) P 5 4 'A A
i J J A K 4 J I Ž .<11C >
Hievmk
PobUuuii jjiačana v gotovini ^	.AA ..
Abb. postale 1 gruppo L6M 4UU lir
Leto XXXVII. St. 122 (10.944)
TRST, nedelja, 24. maja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK le ?ačel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se |e tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PRVI UČINKI ŠKANDALA OKROG SKRIVNE FRAMASONSKE LOŽE LICIA GELLIJA
Afera «P 2»: odstop ministra Sartija
V pravosodnem ministrstvu ga je nadomestil demokristjan Darida - Opozicija, liberalci in Donat Cattin pa zahtevajo ostavko vlade - Jutri posvet Forlanija s tajniki vladnih strank
RIM — Objava seznamov domnevnih članov skrivne framasonske lože «P2», ki jih je sodstvo zaplenilo na domu njenega kolovodje Licia Gellija, je izzvala največji škandal povojne Italije, ki je pretresel do temeljev državne politične ustanove. Spoznanje, ali vsaj utemeljen sum, da se je v senci tajne bratovščine spletla nevarna mreža skoraj 1.000 (nekateri trdijo celo, da ima «P2» še mnogo več članov, več kot 1.700) najvišjih voditeljev vojske,
policije, sodstva, diplomacije, gospodarstva, strank in sredstev javnega obveščanja, je vzbudilo tudi v vsem javnem mnenju hudo vznemirjenje in odločno zahtevo po korenitih «očiščeva!nih» posegih, ki naj obnovijo zaupanje v demokratične ustanove države.
Prvi vidnejši učinek je bil včeraj odstop pravosodnega ministra Sartija, za katerega se je odločil po daljšem pogovoru (in bržkone tudi po določenem pritisku) s tajnikom KD Piccolijem in s predsednikom vlade Forlanijem. Sarti se v poslovilnem pismu opravičuje, da je imel «pred leti začetne stike (očitno z Gellijem) v okviru ztoliževalnih pobud med
laičnimi, katoliškimi in socialističnimi kulturnimi smermi*, zagotavlja pa, da «ni nikoli podal druge prisege, razen ob umestitvah za ministra* (v zaplenjenih dokumentih pa so baje našli njegov podpis na pristopnici za ložo «P2»).
Ostala dva ministra, demokristjan Foschi in socialist Manca, ki sta vpisana v Gellijeve sezname, pa ne kažeta nobenega namena, da bi podala ostavko in kot velika večina prizadetih zanikujeta pripadnost skrivni bratovščini in grozita s sodnimi prijavami. Vsi so pač, po njihovih izjavah, žrtve politične mahinacije, pravega «linčanja» pred jav-
Bivši minister Adolfo Sarti
■lil,............iimiiiimitniiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiMii"""............
DRZNA AKCIJA SKRAJNODESNIČARSKE TERORISTIČNE SKUPINE
0 TALCEV
RCELONE
nostjo. Vsekakor je nujno, da sodstvo in posebni odbor treh uglednih pravnikov, ki jih je imenoval Forlani, razkrijejo do dna resnico, ločijo žito od ljuljke, krivce od morebitnih vpletenih po krivici.
V vseh političnih krogih vlada velika zaskrbljenost ob nevarnosti, da bi nerazsodni «lov na čarovnice* spravljal vse v en koš, še preden bi bile ugotovljene verodostojnost spiskov in ustrezne odgovornosti. To bi pomenilo med drugim pravo okleščenje vrhov državnega aparata, kar bi bilo mogoče in celo nujno, če bi se dokazalo, da so generali in visoki funkcionarji zares pripadali skrivnemu oblastnemu centru, ki je razkrajal zakonite ustanove. Zaradi tega je toliko bolj upravičena splošna zahteva, da gre preiskava do dna in brez vsake zamude. Na kocki je sam ugled demokratičnih ustanov in zaupanje ljudstva vanje.
Vprašanje je torej izrazito politične narave, in tega se čedalje bolj zavedajo vsi. Včeraj so si zato sledili mrzlični posveti med predsednikom vlade Forlanijem, Piccolijem, Fanfanijem, tajnikom PSI Craxijem in PSDI Longom. Bo dovolj «mala zamenjava* Sartija s Cleliom Darido (prav tako demokristjanom), ki je prevzel namesto njega pravosodno ministrstvo? Mimo izrazov zvestobe Longa (PSDI) in Spadolinija (PRI) ter previdnosti Craxija (PSI), je več znamenj, ki kažejo na nevarnost vladne krize. Odstop vlade zahtevajo ne le komunisti in o-stale stranke opozicije, ampak tudi liberalci, ki so ji bili doslej i*v klonjeni in celo v samih vrstah demokristjanov, kjer se za Forla-nijev odstop najbolj ogreva struja Donat Cattina. V takem položaju je predsednik vlade bil prisiljen sklicati nujen posvet s tajniki vladne večine že za jutri.
Nastop Visentinija na kongresu PRI
RIM — Drugi dan vsedržavnega kongresa PRI je največje zanimanje veljalo nastopu republikanskega predsednika Visentinija, čigar javne kritike vladi in predlogi o drugačnem vodenju države, z vključevanjem komunistov, so v zadnjih mesecih vzdignile nemalo
prahu in povzročile nemalo zadrege Forlaniju ter samemu tajniku PRI. Visentini se je sicer večkrat skliceval na Spadolinijevo u-vodno poročilo, a je v bistvu ponovil svoja stališča. »Države ne upravlja in vodi nihče*, je naglasil, »politična nemoč pa spominja na propad Weimarske in pozneje tretje in četrte ‘francoske republike.*.
Odgovornost za tak položaj je predsednik PRI naprtil strankam, češ da so izvotlile vlogo vlade in parlamenta. Zato je zahteval povratek k ustavni zakonitosti glede opredelitve vlog. Glede odnosov s KPI je po eni strani zanikal možnost njenega vstopa v vlado, po drugi pa je ugotovil, da se je po koncu »narodne solidarnosti* položaj poslabšal, čeprav se je vzpostavila vladna večina KD - PSI -PSDI - PRI, zaradi česar je treba preiti k »širšim obvezam* tudi preko večine, torej tudi s KPI.
Štiristo otrok na stadionu «1. maj
Na stadionu «1. maj* je bila včeraj velika otroška kulturno - športna prireditev, 3. osnovnošolska olim-piada, na kateri se je zbralo več kot 400 učencev vseh slovenskih osnovnih šol Trsta in Milj. Prireditev je uspela zelo dobro, ob njenem zaključku pa je prisotne pozdravil tudi predsednik SKGZ Boris Race. Podrobneje pišemo o tej manifestaciji na športni strani
niiiiiiinuiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiimtMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiit
PREDSEDNIK ZVEZNE KONFERENCE ZSMJ MIODRAG VUKOVIČ OB DNEVU MLADOSTI
Nujna je vsestranska angažiranost mladine v družb enih organizacijah
Na Kosovu je osrednja naloga mladinske organizacije, da pravilno seznanja mladino z dosežki revolucije in z ustavnim ustrojem Jugoslavije
MADRID — Tri mesece po poskusu državnega udara je Španija zopet v središču pozornosti. Skra.jnodesničarska teroristična skupina .je namreč včeraj dopoldne vdrla v poslopje «Banco Central* v Barceloni in pridržala več sto talcev, v. zameno za njihovo izpustitev pa je zahtevala osvoboditev štirih častnikov, ki v zn-poru čakajo na proces zaradi poskusa državnega udara.
Do terorističnega napada je prišlo v poznih dopoldanskih urah. V urade «Banco Central* ie vdrla skupina kakih 20 ali 25 mladeničev, ki so si že na vratih nadeli krinke. Z orožjem v roki so prisilili uradnike iz vseh štirih nadstropij poslopja — in teh je okoli 400 — da so se zbrali v ve'iki pritlični hali, kjer je bilo tudi večje število klientov. Vsem so veleli, naj posedejo v hali tako, da so jih imeli stalno pod nadzorstvom in da bi ostali, v primeru vdora policije, talci med Policisti in teroristi. Iz banke so telefonirali nekemu krajevnemu dnevniku in postavili zahtevo po izpustitvi štirih pučistov.
Zahtevali so tudi dve letali, eno za častnike in eno zase. da bi lahko zapustili Španijo in zbežali v Argentino. V dokaz, da mislijo resno, so enemu izmed bančnih uradnikov prestrelili koleno in ga nato izpustili. Zagrozili so, da bodo ubili enega talca vsako uro. če oblasti ne zadostijo njihovi zahtevi: če bi no-tici.ia poskušala vdreti v banko, Pa bi poslopje razstrelili.
Kmalu nato so spustili skupinico talcev, verjetno zato. da so leti povedali policiji, da so teroristi oboroženi do zob in da so minirali celotno poslopje. V popoldanskih urah pa se ie začela njihova samozavest krhati: pravega odziva od strani oblasti ni bilo, ‘kajti predstavniki vlade se z njimi niso hoteli pogovarjati. prav tako pa ni bilo odziva od drugod: dva od štirih zaprtih počistov. sta preko svojih zagovornikov izjavila, da ne pristajata na tako izpustitev in zahtevala osvoboditev vseh talcev, argentinske oblasti pa so sporočile. da ne bodo nudile zatočišča ne nučistnm in ne talcem Nii sliki (telefnlo AP): prevoz ranjenega talca v bolnišnico.
.........................................»■■■■■■....
OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI
Slavnostna proslava ob 10-let niči TV-studia «Koper-Capodistria»
Slavnostna govora Maria Bonite in Borisa Raceta ter podelitev priznanj in diplom za delo pri razvoju tega pomembnega medija
KOPER — Ob 10-letnici ustanovitve koprske televizije je bilo včeraj v Kopru srečanje narodnosti. ki ga je koprski televizijski studio tudi neposredno prenašal.
Slovesnosti so se udeležili poleg članov kolektiva tudi številni gostje, med njimi predsednik skupščine delovne organizacije RTV Ljubljana Jože Smole, predstavnik republiške komisije za narodnosti Jože Hartman, predsednik obalne skupščine Lojze Ceglar, sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov Dino Pucer, podpredsednik koprske občinske skupščine Leo Fusilli, predsednik italijanske Unije za l.tro in Reko Mario Bonita, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Boris Race, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj in generalni konzul republike Italije v Kopru Francesco 1 .abbruzzo, poslanec Loris Fortuna, predstavniki jugoslovanskih televizijskih in radijskih postaj in številni drugi.
Slavnostna govornika sta bila predstavnika narodnostnih skupnosti na obeh straneh meje, ki sta prisrčno čestitala kolektivu k jubileju.
Mario Bonita je poudaril vlogo koprske televizije, da je skupaj z Radiom Koprom najpomembnejše sredstvo informiranja italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, hkrati pa ima tudi pomembno 'funkcijo pri poglabljanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Izrazil je tudi svoje za-dovnHstvo, da se ta slovesnost prenaša neposredno v vse kraje, kjer živijo pripadniki italijanske narod-
nostne skupnosti, v kratkem pa lahko pričakujemo, da bodo lahko koprsko televizijo gledali tudi v nekaterih odročnih krajih hr-vatske Istre z mešanim prebivalstvom, kjer je sprejem še slab. Pred dnevi so namreč podpisali ustrezni sporamm predstavniki TV Kopra in TV Zagreba.
Tudi Boris Race je poudaril vlogo koprske televizije, tako pri informiranju italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, kot tudi slovenske v Italiji, ki ji je namenjena posebna oddaja «Odprta mejo*. Manjšinam je treba z zakonom zagotoviti narodnostne pravic«, je rekel med drugim Boris Race in te pravice je treba vsak dan izvajali. Hkrati je treba brez zastoja odkrivati in preprečevati nasprotovanja in nedoslednost v izvajan hi. Televizija in Radio Koper sla na tem področju storila mnogo. Spoznavanje problematike narodnostnih manjšin utrjuje v ljudeh spoznavanje, da sodi reševa-nie narodnostnih problemov med naipomembnejše elemente, ki vplivajo na odnose med ljudmi.
Y sodobnem svetu, polnem nasprotij in konfliktov, a hkrati tudi močnih gibanj za mirno reševanje sporov med državami, manjšine ne smejo predstavljati povod za konflikte. Manjšine morajo biti faktor zbliževanja s svojim zadržanjem in s tem, da jim družba zagotavlja enakopravnost. Slovenska manjšina v Italiii in italijanska v Jugoslaviji se po tem načelu ravnata in v tem duhu deluje tudi televizija Koper, je sklenil svoj nagovor Boris Race.
Ob koncu je predsednik delav-
skega sveta TV Koper Boris Ma-Ijevac izročil priznanja in diplome najzaslužnejšim članom kolektiva ter raznim organizacijam in posameznikom iz Jugoslavije in I-talije, ki so vsak po svoje prispevali k naglemu razvoju tega pomembnega medija informiranja na jugoslovansko-italijanski meji. Med nagrajenci so tudi tržaška tiskovna Agencija Alpe - Adria, njen odgovorni urednik Bogo Samsa in u-rednik Sergij Premrp. L. O.
ljudmi. Na enem bodočih zasedanj predsedstva bomo analizirali stanje, vendar mora potrebne odgovore najprej dati pokrajinska konferenca ZSM Kosova: Zakaj je mladinska organizacija odpovedala, če je res popolnoma odpovedala ali je bila v boju s sovražnikom premagana, ali je bila prisotna v akciji, ali je sploh ni bilo. V politični diferenciaciji bomo prejeli vse odgovore.*
»Med temi mladimi ljudmi, ki so bili zavedeni ne samo po svo-
BEOGRAD — Jutri bo vsa Jugoslavija praznovala dan mladosti. Osrednja proslava bo, kot običajno, v Beogradu, združena s prihodom štafete mladosti. Proslave bodo tudi v drugih republikah in pokrajinah ter v vseh večjih krajih Jugoslavije.
Ob dnevu mladosti je predsednik zvezne koonference Zveze Socialistične mladine Jugoslavije Miodrag Vukovič v daljšem intervjuju govoril o pomenu dneva mladosti in o vlogi, ki jo mora imeti mladina pri gradnji Jugoslavije. Poudaril je predvsem nujnost večjega angažiranja mladine v vseh družbenih organizacijah ter dejal, da je treba vzpostaviti novo kvaliteto odnosov med osrednjimi mladinskimi organizacijami in mladino samo. ((Perspektiva našega dela z mladimi ljudmi je v družbenih organizajicah, je naglasil Vukovič in nadaljeval: ne smemo si delati iluzij, da bomo vse mladince pripeljali na politični sestanek, vendar se mi zdi, da jih lahko v največjem številu vključujemo v družbene organizacije.
Tu obstaja celotno vsebinsko in idejno bogastvo, s katerim je mogoče privabiti mlade. To je naloga Zveze Socialistične mladine in tudi vseh ostalih.*
Na vprašanje o zadnjih dogodkih na Kosovu je Miodrag Vukovič odgovoril: «Za nas je zelo pomembna izkušnja, ki izhaja iz dejstva, da je sovražniku uspelo, da se infiltrira med srednješolce in študente, ki so mu v tako velikem številu nasedli. Še zlasti indikativno je dejstvo, da je sovražnik pustil globoke korenine v srednješolskih centrih, med mladimi ljudmi, ki se srečujejo s prvimi spoznanji o družbi, o revoluciji, o družbenih procesih in težavah. Na vprašanje kako je do tega prišlo, ni drugega odgovora, kot da je manjkala dejavnost Zveze Socialistične mladine. Dejansko v teh skupnostih mladinska organizacija sploh ni obstajala.*
«Dogovorili smo se, je nadaljevati Vukovič, da se poskušamo organizirati v vseh mladinskih organizacijah, kjer jih imamo, da ugotovimo, kaj je s temi mladimi
ji krivdi, je treba delovati s pre-vzgajanjem. Kajti, očitno je, da oni ne vedo dovolj o naši revoluciji, o bratstvu in enotnosti, ne poznajo značilnosti našega ustavnega ustroja in še marsičesa. Zato je del mladih verjel nekaterim stvarem in ni mogel razlikovati resnice od tega, kar je lažno in demagoško. Naša naloga je, da si prizadevamo za njihovo pravilno usmerjevanje. Ne glede na to, kako težka je ta izkušnja, nam bo vendarle pomagala — in še posebno mladinski organizaciji, da še pravilneje razumemo vse, o čemer smo govorili. Kajti, delo z mladino je vprašanje naše bodočnosti, vprašanje naše revolucije,* je še poudaril predsednik Zvezne konference ZSMJ Miodrag Vukovič.
UIIIIIMIinikllimilllHIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIUIIIIItlllllllllltlllllllllllltlllllimillllllllinitllllllllllll
ZK Kosovo razpravljala o premostitvi posledic sovražne dejavnosti
PRIŠTINA — Pod predsedstvom Veli Deve je bila včeraj v Prištini seja pokrajinskega komiteja ZK Kosovo. Razpravljali so o akcijskem programu zveze do 13. konference komunistov te pokrajine. Uvodno poročilo je podal član predsetstva pokrajinskega komiteja Mustafa Pljakič. Dejal je, da je treba čimprej premostiti vzroke in slabosti, ki jih je sovražnik izkoristil za svoje delovaje v pokrajini. ZK Kosova mora z doslednim uresničevanjem smernic odločno nadaljevati z akcijo, da izkorenini vse ostanke nacionalistične in drugih sovražnih dejavnosti. Skratka, je naglasil Pljakič, treba je zarisati jasno črto ločnico med nacionalno afirmacijo alban-
aiiiiiiiiiuiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiMiiiiiMiMMiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiniiiii
STARA PESEM GRUBER - BENCOVE
Poslanko Aurclio Gruber - Ben-covo so vprašali, kaj meni o konfliktu med pristaniščnlki in tržaško občinsk( upravo v zvezi z dvojezičnimi transparenti tržaške pristaniške družbe.
Parlamentarka LpT ni še seznanjena z vsemi dogodki,.saj se je vrnila v Trst pozno zvečer in ni utegnila prebrati časopisov. Vendar je dovolj že kratka razlaga, da zadobi pregled nad dogodki in si ustvari jasno sliko. »Popolnoma se strinjam z občinsko upravo*, pravi posl. Gruber Bcnco in podčrta, da prav »ekstre-mizacija dvojezičnosti* lahko privede do takih konfliktov in napetosti. Po mnenju posl, Gruber Bencove Je treba imeti vedno pred očmi, da «je razmerje med Slovenci In Italijani v Trstu 8 odst.
proti 92 odst. in to razmerje je treba upoštevati vedno, tudi ko gre za dvojezičnost*. Razobešanje dvojezičnih transparentov v mestnem središču in to ob vsaki priložnosti, bi namreč pomenilo poskus spremembe tega razmerja in bi obiskovalcem nudilo izkrivljeno sliko tržaške stvarnosti. Kjer živi Slovenec, ga je treba zaščititi, vendar tako, da ne bi bile pri tem prizadete pravice večine. Integralna dvojezičnost bi bila možna samo tam, kjer je razmerje 50:50.
»Večkrat sem prisostvovala,* nadaljuje posl. Gruber Benco, »javnim manifestacijam v naši devinsko ' nabrežinski občini, kjer se Je govorilo prej v slovenščini in potem v Italijanščini. Manjšina bi se morala zavedati, da smo v Ita-
liji, in da ima zaradi tega italijanščina vedno prednost.* V to smer ne bi smeli nategovati vrvi in tega bi se morali zavedati tudi slovenski župani.
K temu bi pripomnili, da se tržaška poslanka očitno še ni sprijaznila z dejstvom, da Slovenci živimo tudi v mestu, ampak še vedno meni, da so pripadniki manjšine izključno bukolične osebnosti, to je hlapci, sobarice, pastirji, mlekarice, kmetje, in jih skuša iz mesta izriniti na »kraške obronke*. Še več, moti jo tildi dvojezično«! na izrazito dvojezičnih, da ne rečemo pretežno slovenskih območjih. Vprašali bi jo le, kako ta svoja stališča usklajuje ne z u-stavniml določili, ampak z zakonskim osnutkom, ki ga je sama predložila v italijanskem parlamentu.
ske narodnosti in izpadi albanskega nacionalnizma in irendentizma.
Pljakič se je obširneje zaustavil pri dveh konkretnih vprašanjih. V zvezi z odnosi z republiko Albanijo je dejal, da je neprekinjeno, sovražno in propagadno delovanje iz te republike eden glavnih izvorov ideološkega pouka mladini na osnovi albanskega nacionalizma in iredentizma. Zato je nujno potrebno, da se te odnose uokviri v redne meddržavne odnose med SFR Jugoslavijo in Albanijo, na osnovi jugoslovanske zunanje politike. , i j	.
Drugo vprašanje, o katerem je spregovoril Pljakič, je zadevalo šolstvo. Poudarjeno je bilo, da je treba politiko vpisov študentov na univerzo uskladiti z realnimi možnostmi in potrebami združenega dela. To predpostavlja kritično o-ceno obstoječe strukture fakultet in višjih šol v pokrajini. Nujno je treba, je poudaril Pljakič, sprejeti konkretne ukrepe za odklanjanje pojava monopola in drugih slabosti v vodenju kadrovske politike, pri izobraževanju in pri usposabljanju kadrov vseh narodnosti na Kosovu.
V razpravo, ki je sledila, je poseglo 23 članov pokrajinskega komiteja. Poudarjena je bila predvsem nujnost sprotnega prilagajanja učbenikov dejanskim potrebam in osveščanja mladine, ki je premalo informirana o zgodovini Kosova in o razvoju avtonomne pokra iine v sklopu SFR Jugoslavije. Prav tako je bilo poudarjeno, da bo treba na ravni posameznih občin preučevati odnose med pripadniki različnih narodnosti ter da bo potrebno večje prizadevanje, da se posamezne skupnosti med seboj bolje spoznajo. Na gospodarskem področju pa bo treba preveriti razvojne načrte, predvsem zato, da se omogoči več delovnih mest za mladino.
Pozdravno pismo zamejske mladine ob dnevu mladosti
Napredna mladina slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po* zdravlja praznični dan, 25. maj. Dan mladosti je z zlatimi črkami zapisan v srcih vseh mladincev širom Jugoslavije in prav tako je zapisan tudi v naših srcih, saj se spominjamo človeka, ki je sinonim svobode, napredka, sožitja in prijateljstva. In s temi občutki pozdravljamo vse vrstnike v matični domovini, pionirje, mladince, borce, in vse delovne ljudi, s katerimi hočemo deliti nadaljnji boj za napredek.
Letos ima Dan mladosti prav poseben pečat, saj bo štafeta prišla v Beograd brez čestitk in voščil tovarišu Titu. Legendarnega heroja in borca za vse najboljše in najbolj plemenito v svetu ni več med živimi, čeprav njegov nauk, njegov lik in njegov zgled še vedno živijo in bodo vedno živeli. Tudi mladinci, ki živimo izven meja domovine in ki se vsak dan borimo za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji smo pripravljeni in obljubljamo, da bomo nadaljevali po poti, .ki jo je tovariš Tito začrtal že v težkih, a svetlih trenutkih NOB in jo potrjeval skozi vse svo-jč življenje. Trdno navezani na njegove nauke se vključujemo v boj vseh naprednih mladinskih in družbenih italijanskih organizacij za demokratično rast države in Ta rast naše skupnosti. Seveda pa so naša največja prizadevanja usmerjena v boj za dosego narodnostnih pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, brez diskriminacij glede na pokrajino, v kateri živi in proti krivičnemu priznavanja pravic na osnovi takega ali drugačnega preštevanja.
Hočemo še naprej sodelovati fn krepiti stike z mladimi v Jugoslaviji, s katerimi se čutimo trdilo povezani, saj nas druži junaška preteklost naših prednikov, ki so z ramo ob rami orali brazde svobode, družijo nas ideali narodnoosvobodilne borbe, iz katerih jo vzklila nova Jugoslavija.
Dan mladosti naj bo zato prisega mladine, da bo hodila po Titovi poti z vso svojo vedrostjo tn razposajenostjo, a vendar odločno in neomajno, saj je prav od mladih odvisna bodočnost naše domovine In vsega sveta.
Tudi mladi iz zamejstva smo trdno povezani z vsemi narodi in narodnostmi v Jugoslaviji in zato ob dnevu mladosti čestitamo vsem delovnim ljudem, ki v bratstvu tn enotnosti, z nesebičnim delom in veliko zavestjo prispevajo h splošnemu razvoja in vedno večji n-trditvi socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.
Mladinski odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze
TRST - GORICA - ČEDAD 24. maja 1981
V okviru proslavljanja mladinskega dneva, sta btii včeraj v Gorici programska seja MO SKGZ in kulturna prireditev. Podrobneje na goriškt strani.
TRŽAŠKI DNEVNIK
24. maja 1981
V PETEK NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM
Stavka v vseh šolah in vrtcih za avtonomijo slovenske šole
Ob 9. uri bo v Gregorčičevi dvorani sindikalno zborovanje
Šolniki vseh slovenskih šol in otroških vrtcev na Tržaškem in Goriškem bodo v petek, 29. maja, stopili v stavko za avtonomijo slovenske šole. Stavko je oklical Sindikat slovenske šole po ustreznem sklepu tržaškega in goriškega tajništva, ki sta tudi poskrbeli za izdajo posebnega letaka z obrazložitvijo razlogov za skorajšnjo protestno manifestacijo. V letaku je poudarjeno, da se zahteva po avtonomiji slovenske šole uvršča med temeljne zahteve po globalni zaščiti slovenske manjšine na šolskem področju. Slovenski šolniki konkretno zahtevajo, naj se upravljanje slovenske šole poveri deželnemu intendantu za slovenske šole, ki naj bo odvisen neposredno od pristojnega ministra, in naj slovenska narodnostna skupnost sodeluje pri upravljanju slovenskih šol prek posebnega zbornega organa.
Letak nadalje poudarja, da je celotno vprašanje globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini že dovolj zrelo za hitro in pozitivno rešitev in da zato zahtevajo šolniki takojšnjo parlamentarno razpravo o ustreznih zakonskih osnutkih. Kar zadeva zborni organ, ki naj sodeluje pri upravljanju slovenskih šol, se v letaku poudarja, da naj se organ ustanovi z zakonom o reformi zbornih organov, ki ga od aprila letos obravnava ožji odbor Vin. stalne komisije v poslanski zbornici.
Na dan stavke se bodo šolniki zbrali na sindikalnem zborovanju, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 in ki se bo začelo ob 9. uri.
Afera z dvojezičnimi transparenti
«Civilta Mitteleuropea» zahteva dslop odgovornih ljudi na tržaški občini
Protizakoniti odlok tržaške melo-narske občinske uprave, po katerem naj bi pristaniščniki odstranili dvojezične transparente, ki so po mestu opozarjali na proslavo 50-letnice ustanovitve prve kompanije prista-niščnikov v tržaški luki, je kakor znano izzval vrsto ogorčenih protestov vseh demokratičnih krogov in organizacij s Tržaškega. Protestom se je pridružilo tudi gibanje eCivilta Mittel'europea», ki je 'naslovilo na občinski svet in na načelnike svetovalskih skupin v skupščini -brzojavko, v kateri poudarja, da predstavlja odlok «nepotreben in neodgovoren izpad neomikanosti, ki žali ves Trst».
Zanimivo je stališče, ki ga je do protidemokratičnega in provoka-torskega ravnanja tržaške občine oziroma župana (in drugih v njegovem imenu) v zvezi z dvojezič-
DANES V AVDITORIJU
Javna manifestacija ob 50-letnici prve kompanije pristaniščnikov
Praznovanje 50. obletnice u-stanovitve prve kompanije pristaniščnikov v tržaški luki, ki se je začelo v četrtek z okroglo mizo o vlogi te organizacije v današnji pristaniški stvarnosti in se nato nadaljevalo z vrsto srečanj med pristaniščniki iz najvažnejših italijanskih luk ter iz Kopra, z Reke in iz Zadra, se bo zaključilo danes z javno manifestacijo v Avditoriju. Na manifestaciji, ki se bo začela ob 9.30 in na katero so organizatorji povabili tudi predstavnike krajevnih uprav, sindikalnih organizacij, političnih strank in gospodarskih krogov, bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor.
nimi transparenti, zavzela svetovalska skupina Liste za Trst na pokrajini. Skupina sicer meni, da so «prireditelji hoteli dati manifestaciji provokatorski nacionalistični značaj», da pa «čuti dolžnost, da se loči od načina, s katerim se je na občinski ravni hotelo reagirati na provokacijo*.
Zelo lep uspeh šole Glasbene matice v Ljubljani
V drugem delu tekmovanja mladih pianistov, ki ga organizira Radio Ljubljana sta se včeraj izvrstno uveljavila tudi dijaka šole Glasbene matice iz Trsta Vesna Cupin iz razreda prof. Aleksandra Rojca in Aljoša Starc iz razreda prof. Ravla Kodriča. Oba sta izvajala obvezno tekmovalno skladbo Pavla
Šibica «Concertino za klavir in orkester*. Po končni oceni, ki predstavlja skupen rezultat prvega in drugega dela tekmovanja pa se je Starc uvrstil tudi za nastop na sklepnem koncertu v Cankarjevem domu, ki bo 10. junija.
OBVESTILO SDGZ
Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da bodo uradi v Trstu zaključevali davčne prijave in sprejemali plačilne naloge za davka samo do srede, 27. t.m., v delovnemu urniku. Zamudnikom priporočamo, da se obrnejo na tajništvo SDGZ za določitev morebitnega sestanka.
Vsem, ki so mi ob mojem življenjskem jubileju čestitali, iskrena hvala.
Jože Koren
UIL odpoveduje sodelovanje s CGIL
Kakor smo poročali v včerajšnji številki, se je 10. pokrajinski kongres UIL v petek začel v napetem ozračju:	socialistična komponenta
sindikata je namreč od vsega začetka predlagala, naj bi kongres odložili, dokler bi se ne razčistilo vprašanje dejanske pripadnosti pokrajinskega tajnika Fabriccija prostozidarski loži «P 2». Ko je bila ta zahteva zavrnjena, so delegati PSI zapustili kongresno dvorano, tedaj pa so se odstranili tudi člani prisotne delegacije CGIL, saj bi sicer prisostvovali kongresu le e-nega dela sindikata UIL. Pokrajinski tajnik Fabricci je včeraj ostro reagiral na to in naslovil na pokrajinsko tajništvo CGIL brzojavko, v kateri trdi, da pomeni odhod delegacije CGIL hudo žalitev za UIL ter da UIL zaradi tega prekinja «do nadaljnjega* vsako sodelovanje s CGIL oziroma na ravni enotne sindikalne zveze. K temu naj dodamo, da so bile prav za prihodnje dni napovedane nekatere pomembne skupne pobude sindikalne zveze na krajevni in na deželni ravni. Poleg tega bodo najnovejši dogodki v okviru tržaške pokrajine nedvomno vplivali tudi na potek skorajšnjega deželnega kongresa UIL, na katerem naj bi bil po nekaterih govoricah prav Fabricci izvoljen za deželnega tajnika sindikata.
ftniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiliiiiii)
SINOČI V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V BOLJUNCU .
KD France Prešeren slovesno proslavilo 80-letnico neprekinjenega delovanja
Lep slavnostni govor predsednika Vojka Slavca - Bogat kulturni spored, v ka.
* tereni je sodelovala pretežno mladina . Ubrano petje domačega mešanega zbora
Ob izgubi drage sestre Eme Tomažič izreka Justu Colji in družini svoje globoko sožalje Mery čok iz Kopra.
