tudi ne more biti drugačna.« Usoda revolucii: Paničen bes bivših eksponentov w smrt v * Številni samomori — iz višine v nižino, iz nižin v višino — Izločevanje Z*dov — Pospešen tempo hitlerizacije — Prve gospodarske skrbi DUNAJ, 17. marca. V vrstah nekdanjih eksponiranih nasprotnikov narodnega socializma se množijo slučaji samomorov. Veliko senzacijo je zbudil samomor zna-nega hajmverovskega voditelja bivšega majorja Feya, o čemer smo že včeraj poročali. Bil je že od sobote pod policijskim nadzorstvom in ni smel zapustiti svojega stanovanja. Včeraj dopoldne je v strahu, da ga čakajo preganjanja in ponižanja, segel po samok.esu in ustrelil najpreje svojega i9letnega sina in s jo ženo, nato pa še sebe. Vsi trije so bili takoj mrtvi. Senzacionalen je bil tudi samomor profesorja inomoške univerze dr. Avgusta Bajerja, ki je najpreje ustrelil svojo 181etno hčerko, nato pa še sebe. Naslednji primer je samomor tirolskega veleindustrijea Reiilingerja, ki je svoje-časno finansi-ai hajmverovce. Sedaj so razglasil; proti njemu bojkot in je Reit-linger v obupu segel po samok esu. Prihajajo poročila o drugih številnih sličnih tragedijah In samomorih bivših ekspo. niran*h voditeljev domovinske ironte. Množijo se tudi aretacije bivših politikov. Med drugim so aretirali bivšega deželnega glavarja nižjeavstrijskega dr. Rei-terja, barona Rothschilda, bivšega šefa dunajske politične policije dr. Weisserja, bivšega prosvetnega ministra dr. Pernt-nerja, univerzitetnega profesorja dr. Freuda, znaneg kirurga dr. Neumana, znanega socialističnega voditelja Danneber-ga, voditelja Schuschniggove mladine na Štajerskem grofa Ferrarlja. Na drugi strani pa prihajajo ljudje iz ječ na visoke položaje. Major Selger, k« je bil radi soudeležbe pri nacističnem pu-eu leta 1934 obsojen na dosmrtno ječo. je bil izpuščen iz ječe ter povišan za polkovnika, Dodeljen je poveljniku 8. armade generalu Bocku za posebne zadeve. Inž. Blaschke, ki je bil takisto obsojen na dosmrtno ječo, je bil imenovan za tretjega dunajskega podžupana. Borba proti Židom se nadaljuje. Židovskim odvetnikom in branilcem v kazen- sk.ii zadevah je od včeraj dalje prepovedano izvrševanje odvetniške prakse. \ smislu niinberških zakonov se morajo vsi židovski odvetniški pripravniki črtati iz seznama odvetniških pripravnikov. Hitlerizacija sega vse globlje v življenje bivše Avstrije. Z vojsko je prišla tudi nemška policija. Izenačevanje se čuti na vsak korak. Pojavljajo pa se tudi prve gospodarske skrbi v zvezi z določitvijo razmerja med šilingom in marko. Začasno določeni tečaj je avstrijske gospodarstvenike silno razočaral, ker se je bati, da bo nemško blago popolnoma izpodrinil avstrijsko. Štajerce in Korošce je hudo zadela prepoved izvoza lesa. V gospodarskih krogih se pojavljajo pomisleki proti raznim gospodarskim in finančnim ukrepom prvih dni. Izšle so tudi prve odredbe pokrajinskega voditelja Biirckla, ki se nanašajo na plebiscit. fz/ava dr. Stoiadinoviža glede priključitve Avstrije k Nemiiii BEOGRAD, 17. marca. Na včerajšnji seji senata je pred prehodom na dnevni red predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovlč odgovoril na vprašanje senatorja dr. Andjelinoviča o zedinjenju Avstrije z Nemčijo. Izjavil je med drugim: V razgovorih, ki sem jih imel z vodilnimi osebnostmi Nemčije, sem dobil vtis, da bo razvoj razmerja med Nemčijo In Avstrijo v prvi vrsti odvisen od lojalnega avstrijskega izvajanja nemško avstrijskega dogovora z dne 11. julija 1936. Pred amšlusom je vodja rajha in kancelar Hitler izrecno podčrtal željo in interes Nemčije za obstoj močne in krepke Jugoslavije. Prav tako so nam uradni zastopniki Nemčije tudi po anšlusu potrdili na- čelo absolutne nedotakljivosti jugoslo-venske meje z Nemčijo. Najboljša poroštva za Jugoslovane na Koroškem misli naša vlada, da jih bo mogla dobiti v prijateljskem razmerju med Nemčijo in našo državo. Vsa vprašanja, ki se bodo pojavila, se bedo, prepričan sem, uredila na prijateljski način. Zastran češkoslovaške republike imam poročilo, da je te dni Nemčija dala potrebne izjave, ki so delovale zelo pomirljivo in ugodno na češkoslovaško vlado. Glede