Naročnina mesečno
24 L)in, za inozemstvo 4(1 Din — ne* deliska izikija celoletno 9b Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo |e » Ko|iitar|evi nI h/lll
Teleluin uredništva: dnevna elužba 20*0 - nočna £Ч<Н\ 29V4 ID i050

VENEC
Cek. račun: Ljub* Ijana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv.7563, Zagreb 8tv. 39.011, Ргока-Dunej 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po praznika
Pomagamo o'rokom!
Preko vsega sveta se plazi danes prihu-ljeno kakor grabljiva 'ver — silno pomanjkanje. Obiskuje vse dele sveta in vse narode. Tudi tisti, ko so še včeraj veljali za bogate, kakor Angleži ali Amerikanci, ječe že danes v strahotnem objemu ogromne hidre, ki se vedno bolj razrašča v veliko šibo božjo našega stoletja. Za velikim svetovnim pomorom, ki je uničil toliko dobrin, je prišla kuga v podobi strašne »španske«, ki je pobrala preko 20 milijonov življenj. Po enem desetletju pa grozi človeštvu lakota.
Ni tukaj mesta, da bi raziskavali za vzroki. Dejstvo je, da revščina ne zajema le delavskega sloja. Pomanjkanje sili tudi že na kmete, ker kmet ne more več prodati svojih pridelkov ali pa jih mora dajati za tako smešno nizko ceno, da s skupičkom nima kaj početi. Pomanjkanje je nepovabljen gost starcev in stark, ki so se v močnih letih pošteno trudili in de-vali z odpovedjo na stran od ust pritrgane krajcarje — pa jim je vojna pobrala vse njihove prihranke. Lakota gostuje v tisoč in sto-tisoč družinah, ker je njih krušni reditelj brez službe in brez kruha. Pomanjkanje se vedno bolj vsesava tudi že v takoimenovani »srednji stan«. Vse gospodarstvo je tesno med seboj povezano, ker nimata kmet in delavec denarja, stoji trgovec v prazni trgovini in zaman čaka kupcev. Težko mu bo delati mesečni obračun pri prazni blagajni.
Toda najbolj pomilovanja vredni so vendarle otroci. Otrok je nad vsem tem dogajanjem čisto nedolžen. Kako strašno mora vplivati na mlado otroško dušo neprestano pomanjkanje v družini. Ako vidi, kako oče dan za dnem hodi okrog in išče dela. Odhaja in prihaja. Z novim dnem raste upanje, da bo morda vendarle kje mogoče zaslužiti skorjo kruha — z nočjo, ko se vrača praznih rok, zopet lega črna skrb nad ubogo ženo in sestradano deco. Vsega manjka: hrane, obleke, perila in večkrat celo zraka. Kaj naj postane iz otrok, ki morajo dan za dnem že v nežni dobi okušati vso silno pezo življenja, ki morajo gledati obupne obraze svojih roditeljev in slišati, gotovo pa čutiti, da so prav za prav odveč na cvetu. Ali se ne bo pri teh razmerah že zgodaj vsesal v otroško dušo strup sovrašt-ra do družbe, ki bi bila brezbrižna za njegovo bedo. Kaj naj postane iz take mladine, ki na roditeljih ne vidi in od njih ne sliši drugega kot neprestani gon in mračno skrb za vsakdanjo hrano. Kakšno sodbo si more že kot otrok ustvariti o družbi?
Vsi se zavedamo, da je mladina bodočnost narodov. Perspektiva je tako temna, da si je zato ne upamo naprej izpeljati. Kdor ni nikdar v lastnem življenjskem krogu okusil pomanjkanja, bo vse to težko razumel. Toda ako za kakega človeka nočemo, da nam bo moralno propadel, potem mora imeti vsaj kos strehe nad glavo, mora imeti zagotovljen vsaj košček kruha in mora imeti možnost, da se mu vsaj tu in tam nasmehne življenjska sreča. Kdor tega nima, bo nujno zgubljen za človeško družbo, ako bi v usodni dobi njegovega razvoja tudi družba zanj ne imela smisla. Iz povsem naravnega, rekli bi lahko državljanskega stališča je torej treba vse storiti, da se prepreči najhujše zlo, ki more zadeti otroka, da bi namreč stradal. Toda kot kristjani in katoličani imamo v tem pogledu še večje dolžnosti. K naravnim nagibom, ki nam jih narekuje že sama človeška narava, se pridružujejo še nadnaravni motivi, ki jih veren človek črpa iz vere in razodetj. Brez ozira na nauk o bratstvu, o ljubezni do vseh ljudi, ki jo oznanja evangelij, so bili božjemu Učeniku posebej pri ercu^ otroci. »Kar storite enemu izmed najmanjših, ste meni storili!« Kristjan naj v vsakem potrebnem človeku, zlasti pa še v otroku zre samega Kristusa.
Na teh nadnaravnih motivih je zgrajena papeževa okrožnica »Nova impendet«, ki jo je 2. oktobra, na praznik Angelov varhov naslovil vsemu krščanskemu svetu. Papeževa beseda je izredno topla in očetovska, iz nje veje silna ljubezen. Prav za prav je okrožnica opomin vernikom, naj v težkih dneh, ki jih preživljamo in ki nas verjetno še čakajo, stori vsakdo, kar je po krščanski zapovedi ljubezni dolžan storiti. Katoličani so se v izrednih prilikah vedno izkazali pripravljene tudi na heroične žrtve. Take izredne čase sedaj preživljamo, zlasti te tedne, ko bo nastopila zima z vsemi trdotami za revne družine. Ni sedaj čas, da bi za usodo, ki je nad vsem človeštvom, delali bogzna koga krivega. Cas je, da vsak stori, kar je v njegovih močeh in pomaga kjer more in komur more. Kdor bi sedaj zapiral svoje srce in roke, ko je doba pravljičnega viteza, ki je razsekal svoj plašč na dvoje in dal polovico beraču, — ta ne razume klica sv. očeta. Kdor v teh težkih dneh ne deli svojega kosa kruha s stradajočim, ki ničesar nima, ta zapira svoja ušesa pred glasom Cerkve. Ali naj se morda v tako usodni dobi, ko tako narašča obča beda, potuhne dejavno krščanstvo, ko je vendar Kristus zadnje upanje betežnih in stradajočih.
Spodbudna papeževa okrožnica, ki jo prinašamo v celoti na drugem mestu, bo v prav-Jnem času dala brez dvoma izdatno spodbudo za vsestransko organizirano in zasebno dobrodelnost, kakor jo narekuje prva in glavna zapoved krščanstva — ljubezen.
Preosnova nemškega kabineta
Odstop zunanjega ministra dr. Curtiusa
Berlin. 5. oktobra, tg. »Berliner Tageblatt« smatra za precej gotovo, da bo odstopil dr. Curtius, in sicer še pred začetkom razprav v državnem zboru tekom tega ledna. Predsednik republike Hinden-burg bo jutri sprejel dr. Curtiusa, ki bo najbrže na tej avdijenci izrekel svoj sklep, da demisionira. »Voeslsrhe Zeitung« beleži dejstvo, da kroii med desničarji ie lista novega kabineta, kakor si jo želi desnica, v kateri bi bil državni kancler član cen-truma, dočim bi najvažnejša ministrska mesta zasedli nemški nacionalci in narodni socialisti. Napad desnice pa bi ne bil nevaren, če bi ee ji sklenjeno pos avile nasproti one skupine, k' zavzemajo prostor med nemškimi nacionalci in centr-тчот. Kam vodijo načrti desnice, je razvidno iz jvajanj desničarske »Deutsche Allgemeine Zeitung«, katera smatra za možno, da se sestavi desničarski kabinet potom radikalne preosnove Briiningovcga kabineta. Sicer pa tudi »Berliner Tageblatt« ne veruje, da bi ostalo samo pri spremembi v zunanjem ministrstvu, temveč da se bo na novo zasedlo tudi gospodarsko in pravosodno ministrstvo. Govori ee tudi o odstopu prometnega ministra Guerartla. Kot verjetni
naslednik dr. Curtiusa т zunanjem ministrstvu ee zopet imenuje londonski poslanik, baron Neurath, pri čemer pa je tudi možnost, (la bo državni kancler, r čegar rokah je že dejansko bilo vodstvo zunanjo politike, prevzel tudi vodstvo zunanjega urada. V ostalem demantira »Berliner Tagebla tc i gotovostjo vse govorice, da bo dr. Briining sklenil ivezo s Hugcnbergom in nemškimi narionalci.
Napoved velikega političnega govora dr, Bruninga
Berlin, 5. oktobra, tg. Državni kancler dr. Briining bo jutri na javni seji državnega sveta poročal o tretji zasilni naredbi, ki je sedaj po dolgih pripravah dogotovljena. Tudi topot ne bo Briining čakal seetanka državnega zbora, temveč bo že jutri 4 razpravljal o gospodarsko-jx>litičnem zimekem pro-, gramu državne vlade in pojasnil potrebe, ki zahtevajo, da se nemško gospodarstvo prilajjodi sve-I tovnemu gospodarskemu razvoju, da tako ohrani
nemško gospodarstvo konkurenčno zmožnost. Pričakuje se torej velik jiolitičen govor o političnih dogodkih zadnjega časa. Takoj po razpravah v državnem svetu 6e bodo začeli razgovori t voditelji strank, ker je glavna skrb dr. Brtlninga, da premaga nevarnost pri začetku zasedanju državnega zbora.
Sestava stranke političnih disidentov
Berlin, 5. okt. tg. Novo odcepljena skupina nemških socialistov, zvana socialistična delavska stranka se je včeraj konstituirala pod vodstvom državnozborskih poslancev Rosenfelda in Soyde-witza. Ustanovitve se je udeležilo 88 delegatov raznih krajevnih skupin in delavske mladine. V govorih se je izreklo obžalovanje radi razcepljenja, ki je posledica brezprimernega terorja socialno-demokratskega vodstva stranke. Nova stranka bo izvajala načela demokracije, se bo strogo ločila od komunistov in pridružila II. intemaeionali. Od 1. novembra dalje bo izdajala v Berlinu lastno socialistično delavsko glasilo.
Političen pomen turških obiskov
Živahno delovanje italijanske diplomacije
Belgrad, 5 okt. I. Belgrajski listi in politično javno mnenje vestno zasledujejo dogodke v Atenah. Dejstvo, la sta turški predsednik vlade Izmet paša in njegov zunanji minister Ruždi bej vrnila Venizelosu obisk, se tukaj smatra za nekaj popolnoma normalnega in samo po sebi ne jKimeni nič nenavadnega na političnem obzorju bližnjega Orienta. Ker se je istočasno z Venizelosom lani oktobra meseca nahajal v Ancari tudi madjarski ministrski predsednik Bethlen, je razumljivo, da hočejo turški državniki po odhodu v Atene obiskati Se Budimpešto, akoravno so se v tej deželi |>o-Litične prilike že dokaj spremenile od lanske slovesnosti v turški prestoliei. V sedanjem gospodarskem trenju, v katerem jc vsa Evropa hote ali nehote solidarna v trpljenju, se sicer ne uvidi potreba, da mora biti sodelovanje med Turčijo in med Madjarsko večje, kot pa z ostalimi državami, toda kot rečeno, obisk turških ministrov v Budimpešti sam po sebi ne vzbuja tukaj nikakega večjega zanimanja.
Potovanje, katero mislita napraviti Izmet paš in Ruždi bej v Rim, ko bosta zapustila Budimpešto, pa daje vsemu potovanju zelo izrazit značaj, ki je preočiten, da bi se dal mns-kirati s kakšnim izletniškim načrtom. Lanski sestanek v Ancari je bil plod delovanja italijanske diplomacije. Italija je tokrat politično vodila v bližnjem Orientu, saj se je hvalila,
kako kuje vedno ^žji "broč okrog Jugoslavije; njena aktivnost 'e je n > polegla, ker je Ori-ent potrebovr' bolj ital j.ip denarja, kot pa njene simpatije. Denarja pa Italija ni mogla dati. Odnošaji med Italijo in njenim tajnim vzhodnim zaveznikom so postali manj važni in to brezvažnost je še povečala zinaga zetnlio-radnikov v Bolgariji, ki je strmoglavila italo-filski režim Ljapčeva in njegovih pristašev.
V sedanjem času, ko je Francija zadnhila [izredno močan položaj v svetovni politiki in ko je vpliv Anglije nekoliko oslabel vsled gospodarske krize, ki je nenadoma izbruhnila, je smatrala Italijo za dobrodošlo, da na novo pomladi p>okret. ki je lani dozorel do sestanka -i Ancari. Italijanska diplomacija torej hoče znova spraviti v ospredje vprašanje premoči v bližnjem Orientu.
Tukaj prevladuje mnenje, da so njene šanse sedaj mnogo slabše, kot so bile lani. Neki tukajšnji inozemski zastopnik je izjavil, da je verjetno, da bodo turški ministri intervenirali v Rimu tudi v tem smislu, naj Italija posreduje v sjioru med Grčijo n Bolgarijo. Naši politični krogi so mnenja, du nobene intrige ne morejo oslabeti našega načelnega stališča, ki ga je zavzela Jugoslavija, namreč, da naj ostane Balkan balkanskim državam, torej ozemlje, v katero ne smejo imeti pristopa nobene izven-balkanske države.
Živahne priprave na sestanak v Washingtonu
V U/ashingtonu
Wasliington, 5. okt. tg. Drživni tajnik Stim-son in senator Morow sta imela včeraj sedem ur dolgo konferenco, na kateri sta razpravljala o obisku Lavala pri Hooverju. Morovv je po svojem delovanju na londonski pomorski konferenci znan kot specialist za mednarodna in evropska vprašanja. Čuje se, da bo vprašanje poljskega koridorja predmet razgovorov med Lavalom in Hooverjem kot eno najhujših evropskih vprašanj. Vendar bo Francija popustila, samo če bo Amerika dala gotova 1 jamstva, glede katerih pa je pričakovati v Ameriki sami močnega odpora. Senator Borah, ki bo imel z Lavalom privatno konferenco, je pred kratkim izjavil, da se bo Amerika pokazala interesirano šele potem, ko bo versaillska mirovna pogodba revidirana. (Vest, da bo na washingtonskem sestanku govor o poljskem koridoru, priobčujemo z vso rezervo in odgovornost za njeno resničnost prepuščamo poročevalcu. — Op. ur.)
Hoover snuje nove predloge
New York, 5. oktobra. AA. Predsednik Hoover je baje izjavil, da bo v skorajšnji bodočnosti nastopil za petletno premirje ▼ pomorskem oboroževanju.
V Parizu
London, 5. okt AA. Vest o bližnjem posetu angleškega zunanjega ministra Readinga v francoski prestolnici je izzvala v Londonu in v Parizu veliko zanimanje. Politični krogi pozdravljajo ta poset kot znamenje, da so merodajni krogi spoznali potrebo po polnem angleško-francoskem sodelovanju Poročajo, da bodo razgovori zelo obsežni, kar potrjuje tudi dejstvo, da se udeleže tega sestanka tudi francoski zunanji In finančni minister in francoski ministrski predsednik.. Ti razgovori bodo toliko bolj pomembni, ker poseti francoski ministrski predsednik Laval v kratkem Washington.
Pravniški kongres v Skoplju
Ustanovitev stalnega odbora
Skoplje, 5. okt. 1. Na sinočnjem banketu, katerega je priredila mestna občina na čast udeležencem kongresa pravnikov, je imel kratek, a zelo lep govor g. Boranšck iz Maribora. Govor g. Boranškn je izzval veliko navdušenje. Navzoče je pozdravil z besedami: »V imenti
C ravnikov od Triglava mi je čast pozdraviti rate na Vardarju in se jim zahvaliti, da so nam omogočili, da smo s svojimi lastnimi očmi mogli gledati to sveto zemljo in njene divne gore, kjer je tudi nam Slovencem in Hrvatom vzklila vest o svobodi in vstajenju. Pozdravljam Vas in povem Vam, da je današnji dan samo en dokaz več za to, da v naših src.ih živi ena in ista želja jx> napredku Jugoslavije.«
Danes je kongres nadaljeval svoje delo v odsekih. Na dnevnem redu je bilo čitanje zapisnikov in resolucije, k atere $o bile sjirejete. Izvoljen ie bil tudi skupen stalni odbor za re. solucijo, kateremu se je predalo dosedanje gradivo. V načrtu je tudi ustunovitev stalnega odbora pravniških kongresov. Dame, ki se udeležujejo kongresa, so danes romale v sprevodu na pokopališče, kjer so položile cvetje na grob padlih vojakov. Na povratku so se ustavile v domu Zveze vardarskih žena. Popoldne pa so
obiskale Dom kneginje Zorke in Srbske Majke. Danes zvečer je bil na čast gostom prirejen slavnosten večer v narodnem gledališču. Jutri kongres ne bo zboroval, ainjMik bo ves čas posvečen ogledovanju mesta in raznih kulturnih in socialnih ustanov. Na programu jc tudi obisk samostana Pantelejmann v bližini Skoplja, nadalje samostana sv. Nikole in pokopališča francoskih vojakov. V sredo pojdejo kongre-sisti na Kosovo, nato pa še v Bitolj in na Ohridsko jezero.
Odličen gost uprave državnih monopolov
Belgrad, 5. oktobra. AA Danee dopoldne je prispel v Belgrad generalni direktor francoelkih državnih monopolov goep. Blandeau v spremstvu generalnega inšpektorja goep. Dodierja. Goep. Blandeau ostane v Belgradu nekaj dni in bo gost nale uprave državnih monopolov.

i f Kanonik A. Žlogar I

Novo mesto, 5. okt
Danes je umrl kanonik novomeškega ka-pitlja g. Anton Žlogar.
Lani je sicer še krepki in čvrsti starček praznoval 80-letnico svojega rojstva. Kdo bi si bil mislil, da ne bo minilo niti leto dni, kc
bodo listi prinesli žalostno vest o njegovi smrti.
ni bi
rta, vendar
pal pokonci in izvrševal dnevno svoje dolžnosti.
Saj ie bil še tako svež! Čeprav ni bil nikdat iseD
posebno trdnega zdravja, vendar je vedno sto-iokonci in izvrševal dnevno svoje dolžnosti. Rojen je bil 30. novembra 1850 v Suhoru. lino potezo mehkega in plemeni kranjea je ohranil v svojem značaju
Dunajska vremenska napoved. V enlošnem bo sedanjo vremo trajalo dalj*
Značilno potezo mehkega in plemenitega Belo-jea je ohranil v svojem značaju do smrti. V mašnika je bil posvečen 21. julija 1874. Bil je nadarjen in bister. Zato so ga poslali v Gradec študirat Toiln zaradi bolezni je moral pustiti študij. Knplnnoval je nato v Mokronogu in Ljubljani ter bil kurat tudi v ljubljanski kaznilnici. Nato jc 8 let kakor župnik pascl duše v Kranjski gori. nakar je postal dekan v Šmartnem pri Litiji. L. 1906 pa je bil imenovan za kanonika v Novem mestu.