KD Slavec izreka svojemu predsedniku Eniju Kuretu najgloblje sožalje ob izgubi drage none.
Pokrajinsko vodstvo VZPI - ANPI Trst izreka v imenu vseh svojih članov bivših borcev svojcem pok. Eme Tomažič globoko sožalje.
■BI
Ob smrti Eme Tomažič izraža šentjakobsko prosvetno društvo Ivan Cankar globoko sožalje svoj-
Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni zapustila naša draga žena, mama in nona
MARIJA KURET
Pogreb bo jutri, 25. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev.
Žalujoči: mož Lovrenc, hčeri Pieri-na in Miranda, zeta Milan in Emi-llo, vnuk Ennio in drugo sorodstvo
Ricmanje, Lakošče, 24. maja 1981
Kulturno društvo France Prešeren iz Boljunca je sinoči prestopilo prag osmega desetletja organiziranega in neprekinjenega delovanja. Važnosti visokega jubileja se niso zavedali samo domačini, ki so se polnoštevilno zgrnili okrog zbora, recitatorjev, harmonikašev, ki so sinoči imeli glavno besedo pri proslavi, temveč tudi številni gostje od drugod, iz Brega, s Krasa in iz mesta, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano občinskega gledališča Franco Prešeren.
V slovesnem vzdušju, ki ga je narekoval izjemni dogodek, je jubilejno proslavo pričel mešani zbor France Prešeren, ki je pod vodstvom Draga Žerjala zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi, tudi Žerjalove. Začetni nastop je bil simboličen, saj je vetje v Boljun-cu zvenelo Uidi takrat, ko je kazalo, da bo fašizem zbrisal Slovence s te krpe zemlje.
Skozi najpomembnejše mejnika društvene zgodovine je prisotne popeljal predsednik Vojko Slavec, čigar slavnostni govor bi bilo vredno v celoti ponatisniti, tako bogat je bil po svoji vsebini in po vred nosti sporočila, ki ga je prenašal. Slavec se je najprej spomnil tistih, ki so dah društvu obliko in dušo (prvi med vsemi Fran Ven turini), nato tistih, ki so skozi desetletja žrtvovali čas in najboljše moči, da se je društvo lahko uspešno razvijalo in uspevalo. Vojko Slavec je življenje društva povezal in prepletel tudi z dandanašnjo problematiko, ki je posebno na Tržaškem hudo zapletena in se ne razvija v naklonjenosti do Slovencev. oživimo v času, ki je iz redno nemiren in naelektren. Živimo v državi, ki se vsako jutro zbudi preiresena od terorističnih izbruhov in vsakovrstnih škandalov in vendar je prežeta z zavestjo, da se mora nekaj izboljšati. Vedno več je delavskih množič. žena. intelektualcev, ki s svojim vsakdanjim delom hočejo izbrisati ta za rodek nasilja in nazadnjaštva. V tem boju smo tudi mi, zamejski Slovenci. Naš osvobodilni boj ni še končan. Prej ko slej so naša društva čvrste postojanke Osvobodilne fronte osemdesetih let.* V svoji poslanici mladim pa je Vojko Slavec naglasil željo, da bi se nove pobude v društvu, ki so prišle iz njihovih vrst nadaljevale in uspešno razvijale, kajti v mladini je bodočnost v mladini je prihodnje življenje društva. Sledili so pozdravi številnih organizacij. Za Z SKD
je pozdravil Niko Sirk. za Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev iz dolinske občine Boris Pangerc, za prosvetno društvo iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, ki že desetletje goji plodne stike z boljunškim društvom, je spregovoril Herbert Se-her, Boris Gombač za sekcijo Slovenske skupnosti, Sonja Pečar je prinesla pozdrave KD Lipa iz Bazovice. Marko Makor za PD Mač kolje, na koncu pa je KD France Prešeren čestital še župan Edvin Švab.
Kulturni program, ki je sledil je bil v znamenju pete in govorjene besede, ki je prihajala iz otroških in odraslih ust. ki je zavzenela iz inštrumentov, ki se ie plela v ljudskih plesih.
Zaporedoma so nastopili zbor osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca , Jfi,ga vodi Giorgio Guštin čič. Prvič' se 'je otfčhtstvu predstavila otroška folklorna skupina, ki jo je za to priložnost pripravila Ada Pancrazi.
Harmonikarski ansambel Synthe-sis 4 boljunške podružnice Glasbene matice je igral pod vodstvom Klavdija Furlana. Domačin Klavdij Ota p c je prebral odlomek pisatelja Miška Kranjca, kjer go j vori o svojih, spominih na Tita. S tem so se oddolžili spominu velikega voditelja jugoslovanskih narodov ob prvi obletnici njegove smrti.
Proslavo je slovesno zaključil do- j mači mešani zbor France Prešeren.
Bogat in pester večer, ki so ga | Boljunčani pripravili s trudom in i požrtvovalnostjo je izzvenel kot po-: seben kulturni dogodek, ki bo dol go ostal v lepem spominu.
Ob osrednji proslavi se bodo zvrstile še druge prireditve. V foyer-ju gledališča, pa so otroci in učitelji celodnevne osnovne šole Fran Venturini pripravili čudovito sli-, kovno razstavo, z bogatimi pisanimi komentarji, o najrazličnejših zanimivosfih Boljunca, njegove preteklosti in sedanjosti, (ris)
Sporočamo žalostno vest, da nas. je zapustila naša draga mama in nona
MARIJA CARLI vd. ČUK
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 25. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebče.
Žalujoči: sin Elio z ženo Anico, hči Elda z možem Aldom ter vnuki Erika, Franko, Elena in Štefan
Trebče, 24. maja 1981
limillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllimiUllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIMIIMIIIIItlllUIIIIIIMlIlllllllllllllll
ODKRITA eoimu M CONA RODNICA OBSCCA
V pasti prekupčevalci z ukradenimi avtomobili
V preteklih dneh je tržaški leteči oddelek v sodelovanju s koprsko milico ter kvesturama iz Benetk in Milana odkril mrežo goljufov, ki so se ukvarjali s preprodajo ukradenih avtomobilov luk-
ukradene avtomobile, iz Nemčije pa je uvažal karambolirana vozila, ki jih je odpeljal na odpad, potem ko je njihove «čiste» registrske tablice in dokumente prikrojil ukradenim vozilom. Slednje pa
suznega tipa. Aretirali so starega \ je preko beneškega, tržaškega in
znanca policije: 49-letnega Giusep-pa Zorzenona iz Mester, za rešetkami pa so tudi njegovi naj-j ožji sodelavci.
Zorzenon si je izmislil enostaven. a zvit načrt. V Milanu je bil v stiku z dobaviteljem, bolje rečeno tatom, ki mu je priskrbel
Prisrčno se zahvaljujeva gasilcem in mladincem s Krka za hitrost in nesebičnost, s katerima so nama priskočili na pomoč, ko so najin avtomobil zajeli plameni. S hitrim posegom so preprečili, da bi bila materialna škoda še hujša, predvsem pa so preprečili človeške žrtve.
Sprcafico Vittorio Corghi Eraies
...........mi.....»■...■■■■•"■n.......uunnn.m..........
Poslednje slovo od Pinkove mame
V rahlem rosenju, kot da bi se solzilo tudi nebo. smo se včeraj v opoldanskih urah poslavljali od Eme Tomažič, mame našega narodnega heroja Pinka Tomažiča, matere in žene, ki se je s trpljenjem in izgubo vseh svojih najdražjih trajno in častno zapisala v zgodovino našega slovenskega, primorskega in tržaškega protifašizma in patriotizma. Veliko, veliko je bilo tistih, ki so se :i prišli še enkrat poklonit v mrtvašnico glavne bolnice, kjer je verski obred opravi! gospod Silvo Šuligoj, in prav tako veliko je bilo tistih, ki so jo skupno s svojci spre-mili na pokopališče pri Sv. Ani k odprti grobnici, v katero so jo položili k njenim dragim: Pinku, Danici. Stanku in Pepiju k poslednjemu počitku. Med njimi so bili predstavniki generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu z generalnim konzulom Štefanom Cigojem na čelu, bili so predstavniki Združenja borcev NOV Slovenije ter obalnokraške regije, bili so Pinkovi soborci, obsojenci na drugem tržaškem procesu', bili so Pinkovi in Daničini ter Vukovi prijatelji iz mladostnih m aktivističnih časov, bili so predstav niki Slovenske kulturno-gospodarske zveze s predsednikom Borisom Ra-cetom na čelu, predstavniki tržaške federacije Komunistične partije Ita
lije, ki je imela Pinka za enega svojih voditeljev, bili so predstavniki sekcije KPI iz Trevisa - Villorbe, kraja, kjer so nekaj časa počivali v največji tajnosti posmrtni ostanki Pinka in tovarišev po njihovi u-smrtitvi, predstavniki Socialistične stranke in stranke Slovenske skupnosti, predstavniki šole «Pinko Tomažič* iz Kopra in predstavniki šole «Pinko Tomažič* iz Trebč tudi s skupino šolskih otrok, bili so predstavniki Tržaškega partizanskega oevskega zbora «Pinko Tomažič*, bi-li so tudi mnogi italijanski someščani - antifašisti pa toliko drugih, ki so Emo Tomažičevo spoštovali in cenili ne samo za to, kar je predstavljala v simboličnem smislu, pač oa tudi za to, kar nam je pomenila kot dobra, plemenita, darežljiva in zavedna tržaška Slovenka.
Od vhoda na pokopališče pa vse do družinske grobnice so krsto spremljali v poslednji častni straži člani tržaškega partizanskega pevskega zbora v uniformah in s praporom, ki mu je bila pokojna Ema botra, ter člani izvršnega odbora SKGZ in predstavniki KPI, ob od prti grobnici pa so se od nje poslovili Vid Vremec, Pinkov osebni pri iatelj in komunistični soborec in ob sojenec na drugem tržaškem procesu v imenu Zveze borcev NOV
Slovenije in obalno kraške regije ter v imenu vseh starih Pinkovih soborcev, koprske in tržaške šole, ki nosita njegovo ime, Filibert Benedetič v imenu Slovenske kulturno-gospodarske zveze ter senatorka Jelka Gerbec v imenu tržaške federacije KPI.
Naj nam bo dovoljeno z enim samim stavkom povzeti misli vseh treh: Ema Tomažičeva je bila simbol trpeče slovenske primorske žene in matere; simbolizirala je v Tomažičevi družini boj in žrtve za našo svobodo, bila je plemenita tržaška Slovenska, podpornica slovenskih društev in ustanov, bila je za vse nas 'nekaj, kar ne more umreti, ker živi naprej v nas kot svetal zgled žrtvovanja in ponosa.
In ko so izzvenele besede spoštovanja in zahvale in ko se je nagnil prapor partizanskih pevcev nad E-min poslednji dom in so roke svojcev in prijateljev spustile nad krsto še zadnje rože in drobce prsti, nam vse to ni pomenilo prav dokončnega slovesa, ker vemo, da bomo kot doslej še in še prihajali na ta tihi kraj in polagali nanj cvetje, ki ga je Ema gojila s tolikšno ljubeznijo do svojih poslednjih moči.
Ni bilo pesmi slovesa, bila pa je pesem naših intimnih občutij hvaležnosti mami Tomažičevi, (jk)
koprskega pristanišča prodajal v države Srednjega vzhoda od koder mu je pajdaš pošiljal nazaj «čiste» tablice. Tega so se zavedeli koprski miličniki, ki so o dejstvu, da so bili večkrat vkrcani različni avtomobili z isto registrsko tablico, obvestili tržaško kvesturo. Stekla je preiskava in prišla je na dan velika goljufija, saj so agenti ugotovili, da je bilo na tak način odposlanih že kakih 100 vozil v vrednosti nekaj milijard lir.
Sodno preiskavo vodi namestnik državnega tožilca Coassin, ki je izdal več zapornih nalogov, čeprav so izvedli do sedaj le štiri. V Trstu so poleg Zorzenona aretirali še Giuseppa Viglietti.ia, v Milanu pa Ferruccia Castoldija, njegovo ženo Nadio Marzano ter njunega pajdaša Walterja Caloprestija. O mednarodnih zapletih te zadeve pa se zanima tudi oddelek inter-pol pri italijanskem notranjem ministrstvu.
Zbor iz Trbovelj v soboto na Opčinah
V soboto, 30. maja bo v Prosvetnem domu na Opčinah gostoval moški pevski zbor «Zarja» iz Trbovelj. Trbovlje in Opčine vežejo na kulturno - prosvetnem področju že vrsto let prijateljske vezi. Trboveljski zbor »Zarja*, ki praznuje letos 501 obletnico svojega obstoja in je bil pred kratkim odlikovan na zvezni ravni s srebrnim vencem za zasluge na kulturnem področju, in openski moški pevski zbor »Tabor* sta se prvič srečala pred devetimi leti in od tedaj se je njuno sodelovanje iz leta v leto utrjevalo in izpopolnjevalo.
Umrl je voznik, ki se je ponesrečil pri «Tendi rossi»
Na oddelku za hitre posege je včeraj ob 3.30 umrl za posledicami hude prometne nesreče, 37-letni Sal-vatore Čilo iz Tržiča. Moški se je ponesrečil štiri ure prej na obalni cesti v višini restavracije «Tenda rossa*, ko je zaradi hitrosti in spolzke ceste izgubil nadzorstvo nad vozilom. Ob sprejemu ni zgledalo njegovo zdravstveno stanje tako hudo, saj so zdravniki izrekli le 40 dni prognoze.
ZAHVALA
Ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega moža in očeta, se iskreno zahvaljujemo.
Družina LOGANES
Trst, 24. maja 1981
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
I	KATARINE KRALJ
se iskreno zal častili njen sp
Trebče, Gr
OZ 0J9JU
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trebče, Gropada, Mislinja, 24. maja 1981
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob izrazih sočustvovanja, ki smo jih prejeli od sorodnikov, prijateljev in od društev ob izgubi naše nepozabne
ALBINE TENCE por. ŠTEFANČIČ
se prisrčno zahvaljujemo.
Križ, 24. maja 1981
SVOJCI
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, nonota in brata
ALOJZA RACMANA
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Gročana, 24. maja 1981
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
NEVIA LEGHISSE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala naj gre darovalcem cvetja, vaščanom in prijateljem iz Medje vasi, Štivana, Devina, Jamelj in vsem drugim. Zahvaljujemo se tudi devinsko-nabrežinski občinski upravi.
Starši, brat in sestra
Medja vas, 24. maja 1981
24. 5. 1980
Ob 1. obletnici smrti naše drage
MARIJE JERIČ
se je z ljubeznijo spominjajo Opčine, 24. maja 1981
24. 5. 1981
sorodniki in prijatelji
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
EME C0UA vd. TOMAŽIČ
se iskreno zahvaljujemo za skrbno zdravniško nego dr. R. Dolharju, primariju dr. M. Kovaču, primariju dr. G. Curriju in osebju bolnice, župniku g. Šuligoju za verski obred, govornikom za poslovilne besede, predstavnikom Zveze borcev NOV Slovenije in obale, predsedniku deželnega sveta Mariu Colliju in drugim predstavnikom oblasti ter družbenopolitičnih in kulturnih organizacij, generalnemu konzulu SFR Jugoslavije Štefanu Cigoju, predstavnikom šol iz Kopra in Trebč, članom Tržaškega partizanskega pevskega zbora za spremstvo in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI
Trst, 24. maja 1981
ZAHVALA
Globoko - ganjeni ob izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob težki izgubi našega dragega
ALOJZA PERICA
• ’ •».?.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala - župnikoma, dr. Posarelliju, govornikoma Furlanu in Vižentinu, vaščanom, godbenemu društvu iz Nabrežine, pevskemu zboru «Fantje izpod Grmade*, nosilcem krste, članom ansambla «Aries*, osebju «Pineta del Carso», predstavnikom ANAS, sekciji ANPI iz Nabrežine, darovalcem cvetja ter vsem sorodnikom: .in: prijateljem.
SVOJCI
Praprot, 24. maja 1981
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in tete'
PEPCE BAŠA
se iskreno zahvaljujemo vsem' kot tudi 'Združenju staršev osnovne šole «Karel Širok*, ter osebju in dijakom TTZ «Carli*, ki so z nami sočustvovali, jo spremili na njeni zadnji poti ter poklonili cvetje ali darovali v dobrodelne namene.
Posebna zahvala g. župniku B. Saksidi za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred.
Sin Jožko, snaha Majda, vnukinja Barbara in drugo sorodstvo
Trst, 24. maja 1981
! "Ti
ZAHVALA
Ob kruti usodi, ki nam je nenadoma iztrgala našega ljubega
EDIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tako težkih trenutkih.
Posebna zahvala župniku za tolažilne besede, pevcem, nosilcem krste — vrstnikom, vsem darovalcem cvetja, prijateljem in sorodnikom ter vsem vaščanom in vsem,* ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
VSI NJEGOVI
Gropada, Trst, Celje, 24. maja 1981
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
MARIJE NADOH vd. OTA
Posebna zahvala župniku Grmeku, vaščanom Kregelj in Doline, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastiti njen spomin.
SVOJCI
Dolina, Gropada, 24. maja 1981
24. 5. 1980
24. 5. 1981
Leto je minilo, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, nono in tast
MARIO URSICH
S ootrtim srcem in žalostjo se ga spominjajo
neutolažljiva žena Marija, sinova, svakinja, snaha in vsi, ki so ga imeli radi, še posebno njegova ljubljena vnučka Igor in Marko
V NEDELJO OB SODELOVANJU VSEH VAŠKIH DEJAVNIKOV
Na Katinari proslava ob 190-letnici ustanovitve slovenske osnovne šole
Na svečanosti bodo sodelovale tudi druge naše kulturne skupine Slavnostni govor bo imela dolgoletna učiteljica Minka Pahor
V nedeljo bo na Katinari posebno živo in svečano, saj bodo proslavljali 190-letnico ustanovitve osnovne šole, ki so jo leta 1972 poimenovali po pisatelju Franu Mil-činskem. Dolga in tudi težka je bila razvojna pot te šole. ki je od vedno povezovala otroke iz Lonje-rja, Katinare, Rovt, Rocola, danes pa jo obiskujejo tudi nekateri u-čenci iz Melare, Rožminovea in celo od Sv. Alojzija. Zgodovinska pot slovenske besede na katinarski osnovni šole je šla od začetnih težav trivialke do nadvse razveseljujočih časov izpred fašizma, ko jo obiskovalo pouk od 300 do 400 učencev.
Prišla pa je Gentilejeva reforma, prišel je fašizem in tedaj se je zazdelo, da bo slovenska beseda pokopana. Toda zaslužni učitelji so se tudi v najhujših časih zavzeli, da so v tajnih krožkih otroci brali slovensko čtivo. Kot je učiteljica Ana Kalan poudarila v svojem govoru leta 1955, «lahko s ponosom trdimo, da .je bila katinar-ska šola med prvimi, če ne prva, ki je bila oživljena že leta 1943».
Povojna zgodovina pa vidi počasen padec vpisa osnovnošolskih otrok, tu se vedno bolj čuti nagle spremembe, ki jih je katinarsko področje doživelo zaradi urbanističnega in narodnostnega pritiska. Šolo sedaj obiskuje 39 otrok, ob njej pa so se zgrnili vsi družbeni dejavniki. ki s prizadevanjem učiteljskega zbora prispevajo k temu, da je šola «F. Milčinski* še vedno čvrsto jedro slovenske krajevne skupnosti. Dokaz tega je tudi nedeljska svečanost, saj jo prirejajo poleg osnovne šole tudi nižja srednja šola «Ciril in Metod», otroški vrtec ter kulturni društvi Rovte -Kolonkovec in Lonjer - Katinara.
Program, ki se v nedeljo obeta, je izredno pester in bogat. Osnovnošolski otroci, ki sledijo tečaju za dikcijo (vodi ga gledališka igralka Zlata Rodošek), bodo predstavili nekaj prizorov iz del Milčinskega, nastopil pa bo tudi šolski zbor, ki ga pripravlja učiteljica Novela Carli. Na šoli bo ves teden živo, saj pripravljajo tudi ex tem pore na temo «Naša vas», razstavo ročnih del ter posebno številko šolskega časopisa. Odbor staršev pa se že dalj časa ukvarja z zbira-n'em dokumentov in drugega gradiva.
Tudi na srednji šoli se pripravljajo, saj so obljubili, da bcKto podali nekaj Vodnikovih, Župančičevih, Levstikovih in Aškerčevih pesmi. Ob tem pa bodo še razstavljali slike, ki so jih pripravili na vaško temo. Z veselo igrico se bodo predstavili tudi najmlajši, ki obiskujejo otroški vrtec. Kulturni
društvi pa sta poskrbeli, da bodo v nedeljo nastopili dekliški zbor iz Devina, moški zbor «F. Venturini* od Domja, otroška folklorna skupina «Tabor» z Opčin ter harmo-nikaški ansambel Glasbene matice. Slavnostni govor pa bo imela Minka Pahor, dolgoletna učiteljica na katinarski osnovni šoli.
Srečanje s proseško godbo na zgoniški občini
V petek so se na občinskem sedežu v Zgoniku sestali predstav-
niki zgoniške občinske uprave in godbe na pihala s Proseka. Na plodnem sestanku, ki je potekal v tovariškem in konstruktivnem vzdušju, so se pogovorili in v celoti razčistili okoliščine, ki so zaradi banalnega naključja privedle do neljubega nesporazuma ob priliki letošnje občinske proslave osvoboditve. Celotno zadevo so «arhivirali» ter potrdili obojestransko pripravljenost in željo, da se v bodoče sodelovanje še nadaljuje in po možnosti tudi okrepi, s poudarkom na pomembno družbeno vlogo prose-škega pihalnega ansambla.
B. S.
SEJA ZAHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA
Razpravljali so o ustanovitvi službe socialne pomoči starejšim občanom
Rajonski svet za zahodni Kras je na zadnji seji sprejel nekaj upravnih sklepov, nakar je po poročilih predsednika Slavka Štoke razpravljal o ustanovitvi službe socialne pomoči starejšim občanom, ki naj bi jo opravljali zdravi starejši občani in o normah variante 25 občinskega splošnega regulacijskega načrta, ki izredno zanimajo prebivalce vseh slovenskih vasi kraške planote, zlasti pa občane zahodnega Krasa.
Po sklepu občinske uprave naj bi v bližnji prihodnosti na območjih štirih rajonskih svetov in sicer zahodnega Krasa, Sv. Jakoba, Nove mitnice in Stare mitnice uvedli poskusno za 4 mesece, v organizaciji rajonskih svetov, socialno pomoč starejšim občanom, ki si ne morejo
IIIHIHfllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllflllMIUnillllltlllllllllllllllllltllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIfllUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllMIIIIIIII
S PRIREDITVIJO 30. MAJA
Nabrežinski pevci se bodo s koncertom oddolžili spominu in delu prof. Radoviča

Ni še minilo polno leto od trenutka, ko je nenadoma preminil zaslužni glasbenik, odličen pevovodja in plemeniti prijatelj prof. Sergij Radovič. Za njim je ostala nezapolnjena vrzel ne samo v zborovski dejavnosti, temveč v celotni slovenski glasbeni družini, ker je preminil človek, ki je s svojim znanjem, izkušnjami in delom predstavljal važno oporo za slovensko glasbeno življenje na Primorskem.
O njem in o njegovem delu so mnogi pisali in govorili, gotovo pa ne bo misel na vse, kar je v pre-
V spomin Alojzu Periču partizanu-invalidu NOB
Rad bi nekaj zapisal v slovo Alojzu Periču, partizanu, vojnemu invalidu, po domače Džičkotu. Pretekli ponedeljek smo ga v Praprotu pospremili na njegcvi zadnji poti. s katere ni več vrnitve. Odhaja generacija partizanov za njo ostajajo spomini, ne samo, tudi dela.
Lojze .je pripadal generaciji brez otroštva in mladosti, ker sta otroštvo in mladost le tam, kjer sta obenem brezskrbnost in veselje. Toda, od kje naj bi se bila vzela ta brezskrbnost in veselje v njegovem času, ko je šlo za goli obstanek. za skorjico kruha ob vsakodnevnem divjanju črnega tero rja in nebrzdani gonji sramotenja, Poniževanja, ob stalni navzočnosti grožnje, da te bodo nekega dne nekje pobili kot psa!
Lojze še ni bil odrasel fant, ko .le moral, kot na tisoče slovenskih fantov po Primorskem, v «ba'ta-glione	speciale*.	kjer	naj	bi bili
mladi	slovenski	ljudje	daleč od
Prevratniških vplivov protifašističnega, narodnoosvobodilnega gibanja, ki je vse bolj pridobivalo na moči.	Potem je	prišel	9	septem-
ber ’43, odprla so se vrata ječ in taborišč, zaporniki in taboriščniki, obsojenci na smrt so se združevali v bojne oddelke in odhajali v spopad z ostalinami osi mednarodnega fašizma. Tudi Lojze je bil med njimi. razporejen v eno od prekomorskih brigad, je	odšel	na	jugoslo-
vansko bojišče, se udeležil mnogih bitk in bil v eni od teh ranjen. Prišle so na vrsto bolnišnice, operacije, zdravljenje, potem konec Vojne, demobiiizacija.
Bil je preprost fant toda z bistroumno pronicljivostjo je razumel najbistvenejše stvari Imel je hrbtenico in se ni dal od nikogar premotiti. Ostal je zvest svoji partizanski preteklosti, občutil je kot osebno žalitev vse napade na Ju-foslavijo. na njene častne, slavne
tradicije, na njeno svobodo in neodvisnost. Ni bil posebno zgovoren, toda vedno se je rad spominjal svoje trdne doslednosti 1. 1918. Rad sem se pogovarjal z njim, bil je po svoje moder opazovalec življenja, razen zadnji čas. ko se mu je bolezen poslabšala in je povsem onemogel, da je celo govoril težko.
Tako se je Lojze od nas za vedno poslovil. Zdi se mi, kot da se bo šele zdaj resnično odpočil v večnem počitku, skupaj z bratom Viktorjem, ki je svoje mlado življenje daroval za srečo delovnih ljudi in svobodo domovine že pred domala osemintridesetimi leti.
Toda spomin nanju in na vse padle za svobodo, ki leže pokopani po vseh prostranih širjavah naših dežel od Djevd.jelije do Trsta, ne bo nikoli zbledel! Trajno bo v nas žarel, poln hvaležnosti in toplote.
d. f.
kratkem obdobju svojega življenja začrtal, nikoli nehala biti prisotna v vseh, ki smo ga poznali. Nebogljeni pred neusmiljenim dejstvom smo se pevci njegovih zborov zavedali nujnosti, da ohranimo in še dalje plemenitimo njegovo dediščino. Oporoka pa je bila jasna tudi tistim, ki so se zavedali pomena Nabrežine, kot izraza Radovičeve-ga dela in sposobnosti. Nadaljevanje dela v Nabrežini je bilo torej nujnp, še bolj pa samo po sebi u-mevno. Zato so se zavzeli predvsem tisti, ki so bili na Radoviča navezani in to ne samo v delovnem razmerju, temveč tudi z globokim in nesebičnim prijateljstvom in spoštovanjem. Predlagano je bilo ime mladega dirigenta Matjaža Ščeka. Njegovi pevci in pevke ter vsi ki nam je Nabrežina pri srcu smo mu hvaležni ne samo za to, da je sprejel vodstvo naših zborov ampak tudi, da vlaga v to delo vso svojo ljubezen do petja in glasbe nasploh in da skuša dokazati vsem, ki o tem še niso prepričani, da je mogoče samo z voljo in delom, kakor je tudi Sergij Radovič vedno ponavljal in za kar si .ie sam stalno prizadeval, doseči lepo stopnjo kvalitete ki je danes edino merilo, kadar govorimo o pravi kulturni dejavnosti.
Da je delo edina pot, ki nas vodi do kvalitete so ponovno dokazali letošnji nastopi nabrežinskih zborov na raznih kulturnih srečanjih, širša slovenska javnost pa se je o tem lahko prepričala ob letošnjem nastopu dekliškega, moškega in mešanega zbora Igo Gruden na reviji Primorska poje, kjer je posebno dekliški zbor prejel zelo laskave kritike. Prav gotovo je bil lep uspeh najlepše priznanje pevcem in zborovodji za ves trud. ki so ga vložili v svoje delo. V pičlem letu je zbor naštudiral bogat repertoar, ki vsebuje skladbe glasbenih mojstrov od renesanse preko romantike do impresionističnih in modernih skladb ter pesmi iz narodne zakladnice. Pomemben poudarek je umetniški vodja dal še posebno skladbam slovenskih skladateljev, med katerimi naj posebej omenimo Alda Kumarja. Z njim je imel zbor letos januarja enotedenski seminar, v teku katerega je skupaj s skladateljem samim in s svojim zborovodjo naštudiral nekatere njegove skladbe. Tako je dekliški zbor na reviji Primorska poje predstavil krstno izvedbo njegove skladbe Stopinje v snegu, ki jo je skladatelj posvetil zboru sa memu, moški zbor pa ie naštudiral njegovo Na Livadi. Poleg tega se je moški zbor predstavil na reviji Primorska poje s krstno izvedbo Srebotnjakove skladbe Godba pomladi. Iz repertoarja, ki ga je zbor naštudiral, .je umetniški vodja Matjaž Šček izbral program, s katerim bomo nabrežinski pevci nastopili na svojem zaključnem celovečernem koncertu v Nabrežini v
• Repentabrska občinska uprava
je razpisala javni natečaj za mesto delavca. Rok za predložitev prošenj zapade 30. t.m.
NA RAZSTAVI VIN V L0NJERJU
Posebna komisija ocenila letošnja najboljša vina
Včeraj popoldne je ocenjevala komisija, ki jo sestavljajo izključno domačini, zaključila svoje delo in ocenila najboljša vina, ki so bila razstavljena na četrti pokušnji domačih vin, ki jo prirejata kulturno društvo Lonjer - Katinara in športno društvo Adria v Lonjerju.
V konkurenci za najboljša vina je bilo 9 črnih in kar 17 belih vin. Komisija, ki so jo sestavljali Ervin Gombač, Paolo Filipčič, Pino Čepar, Uči Glavina, Enzo Foraus in Ljubo Čok je imela precej dela, saj je bila konkurenca zelo izenačena in je bilo potrebnih precej pokušenj preden jim je uspelo izbrati in določiti najboljše tri izdelke v vsaki kategoriji. Splošna ugotovitev komisije je bila, da so bila vina letos boljša od lani in da so dosedanje razstave vin doprinesle tudi k boljšemu kletarskemu delu, kar daje prav gotovo določeno zadoščenje ne le kmetovalcem vinogradnikom, pač pa tudi prirediteljem, ki so s svojimi napori v štirih letih dosegli kar precejšen uspeh. Svoje pridelke so na letošnjo četrto razstavo in pokušnjo vin poslali naslednji vinogradniki: bela vina — Erminio
Sudič, Marcelo Nadlišek, Angela Cok, Silvano Poropat, Stojan Sancin, Mirko Čok (Županov), Rino Pertot, Pino Zokh, Lovrenc Žerjul, Silvano Močilnik, Fabio Pečar, Er-nesto Gombač, Giacomo Benčič, Mirko Čok (Gašperjev), Anton Kju-der, Gianni Čok, Vilko Batič.
Črna vina: Silvano Poropat, Stojan Sancin, Miran Čok, Rino Per-bot, Lovrenc Žerjul, Silvano Močilnik, Ernesto Gombač, Giacomo Benčič, Gianni Čok. Zmagovalci v po sameznih kategorijah pa so naslednji: bela vina — 1. Mirko Čok (Županov), 2. Angela Čok, 3. Rino Pertot; črna vina: 1. Stojan Sancin, 2. Silvano Močilnik, 3. Lovrenc Žerjul.