naše obveznosti do češkoslovaške republike izjavljam, da so precizno dogovorjene z medsebojnimi obveznostmi v okviru Male antante. Te obveznosti bo naša vlada spoštovala. HlusseAUU k (tMfueiivi Avsteife RIM, 17. marca. Včeraj je Mussolini govoril v poslanski zbornici o najnovejših mednarodnih političnih spremembah v Evropi v zvezi s priključitvijo Avstrije Nemčiji. Izvajal je' med drugim: Italija ie imela interes, da ohrani Avstrija svojo neodvisnost, če jo hoče večina avstrijskega naroda. Kar pa se je zgodilo te dni v avstrijskih deželah, dokazuje globoko željo naroda po priključitvi k Nemčiji. Oba naroda, katerih unitaristični formaciji sta se razvili paralelno, lahko skupno marširata, da bosta naš trpeči kontinent spravila v novo ravnotežje, ki bo končno omogočilo mirno in plodonos-no sodelovanje vseh narodov. predsednikom narodne skupščine v državnem odboru za volitev narodnih poslancev Nemški cariniki prevzeli poslovanje pri St. liju Iz Gornje Radgone nam poročajo: Prihod vsakodnevnih vlakov je v zadnjih dneh navadno združen z večjo ali manjšo zamudo, ker dovažajo material za nasip in naipravo novega tira. Vzdolž Cmureka do Radgone ni radi zadnjih dogodkov v Avstriji zabeleižiti nobenih posebnih sprememb, le ob meji je promet radi začasnih strožjih deviznih predpisov na nemško avstrijski strani nekoliko omejen in še J ti maloštevilni pasantje imajo svoje obmejne izkaznice ter potne liste v popolnem redu. Iz Št. lija nam poročajo: Včeraj dopoldne je avstrijska obmejna finančna straža snela z droga avstrijsko zastavo, ki je do včeraj visela poleg hitlerjevske. Carinarnico so včeraj okrasili, ker je bil najavljen prihod nemških vodilnih organov. Ob pol 16. uri so prispeli včeraj kakor poroča »Jutro« na mejo štiri avtomobili, v katerih se je pripeljalo 10 nemških carinskih organov z okrajnim carinskim komisarjem L i 11 e r s t o m, ki je prevzel vodstvo avstrijske carinarnice v Št. liju. Po pozdravu in nagovoru carinskega komisarja Litterst a na avstrijsko carinsko osebje se je Litterst pripeljal k naši obmejni carinarnici, kjer je prisrčno pozdravil poveljnika pograničnega oddelka v št. liju kapetana Nikolo Dimitrijevi 6 a, poveljnika pograničnega odseka poročnika K a r a p a n ž i & a ter vodjo naše obmejne carinarnice gospoda Adolfa Rijavca ter naše orožnike hi finančno carinske stražnike. Potem, ko je kapetan Dimitrij e vič izrazil upanje, da se bo obojestransko poslovanje v težki odgovorni in naporni obmejni službi vršilo v znamenju prijateljstva, se je g. Litterst vrnil na avstrijsko stran, kjer je našemu poročevalcu izrazil priznanje za čvrsto strumnost naših obmejnih organov, predvsem orožnikov. S tem so nemški carinski organi prevzeli obmejno službo. Doznali smo, da prispe v kratkem na šentiljsko mejo še 20 nemških obmejnih stražnikov, ki bodo za stražili mejo v šentiljskem oddelku. G. Litterst je rodom Bavarc iz okolice Teg-gernseeja in je napravil na naše obmejne organe najboljši vtis. 60 miliionov dinariev voine škode! Ob nedeljskem zborovanju vojnih oškodovancev v Narodnem domu - Problemi vojne odškodnine Vojni oškodovanci iz Primorja in Koroške, so imeli v nedeljo 13. tm. v Narodnem domu v Mariboru zborovanje, ki ga je sklical odbor vojnih oškodovancev v Mariboru. Zborovanje je otvoril preds. g. Fran Novak, obrazložil v kratkih besedah križev pot borbe za dosego odškodnine in delo odbora, ki ga je treba nadaljevati z vso odločnostjo. Zlasti je povdaril, da je odbor pritegnil na pomoč pravnike, ker bo le na ta način mogoče vse delo izvršiti tako, da bo rodilo uspeh. Pozdravil je predvsem gosp. dr. Mateja P r e t n e r j a, delegata odbora vojnih oškodovancev iz Ljubljane, s katerim odborom deluje mariborski odbor sporazumno. Nato je podal poročilo dr. Slavko F o r-nazarič, odvetnik v Mariboru. Opisal je razvoj akcije od početka dalje, zlasti pa od ustanovitve odbora vojnih oiškodo- vancev v Mariboru z, dne 9. 11. 