Bil je priznan cerkveni govornik. Slovonoc z dušo in telesom je sodeloval pri Dr. sv. Cirila
Več let je urejeval »Dolenjske novice«. Ne stara leta se mu ni dobro godilo. Pa je vse prenašal z možatostjo.
Naj mu Gospod njegovo delo in žrtve obilo poplača!
Pogreb bo v sredo ob treh pojioldne.
Odstop avstrijskega finančnega ministra
Dunaj, 5. okt. tg. Finančni minister dr. Red-lich je pismeno podal zveznemu kanclerju dr. Bu-resehu svojo demisijo. Dr. Redlich se je le malo udeleževal sanacijske akcije zveznega kanclerja. V javnosti navaja, da vidi zase težkoče v tem, da pripada kot človek izven strank strankarskemu kabinetu. Vprašanje, kdo bo naslednik, ni rešiti posebno lahko. Verjetno je, da bo dr. Buresch sam začasno vodil finančni portfelj.
Zadrega francoskih bank
Pariz, 5. okt. tg. Iz govorov Caillauxa in radikalnega socialističnega jioslanca Bonneta je razvidno, da svetovna gos|iodarska kriza vpliva tuai na Francijo. Ukinitev plačevanja mednarodnih dolgov, ki se ne bod* začeli plačevati ie take kmaiu. je prineslo sicer olajšanje svetovnemu gosjjoaar-stvu, dela pa francoskemu državnemu gospouai-stvu velike skrbi. Bonnet jc sporočil, da francosk« banke že več tednov omejujejo vse predujme do mači industriji in trgovini.
Brezposelnim na pomoč! |
Klic sv. očeta — Oboroževanje krivo gospodarske stiske j
Okrožnica -Nova inipendent, ki jo je sv. oče naslovil na vso duhovščino na praznik Angelov varuhov in ki obravnava vprašanje oskrbe otrok bednih staršev in vprašanje brezposelnosti, se
glasi;
»Nov bič grozi, zadel je že večino ovčic, ki so nam bile zaupane, in zadel je še bolj hudo naj-uežnejši in najbolj ljubljeni del, otroke, ponižne in manj premožne delavce in proletarce. Mislimo na
hudo stisko in finančno krizo, ki pritiska na narode in povzroča v vseh državah neprestano in čedalje bolj grozečo brezposelnost. Tako vidimo, kako se množice poštenih in pridnih delavcev, ki ne želijo nič drugega, kakor da bi častno in v potu svojega obraza zaslužili vsakdanji kruh, za katerega po božjem ukazu vsak dan prosimo Boga, silijo k brezdelju in potem spravijo v strašno bedo s svojimi družinami vred. Njihovi vzdihi ganejo naše očetovsko srce in nas navajajo, da z isto nežnostjo in z istiin sočuvstvovanjem ponovimo besedo, ki je šla iz preljubljenega srca božjega namestnika nad lačno množico: Miserior super tur-bam! (Marc, VIII, 2). Toda naše sočuvstvovanje velja predvsem neizmerni množici otrok, najne-dolžnejšim žrtvam teh žalostnih razmer, ki prosijo kruha, ko ni nikogar, ki bi jim ga lomil (ler. Thren. IV, 4), in ki v črni bedi vidijo, kako izginja veselje in nasmeh, ki ga njihova priprosta duša podzavestno išče okoli sebe.
Križarska vojna dobrodelnosti
In zdaj se približuje zima in z njo cela vrsta odpovedi in trpljenja, ki jih prinaša s seboj zimski čas, posebno nežni deci. Obstoji strah, da se bo v tem času poglobila rana brezposelnosti, ki smo jo zgoraj obžalovali; ako ne bodo odpomogli stiski /e tako ubogih družin in njihovih zapuščenih otrok, bodo — Bog tega ne daj! — pognane v obup.
Na vse to misli s strahom naše očetovsko srce in, kakor so že storili ob takšnih prilikah naši predniki in v poslednjem času naš neposredni prednik Benedikt XV., dvigamo svoj glas in naslavljamo svoj poziv na vse, ki so navdani s krščansko vero in ljubeznijo: poziv na nekakšno križarsko vojno dobrodelnosti in pomoči. Ta bo obvarovala lakote telesa in bo obenem prinesla tolažbe in pomoči dušam, v katerih bo vzbudila veselo upanje in iz njih pregnala žalostne misli, ki jih navadno vliva v dušo beda. Pogasila bo ogenj sovraštva in strasti, ki loči, ter vzbudila plamen ljubezni in sloge ter tesno in plemenito vez miru ter individualnega in socialnega prospeha.
Gre torej za križarsko vojsko usmiljenosti in ljubezni in brezdvomno tudi žrtvovanja, na katero opozarjamo vse kot sinove istega Očeta, člane iste velike družine, ki je božja družina, kateri so torej vsi kot bratje te družine deležni prospeha in veselja prav tako kakor neprijetnosti in bolečine, ki zadenejo naše brate.
Ljubi svo'ega bližnjega!
Na to križarsko vojno opozarjamo vse kakor na sveto dolžnost in dolžnost, ki jo vsebuje nauk, lasten evangeljskitn zapovedim, in ki ga je Jezus proglasil kot svojo prvo in najvišjo zapoved svojih zapovedi, še več, kot zaključek in sintezo vseh drugih, nauk ljubezni in usmiljenosti (caritas), ki ga je tako poudarjal v slični zadevi, in to ponovno, v dneh neusmiljenega sovraštva in vojne, naš priljubljeni prednik.
Zdaj ini toliko bolj kažemo na la sladek nauk ne samo kot na najvišjo dolžnost, ki jo vsebuje krščanska postava, ampak tudi kot najvišje in naj-idealnejše dejanje, ki se more priporočiti posebno plemenitim in v smislu krščanske plemenitosti in popolnosti najbolj odprtim dušam.
Oboroževanje vzrok gospo-spodarske krize
.Mislimo, da ni potrebno, da dolgo z besedami insistiramo na tem; takoj je jasno, da se bo
samo tej plemnilosti src, samo ti gorečnosti t krščanskih duš z njihovim svetim poletom vdanosti in požrtvovalnosti za blaginjo svojih bratov, predvsem najbolj usmiljenja vrednih in potrebnih, kakor je množica nedolžnih otrok, posrečilo, premagati s pomočjo soglasne sloge najhujše težave sedanjega časa. In ker je brezmejno oboroževanje kot učinek tekmovanja narodov na eni strani, na drugi kot vzrok velikih stroškov, ki so bili odteg-njeni javni blaginji, ne kot zadnji koelicient krivo izredne gospodarske krize, moramo obnoviti pametno svarilo našega prednika (Poziv »dčs les debutst 1. avgusta 1917) in naše (nagovor 24. decembra 1930 L. Aut. Z velikim veseljem 7. aprila 1922) — boli nas, da niso tega svarila poslušali! — ter pozivamo vas vse, častiti bratje, da sc z vsemi sredstvi, ki jih imate na razpolago, z besedo in tiskom, potrudite, da razsvetlite duhove in odprete srca v smislu najbolj gotovih naukov prave pameti, še bolj pa krščanske postave.
Prihaja nam na misel, da bi postali vi središče usmiljenosti in plemenitosti svojih vernikov in obenem, da bi se pri vas osnovala postajališča za razdeljevanje darov. Če bi se pa v kateri škofiji pokazalo umestno, da se podredite svojim ine-tropolitom ali kaki drugi dobrodelni ustanovi, ki se ]e izkazala in v katero zaupate, nimamo nič proti temu.
Pozvali smo vas že, da uporabite vsa razpoložljiva sredstva, molitev, propovedovanje in tisk; toda prvi hočemo nasloviti tudi na naše verniki prošnjo in jih v duhu Kristusovem prositi, naj se s plemenito radodarnostjo odzovejo vašemu vabilu s tem, da izvršijo, kar jim boste naročili, ko jih boste seznanili s tem našim apostolskim pismom.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh!
Ker vsi človeški napori ne zadostujejo namenu brez božje pomoči, dvigamo vroče prošnje k Dajavcu vsega dobrega, naj bi skrajšal te čase zmešnjav, in tudi v imenu bratov, ki trpijo, ponavljamo bolj gorečo prošnjo kakor sedaj, molitev, ki nas jo je učil sam Jezus: Daj nam danes naš vsakdanji kruh!
Vsi naj se v svojo vzpodbudo in tolažbo spominjamo, da bo božji Rešenik smatral za njemu storjeno to, kar bomo storili za svoje uboge (Matt., XXV., 40) in da pomeni v smislu drugih njegovih iolažilnih besed skrbeti za otroke iz ljubezni do Njega — skrbeti za njegovo osebo samo (Mattv XVIII, 5).
Praznik, ki ga danes obhaja Cerkev, nas kakor k zaključku naših pozivov končno spominja na ganljive besede Jezusa, ki je, kakor pravi sv. Janez Krizostom, postavil nepremagljive zidove v varstvo otroških duš, ter nato dodal: Glejte, da ne boste zasramovali nikogar izmed teh malih, kajti povem vam, da njihovi angeli vidijo vselej obličje mojega Očeta, ki je v nebesih (Mat., XVIII, 10).
Tridnevnice za mir
In ti angeli bodo v nebesih prinesli pred Oo-spoda čine dobrodelnosti, ki jih bodo izvršila plemenita srca napram otrokom, in oni bodo prejeli za vse tiste, ki si bodo vzeli k srcu tako sveto stvar, obilen blagoslov. Ker se poleg tega približuje vsakoletni praznik Jezusa Kristusa Kralja, čigar kraljestvo in mir smo si želeli že spočetka svojega pon-tifikata, se nam zdi zelo umestno, da se kot priprava na ta praznik opravijo v župnijskih cerkvah slovesne tridnevnice, da izprosimo od Boga misel miru in njegove darove. V nadi na te podeljujemo vam, častiti bratje, in vsem tistim, ki se bodo odzvali našemu očetovskemu pozivu, apostolski blagoslov.
2. oktobra 1931, praznik Angelov varhov.«
Japonci se za Društvo narodov absolutno nič ne zmenijo
Moskva, 5. okt. »Kraenaja zvezda*, ofleijelni organ Rdeče armade, poroča o dogodkih na Daljnem vzhodu. Pravi, da se Japonci glede južne Mandžurije vobče ne mislijo pogajali z guvernerjem in generalom čmieoliauoni, ki predstavlja ondi centralno kitajsko vlado. Potem ko se je z njihovo pomočjo ustoličila neodvisna mandžurska vlada njim prijaznega Juančinkaja, smatrajo le tega za kompetentnega v mandiurskili zadevah.
Obenem Japonci intrigirajo pri neodvisni ju-žnokilajski vladi v Kantonu, da bi tef nacionalne vlada v Kantonu, čankajšek, odstopil, kakor lo odnekdaj želijo, pa da bi prišel na čelo nankinške vlade mož, ki jo njim pogodu. Japonska politika je spravila pred leti v Mandžuriji s pota tudi čan-solianovega očeta, Čansoliim, ki jo bil zavrabio umorjen, ravno ko se jo bil o I japonskih vplivov osamosvojil.
Japonska meni, da bo od Kifaja, razkosanega v več vlad, lahko dosegla, kar hoče: popolno nadzorstvo nad juinornandiursko Mesnico od Mukde-na tik do Pekinga, dogradho za japonsko gospod,' s ko ekspanzijo važne železniške zveze Kirin-Sci-šen in privilegije za korejske in japonske farmarje ter trgovce tako v Mandžuriji kakor v Mongoliji.
Japonska Izrablja sedanjo zaposlenost se.er-noameriške Unije, ki se zaradi svojo finančne krize ne more pečati z mandžurskim vprašanjem, kakor tudi miroljubnost sovjetske Unije, ki bi se rada izognila vsakemu nevarnemu konfliktu na Daljnem vzhodu. Homalije v Aziji bi namreč ne prekinile in strmoglavile samo napornega dela na uresničenju pjalilelke ter povzročile hudo finančno krizo, ki se v Rusiji že zdaj čuti, ampak bi so-
vjelsko Unijo tudi v političnem oziru vrgle v po. polno negotovost. Treba je priznati, da je lokava
japonska diplomacija Irenulek zu udarec v Mandžuriji jako dobro izbrala.
: Krasnaja zvezda« trdi, da zadeva kapitana Nakamure nikakor šo ni pojasnjena. Japonci trdijo, da so tega japonskega častnika v Mandžuriji umorili kitajski vojaki, Takt pa je, da dosedaj truplo še ni najdeno in se sploh niso našli nobeni sledovi za njim niti o kakem umoru sploh. Ni izključeno, da se Nakamuri sploh nI ničesar zgodilo in da je cela zadeva izmišljena, da se je našel povod za konflikt. Sicer pa je treba vprašati, kaj je Na-kamura iskal v Mandžuriji oziroma v Mongoliji, za katero je imel izstavljen potni list?
Vesli, da obstoja med Sovjeti in Tokijem zaradi delitve Mandžurije tajen sporazum, so ne-resnične, če smemo verjeti »Krasni zvezdi«. Res je le, da se Rusija zelo prizadeva, da bi se konflikt zaradi Mandžurije mirno rešil in da so sovjetski diplomati zelo jeze na Društvo narodov, ki je dokazalo, da ali nima nobene avtoritete ali pa da Jre-poi.sko na tihem podpira. Japonsko vrhovno po. veljstvo se za resolucije Društva narodov absolutno nič ne zmeni in ni niti enega vojaka umaknilo; ludi ni ustavilo bojev, ampak pokajo v Mandžuriji puške dalje. Nadaljnji razvoj dogodkov Rusijo zelo skrbi, kljub temu, da je japonski poslanik v Mo. skvi, baron Hiroto, dal Litvinovu ponovno zagotovilo, da »japonske čete, ki vzdržujejo v terenu južnomandžurske železnice red, nikakor ve bodo prekoračile svojih določenih rajonov.c
Peking, 5. oktobra. AA. Japonske čete ao zasedle pokrajino Nušuang.
Jorgi bo sledil nov diktator?
Bukarešt, 5. okt. 1. Po najnovejših vesteh se je politični položaj v Romuniji zelo zresnil. Vlado profesorja Jorge čakajo zelo hudi časi. Svojo vlado je lorge sestavil iz političnih osebnosti, ki nimajo nobeno zaslombe v strankah. Res je sicer, da so liberalci v svojem pohlepu po vladanju in proti svojim načelom upognili kolena in podpirali neparla-inentarno in protiparlamentamo vlado Jorge, toda čim hujši postaja gospodarski položaj, tem težja postaja naloga, uravnovesiti državne dohodke z izdatki, tem bolj se liberalna stranka in vsi pristaši profesorja Jorge odmikajo in prehajajo v vedno bolj občutno opozicijo. Finančni minister Argetoianu je predložil zakon o žitnem in alkoholnem monopolu, ki je izzval vihar nezadovoljstva po vsej deželi. Nadalje hoče reducirati državne izdatke za celo četrtino. Stednja naj bi se izvršila v postavkah za socialno skrbstvo in za prosveto. Tudi v tem pogledu
vstaja ostra opozicija med narodom. Značilno za se. danje razmere v Romuniji je pa, da kljub ostali kampanji proti vladi, ki jo vodijo liberalci in kmečka stranka, niti eni niti drugi ne kažejo veli^ volje, da bi strmoglavili vlado, ker ne marajo prevzeti za Jorgo katastrofalno zapuščino. Zaranisti so včeraj priredili po vsej deželi veliko manifestacije proti liberalcem radi njihovega sodelovanja na vladi. Profesor Jorga še upa spričo tega medstrankarskega boja, da bo s tem pridobil na času in mogel skleniti posojilo v Franciji, katerega tako željno pričakujejo, toda politiki trdijo, da mu voda sega žo zelo visoko in da se Romunija približuje s hitrimi koraki novemu položaju, ki bo našel izhod ali v osebni diktaturi finančnega ministra Argeloianuu ali pa v novih volitvah v državni zbor, volitvah, ki bodo nosile pečat socialnega nezadovoljstva.
Pomagajmo si sami!
V težkih trenutkih življenja, ko nas «1 strani tepejo udarci, je treba predvsem imeti vero v samega sebe. Treba se je ustavili in upreti, ne pa bežati iu misliti najprej na tujo jiomoč. Ni od nas odvisno, ali bomo dobili tujo pomoč ali ne in uli bo prišla o pravem času, ampak z našo voljo in požrtvovalnostjo se lahko dvignemo v vsej svoji veličini. napnemo vse svoje sile, in se trdno odločimo, da bomo vztrajali v nevarnostih, ki nam prete. Če se branimo pred nesrečo, zanesemo naprej nase in na svojo moč. se nam vzbudita samozavest in pogum ter bomo vedno bolje opravili, kakor pa če preplašeno zbežimo z bojišča in pričakujemo tuje pomoči.
Po tem starem in preizkušenem življenskem pravilu se moramo ravnati tudi zdaj. Nase gospodarske in finančne razmere so se nekoliko omajale. Prišle so razne težave, ki so se pojavile po vsej Evropi in celo v Ameriki. Tem težavam se moramo upreti in sicer zlasti tako, da zbiramo svoje lastne moči iu vzbujamo samozavest. Ena sama velika misel nas mora prevzemati: ne vdajmo se! Pretrpeli smo že večje težave, toda premagali smo jih vedno, kadar smo napeli in zbrali vse svoje narodne silo.
Danes, ko so jo nekakšna kolektivna blaznost strahu polastila slabotnejših delov našega naroda, morajo slopili na plan vse naše narodne organizacije, da se aktivno borijo zoper razburjenost in paniko, ki se razširja v naših vrstah. Kje ste, Sokoli, Narodna odbrana, Jadranska slraža, vi humanitarna in patrljotičnn društva, moška kakor ženska! Sklicujmo seje in konference ter navajajte vse svoje, člane, da dvignejo svoj glas za pomirje-nje tistih, ki so se preplašili. Zakličite vsem okoli vas. k! nas preplašeno vprašujejo, kako bomo vzdržali krizo: da se boj ne bije s svetlim orožjem, ampak z junaškim srcem!