Razstava se bo nadaljevala danes v društvenih prostorih v Lonjerju. Kioski bodo odprti od 10. ure dalje, ob 15. uri pa bo kolesarska dirka cikloamaterjev, ob 17.30 nagrajevanje najboljših letošnjih vinogradnikov, nakar bo prisotne zabaval ansambel Veselih godcev iz Boljunca. Prireditelji pa so poskrbeli, da bo poleg domače kapljice na razpolago tudi prigrizek.
R. Pečar
sami pomagati. Pomoč naj bi jim | svet za zahodni Kras sklenil, da nudili zdravi starejši občani. V bo temu vprašanju posvetil pri-zadnjih letih je prišlo v Trstu do hodnjo sejo. ki bo v sredo, 27. ma-tragičnih primerov, da so starejši .ja, ob 18. uri na sedežu na Prose-ljudje sami brez bližnjih sorodni- [ ku štev. 220, Rajonski svet vabi na
kov umrli v samoti, da niti sosedje niso vedeli kdaj in kako.
Rajonski svet za zahodni Kras je sklical v ta namen dva širša sestanka na katerih so zdravstveni in socialni delavci, predstavniki kulturnih društev in krožkov, predstavnice žensk in duhovniki slovenske in italijanske skupnosti skupno z rajonskimi svetovalci podrobno proučili položaj starejših ljudi in prišli do zadovoljivega zaključka, da imajo ljudje na Proseku. Kontovelu in v Križu še vedno globok čut človekove solidarnosti in da so zaradi tega vsi starejši občani, ki potrebujejo pomoč, preskrb; ljeni. Za njih skrbijo sorodniki ali sosedje. Zato je rajonski svet sklenil, da sporoči županu, da na območju Proseka, Kontovela in Križa za sedaj ni potrebna ta socialna služba in naj to nalogo dodelijo kakemu drugemu rajonskemu svetu, na območju katerega je to vprašanje bolj občuteno.
Glede variante 25 pa je rajonski
sejo vse občane, ki jih zanimajo nove norme regulacijskega načrta, ki veljajo za Prosek, Kontovel in Križ. V sejni dvorani rajonskega sveta bodo na ogled mape treh vasi, na katerih so označena gradbena in druga območja. Opozarjamo občane treh vasi, da so gradbena popravila v izvirnih jedrih vasi še vedno omejena in da mora občinska uprava šele sestaviti podrobne regulacijske načrte za vsako vas posebej. Tudi o tem bo govor na prihodnji seji rajonskega sveta.
s. š.
Kino
soboto, 30. maja, s katerim že nekaj let zaključujemo svojo 'pevsko sezono. Program, ki vsebuje sklad-, be Gallusa, Monteverdija. Vrabca,
Kumarja, Kogoja, Pavčiča, šivica,
Žganca, Simonitija in drugih je posvečen spominu Sergija Radoviča. Nanj smo se pevci in zborovodje želeli posebej spomniti s svojim zaključnim koncertom, da bi ga tako ne samo počastili, temveč da bi mu dokazali, da želimo še dalje peti in tako ohranjati delo, za katero si .je on sam prizadeval in nas učil.
Želimo se ga namreč spomniti ne samo kot plemenitega sodruga. ampak tudi kot neutrudnega delavca in učitelja. Želeli smo, da bi o pomenu zborov, ki jih je Sergij Radovič ustvaril v Nabrežini in o njegovem delu spregovoril Aleksander Rojc, ki je bil na Radoviča vezan z dolgoletnim prijateljstvom. Veliko prijateljstvo pa ga veže tudi na nabrežinske zbore, kar je bilo predvsem jasno ko se je pojavil problem, kdo bo sprejel njihovo vodstvo po Radovičevi smrti in se .je on zato še posebno zanimal. Na koncert vabimo vse. ki bi se hoteli ponovno pokloniti spominu pomembnega glasbenika	.
in pedagoga, ter vse, ki želijo ve-! Genova št. 6) v petnajstih dneh ; ’ deti zakaj in kako smo mu nabre- j objavi tega oglasa v uradnem de-žinske pevke in pevci ter naš zb«- i želnem vestniku.
Šček neizmerno |	GENER ALNI DIREKTOR
hvaležni.	|	(dr. inž. Mario Castaldi)
TATJANA ROJC 1 ---------------—---------------
80-letnica Mile Perkove
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO. PLIN IN VODO TRST
Št. GA/L - AlB/vs
OBJAVA O NATEČAJU
«izvleček»
Občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo - Trst namerava razpisati natečaj v obliki privatne licitacije — pogojene — suspenziven pogoj je vezan na odobritev odločitve Skrbniških oblasti, za zakup sledečih del:
«DELA ZA IZKOPAVANJE IN ZASIPANJE, GRADBENIŠKA IN STRANSKA V ZVEZI Z UPRAVLJANJEM SERVISOV E.P.V. V MESTU IN PREDMESTJU (DEL 63.) — Lir 1.180.000.000.—. Vstop v veljavo natečaja po predvidenem členu 1, odstavku a) zakona št. 14 z dne 2. februarja 1973.
Uprava si zadržuje pravico, da pred dokončanjem navedenih del, podeli po predhodnem zasebnem pogovoru podoben zakup tistemu podjetju, ki si bo zagotovilo prvi zakup kot to določa zakon št. 1 z dne 3. januarja 78 in podrobneje člen 12.
Prošnje za vabilo — na kolkova-nem papirju — bodo morale prispeti na podjetje ACEGA Trst (Ulica
V svojem mirnem in bogatem domu v Ul. R. Manna je slavila svoj lepi življenjski jubilej, in sicer 8(k letnico, Mila Perko, ki živi v mestu, a se v poletnem času preseli v rojstno vas Opčine, tako da je jubilantka hkrati meščanka in 0-penka, ker jo Openci imajo za svojo. Omenili smo njen bogati dom, vendar gre za svojevrstno bogastvo. Jubilantka je namreč strastna zbiralka znamk, starih razglednic in poštnih dokumentov, na temo koncentracijskih taborišč in ima tudi zbirko vsakovrstnih školjk. Ko smo si pred leti ogledovali njene razstave, nas je bogastvo teh zbirk presenetilo. Za te zbirke, ki jih je jubilantka večkrat razstavila na raznih rastavah, je prejela veliko nagrad, tako v Italiji kot v Jugoslaviji in drugod.
Mila Perko se je rodila 22. maja 1901 na Opčinah, kot tretja hči petih otrok France in Ivana Daneua, po domače pri «Trdetovih». Starši so imeli gostilno na glavni cesti
sredi vasi. Osnovno šolo je obisko-.vala in z uspehom dokončala na Opčinah, nato je morala takoj pomagati staršem v gostilni. Poleg vsakdanjega dela je Mila našla čas za zbiranje pisem, razglednic in znamk ter za vaje v domačem pevskem zboru «Zvon» in v dramski skupini istega društva. Leta 1924 se je Mila omožila z Goričanom Rafaelom Perkom in kmalu potem se jima je redil sin Rafael.
Za časa NOB je Mila po svojih močeh pomagala vsem, ki so se borili za boljšo bodočnost ter bila vedno zvesta svojemu narodu.
Jubilantka je bila tudi ena izmed ustanoviteljev slovenskega filatelič-nega kluba «Košir» v Trstu, ki je imel svoj sedež v SK v Ul. Geppa. Kot nam je sama povedala, ji je zelo žal, da klub ne deluje več.
Čestitkam moža, sina in vseh sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi Primorski dnevnik, ki ga Mila zvesto bere od vsega začetka.
M. M.
Ariston 16.30—20.30 «Ludwig». Režija Luchino Visconti. H. Berger in R. Schneider.
Eden 17.30 «Gente comune». Režija Robert Redford. Barvni film.
Ritz 16.30 «Delitti inutilb. F. Sinatra, F. Dunaway. Barvni film za vsakogar. Jutri isti film ob 18.00.
Excelsior 17.00 «L'aldila». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.30 «La ragazza di Naschville». Barvni film za vsakogar.
Fenice 17.00 «Savana selvaggia*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «1 carabbinieri». Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.30 «Ricomincio da tre». Barvni film.
Cristallo 16.45 «11 giorno del cobra*. Franco Nero. Barvni film za vsa-
. kogar.
Vittorio Veneto 16.00 «Assassinio al-lo spacchio*. Barvni film za vsakogar. Jutri isti film ob 16.30.
Moderno 15.30 «Le notti di Salem*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 16.30.
Lumiere 16.30 «Halloween — la not-te delle streghe*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 15.00 «Una volta ho incon-trato un miliardario*. Barvni film za vsakogar. Jutri isti film ob 16.30.
Nazionale 15.30 «Sweet porno baby». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30 «Pomo eredi-tiere cercasi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.30 «La zia svedese*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH
OBVEŠČA
da je redni letni občni zbor preložen na jutri, 25. maja, ob 21. uri.
Odbor vabi vse člane, da se ga udeležijo v čim večjem številu.
priredi v nedeljo, 31. maja,
AVTOBUSNI IZLET V DOLINO ZAJZERE
Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767-304) od 11. do 12. ure vsak dan do vključno srede, 27. t.m.
Na izletu se bodo udeleženci srečali s planinci PD SAP-Viator, opravili pa bodo lahko vzpon na Poldašnjo špico (vrh prijateljstva) ali pa na bližnje izletniške točke.
Vabljeni!
PD SLOVENEC BORŠT -ZABRE2EC priredi 30., 31. maja, in 1. junija
11. PRAZNIK VINA
SOBOTA:
ob 14.09 otvoritev kioskov
od 20.00 do ene ponoči ples z ansamblom «POMLAD»
NEDELJA :
ob 10.00 otvoritev kioskov
ob 16.00 začetek kulturnega programa — koncert godbe na pihala BREG — otroški pevski zbor PD Slovenec — pevski zbori — folklorna skupina iz Rezije od 20.00 do ene ponoči ples z ansamblom «POMLAD»
PONEDELJEK:
ob 10.00 otvoritev kioskov
ob 19.00 podelitev nagrad 25. razstave vin občine Dolina od 20.00 do 00.30 ples z ansamblom «POMlAD»
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
vabi na
VESELICO
s kulturno - zabavnim sporedom
Danes, 24. maja, v kinodvorani VERDI v Miljah: ob 16.00 - otvoritev	»b 17.30 - začetek sporeda
Nastopajo otroci občinskega vrtca, učenci slovenskega šolskega centra, srednješolska mladina, zbor «J ADR AN« in folklorna skupina KD «JAVORJE» iz Škofje Loke.
Sledi družabnost ob jedači in pijači.	PRIDITE!
KD RDEČA ZVEZDA
priredi v sredo, 27. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v SALEŽU
PREDAVANJE
s predvajanjem diapozitivov na temo:
«AMERIKA:
DEŽELA PROTISLOVIJ*
Vabljeni!
FOTOKROŽEK TRST 80
vabi na
OGLED DIAPOZITIVOV
ki bo v sredo, 27. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11.
Sodeluje ženski zbor KD I. Grbec iz Škednja.
Kam v soboto, 30. in v nedeljo, 31. maja?
Vsi na
praznik češenj
v MACKOLJE !
DEKLIŠKI IN MOŠKI PEVSKI ZBOR «IGO GRUDEN*
vabita na
CELOVEČERNI KONCERT
posvečen spominu Sergija Radoviča,
ki bo v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini v soboto, 30. maja, ob 20.30.
Razna obvestila
Kulturno društvo Lonjer - Katinara in športno društvo Adria priredita na društvenem dvorišču v Lonjerju 4. razstavo domačin vin. Danes ob 17.30 bo nastopil ansambel Veseli godci iz Boljunca.
Jamarski odsek SPDT — sekcija Bazovica vabi na večer diapozitivov na temo Jamarstvo in alpinizem v Keniji, ki bo v torek, 26. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Vljudno vabljeni. Odbor.
PD Slovan Padriče sporoča, da bodo pevske vaje ob torkih ob 20.30 za ženske in ob 21.15 za moške. Vabljeni!
Izleti
f Čestitke |
Jutri, 25. maja, bo praznoval 19. rojstni dan JORDAN ZERIALI iz Zabrežca. Vse najboljše in obilo sreče mu želijo tatko, mama in sestra Nadja.
Včeraj je praznovala svoj rojstni dan teta SAVINA iz Ricmanj. Obilo sreče v zdravju in življenju ji želijo Damjana, Walter in vsi, ki jo imajo radi.
Jutri praznujeta 24. obletnico poroke ALBINA in PEPI VRABEC iz Prečnika. Obilo sreče in zdravja na nadaljnji skupni poti so želje Majde z družino, Darja, Liljane, Valentine in Franka.
Jutri bo ugasnila svojo 9. svečko SUZANA SANCIN od Krmenke. Da bi bila še vnaprej tako pridna, ji želijo mama, očka, Marina, Renato, nona in nono.
Včeraj je praznoval svoj 6. rojstni dan SAŠA KRALJ. Vse najboljše mu voščijo vsi, ki ga imajo rad’
SANDIJU KLUNU, ki bo vil 23. rojstni dan, želijo vse najboljše mama, oče in brat Miran z Danico.
Ob rojstvu drugorojenčka GORANA
čestitajo Marti in Borisu Simoneti delovni tovariši Kmečke zveze in Patronata 1NAC
Jutri praznuje svoj 80. rojstni dan
ALOJZ MILKOVIČ
Mnogo zdravja in veselja mu želijo hči Olga z možem Ludvikom, Sergij in Lala ter nona Tereza.
Združenje Union Podlonjer priredi 31. t.m. izlet v Baško na otok Krk. Vpisovanje samo dne 26. t.m. od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459.
....................................................Hlinil...........................................................................i...
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Danes, NEDELJA, 24. maja
CVETKA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39 — Dolžina dneva 15.14 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 9.51. ^ Renato Fusco Jn uradnica Gra.
Jutri, PONEDELJEK, 25. maja | ziana Piscopello, delavec Romano
Včeraj - danes
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14.
NASTKO
Vreme včeraj: naj višja temperatura 22 stopinj, najnižja 16 stopinj, ob 18. uri 22 stopinj, zračni -tlak 1017,1 mb ustaljen, veter 24 km na uro severovzhodnik, vlaga 42-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE:	Massimiliano
Brach in Valentina Lanzilotti.
UMRLI SO: 71-letni Antonio Kre-belj, 66-letni Odorico Fonda, 75-letni Benito Zorco, 73-letna Maria Nadoh vd. Ota, 52-letna Graziana Signoret-to por. Marsich, 91-letna Anna Maria Mulej, 63-letna Paola Čušina por. Kaiser, 71-letni Antonino Muna-fo, 63-letni Luigi Kokorovec, 21-let-ni Maurizio Černe, 82-letni Giuseppe Mizzan.
OKLICI: elektromehanik Franco Capilongo in gospodinja Patrizia Moncada, karabinjer Quirico Cossu in učiteljica Renata Silvestri - Cam-oagnano, radiotelegrafist Federico Gladulich in uradnica Alessandra Cechet, industrijski izvedenec Loris Contento in uradnica Antonella Brenni, delavec Sergio Paoletti in asistentka v ambulanti Serenella Fiorini, študent Massimo Arancio in učiteljica Fabiola Czerny, bolničar Gabriele Lattanzi in laborantka Cin-zia Brezzi, trgovec Giuseppe Penilo in umetnica Boža Zebec, uradnik Claudio Iviani in trg. pomočnica Ingrid Groppazzi, odvetniški priprav-
Tagliapietra in trg. pomočnica Cin-zia Nibrandt, uradnik Stefano Ver-ginelli in študentka Enrica Venturini, upokojenec Silvio Giovanni Cap-pellari in trgovka Irma Dragovina, trgovec Luigi Bortuna in trgovka Marina Brandetti, dirigent Srebren
_r kinokoiO| •
jSTegulin
ul. mazzini 51
Paulič in uradnica Annamaria Pos-Belt, strojnik Luciano Kraus in gospodinja Maria Sciortino, šofer Dano Bacer in uradnica Giovanna Tir-rico, delavec Gianni Macorin in trg. pomočnica Nevenka Vižintin, mehanik Terry Macorin in kozmetičarka Maria Ramani, mehanik Willy Gašperini in krznarka Violetta Žagar, pristaniščnik Walter Ferluga in u-radnica Renata Benedetti, šofer Sergio Bosco in trg. pomočnica Patrizia Scarabat, uradnik Franco Ra-guseo in uradnica Nadia Zorba, steklar Giuseppe Lo Bianco in šivilja Silvana Corelli, delavec Ciro Fonta-nella in uradnica Tiziana -Barovi-na, uradnik Silvio Piccini in učiteljica Roberta Albanese, obrtnik Paolo Sabadin in uradnica Rita Dro-zina.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14.
LEKARNE V OKOLIC)
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan; tel. 209-197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna siužba od 20. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 1-1. do 21. ure in praznična od 8. *	20.
ure, tel. 68-441.
LOTERIJA
BARI	8	10	23	61	80
CAGL1ARI	6	51	60	73	84
FIRENCE	47	73	70	59	64
GENOVA	21	31	13	89	53
MILAN	58	66	69	30	90
NEAPELJ	50	78	84	3	55
PALERMO	8	73	90	37	51
RIM	20	28	4	15	70
TURIN	27	23	75	37	17
BENETKE	31	65	2	10	12
ENALOTTO I	1 X 1 X X 111 KVOTE: 12 - 24.224 000 lir II	-	658.900	lir 10 -	47.700	lir				X 2 1	
Ob priliki svoje poroke se iskreno zahvaljujeva vsem za darove, cvetje in čestitke.
Posebna zahvala PD Slavec, delovnim kolegom ZTT, Primorskemu dnevniku oziroma občini Dolina ter kolegom ansambla Pomlad.
Patrizia in Walter Bet
bor
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI
CESTA
NABREŽINA-ŠEMPOLAJ 100 m PO ŽELEZNIŠKEM PREHODU TEL. 200282
SMUČARSKI KLUB DEVIN
priredi 29., 30. in 31. maja v MAVHINJAH
KLUBSKI PRAZNIK S POKUŠNJO DOMAČIH VIN
Vabljeni
pRSSn^nik
GORIŠKI DNEVNIK
24. maja 1981
PRVA PROSLAVA 25. MAJA, MLADINSKEGA DNE
Odkrita beseda o problemih in težnjah mladega sveta
Programska seja razširjenega mladinskega odbora SKGZ
,0031
^; o>l 'f,d
Š',S]
V dijaškem domu v Gorici je bila včeraj popoldne razširjena seja mladinskega odbora SKGZ
«Podčrtati moram težnjo po skupnih akcijah, ki naj bi povezovale mladino s Tržaškega, Goriškega in Videmskega. V zadnjem času je bilo storjenih več poskusov v tej smeri, ki so se dobro obnesli. Zato moramo v prihodnje nadaljevati po tej poti*, je na včerajšnji prvi programski razširjeni seji Mladinskega odbora SKGZ dejal njegov predsednik I-gor Komel. S to sejo, ki je bila v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, je mladina začela proslavljati 25. maj, dan mladosti, da bi po zgledu mladine v matični domovini počastila ta dan z razpravo o svojih vprašajnih in zastavljanjem smernic za bodoče delo.
Igor Komel je nadalje dejal, da sta takšen sestanek narekovali tudi nenehna rast mladinskih skupin in bližina občnega zbora SKGZ. Mladi se namreč zavedajo, da se morajo zavzemati za reševanje svojih vprašanj in da morajo te cilje uresničevati v širših družbenih procesih. Ocenil je stanje mladine po pokrajinah in dejal, da se čuti pomanjkanje organiziranosti zlasti v mestih Trst in Gorica. Zaradi tega je primarna naloga delovanja mladinskega odbora prav skrb za aktivnejšo in organizirane išo prisotnost v mestih. Izrazil je zadovoljstvo zaradi nastajanja vedno novih mladinskih skupin na Videmskem in omenil konkretne mladinske akcije, ki so jih speljali v sodelovanju z obmej nimi občinskimi konferencami socialistične mladine.
Igor Komel je visoko postavil boj vseh mladinskih komponent v okviru boja celotne slovenske narodnostne skupnosti za sprejem zakona o globalni zaščiti ter poudaril, da bomo naše pravice dosegli samo z nadaljevanjem takšne enotne politi ke. Nadalje je govoril o nevarnostih potrošniške družbe za mladega človeka, o pojavih, ki jih takšna družba prinaša (uživanje mamil, alkoholizem, brezposelnost itd.) ter sklenil misel z ugotovitvijo, da je boj proti takšnim po;avom boj za napredek. demokratičnejšo in pravič-ne>'šo družbo.
Tajnik mladinskega odbora SKGZ Boris Siega je spregovoril o organizacijskih vprašanjih in pri tem ugotovil, da bo okvir m'adinskega odbora postal preozek, če se bodo mladinski odseki razvijali tako u spešno, kot so se v zadnjih dveh letih. Opozoril je na nevarnost, da bi opešalo delo na terenu, če bi kadre vključevali v mladinski odbor. Odločno se je zavzel za večjo
popularizacijo naših vprašanj med italijansko mladino, zlasti z dialogom s srednješolsko in delavsko mladino. Po njegovih besedah bi se mladi morali v večji meri seznaniti s politiko SKGZ in sploh postati soustvarjalci manjšinske politike. Vrzeli v poznavanju naše preteklosti so se pokazale tudi ob nedavnih proslavah 40-letnice ustanovitve OF.
V diskusiji so spregovorili številni udeleženci sestanka. Tako so zlasti mladi iz Benečije pokazali veliko odgovornost za naše potrebe ter so izjavili, da se čutijo za pripadnike zadnje generacije, ki še lahko reši obstoj slovenske manj- i šine na Videmskem. Predstavili so stvaren program dela, preko katerega hočejo prispevati k družbenopolitičnemu in narodnemu napredku svojih krajev.
Zvečer je bila v dijaškem domu kulturna prireditev z bogatim sporedom, na katerem so bili navzoči tudi predstavniki obmejnih občinskih konferenc socialistične mladine, popoldne pa se je mladina pomerila v športu.
terminala za premog v tržaški luki ter za gradnjo nove ceste v predoru pod prelazom Monte Croce Carnico, za izboljšanje prometnih zvez med Avstrijo in Trstom oziroma Benetkami ter za posodobitev pontebske železniške proge, sicer preti nevarnost, je rečeno v resoluciji, da bi nova prometna žila Avstrija - Jugoslavija - Grčija povsem izolirala območje severnega Jadrana.
KORZO JE OD VČERAJ ZARES VES V CVETJU
Nanovo urejene gredice segajo letos na Korzu od nove javne telefonske govorilnice SIP do spominskega parka. V zadnjih dneh so jih urejevali vrtnarji raznih občin naše dežele in sosednega Veneta, tistih občin, ki so se odzvale vabilu goriške, da bi sodelovale na letošnjem natečaju z naslovom »Korzo v cvetju*. Toliko rož najrazličnejših vrst v gredicah na goriškem Korzu še nismo videli. Ni jih bilo niti takrat, ko je občina s svojimi vrtnarji skrbela bolj kot danes, da so gredice lepo urejene. A to je bilo že pred tolikimi leti.
To obilico cvetja so si včeraj zjutraj ogledali goriški odbornik Ciuffarin, ki je zastopal odsotnega župana, ter zastopniki nekaterih drugih občin in turističnih ustanov. Brez dvoma bodo danes ljudje prišli v velikem številu na Korzo in si ogledali lepo urejene gredice.
V ŠTANDREŽU
Slikarski natečaj ex tempore za otroke
Od 30. maja do 7. junija bo v okviru praznika špargljev, tudi slikarski ex tempore za mladino. Objavljamo pravilnik:
— Natečaj bo v Štandrežu, v nedeljo, 31. maja. Začetek žigosanja risarskih pol ob 15.30 na dvorišču prosvetnega doma «A. Gregorčič*. Risalne pole je treba oddati do 18. ure istega dne.
—	Tehnika in tema sta prosti. Vsakdo naj prinese s seboj risalne potrebščine, (barvice, svinčnik itd). Risalne pole prejmejo udeleženci na prireditvenem prostoru.
— Ex tempore natečaja se lahko udeležijo: otroci, ki obiskujejo otroški vrtec, osnovnošolski otroci, dijaki nižjih srednjih šol.
— Udeleženci bodo razdeljeni v štiri skupine: otroški vrtec, prvi in drugi razred osnovnih šol, tretji, Četrti in peti razred osnovnih šol, nižja srednja šola.
—	Dela bo ocenjevala posebna tri-
članska komisija in sestavila prednostno lestvico.
— Prve tri uvrščene risbe iz vsake skupine bodo nagrajene. Avtorju prvouvrščene slike bodo izročili pokal, drugima dvema pa druge nagrade.
— Nagrajevanje bo v nedeljo, 7. junija, ob 11.30 v prostorih prosvetnega doma «A. Gregorčič*, kjer bodo risbe tudi razstavljene.
DREVI V GORICI
Country and Bluegrass festival
Drevi mm bo Old Šivan Musič Center predstavil prvič v Gorici Countrg and bluegrass festival, z začetkom ob 20.30, v veliki dvorani UGG. Lahko bomo poslušali pravo ameriško glasbo, to je coun-try, ki je v Ameriki zelo priljub-Ijena, saj je edim, ki prepeva njihovo zemljo, kavboje in njihov način življenja. Lahko omenimo zelo zgovoren podatek: to področje zajema skoraj polovico vseh plošč, ki jih v ZDA snemajo.
Pri ms ni pa še dovolj pozmna; toda se počasi širi tudi po zaslugi filmov kot so Altmanov «Nashville* — to je glavno mesto countrgja — in nov »Cole miner's daughterz, ki je tudi prejel Oskarja.
Imeli bomo torej nek majhen Neivport folk festival, m katerem bosta mstopila Jim Rooney in Bill Keith. Oba imata že veliko izkušenj, saj igrata v svoji domovini že preko petnajst let. Jim je izvrsten kitarist, Bill pa spada med mjboljše banjomane. Skupaj sta sestavila skupino in igrala z mnogimi zmnimi glasbeniki ter sestavila z Van Morrisonom in The Band zmno Woodstock Mountain Revue. Danes pa nastopata z lastno skupino. Lahko bomo torej poslušali zelo pristen domač countrg.
Jutri bo v gledališču Verdi nastopila skupina Quasar, v četrtek pa bomo lahko prisostvovali znanemu musicallu *Up ujith people».
Prizadevni mladi varčevalci
■v-
Od srede januarja deluje z velikim uspehom v goriškem dijaškem domu mladinska hranilnica. Mladinsko hranilništvo je, zlasti na šolah, zelo razširjeno v vsej Sloveniji in prav to je dalo povod, da sta se tudi za to. da bi podobno hranilnico odprli tudi v Gorici, pozanimali Ljubljanska banka v Novi Gorici in Kmečka banka v Gorici. V hranilnici je danes včlanjenih veliko dijakov, ki bivajo v Dijaškem domu, odprta pa je tudi zunanjim mladincem. Posluje štirikrat tedensko. Odborniki imajo na razpolago posebno delovno mizico. Vsak član ima svojo hranilno knjižico tako da je vedno na tekočem kako je z njegovim imetjem.
Doslej so nabrali v hranilnici nekaj več kot tričetrt milijona lir. Nekateri hranijo kar precej, saj je najbogatejši varčevalec dal na hranilno knjižico nad 65.000 lir. Denarja seveda ne hranijo doma, izročijo ga goriški Kmečki banki, ki ga seveda tudi obrestuje. Prometa imajo kar precej, saj mladi varčevalci vlagajo in jemljejo s hranilnih knjižic zelo pogosto.
Mladi varčevalci se bodo ob koncu šolskega leta zbrali in odločili kaj napraviti z obrestmi. Te ne bodo šle posameznim varčevalcem
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllltlimilUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIimilllllUllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Danes proslava pri Peternelu
Pri Peternelu v Brdih bo danes popoldne, ob 15. uri po jugos'ovan-skem času, proslava žrtev, ki so padle v tem kraju 22. maja 1944. Na proslavo pridejo, kot vsako leto, bivši borci z obeh strani meje. priložnostni govor bo pri Peternelu imela danes Vida Tomšičeva.
V	Grade/u zaključeno zborovanje socialističnih članov sindikata CGIL
V	Gradežu se je včeraj zaključilo zborovan:e socialističnih članov sindikata CGIL iz deže'e Furlanije-Julijske krajine. Na koncu so prisotni sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se vlada zavzame pri Avstrijcih in pri vodstvu Evropske gospodarske skupnosti za to, da bo jadranska vodna pot v odnosih s srednjo Evropo primerno ovrednotena. Konkretno naj bi EGS prispevala za podvojitev pomola VII, za gradnjo novega terminala za trajektne ladje in za ureditev
Praznik lepe slovenske besede. Take bi lahko imenovali prireditev, ki bo v soboto, 30. t.m., v Sovod-njah, na prostoru poleg Kulturnega doma, kjer se bo zbralo nekaj sto učencev ter njihovih učiteljev malodane iz vseh slovenskih osnovnih šol z Goriškega. Na prireditvi bodo namreč letos prvič podelili Bevkove bralne značke. Učenci osnovnih šol z Goriškega so se množično odzvali povabilu k tekmovanju, odločili pa so, da bodo prebirali spise priljubljenega pisatelja in primorskega rojaka Franceta Bevka, ki je v obdobju med dvema vojnama med našimi ljudmi budil in krepil narodno zavest ter ljubezen do materinega jezika.
Medtem ko je v matični domovini tekmovanje za bralne značke že ustaljena tradicija, pomeni ta dejavnost za učence naših šol na Goriškem pomembno novost Zato bo podelitev bronastih, srebrnih in zlatih odličij potekala slovesno, praznično, v soboto popoldne. Udeležence bo pozdravila tudi mladinska pisateljica Branka Jurca iz Ljubljane, na sporedu bo kratek recital Bevkovih del, starši in drugi obiskovalci prireditve pa si bodo lahko ogledali tudi pisne in likovne stvaritve, ki so jih izdelali otroci ob branju lepe slovenske knjige.
Srečanje učencev, učiteljev in staršev bo ob 17. uri.
....i.....mn.....i...i..
STIKI MED VIDMOM IN NOVO GORICO
Lani 23. maja sta e pobratila tehnični inštitut »Arturo Maligna ni» iz Vidma in novogoriški elektro gospodarski šolski center «Branko Brelih*. Sodelovanje med obema ve likima strokovnima šolama, ki vzga jata delavce in strokovnjake raznih strok, se je sicer že prej ugodno razvijalo, tako da je pobratenje predstavljalo le novo, sicer zelo po membno fazo v tem sodelovanju Naj poudarimo malo znano dejstvo, da gre za edini šoli v Italiji oziroma Jugoslaviji, ki sta se doslej pobratili, pri čemer je bilo na italijanski strani seveda potrebno posebno dovoljenje šolskega ministr stva.
■Zdaj so profesorji in drugi peda gogi ter dijaki iz Vidma ponovno prišli v Novo Gorico. Svoje kolege seznanjajo s svojim pedagoškim delom, novimi učnimi pripomočki, ki jih uporabljajo, pa tudi s sploš nimi problemi in težnjami tehnične ga inštituta.