1934. — Skozi vsa leta je odbor skliceval celo vrsto sestankov in zborovanj, zbiral prijave in jih odpošiljal na ministrstvo socialne politike v Beograd, sestavljal spomenice na 'vse odločujoče faktorje, tako na vlado v Beogradu kakor v Ljubljani. Poslal je tudi prošnje na dvorno pisarno ter je posredoval po deputaciji celo v Beogradu leta 1928, kjer žal ni mogel stopiti pred pok. Kralja Aleksandra I., ki se je za usodo vojnih oškodovancev toplo zanimal. Ravno z njegovo pomočjo in na njegov ukaz se je sestala leta 1931 posebna komisija ministrov, ki so jo tvorili minister pravde, financ in socialne politike, ne da bi prišlo do kakih konkretnih zaključkov. Tekom let se je nabralo pri ministrstvu socialne politike v Beogradu nekaj manj kot 2.000 prijav vojnih oškodovancev iz Primorja in Koroške, katere prijave so bile vse zbrane in urejene po zaslugi g. dr. K r m p o t i č a, ki je žrtvoval temu vprašanju mnogo časa in truda. Prijavljene škode so se tikale ne 'e prave vojne škode, temveč tudi škode radi internacije, škode po fašizmu, škode po vojaštvu ter tudi mnoge take, ki so še manj spadale k zadevi. Zneski so se izračunavali z ozirom na vzroke posameznih škod različno: Vojne škode ob Soči po zlati valuti leta 1914, škode na Koroškem po valuti leta 1919, druge škode pač po valuti, ki je predmetu ustrezala. Skupni znesek pravih vojnih škod je znašal glasom prijav okoli 10 milijonov zlatih kron, škode na Koroškem okoli 9 milijonov krOn po valuti leta 1919, drugih pa skupno tudi kakih 5 milijonov, Ker se je smatralo, da so bile vse škode prijavljene v valuti, ki je odgovarjala dobi nastanka, se je kot skupna svata vseh odškodninskih zahtevkov ugotovil znesek 159 milijonov dinarjev. Ta tako velika postavka je delu za dosego odškodnine precej škodovala. Ker pa se zadeva ni premaknila z mrtve točke, ni bilo niti razloga, da se prijave kritično pregledajo in ugotovi vsaj približno pravi skupni iznesek. Pač pa se je tekom raznih intervencij in razgovorov nekako približno določilo, da bi znašala celokupna odškodnina okoli 70 do 80, milijonov dinarjev. Medtem, ko je naša država izdala zakon o ratni šteti samo za ozemlje bivše Kraljevine Srbije in črne gore in ga pozneje razširila le oa neke ozke predele, zlasti za Zemun, ter dala na razpolago 4 milijarde dinarjev, se vprašanje vojnih škod naših rojakov iz Primorja in Koroške ni načelo. Ovira je bila že spočetka ta, da je bilo vprašanja državljanstva Primorcev v času pogajanj s kraljevino Italijo nerešeno, ker so ti morali šele op-tirati za našo državo in pa radi tega, ker ni bila odškodnina za prečane sploh predvidena. Pok. dr. Rybar, ki je vodil pogajanja s kraljevino Italijo, pri tem stanju zadeve ni mogel ničesar doseči. Vprašanje škode koroških vojnih oškodovancev je bilo v precejšnjem delu bolj enostavna, ker so bile njihove škode deloma že po naših oblastih uradno precenjene in je imelo ministrstvo na razpolago zadevne cenitvene zapisnike. (Dalje.) ^ kmmk Srnjakova družina Ko je spomladi začela poganjati prva trava, je naznala precej daleč od doma jaso, kamor se j«, redno hodila past. Oče je trdil, da ji je dolg čas. Zato ji je kupil tudi udomačenega srnjačka za družbo, ki ga je pa ona sprejela zelo hladno in rezervirano. Bila je raje v naši družbi kakor v njegovi. Ko da bi vedel za njene Misli, jo je nekega lepega večera pobrili; kljub prizadevanemu iskanju ga nismo več videli, kai pa naši Živki ni delalo posebnih skrbi, pač pa očetu, ki je daj za mladega »dezerterja« celega — jur ja! Živka, ki je postala vitka in lepa srna je hodila po svojih potih; v jeseni se je Pasla po oziminaih, pozimi je objedala robidovje — tudi raznih »priboljškov« ni manjkalo! — v prvi pomladi pa je obirala leskove obranke. v Koncem pomlad, smo dobili na Lti način kot nekoč Živko malega srnjaka, ki se je bil tudi kaj hitro udomačil. Ob dobri prehrani je tako izvrstno uspeval, da je že prvo leto dobil gumbom podobne rožene nastavke. Tudi plašen ni bil kot Živka, nasprotno, bil je celo divjak! Ker je prav posebno obrajtal robidje, smo mu rekli Malinček. Proti koncu leta mu je začelo rasti rogovje, a ne vilasto, tem več se je razvilo v pravilno obliko še-steraka in bilo v začetku pokrito z dlako. Ko se mu je spomladi začela lupiti koža, ki je prekrivala rožemino, je bil nekaj dni tak kot da bi imel zastavo na glavi. Ker