Zafo hranite in bodrile srca! nismo še propadli, od propasll smo še daleč, toda biti moramo hrabri, verovati moramo v samega sebo, v svoj narod, v svojo domovino. Ne zapuščnjmo jih, ne izdajmo svojo zastave: ne bežimo od naše valute, od naših državnih papirjev, od naših denarnih zavodov! Kam pa naj bežimo! V tujino? Ali je tam morda bolje? Ali bomo mogli rešiti samega sebe, če prestrašeno pričnemo rušiti vse tisto, kar Je naša skupna trdnjava.
Fvo predlog, како naj začnemo zbirali našo vrsto: vsil nnšn nacionalna društva, kor-po racije, občine, učitelji, duhovnici,, jdvui ig-
lavci na j začnejo s propagando, da kupi vsakdo kdor le zatnore, te dni vsaj po en državni vred. nostni pnpir. Sokolska, športna, pevska dniStva, šole, cerkve, bolnice, čitalnice in druga udru-ženja naj kupijo po eno obveznico vojne škode, ki se prodaja zdaj po 300 Din, toda je zelo verjetno, da bo kaj kmalu poskočila no svoj normalni tečaj 400 do 450 Din, obveznico 7% notranjega posojila, obveznico 7 in 8% dolarskih emisij ali delnico Narodno banke. Vsi ti papirji se prodajajo danes pod svojo pravo ceno in kdor jih zdaj kupuje, napruvi dobro kupčijo. Poleg tegn, in to je najvažnejše, se bo na naših borznli vrnilo znnpanje v te papirje, ker se bo videlo, da jc ves narod vzel te papirje za svojo nacionalno dragocenost, jiii objel s svojim zuupanjcm in obdal s svojo ljubeznijo.
Pri tem torej niso potrebne nobene žrtve, niti veliki zneski. Ni društva niti udruženja, ki bi ne moglo žrtvovati v ta namen vsaj 300—400 Din. Če ni v blagajni toliko dennria, naj člani odbora na prvi seji zberejo med seboj nekoliko teh dinarjev. Vsako udruženjc naj najinteziv-nejše stremi zn tem, da bo vsak član daroval v ta namen kakšen stotak, ter z nakupom državnega papirja hkrati znatno moralno koristil svojemu narodu.
Da bi pospešila to akcijo, daje Poštna hranilnica našemu občinstvu svoje usluge popolnoma brezplačno na razpolago. Da se onemogočijo dragi posredovolci in razne sleparije, naj vsakdo, ki želi kupiti kakšno državno obveznico, pošlje denar Poštni hranilnici preko svoje najbližje pošte (s položnico 12" š, ki sc dobi na vsaki pošti; na zadnjo stran naj na-piše. zakaj denar pošilja. Položnico naj naslovi na čekovni račun št. 50.011). Poštna hranilnica bo vsa ta naročilo zbirala in izvršila nakup še isti dau nn bnrzi. Prav tu rlan bo j>o*lnla vsakemu naročniku kupljene obveznice po izvirnem borznem tečaju, ne da bi si zaračunala kakršnokoli provizijo nli takso. (Pošlim hranilnica jo dr/avni znvnd, in bo to delo izvršila ne zaradi zaslužke, temveč radi splošne koristi). Prav tako bo dajala brezplačno tudi vsa potrebnn obvestila in navodila, ki bi jih kdo od njo /alilrval.
Ltoyd George odloča
London, 5. okt tg. Angleška javnost je bila danes presenečena s tem, da se je MacDonald z avtomobilom odpeljal k Lloydu Georgeu na njegovo posestvo. Zdi se, da je to jasen dokaz, da hoče MacDonald vse poskusiti, da prepreči, da bi moral kot sef faktično konservativne vlade apelirati na volivce. Kaj sta se državnika razgovarjala, še ni znano. Takoj po povratku pa se je pri MacDonaldu zglasil kraljevi prvi privatni tajnik, iz česar se sklepa, da je pripisovati monarhovi iniciativi, s katero skuša MacDonald z osebno iutervoncijo pri Lloyd Georgeu zopet obnoviti narodno enotno fron- ! to. S tem je postala latentna vladna kriza še bolj zamolana, in ker odpotuje tudi lord Reading v Pariz, kjer ostane več dni, je smatrati, da v kabinetu samem še ni prišlo do nobene odločitve.
Padec hurzov v Londonu
London, 5. oktobra tg. Ob slabotnih kurzov funta se je otvorila današnja londonska borza slabo in brez veselja za kupčije. Mnogi so dolžili neugodni nemški finančni položaj, da je kriv ponovne slabosti funtovega kurza. Slab položaj se je pokazal posebno na trgu angleških vrednostnih papirjev, kjer so kurzi znatno padli. Na trgu mednarodnih posojil so bile francoske vrednosti posebno čvrete, nemške pa oslabljene. Davvesovo in Youn-govo posojilo sta padli vsako za 1 in pol točke ler sla notirali 57 odnosuo 40. Na deviznem trgu Jo bil funt ponovno slab. posebno proli dolarju in francoskemu tranku.
Avstrijske železnice se podražijo
Dunaj, 6. okt. tg. Avstrijske železnice bodo s 15. oktobrom znatno povišale tarife. V brzovlakih se zvišajo vse osebne tarile v vseh razredih za 20 odstotkov, v osebnih pa za prvi in tretji razred za 20%, za drugi razred pa za 6%.
Preohret v nemsM (in';j|
Berlin. 5. okt. tg. Kabinet je v zadnjem trenutku spremenil svoj načrt o publikaciji nove zasilne naredbe in o sestanku državnega sveta. Za jutri določoua seja državne sveta, na kateri je bolel imeti državni kancler velik političen govor o zimskem programu, jc bila odpovedana. Sestali se bodo samo ministrski predsedniki posameznih dežel k zaupni konferenci.
Avstrijsko jugostov. zbornica
Dunaj, 5. okt. Ig. V prostorih jugoslovanskega poslaništva na Dunaju je bila danes ustanovna seja avstrijsko-jugoslovanske trgovsko zboruice. Za častna prodsednika zbornico sta bila imenovaua oba trgovinska ministra Kumanudi in Ileinl. Predsednik zbornico jc princ Edvard Liechtenstein, podpredsednika pa sta generalna ravnatelja Stierling iz Avstrije in Hartmann iz Suboticc.
Konec tržaškega brodarstva
Rim, 5. okt. 2. V Milanu je direkcija Banca Commorciale Italiana podpisala pogodbo s predstavniki Navigazione Italiann Generale, Lloyd Sabaudo inCosullcha, po kateri se to tri največje italijanske paroplovne družbe fuzlonirajo. Istotako se bodo združile tudi tri manjše paroplovne družbo Sigmara, Aliclnia in Lloyd Trie s ti no. Iz teh treh družb bo ustanovljena nova paroplovne družba Lloyd O r i c n t a 1 c, katerega ravnateljstvo bo v Rimu, podružnico pa bodo v Genovi, Trstu in Neaplju. Italijanski listi pišejo, da bodo tudi druge paroplovne družbe, ki dobivajo državno subvencijo, sklonile fuzijo.
Newyork, 5. okt. tg. Znani senator Dvight Mor-rovv je nenadoma umrl za kapjo.
Otvoritev П. atenske olimpiade
Obisk turških državnikov
Atene, 5. oktobra. AA. Včeraj so bile otvor-jene lahkoatleteke tekme druge balkanske olimpi-jade. Otvoritvi jo prisostvovalo nad 60.000 ljudi, Po zaprisegi atletov je predsednik grške vlade Ve-nizelos imel otvoritveni govor. Prve tekme eo bile v hudem nalivu.
Tekem sc bodo udeležili lahkoatleti iz Grčije, Bolgarske, Jugoslavije, Turčije in Romunije.
Atene, б. okt. tg. Z nepopisnim navdušenjem je množica več kot 70.000 ljudi sprejela v stadionu tunškega zunanjega ministra Izmet pašo, ko jn priSol v spremstvu Venizelosa k Inhkoatletskim bojem balkanske mladine. Prisotni Turki eo bili ganjeni do solz, ko so videli veselje grške množice. da so končno obnovljeni med Grčijo in Turčijo mirni odnošaji. Več kot 50 letal jo krožilo nad sladionom. Množica pa jo vztrajala kljub deževju. Po megafonu jo Ven (zel os pozdravil balkansko mladino, posebno turško, ki Jc prišla v Atene v znamenju prijaleljslva med balkanskimi narodi.
V metanju žoge jo bil prvi Romun Fritz s 14.16 m, drugi je bil Jugoslovan Naranlič s 14.2 m,
1 dal
Inko so bo luliko i/vod In velika nkcjju t ekusežnimi posledicami za naš javni kred
in nnše narodno življenje. Stremimo vsi za tem, da sc la akciju izvrši.
Dr. Milornd Nedelj kovič. gener. direktor Poštne hrunjlnice.
tretji Grk Zivas s 13.16 m. V teku na 800 m je bi* Grk Georgakopulos s 22 :10, Jugoslovan Teukan Nilmzi s 22.4 : 10. V teku na 10.000 m Je zmagal kot prvi Romun Pavolouk e 34 : 22, drugi Grk Nanos s 84.23, tretji Romun Panait s 34 : 24. V teku nn 100 m je bil prvi Grk Lambrou z 11, drugi (»rk Vnmvakas s 11:1.5, tretji Jugoslovan Skop s 11 :2.58.
Naši atleti
Atene, 5. okt. AA. Ves grški tisk priznava ve. like uspehe jugoslovanskih lahkoallelov. Edino jugo-slovanski atloti, pišeqo lisli, so kos lielonskim. Minul je čas, ko so se Grki borili za točke, kajti zduj se bo treba boriti za zmago.
PoizJras samoumora
Včeraj pozno popoldne se je na Kongresnem trgu ustavil reševalni avto pred hišo št. 1. Jam so jo namreč zastrupil brivski pomočnik P. \ samomorilnem namenu je i/pil neko strupeno tekočino. Strup jc bil tako nioeun, dn je mladenič padel v nezavest In so ga napadali krči. Reševalni avto ga jo jircpcljal v bolnišnico. Stanje mladeniča jo zelo rosno. Vzrok suinoumora jo najbrže brezposelnost, ker jo bil mladenič že nekaj tednov brez dola,
Pravniški kongres v Skopi ju
Skoplje, 8. oktobra.
V	soboto 3. oktobra so prispeli prvi udeleženci pravniškega kongresa v Skoplje. Slovenskim pravnikom, ki so se odpeljali iz Ljubljane v petek, dne 2. oktobra, eo se v Zagrebu pridružili hrvatski tovariši pod vodstvom bivšega bana g. dr. Šiloviča. V Belgradu so pa obojne počakali srbski kolegi. Opolnoči je posebni vlak odpeljal iz Belgrada proti Skoplju. Vožnja je bila udobna, ker je železniška uprava nudila pravnikom kar največ ugodnosti.
V	soboto dopoldne ob 11 so pravniki prispeli v Kumanovo. Tam so jih sprejeli in pozdravili ta-mošnji juristi z okrajnim načelnikom. S kolodvora so vojaški avtomobili, ki jih je dala na razpolago komanda 22. pešpolka, odpeljali udeležence na planoto nad Kumanovim. S te točke so imeli lep razgled na mesto in okolico, kjer so se vršili 9., 10. in 11. oktobra 1912 odločilni boji med srbsko in tur-
ško vojsko, ki eo končali s sijajno zmago srbskih čet. O. komandant je navzočim v polurnem predavanju nazorno opisal potek bojev, poudarjajoč njih pomen za ustvaritev velike Jugoslavije. G. polkovnik je za svoja zanimiva izvajanja prejel toplo zahvalo.
Pravniki so se nato zopet vrnili na kolodvor in se odpeljali proti Skoplju. Ko je okrog 14 vlak privozil v Skoplje, je na kolodvoru zaigrala vojaška godba dobrodošlico. G. mestni župan Djordje Rlstič je toplo pozdravil goste. Za pozdrav sta se mu zahvalila g. prof. dr. Silovič iz Zagreba in g. apelacijeki sodnik dr. Sajovic iz Ljubljane. Godba je nato zaigrala državno himno, naiiar so goste odpeljali v njihova stanovanja. Slovenske pravnike je pričakoval njihov rojak g. dr. Druškovič, ki je advokat v Skoplju. V nedeljo 4. oktobra je slovesna otvoritev kongresa. 0 poteku bom še poročal, —k.
V
£n dan i%xirfieiya$pdux
Nove vodiške orgle in cerkveni
koncert
Vsak dan smo iskali po »Slovencu« poročila o naših veličastnih novih orglah in o koncertu, ki smo ga na ta dan ob njih poslušali. Ker ga noče biti, pa naj ga manj poklicano pero napisati poskusi.
Najvažnejšo nalogo je imel g. msgr. Premrl, ki je razlaganje s prižnice prevzemal na kor; in na čudno zanimiv način mu je to izpod prstov in pi-ščali vrelo, kar nam je razlagalec (dr. Kimovec) skušal z besedo dopovedati. Kakšno bogastvo je v naših orglah nakopičeno! Glasovi mogočni, da kar pretresajo, da grme »kot sodnje trobente«, pa tudi tihe in nežne, ki se njih kot rahli dih nežni čelest komaj zaznava. Zdaj pojo, kakor da gode velik zbor najčistejših goli. pa se zopet oglase, kakor da nas godba s trobili v slovesni cerkveni koračnici v cerkev vodi, pa je zopet kakor kos iz njih živo zažvrgolelo in kot vase pogreznjena tožba zajokalo. In še tiste nalašč napak narejene in zmešano skup znesene piščali smo samo zase slišali, tisti »poper«, ki sam ni, da bi ga človek le poduhal, kaj še le užival, ki pa marsikaka jed brez njega ni nič prava, tisto »papriko«, ki je same nobena usta ne preneso, ki pa jedi tako okusne in dražljive napravi. Pa smo jih tudi slišali, ko so jih drugim piščalim pridejali, kakšno moč in lepoto so dale orglam, kakšen blišč in sijaj se po njih razlile! Čudili smo se ogromnemu basu in njega gromkemu elasu, da so se tla kar skoro majala pod nogami. 6e bolj smo pa občudovali tisto vrsto piščali, ki ji je ime »Človeški glas«. Ko so zapele, se je vsa cerkev zgenila, glave so se zamajale in ta in oni ie mislil pa tudi vprašal: »Katera imenitna pevka je pa zdaj začela?« In ko je mojster Premrl koj nato zaigral na te piščali večglasno, je marsikoga premotilo, da je menil, da sliši peti pevski zbor z moškimi in ženskimi glasovi. Ta »Človeški glas« t skrit v zgornjih, malih orglah za vetrnicami, (i se odpirajo in zapirajo, tako da kakor pravi človeški glas lahko narašča in pojema; in še tako valovito plava in se pozibuje kakor tako lepo znajo dobri in učeni pevci. Toliko da ne govore, drugače bi ga pa marsikakšen pevec lahko zavidal in še bolj pevka, ki ji zlasti v višini trda prede.
Naše orgle so velike; 28 registrov (spremenov) imajo. Ne čudite se! Danes vsi župljani vemo, kaj tftna beseda register pomeni; register pomeni vitsto piščali za vsako tipko naimanj po eno. Velika mikstura (mešanica) v naših orglah jih ima pa kar po šest na eno tipko. Komet Hudi neke vrste zmešane piščali) po tri in mala mikstura tudi no tri. Vseh piščali je v naših orglah 1071 iz najrazličnejše tvarine: iz lesa, kositra, cinka, bakra. medi.
Kdor je kdaj videl našo novo cerkev, ki smo Jo sezidali po potresu fstaro nam je potres razdejal), se bo brž spomnil, da ima dva kora; zgornji je manjši, pod zvonikom, pa še vedno prostoren; spodnji večji je kakor v dvoranah ali gledališčih balkon ali galerija daleč naprej v cerkev potegnjen. Orgle stoje na obeh korih. Večje, glavne stoje na prostranem spodnjem koru, manjše na zgornjem. Spodnje kažejo spredaj mogočno vrsto srebrnih piščali, zgornje so zadelane z lesenimi vetrnicami, Iti pa se ne vrste vodoravno, kakor pri oknih, ampak navpično, tako da je spodnji zatič vsake deske zataknjen v tla ograje zgornjega kora. zgornji zatič pa v lok, ki se pne med zgornjim korom in cerkvenim prostorom. Tako imajo naše orgle tudi v zunanjosti posebnost, kakor je na svetu več ni. Čudno je pri vsem tem le to, da je ta oboj zgorniih orgel — temno zeleno pobarvan; levi rob vsake
t
Redukcije v Velenju
Šoštanj, 4. oktobra.
Delavstvo v velenjskem rudniku preživlja že dalj časa težke dneve. Skoraj vsak drugi dan v tednu praznuje ... Zaslužek je tako globoko pod eksistenčnim rnimmom, da ne zadošča niti samemu delavcu, kaj šele številni družini. Pred dnevi pa je prišlo na razglasno desko: 54 odpuščenih ... Delavcev ee polašča upravičen strah in obup. Kam? Zdaj, na zimo? In skoraj ne morejo verjeti motivacijam, da je kriza.
SIcer pa splošno ni tako hudo. Saj je v zadnjem času zraetlo okrog rudnika toliko razkošnih vil... Torej krize le ni, vsaj za vse je ni...
Katastrofa
med čebelicami
Medena letina
St. Jernej, 4. oktobra.
Letošnji medeni pridelek je zelo reven In so Čebele komaj nabrale za svojo lastno zimsko prehrano. V poletju je bila suša, v jeseni — ob času ejde — pa neugodno, hladno in megleno vreme, da cvetje ni medilo in čebele niso mogle Iz panjev. Neštete živalice pa, ki so v brezmejni marljivosti sledile nagonu nabiranja medu in so zapustile topla stanovanja, so poplačale to predrznost s smrtjo.
Veselo eo zletele venkaj na ajdo, na belo polje, pa je priplaval po nebu oblak, zakril solnce in hladne senoe so pokrile širno zemljo. Pridne delavke pa je hlad prisilil, da so popadale na tla, telesno otrpnile in ee niso več dvignile. Na ta način so se panji zelo Izpraznili in je sedaj v njih le malo medu in malo pridnih delavk, ki naj bi v prihodnji pomladi poevečale skrb za svoj novi, mladi zarod.
Preostale čebelice Iščejo nadomestila za sladki med po vinogradih in sadovnjakih, kjer srkajo sladke sokove sadja. Toda sršeni, ki so se letos izredno razmnožili, jih napadajo in uničujejo. Z močnimi kleščami čeljusti jim pregrizejo oprsje, posrkajo iz niihovih medenih želodčkov sladke sokove in ost de dele teles zavržejo, ali pa poneso domov v gnezda. Tudi ose so se pojavile v velikih množinah in napadajo čebelice, tako da vlada med temi krilatimi hčerkami božje prirode večni In neiZprom-j boj za življenje.