Včeraj zjutraj je bil v novogoriškem Kulturnem domu koncert pevskega zbora videmskega zavoda. Potem so v prostorih centra za usmei jeno izobraževanje odprli razstavo del likovnega umetnika Alda Bres sanuttija iz Tržiča na temo »Slikovita Furlanija*. Predstav’! je 24 jedkanic, posnetih tudi v mapi z isto imenskim naslovom, in serijo v isto mapo vnesenih posnetkov risb, ki poleg motivike opredeljujejo avtorjevo dojemanj-' umetnosti in njegove izrazne tehnike. Razstava bo odprta do konca meseca.
Gostje bodo v torek, 26. maja ob 18. uri (jugoslovanski čas) pred stavili večer furlanske poezije. V izvirnikih in slovenskem prevodu bodo prebrali nekaj najbolj značilnih del iz poezije te narodnostne manjšine, ki že stoletja živi skupaj s Slovenci bodisi na Goriškem kot tudi v Benečiji oziroma drugod v videmski pokrajini. Sledil bo v petek, 29. maja (ob 18. po jugoslovanskem času) še večer namenjen furianski glasbi. Oba večera bosta v novogoriškem Kulturnem domu.
Takšnega sodelovanja med šola mi si je še želeti, zlasti med tisti mi v Novi Goriei ter šolami, slo venskimi in italijanskimi, v Gorici.
Nagrada ludi za slovenski učenki
Tudi slovenski učenki Kristina Ožbot in Barbara Obljubek sta med štirinajstimi nagrajenimi šolarji na letošnjem 16. natečaju o prometni vzgoji, ki se ga je udeležilo več sto učencev goriških osnovnih šol. Kristina Ožbot obiskuje 4. razred slovenske osnovne šole v Ulici Vit torio Veneto in je zasedla 8. me sto. Barbara Obljubek pa obiskuje 5. razred osnovne šole v Ulici del Brolo in je dosegla častno tretje mesto. Obe bosta dobili kot nagra do kolo. Nagrajeni bosta v soboto 10. maja zjutraj na Trgu Batlisti na primerni manifestaciji.
PRIHODNJO SOBOTO V SOVODNJAH
SLOVESNOST OB PODELITVI BEVKOVIH BRALNIH ZNAČK
Učencem bodo izročili bronasta, srebrna in zlata odličja Med gosti tudi mladinska pisateljica Branka Jurca
poleg ženskih združenj ter nekaterih drugih ustanov tudi predstavniki levičarskih in laičnih strank, v posebnem tiskovnem poročilu, v katerem ocenjujejo tudi potek glasovanja na nedeljskih referendumih. Gre /a zmago omike in medsebojnega spoštovanja, zmagale so ženske proti integralističnim težnjam Gibanja za življenje ter proti futurističnim poskusom radikalcev, navaja tiskovno poročilo.
Pevke iz Štandreža nastopile v Novi Gorici
Na zaključni prireditvi Primorska poje v Novi Gorici je nastopil tudi ženski pevski zbor društva Oton Župančič iz Štandreža. štandreške pevke so bile vabila in nastopa še posebej vesele, saj pomenijo taki nastopi vzpodbudo za nadaljnje delo, pa tudi priložnost za izmenjavo mnenj, ugotovitev in primerjavo o kakovosti petja.
Nadvse uspela akademija goriških klasikov
Dijaki goriškega klasičnega liceja so na sinočnji zaključni šolski akademiji navdušili goriško publiko, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano Katoliškega doma. Navdušili so vsi nastopajoči, tako recitatorji, ki so podali recital z naslovom «Veš, poet, svoj dolg*, glasbeni umetniki in tudi igralci, ki so podali burko o »Jezičnem doktorju*. Podrobneje poročilo bomo podali v naši torkovi številki.
Pokrajinski odbor za ohranitev zakona št. 194 bo še deloval
Pokrajinski odbor za ohranitev zakona št, 194 se ne bo razpustil, ampak bo še naprej deloval ter si prizadeval za dosledno izvajanje o-menjenega zakona, za ustanavljanje in redno delovanje družinskih posvetovalnic. Tako sporočajo člani omenjenega odbora, v katerem so
V DOBERDOBU
Javni sestanek o proračunu 1981
Občinska uprava v Doberdobu sklicuje za torek, 26. maja ob 20. uri v občinski sejni dvorani javni sestanek o proračunu za leto 1981. Vsi občani, predsedniki družbenopolitičnih organizacij in kulturnih in športnih društev so vabljeni, da se zaradi važnosti obravnavanega argumenta sestanka zagotovo udeležijo.
f Čestitke
Jutri praznuje 7. pomlad DENISE HOBAN iz štandreža. Vse lepo in dobro v življenju in da bi bila zine. raj pridna, ji želijo očka in mama, nona in nono ter vsi, ki jo imajo radi.
V gradu Kromberk odprta razstava del Ivana Čarga
Proces ljudi je v petek zvečer prihitelo v kromberški grad, v katerem so otvorili retrospektivno razstavo del primorskega slikarja Ivana Čarga. Goriški muzej v Kromberku nadaljuje tako v letu 1970 začeto vrsto razstav primorskih likovnih ustvarjalcev. Tako so prikazali delo bratov Šantlov, zatem je sledila razstava Lojzeta Spacala, na vrsti je bila zatem razstava slikarja Rafaela NemcaJ potem pa še slikarja in lutkarja Milana Klemenčiča. Popotresna obnova je preprečila, da bi priredili predvideno razstavo Franca Kavčiča.
Razstavo so pripravljali precej časa, saj ni zbiranje in izbira del lahka stvar. Razstavo je pripravil kustos Goriškega muzeja Marko Vuk. V dvorani prvega nadstropja gradu je razstavljenih okrog sto Čargovih del, ki so jih posodili posamezniki in galerije. Razstava bo odprta do 22. julija. Ob tej priliki so izdali tudi ličen katalog, v katerem je daljši članek Marka Vuka, poleg tega o njem pišejo še Milko Bambič, Kristijan Bavdaž, Avgust Černigoj, Miha Maleš, Olaf Globočnik, Pavel Medvešček. Ob javljene so tudi reprodukcije nekaterih razstavljenih Čargovih slik, bibliografija o njem, seznam razstavljenih del. Katalog tudi prodajajo in pomeni koristen vir tistim, ki se ukvarjajo s preučevanjem ne le naše likovne preteklosti marveč tudi naše splošne preteklosti.
Na otvoritvi sta po uvodnih besedah ravnatelja muzeja Branka Marušiča spregovorila podpredsednik IS SRS Dušan Šinigoj in urednik razstave Marko Vuk. K besedi se je oglasil še kritik in Čargov sodobnik Milko Bambič. Uvodoma je nekaj pesmi zapel kanalski me-
HVALEVREDNA POBUDA OBČINE
Od jutri davčne prijave tudi v telovadnici Lenassi
Od jutri dalje bo v telovadnici Lenassi v Kapucinski ulici odprt, kot vsako leto, urad za sprejemanje davčnih prijav. Ta urad odpira goriška občina in s tem da je dala več uradnikov na razpolago je tudi omogočila, da bo moč izročiti davčno prijavo v zelo kratkem času brez nepotrebnega čakanja. U radniki bodo občinstvu na voljo vsak dan od 9. do 13. ure in po poldne od 16. do 18. ure.
Iz goriškega županstva nam spo rečajo da so doslej na občini gori ški prebivalci izročili samo pet tisoč priiav. kar je komaj četrtina vseh. Vabijo torej občane da jih izročijo čimprej in ne čakajo zad njega dne.
• Na nedavnih skupščinah področnih svetov združenja obrtnikov v Gradišču in Krminu, so izvolili tudi predsednika obeh področnih svetov. V Gradišču je bil na tem mestu potrjen Lidio Poian, v Krminu pa so za predsednika izvolili Giusta Brandolina.
Skupščina vinskega konzorcija Brda
Konzorcij za zaščito tipičnega vina Brda (Collio) sklicuje za nede-
ljo, 31. maja ob 10. uri v sejni dvorani trgovinske zbornice skupščino članov, na kateri bodo poslušali poročilo upravnega sveta, odobrili obračun za leto 1980 in proračun za leto 1981. izvolili nov upravni svet, nadzornike in razsodišče.
dežurna lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči .je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 84 268.
DEŽURNA LEKARNA V TKŽIČL
Danes ves dan in ponoči je v Trži ču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR
nudi
informacije in napotke glede vaših poletnih počitnic
Turistična agencija Gotour Gorica, Korzo Italija 205, telefon 33-019.
šani zbor tSoča* pod vodstvom Darije Žorž. Na otvoritvi so bili prisotni številni Čargovi častilci in sodobniki, umetniki, zastopniki družbenopolitičnih organizacij.
V ŠTANDREŽU
Prijeten pevski večer z zborom Igo Gruden
V petek je v domu Andreja Budala v Štandrežu, nastopil pevski zbor <dgo Gruden» iz Nabrežine. To je zbor v katerem so pretežno mlada dekleta in fantje, kar je zelo razveseljivo in posnemanja vredno. Zbor je vse do lani vodil pokojni profesor Sergij Radovič, ki je mladim pevcem znal vzgojiti ljubezen do naše pesmi. Njegovo delo je prevzel sedanji mladi in nadarjeni zborovodja Matjaž šček. Pod njegovim vodstvom so se torej mladi pevci predstavili v petek, 22. t.m. z bogatim sporedom ter v treh zasedbah, mešani, ženski in moški ter tako poskrbeli za lep pevski večer, škoda da je tokrat nekoliko zatajila štandreška publika.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence izleta »Po poteh Avnoja*, da bo odhod avtobusa v soboto, 30. maja, ob 5.30 iz Gorice (Travnik), ob 5.35 iz Štandreža, ob 5.40 iz Sovodenj in ob 5.45 iz Gabrij. Prosimo za točnost na običajnih postajališčih.
Ženski odsek kulturnega društva Jezero priredi v nedeljo, 31. t.m., enodnevni izlet na Pohorje. Prijave v trgovini »Pri Mili* ter »Despar* do torka, 26. maja.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se 14, junija, udeležijo tradicionalnega planinskega srečanja, ki bo v Brdu v Terski dolini. Društvo bo poskrbelo za avtobusni prevoz. Prijave na sedežu najkasneje do 9. junija.
Razna obvestila
Kmečko društvo v štandrežu obvešča člane, da bodo danes od 10. do 12. ure pri Rudiju Budalu delili naročena škropiva. Ker spada škropivo proti koloradskemu hrošču v tako imenovano prvo skupino glede stopnje nevarnosti, morajo člani obvezno prinesti s sabo predpisano izkaznico.
Društvo obenem sporoča, da bodo danes tudi urejevali prošnje za sečnjo lesa v Jugoslaviji.
Društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah sporoča, da bodo v nedeljo, 31. maja, dopoldne opravili obvezno cenitev zavarovane živine.
marveč jin bodo uporabni v skupne namene. Kdor bo zapustil Dijaški dom pa bo dobil hranilno knjižico Kmečke banke.
Pobuda te mladinske hranilnice je zelo pozitivna, so nam povedali v Dijaškem domu. Najbrž bi bilo prav, da bi kaj takega napravili tudi v drugih sredinah kjer se mladina izživlja.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Suši Montagner, Marco Bisiach, Paola Bisiach, An-nalisa Marzocca, Alessandra Butti-gnon, Alessia Stasi, Elisabetta To-so, Sara Mauro, Marco Quali.
UMRLI SO: 80-letna Maria Am-brosi Delpin, 64-letna Elsa Visintin, 79-letni Zorko Dornik, 56-letna An-tonietta Vinci, 71-letni Luigi Peluso, 83-letna Ivanka Pintar vd. Bensa, 74-letni Guido Sentieri, 84-letni Giuseppe Bramo, 82-letni Mario Martis-sa, 49-letna Anna Gatnich Magna-rin.
POROKE: Biagi De Michele in Daniela Sfiligoi, Roberto Agio in Francesca Di Giovanna, Herbert Wolfang Brix in Roberta Borghes Fornoff, Renato Beltramini in Ga-briella Cecotti.
OKLICI: Luigi Corolli in Carla Lombardi, Angelo Raffaele Roma-niello in Donatella Martellani, Mau-rizio Zulian in Bruna Visintin.
AL MERCATINO
pri MAXI SHOP
Ul. del Carso 9/11 - Tel. 83-770
GORICA
O Bogata izbira oblek in pletenin za moške, ženske in otroke O Casuals jeaps O Spo&vgtfU' • liin.
GORIŠKI GOSTINSKI VEČERI 1981
prirejeni s pomočjo in pokroviteljstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
GOSTILNA
VID PRIMOŽIČ
GORICA - Drevored 20. sept. 138 telefon 82-117 v TOREK, 26. maja 1981
vam nudi:
ričet
(ječmenova juha) mešane testenine telečja pečenka dušene prikuhe zelena solata sadni kompot goriški
kuhani štruklji briška vina
Kino
(loncu
VERDI 15.15—22.00 «Chi tocca il giallo muore*. Barvni film.
Jutri ob 21. uri gledališka predstava.
CORSO 15.30—22.00 »Gente comune*. D. Sutherland in D. Tylermoore. Barvni film.
Jutri isti film ob 17.30-22.00. VITTORIA 15.00-22.00 «11 ficcana-so». Jutri zaprto.
Trii*
EXCELSIOR 15.00-22.00 «Fai come ti pare*.
PRINCIPE 15.00-22.00 «Xanadu».
A«iv/ (.urica m okolica
SOČA 10.00 - matineja »Ostržkovo doživetje*.
16.00—18.00—20.00 »Daj kar daš*. Jugoslovanski film.
Jutri ob 20.00 «Orlovo krilo*. SVOBODA 18.00 - 20.00 «Drakula». Angleški film.
Jutri 18.00—20.00 »Maščevanje So-ny Leeja*.
DESKLE 17.00- 19.30 »Nedosegljivi most*.
Jutri ob 19.30 »Ljubi Viljem*. Francoski film.
E&SHSEOOHHII
Namesto cvetja na grob Jožeta Pahorja - Smoleta, je posojilnica v Doberdobu namenila 50.000 lir za šolo v Jamljah.
Off drugi obletnici smrti očeta Franca daruje Romana Nanut 10.000 lir za spomenik padlim v Štandrežu.
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
EKNOMEC
S
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
T3
POHIŠTVO serijsko in po meri

Sedež: ŠTEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tel. 31148 Skladišče: GORICA, Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087
Stilno In moderno pohištvo — spalne sobe — otroške in mladinske sobe t- dnevne, sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture
SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO	*
PODJETJE
La Goriziana
S. R. L.
GORICA • VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 84-845, 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
	
	KMEČKA BANKA
mm	USTANOVLJENA LETA 1909
	GORICA-KORZO VERDI 51
	TELEFON: 84206 • 84207 - 85383
	TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN
w	VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
PROIZVODNO-TRGOVINSKI KOMBINAT
«MLINOTEST»
TOZD PEKARNA TOLMIN
□ □
Vsem delovnim ljudem in občanom Tolminske želimo ob občinskem prazniku mnogo uspehov
Praznik občine Tolmin
Ob občinskem prazniku želi kolektiv TOZD tovarne strojev Tolmin delovnim ljudem in občanom Tolminske mnogo delovnih uspehov
M\
TOZD
TOVARNA STROJEV
gostol TOLMIN
Vsem delovnim ljudem in občanom Tolminske želi
mnogo delovnih uspehov
ISKRA
INDUSTRIJA
AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV n. sol. o.
NOVA GORICA
TOZD TOVARNA VŽIGALNIH TUUAV
BOVEC
0HEUD3
KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE n. sol. o.
TOZD TKK
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV IN PROZVODN IA KREDE SRPENICA o. sub. o.
Delovnim ljudem Tolminske čestitamo ob občinskem prazniku
A
POSOČJE
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
ČESTITA
DELOVNIM LJUDEM TOLMINSKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
V času, ko praznuje občina Tolmin svoj občinski praznik in obujamo spomine na prehojeno pot, ne moremo mimo dogodkov, ki so se odvijali pred 40 leti. To so bili temni dnevi naše revolucije, dnevi, ko so v težkem in neenakopravnem boju z mnogo močnejšim sovražnikom naši ljudje umirali na bojiščih, v zaporih in koncentracijskih taboriščih. Naj se ob tem spomnimo bitk Gregorčičeve brigade, bitk Gradnikove brigade, težkih bojev na Golo-barju in še bi lahko naštevali. Uporni in puntarski duh se je med Tolminci hitro širil, zato so v tem času tudi množično odhajali v partizane. Zavedali so se, da bodo le z odločnim bojem uresničili tisočletni sen po lepšem in predvsem svobodnem življenju.
To ljudstvo, ki ga imenujemo tudi puntarsko, znano po velikem tolminskem puntu zoper fevdalno gospodo iz leta 1713, se je še enkrat postavilo po robu fašistični oblasti. V partizansko narod-
noosvobodilno borbo je pod Titovim vodstvom odšlo preko 4.000 občanov. Od teh jih je 600 padlo v bojih, 1140 ljudi se ni vrnilo iz zaporov, prisilnega dela in koncentracijskih taborišč, veliko domačij pa je bilo požganih in oropanih.
Z zmago nad fašizmom in nacizmom pa naša revolucija še ni bila končana. Pod vodstvom velikih revolučionar-jev tov. Tita, Kardelja, Kidriča in drugih smo odprli novo stran naše zgodovine — začeli smo graditi novo samoupravno, socialistično in neuvrščeno Jugoslavijo.
Ko se ozremo v preteklost s ponosom trdimo, da so pridobitve naših narodov in narodnosti neprecenljive, saj smo iz rešuven zgradili lepo in svobodno domovino. To nam je uspelo prav zaradi visoke zavesti in neizmerne želje po svobodi, želje po pravičnejšem družbenem redu in po enakopravnosti naših narodov in narodnosti.
S krepitvijo bratstva in e-notnosti jugoslovanskih naro-
dov in narodnosti se je u-stvarila tudi medsebojna solidarnost, ki se je prav posebej izkazala ob naravnih katastrofah.
Tudi mi smo bili deležni te solidarne pomoči, saj se je ob potresu 1976 vsa Jugoslavija obrnila k nam in nam pomagala, da smo v tako kratkem času zgradili občanom nove domove, zgradili nove infrastrukturne, gospodarske, kulturne in športne objekte.
Rezultati, ki smo jih dose gli na vseh področjih gospo darskega in družbenega živ Ijenja nas obvezujejo, da o stanemo zvesti obljubi, ki smo jo pred letom dni dali tov. Titu. Se naprej bomo .stopali po njegovi poti in varovali naše pridobitve, saj se zavedamo, da bo le notranje močna, neodvisna in neuvrščena Jugoslavija tudi v bodoče zagotovilo miru in miroljubnega sožitja v mednarodnih, še posebej pa v neposrednih sosedskih odnosih. Prav zato dajemo tudi mi velik poudarek razvijanju
in poglabljanju prijateljskega sodelovanja s sosednjimi in nekaterimi drugimi občinami v Italiji ter z naprednimi demokratičnimi strankami v zamejstvu. To sodelovanje se je še posebej okrepilo po sprejetu osimskih sporazumov.
Tolmin, 18.5.1981
PREDSEDNIK Stane Kovačič
TOVARNA IGEL KOBARID
n. sol. o.
Goriška 5 a, p.p. 2
TOZD Kovinski izdelki, n.sub.o. Žiro račun: 52030-601-13406
TOZD Medicinski pribor n.sub.o.
Žiro račun: 52030-601-13411
TOZD Plastika Bregini n.sub.o. Žiro račun: 52030-601-13432
TOZD Orodjarna in . vzdrževanje n.sub.o.
Žiro račun: 52030-601-13427 Delovna skupnost skupnih služb
Žiro račun: 52030-607-57712 Telegram: TIK KOBARID Tel. h,C. 065-850-20, 85-014, Breginj 89-801
Železniška postaja: Most na Soči
Telex: 34339 Yu TIK
DO TIK s svojim sedežem v Kobaridu proslavlja pomemben jubilej — 30-letnico ustanovitve tovarne. 30-letni razvoj tovarne predstavila zgleden primer vztrajnosti, požrtvovalnosti in iskan|a načinov za osvajanje, računajoč na lastne materialne možnosti, pri tem pa z vso odločnostjo slediti napredku tehnologije ter skrbeti za kakovost in pravilen izbor svojih izdelkov. Skromne raz-
PLANIKA
PLANIKA KRANJ
i r i4/ i
• ■»u djj
TOZD
Tovarna čevljev Tolmin
65220 TOLMIN
želi vsem delovnim ljudem in občanom Tolminske mnogo- delovnih uspehov
tME^nPEXI
PODJETJE ZA PROIZVODNJO INDUSTRIJSKE OPREME p. o.
Proizvodni program:
•	TERMOREGULACIJA
•	STIKALA
•	SIGNALNE SVETILKE
•	INDUSTRIJSKA REGULACIJA
hm	nnhfntl	-"Vi«?:1 '.tlflgi 1C
Čestita delovnim ljudem Tolminske ob občinskem prazniku
;*rHv f»d 7«* A RfTtfbj \
MEBLO
TOZD POHIŠTVO KNEŽA o. sol. o.
65216 most na soči Jugoslavija
Čestitamo delovnim ljudem Tolminske
ob občinskem prazniku
PROGRAM
TEKSTI L
TOZD konfekcija čib bovec
KUK
Kobarid
PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE TOLMIN IN DNEVU MLADOSTI
24.5.	ob 11.00 odkritje spominske plošče topničarjev IX. korpusa v
Hotenju — Dol. Trebuša
30. 5. ob 20.00 Koncert Nev* Svving Ouartet v Osnovni šoli Podbrdo
31.5.	ob 10.00 Odkrit|e grobnice padlim borcem iz livških vasi na
na pokopališču v Peratih
11.00 Srečanje bivših borcev 2. bataljona II. brigade VDV na na Livku s podelitvijo domicila enoti
1.6.	ob 20.00 Otvoritev 24. srečan|o gledališčih skupin Slovenije v
kinodvorani v Tolminu
7.6.	ob 16.00 Otvoritev ZMDA «Posoč|e 81» v Kobaridu
SO(A
TOZD konfekcija pletenin KUK
Čestitata ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem Tolminske
GOSTINSTVO IN TURIZEM TOLMIN n. sol. o.
TOZD «GOSTINSTVO» - TOLMIN o. sub. o.
• teniška igrišča
Hotel KRN
TOLMIN tel. (065) 81-911
Hotel SOČA MOST NA SOČI tel. (065) 87-010
športni turizem atletski stadion pokrita športna dvorana košarka • nogomet in drugo ribolov na soško postrv lov na visokogorsko divjad izleti v naravo čolnarjenje na jezeru
TOZD ALPSKI TURISTIČNI CENTER - BOVEC o. sub. o.
celoletna smuka na Kaninu (2300 m) smučarske tekaške proge kopanje v pokritem bazenu kajakaštvo na Soči • ribolov, lov zabavni programi , -Izleti v naravo turistično letenje z letali
Hotel KANIN
BOVEC tel. (065) 86-021 86-088 Hotel ALP BOVEC tel. (065) 86-040 ŽIČNICE KANIN BOVEC tel. (065) 86-098
sta
VABIMO VAS V DOLINO SOČE!
mere pred 30. leti in nadaljnja prizadevanja kolektiva potrjujejo to kar smo danes dosegli. Iz majhnega obrata, ki je zaposloval 22 delavcev je. nastala moderna tovarna.
Tovarna TIK ni pomembna samo kot najmočnejše podjetje na Tolminskem temveč tudi zaradi svojih perspektiv, ki jih ima pri zaposlovanju novih delavcev. Z izgradnjo dizioaira-nega obrata v obmejnem Bre-ginju je marsikateri domačin združil svpje delo v tem obratu in ostal v domačem kraju, kjer je našel zase in za svojo družino lepšo prihodnost. Tudi nova tovarna medicinskega pribora je zaposlila nove delavce, tako da danes DO TIK združuje preko 550 delavcev. Proizvodni program je dokaj širok, saj izdelujemo od izvijačev, garnitur orodja, podložk do injekcijskih igel za enkratno in večkratno uporabo, ter sistemov za Infuzije in transfuzije, ki zahtevajo popolnoma drugačno tehnologijo in maksimalno skrb za higiensko proizvodnjo.
ISKRA
Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica,
n. sol. o.
NOVA GORICA
TOZD AET TOLMIN
čestita
delovnim ljudem Tolminske ob občinskem prazniku
INDUSTRIJA ČOKOLADE, BONBONOV IN KEKSOV ZAGREB
TOZD „ ,i „ PREDELAVA MLEKA nnUllRa
z n. sub. o.
P
05232
Kobarid
JOSIP KRAŠ* ZAGREB TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV TOLMIN
n. sub. o.
Rutarjeva 35
TOLMIN
želita ob občinskem prazniku vsem kmetijskim proizvajalcem in poslovnim sodelavcem veliko delovnih uspehov

bača
TOVARNA
VOLNENIH
IZDELKOV
PODBRDO
«BAČA» tovarna volnenih izdelkov Podbrdo so je uveljavila kot spe cializirana delovna or ganizacija za izdelova nje česanega volnene ga blaga iz 100% či ste runske volne naj boljših kvalitet.
Izdelki «BAČE» so sr uveljavili na domačen In tujem tržišču. Kupcem pa so izdelk> na voljo v novi proda jalnl tekstila v Podbrdu.
CESTNOPROMETNA DELOVNA OROANIZACIJA
Cummm
’	O L M I H
želi vsem občanom in delovnim ljudem Tolminske veliko delovnih uspehov
Primorje Gorica | n. sol. o.	■A tozd trgovina na drobno in debelo j4ipkomecc
Šempeter pri Gorici	TOLMIN o.sub.o.
čestita vsem občanom Tolminske ob prazniku občin«	
KULTURA

.
24. maja 1981
CIRIL ZLOBEC O NOVI BEBLERJEVI KNJIGI «ČEZ DRN IN STRN»
Očarljiva knjiga spominov...
Referat na predstavitvi Beblerjeve knjige v tržaškem Slovenskem klubu
V tržaškem Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani je bila v torek predstavitev knjige spominov borca, revolucionarja in uglednega diplomata dr. Aleša Beblerja z naslovom «čez dm in stms. Avtorja in njegovo delo, ki je že ob samem izidu naletelo na izredno veliko odmevnost med slovenskim bralstvom, je predstavil pesnik in pisatelj Ciril Zlobec. O samem večeru smo na kratko sicer že poročali, zdi pa se nam prav, da v celoti natisnemo Zlobčeva izvajanja zaradi poglobljenosti in izvirnosti njegovega obravnavanja te zanimive knjige in njegovega avtorja:
*že v samem naslovu najnovejše Beblerjeve knjige. Čez drn in strn, je nekaj šegavega, lahkotnega, hitrega, rekel bi tudi neprilagodljivega se podnaslovu, Spomini, ki smo jih navajeni sprejemati kot nekaj resnobnega, izbranega, kot skrbno presejan in precejen zapis avtorjeve izkušnje in spoznanj, kot nekakšen glas modrosti, ki nam v pričevalčevi besedi ohranja izkušnjo preteklosti za jasnejši razgled po sedanjosti in za varnejši korak skozi temo v prihodnost. Prav to, se nam zdi, je tisto, kar najprej iščemo v spominih: modrost izkušnje.
In kaj je pri Beblerju bližje dejanski vsebini knjige, lahkotnost, šegavost naslova ali resnost podnaslova? V prvem, bi rekel, se nam razkriva poseben vidik avtorjevega značaja, njegove intimne človeške nravi: nemir, radovednost, neučakanost, kot da mu je prehoditi, Alešu Beblerju, vse poti tega sveta našega življenja, pravzaprav bolj kot poti — križemkražem ves svet, življenje v vse smeri, zato. bolj kot po shojenih poteh, predvsem čez drn in strn. Pa vendar: v vsem tem potovanju, skozi življenje, v širjave in globino sveta je tudi izjemen dar, naravnost antična zvestoba usodi, ki prav vse to hoče, Vse to terja.
Po faktografski plati so spomini Aleša Beblerja prava pravcata pustolovščina: če ne bi bili dokumentiram resnica, bi bili skoraj neverjetni za eno samo človeško življenje. Treba pa je seveda takoj dodati: tudi čas, ki ga je Bebler živel, bi se zdel skoraj neverjeten, če ne bi bil resničen. V marsičem celo tragič-
no dokumentirano resničen. To je čas socialnega in političnega kaosa, vseh vrst zatiranja, pa tudi bojev, zmag in porazov, zapletenosti diplomatskih zank in, v e-nem življenju, docela nove razvrstitve nacionalnih in svetovnih
sil, ki tudi danes, po dveh svetovnih vojmh in številnih revolucijah, še niso našle svoje prave lege, ki bi ms navdajala z mirnim pogledom v prihodnost.
a.aj mm torej v svoji knjigi sporoča Aleš Bebler, revolucionar, komunist, bojevnik slovenskega in medmrodnega revoluciomrnega gibanja, izkušen diplomat v naj-tezjih preizkušnjah nemirnega povojnega obdobja?
Na vse to odgovarja ta očarljiva knjiga spominov, ki je v marsičem drugačna od drugih v tej zvrsti. Predvsem: Beblerjeva zvestoba revoluciomrni ideji i:i boju
Avtor spominov «Cez drn in strn* Aleš Bebler ter pesnik Ciril Zlobec, ki je o delu in avtorju govoril
ni izraz obupa, edini možni izhod iz slepe ulice, če pa je to bila, je bila bolj ob misli m celovitost bružbe in njene ureditve, avtorjeve odločitve in dejanja ves čas u-smerja kritično spoznavanje in tista zavest, ki bi ji lahko rekli mciomlni, politični, družbeni, zgodovinski etos. Torej popolm moralna osveščenost odločitve in dejanj. In tu ni nobene razlike med Beblerjevo angažiranostjo v delu ilegalne in preganjane partije med obema vojmma, v brezupnem spopadu s fašizmom v Špan ski državljanski vojni in v mšem mrodnoosvobodilnem boju in revoluciji ali v povojnih diplomat skih prizadevanjih za našo zaho dno mejo, ali pozneje, za mir v Vietmmu.
Beblerjeva življenjska in revo-biciomrm pot je po svoji doga-jalski plati, po nepredvidljivosti usodnih zapletov — čemur avtor pravi «za las je šlo» — mravnost pustolovska, v knjigi berljiva kot krimimlm zgodba, toda zaradi že omenjenega avtorjevega kritičnega spozmnja, globoko etičnega odnosa do slehernega svojega početja, tudi logičm, celo v za-meglenih situacijah vnaprej začrtam, dosledm, nikoli brez smisla in cilja. Tako so ti spomini od prve do zadnje strani dvojno branje: so vznemirljiva zgodba nemvadne usode človeka in so hkrati tudi zgodovim.
Ne glede m to, kakšm mnenje imamo o vlogi osebnosti v zgodovini, iz same zgodovine, tudi naše, vendarle vemo, da obstaja neka lesm in odločilna soodvis ' nost med njo in osebnostmi, ki jo' še posebei oblikujejo in usmerjam in simbolizirajo v javni zavesti. In takšna tesm zveza je tudi med Beblerjetn in vsem tistim, kar smo velikega in tragičnega preži veli zlasti v letih vojne in takoj po njej in v čemer vidimo svojo zgodovino: Aleš Bebler je bil eden naših mjbolj dejavnih komunistov pred vojno, vojaški in politični voditelj v internacionalnih briga-
(Nadaljevanje na 8. strani)
.mu mimiiniiiiiiiftMMf muf urnimi HiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifimiiiniiiiiiiiiiiii j .........................................................................
KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE
Priznanje italijanskim razstavljavcem na Bienalu industrijskega oblikovanja
V pestri paleti dogodkov še gledališki jubileji, Sovretovi nagradi za prevode, Omanova razstava, devetdesetletnica skladatelja Janka Ravnika in dva simfonična koncerta
Deveti mendarodni bienale industrijskega oblikovanja v Jakopičevem razstavišču se je zaključil, vendar pa s svojim izzivom industrije, v širšem smislu celotnega gospodarstva, pa tudi družbene zavesti, odpira nemara bolj kot kdajkoli doslej vrsto kritičnih namigov in pobud. Ne to-li co o samem sebi, kot o svojem »podaljšku*; vključevanju v družbeni vsakdan, praktično življenje, v pojavljanje novih oblik pojmovanja razsežnosti vsakršnega oblikovanja in kreacije ter njunega pomena za humanizacijo družbe.
BIO 9 je z osmimi državami udeleženkami — Italijo, Francijo, Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo, Nemško demokratično republiko, Avstrijo, Japonsko in Jugoslavijo nazadoval glede na prejšnje, vendar pa je prikazal več izdelkov, kar 409, od tega 350 v redni proizvodnji. 39 celo-s nih grafičnih podob in 10 zasnov industrijskih izdelkov. Manjša število držav — kljub velikim naporom ni organizatorju u-spelo pridobiti nobene iz tretjega sveta, kaže na finančne zadrege, deloma na nezanimivest jugoslovanskega trga za njihove izdelke, oziroma nemoz.m st izvoza. Vendar pa obiskovalec razstave dobi vtis visoke kvalitete in izenačenosti izdelkov po državah. Skoro-da nemogoče je ločiti državo od države, kot da sodobno industrijsko oblikovanje izvira iz istih virov in izhodišč. Opazno je prevladovanje sovpada oblike in funkcije, praktičnega pomena in estetskega videza ob visoki tehnologiji. Poudarek letošnjega BIO je v aktualnih tokovih industrijskega oblikovanja kot se kažejo v petnajstih skupinah, od pohištva. svetil, tkanin, za notranjo o-premo, gostinske in gospodinjske opreme in naprav prek optičnih in fotografskih naprav, proizvodnih strojev, elektrotehničnih in elektronskih naprav, do pisarniških strojev in naprav, prometnih sredstev in oprem, komunalne opreme, športne in turistične opreme, i-grač, učil ipd.
Največ priznanj je požela Italija. ki je s svojimi oblikovalskimi pristopi in bogato tradicijo (Annale Zlato šestilo v Milanu) ob skrbnem izboru pokazala največ izvirnosti, domiselnosti, oblikovalskega občutja za lepo in praktično. Jugoslovanski oblikovalci, zlasti slovenski, so pokazali, kot so zatrdili člani mednarodne žirije, zelo visok nivo. Ob že znanih posameznikih in delovnih kolektivih kot uresničevalcih oblikovalskih zamisli, se prizadevanja za uveljavitev širijo tudi v druge republike.
Po nekaj gledaliških jubilejih (šentjakobsko in Mestno gledališče) je pred kratkim praznovalo svoj srebrni rojstni dan Slovensko mladinsko gledališče. Hkrati je praznovalo 15-letnico vključitve jugoslovanskih mladinskih gledališč v mednarodno gledališko or ganizacijo ASSITEJ. Ob tem so pripravili slovesnost, na kateri je spregovoril predsednik RK ZSMS Boris Bavdek. Orisal je prizadevanja za ustanovitev gledališča za mladino, ki se je 12. maja 1956 prvič predstavilo občinstvu. Okrog Kristine Brenkove se je zbraja skupina igralcev, plesalcev in profesorjev: Marta Pavlinova, Miha-
ela Šaričeva, Uroš Kraigher, Sonja Kos-Kraigher, Ivo Kos in predstavljala jedro prihodnjega profesionalnega slovenskega gledališča za mladino. Mladinsko gledališče s svojim delom pomembno prispeval h kulturni vzgoji mladega rodu: spoznavalo ga je s kulturnim izročilom, dramskim jezikom, odrskimi tehnikami, bogatilo znanje in ustvarjalnost ter mu predstavljalo družbene vrednote. Te cilje ima 33-članski kolektiv tudi danes. SMG pa ne prispeva le h kulturni, gledališki vzgoji zgolj mladih, vrsta predstav je v zadnjih letih doživela velik odmev tudi med odraslimi, v Sloveniji, Ju-
■iiiMiiiiirrimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMumiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiii
«Galeb» in «Pastirček»
Sedma", aprilska številka otroške revije »Galeb*, je vsa v znamenju pomladi, ustrezno pozornost pa mmenja tudi dogodkom, ki smo se jih spominjali v tem mesecu, predvsem 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte in začetku narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju. Revija na ta način s prozo, pesmimi in ilustracijami posreduje otrokom vednost o zgodovinskih časih, kar jim bo koristilo v poznejših letih. Ne manjka tudi praktičnih in poučnih sestavkov z različnih področij, predvsem tehničnega in znanstvenega. Na prikupen način predstavlja nove knjige, po katerih naj bi segali otroci. Dopisov je v tej številki bolj malo, kar je mogoče tudi znak določene utrujenosti in pa dejstva, da se približujemo koncu šolskega leta. O-srednjo barvno prilogo mmenja revija tokrat razstavi nabrežin-skih kamnarjev in pa Trstu za časa Marije Terezije.
«Fasttrček» je medtem izšel tudi že s svojo majsko in obenem zadnjo številko 35. letnika izhajanja. Vsebinsko in ilustrativno je manj bogat in pester kot Galeb, ima pa zato odlike drugje, predvsem v skrbi za preprost jezik in pa v množini dopisov svojih mladih bralcev. V rubriki «Spo-zmvajmo svet in ljudh je zelo primeren sestavek 1 za višjo stopnjo, ki govori o planinah, o planinskih kočah, o prvih slovenskih planincih Valentinu Vodniku in Valentinu Staniču, predvsem pa o Jakobu Aljažu. V kulturnem koledarčku je sestavek mmenjen škedenjski učiteljici, pisateljici in časnikarki Marici Gregorič Stepančič, ki je umrla leta 1954 in zapustila kar čedno literarm in zgodovinsko zapuščino. V uvod nem sestavku pa se ^Pastirček* za letos poslavlja od svojih bralcev. jim želi vesele počitnice in jim priporoča, da bi v novem letu še naprej ostali zvesti sodelavci in bralci.
goslaviji in tujini, tako Jovanovičeve Žrtve mode bum bum, ali pa letos Missa in a minor Ljubiše Rističa.
Dan jugoslovanskih gledališč so počastili v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je Franček Drofenik v imenu izvršnega odbora Združenja dramskih umetnikov Slovenije izročil priznanja trem gledališkim igralcem za njihove dosežke v minulem lptu. Prejeli so jih Majolka šuklje iz Slovenskega mladinskega gledališča, Peter Boštjančič iz Slovenskega ljudskega gladilišča iz Celja in Tong Kuntner iz Mestnega gledališča ljubljanskega.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev pa je podelilo med-založniški Sovretovi nagradi za najboljše lanskoletne prevode, žirija je izbrala prevod Pascalovih Misli Janeza Zupeta (izdala Mohorjeva družba v Celju) in prevajalski ciklus filozofskih del, ki jih je poslovenil Frane Jerman. To so dela Schaffa, Kosika, Kali-vode, Bacona, Berkeleya, Humea, Wittgpnstaina, Euckna, Russella ter Ingardna. Dela so izšla pri različnih založbah; največ v Filozofski knjižnici pri Slovenski matici ter v zbirki Misel 'in čas pri Cankarjevi založbi.
Med likovnimi razstavami, vzbuja največ zanimanja obsežen prikaz ustvarjalnega opusa koroškega slikarja in grafika Valentina Omana,^ letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada v Mestni galeriji. «Moj likovni jezik je mednaroden, je splošno človeški in zato vsem, ki imajo radi likovno umetnost, razumljiv,* je povedal Oman. »Angažiranost za moj materin slovenski jezik pride do izraza šele po izdelavi slike, ko zapišem dvojezično legendo*. Dvojezičen je tudi spremni katalog, v katerega je slikar uvrstil tudi v nemškem izvirniku in slovenskem prevodu nekaj verzov svojega dunajskega prijatelja, pesnika P.P. Wiplin-gerja.
Starosta slovenskih skladateljev Janko Ravnik je pred kratkim obhajal devetdesetletnico. Ob viso kem življenjskem in delovnem ju bileju — leta 1968 je za svoje skladateljsko, pianistično in peda gosko delo prejel Prešernovo na grado, so v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev pripravili večer njegovih del. Ravnik je bil eden prvih naših koncertnih pianistov visoke umet niške ravni. Dve desetletji je bil profesor na ljubljanskem konser vatoriju, še več pa profesor na Akademiji za glasbo. Kot skladatelj je ustvarjal izbrano, predvsem za klavir, zbor in samo-MAR1JAN ZLOBEC
(Nadaljevanje m 8. strani)
1
1
S:
S:
&
V:
•X
1
I
I
:*
;!;!
jjj:
I
*:
•ji:
¥:
S
Š!
S
:¥
§
|
|
ijij
|
S
:j:j
;!;!
I
j:-:
¥:
S
%
vi
I
I
I
|
.‘v
I
I
CANKARJEVA ZALOZBA Ljubljana, Kopitarjeva 2
TITOVA
POSLEDNJA BITKA
ZALOŽBA
Knjiga, ki z besedo in sliko pretresljivo prikaže prvih 131 dni leta 1980, ki bo vsakemu Jugoslovanu vedno ostalo v spominu kot leto, ko je umrl Tito.
Pretresljive slike zadnjih dni Titovega življenja in slovesa od njega so dokument, ki ga bo hotel imeti v knjižnici vsak Slovenec.
' f ,yl
Podatki o knjigi: format 24x30 cm 271 strani 378 fotografij cena 800 din (4 obroki)
j
TITO - ILUSTRIRANI ŽIVLJENJEPIS
Knjigo prikazuje Titovo življenje od otroštva do smrti. Skuša podati podobo ne le njegovega političnega in javnega dela, temveč tudi zasebnega življenja. Bogata življenjska pot fantiča iz zagorskih gričev, do maršala Jugoslavije in državnika, ki ga je spoštoval ves svet, je prikazana z mnogimi prvič objavljenimi slikami in podatki. Tudi te knjige ne bo hotel nihče pogrešati.


Sir? *ii-
Podatki o knjigi: format 24x30 cm 185 strani 211 fotof rafij 900 din (4 obroki)
NAROČILNICA
Priimek In Ime .
Naslov .........
Zaposlen(a) ....
Poklic..........
Reg. št. os. Izk.
Nepreklicno naročam knjige:
• iHiitiiimliimMMiii

Izd. od.
■ ■■UIIIHHIHIIIini
			
Datum
Podpis
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
CANKARJEVA ZALOŽBA, 61000 Ljubljana, Kopitarjeva 2
Knjigi lahko naročite tudi v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20, Trst
ali ju naročite v Gorici na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1
Si
%
!S
|
|
v!
vi
v!
vi
v!
jj£
vi
;X
I
¥:
S:
V.
vi
vi
I
J
v.
S:
%
X;
%
S: -
;X
1
I
•X
I
¥:
Si
v.
;>!
Si
•X
s
i
vi
J
vi
I
1
S
I
!
I
Si
?!
S:
i
1
I
1
•V
Ši
i
ii
I
I
§
J
1
i
•X
i
%
I
$
$
I
i
S:
j;j:
Si
|i
I;I;
I
X-
|
$
S:
i;
v.
S:S;S:S:S;S:S:::S:S:S:S:*SSS*:S:S:S:*:S:*ffi::¥::^^
KULTURA
K , ■■■' ’ ..V' ■	'•	’ ■": :■
24. ma|a 1981
SLOVENSKE KNJIŽNE ZALOŽBE V LETU 1981 (21)
Založba Lipa: domače leposlovje in prevodi
Prikaz domačega leposlovja pri založbi Lipa začnimo s knjigo njenega, tako rekoč »hišnega* pisatelja Pavleta Zidarja. Najnovejše delo Pavleta Zidarja «čudeži» sestavlja niz samostojnih, v sebi zaokroženih zgodb iz resničnega, realistično opazovanega in prikazovanega življenja; povezujejo se v večjo, pregledno, mozaično kompozicijsko celoto, polno ironičnih, komičnih ih sarkastičnih zasukov, med katerimi se bralcu najbolj vtisnejo v spomin in mu vedrijo duha tisti, ki v filmski govorici podob asociirajo mimogrede tudi sodobnost, sodobni način mišljenja in ravnanja ter ga stavijo pod kritično lupo. Pisateljevo sporočilo, ki se lušči iz drobcev, sestavljenih v realistični tehniki, ki pa se vselej in vsak zase pretekajo v zasuk čudežnega konca, čudeža, nepričakovanega razpleta, presenetljive skrite smiselnosti, nam odstira pogled v tisti nazor, ki pravi, da ljudje v bistvu živimo utopično življenje, ne le realnega. V utopiji je barva življenja, tista svetla in temna hkrati, ki pa iz oddaljenosti ponuja drugačen pogled na vse to, kar človek doživlja in o čemer je prepričan, kar konec koncev tudi veruje. Vsaka izmed nanizank je nekakšno nemo ogledalo, iz katerega bralca pogledujejo začudene nenavadne podobe, nabite z ironijo, smehom in spravljivostjo do človeških napak Človek v ogledalu je resničen in neresničen hkrati, je poskus biti tudi nekaj več, poskus preseganja danega sveta tostran in onstran ogledala. Zato v tem tekstu, v katerem se situacije prelivajo kot mavrični spektrum. živo utripa streznjevalna ironija, s tem pa tudi naravnanost v odgovornejšo smer v odnosih med ljudmi.
Naslednje delo so «psihiatrovi zapiski* Jožeta Felca Dod naslovom «Osamelci». «Bistvo trpljenja je tako zagonetno kot smisel življenja. Bolj ko je trpljenje absurdno, večja je uganka njegovi smiselnosti.* S to mislijo se zaključuje knjiga dr. Jožeta Felca, psihiatra in predstojnika psihiatrične bolnišnice v Idriji. Lahko rečemo, da je delo že no svoji tematiki nekaj povsem svojskega, saj posega na področje, ki ga slovenska literatura komajda obdeluje, to je na področje psihiatrije, človekove intime ter pravega pragozda nerazvozlanih in ne-doumljenih duševnih procesov, ki pogostokrat iznenada, brez pravega vzroka, privro na dan ter porinejo človeško bitje v svet, blodenj, shizofrenije, idioti zim a iri totalne dezintegracije osebnosti
Tehtnost »psihiatrov ihZapfsko v*, vezanih na posamične bolezenske primere, pa ni samo v strokovno medicinskem pogledu, marveč tudi v literarnem. Avtor zna spretno pritegovati bralca v ta zagonetni svet psihiatrične bolnišnice v Idriji, v svet pacientov (posamezni primeri so naravnost enkratno izklesani), zdravnikov, osebja ter seveda okolice, ki polagoma sprejema v svojo zavest tudi tovrstno bolnišnico, ki da navsezadnje prinaša kraju celo gospodarske koristi. Zapiski so pisani v prvi o-sebi, kar še bolj podčrtuje avten tičnost pričevanj, pred avtorja pa stavi vsekakor težko nalogo brezobzirne odkritosti, tudi do same ga sebe. Pisatelj se odziva tudi zunanjim svetovnim dogajanjem (vietnamska vojna, cmevna politika). Vendar so ta »zunanja dogajanja* bolj ilustracija ča»a in prostora kot drugo. Pisatelj namreč usmerja svoj glavni interes v labirinte človekove psihe k tistemu večnemu vprašanju, ki si ga tako rekoč vsak dan znova postavljajo psihiatri. Kai je namreč na drugi strani vral kamor se umakne pacient, ko se zaklene, zapre, ne samo pred psihiatrom, marveč pred najbližjimi in najdražjimi svojci.
Prav ta množičnost primerov, resničnost dnevniškega zapisovanja že omenjena pisateljeva spretnost, ki zna »povzdignili* realnost v svet literarne umetnine, in ne nazadnje natančna jezikovna dognanost dajejo temu delu vse lastnosti, da se prezen-tira javnosti v knjižni obliki S tem delom, ki bi ga moral avtor nadaljevati, saj nas preseneča kratkost spisa bo naša literatura bogatejša za dragoceno knjigo in to, kot že rečeno, s področja, ki je pri nas tako redko zajeto v knjigi, ki postaja zaradi dinamike današnjega časa in življenja tudi zelo aktualno. V n.itm gre za stilistično in vsebinsko zanimiv opis vraščanja in preraščanja psihiatrične ustanove v življenje nekega kraja. Vendar ne gre za kroniko ali zgolj avtobiografijo. Opisi doživljanja bolnikov in filozofske, etične in poklicne dileme in razmišljanja zdravnikov dajejo delu širše dimenzije. Delo je napisano globoko doživete, hkrati Pa je ob vsej boleči usodnosti in pretresljivosti polno humanosti in toplega humorja. Kot tako, posebno še. ker je napisano zelo tekoče, in ip tematsko zanimivo in originalno, bo našlo nedvomno širok krog bralcev.
Naslednje delo je sicer ponatis, vendar gre za precej dopolnjen in dognan ponatis romana Milana Lipovca »Ljudje ob cesti*, ki je izšel pred dvajsetimi leti in doživet zelo lep uspeh in zanimanje med bralci in ga seveda zato že dolgo ni več na knjižnem trgu.
Tudi Dimitrij Rupel je s po dročja esejistike in kritike poslal nekakšen »hišni* sodelavec založbe Lipe. To pot bo izšlo njegovo delo pod naslovom »Po skusi z resničnostjo*. Eseji, zbrani v tej knjigi, so vsi po vrsti
napisani s težnjo po novi literarni metodi. Oznaka »resničnosti* hoče povedati, da gre za medij in naravnanost, ki sta drugačna od klasične literarne pisave, kjer praviloma gre za »kvaziresnič-nost». Kriterij teh esejev je torej praviloma strožji, saj vsebuje avtobiografske, kulturno-zgo-dovinske, sociološke in druge »realne*, tako rekoč preverljive sestavine. Po drugi strani pa je esejistična igra s temi realnimi podatki, oziroma dejstvi takšne narave, da končno preverjanje silno zaplete in tako rekoč onemogoča. Iz prav realnih koordinat se eseji pogosto «csvobcdi.jO» h govorici «globin» in bitnih snovi. bistvenih gibal življenja Torej je temeljna preokupacija teh poglavij, ki segajo od opisa Štajerske in Primorske do doživetja kulturnih medijev, kot sta televizija in gledališče, vendarle literarna. To, da so ti eseji pravzaprav kratke zgodbe ali celo črtice, omogoča predvsem izpostavitev pripovedovalca, prve osebe. Za vsak «splošen» sklej) odgovarja neka osebna izkušnia. Preprosto povedano, to so osebne, celo intimne zgodbe, ki nočejo govoriti s pomočjo racionalnih spoznanj, ampak spoznanja slej ko prej povezujejo z eksistencialno prizadetostjo in izkušnjo. Za pisavo v teh esejih sta značilna hu-
mor in slogovni artizem. Kot smo rekli že v začetku, gre za iskanje novih proznih poti, ki so se odprle že z znano Kiševo, oziroma Borghesovo avanturo «Fiction-faetion*. Če bi bila prva skrb posvečena aktualnim dogodkom, bi to pisanje slej ko prej povozil čas: kar ostane, so človeške usode. Za konec pa naštejemo še nekaj naslovov esejev iz te knjige: Esej o štajerski. Esej o tujini, Esej o avtoritetah. Esej o prijateljih, Esej o televiziji, Esej o Dubrovniku, Esej o Primorski, E-sej o študentih. Esej o gledališču.
Med ostalimi izvirnimi deli moramo omeniti knjigo Nelide Silič - Nemec «Povojni javni spomeniki na Primorskem*, s katerim je avtorica, umestnostna zgodovinarka, storila pomembno kulturno dejanje, vredno vse pozornosti. V svoji obširni razpravi je zbrala in kritično opisala ter umetnostno ocenila večino povojnih spomenikov, posejanih po Primorski in večinoma postavljenih v spomin na dogodke med narodnoosvobodilnim bojem. Ob sami razpravi je treba opozoriti še na likovno stran dela, saj je avtorica priložila- vrsto posnetkov obravnavanih spomenikov, ponekod pa tudi osnutke in načrte zanje, kakor jih je dobila od u-metnikov, ki šo spomenike zasnovali in izdelali. Delo hkrati pred-
stavlja tudi prispevek založbe k praznovanju 40.obletnice Osvobodilne fronte. Tudi delo Tomaža Brejca »Slikarstvo od 14. do 19. stoletja na slovenski obali* sodi med likovno pisanje. Na slovenski obali se .je slikarstvo od renesanse dalje namreč razvijalo pod vplivom evropskih, zlasti beneških slikarskih tokov in iz pobud domačih slikarjev. Uvodna študija Brejčeve knjige raziskuje nivo okusa v slovenski Istri skozi tri stoletja, ki .je odločal o nakupu in domači produkciji tabelnih slik, v osrednjem delu knjige pa so pisane vse in situ in muzejsko ohranjene tabelne slike na slovenski obali. Knjiga vsebuje tudi reprodukcije bolje ohranjenih in značilnih tabelnih slik. biografijo in imensko kazalo. Tako bo delo prispevalo k spoznavanju preteklosti slovenske Istre.
Med prevodi moramo na prvem mestu omeniti antologijo sodobne italijanske proze pod naslovom Pripovedniki Furlanije in Julijske krajine*, ki jo je pripravil slovenski tržaški književnik Josip Tavčar. V antologiji bo zastopanih osem avtorjev iz sosednje italijanske pokrajine in sicer: Fran-cesco Burdin, Stellio Nattiono, Alcide Paolini, Pier Paolo Paso-lfni, Renzo Rosso, Carlo Gorlon, Fulvio Tomizza in Carolus Cer-
bo izčrpno literarno zgodovinsko orisal tokove v sodobni italijanski literaturi in temeljne poteze u-metniške proze izbranih avtorjev. Knjiga bo vsebovala tudi kratke biografske in bibliografske podat-te in bo tako vsekakor predstavljala zanimiv in aktualen vpogled v delavnice sosednjih pisateljskih ustvarjalcev.
Dalje bo letos izšel v dveh knjigah uspešni roman Normana Mai-lerja «Krvnikova pesem*, roman indijsko-angleške pisateljice M. M. Kaye «Palača vetrov*, prevoda dveh romanov tujega »hišnega* pisatelja H. K. Konsalika «Ugledna družina* in »Specialist za poroke*, roman H. H. Kirsta «Razprodaja herojev* in sodobnega francoskega pisatelja J. Blocha »Svetovljani*. Dalje so tu še avtobiografski zapiski filmske igralke L. Palmerjeve «Ob.jem ima svoj čas*. V sodelovanju s Knjižnim klubom pripravlja založba še tri praktična dela, oziroma priročnike in to o pletenju, kvačkanju in italijanski kuhinji.
In končno, v pripravi je druga izdaja lani izišlega romana Ful-via Tomizze «Boljše življenje*, kar pomeni, da pri nas vsekakor velja zanimanje in pozornost tudi sodobni tako domači kot tuji književnosti le, če je ta kvalitetna. In Tomizzov roman to vsekakor je.
D. Ž.
OB OSEMDESETLETNICI SMRTI
0 PESNICI IN PISATELJICI PAVLINI PAJK, ROJ. DOLJAK
goly. Knjigi bo dodan uvod, ki
GLEDALIŠKI MESEC V ZDA (2)
Droga postaja: San Francisco
Druga postaja enomesečnega j smislu požvižgajo na nevarnost
gledališkega popotovanja po Združenih državah Amerike nas je navdala z navdušenjem: res se je izkazalo — to je mogoče trditi tudi upoštevaje vse naslednje «po-staje» ameriškega gledališča — da Washington ni merodajen pokazatelj gledališča cnove celine», čeprav se ponaša med drugim s čudovitem Kennedy:evim centrov, v kateri so operna in filharmonična dvorana, kar tri gledališke dvorane in kinotečna filmska dvorana.
San Francisco se nam je resnično predstavil kot. izrazito gledališko mesto z učinkovitimi gledali- • škimi hišami, močnim univerzitetnim središčem v Berkelegju ter izredno zanimivo gledališko šolo Ameriškega konservatorija ali s Kratico «ACT-ja».
že prvo gledališko srečanje v tem 3 milfjdnsketn orjaku — toliko šteje namreč San Francisco z mestom - dvojčkom Oaklandom — je bilo navdušujoče: v gledališču «Magic Theatre», torej v magičnem ali čudežnem gledališču smo
predolge predstave in nizajo prizore, kot si ti sledijo v življenju nesrečne Mary Barnes. Igralka osrednje vloge Linda Hoy je psiho-fizično tako prepričljiva, da je srečanje z nio takoj po predstavi tudi za gledališkega človeka nekam neprijetno in čudno: ni se še namreč polegel čar igre in igralke skorajda ni mogoče tako hitro gledati kot zasebnika, ločenega od lika Mary Barnes.
V San Franciscu so zelo dobro organizirano srečanje z gledališkimi ljudmi in ustanovami: spoznamo ustroj in delo gledališkega oddelka na univerzi v Berkeletjiu, srečamo se s predstavniki mednarodnega gledališkega festivala 'ilv.tersekljpm, ki nam predstavijo eksperimentalno gledališče San Francisca in okolice c učinkovito, več kot polurno barvno kaseto, in končno obiščemo *ACT», se pravi gledališko šolo ^Ameriški konservatorij za gledališče*, ki je priključena istoimenskemu gledališču. Srečanja z različnimi predmeti omenjene šole so več
da srečanje z Richardom Burtonom. Naj bo zvezdnik ali ne, svoj posel opravlja izjemno dobro in zelo inteligentno: z zelo zadržano in asketsko igro, do kraja disciplinirano igro telesa in rok. ves čas prisiljuje občinstvo, da ga spremlja z največjo pozornostjo, čeprav je na ogromnem odru med številnimi akterji najbolj negiben vendar negiben samo na videz. Kvaliteta njegove igre pravzaprav preseneča, kreacija nam, da vedeti, da verjetno ne moreš biti «zvezdnik» zastonj, ampak si je treba takšno vlogo — in honorar seveda — vedno na novo in sproti priboriti.
Od San Francisca se poslovimo v gledališču «Berkeley Slage Companij*, ki je neke vrste podaljšek univerzitetnega študija. V razmeroma majhnem prostoru gledamo predstavo, ki je tik pred premiero. cVečer v našem stoletju* Jerrgja Piferja — igro o
totalitarizmu izraženem s komorno igro oblastniške celice, ki je takorekoč hermetično zaprta v gole pisarniške prostore, kjer se naklepajo in tudi dogajajo nasilja vseh vrst. od psiholoških nri-tiskov do fizičnega obračuna. Nasilje se poživa samo — to bi bila ideja dobro zasnovanega in zelo prepričljivo izvajanega dela. kjer spet prihaja do izraza velika moč igralca in pa režije, ki se zavestno usmerja v tega istega igralca. Z eno besedo: večer v Berkeleym prijetno zaokroži podobno gledališkega snovanja, kot smo ga doživeli v San Franciscu: v takšnem razpoloženju smo tudi že pozabili razočaranja v Washingtonu. narobe, srečanji z zanimivo skupino na univerzi v Marglandu in latinskoameriškim etničnim gledališčem se spominsko okrepita in se pridrsita novim pričakovanjem, kft odhaiaiflo V Chicago. "* * JANEZ POVŠE
Ko je slovenska književnost v drugi polovici prejšnjega stoletja prav pomladansko zabrstela, so se v tem razveseljivem slovstvenem razcvetu pojavile tudi predstavnice «nežnega peresa*. In med prvimi, ki so stopile pred slovenske bralce, je bila tudi mlada Go-ričanka Pavlina Doljak, pozneje Pajkova, ki se je s svojim odličnim pisanjem povzpela na častno mesto v našem slovstvu.
Na življenjsko pot te prve primorske pisateljice je bilo natresenega mnogo več trnja kot cvetja, že od nežne mladosti. Toda Pavlina jo je prehodila častno, vso, do konca.
Njen oče Josip Doljak, po poklicu sodnik, je bil doma iz Grgarja pri Gorici, mati pa iz Gorice, iz poitalijančene družine Milharčič, in ni znala slovenščine, tako, da se je na Doljakovem domu govorilo italijansko. Kot državni u-službenec je bil Doljak premeščen v Pavijo v Lombardiji (tedaj je bila ta dežela pod avstrijsko zasedbo), in v tem italijanskem mestu sta se rodila najprej sin Teodor, za njim pa 9. aprila 1854 Pavlina - poznejša slovenska pesnica in pisateljica. Kmalu po njenem rojstvu so se Doljakovi preselili v Milanu, kjer sta se rodili še dve hčerki — in rojstvo zadnje je uboga mati plačala s svojo smrtjo.
Ko je bila Avstrija leta 1859 v vojni z Piemonteži premagana in je morala zapustiti Lombardijo, se je Doljak s svojimi otroki vrnil v domače kraje. Naselil se je v Trstu, kjer pa je že dve leti pozneje umrl. Štiri osirotele otroke je vzel v oskrbo Doljakov brat Matija, premožen posestnik, župan in rodoljub v Solkanu, Pavlina je nekaj let obiskovala Šolo pri Ur-šulinkah v Gorici, a jo je stric kmalu pridržal doma, da je pomagala pri gospodinjstvu, kar pa je ukaželjno deklico žalostilo; čutila se je prizadeto, zapostavljeno.
Tudi v družini Matije Doljaka, kjer je živela Pavlina, je do smrti prve Doljakove žene prevladovala italijanska govorica, a se je zatem udomačila slovenščina, zlasti še, ker so k Doljakovim začeli zahajati zavedni Slovenci kot Karel Lavrič, Ernest Klavžar, profesor Fran Levec in drugi. To novo narodno okolje je tako vplivalo na mlado Pavlino, da se je začutila Slovenko, čeprav tedaj slovenskega jezika ni znala, ker je tudi njeno šolanje bilo izključno italijansko in nemško. Občevanje s slovenskimi rodoljubi jo je navd(jšilo za domače govoriqp,_.da ^se J§ jfc začela učiti, in'čeprav ji je spočetka šlo precej trde, je kmalu že na-
stopala z deklamacijami v solkanski čitalnici. In tudi pisanja v slovenščini se je lotila.
Zelo občutno življenjsko spremembo je Pavlina doživela leta 1872. Ker je tedaj njen brat dobil službo pri goriškem sodišču in se nastanil v Gorici, so se tudi sestre priselile k njemu in na novem domu je spet morala Pavlina gospodinjiti. V tem novem položaju pa ni bila nič kaj zadovoljna. Zelo se ji je tožilo po Solkanu in tamkajšnji družbi, zato pa se je vse bolj predajala učenju slovenskega jezika in prvim poskusom pisateljevanja.
O začetnih težavah, ki jih je ; imela pri poskusih pisati v slovenščini,. pravi v nekem pismu J. Cimpermanu: «v slovenskem jeziku kaj pisati, mi je l?ilo pretežko. Poskusila sem v italijanskem, a šlo mi nej iz srca, ker Slovenec je bil, ki je v meni zbudil novo grenko - sladko življenje, tedaj slovenske so morale i pesmi biti. . .»