pa ni bil krotak in ponižen kot Živka, ampak prečesto nasilen in hudoben, je dobil večkrat tudi kako klofuto, ali celo brco, kar ga je pa redno spravilo v bes, — tako da se je's sovražno bliskajočimi očmi zakadil v vsakogar, ki si je dovolil kako nevljudnost napram njemu. Ob takih napadih besnosti je kar otrpnil po vsem telesu; noge se mu kar niso udajale od jeze in s piskajočim glasom je naznanjal svojo togoto. Razdražil pa ga je vsak tuj človek, če ga je samo Pobožal, domačin, če mu ni takoj postavil tla tla posodo z vodo, kadar je bil žejen, ali če ni dobil priljubljenega sladkorja, ali če ga sploh ni najljubezniveje pogledal in ogovoril mimogrede, ko se je on obiral kje na dvorišču. Za vsako najmanjšo stvar je nemilo napadel človeka — dotikrat tudi nepričakovano od zadaj in nemalokrat koga podrl na tla. Prizanašal je edinole materi, dasi je ženske bolj sovražil kakor moške. Nekoč se je hotel neki kvazi-lovec slikati radi večje imenitnosti s puško kar z živim srnjakom ob sebi. Ker pa je fotograf menda predlogo pripravljal svoj aparat in se je Malinčku to čakanje, da ga ovekovečijo na plošči, začelo zdeti ie predolgo, se je kar na lepem zaprašil v gospoda s puško, ga prevrgel na tla in mu mojstrsko razparal nove lovske hlače, da se je gospod skoro razjokal od žalosti in sramote in se priduši!, da se z živim srnjakom že ne bo več slikal. Take in podobne zgodbe so se vrstile poleti in po zimi, tako da si tuji ljudje že niso več upali k hiši. Avgust je prinesel prsk in tedaj je bil Malina tak, da sploh ni govoriti! \li druga pomlad je prinesla svoje in začetkom junija je Živka dobila dva mladiča. Vendar se ni Mr.lina prav nič zavedal svojega očetovstva, nasprotno: ‘Ob vsaki priliki je preganjal svojo družino, zlasti mladiče! Ker pa je baš spomladi največ različnih prirastkov pri hiši. je imela tudi lovska psica takrat mlade, in tako se je zgo dilo, da sta se nekoč spopadli ti dve sicer dobri prijateljici, boječ se vsaka za svoj zarod. Žalostna posledica tega boja je bila. da je srno z dela najbrže kap, ker je v nekaj, urah žalostno končala! Ko se je začel vroči avgust, je osameli srnjak dobil nemirno kri, — popolnoma je podivjal! Nekega popoldne, ko smo bili na polju, je planil skoz; lino v skednju ter se spustil kake štiri metre globoko doli na /rt. od tod pa je sledil klicu krvi in izginil v gozdu ... Popolnoma osirotela mladiča sta ostala v naši neposredni oskrbi in ker smo ‘ bali. da se jima ne bi kaj pripetilo, Smo ju zapirali v dvorišče iti vrt, da ju vsaj eno zimo obvarujemo pred pomanjkanjem ter ju na pomlad spustimo v svo- h Mdiske jnw'm Popoln uspeh kuharske razstave Sinoči se je zaključila velika kuharska razstava v Mariboru, ki je dosegla popoln uspeh. Okoli 10.000 Mariborčanov in Mariborčank, pa tudi okoličanov in okoličamk si je ogledalo vzorno in smiselno urejeno razstavo, na katero niso ponosna samo gostinska podjetja, ampak ves Maribor, katerega kuharski, gostin- ski sloves je s tem znatno povzdignjen. Obenem pa je treba pohvalno podčrtati požrtvovalnost razstavljalcev, ki so žrtvovali za razstavo velike zneske, saj izkazuje vrednost razstavljenih predmetov preko 100.000 dinarjev. Upati je, da se bo kuharska razstava ustalila in da se bo tradicijsko spopolnjevala. Rad] praznika v soboto 19. t. ni. ostane list v rokah čitateljev dva dni ter je ugodna konjunktura za insercijo. Oglasi za to številko v povečani nakladi se spre-jemajo do najpozneje Jutri v petek do 9. ure dopoldan v upravi »Večernika«, Grajski trg 7. Železniški ravnatelj dr. Vončina v Mariboru. Na .svojem inšpekcijskem potovanju je prispel v Maribor iz Radgone, kjer si je ogledal stanje del pri gradnji drugega tira, ravnatelj železniške direkcije v Ljubljani g. dr. Vončina. V teku današnjega dopoldne je inšpiciral na tuk. glavnem kolodvoru, nakar se ;e podal v delavnice državnih železnic na koroškem kolodvoru. Iz policijske službe. Pri predstojništvu Slovensko obrtr»° društvo vabi vse obrtništvo z naraščajem, da se udeleži Jožefovega praznovanja v cerkvici sv. Barbare na Kalvariji, kjer bo služba božja ob 9. uri predpoldan (v primeru lepega vremena). Zbirališče