/. Jutranja toaleta
Brez skrb1 in vedra vsa iz posteljce se kar ne gane, ob sedmih še te Špelica vesela, urnih nog 11 vstane. „ Veliko pranje" niej nič ni mar, kar drugim živcem je na kvan
deske, ki se odpira v cerkev, je okrašen z ozko zlato letvo in še po dve zlati piki sta na vsako vetrnico kanili. Kakor da so se utrnile s širokega zlatega zunanjega kroga, ki ves ta vetrniški paž oklepa, j in se na vetrnice ujele — čudno, prosim, da je ta le- i seni, zeleni, z zlatom rahlo pokropljeni oboj za oko najlepši del orgel. Umetniki so pa res tiči! i Tega opaža smo se najbolj bali, na! je pa najlepši!*
Pri koncertu smo pač pred vsem pazili na orgle. Saj ni, da bi pravil, kaj sta nam mojstra msgr. Premrl in prof. Tome pokazala. Nimamo dovolj spretne besede za to. Kako je včasih vse mrgolelo, kakor da so orgle živo mravljišče, ki ga je kdo razdražil, pa toni begajo in se ne morejo umiriti, pa so zopet šle kot slovesna procesija trkat božjemu usmiljenju na vrata; in zopet so glasovi gostoleli in se kakor mali drobni angelci lovili pod visokim obokom. Zelo imenitno se je posebno tem, ki so v glasbi učeni, zdelo to, kar je prof. Tome svojega igral; na sporedu je pisano: preludij in fuga v E-duru. Zelo gibke prste ima, se bolj gibek pa um, da si je take reči izmisliti mogel.
Zbor je naučil in vodil naš gospod župnik Jane, ki je že ves čas kar je pri nas, tudi za orga-nista in pevovodja. Dobro so peli. Lepo se je sli-I šalo. Dopoldne pri maši — menijo nekateri — morebiti še lepše kakor popoldne. Vsekakor je I zbor bil tudi kakor nov, ves poživljen in pomlajen i s tem našim prelepim orgelskim glasom. Kar ni moči popisati, kako se orgle petju lepo podajo, kako se s pevci zlijejo v eno. Pa jih vendar kar nič ne topč, ampak samo dvignejo, kakor lep, dragocen ; okvir sliki še le pravo ceno da. Težko bi bilo \ reči, da si še katere orgle petja tako mehko ovijale, ! da bi petje tega ozadja tako jasno in čisto, z an-I gelskim glasom kar pozlačeno v ospredje stopalo. ! — Se dveh ljubljanskih pevcev ne pozabimo, gospoda Brandstetterja in Likoviča, ki sta se njiju izšolana glasova tako ponosno razlegala po naši cerkvi.
Poslušalcev so imele naše orgle in naši pevci te dni od vseh vetrov. Iz daljnega Šenčurja in še iz daljnih Predoselj, iz Smladnika, Komende, šmar-tina, Sent Vida, Ljubljane in še od kod: pa so vsi tuji župljani, dasi iinajo marsikje velike in izvrstne orgle, na vsa usta izjavljali: naše so lepe, mogočne. toda takih, kakor so vodiške, jih pa ni... Toliko, da se nam ne poreče: bahači! In da se bo vedelo: če malo pobahamo, tudi s čim bahati imamo.
Pa je res glas naših orgel neverjetno živ, svetel, vesel. Še kadar vse grmi, ni nič robatega, nič kričavega; ko je moč taka, da te kar zanaša, da kakor mogočno valovie plava in hrumi po cerkvi, je v vsej svoji orjaški sili glas prijeten, voljen, mehek, toliko da ne rečem, božajoč, da se ga človek kar ne more naslišati, ampak bi le venomer poslušal in poslušal. — Zdaj pa dovolj! Kdor hoče več vedeti, naj pride gledat in poslušat, jia bo videl, da se Vodičani z mojstrom Jenkom vred s tem dragocenim delom po pravici postavljamo.
"Načrt za našo omaro je narisal vseučiliški profesor I. Vurnik. Sicer pa to pot nismo tega prvič doživeli. Se pred vojsko je n. pr. Kočevar Rupne naslikal za Bled več razglednic. Ali mislite, da je bil Windischgratzov grad najlepši? Kaj še! Raztrgana bajta za jezerom, ki bi človek pomišljal, ali bi jo zastonj vzel ali pustil.
Ta doba Je ie daono minula, ko je zadajalo veliko pranje gospodinji toliko preglavic. Danes razun gospodinje nihče ne oe v hiši, da /e danes dan velikega prania. A tudi gospodinji se nič ne mudi in vstane še le ob običajni uri — seveda samo ondi — k/er se uporablja za pranje poznano in izvrstno
Velika liholapska alera
1000 metrov svile zaplenjenih. — Tihotapstvo na račun mariborskega trgovca.
Št. 11J v Slov. goricah, 4. oktobra.
V obmejnem Št. Ilju so razne tihotapske afere sicer nekaj vsakdanjega toda v soboto, dne 3. t. m. odkrita pa le vzbuja splošno pozornost. Pozno v noči so napravili obmejni varnostni organi izredno dober lov. Na državni cesti se je pripeljal na kolesu mlad moški noseč na hrbtu čisto natrpan nahrbtnik. Dasi je pribrzel brez luči in nesbšno, ga je ostro oko čuječega stražnika vendarle opazilo. Ustavil ga je ter odvedel na stražnico, kjer se je pri preiskavi vsebina nahrbtnika na začudenje vseh izkazala za čisto svilo. Tako v škripce spravljeni tihotapec je postal takoj zgovoren ter priznal še več, kakor so stražniki pričakovali. Povedal je, da sta se pred njim prepeljala čez mejo ravnotako na kolesih dva tovariša, ki sta tudi nosila svilo. ! Obema pa se je v temi očividno prehod posrečil, ker je zajeti tihotapec bil zadnji. Poleg svile pa so vsi trije pretihotapili tudi kolesa, katera so si kupili v Avstriji — čisto nova.
Tihotapec je izdal tudi imeni svojih tova-1 rišev, ki stanujeta na Košakih pri Mariboru ter sta z njim vred zaposlena v neki opekarni. Na-
slednjega dne v zgodnjih jutranjih urah so napravili finančni stražniki skupno z orožniki lov na oba tihotapca ler ju zalotili nič hudega sluteča doma. Tudi bale s svilo so našli ter zaplenili. Skupno so vsi trije tihotapci prenesli čez meio čez 1000 metrov najfinejše svile, koje vrednost iznaša najmanj 70.000 Din. Prvotno se je mislilo, da izvirajo stvari iz kakega vloma v Avstriji, ker je izključeno, da bi navaden delavec lahko toliko ri-skiral za nakup svile, toda tozadevne informacije pri avstrijskih oblasteh so bile negativne.
Tihotapci, katere so že oddali v zapore sodišča, so priznali, da so tihotapili svilo na račun nekega mariborskega trgovca, toda imena nočejo izdati, pa »če iih pri priči ubijejo«, kakor so sami rekli. Dokaz, da so tihotapili na tuj račun je tudi dobra volja, katero so aretiranci kazali pri zasliševanju ter se je eden celo hvalil, da jc mednaroden tihotapec, katerega poznajo že po vseh državah. Preiskava bo spravila na dan morda še senzacionalne stvari, ker se tihotapstvo najbrže že dalje časa vrši. — V soboto so napravili obmejni organi še drug dober lov. Zaplenili so na meji dvema tihotapcema nič manj kot 33 kg saharina. Tihotapcema se je posrečilo pobegniti, dragocen tovor sta pa morala pustiti.
MotociklislSčna nesreča
zaradi nerodnega kolesarja
Domžale, 5. oktobra.
Pekarski pomofnik Fran Orehek pri mojstru Blatniku v Domžalah se je vozil v nedeljo [>opoldne s svojim motorjem na izlet proti Ihanu. Nedaleč od gostilne »pri Meganu« se je vozila pred njim na kolesu 17 letna delavka Helena Lenček iz Preloga pri Ihanu. Njima nasproti je vozil nek kolesar ne-jiravilno po cesti. Videč, da kolesar vozi sem in tja in sluteč nesrečo je stopila Lenčkova s kolesa in se umaknila na travnik. Kolesarska neroda se je motociklistu v toliko približal, da ga je moto-cikelj zadel ob pedal, kolesar je zletel na tla, moto-ciklist [m je zgubil vodstvo nad motorjem, zavozil s ceste ter 6e zaletel v Lenčkovo, ki je stala na travniku. Orehek se je jn-ekucnil ter obležal nezavesten na tleh. Potolkel si je na obrazu, omajal zobe in dobil tudi notranje poškodbe. Lenčkova pa je pri karambolu dobila 15 cm zevajoče rano na bedru. Nezaveetnega Orehka so prepeljali z avtom na njegov dom. obenem poklicali zdravnika dr. Kremžarja, ki je nudil ponesrečenki prvo pomoč ter odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Orehek se zdravi doma.
4 letni Martineh se je opekel do smrti
St. Jernej, 4. oktobra.
Žena Martina Z. iz Stare vasi je zvečer pripravila svojemu možu škaf tople vode, da bi si umil noge. Posodo je postavila poleg postelje, na kateri je ležal štiriletni sinček Martinek. Naenkrat pq se je otrok obrnil, padel s postelje in naravnost v škaf. Vsi so skočili in ga rešili iz vroje kopeli, a žal, posledice »o bile jirehude. Opekel se je hudo na levi roki, kjer se mu je drugi dan olupila koža, in deloma na levi strani prsi, vendar tu le v bolj mili obliki. Kljub težki ranitvi in poškodbi j>n ni otrok čutil prav niknkih bolečin, le žejalo ga Je močno, da je venomer pil vodo in si z njo tešil neznosno žejo.
Drugi dan so ga spravili v novomeško bolnišnico, kjer pa mu, žal, niso mogli več ohraniti življenja. Nemirno telo mladega Tinčka je že bilo zapisano smrti in je dušica vsa radostna in vesela pohitela iz пјева med nebeške krilatce.
Edo Grom slavi 25 letnico
Maribor, 3. oktobra.
25 let oderskega snovanja in delovanja. Jubilej j drugih poklicih precej pogost, pri igralcu redka stvar. Še prav posebej pri gledališkem igralcu. Grom se je jjojavil na slovenskem odru v času, ko je to oder pod Verovškovim in Borštnikovim mentorstvom šć le nastajal. Precej idealizma in ko-
še danes. V Mariboru si je svoj sloves še pomnožil z nekaterimi stvaritvami. Med drugim naj navajamo: Nastopal je z velikim uspehom kot Hasan-aga (Hasanaginica), Tezej v »Snu kresne noči«, nadalje kot Marjan v »Desetem bratu«, kot Pilat v »Kristusovem trpljenju«, kot Herman v »Veroniki Desiniški«, kot Nande v »Rokovnjačih«, v lanski sezoni kot Stilmondski župan in dr. Konj v Kraigherjevi »Na fronti sestre 2ive«. Njegovo delovanje na mariborskem odru sega v odlične oderske oblikovalne kvalitete.
Najbolj pri srcu so mu klasične in salonske stvari. Njegov pojav ga usposablja tudi za podajanje robustnih aristokratskih figur ter postaja vse močnejši karakterni igralec. Vsaj pripoveduje že Rasberger nekje o svojem tovarišu in prijatelju: »Orom in eleganca. Dva pojma, ki se združujeta v celoto. Kdor se spomni Groma, se spomni tudi njegove elegance in kadar govoriš o eleganci, nehote pomisliš na Groma. Kakšen v življenju, tak je tudi na odru«. Grom je tako univerzalen v oderskih veščinah, da se je izkazal v slučajih, ko bi skoraj tega ne bilo mogoče pričakovati (n. pr. sodnik v »Krogu s kredo).
Slavljenec je že v svojih mladih letih z jx>-žrtvovalnostjo in vnemo ustanavljal v novomeški okolici diletantske odre in je pozneje to svoje delovanje na odersko-organizatoričnem polju z uspehom nadaljeval. Tudi je veliko truda in brige posvečal mlajšim v dramatični šoli.
Ljubezniv, kavalir, poštena slovenska duša in družaben. Skratka: Naš slovenski človek v najlepšem smislu besede. K jubileju mu želimo še obilo živahnega, uspešnega iu priznanega delovanja na našem slovenskem odru m mu izrekamo v imenu vseh, ki vedo ceniti njegove sposobnosti in zasluge, najiskreneje čestitke. Mariborčani se mu bodo oddolžili na najlepši način z obilim posetom j pri njegovi jubilejni slavnostni predstavi, ki se I vrši v torek, dne 6. oktobra 1931. I
g Zopet požar v celjski ohotici
Celje, 5. oktobra.
rajže je bilo takrat treba za tistega, ki se je bil odločil stopiti na oder in se posvetiti oderski umetnosti. Edo Grom je bil med tistimi redkimi. V torek slavi na svečan način svojo 25-letnico.
Edo Grom je bil rojen leta 1888 v Novem mestu, kjer je končal tudi šole. Že dijak je kazal zanimanje za odersko umetnost in se je neumorno in z velikim smislom udejstvoval pri novomeškem diletantskein odru. Lepi uspehi in pa velika ljubezen do odra so bili povod, da je leta 1900 stopil j v dramatično šolo v Ljubljani, ki so jo vodili , takrat Verovšek, Borštnik m Etbin Kristan. Po I končani šoli je začel z uspehom nastopati v manjših vlogah. Pri ljubljanskem gledališču ie bil angažiran do leta 1914, ko je oašel v Osjek, kjer je de-! loval do leta 1917 kot prvak drame. Takrat je vodil ! omenjeno gledališče blagopokojni Dragutinovič. Tukaj je nastopal z izrednim uspehom, zlasti v Bisernovi »Neznanki« kot Remonov sin in kot Nande v »Zimskem solncu«. Leta 1917 je bil premeščen v Varaždin, kjer je ostal dve sezoni. Tudi tukaj je bil angažiran kot prvak drame in režiser operete. Varaždincem je ostal v najlepšem spominu, kot Damjan v »Smrti majke Jugoviča« in loot princ Kari v »Ludviku XIII. . Po končani svetovni 1 vojni je prispel leta 1919 v Maribor, kier deluje
V nedeljo 4. t. m. zvečer eo prestrašeni ljudje v čretu morali zopet zapustili svoje domove in hiteti na pomoč jKisestniku Stropniku v Cretu, kjer je švignil plamen iz njegovega velikega kozolra, ki je bil poln sena in je nudil požaru obilo materi-jala. Požarna bramba je bila okoli 9, zelo pozno obveščena o požaru tako, da je bil kozolec že ves v plamenu, ko so prišli na pogorišče. Prihitele so tudi požarne brambe iz Gaberja in Teharja. Ker v bližini ni bilo zadosti vode, so se morali zopet, kakor prejšnjo nedeljo pri Zupancu. zateči v Vo-glajno, ki je pa oddaljena 1 in pol km. Z ozarom na izredno oddaljenost so morali prilično na sredi I>oti jioelaviti eno brizgalko, ki jc p>otem gonila vodo do druge brizgalke in ta šele je mogla stopiti neposredno v akcijo in pošiljati močne curke na goreči objekt.
Vsled takih težav in pa z ozirom na to, da je bil ogenj ob prihodu požarnih bramb že v polnem razmahu, eo morali gasilci svoje delo v glavnem omejiti na rešitev sosednih objektov, goreči kozolec pa je zgoreJ skoro do tal.
Celotna škoda s« ceni na 60.000 Din, Id je samo deloma krila z zavarovalnino. Ogenj pa je bil očividno podtaknjen in je požigalec baje že v rokah pravice. Gasilci so ostali na pogorišču do jutra.
Ljubljana
Poziv hišnim posestnikom
>Moj (Ionu, glasilo zveze hišnih posestnikov,
prinaša oklic vsem hišnim gospodarjem, iz katerega povzemamo sledeče: »Dan na »lan čitamo v tukajšnjih dnevnikih ostre napade na hišne posestnike. da odklanjajo v stanovanje vsako družino, če ima le par otrok. Nešteto pritožb beremo tudi radi pretiranih najemnin in velikega števila odpovedi. Ker ti napadi niso brez vsake podlage in nam je znano več slučajev, v katerih hišni lastniki brezpogojno odklanjajo oddajo stanovanj najemnikom z otroci in prav tako tudi ,"lede previsokih najemnin, smo primorani v interesu hišnih posestnikov tem potom na nje apelirati, da naj ne bodo ozkosrčni in naj sprejmejo v stanovanje tudi družine, če imajo tudi več otrok. Pri izbiri naj se prepričajo samo o tem, če otroci niso preveč razposajeni in če se najemniki ravnajo po hišnem redu in v redu plačujejo najemnino.
V interesu hišnih posestnikov samih smo primorani priobčiti odločno svarilo, da v sedanjih težkih časih odpovedujejo stanovanja samo v najnujnejših slučajih, da v stanovanja sprejemajo tudi družine z otroci in da se nikakor ne zahteva za stanovanje kakor tudi za poslovne prostore previsokih, da ne rečemo pretiranih najemnin. Dandanes padajo vse cene in bodo padle tudi najemnine. Kadi previsokih najemnin si vsakdo skuša napraviti lastni dom, četudi le leseno barako. S tem se bo uazidalo preveč stanovanj, ki jih ne bo mogoče oddajati več uiti za primerno najemnino V svrho obrestovanja, radi tega marsikdo ne bo mogel več evoje hiše obdržati. S tem bodo začele cene hišam tudi v mestih padati, kakor se je to zgodilo kme4-sldm posestvom. Za zgled navajamo, da je organizacija v Belgiji deset let na vse strani svarila pred ■visokimi najemninami. Ker poseetnild niso hoteli tega upoštevati, je prišlo sedaj do katastrofe, da je samo v mestu Briissel na prodaj 16.000 hiš, 12.000 ])a je praznili stanovanj za oddajo. Prav take razmere eo v Antvverpnu, Liittichu, Gentu itd. Tudi v Berlinu je okrog 10.000 stanovanj praznih, v Budimpešti pa okrog 8000. 'tudi tam eo ceue hišam ogromno jiadle.