Toda ni ji bilo lahko izživljanje v slovenskem jeziku, kajti brat,
ST”' ^
K \
Big;;:;:
Pavlina Pajkova
od katerega je bila tedaj odvisna, je bil Slovencem naravnost sovražen, ni dovolil, da bi se na njegovem domu govorilo po slovensko. Vzlic bratovemu nasprotovanju pa je Pavlina nadaljevala po poti za katero se je odločila, še posebno, ker so jo prvi uspehi vzpodbujali k temu. Poleti 1873 je namred izšel v goriški »Soči* njen spis «Prva ljubezen* in kmalu še »Ženska v družini*. Zaželela pa si je, da bi njeno pisanje prišlo do objave v kakem bolj znanem slovstvenem časopisu. Zato je poslala nekaj pesmic Janiji Pa^ku, ur^dnjku leposlovnega lista »Zora* v Mariboru, in res so bile tam objavljane. Tako je
Si oaledali «vlesno» vredstavo «Ev-	omenjene sme su ucc
ILoL TJrfJtniliLZnn kot zanimiva, prav gotovo pa nas
ropa» znanega ekspresionističnega dramatika Georka Kaiserja v prevodu gledališkega, raziskovalca in teoretika Mariina Esslina, ki je bil leta I9S7 tudi eden od soustanoviteljev omenjene gledališke skupine. Predstava se je izognila vsakršni konvencionalnosti in je s svojim izrazom — kombinacijo giba in igre, plesa in besede — pravzaprav močno nadgradila vse tiste šablone, ki nas spremljajo ob po'mu 1 i. ekspresionističnega giet..ališča. Nobene klasične teme in mrakobnosti, zamorjenih atmosfer in mučne patetike, pač pa polno svetlobe in povsem novih pomenov — zanimivo je, da «Magic Theatre» večji del svojega repertoarja posveča evropskemu ekspresionizmu, še več, celoten estetski koncept gledališča izhaja iz prenovljene ter prodorne inačice omenjene estetske smeri, ki v Evropi navadno rojeva več ali manj vnaprej znana ponavljanja.
Tudi drugo gledališko srečanje je vznemirljivo v svoji prodornosti in v nekem smislu stopnjuje več kot ugodne vtise predstave latinskoameriškega gledališča v Washingtonu: «Mary Bame.s* angleškega avtorja Davida Edgarja je zgoščeno neo naturalistično gledališče, kjer je ameriški gledališki izraz, bolje rečeno, moč igralca, pravzaprav izjemno močno in učinkovito'. Zgodba o debelušni in skorajda mentalno zaostali Mary Barnes, zgodba o njenem užit liani« v normalno okolje, zgodba njenih ljubezni in nesporazumov je polna naravnost drastičnih prizorov in dogodkov, ki pa so po svoji logiki docela smiselni in u-temeljeni. Predstava se dogaja v majhnem, prerejenem prostoru gledališča »Eureka* na robu San Francisca, z odrom traja okrogle tri ure, vendar njena moč ves čas raste: izvajalci se v dobrem
najbolj navduši predmet «Aleksandrova tehnika», za katero še nihče v skupini ni slišal in ie nedvomno prodorna novost za katero bo verjetno še slišati tudi v Evropi. Romantično-grozljiva zgodba zdravnika Aleksandra, ki se je v nesreči tolikanj polkodo val. da lahko prične spet govorit i samo s pomočjo specializiranega študija anatomije govora in diha, je dolgo časa ostala za zidovi bolnišnic in poglobljenih anatomskih raziskav, Američani pa so doumeli, da je mogoče ugotovitve aplicirati tudi v gleaališče Trenutno služi «Aleksandrova tehnikov za anatomsko spioščanie govornih in dihalnih organov, kjer pedagog s tipanjem opozarja mladega igralca, kje nastopajo odvečni in zaviralni vozli bodisi v grlu oziroma čeljusti bodisi v prsnem košu in na hrbtu, od koder prihaja moč diha.
Na omenjeni šoli je navdušil tildi predmet «maske». kjer mora iaralec improvizirati lik m prizor z nevtralno masko na obrazu: nevtralna maska namreč docela izključi izraz obraza in igralec je na ta način prisiljen *ču-titi* in «mislith s telesom. Na vsak način zelo preprosta učinkovita in smiselna metoda, ki pomaga premagovati ostanke ali zametke tistega ^literarnega* ale-daliSČa. ki je pravzaprav fizično in prostorsko mrtvo.
V San Franciscu poiskusimo srečo z muzikalom v drugič: «Ca-melott z Richardom Burtonom v naslovni vlogi nas bi do kraja prepričal, če ne bi bila scensko-kosiumska oprema tako kičasta v barvah in ilustrativnosti. Glas-beno-igralski del pa je več kot na nivoju, prav tako so imenitne neverjetno hitre scenske sepremem-be, posebno poglavje pa ie seve-
SSG v Celju z Vražjim fantom
centificati di cnedito del tesono
veljavnost 3 leta
zapadlost 1. junija 1984
PRVI ŠESTMESEČNI KUPON
KI ODGOVARJA LETNEMU DONOSU ZA PRVO ŠESTMESEČJE CA 21%
naslednji kuponi
Po velikem uspehu, ki ga je bil Vražji fant deležen v lanski sezoni in na začetku letošnje, je bila ta predstava vključena v repertoarni program Slovenskega ljudskega gledališča v Celju.
Sgngeova komedija Vražji fant zahodne strani, ki jo je v lanski sezoni zrežiral Zvone Šedlbauer, sceno in kostume znnjn sia izdelala Marjan Kravos in Manja Vidcu, glasbo je priskrbet Jam Golob, prevod pa Ciril Kosmač, je bila deležna lepega priznanja tako s strani občinstvu kot s strani strokovne kritike. Zanimanje zanjo in navdušenje nad izvedbo, nad originalnostjo scene in kostumov se je kazalo pri vseh predstavah, tako da lahko uvrščamo
to delo med najuspešnejše postavitve našega gledališča.
Andrej Inkret je o njem napisal, da je to «psihološka. nemara že kar karakterno komedijska uprizoritev, obenem pa iflia. v kateri prevladujejo lirizmi ter se komika rojeva šele iz njihove ”pretirane" naivnosti». Ace Mer-molja pa je mnenja, da se je ^kakovost šedlbauerjeve režite pokazala tudi v vliti ansambelski igri. kjer se osebe, ljubezen, sanje, psihološki preobrati ujema jo v resnično skladno enoto. ,
Gotovo bo ansambel SSG s to predstava osvojil tudi celjsko občinstvo in bo v devetih ponovitvah Sgnpeove komedije deležen kar največjega priznanja.
Šestmesečni donos bot +
0,40
odstotka
emisijska cena za vsakih 100 lir nom. vrednosti
99,00 lir
□ Kuponi, ki sledijo prvemu, so določeni z dodatkom 40 stotink povprečnega donosa šestmesečnih blagajniških zapisov □□□ Minimalni sveženj 1 milijon lir □□□ Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni genti in drugi pooblaščeni operaterji jih bodo lahko rezervirali pri zavodu Banca dltalia do 27. maja □□□ Obračun bo bo 1. junija po ceni 990.000 lir za milijon □□□ Občinstvo jih bo lahko zahtevalo v bankah in pri menjalnih agentih za nakup po emisijskih cenah plus provizija □□
oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine
dvajsetletna Pavlina Doljakova, ki le nekaj let pred tem ni poznala slovenščine — stopila pred slovensko javnost kot pesnica in pisateljica, in je na tem področju u-spešno delovala do svoje smrti.
Slovstveni stiki z urednikom mariborske »Zore* prof. Pajkom, pa so kmalu preusmerili življenjsko pot mlade goriške pisateljice. Poleti 1875 je Pajku umrla žena in ker je ob tem dogodku Pavlina globoko sočustvovala s prizadetim, je ta zaslutil v tej romantični sodelavki sorodno dušo. V jeseni istega leta je prišel v Gorico in njuno snidenje je le še bolj utrdilo prijateljske in tudi čustvene vezi; zaročila sta se in februarja leta 1876 poročila. Pavlina je bila stara 22 let, Janko Pajk pa 39 let. In polna upov v lepšo bodočnost, je Pavlina odšla z možem na svoje novo domovanje v Maribor.
Toda čas zadovoljstva in sreče se je kmalu iztekel. Pajk je doživel s svojim listom in tiskamo gospodarski polom, tako da je moral ponovno v profesorsko službo. Namestitev pa je dobil izven Maribora; odšli so v Gradec, nato v Brno in nazadnje leta 1887 na Dunaj, kjer so preživeli celih dvanajst let.
Še ko je izdajal »Zoro*, se je Pajk zapletel v ostre spore s skoro vsemi vidnejšimi književnimi predstavniki in je seveda potegnil tudi Pavlino v vrtinec teh škodljivih prepirov. Zaradi tega so ji oni iz nasprotnega tabora kritizirali vse, kar je napisala. Zagrenjen? nad tem je polagoma opuščala pisateljevanje ter obdržala stike le še z redkimi književniki. Toda kljub razočaranju, ki ga je doživljala na literarnem področju, in kljub raznim nevšečnostim, ki so prizadevale njeno družino, je ostala skrbna mati otrokoma, ter zvesta družica in opora svojemu možu.
Na Dunaju sta se Pajkova sezna nila in navezala stike z nekateri-rimi odličnimi rojaki, ki so tam živeli; in zlasti Pavlina je rada občevala z njimi. Tudi s Stritarjem, s katerim so se v prejšnjih letih sprli, so se na Dunaju spet sprijaznili. In Pavlina je uživala u-gled in spoštovanje tam živečih Slovenec; zato je prav rada zahajala v njihov «Slovenski klub*, ter je spet krepkeje prijela za pero. Toda ni ji bilo usojeno dolgo uživati mirnega življenja, kot ji je potekalo zadnje čase na Dunaju. Zaradi bolehnosti je Pajk spomladi leta 1899 zaprosil za upokojitev in te tistg poletje so se po dvajsetih letih odsotnosti končno za stalno vrnili v domovino v Ljubljano, kjer pa je Pajk že v jeseni istega leta umrl.
Moževa smrt je Pavlino hudo prizadela; skoro popolnoma se je odtegnila iz javnega življenja, živela je le še za svoja dva sinova; občevala pa samo z urednikom «Dom in Sveta* F. Lampetom in družino F. Levca, s katero jo je po nekdanjih sporih zbližala poroka sina Milana z Levčevo hčerjo Vido. Pisateljevala je malo, ker je tudi njo začela nadlegovati bolezen, in proti koncu maja leta. 1901 jo je še pljučnica napadla, katere pa že precej prizadeta Pavlina ni prenesla. Umrla je L junija 1901, stara 47 let.
Pavlina Pajkova je bila dobra in plodovita slovenska pesnica in pisateljica, tako da zavzema odlično mesto v zgodovini naše književnosti. Kot že omenjeno, se je najpr-vo oglasila v goriški «Soči», zatem v «Zori», pozneje je pisala v »Ljubljanski Zvon*, »Dom in Svet*, »Kres*; mnogo njenih del je izšlo pri «Družhi sv. Mahorja*, »Slovenski Matici* in še kje drugje. Že njene prve pesmi, objavljene v »Zori*, so vzbudile pozornost in urednik Pajk, ki tedaj Pavline še ni osebno poznal, je pisal o njej pesniku Jos. Cimpermanu: P. D. je izvrsten biser, koji se je mogel na Slovenskem glede poezije najti. Pavlina je še v jeziku neokretna.. ., ali ona je globoko-čutna, zares s poetiškim genijem nadarjena*. Pesmi je objavljala v «Zori» vse do leta 1878, ko je bil Pajk prisiljen ustaviti izhajanje lista. Tega leta je Pavlina izdala v posebni knjižici svoje zbrane »Pesmi*. Po teh dogodkih ni skoro tri leta nič objavila, ker zaradi že omenjenega spora ni imela kje. Oglasila se je spet v »Kresu*, ki je začel izhajati v Celovcu leta 1881. Ker pa je «Kres» že po nekaj letih utihnil, je tudi Pavlina utihnila, ter se ni šest let nič oglasila. Nepričakovano se je objavila leta 1892 v »Ljubljanskem Zvonu* z »Aforizmi o ljubezni*, ki jih je napisala in čitala v »Slovenskem klubu* na Dunaju. Leto pozneje je tudi «Dom in Svet* začel prinašati njsna dela, in v obeh listih je potem sodelovala do svoje smrti.
V svojih delih je Pajkova prikazovala predvsem ženske osebnosti, njih značaje in okolje. Pisala je mnogo in je res velika škrda, da je tedaj prišlo do tistih neljubih sporov, ki so tako neugodno vplivali na delovanje tc odličn- pisateljice, ter jo prikrajšali zaslužnega priznanja, katero je sicer prišli pozneje, ko so se razgreti duhovi umirili.
Čeprav je v svojem življenju o-kusila težke udarce usode, doživljala krivice in razočaranja, je Pavlina Pajkova ostala vedno blaga in plemenita v vseh pogledih. In Fr. Lampe, urednik «Doma in Sveta*, ki 'e Pajkovo dobro poznal je dejal, da bi morali na njen nagrobni spomenik napisati: »Zlato srce.*
LADO PREMRU
V MODERNI CAIERIJI V LJUBLJANI
1.500 del iz 60 držav Na grafičnem bienalu
Najstarejša in ena najvažnejših tovrstnih prireditev
• Nadaljevanji s 6. strani
Ljubljanski mednarodni grafični bienale je likovna prireditev, ki spada v sam vrh tovrstnih likovnih manifestacij na svetu. Kot nam samo ime pove, se vrši vsako drugo leto in čez mesec dni, točneje 20. junija, bodo na svečan način v obsežnih prostorih ljubljanske Moderne galerije odprli letošnjo likovno prireditev, ki bo 14. po vrsti in ki bo trajala vse do konca septembra.
Kot smo rekli, s. ada ljubljanski bienale med vrhunske tovrstne prireditve in o tem nam pričajo naslednji podatki: Na vsakem bienalu je zastopana pretežno najboljša grafična umetnost sveta. Res je da je težko vedno izbrati prav najboljše, kajti merila so različna in pogosto subjektivna, vendar se vodstvo ljubljanske mani festacije preko predstavnikov in sodelavcev doma in v tujini trudi, da bi prišli v Ljubljano zares najboljši predstavniki najboljše grafične umetnosti na svetu.
Kot poročajo iz vodstva ljubljan skega grafičnega bienala, bodo letos v vseh prostorih Moderne ga lerije v Ljubljani obiskovalci lahko videli nad 1500 grafičnih listov. torej umetnin ustvarjalcev iz več kot 60 držav. Ker je le nekaterim nagrajenim likovnikom dano, da se močneje ali popolnejše predstavijo v eni izmed dvanajstih dvoran in ker so umetniki na vzoči na bienalu po novadi s tremi ali štirimi deli, s tremi ali štirimi listi, pomeni, da bo v Ljubljani navzočih kakih 450 grafikov z vsega sveta.
Kot že rečeno, razstavljajo v Ljubljani v glavnem že priznani umetniki, vendar pa odpira Mednarodni grafični bienale v Ljubljani vrata tudi mladim, nadarjenim avtorjem, ki so se sicer u-veljavili doma, a jim je težko prodret1 v širši svet. Vsekakor bomo od 23. junija do konca septembra mogli videti, kaj pomeni grafična umetnost v svetu, saj bo tu vse, kar je najboljšega ali bolj kar se zdi, da je najboljše od Kitajske pa do Skandinavije, od Južne Amerike do Indije in Avstralije, da ne govorimo o jugoslovanskih likovnih ustvarjalcih, ki posebno na področju grafične u-metnosti predstavljajo pravo prav ca to velesilo v svetovnih merilih.
Ponovno omenjamo, da je ljubljanski grafični bienale vrhunska prireditev, najstarejša tovrstna prireditev na svetu, hkrati pa tudi edina, ki široko odpira vrata tovrstni ustvarjalnosti z vsega sveta, ne glede na razne tokove, pač pa jemlje v poštev
pam železnina
|y|	STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI
io industrijo, kmetijstvo in za dom
TRST (Industrijska cono) DOM J O, 132 Tel 824 979
kakovost.
Poleg splošnega širokega likovnega trenutka v grafiki na svetu bodo v letošnji, 14. bienale vključene tudi širše osebne razstave nagrajencev iz zadnjega bienala. Gre za obsežno razstavo grafičnih del Roberta Rauschenberga iz Združenih držav Amerike, ki je bil pred dvema letoma nagrajen z najvišjim priznanjem, z častno nagrado. Navzoča bo nadalje Čehinja Adriana Šimotova, ob njej pa bo imela večjo razstavo tudi Adriana Maraž, torej ena najbolj veljavnih slovenskih in tudi jugoslovanskih umetnic.
Ker letošnji bienale sovpada s 40-letnieo ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ker je Osvobodilna fronta sicer na okupiranem ozemlju proglasila kulturni molk, na osvobojenih področjih in v partizanih pa uspešno spodbujala kulturno življenje, bo v okviru letošnjega bienala tudi posebna razstava, ki bo obsegala izključno partizansko grafiko in to bo zares bogata razstava, kot je bila razmeroma bogata likovna ustvarjalnost v času NOB.
V poletnih mesecih, ko nas pot pogosto pripelje v slovensko glavno mesto, bo verjetno za marsikoga Moderna galerija v samem središču mesta, na robu Tivolija prav gotovo odlična priložnost, da se vsaj spozna z velikim likovnim bogastvom ne le Slovenije in Jugoslavije, pač pa vsega sveta.
V nedeljo, 17. maja, smo v dvorani Finžgar jevege doma na Opčinah preživeli resnično lep popoldan. Otroški pevski zbor «Ve-sela pomlad* je priredil letni koncert in ob tej priložnosti povabil v goste glasbeni ansambel »Zvezde*, ki beleži letos petletnice u-spešnega delovanja. Številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je v imenu odbora staršev OPZ «Vesela pomlad* pozdravila Rozeta Ozbič. Orisala je triletno delovanje zbora vse do nedeljskega koncerta.
Na odru, ki je bil za to priložnost okrašen s pisanimi balončki, se je predstavilo 58 mladih pevcev v svojih živobarvnih majčkah. Ta prizor nas je navdal s pravim pomladnim razpoIoženjenoA-ki ga je še bolj poživila uvodna pesem «Sonce». Pod vodstvom Franca Pohajača je zbor vključil v nedeljski koncert dvanajst narodnih in umetnih pesmi. Vsako pesem so s kratkim veznim besedilom, uvodno recitacijo oziroma odlomkom iz. slovenske literature, predstavili recitatorji — pevci sami.
Pri pesmi »Strojepiska* je bila pri pisalnem stroju Marija Šte-
Priznanje
italijanskim
razstavljavcem
spev. Ravnik, rojen v Bohinju, se je uveljavil tudi kot gornik, mojster umetniške fotografije in snemalec, režiser in organizator prvega celovečernega igranega slovenskega filma V kraljestvu Zlatoroga.
Med koncerti je v zadnjem času navdušilo gostovanje simfoničnega orkestra, zbora in solistov Slovaške filharmonije iz Bratislave. Oratorij za soliste, zbor in orkester češkega skladatelja An-tonina Dvoraka Stabat Mater je pod vodstvom Liborja Peška zazvenel ubrano: mešani zbor. kot ga v Sloveniji ne premoremo, je pel čisto, mehko; odlično se je navezal na orkester, ki je z mehkim in toplim tonom godal ustvaril redko koncertno razpoloženje. Med solisti sta navdušila z izvrstnim glasom in muzikalnostjo sopranistka Magdalena Hajossyo-va in zlasti basist Sergej Kop-čak. Pri nas redko slišano delo je v Cankarjevem domu doživelo, sprejem, ki je z dolgim aplavzom ne samo dal zasluženo priznanje gostom iz z Ljubljano pobratenega mesta, marveč je nakazal, v katero literaturo bi se morala naša kulturna politika močneje zazirati.
S simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije je nastopila še ne trinajstletna beograjska pianistka Nataša Veljkovič. Za svoj prvi nastop pred ljubljanskim občinstvom si je izbrala znani Mozartov koncert št. 21 v C-duru. Mlada pianistka se je izkazala z izvrstno tehniko in tudi interpretacijo, ki je' ne bi prisodili njeni starosti. Njen nastop je
kar, pri klavirju pa Anica Sosič, ki je spremljala še nekatere druge pesmi. Tako smo prvič prisluhnili zvokom novega klavirja, za čigar nakup se je odbor pevskega zbora odločil ob podpori staršev ter Hranilnice in posojilnice z Opčin.
Ob izvajanju pevskega programa je bil opazen napredek, ki ga je zbor dosegel v treh letih delovanja. Za to gre seveda največje priznanje pevovodji Francu Pohajaču, kateremu se je v imenu staršev zahvalila Majda Da-nev. Pevovodja sam pa je izrekel osebno zahvalo vsem staršem, ki kakorkoli sodelujejo z zborom in tako omogočajo njegov obstoj in kulturno rast.
.'* tVufcU&lfei# deluc-kukurnega programa se je občinstvu predstavil vokalno - instrumentalni ansambel «Zvezde», ki je izvajal svoj program narodnozabavne glasbe. Ob zaključku je navdušenje občinstva in otrok doseglo višek, ko so ob glasbeni spremljavi skupno zapeli venček narodnih.
Po koncertu so matere nasto-jočih pevcev ponudile otrokom in občinstvu raznovrstno pecivo, ki so ga same pripravile.
bil eden najzanimivejših v letošnji bogati koncertni sezoni. Ob njeni igri bomo v prihodnje z zanimanjem spremljali interpretacije tudi drugih del. Ob starejšem Po-goreliču je Veljkovičeva morda naš največji pianistični talent.
Na istem večeru je dirigent Marko Munih predstavil še Hayd-novo simfonijo št. 88 v G-duru ter kantato za 4 soliste, mešani zbor in orkester Orglar Marijana Lipovška, Delo je nastalo leta 1951 ob Prešernovi proslavi (Prešernov tekst!). Sedanja interpretacija je na novo odkrila delo, k čemur so poleg orkestra SF najbolj prispevali zbor Consortium musieum ter solisti Marina Jajič, Eva Novšak-Houška, Jurij Reja ter Ivan Sancin.
Očarljiva
knjiga
spominov
dah v španski državljanski vojni, eden izmed ustanoviteljev OF, eden najbolj mobilnih vojaških komandantov med NOB, na Dolenjskem, Primorskem, Štajerskem zmerom takrat in tam, ko je bilo in kjer je bilo treba dati nov polet poraženemu ali utrujenemu ali slabo razvitemu slovenskemu uporu, in po zmagi prav gotovo najbolj dejaven diplomat na mirovni konferenci, v Združenih narodih, skratka povsod tam, kjer se je odločala naša usoda. In ta povezanost s slovensko usodo, pa tudi z jugoslovansko in celo s svetovno (njegova prizadevanja za mir v Vietnamu, delo med neuvrščenimi), povezanost, ki ni, kot smo dejali, slepa nuja, ne-možnost drugačn: izbire, ampak tvorna sla po spreminjanju in u-stvarjanju novega, vse to je napravilo iz Aleša Beblerja resnično osebnost, ki je ne samo s strastjo, ampak tudi z velikim darom in zvečine tudi s srečno roko gnetla in oblikovala ta naš čas. Sam avtor bi skromno dejal, da ni bil gluh za to, kar je čas od njega pričakoval.
T0 moje vztrajanje na osebnosti je seveda že tudi ocena knjige, ki zaradi tega tudi v svojih intimnih odstavkih ni nikoli zasebna, privatna, ampak zmerom pričevanjsko širše zanimiva in iz-kušenjsko dragocena. Torej doživljaji, izkušnje in sporočilo, ki so modrost preteklosti. Kajpak: kot ob vsaki knjigi je tudi ob tej mogoče izreči kaj kritičnega, kaj takšnega, s čimer nismo čisto zadovoljni: v Beblerjevem življenju in delu je bilo mnogo takšnega, kar bi zaslužilo več spomina, obširnejšo pripoved, partizansko gibanje na Primorskem, na primer diplomatska aktivnost za našo zahodno mejo in še marsikaj. Sicer pa je Bebler še med mmi, «malo prestreljen in ne zelo zdravij» kot sAm pravi v knjigir' pa vendar ni nevljudno naše pričakovanje, da bo vsaj tista poglavja iz svojega življenja, ki so naša najobčutljivejša zgodovina, še podrobneje obdelal in nam odstrl še marsikatero zaveso, ki nam še zastira pogled na to, kar smo že preživeli, a še ne poznamo dovolj. Naj bodo sedanji spomini spodbuda za nove spomine. Tudi za tiste, ki morda že bledijo.
tiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiHiimiiifMHimHimminiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHitiiiiiiiiitiiiimiiitiiiiiMiii
Letni koncert otroškega zbora «Vesela pomlad»
OBVESTILO
O PREMESTITVI URADOV_________
TRŽAŠKE IIRANILNICE
Ker so se pričela dela za nov sedež Tržaške hranilnice, je bilo treba od preteklega marca do
danes postopoma premestiti nekatere servise. Po končani premestitvi objavljamo popoln seznam sedanje razmestitve uradov.
v Ul. Pellico 3*	na Corso Italia 35
Računi ACEGA	Oddelek za
Računi SIP'	mednarodne posle
Računi ENEL	
Najemnine	
Razna posojila	
IVA, IRPEF, ILOR	
v Ul. Genova 6
Urad efektov Trezor ACEGA-ACT Blagajna deželnega sveta Trezor gledališča Verdi Izplačila pokojnin ACEGA-ACT
* v Ul. Pellico 3 se začasno opravljajo tudi BLAGAJNIŠKE OPERACIJE
in RAZDELJEVANJE KOLKOVANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA
Nedelja, 24. maja 1981
Ponedeljek, 25. maja 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Družina Patridge — TV film
10.30	Koncert za jutrišnji dan
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena črta
13.00	DNEVNIK 1 — Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 — Vesti
14.00	V teku nedelje. ..
14.20	in 16.50 Športne vesti
15.00	Discoring, glasbena oddaja
17.10	Burno vsi skupaj — 4. del
18.00	90. minuta Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	šola odločnih — 2. epizoda
21.50	športna nedelja
22.50	Pregled programov za prihodnji teden
Ob koncu DNEVNIK, Vremenske razmere
Drug) kanal
10.00	Risanke
10.30	Motor 80
11.00	Solist in orkester
11.45	Programi tedna
12.00	Dnevnik 2 — Atlas
12.30	Zdravo, Debbie — TV film 13:00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	McMillan	in	gospa, TV film
15.10	Dnevnik	2	—	Neposredni
športni prenosi
Rim: TENIS
Rim: LAHKA	ATLETIKA
17.55	Planet opic — TV film
18.45	Dnevnik 2 — Gol flash
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
Napoved vremena
19.50	DNEVNIK 2
20.00	Dnevnik	2	—	Nedeljske
športne vesti
20.40	Alberto Sordi:
Zgodba nekega Italijana,
3.	serija
2’.55 Dnevnik 2 — Dosje
22.50	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
23.05	Protestantizem
dok. oddaja
Tretji kanal
14.00	Neposredni športni prenosi: Turin: Motociklizem
Rim: Lahka atletika
16.50	Koncert Enza Jannaccija
17.50	Secret army — TV film
18.45	Programi tedna
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Iz moskovskega cirkusa: Gala predstava ob prvi stoletnici
TRST A
8.00,	13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Gnezdo sršenov*, 5. del; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah: 14.10 «Jalta, Jalta*, glasbena komedija; 15.10 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30. 11.30. 13 30, 14.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.50 Podrobnosti; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.15 Dogodki in odmevi; 11.15 Pesmi nedelje; 11.32
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 253,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKW — Nanos	101,0 MHz
Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I; 15.15 Stisk roke; 15.30 Naša diskoteka;
16.00	Free show; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Popevke tedna:
17.30	Crash; 18.45 Koncertino za godala.
KOPER
(Slovenski program)
8.30,	9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8,05 Jutranji koledar; 8.37 Kinospo-red; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Nedeljski spored zabavne glasbe;
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKVV - Beli križ	102,0 MHz
UKW — Koper	98,1 MHz
UKVV - Nanos	88,6 MHz
9.33 Iz našega življenja; 14.00 Najava sporeda; Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes; 15.00
20.45	in 21.30 Dnevnik 3 — Šport in Deželne športne vesti
21.50	.. .Mesto življenje. ..
22.20	DNEVNIK 3
22.40	Rock koncert
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.30	Poročila
9.35	živžav, otroška matineja
10.25	D. Susič:
Tale, nadalj.
11.10	TV kažipot
11.30	Narodna glasba
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
15.35	Tržič: SP v motokrosu
16.20	Vis, dok. oddaja
16.50	Prisluhnite tišini,
oddaja za slušno prizadete
17.35	Poročila
17.40	Tržič: SP v motokrosu
18.30	Športna poročila
18.40	Akcija stadion, jugoslovanski film
20.05	Risanka 20.22 TV nocoj
20.24	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
20.55	Vreme
21.00	A. in Y. Shkreli:
Ko pomlad zamuja,
TV nadalj.
21.55	Kako je v naši domovini biti mlad, dok. oddaja
22.35	V znamenju
22.50	športni pregled
Koper
16.30	Motokros
17.50	Ponovitev filma
19.00	Aktualna tema
19.30	Otroški kotiček
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče
20.30	Rose Marie — film
22.C0 27. kanal — programi tedna
22.15	TV film iz serije:
Velika dolina
23.05	Nogomet:
Jugoslovansko prvenstvo
ZagreD
10.00	Otroška oddaja
12.00	Kmetijska oddaja
14.00	Dogodivščine rumenega kovčka, sovjetski mlad. film
20.30	TV DNEVNIK
22.00	Stara planina, dok. oddaja
ŠVICA
14.30	Divji Teksas — film
19.20	Glasbeni program
20.35	TV priredba
Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 15. min. s skupino Aerodrom; 16.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba;
17.0	Primorska poje; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 V ritmu regae; 18.00 Nedelja na športnih igriščih.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00* 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba in besede za praznični dan: 8.50 Kmetijska oddaja; 10.15 Prekleta nedelja:
11.05	Black-out; 11.48 Moj glas za tvojo nedeljo; 12.30. 14.35 in 18.07 Bel papir; 13.15 Med ljudmi; 14.00 Radio 1 — za vse; 16.50 Športne vesti; 19.25 Eclipse;
20.00	Magična flavta; 22.50 Glasbeni odmor; 23.05 Telefonska veza.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.50, 18.45 19.30 Poročila;
6.00	- 8.00 Jutro ima zlato v u stih; 8.45 Videoflash; 9.35 II bar-racone; 11.00 Koncert: 12.15 Tisoč pesmi; 12.45 Hit parade 2; 13.41 Glasba in kino; 14.30, 16.55 in 18.47 Nedelja z nami; 19.50 Nove zgodbe Italije; 20.10 Ribič na bi sere: 21.00 Turin ponoči; 22.50 Lahko noč, Evropa.
LJUBLJANA
7.00,	9.00 10.00. 11.00, 13.00,
14.00.	15.00. 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; Skladbe za mladino;
10.05	Se pomnite, tovariši. . .;
11.05	Nedeljska matineja; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 14.20 Za kme tijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino;
18.05	Popularne operne melodije;
18.50	Zabavna radijska igra; 19.45 Na zgornji polici; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene raz glednice; 21.00 V nedeljo zvečer;
23.20	Glasbena tribuna mladih;
00.05 Lirični utrinki; (K). 10 Mozaik melodij in plesnih ritmov; 1.05 -
5.30	Nočni program.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska zvgoja:
Astrofizika
13.00	Tedenska oddaja o knjižnih novostih
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Mathias Skndorf - TV nadaljevanka
14.30	šolska vzgoja:
Poti razuma
15.00	Ponedeljkove športne vesti Kolesarske dirke Italijansko nogometno prvenstvo B lige
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	3, 2, 1. . . Stik!