pred realko ob pol 9. uri. Oib slabem vremenu se vrši služba božja ob 8. uri v stolnici. MaHb°rski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek 28. t. m. ob 20. uri v dvorani restavracije »Novi svet« (Povodnik), Maribor, Jurčičeva ulica. K°ncert Slovenskega vokalnega kvinteta pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Krajevni odbor Jadranske straže in podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Lenartu v Slov. gor. naznanjata, da se koncert Slov. vokalnega kvinteta dne 19. t, mestne policije v Mariboru je napredoval za stražnika I. razreda Josip Bandelj, m. v Sokolskem domu pri Sv. Len .rtu za policijskega stražnika II. razreda pa'ne to vršil. Denar za v predprodajo kup- Jr>ob Grbac. Predavaiaje o Češkoslovaški. Na Jožefovo, 19. t. m. ob desetih dopoldne bo v kinu Union predavanje o češkoslovaški. Predavala bosta g. St. M t n o v s k y, konzul ČSR v Ljubljani in g. Egon S t a-re iz Ljubljane. Predvajali se bodo sledeči zvočni filmi: 1. Prezident Masaryk in prezident dr. Beneš. 2. Čsl. legionarji. 3. Češkosl. armada. 4. Narodne noše (kolor. film). Vsi prijatelji ČSR so vljudno vabljeni. Programi, ki veljajo za vstopnice, se dobijo do petka zvečer pri Put-niku. Vstop prost. — Gospod konzul prispe v Maribor s ptujskim vlakom v soboto ob 8.52 zjutraj. Prijatelji ČSR ga pozdravijo na kolodvoru. — V nedeljo ob enajstih se ponovi predavanje za dijake srednjih šol. Sokolskemu članstvu v Mariboru! Bratsko pozivamo mariborsko sokolsko članstvo, da še polnoštevilno udeleži predavanja »Češkoslovaška v vojni iti miru«, ki ga ima konzul ČSR v Ljubljani g. Stanislav Minovšky. Predavanje bo ponazorjevalo pet prekrasnih filmov. Predavanje bo v soboto, dne 19. t, m. (na Jožefovo) ob 10. uri dopoldne v kinu Union. Sporedi (namesto vstopnic) se dobijo do 18. ur 3 v petek pri »Putniku« (2 din). Bratje in sestre! Manifestirajmo s svojo polnoštevilno udeležbo svojo slovansko vzajemnost in svojo neomajano solidarnost do naših češkoslovaških bratov v teh resnih časih! — »Zvestoba za zvestobo!« — Zdravo! Uprava sokolske župe Maribor in Meddruštv, odbor tna-rib sokol, društev. Odprta noč in dan so groba vrata . . . V tuk. splošni bolnišnici sta preminila 51-letni zidarski skupinovodja drž. železnic jene vstopnice bo vrnjen. Sokolsko društvo Tezno pri Mariboru vprizori v nedeljo 20. t. m. ob 20. uri v dvorani narodne šole na Teznem Finžgar jevo trodejansko kmečko zgodbo »Verica«. Ker je to po daljšem času zopet pristna kmečka igra, smo prepričani, da bo občinstvo napolnilo dvorano. Ker je del čistega dobička namenjen telovadcem za zlet v Prago, obisk igre prav toplo priporočamo. — Zdravo! Zavet se bliža novo kolo drž. razredne loterije! Zato si čimpreje nabavite svojo srečko v h;ši sreče in poobl. glavni kolekturi drž. razredne loterije BEZIIMfft Maribor Gosposka ulita 25 (tel. 20-97i Cela srečka stane Din 200'—, polovica Din 100’— in četrtinka Din 50‘ — Združenje trgovcev sporoča, da so trgovine v soboto 19. t. m. dopoldne odprte. Brivnice in česalnice bodo odprte na Jožefovo dne 19. t. m. do 13. ure, v nedeljo dne 20. t. m. bodo zaprte ves dan. K ncticj pod naslovom »mestna občinska seja« nam pojasnjuje vodstvo dekliškega zavoda »Vesna«, da v notici omenjeni znesek vsebuje plače in honorarje učnih moči, ne zadeva pa samega internata. ki sc sam vzdržuje. Motoklub »Pohorje« priredi v nedeljo 20. marca vožnjo v neznano. Start ob Franc Wagner ter 54-letni kretnik drž ! 13,30 ?.a °!.avnem ^rgu' Za 51ane obvez-žel. Ivan Lepej. V Tattenbachovi ulici je motoC!dist,čtieg sP°rta do' izdihnila v častitljivi starosti 84-letna za-l , sebnica Helena Požar, v Krčevina pa po-' Je imel znani lo- sestnica Perger Alojzija iz Krčevine št! 3.1 VCC S Jcsk° Kerl iz Dravograda. Ustre Preostalim žalujočim naše iskreno toplo sočutje! »Grč« vabi! Sončne kopeli! Jožeio-vanje! iriiiBi»i 'iimiwi iiiinfl h umnim >i'i ■' , w bodo. Bilo je že v pozni jeseni. Od Karavank je brilo in po snegu je dešilo. Iz zgodnjega mraka se je od nekod utrgalo zvo-nenje. Prišli smo utrujeni s polja. Ko smo večerjali, je nen doma zaropotalo na skednju. Planili smo od mize