Neprijetno nam je o tem pisati in dajati svarila kakor tudi pouk našim posestnikom. Naloga vsake organizacije mora biti, dajati pravočasno nasvete in ee s tem izogniti posledicam, ki bi lahko pcetale katastrofalne za vso hišno posest v Ljubljani in tudi drugod. Zato prosimo naše ljubljanske hišne posestnike in tudi v drugih krajih, naj prav dobro premislijo o tem uašem apelu, ki je nnjirav-ljen z najboljšim namenom, da pa pri tem naši l>osestniki pogledajo malo okrog sebe in tudi po drugih državah, pa bodo takoj na jasnem, kak je danes položaj hišnih posestnikov skoraj j>o celem evetu in koliko prevklnosti in prevdarnosti je treba, da tudi mi ne pridemo v enake neugodue razmere.«
Kaj bo danes
Drama: Kralj na Betajnovi. Red B.
Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava.
NOČNO SLUŽBO IMAJO LEKARNE:
Mr. Leustek, Rceljeva cesta 1; mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41.
Zimske suknje, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
O Seja Stolne prosvete je drevi ob 8 v Jugoslovanski tiskarni.
0 Razvrstitev šolske mladine za prejem sv. •jkrameiitov — v kredo, 7. okt., ob petih popoldne, r posvetovalnici KTD. — Nato kratka seja odbor-eikov katehetakega društva.
© Delazski proeoetni veier, posw<?fen spominu očeta in voditelja našega delavstva blagojx>k. dr. Janeza Ev. Kreka se vrši v četrtek 8. oktobra t. I. ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Spored: 1. Kreku, deklamacija (Pregelj). 2. Dr. Janez Ev. Krek, oče krščanskega socializma, predava France Terseglav. 3. Dr. Janez Ev. Krek v praktičnem delu na rešitvi delavskega vprašanja, predava tov. Jas. Gostinčar. 4. Borci: Taborna scena. 5. Film: V kraljestvu premoga. — Povabite s seboj tudi svoje prijatelje! Vstop prost.
© Kop zopet nastopi. V našem uredništvu se je včeraj oglasil najboljši jugoslovanski rokoborec Pero Kop in izjavil, da se bo v sredo zvečer ponovno boril s Travftglinijem. V prvi borbi je podlegel največ zaradi rane, katero je dobil pri padcu
z vlaka. Ker je ljubljansko občinstvo pokazalo
Kopu toliko simpatij, zato želi Kop pokazati, da je še vedno isti kakor je bil pred leti. Neuspehov je kriva_ samo rana, ki se je pa že zacelila.
0 številne male tatvine. Jesenska sezona so je pričela tudi v tem, da so se pojavile kar naenkrat številue tatvine v mestu. Z dežele eo se namreč pričeli seliti v mesto številni potepuhi, ki nameravajo tu prezimiti. Letos 6e bodo najbrže zmotili, ker jo policija zelo odločna v svojem postopanju proti raznim sumljivcem, ki ogrožajo javno varnost v mestu. Upati je zate* da bo jw»jav številnih tatvin kmalu ponehal. Včeraj je bilo prijavljenih sedem tatvin. Dijaku Francu Mariniču na Rakovniku je nekdo ukradel obleke v vrednosti 800 Din. — Iz podstrešja šole na Prula 6o neznani tatovi odnesli deložiranemu železniškemu uradniku v p. Rudolfu Kalanu več obleke v vrednosti 1000 D. — Trgovskemu pomočniku Francu Borku je nekdo odpeljal izpred Novakove trgovine na Kongresnem trgu 2200 Din vredno kolo. — AvtoizvoSčeku Leopoldu Kurentu je nekdo ukradel z avta več odej v vrednosti 600 Din. — Kmetici M. Mariji Tavželj iz Matene vasi je neki zlikovec ukradel na Vodnikovem tugu denarnico e 775 Din gotovine. Aretiran je bil neki mesarski vajenec, ker je usumljen, Češ, da je ukradel brezposelnemu hlapcu Alojziju Škandalu perila v vrednosti 200 Din.
Jutri senzacionalna
odločilna borba
Kop - Travagllni
O Kavama »Vindnkt«. V soboto je odprla gospa Fani Fegic v lepem novem kregar-jevem poslopju na Martinovi cesti ob vogulu na Bolgarsko ulico elegantno opremljeno kavarno, ki ji je dala ime: kuvarna »Viadukt«. Martinova cesta se zadnje čase zelo lepo razvija, zlasti po zaslugi mojstra Plečnika, z novo kavarno pa je ta okraj zopet pridobil na lepoti. Novo stavbo je zgradila tvrdku M. Zupan in skoraj vsa oprema v kavarni je delo domačih tvrdk. Mizarska dela je izvršila tvrdka Scnica, ki se je zlasti postavila s patentiranimi okni, kavarniško pohištvo je dobavila tvrdka Remec in Co., tapetniška dela tvrdkn Sitar, plinsko instalacijo mestna plinarna, luči Slavko Kolar, razno posodje Agnola in Čeho-staklo, namizne plošče iz posebne mase tvrdka Kristal itd. V kavarni je na rozpolago jioleg dobre in solidne postrežbe tudi mnogo časo-jiisov, med temi tudi >Slovenec« in ^Ilustracija«. V kratkem dobi kavarna tudi biljard. Poleti bo imelu k:ivarn<) lepo verando in najbrže dobi kavarna tudi klubovo sobo. Kuvarnarica zagotavlja, dn bo v njenem lokalu prostor le za spodobno zabavo in zato občinstvu priporočamo obisk tc kavarne.
Poizvedovanja
Izgubila se je listnica z večjo vsoto gotovine. Pošten najditelj naj jo izroči proti nagradi v trgovini Verbič, Stritarjeva ulica.
O roška volaena pletena čepica je najdena v Slomškovi ulici. Dobi se: Metelkova ul. 1.
Pes ptiear. rjave barve, nekoliko lisast, ki sliši na ime Make se je zgubil v čelrtek med Zg. Šiško in Št. Vidom. Odda naj se v hotelu Miklič v Ljubljani.
Iz dr»?fnenei?o ftvlienitt
Ustanovni občni zbor ljubljanske sekcije iZdru-ženja univerzitetski obrazovanih žena« se vrši ob 20 v društveni sobi »Ženskega pokretac Šelenbur-gova ul. 7-II. Danes zvečer ob po! 18 se vrši ieto-tam informativen sestanek. Vabimo vse akademsko izobražene žene. — Pripravljalni odbor.
Filmski operater!i kot
čudodelni zdravniki
Dva filmska operaterja sta vstraino živela dolgo časa v deželi Eskimov, da bi fitmaia običaje prebivalcev. Ker so pa Eskimi nezaupljivi, sta morala uporabiti zriiačo. da sta premagala strah pred kani ro. Ko so postali prebivalci bolj zaupljivi, so smatrali tujce za >med>c nce« od katerih so pa tudi zahtevali zdravljenje. K sreči sta imela v zalogi A-pirin-tablcte, ki pri prehlajenju, influenci, gripi, revmatizmu itd. vedno pomagajo. Tako sta olaj-ala marsikatero boleč;no, pri obiTa sta si hitro zaupanje Esk'mov in z bogato zbirko sta se povrniia v svojo domovino.
Krvava vinska trgatev
Fantje napadli orožnika. — Smrtonosen strel iz orožnlkovcga samokresa.
Ptuj, 4. okt. 1931.
Jesen je čas vinskih trgatev, ki ee sedaj
vrše nedeljo za nedeljo po podeželskih gostilnah. Danes so imeli tako vinsko trgutev v Tr-ničuli pri _Sv. Marjeti na Dravskem polju. Bilo je veselo in pelo se je pozno v uoč, ko je nenadoma prešinil goste tragičen dogodek. Na podlagi izpoycdb težko runjenegu Svcnška, moremo r^-trtft.,., , „ razbrati sledeči kratek potek dogodka.
Med veselico je nastal spor tned skupino fantov in nekiiu orožnikom zaradi nekega dekleta. Fantje so tekmeca nekaj časa grdo gledali, potem pa sc je okorajžil 22-Ietni Štefan S v e n š ek , ki je med plesom prišel po deklico. Orožnik pa je ni hotel prepustiti novemu pelsnlcu, kar je po obstoječih zakonih, ki pridejo na takih veselicah zn odklonjenega fanta, baje smrtna razžalitev. Ker se je vsled tega dogodka že itak težko atmosfera še bolj zgo-
Maribor
□	Gradbeni program mariborske bolnišnice.
Pomanjkanje prostora in zastarelost nekaterih naprav v mariborski bolnišnici tvori že dolga leta pereč problem, katerega ni bilo mogoče rešiti vsled pomanjkanja kreditov. Kakor čujemo, bo to vprašanje vendarle v doglednem času rešeno, ker bo vodstvo bolnišnice v lastni režiji izvršilo obsežen gradbeni program. V načrtu ima graditev posebnega paviljona, v katerega se preselita očesni oddelek in dermatologija, obenem pa bo v njem pre-potrebna opazovalnica za duševno bolne. Prostore dosedanjega derinatoloskega oddelka pa bo zasedla kirurgija. Zgradilo se bo nadalje tudi novo, moderno urejeno gospodarsko poslopje in strojna pralnica. Za vse te investicije bo najela bolnišnica posojilo v znesku 12.000.000 Din, katero bo amortizirala z lastnimi dohodki. Posojilo je že zasigu-rano. Z predpripravami za zgradbo novega gospodarskega poslopja in paviljona so pričeli žc letos, vendar so bila dela vsled pomanjkanja kreditov prekinjena ter je bilo mogoče izvesti samo adap- i tacijo lekarniških lokalov za novo bolniško lekar- ' no, ki pride v spodnje prostore hiše na Tržiška cesti tik bolnišnice. Iz razlogov varčevanja je moralo vodstvo bolnišnice črtati v tekočem proračunu vsoto pol milijona Din; radi tega ni bilo mogoče zasesti že razpisanih prostih mest in nadaljevati stavbenih del, ki so bila za letos projektirana. Znižanje proračuna je stavilo vodstvo bolnišnice pred težavno nalogo tembolj, ker padajo tudi redni dohodki vsled splošne krize. Plačujoči bolniki skušajo čimprej zapustiti bolnišnico, ker ne prenesejo vzdrževalnih stroškov.
□	Mesečni sestanek katehetov, mariborski odsek — vabljeni pa tudi drugi —, bo v četrtek 8. oktobra ob pol 16, Koroška cesta 1, I. nadstr. Predavanje in razgovor o didaktični in metodično pravilni uporabi Zgodb sv. Pisma v šoli, da se doseže versko nraven vzgojen cilj tega pouka.
□	Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 1. okt. ob 6 zjutraj pri Materi Milosti svojo cerkveno pobožnost s skupnim sv. Obhajilom. Popoldne ob 3 sv. blagoslov z darovanjem. Vljudno vabimo vse članice in podporne člane, da se te po-božnosti udeležijo v prav obilnem številu in tako počastijo Kraljico sv. rožnega venca.
D Naše prijatelje, naročnike in oglaševalec opozarjamo, da je vhod v naše novo adaptirane prostore »Slovenca* na Koroški cesti 1 iz Glavnega trga; uredništvo se do nadaljnjega obvestila nahaja na Koroški cesti 5. Podružnica na Aleksandrovi cesti 6.
□	Mrtvaški zvon. V nedeljo je preminula za-sebnica Marija Munda v starosti 69 let. Pogreb pokojnice se vrši danes ob pol 4 pop. iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. — V splošni bolnišnici je umrla gospa Katarina Poljšak v visoki starosti 82 let. Pogreb bo danes ob tričetrt na 4 iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. Blagima pokojnicama svetila večna luč, prizadetim naše so-žalje.
П Himen. V soboto je bil poročen v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. dr. Teodor Tomin-šek, izprašani sodni pripravnik pri mariborskem okrožnem sodišču, sin gimnazijskega ravnatelja dr. Tominška, z gospodično Silvo Hiter, hčerko načelnika depozitnega oddelka ljubljanske mestne hranilnice. Kot priči sta bila za nevesto prvi državni pravdnik v Mariboru dr. Ivan Jančič, za ženina pa dr. Hacin, odvetnik v Ljubljani. Mlademu paru iskreno častitamo.
Smrtna kosa. Včeraj je umrla v 56 letu 6voje
stila, so jo nekateri, |>repričani, da se stvar n« bo dobro razšla, ua tihoma popihali.
Fantje so pa nahruli proti orožniku, ua čelu jim razžaljeni Svenšek. Orožnik, obkoljen od fantov in videč, da gro zares, je potegnil svojo pištolo, misleč, da se bodo funtje prestrašili. To ju bilo pu le olje na ogenj. Od vina razgrete duhove je jiogled na orožje še bolj razburil in nastal ie inetež, v katerem je tudi orožnika zapustil duh prisotnosti in nenadoma je poči strel. Svenšek se je zgrudil zadet v prsi in težko ranjen. Krogla izstreljena v neposredni bližini, mu je od zgoraj navzdol prebila prsi, prevrtala pljuča ter obtičala v ledvicah.
Krvav dogodek je porazno delovni na vse uavzoče. Težko ranjenega Svenška so prenesli na posteljo, zvečer pa ga je iz Maribora pozvani rešilni uvto prepeljal v splošno bolniš-j nico. Njegovo stanje je zelo kritično, ker jc izgubi mnogo krvi ter so prestreljeni življenjsko važni organi. Oblasti so uvedle preiskavo, d ase dožene krivda v tem žalostnem slučaju.
dobe znana gostilničarka Frančiška Ingolič, lastnica renomirane gostilne :'/ВаЈкап«. Pokojnica je povzdignila gostilno do odlične višine. Pokojnica je biLa vzor družabnice in gosj»odinje, ki je znala s svojo šegavostjo in dobro voljo pritegniti goste. Obče spoštovana in priljubljena je podlegla včeraj popoldne, kratki, a težki niučui bolezni. Pogreb pokojnice bo jutri v 6redo ob 16 iz mrtvašnice meet-nega pokopališča v Pobrežju. Blagi ranjki trajen spomiu, težko prizadetim sorodnikom naše globoko spoštovanje.
□ Za duhovščino se priporoča velika izbira črnega in temnosivega blaga za obleke in površnike v novi stavbi trgovca Macuna. Maribor, Gosposka 10.
Milif oni
in milijoai ljudi uporabljajo
le neti trideset let
po spodaj navedenih navodilih
le?!© Mentol Dro2d|enho
In blatfoslavlla nten neprecenlltv cudelnl učinek
Pri revmatizmu trganju iti
asu: boleča mesta vdrgniti.
Pri tobobola: dlesne vdrgniti m ustno duplino izpirati, grgrati.
Pri glavobola, nervoinonti,
pomanjkanju spanja: čelo in cela telo vdrgniii, ter vzeti zveiei pred počitkom mlačno kopel i doriaikom Levje Mentol-DrH-djenke.
Pri utrujenosti: masirati celotno telo.
Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja.
Pri izpadanju las Vb prhajut masaža glave.
Koi zobna voda itd.
Pri potenju podpazduho, nog. rok a i celotnega telesa naj se poteči deli zjutraj in zvečer Iz-mivaijo.
Lcvfa-Mentol-Droždlenka
je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI
Zahtevajte izrecno
Levjo ivientol Droždfenko
ter odločno zavrnite vsako nadomestilo.
Lev i a Mentol-Drožd|enka
se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10 —, 26 — in 52'— Din. Pazite se pred po-naredbami.
Centralni biro: LAVLJA MENTOL-DK0ŽDJBNKA Zagreb, Maruiičev trg 5. — Telelos: 73-52
Kulturni obzornik
Ljubljanska drama: Taka je prava
Kedeljska premiera te veseloigre je imela svoj pomeu v tem, da je bil praznik za tisto naše občinstvo, ki ne strpi resnobe, ker ljubi površnost in povprečnost. A zdi se mi, da niti tega ni dovolj v tej Ilirschfeldovi igTi: ni samo lehkotna stvar, ampak prav nikjer ni dobra, ker je celo njena teatra-lika dolgočasna. Občinstvo se smeje iz navade. Snov igre je sicer sodobna, saj se zelo mnogo govori o športnih tekmah; celo vzgojna bi bila igra rada, a svojega namenil ne more doseči, ker je vendarle preplitva. Naivni situacijski humor, ki s štirimi osebami: mati ln hči, materin starejši ljubimec in mladi tekmec Izmenjava situacije v nemogoče zveze in končno sporedi starejši in mlajši par, je že spočetka izčrpan ln v vsej igri prav za prav gospodari le besedna komika ali jezikanje brez duhovitosti. Občinstvo se smeje, n konec je — praznina. Njeno narejenosl najbolj označuje pripomba: ^Godi se dandanašnji v neki vili ob jezeru v gorali.t
Slabo delo tudi ne mlkfl igravcev. Zato je nezanimivi Igri drugovalo tudi precej nezanimivo Igranje. Izmed četvorlce: gospa Nnbloeka (mati), gdčna Kukčeva (hči), g. Daneš (starejši gospod Peter Janša) in g. Zeleznik (mladi športnik Bergant) je predvsem zanimala gdčna KukČeva. ki je nastopila prvič z veliko vlogo. Igrala je svojo lehkotno, docela zunanje teatrallčno vlogo dovolj posrečeno, vendar prevel! neugnano In s prevelikim zunanjim aparatom. Druge osebe so bile dokaj šablonske in žargonske. Oospa Medvedova je kot ljubica zastavila mnogo truda in reenobe, a tudi ne s posebno ■rečo. Docela ponesrečen režiserski dovtip je kuharica gdčne SlavSeve, ki naj M igrala v Idrijskem 'lialektu. — Igro Je pripravil g. prof. 0. S*st; golov o tudi sam nf vesel svojega nnpeho ob sT.ih.om delu.