Disneyeva risanka - Zakaj?
- Glasbeni program
18.00	Šolska vzgoja:
Spoznavanje trga
18.30	Vlakec
18.50	Nabožna oddaja
19.20	Moj brat policaj - TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20 00 DNEVNIK
20.40	Policija raziskuje:
Vsi smo osumljeni - film
22.10	Giardini Naxos TV 1981 Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenske ramzere
Drugi kanal
12.30	Jedilni list
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Vzgoja in dežele
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Potovanje v nerealnost:
«La mezzatinta* - TV priredba
15.50	Voziček komikov
16.30	Dobro počutje
17.00	Dnevnik 2 - Flash 17 05 Popoldan, II. del
17.05	Mnenje Antonia Chirellija Proram za mladino
17.30	Čebelica Maja - risani film
18.00	šolska vzgoja:
Ročne spretnosti
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 - Večerne športne vesti
18.50	Programi pristopanja
19.05	Dober večer s. . .
Paolom Ferrarijem Vmes TV film iz serije Rhoda
Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40	Mixer - (100 minut televizije
22.25	Programi pristopanja
22.40	Moški v hiši - TV film Ob koncu Dnevnik 2 -Zadnje vesti
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila: 8.10 Jutra nji almanah,: JSpzmetika.jp. dobro počutje; 9.00 Glasbena matineja;
10.10	Radijski koncert: Skladbe slovenskih in drugih jug. avtorjev;
11.30	Beležka; 11.35 Zimzelene melodije; 12.00 Kulturni dogodki;
12.30	Melodije od vsepovsod; 12.40 Slovenska imena naših krajev;
13.20	Zborovska glasba: Letošnja revija «Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14 30 Roman v nadaljevanjih John Galsworthy: »Temni cvet: Poletje* 5. del:
15.00	Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; Dobrodelni koncert ob mednarodnem letu invalidov (2. del); 18.05 Kulturno pismo.
KOPER
(Italiinnski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15 30, 16.30,
17.30.	18.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9,00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je.. .; 10.15 Ansambel Cerrone; 10 45 Mozaik, glasba in nasveti 11.00 Do re mi;
11.10	Življenje v šoli; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Glasbeni program; 15.33 Priietno skupaj; 16.20 Glasbeni trenutek: 17.00 Štadioni in telovadnice; 17.10 Dalmacija in njene pesmi; 17 32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18 00 Jugoslovanska nop scena: 18.32 Scene iz slovenske opere; 19.00 Dricoteca sound.
KOPEP
(Slovenski program)
7.30	, 8.25, 14 30. 15.30 Poročila; 100 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored: 14 00 Preg'ed dogodkov, najava sporeda; 14 05 Stoji, stoji Lipica:
14.40	Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku: 15.37 Glasbeni no tes: 16.00 Dogodki in odmevi; 16 30 Glasba po željah; 17.00 Pogovor o jeziku; 17.10 Vaš telefon, naš
Tretji kanal
17.45	Vabilo na koncert:
Simfonični koncert - dirigira Daniel Oren
Kvartet iz Tokya izvaja Haydna in Schuberta
19	00 in 19.30 Dnevnik 3 in Dnev-
nik 3 - Deželne športne vesti
20.05	šolska vzgoja:
Vzgoja in dežele
20.40	Drugo gledišče
21.40	Šolska vzgoja:
Iskanje mita
22.10	Dnevnik 3
22.45	Dnevnik 3 - Šport
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10,20	in 11.00 TV v šob:
TV koledar; Po ljubi pokrajini; izobraževalni program
18.25	Poročila
18.30	Minigodci v glasbeni deželi
18.45	Hrček, Okus po gomedu, jugoslovanska filma
19.10	Pred izbiro poklica:
Poklici v elektrogospodarstvu
19.35	Obzornik
19.45	Mladinska oddaja
20	15 Risanka
20.24	TV nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik
20.50	Vreme
20.55	Dan mladosti, prenos s sta dicna JLA
20.00	Kulturne diagonale
23.00	V znamenju
Koper
17.30	Narodna glasba
18.00	Veliki bazar -oddaja v službi potrošnika
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče
20.30	Glasbena oddaja
20.55	Dan mladosti - neposreden prenos iz Beograda
22.00	TV D - Danes
22.10	Boško Buha, film
Zagreb
18.45	Gledališče strička Brane
19.00	Enci menci
19.15	K Titu, zgodovina štafete mladosti
19.45	Mladinska oddaja
20.55	Dan mladosti - prenos iz Beograda
22.00	Glasbena oddaja
23.00	Dokumentarna oddaja
ŠVICA
18.50	Svet, v katerem živimo -dok. oddaja
20.40	Dokumentarec
21.40	Gledališče in glasba srednjem veku
mikrofon; 17.30 Primorski dnev nifc; 17.45 Zabavna glasba.
RADIO i
7.00,	8.00, 10.00 12.00, 13.00.
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	Glasbena kombinacija; 9X0 Radio anclTio; 11.00 Štiri četrtine;
12.05	Mala foemina: 12.30 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13 35 Master; 14.30 Pisma, zgodo vina: 15.05 Popoldanska srečanja:
16.30	Demi-Sexe; 17.05 Športne vesti; 17.15 Patchwork; 18.35 šolska iv.goja; 19.30 Zgodba jazza;
20.00	Mamina ljubezen; 21.30 Mali koncert; 22.00 Objektiv Evropa;
22.35	Športne vesti.
RADIO 2
7.30.	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18 30, 19 30 Po ročila: 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Ra dio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi:
12.45	Zvok in misel; 13.41 Glasba in kino; 15.C0 - 15 42 Radio 2 -3131: 16 32 Diskoklub; 17.32 Glasbene ure; 18.32 Bili smo prihod nost; 19.57 Spazio X, glasba za vse okuse; 20.35 Loreley.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13 00, 15.00, 20.00 Poročila; 7 50 Dobro jutro, otroci!; 9.25 Ringa-raja; 9.40 Izberite pesmico; 10 05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. . .;
12.35	Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13 40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov;
14.30	Priporočajo vam. . .: 15.05 Lepa si moja zemlja; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16 30 Zabavna glasba; 16 50 Radio danes, radio jutri!: 17C0 Vrtiljak; 18.00 Studio: 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni signal; 20 35 Lahko noč, otroci: 20.45 Minuto z ans^mbtom M'he Dovžana: 21 00 Kulturni globus; 21.10 Iz naše diskoteke; 22 05 Glasba velikanov; 23.30 Popevke.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 26. maja LJUBLJANA
10.00,	11.00, 16.00 TV v šoli;
18.25	Poročila; 18.30 Kapitan Kuk — slovaška pravljica; 18.40 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu; 19.00 Ko utihne šolski zvonec — otroška oddaja; 19,30 Obzornik; 19.40 Mostovi — Hidak;
19.55	Knjiga:	20.10 Risanka:
20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Po sledeh odločitve — aktualna oddaja; 21.55 E. Zola: Vzpon Rougonovih; 22.50 V znamenju: 23.05 Košarka: Jugoslavija - Italija.
KOPER
17.30	Film — ponovitev; 19.00 Odprta meja; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Košarka: Ha virov — Jugoslavija - Italija; 21.30 Zasebna tajnica — celovečerni film;
23.10	TV D - Danes; 23.20 U-stvarjanje Titove Jugoslavije;
00.20 Trnova pot — TV nadaljevanka.
SREDA, 27. maja LJUBLJANA
10.20, 11.00 TV v šoli; 18.30 Poročila; 18.35 Zbis - F. Forstne-
rič: Jabolko; 18.50 Umetnost v revoluciji; 19.15 Okrogli svet;
19.25	Obzornik:	19.35 Glasbena
mladina Slovenije; 20.10 Risanka: 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Film tedna: Gnezdo na vetru; 22.35 Majhne strivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.40 V znamenju; 22.55 Nogomet: Liverpool - Real Madrid — posnetek iz Pariza.
KOPER
17.30	Risanke; 17.45 Košarka: Jugoslavija - Poljska; 19.00 Visok pritisk; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče; Dve minuti; 20.30 črna roka — celovečerni film; 22.00 TV D • Danes; 22.10 Nogomet: Liverpool -Real Madrid.
ČETRTEK, 28. maja LJUBLJANA
10.00,	11.00, 16.05 TV v šoli;
17.20	Poročila; 17.25 Nogomet: Budučnost • Zagreb; 19.15 Mozaik kratkega filma; 19.30 Obzornik;
19.40	Naftarji, dokumentarna oddaja; 20.10 Risanka; 20.22 TV nocoj; 20.24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik: 20.55 Vreme; 21.00
Bobu bob — aktualna oddaja;
22.35	V znamenju; 22.50 Španske operne zvezde.
KOPER
17.30	Film — ponovitev; 19.00 Odprta meja; 19.30 Jazz na ekranu; 20.00 Risanke; 20.15 TV D -Stičišče; Dve minuti; 20.30 V samoobrambi — celovečerni film; 22.1» TV D - Danes: 22.10 Brez-sramnica — celovečerni film.
PETEK, 29. maja LJUBLJANA
9.45, 11.00, 15.55 TV v šoli;
18.15	Poročila; 18.20 Družina Smola; 18.45 Domači ansambli; 19.15 Obzornik; 19.25 Narodni park Durmitor; 19.55 Ne prezrite; 20.10 Risanka; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20 30 TV dnevnik;
20.55	Vreme; 21.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije; 21.05 Stanovanjska oprema za jutri; 22.00 T. Mann: Buddenbrookovi; 23.05 V znamenju; 23.20 Nočni kino: Pomladna noč.
KOPER
17.30	Film — ponovitev; 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 27. kanal — programi tedna; 20.15 TV D - Stičišče; Dve
minuti; 20.30 Kdo je bila tista gospa? — celovečerni film; 22.20 TV D - Danes; 22.30 Serijski film;
23.20	Baletna oddaja.
SOBOTA, 30. maja LJUBLJANA
9.00	Poročila; 9.05 Minigodci v glasbeni deželi; 9.20 Kapitan Kuk;
9.30	Zbis; 9.45 Ko utihne šolski zvonec; 10.15 Dokumentarna oddaja; 10.45 Jezik v javni rabi;
10.55	Bolnišnica na koncu mesta;
11.50	Ljudje in zemlja; 12 50 Poročila; 18.05 Poročila; 18.10 Moški ne jokajo — češki mladinski film; 19.30 Naš kraj; 19.45 Risanka; 19.55 Košarka: Jugoslavija-SZ; 21.20 Cik-Cak; 21.26 Zrno do zrna; 21.30 TV dnevnik; 21.55 Vreme; 21.57 Propagandna oddaja;
22.00	Srečanja; 23.40 TV kažipot;
24.00	Poročila.
KOPER
12.00	Veliki Bazar: 17.25 Nogomet: Skopje — Vardar - Velež;
19.00	Odprta meja; 19.30 Visok pritisk; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče; Dve minuti; 20.30 «11 tirano di Siracusa* —• film;
22.00	TV D - Danes; 22.10 »Spo-gliati, protesta, ucidi* — film.
KOLESARSTVO
9. ETAPA <GIRA D’ITALIA»
Včeraj prvi Italijan Parsani
V končnem sprintu je premagal Masciarellija - Giuseppe Saronni tudi tokrat brez težav ohranil roza majico - Danes počitek
REGGIO CALABRIA - Tudi etape po južnem delu Italije so za nami, na «Giru» pa je ostalo vse nespremenjeno. Dirka, ki je bila doslej tako dolgočasna kot malokdaj doslej, se bo nadaljevala le jutri. Danes bo namreč dan počitka ali bolje preselitve karovane v Rim, kjer se bo «Giro» nadaljeval z deseto etapo.
Včerajšnjo etapo je osvojil 29-letni Italijan Serge Parsani, ki se je sicer rodil v Franciji, preselil Pa se je v Italijo. Parsani je v končnem sprintu premagal Masciarellija; glavnina je nato privozila na cilj z dvema sekundama zaostanka.
Giuseppe Saronni je seveda brez velikih težav ohranil prvo mesto na skupni lestvici pred Moserjem, ki zaostaja za 24 sekund in Lea-lijem (46”).
Danes bo torej počitek. Jutri bo na sporedu 10. etapa Roma-Cascia, 166 km.
Vrstni red 9. etape (Cosenza -Reggio Calabria, 231 km):
1.	Serge Parsani (It.) 6.40’33” s poprečno hitrostjo 34,602 km na uro
2.	Masciarelli (It.)
3.	Demierre (Švi.)	po 2”
4.	Mantovani (It.)
5.	Martinelli (It.)
6.	Saronni (It.)
7.	Morandi (It.)
8.	Gavazzi (It.)
9.	Mutter (Švi.)
10.	Thurau (ZRN)
vsi s časom Demierreja
SKUPNA LESTVICA
1. Saronni (It.)	48.20’42”
2. Moser (It.)	po 24”
3. Leali (It.)	po 46”
4. Demierre (švi.)	po 1’10”
5. Scmutz (Švi.)	po 116”
6. Breu (Švi.)	po 1’21”
7. Fuchs (Švi.)	po 1’23”
8. Bortolotto (It.)	po 1’23”
9. Visentini (It.)	po 1’25
10. Aliverti (It.)	po 1’26”
ZA CIKLOAMATERJE	
Danes 15. dirka	
za «Poka! Lonjerja»	
Vse je nared za današnjo 15. ko-	
lesarsko dirko cikloamaterjev za «Pokal Loujerja«, ki se je bodo u-deležili kolesarji iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Slovenije. Požrtvovalni lonjerski športni delavci, ki so doslej vedno brezhibno priredili to dirko, bodo nedvomno tudi danes poskrbeli za prijetno kolesarsko popoldne.
Start bo ob 15. uri, kolesarji pa bodo proga od 60 kni verjetno prevozili v približno uri in pol. Cilj pa bo nad Lonjerjem.
TENIS
Mednarudno prvenstvo Italije
Pecci in Cifre finalista
RIM — Victor Pecci in Jose Luis Clerc sta finalista mednarodnega teniškega prvenstva Italije. Oba sta
v polfinalu poskrbela za veliko presenečenje.
Paragvajski teniški igralec je namreč nepričakovano premagal Argentinca in lanskega zmagovalca tega turnirja Guillerma Vilasa, Clerc pa je odpravil Čehoslovaka Ivana Lendla. Mladi čehoslovaški predstavnik pa je v tretjem in četrtem setu igral, čeprav je imel hude bolečine na hrbtu.
POLFINALE
Pecci (Paragvaj) - Vilas (Argentina) 7:6, 6:4, 7:6
Clerc (Argentina) - Lendl (ČSSR) 3:6. 7:5, 6:0, 6:2
BOKS
Benitez premagal Hopeja
LAS VEGAS — V sinočnjem boksarskem dvoboju za naslov svetovnega prvaka v super welter kategoriji je Portorikanec Benitez odvzel
naslov Angležu Hopeju, s tem, da ga je premagal v 12. krogu s k.o.
KOŠARKA
Zmaga Montinga v Trstu
V prijateljskem košarkarskem srečanju sta se včeraj v Trstu spoprijeli ženski ekipi II Bottegone iz Trsta (članice) in Monting iz Zagreba (mladinke). Zmagale so Zagrebčanke s 86:77 (41:32).
ODBOJKA
NOVO MESTO - Moška jugoslo-i vanska odbojkarska reprezentanza, ki se pripravlja za BP je odigrala prijateljsko tekmo z ojačano ekipo Stavbarja iz Maribora in zmagala s 3:1. Bogoevski in tovariši bodo danes ob 17. uri nastopili v Ajdovščini, kjer se bodo srečali z izbrano vrsto SR Slovenije.
Hllllll IIIHIII lili lllllllllllllllIPIIIIIIIIIIIlllllllMIttiltllHIIMIIIIIIIIIIlllllllimitmilllllHIHIMIMIMIHMIIIIIlllllll
NOGOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Danes zadnje kolo
Juventus pred velikim slavjem? - Videmsko moštvo doma proti Napoliju mora nujno jurišati na zmago
VČERAJ ZJUTRAJ IN POPOLDNE V BOROVEM ŠPORTNEM CENTRU Nfl STADIONU 4. MAJ V TRSTU
Sportno-kulturni praznik naših najmlajših
Sodelovali so otroci vseh slovenskih osnovnih šol Trsta in Milj - Borbeni nastopi v športnem delu prireditve Zaključna slovesnost s kulturnim sporedom - Pozdrav manifestaciji je prinesel tudi predsednik SKGZ Boris Race
V prvi italijanski nogometni ligi bodo danes igrali zadnje kolo.
Juventus, ki ima na vrhu lestvice točko prednosti pred Romo, bo igral doma proti Fiorentini in težko je verjeti, da se bo Trapattonijevem varovancem izmuznil letošnji naslov.
Izredno napeto pa bo na dnu lestvice, kjer je v nevarnosti pred izpadom še pet moštev, med le-temi tudi Udinese, ki bo danes igral doma proti Napoliju. Videmčani morajo danes nujno zmagati, kajti lahko bi bilo usodno zanje upati na ugodne izide na ostalih igriščih, kjer igrajo neposredni tekmeci v borbi pred izpadom.
DANAŠNJE 30. IN ZADNJE KOLO (16.00)
Ascoli - Brescia; Avellino - Roma; Catanzaro - Inter; Como - Bologna; Juventus - Fiorentina; Perugia -Torino: Pistoiese - Cagliari; Udinese - Napoli.
B LIGA
DANAŠNJE, 34. KOLO (16.00)
Atalanta - LR Vicenza; Bari - Pe-scaraL1 Geboaf’^ Cčšena; Lazio -Sampdoria; Lecce - Monza; Milan -Piša; Palermo - Catania; Rimini -Varese; Spal - Foggia; Verona -Taranto.
ŠD PRIMORJE
priredi 29., 30. in 31. maja
na vrtu sedeža društva
ŠPORTNI PRAZNIK
SPORED:
PETEK, 29. maja
ob 17.00 — otvoritev; odprtje kioskov in družabni večer z igralci, člani in simpatizerji
SOBOTA, 30. maja ob 15.00 — odprtje kioskov ob 15.30 — velika briškola od 20.30 do 24,00 — ples z ansamblom «THE LORDS»
NEDELJA, 31. maja ob 10 00 — odprtje kioskov ob 16.00 — tradicionalna nogometna tekma «Stari in mladi» od 20.00 do 24.00 — ples z ansamblom «THE LORDS»
Delovali bodo dobro založeni kioski z dobro domačo kapljico!
3.	ITALIJANSKA LIGA
Triestina v Fanu
V 32. kolu C-l lige bo Triestina, ki si je z nedeljskim porazom doma proti Sanremeseju zapravila vse upe za napredovanje v višjo ligo, igrala danes v gosteh proti moštvu Fana.
DANAŠNJI SPORED 32. KOLA (16.00)
Fano - Triestina, Forli - Empo-li, Mantova - Casale, Piacenza -Modena, Reggiana - Novara, San remese - Parma, S. Angelo Lodi-diano - Spezia, Trento Prato in Treviso - Cremonese.
V	Borovem športnem centru na stadionu «1. maj» v Trstu so imeli tržaški in miljski slovenski osnovnošolci včeraj svoj praznik: zbrali so se na osnovnošolski olimpiadi, tradicionalni zaključni prireditvi, ki jo vsako leto prireja športna šola Trst ob zaključku svojega delovanja, na kateri so se pomerili v treh disciplinah: v atletskem troboju, šahu in igri med dvema ognjema. Poleg tega so razstavili še svoje kolektivne risbe, ki so jih pripravili med šolskim poukom.
Prireditev ni pritegnila le otrok, ampak tudi veliko število staršev in drugih, pa tudi gostov, saj ji je prisostvovalo več izvoljenih predstavnikov iz naše pokrajine, zastopnikov raznih slovenskih organizacij in drugi.
Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je bila velika dvorana BŠC tokrat mnogo premajhna za vse, ki so si želeli ogledati to prireditev, saj je marsikdo ostal zunaj vrat.
Organizatorji so tokrat za otroke pripravili novost: za več kot 400 , mladih tekmovalcev so namreč pri-i pravili kosilo v BŠC, tako da nadebudnežem tokrat po tekmovanju ni bilo treba iti domov, ampak so na nagrajevanje počakali kar na stadionu.
V	predpoldanskih urah je bilo tudi srečanje med vodstvom ŠŠT in učiteljstvom ter ravnatelji naših osnovnih šol. Predstavniki ŠŠT so v kratkih besedah prikazali cilje
V Sovodnjah dve tekmi
Članski in naraščajniški nogometni selekciji ZSŠDI iz tržaške in goriške pokrajine se bosta srečali v Sovodnjah v povratnih dvobojih, ki bosta določila končna zmagovalca, ki bosta prejela lična pokala. Ta nogometna parada sodi v okvir proslav 40-letnice Osvobodilne fronte in 10-letnice ZSŠDI.
SPORED:
ob 16. uri: ZSŠDI Gorica - ZSŠDI Trst (naraščajniki); ob 18. uri: ZSŠDI Gorica - ZSŠDI Trst (člani).
B. S.
Končna skupna lestvica 3. osnovnošolske olimpiade:	
1. Širok	38
2. Kette	31
Bazoviški junaki	31
4. Župančič	30
Ribičič	30
6. Finžgar	29
7. Milje	27
8. Grbec	26
9. Milčinski	20
10. Gregorič Stepančič	10
te ustanove in težave pri njenem delovanju, ravnatelji pa so v imenu naše šole predlagali v bodoče večjo povezavo in sodelovanje med obema partnerjema, kar bi nedvomno predstavljalo velik doprinos k večji kakovosti te pobude, ki bi se koristno odražala tudi v šoli sami.
Preidimo zdaj še k tekmovalnemu delu prireditve.
Glavni del tekmovanja na včerajšnji prireditvi je vsekakor predstavljal atletski troboj, v katerem so morali otroci metati žogo, skakati v daljino in teči na 20 m. Doseženi rezultati so bili izredno zanimivi, pa tudi nadvse kakovostni, zato se je bilo treba letos krepko potruditi, če je hotel ta ali oni mladi tekmovalec poseči po visoki uvrstitvi.
Zaradi izredno velikega števila nastopajočih bomo o dosežkih posa-
meznikov poročali podrobneje v torkovi številki, danes pa podajamo le skupni izkupiček točk tega atletskega troboja.
Lestvica je namreč taka:
1.	Župančič (Sv. Ivan)	98
2.	Širok (Donadoni)	91
3.	Ribičič (Sv. Jakob)	79
4.	Bazoviški junaki (Rojan)	74
5.	Finžgar (Barkovlje)	63
6.	Kette (Sv. Frančišek)	59
7.	Milje	31
8.	Gregorič Stepančič (Sv. Ana) 26
9.	Grbec (Skedenj)	19
Milčinski (Katinara)	19
Orientacijski pohod so opravili otroci že pred mesecem in pol, v okviru izleta, ki ga je pripravilo SPDT. Končni vrstni red tega pohoda je bil tak:
1.	Širok (Donadoni)
2.	Bazoviški junaki (Rojan) in Kette (Sv. Frančišek)
4.	Finžgar (Barkovlje)
5.	Milčinski (Katinara)
6.	Milje
7.	Župančič (Sv. Ivan)
8.	Grbec (Skedenj)
9.	Ribičič (Sv. Jakob)
Učenci šole Gregorič Stepančič se tega tekmovanja niso udeležili.
V igri med dvema ognjema so bila na sporedu le finalna srečanja, kajti kvalifikacijski del tega prvenstva so otroci opravili na nekaj turnirjih že med letom. Odveč bi bilo pripominjati, da so otroci na ta del prvenstva čakali najtežje in temu primerno so bile tudi tekme napete in borbene. Zmago je povsem zasluženo slavila svetoivan-ska šola, ki je v svoji finalni skupini igrala bolje tako od Ketteja, kot tudi od Ribičiča.
Končna lestvica igre «med dvema ognjema*:
1.	Župančič (Sv. Ivan)
Toliko obiskovalcev, kot na včerajšnji 3. osnovnošolski olimpiadi, nova Borova dvorana na stadionu «Prvi maj» še ni imela, zato je bilo vzdušje na prireditve res izredno prijetno
.................................................................n....tiHlllimiiiiHimiiiiiliumiinmmimiiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiumu.........................................................................................................mn
MINIBASKET
SLOVENSKA INTERLIGA
Bor osvojil prvo mesto
V velikem finalu je po ogorčeni borbi premagal moštvo Kraškega zidarja B - Poletovci v malem finalu premagali Sokol
POKAL MARŠALA TITA
Danes v Beogradu Velež-Žcljezničar
BEOGRAD — Danes ob 17.30 se bosta v Beogradu v finalnem srečanju za pokala maršala Tita spoprijela mostarski Velež in sarajevski Željezničar.
V rahli prednosti so Mostarci. ki lahko računajo na tri izkušene reprezentante, kot so: Marič. Halil-hodžič in Sliškovič.
Anglija — Škotska	0:1
LONDON — V sinočhji nogometni tekmi medbritanskega turnirja je Škotska premagala Anglijo z 1:0 (0:0).
V	izrednem vzdušju se je končala tudi 2. slovenska interliga v mini-basketu. V nabito polni mali dvorani na stadionu «1. maj» so borovci po izredno napeti in nervozni tekmi premagali Kraški zidar B iz Sežane. To je drugič, ko pokal najboljše slovenske ekipe gre Raseni-jevi četi. Vsekakor kljub težavam pri organizaciji lahko trdimo, da je prireditev popolnoma uspela. Tudi tehnično smo videli zelo dobro igro, zlasti pri Sežancih, ki so bili tudi telesno najboljši.
FINALE ZA 5. MESTO
Kontovel — Kraški zidar Se Žana A 39:40 (11:20)
KONTOVEL: Cingerla 15 (3:4), Badalič, A. Pertot 9 (1:2), Husu, Kompare 8, Rupel 1 (1:2), I. Pertot 3 (3:4), Ban 1 (1:2), Danieli, Barači.
KRAŠKI ZIDAR A: Peric 2, Rešeta 22 (4:10), Kaučič 8 (0:4), Ju-lita 8 (2:4), Alen, Popovič (0:2), Vranjek (0:2), Škrinjar, Nagy, Guštin, Vidolič.
SODNIK: Severi.
V	izredno napeti in borbeni tekmi jc Kraški zidar A premagal Kontovel in tako pristal na 5. mestu. Med posamezniki sta izstopala Cingerla (Kontovel) in Rešeta (Kraški zidar B).
			
GIMNASTIKA
VČERAJ V RIMU
Tkačev evropski prvak
Sovjeti na vseh prvih treh mestih ■ Premoč vzhodnjakov
RIM - Sovjetsko zmagoslavje na evropskem moškem gimnastičnem Prvenstvu v Rimu je bilo včeraj popolno: Sovjeti namreč sploh niso dopustili presenečenja in so osvojili vse tri kolajne mnogoboja.
Kot je bilo že vnaprej pričakova-
li.	Tkačev ni imel prave konku renče. Bil je glavni favorit in je
OBVESTILA
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, v ponedeljek, ob 20.30 na sedežu PD Kraški dom v Repnu balinarska komisija.
# # *
ŠZ Bor - atletski odsek
sporoča, da bo danes, 24. t.m., sekcijski izlet na Nanos. Odhod bo ob 7. uri i Oberdankovega trga.
tudi zmagal. Pravo presenečenje pa predstavlja 2. mesto komaj 18-letnega Koroleva, ki si je na krogih «pritelovadil» celo oceno 9,90.
V celoti so bili telovadci iz vzhodnih držav v premoči. Edini, ki je skušal zaustavljati premoč vzhodnjakov, je bil 30-letni zahodni Nemec Gienger, toda to, kar je po kazal, je zadostovalo komaj za 7. mesto.
Italijani včeraj niso bili nezadovoljni: imeli so kar dva finalista, Ambonija in Coiomba, kar je vsekakor poplačalo njihove napore pri organizaciji tega zahtevnega tekmovanja, čeprav se je Amboni v mnogoboju uvrstil šele na 15., Co lombo pa celo na 27. mesto.
Danes bo v popoldanskih urah nastop tekmovalcev na posameznih o-rodjih.
Lestvica mnogoboja pa je bila
1. Aleks 'Tkačev (SZ) točk 58,6
2.	Juri Korolev (SZ)	58,3
3.	Bogdan Makuz (SZ) 58,2
4.	Roland Brucker (ZRN) 58,0
5.	Michael Nikolay (NDR) 57,85
6.	Gyorgy Guczoghy (Mad.) 57,75
7.	Eberhard Gienger (ZRN) 57,45
8.	Lutc Hoffnann	(NDR)	57,4
9.	Jurgen Geiger	(ZRN)	57,25
10.	Michel Boutard (Fr.)	57,2
15.	Rocco Amboni	(It.)	56,55
17.	Vittorio Allievi	(It.)	56,45
27. Corrado Colombo (It.)	55,7
TENIS
PARIZ — Jutri, 25. t.m., se bo v Parizu začelo mednarodno teniško prvenstvo Francije. V moškem turnirju je nosilec skupine št. 1 Šved Borg, pri ženskah pa Evertova. Na zelo dobrem sedmem mestu je Jugoslovanka Mirna Jaušovec, ki je pustila za seboj vrsto znanih imen, kot so Fromholtz, Bunge, Smith, Maršikova, Wade in druge.
FINALE ZA 3. MESTO
Polet - Sokol 57:27 (27:10)
POLET: Dolhar, Kocman 13 (1:2), Hrovatin, čebulec 1 (1:4), Sain, Persi 11 (1:2), Ciani 6, Kerpan 20, Fonda 2, škerk 4, Andolšek, čač.
SOKOL: V. Stanissa 7 (1:2), R. Stanissa, I. Stanissa (0:2), Florean-eig 4, Venier (0:2), Adam, D. škerk 3 (1:2), A. Škerk 2, Carli 11 (1:6).
SODNIK: Lokar.
V	malem finalu je Polet brez večjih težav premagal Sokol in se tako uvrstil na 3. mestu. Nabrežinci, ki so nastopili brez svojega najboljšega igralca Terčona, se niso mogli enakovredno upirati boljšim Opencem, ki so zlasti s Kerpanom in Kocmanom polnili nasprotnikov koš. Med poraženci je vreden pohvale Carli.
FINALE ZA 1. MESTO
Bor - Kraški zidar B 44:36
(11:22)
BOR: Lokar 11 (3:4), Kovačič 8, Civardi 4, L. Lippolis 10 (4:6), P. Lippolis, Žetko 5 (1:4), Mosetti 2, Pertot (0:2), Mattera 4, Barut, Šik.
KRAŠKI ZIDAR B: Bizjak 10 (0:2), Rjavec, Ferfolja 4 (2:2), Razpet, Novak, Ozbič 13 (1:4), Bernetič 2, Svetina, Pavlo 1 (1:4), Dougan 6 (0:2), Peric.
SODNIK: Terčon
V	izredno napeti in nervozni tekmi je Bor premagal Kraški zidar B. Srečanje ni bilo lepo, raj bi lahko obe ekipi igrali mnogo bolje in zlasti borovci, ki so stopili na irišče s tremo. «Plavi» so imeli veliko težav v obrambi, kjer sta Ozbič in Dolgan kraljevala pri lovljenju odbitih žog. Domačini pa so se nekoliko prebudili v zadnjih dveh četrtinah, ko so nadoknadili zaostanek (delni izid 33:14) in so si zagotovili prvo mesto na lestvici. Med borovci ni nihče izstopal, medtem ko je pri Sežancih poleg Ozbiča dobro igral tudi Bizjak.