ogledat, kaj je. Srnjakov’ nikjer — nekdo je pozabil zapreti ler Oče je bil brez besede. — ini pa smo se tiho in zaskrbljeni napotili preko ajdovih strnišč. da poiščemo in morda prikličemo begunca. Vedeli smo. da zastonj, pa smo kljub temu blodili po zapuščenem polju, — z neba pa se nam je režal lune zabuhli obraz... Klic narave in hrepenenje po svobodi sta bila močnejša ko vsa naša ljubezen. (KONEC.) lil je velikega žagara. To lepo ptico lahko vidite pri proparatorju g V/alnerju Fr. v iz!ožbi_ Slovenska ulica. V K’no kavarni v petek 18. marca veselo Jožefovanje. Vsaka Pepca in vsak Pepček bo cbLrovan! Nočno- lekarniško službo imata ta teden Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti. Banovinsk« vinarski in sadjarski zavod v Mariboru. Po c..'.ločbi bana dravske banovine sc banovinska kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru pre-osnuje in preimenuje s 1. aprilom v »Banovinski vinarski in sadjarski zavod«. Naloga tega zavoda je. da z znanstvenim in poskusnim delom podpira pospeševati vinogradništva, kletarstva in sadjarstva in da izvršuje poleg tega vse posle enološke postaje. Novi železniški popusti stopijo v veljavo 1, aprila 1938. Kakor smo že javili bo s 1. aprilom t. 1. spremenjena potni- Kino Union. Danes zadnjič »Samostanski lovec«. Petek najzabavnejša veseloigra »Moj očka je imel konjička dva«. Četrtek, 17. marca ob 20. uri: »Firma«. Red B. Petek, 18. marca: Zaprto. Sobota, 19. ma.ca ob 15. uri: »Veronika Deseniška«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Trubadur«. Nedelja, 20. marca ob 15. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Cvrček za pečjo«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. Na Jožefovo in za nedeljo pop. so se upoštevale želje okoličanov in tistih domačinov, ki so za obisk gledališča zvečer zadržani. Na Jožefovo se ponovi veličastna Župančičeva tragedija »Veronika Deseniška«. — V nedeljo popoldne pa se vrši letos najbolj privlačna češka opereta »Pod to goro ze!eno«. Obe popoldanski predstavi pri znižanih cenah. — Na Jožefovo zvečer prva ponovitev opere »Trubadur« izven abonmana. — V nedeljo zvečer pa nepreklicno zadnjič in pri globoko znižanih cenah zabavna in prisrčna ljudska igra »Cvrček za pečjo«. Dijaki imajo pri nedeljski večerni predstavi »Cvrček za pečjo« najnižje (dijaške) cene, toda le pri dnevni blagajni. ška tarifa v toliko, da bo veljal brezplačen povratek po najmanj 10-dnevnem bivanju v kakem poljubnem kraju naše države pod pogojem, da se pri dopoto-vanju plača normalna vozna cena za najmanj 200 km. Natančnejše informacije, »potrdila o bivanju« ter vozne karte po originalnih cenah brez vsakega pribitka pri »Putniku« v Mariboru in njegovih podružnicah. Kam za Veliko noč? S »Potnikom« v Benetke ali Rim! Prospekti, informacije in prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. V nedeljo v Graz (20. marca) z modernim avtokarom »Putnika«. Vožnja in vizum le Din 100.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor. Radi suma roparskega napada je mariborska policija aretirala nekega 451etnega Ivana Soršaka, ki ga zasledujejo polj-čanski orožniki. Soršak je namreč osumljen, da je koncem februarja izvršil v Štatenbergu pri Makolah roparski napad na nekega posestnika ter mu odvzel okoli 500 dinarjev gotovine. Tudi avtomobili niso varni pred tatovi. Iz garaže tukajšnje tvrdke »Motor Sa-les« v Frančiškanski ulici so doslej še neznani storilci ukradli dva reflektorja, vredna 800 dinarjev. Policija vrši poizvedbe. Rekrutni spisek v Mariboru pristojnih voj. obveznikov r. 1. 