An zengruber-Benhovič t Slaba vest
Uprizarjanje dobrih ljudskih iger je za marsikatero gledališče problem; za mariborsko pa še prav posebno; saj je od tega odvisno, v kolikor bo možno pritegniti najširše sloje prebivalstva. Za mariborsko gledališče je to eno od osnovnih življenjskih vprašanj; od prevrata sem imamo plast meščanstva, ki izvaja iz tega ali onega razloga aprioren bojkot. In prav ta plast bi utegnila najbolj jamčiti za polncst lož in drugih sedežev. Zdi se pa, da ta plast ne bo tako hitro skopnela Ln baš radi tega je treba z vso vztrajnostjo misliti na primerno nadomestilo: v širokih ljudskih plasleh zbuditi zmisei za naš teater. In tuknj je napravil naš reži-ser-gost Bratko Kreft brez dvojbe pomemben korak: šel jc in priredil Anzengruberjevo ^Slabo vest-: našim razmeram primerno, tako da je uspeh glede vzbujanja zanimanja za te vrste predstave že vnaprej zajamčen. Dejanje je prenesel čisto enostavno v Prlekijo in sicer v Dragollnce, Biserjane in pa лл Bojkovičev breg. Vse troje v bližini Sv. Jurija ob Sčavnici. ožje domovine velikega slovenskega vodje. Ta prenos se jo izvršil povsem dosledno: Kreft je zbral nekaj najznačilnejših tamošnjih krstnih in rodbinskih ter hišnih imen (Miklov, Sinkov, Pod-repškov v izobilju) in jih vzdel posameznim nastopajočim. Tako ie krstil bogatega kmeta za Mi-kla, mežnarja za PodrepSka, kmeta na Bolkovlče-vem bregu za Brumna, nezakonsko Miklovo hčerko pa za Sinkovo Miekn. Pravijo, da Sinkova Micka v Biserjanih dejanski živi. Z doslednostjo je postopal režiser tudi pri ustvarjanju scene; povsem adekvatno je bilo pročelje Miklove hiše s pročelji, ki jih nahajamo lam v okolici šentjurske prleško postojanke. Celo na značilna raznobarvna stekla nad vhodnimi vrati režiser ni pozabil in prav tako je bila tudi notranja oprema in ureditev v skladju z obstoječimi navadami. Menda edina nedoslednost pri tem je bil sv. Alojzij z lilijami spredaj na pročelju Miklove hiše, ki je imel morda svoj simbolen
1 pomen in nemara celo še kakšno ost. ki pa iz m- I logov dejanskosti ni spad.il tjakaj. Celoten vtis je I vj i,>t&hnm.vau>iu>iti v i/.crovorlavl in ioziku; I
akcentu iran je, izgovorjava, jezik so posamezni igralci znesli skupaj iz vseh vetrov ter je prleške-mu okolju vtiskala še najmočnejši pečat pesem (Til se špiglaj..., Gdero sen jaz mali bio, itd.), potem pa tisti klopotec na električni pogon na Boljkovi-čevem bregu. Škoda, da igralci vsaj za silo ne lomijo prleščine. Potem bi cela vprizoritev potekla v znamenju absolutne homogenosti in celotnosti. Navzlic vsemu ве je pokazalo, da morejo takšne vrsto ljudske igre in morda tudi bolj posrečeno izbrane, brez nadaljnjega nadomestiti opereto, ki je po duhu in veem drugem našemu slovenskemu čutu in bistvu tuja. Posledico bi bile dvojne: moralne in finančne; moralne,, ker bi se gledališče brez nadaljnega moglo sklicevati na svoje poslanstvo na vročih obmejnih tleh, vodeč i»redvsem računa o vsem tistem, kar je naše; gmotne pa, ker bi vprizarjanje takšnih ljudskih iger e pesmijo in godbo — kakor вшо videli, lahko zadošča harmonika poleg dveh. treh instrumentov — bilo precej cenejše. In r<azai nje bi utegnili celo doživeti, da bodo takšne \ ;'~'.,oritvo stvorile tisti kanal, po katerem se bodo množice, na domačem zainteresirane, dovajale v gledališče. Hratko Kreft je nakazal tukaj reševanje mariborskega teatra z očividno najuspešnejše strani.
Zgodba >Slabe vesti« je znana: mežnar Pod-repšek se pet !et peha, da bi se še pred smrtjo bo-lehnega bogatega krnela Mikla priboril do njegovega posestva. V zadnji noči, ko bi se imelo pri notarju v mestu odločiti, se razodene, da živi še edina Mik lova potomka, Sinkova Mieika iz Biserjan, nezakonski plod Miklove mladostne spozabe, za kar je skozi leta pokoro delal in kes obujal. Marsikaj je v tej trodejanski komediji iz odrsko dinamičnega vidika morda nekam umetno in neprepričujočn zasnovano (maloverjetnost takšnega ^k srcu jemanja«, kakor ga kaže Miki). Vendar je vprizoritev v celoti učinkovala ter se kakor pretežno vse ljudsko igre konča z neizbežnostjo poroke.
Pri sobotni premijeri je bila bilanca: tri absolutno pozitivne odersko postavke: Sinkova Micika Pavle Udovlčeve, P. Kovifev Miki in Pnrijnnnv Štefan. Z neko neprisiljenostjo in naravno neposrednostjo ho vznikalo na oder do obnašanju, gla-
sovnem materijalu, licu in vsem drugem izrazito naše in prleške postave. Pavla Udovičeva je dala, kar je. mogla, dasi v mestu doma; tega pa jo bilo toliko kakor ni bilo niti pri največjem optimističnem presojanju mogoče mislili. Njena Micika jo bila pristno slovensko, odkritosrčno, veselo in ljubko dekle. Tako nesporno slovenskega dekleta še ni bilo na mariborskem odru. V soboto zvečer se je P. Udovičeva odkrila na povsem novi strani, ki označuje njene visokokvalitetne oderske vsestranske sposobnosti in vrline. Naj bi naši režiserji o tem uspehu vodili potrebne evidence. Ravnotako P. Kovič; kot Miki pretehtan, pravičen in razsoden gospodar, ki izliva svoje notranje muke in briga iia uajplastičnejši način ob molitvi pred razpelom v zadnji sceni. Morda je bil pri velikem razodetju vsebine pisma za spoznanje premalo elementaren. Miki je ena naleksaktnejših likov, ki jih je bil P. Kovič izpeljal na mariborskem odru. Mladi nadarjeni Furjan prehaja čezdalje bolj v smeri, iti dajo slutiti, da so v ozadju veliki, še narazodeti talenti ter veliko, veliko dobre volje in požrtvovalne ambicije. Tudi Rasbergerjev Brumen je bil jjolnokrvna prleška starina. Lena Štefe Dragulino-vičeve sila rabijatno in ofenzivno ženščo. Ni pa uspel V. Skrbinšek s svojim mežnarjom; navzlic sijajni maski, ki je omogočala vtis, da stoji pred nami tipičen mežnar. Toda v kretnjah, pogledu, mimiki, govoru in gestah se je razodevalo nekaj kakor izrazito mefistovskega in >konkordatskega<. nič pa prirojeno zvijačnega, prihuljenega in ovin-karskega kakršen bi moral biti ta zakristam. Po-drepšek. 2e pri prvi sceni se je temu ali onemu mogla vriniti misel: potem ko jo Tovornik uprav kabinetno podal ob lanskoletni proslavi FLnžgarjeve 60 letnice v »Verigi« bajtarja Dernolca, bi ne bilo napak, če se napravi tukaj poizkus s Tovornikom. V vzporednih vlogah so še nastopili Zakrajškova (Terezija), Barbičeva (Ruzifci). Gorinšek (MIha!), Nakrst (Franček) in Blaž (Jakec). Občinstvo je igralce in režiserja burno pozdravljalo. Bonko-vičev prevod povsem ustreza in le na nekaterih mestih — morda namenoma — ne odgovarja. Sfvar bo »vleklnt,	—c.
Dnevna kronika
Nesrečna smrt 24 letnega fania
Ljubljana, 5. okl.
Davi, približno ob 6 so našli ljudje v Obri-jah, majhni vasici ob Savi, na cesti ležati 24 letnega Valentina Zajca, sina posestnika. Valentin je ležal približno 40 korakov daleč od domače hiše. Vas Obrije spada v moščansko občino in v ljubljanski policijski revir. Zalo je bila o tem slučaju obveščena najprej stražnica v Mostah, nato pa policijska uprava. Preiskavo je prevzel kriminalni nadzornik Močnik. Zjutraj je prišla na lice mesta policijska komisija zdravnika dr. Lapajneta in de-
žurnega uradnika Podobnika.
Zdravnik si je ogledal truplo in ugotovil, da ima mrlič majhno ranico na glavi ter da je zelo ležko verjetno, da bi smrt nastopila zaradi te rane. Policija je vseeno zaslišala nekatere priče, ki so bile nazadnje skupaj s pokojnini Valentinom. To sta bila predvsem njegov brat Stanko in sosedov
Nesreče in poškodbe
Ljubljana, 5. okt.
Ljubljanska bolnišnica je danes, kakor je skoraj reden pojav ob ponedeljkih, sprejela več jx>-nesrečencev.
Snoči so se v Zgornji šiški fantje stepli in nekdo je udaril 88-letnega hlapca Jakoba Valentina s palico po glavi ter ga lažje poškodoval. Moral je v bolnišnico.
50-letna j>oljska dninarica, Ivana Tiringer iz Preddvora pri Kranju je padla po etopnicah in ei zlomila levo roko.
Na stavbi nove tovarne na Vodovodni cesti se jc danes ponesrečil 24-letni zidarski delavec Angel LavrenČif. Nanj je padel težak tram in mu zlomil ramo.
40-letni zidar Jakob Rode iz Dola pri Domžalah je danes padel e stavbenega odra pri BonaČevi tovarni in si zlomil levo roko.
Koledar
Torek, 6. oktobra: Brunon, spoznavavec: M. Frančiška.
Osebne vesli
= Diplomski izpit iz klasične fiHogije «tu napravila na ljubljanski univerzi kandidata Božidar B a j u k in Tone K. 1 <i s i u c.
Novi grobovi
t Sestro pod Ljubljano. Družino posestnika in tilničarja Habiča v Sadinji vasi je zadel hud udarec. V nedeljo dopoldne je umrla gospodinja
hiše ga. Marija Ilabič. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldne v Sobtro. N. p. v m.I Žalujočim naše soialjel
t V ljubljanski bolnišnici jo v nedeljo umrl g. Ferdo Auer. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldno iz mrtvainice. N. p. v m.! Žalujoči vdovi in otrokom naše eožalje!
f V Pišcrali pri Brežicah jo umrl včeraj g. Kostevc Ivan, posestnik in gostilničar v Plšecah. Pogreb v sredo ob 11. N. p. v m.l
u	Ostale vesti
—	Kongres hišnih in zemljiških posestnikov. Kongres in glavnn skupščina glavne Zveze društev hišnih in zemljiških imsestnikov kraljevine Jugoslavije se bo vršil dne 10. in It. t. m. v Zagrebu, obenem s proslavo -0 letnice delovanja društva hišnih in zemljiških nosejtni-kov v Zagrebu. Vabimo vse posestnike iz naše banovine, da se jioluoštcvilno udeležo teh važnih zborovanj. Na zborovanju bomo skušali predlagati primerne predloge za ureditev najemnin, kakor tudi raznih avtonomnih doklad in davščin. Dovoljena jc znižana želez liška lo/nja in za prenočišča je preskrbljeno. Legitimacije se dobe v društveni pisarni v Ljubljani, Salendrova ul. 6.
—	Generalni konzul kraljevine Jugoslavije v Trstu se je preselil v Via Omenoni št. 2, Jrugo nadstropje. Tel. št. 87-617.
—	Vlom v postajališče Trbonje. Na postajališču v Trbonjali so v noči od petka na soboto, dne 2. oktobra vdrli reznnni tatovi. Denarja niso "tišli. Ker se bbgnjna vsak večer odda v D avog.-t-J, p.ič l a so odnesti omarico z voznimi listki na bližnjo njivo iu j:> ч sekiro odprli. Marljivo orožni.štvo iz Mute zlikovce
skrbno zasleduje. Tembolj, ker je na istcr.i postajališču bil izvršen vlom že tudi prod 2 letoma, takrat jc odnesel tal ok>li 7'JO 1 r.,
sedaj k вгл'| ni mišH n;č denarju.
—	Dar za stradajoče. G. dr. Dolšak Franc, načelnik banske uprave odd. VI je [Kislal v pisarno Rdečega križa 100 Din za stradajoče vsled suše. Iskrena hvala plemenitemu darovalcu.
—	Kipling It.: Zakaj — zalo. Prevedel Griša Koritnik, ilustriral Milico Bambič. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1931. Str. 157, cena v platno vez. 40 Din. Svensooovemu Noniju je sledil sedaj v >Zbirki mladinskih spisov«, ki jih izdaja Jugoslov. knjigarna, Rudyard Kipling. Kdo no pozna tega svetovno znanega angleškega pesnika indijskih džungel? Prevajajo ga v vse jezike sveta in zlasti odraščajoča mladina ga kar požira. Le mi Slovenci smo ga imeli doslej razmeroma malo prevedenega, zalo bo gotovo vsak hvaležen agilni in iniciativni založnici, da je poklonila naši mladini sedaj prav tega velikega Angleža. Knjiga obsega 12 živalskih pripovedk iz pradavne dobe, ko je dobila kamela grbo, nosorog nagubano kožo, leopard lise, ko so bili spočeti pasanci itd. Vse dihajo tisto pristno iu naravno svežost, ki ravno d*našnjo mladino tako privlači in jo vodi nazaj k zdravi naravi. Za naš skromni mladinski trg je to popolnoma nov duh In svet in prepričani smo, da bo tudi naši mladini ugajal prav tako, kot ugaja zdravi mladini vseh narodov. Ze itak tudi po zunanji opremi odlično izdano knjigo krasi še 11 izvirnih Bambičevih risb.
Starčki in giarke. Toplo se Vam priporoča za masažo »Alga«. Masirajte večkrat Vase utrujene žile z sAIgoc In občutili bole takoj veselje do življenja in svežoet.
- Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira tn lika tovarna Jos. Reich.
— Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahi-tisu. povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Joee!« grenčice. Kliniki svetov, slovesa so opazili pri jetičnili, da so s »Franz-Jose!« vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — Franz-Joscf" grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in epecerijskih trgovinah.
fant France Smerajc. Snoči se je vršila namreč v Kebrovi gostilni v Obrijah trgatev, na kateri so se fantje čez mero napili in potem razsajali na vse mile viže. Pokojni Valentin je bil zelo glasan to noč. Smeraic je izpovedal, da je oba brata pustil na cesti, (cer nista dala miru, videl pa je še, da je Stanko vrgel Valentina na tla. Stanko pri
zaslianju tega ni povedal. Ker pa Valentin ni imel nobenih večjih poškodb, je prav verjetno, da ga je zaradi preobilo zavžite pijače zadela kap ali pa da je i*nrl za zastrupljenjem z alkoholom.
Truplo je bilo na odredbo komisije prepelja-mrtvašnico k D. M. v Polju, kamor spadajo Obrije glede pokopavanja mrtvih. Popoldne se je
_T ш ш 1	;V'.
IV	v J . I » v• /
pomaga zanesljivo in brez bolečin!
* /-N J t ."v. '-v ' -T ' '■'•	' V ' 7 i"'"- '«•..■■'■';, J i. VV '•
Ubhz za kurja očesa m ohhscance.
Naš denarni trg
no v mrtvašnico k D. M. v Polju, kamor spadajo pokopavanja mrtvih. Popoldne se le vršila v mrtvašnici sodna obdukcija trupla. Ob-
dukciji so prisostvovali poleg sodnega zdravnika dr. Suherja tudi preiskovalni sodnik Baričevič in policijski nadzornik Močnik. Rezultat obdukcije do večera še ni znan.
Koliko zla v družini, Hrfavi in na svetu sploh, se mora pripisati nervozi, katere se sama po sebi povečuje v našem času naglice in nemira, ko je tempo in zopet tempo nujro edini adut. K temu le srčne motnje in bolezni, ki itevilično že presegajo tubeikniozo. Važen |e razen načina življenja seveda način prehrane. Na primer kava radi vsebine koleina za mnoge ni tako nedolžna pijača, kot morda mislite. Zajamčeno neškodljiva srcu, živcem in ledvicam, brez kvarnega vpliva na globoko, življenfski moči tako potrebno spanje, {e samo kofeina prostr kava — kava Hag. Ta Iz-borna, prava kava ustreza vsem Vašim željam glede užitka, vendar Vam nudi želiene pobude v absolutno zdravi obliki. Poskulajte kavo Hag zvečer, spaU boste izvrstno, a /jutraj lahko vstali.
ВОП. Kava Hag d. d. -----Tomnšifeva ul. 4. Zagreb
H 3i/6___________
Pnlljite mi lirezplafno 1 vzorec kavo Hag. Prilagam Din 1'— za udpremne stroJke.
Ime: _____________________________________________________
Celje
& Smrtna kosa. V soboto 3. t. m. je umrl v javni bolnišnici 58 letni hlapec GoSnik Anton iz Arjevasi pri Petrovčah. — V nedeljo 4. t. m. eta umrla v javni bolniinici 82 letni občinski revež iz ftmarlnega ob Paki Napotnik Franc in Trtoviek Frančiika, 30letna dekla iz luč. — Isti dan je umrl vLiscah, okolica Celja, 4 mesečni Fabjančič Franc, sin narednika-vodnika. Naj v miru počivajo)
0 Zlat uban izgubljen. V nedeljo 4. t. m. ie bil na poti iz Gaberja po Mariborski cesti, Kralfe Petra cesti, Glavnega trga do Kapucineke cerkve izgubljen zlat uhan v vrednosti od 2500 do 3000 dinarjev. Najditelj se napro'a, da odda denar pri predstojništvu mestne policije.
& Opozarjam vse igralce in ig-alke, da se od torka dalje vršijo vaje ob pol 8 zvečer. Zahtevam točnost in udeležbo v.->eh! — Režiser.
d Vstopnice za Levstikovo in Jurčičevo proslavo v nedeljo 10. t. m. se dobijo od danes naprej v Slomškovi tiskovni zadrugi poleg Marijine cerlive.
Se,a cel ske okoliške obč ne
V	soboto.3. t. m .se je vršila v posvetovalnici okoliške občine javna seja Okoliškega občinskega odbora. Najprej se je čital zapisnik zadnic seje, ki sc je soglasno odobril. Sledilo je poročilo župana g. Minelčiča o izvedbi ljudskega dela. O poročilu se ir razvila živahna debata, ob koncu katere se je sklenilo soglasno, prositi upravo z ozirem na le/ke gospodarske prilike, ki večini prebivalstva okoliške občine plačevanje ljudskega dela naravnost onemogoča, naj ukine banovinski ku-luk za one, ki ne plačujejo 500 Din direktnih davkov, za ostale pa se naj odloži na nedoločen čas.
Za županovim poročilom je poročal g. Strcn-čan za cestni odsek. Predlog, naj bi se zgradila na cesti, ki vodi med novimi viiami na Jožefov hrib, škarpa, ker je velika nevarnost, da bi posuli cesto no zimi plazovi, se odkloni kljub temu. da je ponudil neki lastnik polovico stroškov v iznosu 4000 Din kriti iz lastnih sredstev. Predlog se je odklonil, ker je bila večina mnenja, da so druge ceste še bolj potrebne popravil. Glede občinskega kuluka stavi občinski odbornik g. W!tawski predlog, da bi se plačevanje odložilo za nedoločen čas, kar se soglasno sprejme. Mestno načelstvo celjsko je naložilo mesarju Jesihu na Bregu plačevanje mestne užitnine od t. t. m. sklicevaje se na to, da kunuje nri njem nuroco meščanov meso. Občinski odbor sklene proti takemu postopanju od strani mestnega načelstva energično protestirati in za primer, da protest ne bi imel usneha, zahtevati užitnino od onih mesarjev, pri katerih kunujejo okoličani.