KONČNA LESTVICA
1.	Bor
2.	Kraški zidar Sežana B
3.	Polet
4.	Sokol
5.	Kraški zidar Sežana A
6.	Kontovel
Po tekmi je predsednik borove košarkarske sekcije Saša Kosovel nagradil nastopajoče ekipe ter najboljše igralce turnirja Marka Lokarja (Bor). Sledila je zakuska.
Max
KOŠARKA
KADETSKA INTERLIGA
Inter Milje —r Bor 90:68 (46:33)
BOR: Maver 29 (3:5), Peter Volk 10 (0:3), Pavel Volk 12, Furlani 2 Sancin 5 (1:3), Poljšak 8 (2:6) in Tremul 4,
SODNIK: Russignan.
Inter Milje si je z zmago nad Borom zagotovil matematični nastop v finalu za prvo mesto. Milj-čani so nadigrali okrnjeno Borovo postavo predvsem s hitrimi protinapadi in točnim metom na koš.
Med borovci sta se izkazala Maver in Peter Volk.
Marko
Marti in Borisu Simoneti se je rodil drugorojenček GORAN
Srečnima staršema čestita, malemu Goranu pa želi mnogo sreče v življenju
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
Čestitkam se pridružuje uredništvo
Primorskega dnevnika
Športni krožek Kras iskreno čestita Borisu in Marti Simoneti ob rojstvu drugorojenca
GORANA
ODBOJKA
«REVIVAL 81»
UUA	tJ*
Ogorčene borbe
Dom, Sloga Bar Alex in Piperje finalisti v moški konkurenci - Krasovke osvojile tretje mesto
pa je
17,5
9.5 7
5.5
3.5
3.5 3
2.5 0,5
Letošnje rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje «Revival 81» se počasi bliža koncu tudi v tržaški skupini.
Nioškl
Ekipe so odigrale 8. kolo in eno srečanje iz 9. ter eno zaostalo tekmo. V tej je Kras po petih setih strl odpor poletovcev in se jim tako z enakim izidom oddolžil za poraz iz prvega dela. Med tekmami 8. kola je bilo najbolj izenačeno srečanje med Slogo Bar Alexom in Krasom. Po petih setih so slavili zmago domačini in tako zadali Krasu ki je pred prvenstvom veljal za favorita,.peti poraz. Piperji so'brez večjega naprezanja premagali Sokol, Breg pa je z gladkim 3:0 premagal Polet. V petek sta pri Banih odigrala tekmo 9. kola Sloga Bar Alex in Breg. Po treh setih so dve točki osvojili domačini, ki so si tako že matematično zagotovili nastop v finalu, ki bo 7. junija v Bazovici in na katerega sta se poleg Sloge Bar Alexa uvrstili še ekipi Piper-jev in pa goriškega Doma, ki je zmagal v goriški skupini.
IZIDI TEGA TEDNA Kras - Polet	3:2
Sloga	Bar Alex	-	Kras	3:2
Sokol	- Piperje	0:3
Breg	- Polet	3:0
Sloga	Bar Alex	-	Breg	3:0
LESTVICA
Sloga Bar Alex 16, Piperje 14, Breg 8, Kras 6, Polet in Sokol 2. (Ekipe so odigrale osem tekem, ra-
aiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiHiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii
DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
DANES
NEDELJA, 24. MAJA 1981
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA 1. AL
17.00	v Turjaku: Medea - Vesna TURNIR 10-LETNICE ZSŠDI
17.00	v Sovodnjah: Goriška - Tržaška (članski reprezentanci)
POKAL PACCO
10.00	v Trstu, Ul. Flavia: Liber-tas - Vesna; 18.30 v Repnu: Kras -Supercaffe
POKAL MAYER
9.45	v Dolini: Breg r Primorja
PRIJATELJSKA TEKMA
17.00	v Repnu: Jadran (košarka) - Kras (odbojka)
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	na Kontovelu: Kontovel -Stella Azzurra; 16.00 v Dolini: Polet - Barcolana
MLADINCI
11.00	v Trstu «1. maj»: Bor -Arte
«TURNIR DON BOSCA»
10.00	v Trstu, Ul. dellTstria: Slovenska reprezentanca - Ferroviario;
ODBOJKA
«UNDER 15» - ŽENSKE
10.30	v Fiume Venetu: 01ympia -Maniago: 11.30 v Fiume Venetu: Bor - Sangiorgina
«UNDER 15» - MOŠKI
10.30	v Maniagu: 01ympia - Maniago
KOLESARSTVO
15. POKAL LONJERJA
15.00	v Lonjerju: organizira KK Adria
ROLKE
VSEDRŽAVNO TEKMOVANJE
10.00	v Mestrah: nastopa tudi SK Devin
zen Sloge Bar Alexa, ki jih je odigrala devet, in Poleta, ki je igral sedemkrat).
PRIHODNJE KOLO Polet - Piperje; Kras - Sokol. Zaostala tekma: Breg - Polet.
Ženske
V ženski konkurenci !>i morali v tem tednu odigrati dve srečanji. Zaradi zasedene telovadnice so preložili tekmo med ekipama ZTT in Slogo, ki bo na sporedu jutri. Tekma med Krasom in ZTT pa se je končala brez borbe v korist Krasa, saj se igralke ZTT niso predstavile na igrišče v zadostnem številu. Kras je tako s svojimi nastopi končal in se uvrstil na 3. mesto. Sloga ima namreč tudi' v primeru poraza boljšo razliko v setih in se bo tako v , finalu potegovala z Bregom za naslov prvaka.
IZID TEGA TEDNA Kras - ZTT 3:0 brez borbe LESTVICA
Breg 8, Sloga in Kras 6, ZTT 0.
PREOSTALI SREČANJI ZTT - Sloga in ZTT - Breg.
Inka
ATLETIKA
Na četveroboju v Rimu
Štiri zmage za Italijo
RIM — Na mednarodnem atletskem četveroboju v Rimu, kjer so se včeraj v prvem dnevu srečale med seboj državne reprezentance Sovjetske zveze, Grčije, Španije in Italije, so imeli Sovjeti levji delež uspehov, saj so osvojili polovico zmag kar sami.
Po prvem dnevu je stanje posameznih dvobojev tako:
SZ - Italija Italija — Španija Italija — Grčija Grčija — Španija SZ - Grčija Zmagovalci posameznih disciplin: hoja na 10 km
1.	Solomin (SZ)
400 m ovire
1.	Arčipenko (SZ) kopje
1.	Kula (SZ)	85,58 m
100 m
1. Zuliani (It.)	10”4
400 m
l.	Černeckij	(SZ)	46''29
1.500 m
1.	Gonzales	(Šp.)	3'40”68
5.000	m
l.	Cova (It.)	13’36”99
disk
,1.	De Vincentiis (It.)	60,74	m
4x100 m
1.	Italija	39”51
daljina
1	Samarin (SZ)	7,88	m
palica
1.	Kulibaba (SZ)	»,40	m
66:50
70:47
65:41
56:50
72:34
39’18"32
49"91
2.	Kette (Sv. Frančišek)
3.	Ribičič (Sv. Jakob)
4.	Milje
5.	Finžgar (Barkovlje)
6.	širok (Donadoni)
7.	Bazoviški junaki (Rojan)
8.	Gregorič Stepančič (Sv. Ana)
9.	Grbec (Skedenj)
10.	Milčinski (Katinara)
Tudi v šahu so udeleženci tega dela tekmovanja 'opravili kvalifikacije najprej na svojih šolah, nato pa še na polfinalnih turnirjih. Včerajšnji finale je potrdil, da so šentjakobčani v šahu trenutno najmočnejši, saj so tudi v tem delu tekmovanja zasedli obe prvi mesti. Končni vrstni red tega turnirja je bil namreč tak:
1.	Hmeljak Tom (Ribičič)
2.	Mozenič David (Ribičič)
3.	Stopar Elizabeta (Grbec)
4.	Pecchiari Boris (Milje)
Končna ekipna lestvica bila taka:
1.	Ribičič (Sv. Jakob)
2.	Grbec (Skedenj)
3.	Milje
4.	širok (Donadoni)
5.	Bazoviški junaki (Rojan)
6.	Župančič (Sv. Ivan)
7.	Gregorič-Stepančič (Sv.Ana)
8.	Milčinski (Katinara)
9.	Kette (Sv. Frančišek) Svetoivančani so imeli mesto manj
od Rojančanov, kljub enakemu številu točk, zaradi slabšega uspeha v 1. kolu.
Organizatorji osnovnošolske olim-piade so pripravili ob sodelovanju in pomoči učiteljstva likovni natečaj, s tematiko športa, planinstva in narave. Komisija, ki je ocenjevala dela. je pri kriteriju ocenjevanja upoštevala, če so otroci narisali risbe sami (oz. brez pomoči odraslih, ki je bila ponekod opazna), če so bili domiselni v izvedbi, tehniki in uporabi materiala in pa če je bila risba pripovedna. Rezultat ocene kolektivnih risb je bil po tem kriteriju naslednji:
1.	Grbec (Skedenj)	2.	razred
2.	Finžgar (Barkovlje)	4.	razred
3.	Milčinski (Katinara)	2.	razred
4.	širok (Donadoni)	1.	razred
5.	Kette (Sv. Frančišek)	3.	razred
6.	Bazoviški junaki (Rojan)
2. razred
7.	Gregorčič Stepančič (Sv. Ana)
5.	razred
8.	Milje	4.	razred
9.	Ribičič (Sv. Jakob)	3.	razred
10.	Župančič (Sv. Ivan)	3.	razred
Na zaključni prireditvi v popoldanskih urah sta najprej spregovorila predsednik športne šole Trst Bojan Pavletič in didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar, ki sta poudarila pomen in vrednost te pobude.
Sledil je spored, ki so ga v celoti Izvajali najmlašji in sicer so otroci otroškega vrtca prikazali zelo ljubek primer njihove teleshovzgojne aktivnosti, osnovnošolci so pokazali že kar precej zahtevne vaje, folkloristi škedenjske osnovne šole so zaplesali v slikovitih narodnih nošah v dveh skupinah, mnogo priznanja pa so dobili tudi člani otroškega pevskega zbora iz Milj.
Pred mikrofon sta v narodnih nošah stopila tudi učenca s Katinare, ki sta povabila vse prisotne na proslavo stodevetdesetletnice tamkajšnje šole.
Sledilo je nagrajevanje, ki so ga otroci najtežje pričakovali, zlasti ker je bilo nagrad mnogo, od tistih, ki jih je prispeval in razdelil pokrovitelj, mladinska revija Galeb, pa do drugih, ki so jih dale razne ustanove in organizacije.
Ob zaključku je spregovoril tudi predsednik SKGZ Žarko Race, ki je uokviril to prireditev v sklop proslav 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte in nanizal nekaj misli o vplivu tega dogodka tudi na današnji čas.
Prireditev je v celoti uspela zelo dobro in lahko rečemo, da so jo vsi udeleženci zapuščali zadovoljni, z željo, da bi se ponovno srečali čez leto dni.
Od petka do nedelje v Mavhinjah praznik SK Devin
V petek, 29., v soboto, 30., in nedeljo, 31. maja, bo SK Devin priredil svoj sedmi zaporedni klubski praznik. Na trgu v Mavhinjah, kjer se bo praznik odvijal, je že vse živo, saj so priprave v polnem teku. Kot je že navada, bodo ob tej priložnosti domači vinogradniki iz Mavhinj in Cerovelj razstavljali svoja vina. Da so vina kvalitetna o tem ni dvoma, kajti že vrsto let segajo po visokih mestih bodi na občinskih kot deželnih razstavah. Vzorcev bo 14.
Osrednji dogodek praznika pa bo prav gotovo mednarodno tekmovanje na skirolkah, ki bo že sedmo zapovrstjo ter veljavno za 4. trofejo Grmada. To tekmovanje je devinskim delavcem zelo pri srcu, ker je zelo kvalitetno, predvsem pa ker je najstarejše v Italiji. Poleg tekmovanja polagajo Devinča-ni veliko važnost na otroški risarski ex tempore, ki bo v soboto popoldne in katerega se lahko udeležijo vsi otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šnl. Poskrbljeno je tudi za tradicionalno briškolo, za katero so na razpolago bogate nagrade
Vsak dan okrog. 18. ure bodo na sporedu preprosto vaške igre primerna za vsakogar, zmagovalci bodo prejeli praktična darila K temu dodajmo še jedi na žaru ter ansamble «The lords», Furlan in Aries in potem je slika popolna.
S. F.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 8, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številko 5.50 din. ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 10
24. maja 1981
Za SFRJ	2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubl|ana
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., vlš. 43 mmj
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini i stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%, IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska Trst vložnikov Pfieg
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
Namesto cvetja na grob Celestina Malalana daruje družina Novelli iz Trebč 10.000 lir.
V	spomin na Alojza Perica darujeta Marija in Sava Kosovel 10 tisoč lir.
V	spomin na Zoro Križmančič, E-dija Gojčo in Alojzija Perica iz Praprota daruje družina Macarol (Gro-pada 114 ) 20.000 lir.
V	spomin na Edija Gojčo darujeta Marija in Karlo Kalc (Gropada 103) 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Zore Križmančič iz Gropade darujejo Fajgljevi 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Eme Tomažič daruje Olga žužek 5000 lir.
Namesto cvetja na grob Edija Gojče darujeta Tončka in Elijo Cocolet 5./00 lir.
Ob 3 obletnici smrti nepozabne Ivanke Širca daruje Elizabeta Co colet 10.000 lir.
V	spomin na Katarino Kralj darujeta Lidija in Gabrijela 20.0,KI, ter Marija, Justa, Viktorija in Elvira 20 000 lir.
Namesto cvetja na grob Alojza Perica daruje Pavla Gušlin (Repen 71) 10.000, družina Škabar (V. Re-p°n 79) 20.000 lir ter družina Peric (Sempolaj 44) 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ediia Goj-če in Alojza Perica daruje družina Kalc (Repen 43) 10 000 lir.
Namesto cvetja na grob Emilije Švagelj daruje družina Škabar (V. Repen 1) 10 000 lir.
» » •
ZA GODBENO DRUŠTVO
NABREŽINA
Namesto cvetja na grob Alojza Perica darujejo Zdravko in Berta Rebula ter Lidija Rupel 50.000 lir.
V	počastitev spomina Alojza Perica darujejo prijatelji Peter Grassi, Lidia Derna, Danica Pellegrini in Karmelo Sedmak 50 000 lir.
V	počastitev spomina pok. Marije Pipan daruje družina Gruden — Sempolaj 49 — 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Alojza Pe rica darujeta Milan in Božena Pernarčič 15 000 lir V isti namen darujeta družina Š’n igo j 20 000 in Paolo Kocman z družino 10.000 lir.
V	spomin na očeta Alojza Perica daruje sin Franko 100.000 lir. V isti namen darujeta sestra Slava in Stanko M:slej 50.000 lir.
V	počastitev spomina Marije Pipan daruje Ladi Širca z družino 10.000 lir
V	spomin na Aloiza Perica daru jeta družina Sergija Canteia 10.000 in družina Pepi.ja Legiše 10 000 lir.
V	sporom na mater Marijo Pipan d^nre sin z dru'ino 40.000 lir.
V	počastitev spomina Alojza Perica dam;eta Zora in Milena Kocman 20 000 lir.
Namesto cvetja na grob A’o.iza Perica daruje Olga žužek 5.000 lir.
• * *
V	spomin na Emo Tomažič daruje Silvana Valoppi 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob nepozabne tovarišice Eme Tomažič darujeta Karel in Marica Dekleva - Cocchelli 20 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Eme To mažič daruje Ljudmila Hreščak vd. Racman 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Eme Tomažič daruje Lidija Godina z družino 30.000 lir za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Eme Tomažič darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir za Združenje biv šib aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaško ozemlje.
Namesto cvetja na grob Eme To mažič daruje družina Siega 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na sestro Emo darujejo brata Just in Emil z družinama ter sestra Olga 100.000 za šolo Pinko Tomažič — Trebče, 100 000 za šolo P nko Tomaž č — Koper, 100.000 za TPPZ Pinko Tomažič, 100.000 za Slo vensko dobrodelno društvo, 100.000 za Glasbeno matico, 100 000 za Slovensko skupnost. 100.000 za Dijaško ma'ico in 100.000 lir za Združenje bivših aktivistov osvobodilnega giba nja na Tržaškem.
V	spomin na drago Emo Tomažič daruie dr, Milan Kosmina z družino 50 000 lir za osnovno šolo Pinko Tomažič v Trebčah in 50 000 lir za osnovno šolo Dragotin Kette.
Namesto cvetja na grob Eme To mažič darujeta Irma in Stojan Udo Vic 20 000 lir za Dijaško matico.
V	sporno na Emo Tomažič daruje dr jž na Josipa Jogana 10.000 lir za D,.jaško matico.
Ob 1. obletnici smrti Marije Jerič darujeta Dora in Giordano 10.000 lir zn Dijaško matico.
V	počastitev spomina Eme Toma
Žič darujejo za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o/emlju:	Ivanka Grgič 10 tisoč,
Milka Žagar 10 000, Pavla Grgič 10 trioč, Evgen Kalc 10.000, Vida Grgič 5 '00, Silvestra Grgič 5000, Alojzija Kralj 10 000, Ivanka Možina 10 000, Neva T.nkeš 10 000. An’ca Udovič
Darovi in prispevki
10-.0JU, Kina Kefševan 5000, Angela in Karlo Gec 20.000, Slava Slavec 5000 in Milan Bolčič 10.000 lir.
V	spomin na Emo Tomažič daruje Tončka Trobec 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na drago teto Emo Tomažič darujejo bratranci Alma, Gabrijela in Boris Trobec 60.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na drago in nepozabno Emo Tomažič daruje Marica Kobal 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič in 20.000 lir za Društvo slovenskih u pokojencev v Italiji.
Ob 1. obletnici smrti Maria Urši cha daruje žena Marija 10.000 za TPPZ P. Tomažič in 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na drago Emo Tomažič darujeta Vanja in Vlado Turina 20 tisoč lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Zk TPPZ Pinko Tomažič darujejo podporni člani: Dario Starc — Kon to vel 10.000, Dušan Lovriha — Doli na 15.000, Josip Sancin — Dolina 20.000, Milan Pangerc - Dolina 10.000, Dušan Pangerc — Dolina 10 000, Maks Ota — Krogi,je 5000, Lucijan Žerjal — Krogi je 20.000, Jože Kocjan č;č — Boljunec 10.000, Josip Ota — Boljunec 10.000, Josip Bolčič — Bo-1 junec 10.000, Germano Švara — Boljunec 15.000, Bruno Žerjal — Boljunec 20.000, Slava Slavec — Boljunec 10.000, Silvester Koren (Riba) — Boljunec 10.000 lir.
V	spomin n» pok. Emila Švaglia darujeta Irma in Stojan Udovič
20.000	lir za ŠD Polet.
V	spomin na pok. Mirka Glavino Jamjejo vaščani iz Zabrežca 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta, 23.000 lir za sekcijo VZP1 iz Boršta in Zabrežca in 10.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na brata Alojza Perica daruje sestra Slava z možem
25.000	lir za KD Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Stanka
Cancianija daruje Marija Scheimer
10.000	lir za poimenovanje šole v Barkovljah.
V	spomin na Edija Gojčo in Marijo Nadoh vd. Ota darujeta dru zini Križmančič (Gropada 93) 20 t;scč lir za osnovno šolo Kajuh v Gropadi.
Ob priliki memoriala Fulvia Slavca daruje mladina iz Boljunca 50 tisoč lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Celestina Malalana daruje Pavla Labiani
5.000	lir za Slovensko skupnost.
Namesto	cvetja	na	grob	Alojza
Perica daruje Milka Rebula - Sa-lež - 15.000 lir za ŠK Kras.
Namesto	cvetja	na	grob	Alojza
Perica darujeta Milan in Berta Kante 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Samatorce.
Namesto	cvetja	na	grob	Alojza
Perica darujeta Dolliani - Terčič 10 000 lir	za spomenik padlim v
NOB iz Samatorce.
Ob smrti sestre Marije darujeta
brat Karlo in Milka 10,000 lir za PD Rdeča zvezda.
V	spomin na pok. Zorana Sosiča darujeta Nardo in Aleksandra Daneu iz Kopra 6.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin.
Ob 10. obletnici smrti dragega o-četa Andreja Maverja s Kr menke daruje sin Emil 10.000 lir za KD F. Venturini.
Ob 27. obletnici smrti brata Željka Milkoviča in v spomin na teto Zoro darujeta Sonja in Stana 15.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Katerino Kralj daruje Sonja Gornik z družino 10.000 lir za D'jaško matico.
V	spomin na Edija Gojčo darujejo vrstniki, prijatelji in vaščani
70.000	lir za šolo K. D. Kajuh, 70 tisoč za Skupnost družina Opčine in 72 000 lir za ŠZ Gaja.
Namesto cvetja na grob Edija Gojče darujeta družina Jelušič (Gropada 18) in družina Gojča (Gropada 78) ,10.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Edija Gojče darujejo Fajgljevi 10.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob tete Pepce Baša darujejo nečaki Stevo, Danilo in družina Šik 30.000 lir za Di jaško matico.
V	spomin na Irenkinega očeta E-dija darujeta Tamara in Zvonko Si-moneta 10.000 lir za ŠK Kras.
Ob 10. obletnici smrti prof. Ivana Sosiča darujeta Lucija in Seraf
10.000	lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Antona
Furlana darujeta sestrični Marija in Albina 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Kristine Pertot vd. Kuščar daruje Albina Pertot 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po Finž garju.
Na željo svojcev darujejo v spomin na Alojza Perica vaščani iz Praprota 124.500 lir za obnovitev vaškega spomenika.
V	spomin na očeta Alojza Perica daruje hči Slavica z možem Borisom Grudnom 100.000 lir za ansan-bel Aries. V isti namen daruje sestra Ida 50.000 lir za ansabel Aries ter sestra Slava z možem Stankom Mislejem 25.000 lir za ansambel Aries.
Namesto cvetja na grob Eme Tomažič daruje Dušan Košuta z družino 5.000 za TPPZ P. Tomažič,
25.000	za šolo P. Tomažič v Trebčah, 25.000 za Združenje bivših aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem in 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji.
V	počastitev spomina Alojza Perica darujeta Zora in Milena 20.000 lir za pevski zbor «Fantj-. izpod Grmade*.
V	spomin na brata Alojza Perica
linnillllHIIMMIMtltllllllltllUIHIIIIIIIIIIIIIMlMIIIIHIItlfllMIIIIMIItlMtllltllllllllMIIIItllMIIMIItllltlll
Mali oglasi
telefon (040) 794672
OSMICO je odprl Pepi Rapotec — Prebeneg št. 18. Toči belo in čr no vino.
IŠČEM stare razglednice in razno korespondenco, Adriano - tel. (040) 55-548.
VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel. (040) 52-277 v večernih urah.
UPOKOJENKI oddam opremljeno sobo proti mali hišni pomoči. Za informacije tel. (040) 576-596 od
8.	do 9. in od 15. do 17. ure.
PRODAM po ugodni ceni drogerijo
v	Ul. Settefontane 15. Široka licenca, trije vhodi, začetne zaloge. Telefonirati v opoldanskih in večernih urah na št. (040) 911-079.
OSMICO je odprl Maks Kralj -Slivno 12. Toči belo in črno vino.
ODDAM dva lepa psička. Oglejte si ju na Repentabru 51. Hrovatič, tei. 227-262.
TVRDKA, ki prodaja najnovejšo posodo, sporoča, da je nov naslov urada v Nabrežini št. 145. Oglasite se od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
IMAŠ kaj prostega časa? Želiš za poslitev za 500 tisoč mesečno? Ja
vi	se v Nabrežini Center 145 od
9.	do 12. ure in od 15. do 18. ure al' telefoniraj na št. 200-150.
OSMICO je odprl Zori Pangerc na glavni cesti pod Krogljami pri Do lini. Toči pristno belo in črno kap Ijico.
TRGOVINA AUTOSPR1NT (Trg Ga ribaldi 9) išče vajenca ali trgovskega pomočnika z znanjem slovenščine. Telefonirati na št. 763420 ali se direktno zglasiti v trgovini.
ODDAM V NAJEM opremljeno sta novanje (tri spalnice, dnevna soba, kuhinja, kopalnica in shramba) z
lepim razgledom na morje v Vi-žovljah št. 9/h za poletni čas ali za dobo šestih mesecev. Ana Žužek, tel. (040) 209-285 ob delovnem umiku.
PRODAM fiat panda 30. Prevoženih 6.000 kilometrov, 6 mesecev star. Tel (0481) 78-100.
OSMICO je odprl Mario Smotlak — Mačkolje 55. Toči belo in črno domačo kapljico.
VV1NDSUREE originalne, nove, katerih maloprodajna cena je 900.000 lir dobite pri Čupi za 550.000 lir. Za informacije telefonirajte na št. (040) 212-267.
TRŽAŠKA kreditna banka sprejme v službo telefonista/ko. Pogoji kandidatov: 1. diploma nižje srednje šole; 2. opravljena vojaška služba; 3. popolno obvladanje slovenskega in italijanskega ter po možnosti kakega tujega jezika; 4. starost do 35 let; 5. italijansko državljanstvo. Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost invalidi. Lastnoročno napisane prošnje oddati do 31. maja 1981 Tržaški kreditni banki. Ul. Filzi 10, Trst.
DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Magdo 1 /I). telefon 833 82
'M'
~ TUC
gr DARVVIL
KUPUJE
TUDI RABLJENO ZLATO
In plača do 14.000 Mr ra gram karati - na|v«č|a robnosi odkup polic
TRST
Trg Sv. Antona 4 (Z. nudstrop|ei
daruje sestra Slava z možem 30.000 lir za pevski zbor »Fantje izpod Grmade*.
Josip Slavec daruje za KD Pri-| morsko - Mačkolje 10.000 lir.
V	počastitev spomina Eme Tomažič daruje Ida Ivančič 5.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Ana Pertot 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Eme Tomažič daruje Olga Lakovič 10.000 l;r za Dijaško matico.
Ob obletnici rojstva daruje Mila Perko 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na prof. Šavlija daruje Zdenka Šavli 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago mamo Marijo Nadoh vd. Ota darujeta Milko in Claudio 50.000 lir za PD »Valentin Vodnik* in 50.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Gigija Bezina darujeta Marija in Justo Šegina 10.000 lir za ŠD Primorje. V isti namen daruje družina Bojana Nabergoja 10.000 lir.
V	spomin na drago teto Emo To-
mažič darujeta Danica in Radovan Šemec 20.000 lir za spomenik padlim v NOB	iz	Prečnika.
V	spomin	na	teto	Albino	daruje
Albin Sedmak z družino 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa.
V	spomin	na	teto	Albino	Stefančič	daruje	družina	Negovetich 15
tisoč lir za spomenik padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Elme Tomažič daruje Ida Kufersin 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Eme Tomažič darujeta družini Trampuž 'n Korošic 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina mame Tomažič poklanjata Alma in Marica 10.000 lir za poimenovanje barkov-ljanske šole po F. Finžgarju in 10 tisoč lir za sklad bivših aktivistov NOB.
Ob 5. obletnici smrti Vinka Gla-vine daruje žena Marija 10.000 'ir za TPPZ »P. Tomažič*.
Namesto cvetja na grob Marije Nadoh vd. Ota darujeta družini Križmančič in Zeriali 20.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh. V isti namen daruje družina Križmančič (Gropada 30) 20.000 lir.
V	spomin na očeta Jožeta Mevlje daruje hči Anica Gorkič 10.000 lir za otroški pevski zbor »Vesela pomlad* z Opčin.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ulica Buunarolti 6 (prečna Ul. Rossetti)
r R S 1	Telefon 77-29-96
NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUSNOSTI
NEVIDNI SLUŠNI APARAT
Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali, toda do danes problema le niso rešili.
Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST ki jo lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi.
Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund m spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti.
v TRSTI)	naš urad Ul. Maiolica I tel. 793-490	vsak petek in soboto
v BOUUNCU	Lekarna Val Rosandra tel. 228-124	v sredo, 27. maja 1981
v ZGONIKU	Lekarna	
(Božje polje)	dr. Budin tel. 225-596	v četrtek, 28. maja 1981
v SESLJANU	Lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209-197	v torek, 29. maja 1981
pravim
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 200 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
POROČILO
o žrebanju dobitkov loterije odbora jubilejnega XXV. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki je bilo 19. maja 1981 v Ljubljani.
številka	dobitek din	številka	dobitek din
10580	4.000,—	956	300,—
61	100,—	747	300,—
501	400,—	8867	1.000,—
112531	150.000,—	8247	1.000,—
		50647	4.000,—
82	100 —	19547	5.000,—
252	200.—	193127	10.000,—
322	500,—	081067	10.000.—
5362	1.000,—		
01452	2.000,—	180368	10.000,-
62532	2.000.-	116358	50.000,—
012912	20.000,-		
092842	100.000.—	449	200,—
		119	400,-
483	200,—	23769	3.000,—
9823	1.000,—		
01683	5.000,—		
117893	10.000.—		
234	200,-		
5984	1.000,—		
3364	1.000.—		
155664	10.000,—		
315	500,-		
53385	3.000.—		
130435	30.000.—		
Dobitke izplačuje odbor za pohod «Po poteh partizanske Ljubljane*, Ljubljana, Gregorčičeva 15, na podlagi uradne žrebne liste, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 13. ure.
Dobitke do 500.— din izplačuje odbor brez odbitka, dobitke nad 500,— din pa po predhodnem plačilu davka od iger na srečo, ki ga dobitnik plača na občini svojega bivališča in odbitka 0,8% za Črno goro.
Dobitniki izven Ljubljane lahko pošljejo srečke v izplačilo, s priporočenim pismom.
Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh od dneva javne objave poročila o žrebanju.
Komisija zo loterijo odbora za pohod
«Po poteh partizanske Ljubljane*
CASIO
Computer watch digital quartz
Najmodernejši računalniki na tekoče kristale LCD.
M - 1200 MELODV ALARM 12 melodll, od teh se |lh 5 lahko programira ura
kronometer
LA • 550 LADY ALARM Koledar programiran do leta 1999
V prodaji pri:
MALALAN ANTON
— PROSEŠKA UL. 6 — OPČINE
PETRIS GINO
— UL. VITTORIA 48/A — TOLMEC
VAGLICA SALVATORE
— UL. PONTE DELLA FABRA 1 — TRST
Oprema stanovanja je stvar okusa.
Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami in široko izbiro pohištva.
mm
TDCT Ul- Balamontl 3 — telefon: 820766 IKol Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301
Zastopnik kuhinj	ITOTEfUZZO
TALBOT SUNBEAM
Prostorna. Solidna. Lepša.
7 modelov in 4 različni motorji od 4.990.000 lir dalje IVA in prevoz vključena
LS 928 kub. cm - GL 928 kub. cm - GLS 928 kub. cm GL 1295 kub. cm - GLS 1295 kb. cm - Tl 1598 kub. cm LOTUS 2172 kub. cm
DUPLICA Viale Ippodromo 2/2A-TRST
: i *	^	,
TALBOT G.
mati iir
ZASTOPNIK
Za katerokoli informacijo telefonirati na številko 76-34.87