1918 je za tekoče leto izgotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg 11, soba št. .1, med uradnimi urami in sicer od 20. do 30. t. m. Pozivajo se glavarji rodbin, da se prepričajo glede točnosti vpisa rodbinskega stanja, ki je podlaga za odrejanje kadrovske službe in da za slučaj nepravilnega vpisa predlože rekrutni komisiji pravočasno dokaze, po katerih se bo zadružno stanje v rekrutnem spisku popravilo. Dan rekrutacije bo pravočasno razglašen. Konji so se splašili ter ga pokopali pod seboj. V Krčevini na Aleksandrovi cesti so se splašili konji 201etnemu mesarskemu pomočniku Galunu Francu baš v trenutku, ko je nameraval odpeljati z dvorišča. Konji so zdirjali proti vhodu, prekopicnili mesarski voz ter pokopali pod seboj Galuna, ki je pri tem zadobil težje poškodbe na glavi in po nogah, tako da so ga morali reševalci odpremiti v tuk. splošno bolnišnico. Praktičen mož. Leo Slezak je priredil v nekem mestecu koncert. Na sporedu je bila med drugim tudi pesem »Kovafč«. Tik pred začetkom se je pa zglasil nekdo pri Sle-zaku. — Gospod komorni pevec, ali bi bili tako prijazni, da bi, predno zapojete pe sem »Kovač«, povedali ljudem, da popravljam tudi motorna kolesa? Jaz sem namreč tu kovač. ■PPM m ftudu&vis& V »Ljudski univerz'« poročala v četrtek dne 17. marca ob 19. uri šol. uprav. K o n 11 e r m učit. Vrane o inteligenčnih ppsizkušnjah, ki sta jih izvršila po Binet-Sirnonovi metodi na studenški de-ci. Vabljeni so zlasti starši, pred katerimi se bo primer take preizkušnje praktično demonstriral. Predavanje je važno za pravilno razumevanje otrok. Tedenske slike! Vstopnine ni- Izkupii jo je. Nadebudni sinko nekega bogataša se sprehaja po botaničnem vrtu na Dunaju. Pred sabo zapazi gospodično, ki ga je bolj zanimala kot pa pestro rastlinstvo v vrtu. Hoče se ,;i približati in reče: »Kot v pragozdu je v tem vrtu, ne, gospodična?« — Gospodična prikima: »Da, celo opico vidim!« — Seveda jo je frakar poparjen odkuril. Tudi pri divjakih se lahko učimo Nekaj kilometrov od otoka Jave v Indijanskem oceanu leži otok Bali. Dostop do njega je vsled strmega obrežja in visokih gora sila težaven. V njegovem zavetju pa živijo ljudje mirno, zadovoljno prastaro življenje. Ljudstvo je sicer razdeljeno v strogo ločene razrede, zemlja pa pripada posameznim vasem, v ka-te vladajo skupščine vseh oženjenih mož. Vsaka prodaja zemlje tujcem je strogo prepovedana. Zato je ostal otok do danes samostojen. Torej se tudi pri divjakih lahko marsikaj pametnega uči-mc. Vzoren sin. V vlaku sta si sedela nasproti gospod in kmet. Gospod se je hotel s kmetom nekoliko pozabavati, pa ga je vprašal: »Očka, ali imate kaj otrok?« — »Sina imam, sina, gospod.« — »Pa je dober fant: Ne sili nič za dekleti?« _ »Ne, tega pa ne.« — »Pa kaj pije?« — Te, tega tudi ne.« — »Pa kadi?« — »Tudi kadi prav ničesar.« — »To je pa res vzoren sin, na katerega ste lahko ponosni. Koliko pa je star?« — »Štiri mesece!« Ne pozabi naročnine! ■■■■■■■■■■■■■■a VABILO na Razno MAMICE! Najmodernejši otroški vozički po zelo ugodnih cenah pri Justinu Gustinčiču, Tattenba-chova 14. 1468 PATENT LESTVA 50% od normalne cene cenejša dokler traja zaloga pri Justimi Gustinčiču. Tatten-bachova 14. 1467 najlepše modele hitro in ceneno dobite samo v damskem krojaškem salonu Kocpek. Maribor, Stolna ul. M. 1352 DIN 2500.— RABITE ~ da si ustvarite eksistcnco, delo doma. Dopise pod »Stalno« na upravo »Večernika«. Priložite znamke. 1510 Prodam »SINGER« KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ rta prodaj. Orožnova ul 4. 1487 CEMENT IN APNO zopet sveže dobite najcencjše v lesni trg. A. Ceh, Maribor, Betnavska c. 4. 1482 »FIAT« AVTO 309 dvosedežni v najboljšem stanju, s šestimi novimi gumami, primeren za potnika, naprodaj. Tautz Rihard, Maribor, Trg svobode. 1486 Stanovanje DVA GOSPODA AU GOSPODIČNI sprejmem na skupno stanovanje poceni z vso oskrbo. Vprašati gostilna »Ljutomer« Rotovški trg 8. 1501 Službo dobi OVES. jari ječmen, koruza, krompir, grahorica, seme krmilne pese, travna in deteljna semena oddaja Kmetijska družba, Melje, tel. 20-83. 1378 Sobo odda BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Nikola Novakovič Pobrežje. Aleksandrova c. 67 1506 OPREMLJENO SOBO veliko ali malo. v mirnem delu mesta, oddani. Naslov v upravi. 1469 KROJAŠKO POMOČNICO z večletno prakso sprejme salon »Franja« Slovenska ul. 37. 1491 Predno si nabavite za pomlad obleko, plašč ali kostum oglejte si novo zalogo modnih novosti v modno manufakturni trgovini Josip Šrai, Maribor palaia Banovinske hranilnice Cene nizke! Solidna postrežba! 56. Jtedni MUti ztot POSOJILNICE V MARIBORU R. Z. Z O. P. ki sc bo vršil v ponedeljek, dne 28. marca 1938 ob 17. uri v mali dvorani ..Narodnega doma“, II. nad. DNEVNI RED: 1. Cilanje zapisnika o 55. rednem občnem zboru z dne 8. aprila 1937. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzorništva. 1. Potrditev računskega zaključka za leto 1937. in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev predsednika. tj. Volitev dveh članov upravnega odbora. 7. Volitev nadzorništva. 8. Slučajnosti. Računski zaključek za leto 1937. je zadružnikom na vpogled v posojilnični pisarni v Narodnem domu ob uradnih urah. V MARIBORU, dne 17. marca 1938. Dr. Kac Viktor, I. r. predsednik Muby »On? Kdo?« je vprašal mož nekoliko nestrpno. »Moj stari ljubimec,« je odgovorila Ruby še vedno skrivnostno z nežnim nasmehom. »Koga vendar misliš, Ruby?« je vprašaj Geoffrey začuden. »Seveda Zevsa. AH si nisi mogel tega misliti? Koga bi sicer dobila?« >Tega res ne vem; ali tako čudno se izražaš... Da, gotovo ti bo Zevs najbolj® družabnik.« »Juno pride vsekakor tudi z njim,« je nadaljevala Ruby. »Ampak ne govori o teni. Ako bi zvedela lady, bi mi me dovolila. Toda Jaitkms, stari upravitelj, mi je obljubil, da mi vtihotapi psa v mojo sobo, ne da bi kdo opazil.« »Potem si lahko popolnoma mirna,« je odgovoril Geoffrey. »A sodaj ostani zdrava. Iti moram.« »Katerega konja p« vzameš?« »'Black Blessa.« »O, Geoffrey ali mi hočeš streti srce? Saj vendar veš kako je divji. Vzemi kateregakoli, samo tega ne.« »No, da boš mirna, se odpeljem s Tr-nautom.« »Kako, s to grozno živaljo, ki vedno dviga ušesa in tako belo gleda? Ne Ge-offrey, na noben način se ne smeš voziti z njim.« »Tvoja želja mi je ukaz,« je odgovoril Geoffrey smeje. »Ali smem potem zaupati svoje dragocene kosti Mazarinu? Skoraj petnajst let že ima, ima samo eno oko in se niti ne zmeni za bič.« »Da, naj bo,« je dejala po daljšem premišljevanju Ruby. »iNe, v tem času se ne peljem z Maza-rinom, če mi daš tudi miljon,« je brez srčno izjavil Geofirey. »A sedaj še zadnjič zbogom, ti ljubi mali norček!« Nežno jo je poljubil, stekel po stopnicah, sedel v voz in se odpeljal z divjim Black Blessom. Ruby je gledala skozi okno za njim, dokler ni izginil njenim očem, nato je sedla in jokala. V tem se je spomnila njegove želje, da ne more povešati glave ter naj gre k dekletoma. Umila si je oči in šla preko mramornatih stopnic v sobo, kjer je bila navadno v tem času zbrana vsa družina. Vrata v vežo so bila široko odprta in Ruby je slišala glasno govorjenje. Ko je prišla bliže, je razumela tudi besede, ki so ji pobelile obraz. »In ti psi, ki jih ima vedno s seboj! Cel divjak je. Res dobro se prilegajo drug k drugemu in so vsi enako neznosni. Kako morete zahtevati, naj se veselim snahe, K ni iz dobre familije in ni imela niti beliča dote! Prepričana sem, da ji je moral kupiti moj sin celo balo in poročno obleko, ko ga je zvabila v svoje mreže.« Rirby ni hotela več slišati. Bleda, a mirna je stopila v sobo pred lady Rod-neyevo. »Motrte se v enem oziru,« je dejala počasi. »Morda sem divja, uboga in nisem iz odlične rodbine, ampak svojo balo sem si sama kupila. Ne pravim to zato, da bi se oprostila, — prav nič bi se nam reč ne plašila, sprejeti kaj od Geofireya, toda zdi se mi bolje, da zveste resnico. Imela sem nekaj denarja, sicer malo, a vendar toliko, da sem si mogla kupiti svojo balo in poročno obleko.« Riuby se je pojavila kakor strela »jasnega neba, njene besede kakor blisk. Lady Rodneyeva je spremenila barvo in bila vsa zmedena. »Prosim vas odpuščanja,« se je ponižala; »ako bi vedela, da prisluškujete pri vratih, bi ne rekla tega, kar sem.« »Nisem prisluškovala pri vratih,« je odgovorila Ruby ponosno. »Še nikoli v svojem življenju nisem prisluškovala. To je dvojna krivica.« Dve veliki solzi sta zdrknili po Ruby-nih bledih licih. Žalostna se je obrnila proti vratom. Sir Nioholas, ki se je že otresel zbeganosti, je stopil za njo, ji ovil rotko okrog pasu im položil njeno glavo na svoje prsi. »Ljubi otrok, nikar se ne žalostite,« je dejal proseče in tolažeče. »Vse je samo nesrečen nesporazum, in prepričan sem, da bo moja mati prva priznala to! »Zal mi je...« je začela hladno lady Rodneyeva, toda Ruby jo je prekinila: (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.