V	vprašaniu združitve občin se sklene, predlagati mestni občini sestavitev odbora, ki bi pretresal in premotrival vsa važna skupna vprašanja. Vprašanje mestne občine, na katerem mestu naj bi stal novi most čez Savinjo, se bo rešilo na proračunski seji, ki bo tudi določila znesek za zgradbo mostu.
Ptm
40letnico svojega službovanja pri eni in leti firmi obhaja te dni v Ptuju Alojzij Preja?, uslužben pri tvrdkl Schwab. Jubilantu naše iskrene častitke.
Nov zimski vozni red na progah mestnega avtopodjetjn Ptuj: Od 10. oktobra 1>91 naprej vozijo avtobusi s sledečimi izpreincrn-bami: Na progi Ptuj—Grabšinski vrh—Sv. Andraž—Sv. Bolfenk—Sv. Urban—Ptuj vozi avtobus zjutraj iz Ptuja namesto ob pol 6 šele ob 6. in sicer do Sv. Lovrenca potem nazaj čez Gabernik in Sv. Bolfenk v Ptuj. Popoldne ostane vozni red neizpremenjen ter vozi avtobus z odhodom iz Ptuja ob četrt na 2 tudi do Grob-šinskega vrlin. Na progi Ptuj—Nova cerkev— Ptuj vozi avtobus zjutraj 15 minut prej t j. ob pol 7. z dohodom nazaj v Ptuj ob 7.44. Popoldne ostane vozni red neizpremenjen ter vozi avtobus iz Ptuja ob 17 uri. Na progi Ptuj —Sv. Barbara—Sv. Andraž—Ptuj ni nobene i/-jiremembc ter vozi avtobus kakor dosedaj I. j. zjutraj odhod iz Ptuiu ob (>. in jropoldnc ob četrt na X.
(Iz predavanja predsednika Društva bančnik zavodov dr. Iv. Slokarja v Radio Ljubljana.)
Ljubljana, 5. oktobra.
Danes, ko vkida нкого po celem svetu huda gospodarska kriza, je treba [»ogledati, kako stoji naše domače goepodarslvo, kak vpliv ima nanj svetovna kriza in kaj nam je storiti za izboljšanje našega jx>ložaja.
Predvsem jo treba obsojati prčelje onih vlagateljev, ki so so dali zapeljati, češ, da so vloge v naših domačih zavodih v nevarnosti. Upoštevati pa je treba sledeče:
Prihranjeni denar in vloge v denarnih zavodih predstavljajo velik del narodno imovine in so tako usjioeobl jene, da služijo pridobitni delavnosti in proizvodnji. Ako teh ne bi bilo in tudi ako se te čezmerno skrčijo, niora nastopiti zastoj, mora naslopitl pomanjkanje gotovine, morajo so jioja-viti ovire in ncprilike v denarnem prometu. Le narod, kaleri ima močno organizirano kreditno go-sjKKlarstvo, urejen denarni promet in ki je v stanju, da ume iu zna svoj lastni razpoložljivi kapital dobro hraniti, plodoncsno zaposliti iu izkoristiti, je v stanju, da se gospodarsko razvije, da jk>-slane uvočan in da pride do blagostanja.
Iz tega Jo razvidno kakšno važno vlogo igrajo hranilne vlogo v goejK>darslvu. Ce pogledamo okoli i po svelu, vidimo, da smo v marsičem dosti na bolj- j šem, kakor drugje. Naša država, oziroma naše gospodarstvo ne more priti v tako neugoden položaj, kakor v Avslriji, Nemčiji, Madjarski in Angliji, ki so imele ogromne kratkoročne obveznosti napram inozeniAlvu v obliki eno- do trimesečnih kreditov, ki naenkrat niso bili več podaljšani iu so se mo- ; rali izplačati V Jugoslaviji takih kreditov sploh ni in od te strani torej ne preti dinarju nevarnost. 1 Naša denarna valuta bazira na zlalu in zlatih de- I vizah in Iz izkaza Narodne banke je razvidno, da je kritje stalno višje, kot je predpisano ko zakonu, <
Glavni projiagalorji nezaupanja do dinaria so j dolžniki, ki so prezadolženi in ki upajo, da bodo za slučaj padca valute rešili vsa j en del sve jega pr moženja. Ti agitirajo samo v las.no kori-d, da bi za slučaj padca valute izplačali svoje dolgove na račun vlagaleljev, ki so varčevali in zbirali svo- . je prihranke za stara Iela. Izrabljajo tudi najmanj- ; še spremembe tečaja dinarja v inozemstvu, predvsem v Curihu, dočim namen, ne omenjajo lečaja dinarja v primeri z drugimi valutami, ki je stalen in ugoden. Dinar ima danes fiksno relacijo do zlata in ni v nobeni zvezi s švicarskim frankom. Ce jo
Znižanie banovinshega proračuna
Ban dravske banovine dr. Marusif je znižal proračun izda.kov dravske bann-ne za 10% ali 11.7 milij. Din. Sedanje postavke v posameznih poglavjih so sledeče (v oklepajih prvotni proračun): centralni urad 12 (12.4), kmetijski oddelek 14 (15.7), prosveta 5.9 (6.8), lehnični oddelek 33.(1 (35.4). socialna politika 23.4 (27.3), trgovina in industrija 2.7 (3.2), agrarne operacije 0.07 (0.77), banovinski dolgovi 5.0 (8). Neizpremenjeni so ostali razni izdatki. Največje je zmanjšanje oddelka za socialno politiko, kjer so se predvsem znižale postavke za osnovno ter položajne plače in doklado za 1.25 milij. Din. Nadalje se je proračun banovin-skih dolgov znižal s zmanjšanjem anuitet bauovin-skih po'ojil za 1 milij. Dhi in siroškov za obvezno-sti bivših okrajnih samouprav za 1.2 milij. Din.
Subvencije za nabm-o kmetijskih strojev. Ljubljana, 5. okt. AA. Kralj, banska uprava objavlja, da so v proračunu za leto 1931.32 v svrho nabave kmetijskih strojev predvidena denarna sredstva že skoro izčrpana. Vsled tega se opozarjajo občine, kmetijske podružnice, strojne zadruge in slične gospodarske korporacijc, naj ne vlagajo v svrho subvencij za nabavo kmetijskih strojev nobenih prošenj več, ker so vsled pomanjkanja do-narnih sredstev v tem proračunskem letu ne bodo mogle vpoštevali.	. „
Podpore banovinam za nabavo tnlolmskui strojev. Belgrad, 5. oktobra. AA. Kmetijski minister je izdal sklep, da ee iz proračuna državnega kmetijskega zaklada podeli podpora banskim upravam savske, dravske in dunavske banovine po 330.000 Din za nabavo trifolinskih strojev, li strop so namenjeni za čiščenje deteljnega semena.
Konkurz je razglašen o imovini Česana Valentina, posestnika in trgovca v Jereki, pošta Bohinjska Bistrica; roki 8. oklobra, 12. in 19. no-
v embra. ^ trgovinski register: Hlade Franc, trgovina s sadjem na debelo, Jurski vrh 6; Dalmac.ja, veletrgovina z vinom d. z o. z., L|ubl)ana (25.000 dinarjev* poslov. Skarpa Viktor); Ingcmeur architekt Fatur-Kos-Platner, Ljubljana (30.000 Din), Špede-ctja Turk, Ljubljana; inž. Ferluga Ivan, stavbeno podjetje, Maribor; Morava, lastnik Ihalmann Kur , Maribor; Cvetic Janez in drug, trgovina z mcs. bi. in izdel. perila. Muraka Sobota; CarinSek Alojz, trg. z dež. prid. in sadjem ter izvoz, Pobrežje pri Mariboru; Čop Štefan, trg. z dež. pridelki, Rogaška Slatina; Semlitsch Anton, trg. z meš. bi., Žiberci, okraj Ljutomer.
Vpisi v zadružni register: Mlekarska nakupna idajr
in prodajna zadruga v Dolenji vasi, r. z. z o. z.; Ži-vinorc'eka zadruga na Selih pri Šumberku, r. z. z j o. z.; Pašniška in gozdna zadruga v Selnici ob Dravi, r. z. z o. z.; Pašniška in gospodarska zadruga v Vurbergu, r, z. z o. z.
Kranjska industrijska družba ima svoj občni zbor 22. oktobra ob 18 v Kred. zavodu v Ljubljani. Na dnevnem redu so poleg bilance volitve uprave in nadzorstva. Družba pa bo tudi zvišala svojo del-niško glavnico in zamenjala stare delnice z novimi.
Borza
Dne 5. oklobra 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu jo v Ljubljani ostal tečaj Curiha neizpremenjen, ravnotako Trst in Praga. Učvrstile so se devize Bruselj. Nevv-york in Praga. Nasprotno sla popustili devizi London in Amsterdam. Dunaj s'ejkoprej ne notira na naših borzah.
Ljubljana. Amsterdam 2251.78-2258.62, Bru-)>apirji so v Ljubljani Vevčo učvrstilo lia 120, po 210.76-218.215. Newyork 5607.51—562451, Pariz
jjovpraševanje po švicarskem franku radi bega kapitala iz nekaterih evropskih držav povečano, se frank učvrsti in notira vse druge valute v Curihu nižje, torej tudi tiste valute, ki so obdržale svojo vrednost napram zlatu, kakor dinar. Opozarjanju na neugodne tečaje državnih vrednostnih papirjev ne drži, ker so sedaj po celem svetu vsi vrednostni papirji močno padli in sicer ne zaradi zmanjšanje notranjo vrednosti, ampak ra li splošnega nerazjmlolenja na mednarodnem trgu kapitala. Velike prisilne prodaje so v inozemstvu tudi neugodno vjilivalo na tečaje. Troiji argument besistov obstoja v trditvi, da izkazuje državni proračun velik deficit. Naš proračun j>a je v polnem ravnovesju in je naši državi zagotovljen tudi primanjkljaj, ki bi izviral iz izostalih reparacij.
Dejstvo je, da imajo denarni zavodi okoli 16 milijard vlog, dočim je vseh novčanic Narodne banke komaj 5 milijard Din. Lahko cenimo, da je znesek bankovcev. Iu je na razpolago za izredne zahtevo, po odbitju stanja privatnih in državnih blagajn komaj četrtina vseh hranilnih vlog. Jasno je, da je nomogoče izplačali s tremi milijardami 10 milijard vlog.
Nove vloge na hranilne knjižice in tekoče račune izplačujejo denarni zavodi brez vsakih omejitev.
Oni, ki so dvigali denar, so jx>vzroč>ili pomanjkanje gotovine pri vseh denarnih Zavodih v škodo celokupnega gospodarstva in tudi v laslno »kodo Če bi so vsled nesmiselnega lezavriranja gotovine j>yslabšalo celokupno gospodarsko stanje, trpi tudi tisti, ki ima svojo gotovino shranjeno pri sebi. Edino sredstvo, da se vrnemo v normalno razmere, jo vložitev gol k.in e v denarne zavode, da bodo mogli vršiti svoje funkcije v korist narodnega gosjiodar-etva. Vsi zavodi v dravski banovini zaslužijo jh> svoji preteklosti neomajeno zaupanje radi njihovega solidnega delovanja. Denarni promet brez gotovine je nemoccč, kajti denar služi prometu in špekulaciji. Posledice nesmiselnega dviganja vlog bi bile lahko nepregledno, ker morajo denarni zavodi vnovčevati svojo kredite tovarnam in trgovcem. Ti pa bodo zopet morali omejiti ali ustaviti svojo obrale. Tako se uničuje imovina posestnikov trgovcev in podjetnikov ter prihajajo v bedo Ki tisoč nMlavljencev in delavcev. S takim postopa njem sjiravljajo li ljudje tudi svoje lastno premaže nje v največjo nevarnoet. Zato je treba stremeli da spravimo naš denarni obtok iu naše gos|>odar-sivo v ravnotežje ravno s tem, da se prihranki lia-lagajo slej ko prej pri denarnih zavodih.
221.45—222 11, Praga 105.80—100.36, Trsi 283 0'— 289.02.
Zagreb. Amsterdam 2251.78—2258.62, Bruselj 788.14-790.50, London 210.76—211.58, Milan ",4;i (r> do 283.92, Nevvvork kabel 5618.51—5635.51 Ne«t york ček 5007.51—5024.51, Pariz 45—22° 11 Praga 105.86-16d.86, Zttrich 1008.45—1101.75.' '
Skupni promet brez kompenzacij 5.34 niiKj.
Helgrad. Amsterdam 2251.75—2258.02 Bruselj 7S8.14 —790.50, Curih 10! 18.48-1101.75. ' London 210.70-218.20, Nevvvork 56.0751 -50.2451, Pariz 221.45-222.11, Praga 105.80-100.83, Trst 283.02 —289.02.
Curih. Belgrad ne notira. Pariz 20.10, London 19.50, Newyork 611.50, Bruselj 71.00, Mlinu 25.90 Madrid 40, Amsterdam 205.40, Berlin 117.80, Sfock-boim 120, Oslo 113, Kopenhagen 113, Sofija 3.7C, Praga 15.10, Varšava 57.20, Budimpešta 90.02, Bukarešta 3.05. Helsingfors 12.70.
Dunaj. Dinar notira valuta 12.04.
Vrednostni papirj;
Tendenca za državne papirje je bila dane* neenotna. Vojna škoda se jo učvrstila. Slabojši j>a so bili dolarski papirji. Prometa je bilo na /.apreb-skt borzi: 25.000 7% Inv. pos., 50.000 begi. ob\ vojna škoda 200 kom., 8% Bler pns. 3000 dol. 7'.. Bler. pos. 2000 dol. in 7% pos. DHI! 1000 dol. V Belgradu je bilo v promptni škodi 11 zaključkov po 305 in sicer 2300 kom., begi. obv. 70.000, 7% inv. pos. 9 zaključkov po 67.50, 06, 67 in 06.50 v skupnem znesku 85.700.
Na ljuhljanski borzi je bila zaključena Ljubi j. kred. banka po neizpremenjenem lečaju 115, rav-nolako v Zagrebu. Med bančnimi |>apirji je v Zagrebu pojnistiln Unionbanka na 135 blago (v |«etcl< je bila zaključena še po 110). Prašlediona in Srbska sla ostali neizpremenjeni. Meri industrijskimi papirji so se vLjubljani Vevče učvrstile na 120, kalerem tečaju so bde tudi zaključene, dočim ч> bile v Zagrebu zaključene po 110. Poleg Vevč so bilo v Zagrebu zaključene le še delnice Slavonije po neizpremenjenem tečaju 200.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 58 bi., 7r/c Bler. pos. 52 bi.. Celjska 150 den.. Lj. kred. zaklj. 115. Kred. zavod 195 deti., Vevče zaklj. 120, Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 60—63 (60), agrarji 40 bi., vojna škoda ar. 301—305. kasa 30<> 305 (303), 12. 311-313, 8% Bler. pos. 54-57 (55, 56), 7% Bler. jK)s. ar. 53—55 (52), kasa 51 den., 7% poe. Drž. hip. banke 58—59 (58), 6% begi. obv. 42—40 (42, 44). Bančne delnice: Pol jo -18 bi Kreditna 121—126, Union 135 bi, Jugo 07—08 (071, Lj. kred. 114—116 (115), Medjunaro Ina 08 den.. Narodna 4000 den., Obrtna 36 den., Praštcdiona 957.50-965 (957.50), Srbska 187-18S (187), Zemeljska 113 bi. Industrijske delnica: 20—25 (20), Slavonija 200—205 (200), Danica 65—75, Drava 185 den., šečerana Osjek 165—175, Nor. ml. 10 bi. Brod. vag. 55 bi., Vevče 110—115 '110). Oceania 180 bi., Jadr. plov. 460 bi.. Trboveljska 200—220.
Iielgrnd. Narodna banka 5000 den., 7Jo inv. pos. 66.50 bi. (66.50, 07, 66), agrarji 39 bi., vojna škoda 305—306, 12. 312—314, 6% begi. obv. z. -14.50 —46, 7% Bler. pos. 50.50—51, ->os. Drž. hip. banko 59—60.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo Ivrdke L.Iv. Saborsky & Co., Dunaj.) Danes je bilo pripeljanih 3220 goved, iz Jugoslavijo 221. Ceno: voli najboljši 1.60, I. 1.35—1.50, II. 1.20—1.30, III. 0.90-1 10, krave I. 0.90—1, II. 0.70- 0.85, biki 0.70—1, klavna živina 0.45—0.65. Cene so se znižale v splošnem za 10 do 15 grošev.
Hmelj
Siirnberg, 5. okt. Ig. Danes je prišlo na trg 100 bal, prodanih pa jo bilo 70. Kupovali so lial-lcrtauski hmelj vseh kvalitet po ceni 42—70 mark. ! Za inozemski hmelj ni bilo nobene kupčije. Razpoloženje jo neizpremenjen« tuima.
V boju z zločinci
'♦0 u t vremenski opazovalcc. Oskrbnik observatorija na Schneekoppe Schwarz je te dni obhajal tridesetletnico svoje težke službe.
Nedavno je v newyorškem predmestju Flushing umrl George S. Dougherty— mož, ki je bil skozi desetletja najzagrizenejši sovražnik vseh newyorških zločincev. Dougherty je v teku svoje karijere postal šef detektivskega oddelka newyorške policije. Doživel jc mnogo takega, kar se dogaja le v kriminalnih romanih, vendar je življenje včasih bolj romantično kakor najbolj romantičen roman. Dougherty je združeval v sebi vse lastnosti, ki so ga na-
Skladatelj Karel Nielsen je v starosti 67 let nenadoma umrl. Bil je največji danski skladatelj.
pravile za najslavnejšega detektiva, predvsem pa ga je odlikovala naravnost pravljična potrpežljivost, ki v mnogih slučajih povsem nadomesti najbujnejšo fantazijo.
George Dougherty se je rodil leta 1865 v Cressoni (Pensilvanija). Mnogo njegovih sorodnikov je bilo pri policiji in tudi njega je veselil ta poklic. Najprej je bil zaposlen pri nekem malem lokalnem listu. Pozneje pa je bil nekaj časa v cirkusu, kjer je nastopal kot vzhodno-indijski gonjač slonov. 22 let je bil star, ko je dobil nameščenje pri svetovno znani Pinkertonovi detektivski agenturi, pri kateri je deloval 25 let. Izkazal se je kot izboren kriminalist in je s svojim največjim orožjem — potrpežljivostjo — razvozljal mnogo slučajev, nad katerimi so drugi že davno obupali.
Eden njegovih največjih uspehov je bila aretacija Billy Colemana, ki je ukradel dragulje gospe Poter iz bančnega trezorji. Zločinec ni pustil prav nobenih sledov, na katere bi se mogla policija količkaj opreti. Djugherty pa je na podlagi svojega temeljitega znanja o cielovni metodi posameznih zločincev prišel do zaključka, da je to mogel storiti samo eden. Toda ni imel pa prav nobenih dokazov proti onemu, ki ga je sumil. Mnogo mesecev ga je d:>l opazovati. Naposled se mu je posrečilo, da ga jo arc-liral, ko je ravno kopal iz zemlje IKtaj zaklad.
I, Pred ?5 leti se je nekemu mlademu možu
poc lagi ponarejenega potrdila posrečilo dvigniti iz National City Bank vrednostnih p?p:rjev za 360 000 dolarjev. Po več tednih potrpežljivega iskanja je Dougherty slednjič našel starega nemškega tiskarja, ki je izdelal štampiljko za ponarejeno potrdilo. Potom tega je kmalu nato izsledil proslulega ponarejevalca l.eor.arda.
Leta 1903 so nekega detektiva pri zasledovanju dveh zloglasnih bančnih roparjev ubili zločinci. Nato je vso zadevo vzel v roke Dougherty. Enega izmed obeh banditov, Col-linsa, je prijel brez večjih težav. Drugi ropar, Rudolph, pa mu je nudil najtrši boj v njegovem življenju. Pol ure sta se oba moža v nekem temnem prostoru ruvala in se tolkla z revolverji, pestmi in stoli, dokler slednjič ni prinesel Dougherty ven nezavestnega zločinca.
Mojstrski detektiv se ni ustrašil nikogar. Saj je bila pa tudi njegova zunanjost taka, da se ga je marsikdo zbal. Bil je visok nekaj centimetrov manj kakor 2 metra in je tehtal 215 Funtov.
Posebno je bil Dougherty spreten, če je bilo treba iz koga izsiliti priznanje. Eno njegovih čudnih sredstev je bila stara ura, na čije sprednji strani je bilo zgoraj napisano »resnica«, spodaj pa »laž«. To uro je seveda uporabljal le pri manj inteligentnih zločincih. S silno resnim obrazom jim je pripovedoval o magičnih lastnostih omenjene ure. Ko je zločinec govoril, mu je uro pritisnil na srce. Ce je	vedel, di zločinec <?ovor; re'niee,
je pritisnil na skrit gumb in kazalec je skočil na »laž«. To je seveda zločincu pomolil pod nos, nakar je navadno sledilo priznanje.
Leta 1911 je Dougherty postal šef detektivskega oddelka, kjer je silno izboljšal metodo prstnih odtisov, uredil velik album vseh zločincev. Ko je leta 1914 odstopil s tega težavnega mesta, še daleko ni bilo konec njegovih pustolovščin. Odprl je lastno detektivsko agenturo. Leta 1921 je potoval po Nemčiji. Na obisku pri berlinskem policijskem predsedniku je zvedel o velikanski tatvini dragocenosti. Vzel je zadevo v roke, nastavil tatovom past, v katero so se ti ujeli, in polovil vso tolpo.
Leta 1925 so v Los Angelesu banditi napadli njegov avtomobil in njemu ter njegovemu spremljevalcu vzeli dragocenosti v vrednosti 16.000 dolarjev. Te nezaslišane nesramnosti ni mogel pozabiti. Potrpežljivo je zasledoval njihove zločine in leta 1928 mu je eden izmed nesramnežev padel v roke.
Kljub svoji strogosti v poklicu pa je bil Dougherty dobrega srca. Vsak poklicni ameriški bandit je dobro poznal njega in njegove lastnosti. Bal se ga je ves zločinski svet, ker je bilo znano, da je boj s tem mojstrom ri-skanten. Kakor poročajo ameriški listi, so mu zločinci položili na grob krasen venec.
Charlie Chaplin obdolien plagijata
Šele sedaj se je zvedelo, da je Charlie Chaplina ob njegovem zadnjem bivanju v Franciji iznenadilo pismo, ki ga je v listu »Nouvelles Literaires« objavil francoski igralec in dramatik Jean Sarment:
»Najprej, častiti gospod, pozdravljam Vašo umetnost in Vam izražam svoje veliko občudovanje Vaše izredne nadarjenosti. Videl sem Vaš film »City Lights«, občudoval sem
Angleški kralj čaja umrl. Sir Thomns Lipton, znani angleški kralj čaja je umrl v Londonu, star 81 let.
Šola za iskalce zlata
Mednarodna avtomobilska razstava v Parizu pune vse večje evropske in
ga, kakor ga občuduje ves ostali svet, in sedaj Vas hočem, še preden naperim proti Vam proces, česar pa upam, kakor iz vsega svojega srca želim, ne bo treba storiti, opozoriti na dejstvo, katero je v Parizu splošno znano: Leta 1922 sem spisal komedijo v treh dejanjih, katera je bila tri leta pozneje v Parizu uprizorjena pod naslovom »Najlepše oči sveta«. V Franciji kakor tudi v inozemstvu je bila ta komedija stokrat vprizorjena, prevedena je bila na dvanajst jezikov, objavljena v listu »Illustration« in poleg tega je izšla še v posebni knjigi. Pripomniti moram še, da si je leta 1925 neki newyorški gledališki ravnatelj pridobil pravico uprizoritve v nekem ameriškem gledališču, da mi je ta ravnatelj sporočil, da bo komedijo predložil Vam, in da sem jaz odklonil, da bi se ta komedija predelala v film. Iz navedenih vzrokov je jasno, da je temeljna ideja Vašega filma ista kakor ideja mojega dela. Preden kaj ukrenem proti Vam, Vas vprašam, kaj sodite Vi o podobnosti in kaj mislite storiti. Niti trenotek ne dvomim o Vaši verodostojnosti kot človeka in umetnika; vedno pa razpolaga človeški spomin s tajnimi celicami in često se dogodi, da ustvarjajoči umetnik v svnji podzavesti pridrži dele tega, kar je bral. Naj že bo, kakor hoče, dolžan sem ugotoviti analogijo: dejstvo, da Vaš film »City Lights« sledi arabeskam mojega dela »Najlepše oči sveta«. Prosim Vas, cenjeni gospod, da se podrobneje pobavite s tem pismom, ki ga je napisal francoski pisatelj in umetnik, pismo, ki je na odkritosrčen in zaupljiv način naslovljeno ne samo na slavnega umetnika, kar ste Vi, marveč tudi na novega viteza častne legije.«
Kolikor so ameriški časopisi poučeni, Chaplin doslej ni ni ti odgovoril na to pismo, niti ni storil potrebne korake proti obdolžitvi plagijata. Na vsak način pa je v Franciji sami, v francoskem časopisu »Le Prospectus Francais« našel zagovornika. »Monsieur J. Sarment,« tako piše omenjeni list, »navaja pač stvarne vzroke za njegov proces, ne omeni pa, da njegovo lastno delo kaže veliko podobnost z Dickensovim »Stričkom pri ognjišču« ali Clemenceaujevo »Kopreno sreče«. Charlie Chaplin lahko v svoji obrambi navaja, da je njegov film po večjem delu interpretacija njegove lastne osebnosti in mora biti zato od vseh obtožb zaradi literarne tatvine oproščen.«
je bila te dni otvorjena. Na razstavi so zasto-ameriške avtomobilske tvrdke.
direkten in najkrajši pot, tujci običajno ne prihajajo v Prago. To stanje so letos še poslabšale razne okoliščine, ki so v zvezi z go-j spodarsko krizo. Med zadnjimi je treba omeniti naredbo nemške vlade, po kateri je treba za potovanje v inozemstvo plačati 100 mark takse, finančni polom v Nemčiji sploh in potovanje velikega števila domačih gostov na kolonijalno razstavo v Pariz. Na minimum so padli tudi izleti iz Združenih držav, ki so bili poprej v Pragi dnevni pojav.
Zaradi tega je večina praških hotelov zelo slabo obiskana, večinoma le od domačih gostov medtem ko tujci Prage sploh ne obisku-
V Sydneyu v Avstraliji so prod kratkim otvorili šolo za kopalce zlata, ki je pod državnim vodstvom. Učitelji na tej šolj so stari kopalci zlata, ki sedaj poučujejo mlade ljudi v delu, katero so sami leta in desetletja opravljali. V šoli se mladi kopalci zlata ne bodo poučevali samo v vsem tem, kar potrebujejo pri iskanju zlata, marveč jih hočejo pred vsem opozoriti na mesfa, na katerih se po domnevi nahaja zlato. S tem hočejo preprečiti, da ne bi za slepo srečo začeli s svojim delom v krajih, kjer ni nobene ali pa le malo nade, da bi naleteli na zlato. Učenci so dolžni o vsakem uspehu svojega dela sporočiti učiteljem, ki pa ne zahtevajo nobenega deleža od uspehov del svojih učencev, marveč jim svobodno prepu-ste, da plačajo za pouk, kolikor hočejo. Najdbo posebno bogatega zlatega polja morajo že zato sporočiti šoli, da pošlje tja druge mlade ljudi, da si ne bi samo eden ali pa samo nekateri pridobili prekomernega premoženja. Ustanovitev te šole je dokaz, da zanimanje za kopanje zlata v Avstraliji raste. Cele armade brezposelnih prekopava jo na najrazličnejših krajih zemljo in iščejo zlata. Kakor vedno je tudi tu nekaterim srečat mila, drugi morajo pa oditi praznih rok.
*
Oče: »Ti lenuh grdi! Kaj bi počel, če bi bil zrastel mod ljudmi, ki se trudijo v potu svojega obraza?« i Sin: »Žepne robce bi jim prodajal.«
Pm poskusni polet ameriškega zrakoplovu »Akron«. »Akron« plove nad svojim letnhsa-u. v Akronu (Ohio). Nn levi spodaj: Letalski kapitan Roscndahl, poveljnik novega zrakoplova »Akron«, ogromni novi ameriški zrukoplov, ki je po svoji prostornini dvakrat in pol večji kakor »Grof /.eppelinc, j,- izvršil svoje prve poskusne ,mlete. Kljub svoji velikosti je zrakoplov izredno gibčen in z lahkoto dosežo hitrost, ki so jo oričakovalL
Balknnijndn \ Sofiji. Prihod grških in bolgarskih športnikov v plavalni stadion. — Balka-nijade se udeležujejo jugoslovanski, bolgarski, grški, romunski in albanski športniki.
Kriza praških hotelov
Te dni so pri češkoslovaški vladi in pri praškem županu intervenirali zastopniki češkoslovaških hotelirjev, da se ukrenejo pomožni koraki za ublažitev krize češkoslovaške hotelske industrije Hotelirji trdijo, da ni nobena vrsta trgovine in industrije tako prizadeta od današnje gospodarske krize kakor ravno hotelirska industrija, in to ne samo v kopališčih, marveč tudi v Pragi sami.
Praški hoteli so zelo oškodovani s spremembo, ki jo je izvedlo ministrstvo za železnice pri kopaliških popustih. Prejšnja leta je skozi Prago potovalo vsaj 80% tujcev, ki so potovali v češkoslovaška kopališča, in so se v Pragi zadržali vsaj dva dni, medtem ko danes, ko je kopališki popust dovoljen samo za
jejo ali pa ostanejo v njej samo čisto malo časa. — Hotelirji zahtevajo, da se ne izdajajo nove hotelske in restavracijske koncesije in da se čimbolj znižajo takse na prehodno bivanje.
Štev. 228.
»SLOVENEC«, dne 0. oktobra 10S1.
Stran 7*
• t •
"UA
t i
šport
Jesenska sezona je v glavnem končana; kajti po tekmah ljubljanskii klubov z mariborskimi in domačim tlerbvem ostane sedaj samo Se srečanje s Svobodo, ki gotovo ne predstavlja kaj posebnega. Za nedeljsko tekmo med Ilirijo in Primorjem je bilo manjše zanimanje kakor ponavadi. Vzrok je gotovo, da kluba v prejšnjih tekmah nista pokazala nobene prave forme, kur seveda ni čudno ako pomislimo kako mulo je bilo počitka po težkih liginih tekmah. Vendar smo pričakovali, da bo vsaj lokalna rivaliteta povzročila malo več ambicije pri igralcih. V nedeljo je tudi to izostalo. Igralo se je le nu predore, v čemer je prednjačilo ie posebej Primorje. Vse akcije proti golu so bile izpeljane po Uršiču ali Jugu, ki sta najboljša in najprodornejša igralca. Nasprotno je pa moštvo Ilirije včasih skušalo uvesti v igro malo sistema, ki pa ni dolgo trajal. Skratka ljubitelji lepe nogometne igre niso prišli na svoj račun; zato pa bo spomludi, ko bodo igralci spočiti gotovo boljše.
Ker ni bilo posebne igre, je na poskrbel sodnik g. Joksič (Belgrad), tla je bilo občinstvo oškodovano. Reči moramo, kaj takega v Ljubljani še nismo videli. Sodili so že mednarodni sodniki (Miesz, Gobel) nihče pa ni pokazal tako znanje kakor Joksič. Po pravici ga štejejo med najboljše sodnike v državi, pu tudi v inozemstvu je malo takih sodnikov. Bil je energičen, objektiven vodja ne ravno lahke tekme, zlasti ker so zopet nekateri igralci skušali igrati preostro, ko so videli, da z lepa ne gre. Vsak uujmanjši poskus faula je žvižgal, in le vadi tega je za naše klube važna tekma končala brez incidentov. Jokšiča želimo še videti v interesu našega nogometa.
Poleg glavne tekme so se pa vršile tudi prvorazredne tekme. Nastopili so Grafika in Jadran in Hermes proti Slovanu. Tekmi sta bili odigrani na novem Hermesovem igrišču, v šiški. Prisostvovalo je precej gledalcev, vendar bi moral biti poset vsekakor boljši. Naši prvorazredni klubi zaslužijo za svoje delovanje večjo pozornost. Zlasti še, ker bomo ravno pri tekmah teb klubov videli igrati lep nogomet.
Od ostalih športnih dogodkov bi predvsem omenili nastop našega reprezentančnega inoStva na balkanijadi v Sofiji. Bolgari so naše moštvo premagali s 3:2, kar je vse še bolj presenetilo, kakor pa prvi poraz proti Turčiji. Od našega reprezentančnega moštva smo vsi pričakovali uspehe, ki pa so izostali menda največ radi tega, ker igralci niso resno igrali. Poleg tega pa so še vsi igralci precej izven forme. Posledice liginega tekmovanja se poznajo vsem igralcem, kar je znak, da bo treba prihodnje leto boljše razdeliti oba dela državnega prveustva. Odmor med enim in drugim mora biti daljši. Igralci rabijo najmanj šest tednov popolnega počitka.
V Celju je Maribor odpravil Atletike s 4:1 in si s tem priboril prvo mesto v prvenstve-
ni tabeli. V podzvezni ligi bo težko nastala še kaka sprememba. Vodilni trije klubi igrajo samo tekme z moštvi, ki jim bodo težko ogrozili zmago. Maribor ima še Železničarje, Ilirija pa Svobodo in Primorie.
Hazena družina Celje je proti Ateni slu-bo odrezala. Nič manj kakor 15 golov so odnesle marljive hazenašiee v Celju. Vsak začetek je težak, nedeljski poraz naj vpliva vzpodbudno na mlado družino v Celju. V Mariboru so pa tiči tudi v drugih športnih panogah. Priredili so lahkoatletski miting, na katerem so sodelovali atleti Maratona in Železničarjev. Dvomač je končni z zmago Železničarjev v razmerju 61:29. Doseženi so bili dobri rezultati.
Radio
Programi Radio-Liublfana i
Torek, 6. oktobra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevno vesti. — 13.00 Cae, plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček. — 18.00 Plošče. — 18.30 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev. — 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 19.30 Prenos opere z Dunaja. — 22.30 Čas in poročila.
Sreda, 7. oktobra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19.30 P. dr. Roman Tominec: Jean Jaques Rousseau, — 19 Prof. Fr. Pengov: O reji plemenitih kožuharjev. — 20 Zabavno čtivo. — 20,30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, dnevne vesti.
Drugi program i t
Sreda, 7. oktobra.
Belgrad: 12,05 Radio-orkteser. — 17 Narodne pesmi. — 17.30 Radio-orkester. — 20.30 Zagreb.
—	Zagreb: 12.30 Plošče. — 17 Plesna glasba. — 20.30 Večerni kncert. — 21.30 Ruska galsba. — Budimpešta: 12.05 Radio-kvartet. — 17.25 Popoldanski koncert. — 19.30 Radio-koncert. — 20 Poljudne pesmi. — 21 Violinski koncert. — 21.45 Koncert vojaške godbe. — 22.30 Ciganska glasba.
—	Dunajt 19.45 Operetni večer. — 21.15 »Izdajalec«. — 22 Plesna glasba. — Milan: 12 Pestra glaeba. — 19.15 Plošče. — 20,45 Komična opera.
—	Praga: 20 Večerni koncert. — Langenbcrg: 13.05 Opoldanski koncert. — 20.30 »Struense«, igra. — 23.15 Jazz. — Rim: 13.10 Lahka glasba. — 17.30 Pester koncert. — 21 Lucia Lammermon, opera. — Berlin: 20 Stari in novi plesi. — 21.10 Igra. — 22.15 Slovanski plesi. — Katovice: 20,15 Lahka glasba.
—	21.20 Komorna glasba. — 23 Lahka glasba. — Stuttgart: 20.30 Violinski koncert. — 21.15 Vojne pesmi. — Barcelona) 20 30 Francoski večer. — 21.05' Radio-orkester. — 21.20 Jazz. — 22.20 Vokalni koaccrt.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 6. oktobra: KRALJ NA BETAJNOVI. Red D. Sreda, 7. oktobra: DOGODEK V MESTU GOGI. Red E.
Četrtek, 8. oktobra: Zaprto.
Petek, 9. septembra: TAKŠNA JE PRAVA. Red A.
OPERA
Četrtek, 8. oktobra: LUCERNA, premijera. Izven. Petek, 9. oktobra: Zaprto.
Sobota, 10. oktobra: VIKTORIJA IN NJEN IIU-
ZAR, opereta. Premijera. Izven. Nedelja, 11. oktobra. VIJOLICA Z MONTMAR-TRA, opereta. Ljudska predstava.
Ponedeljek, 12. oktobra: Simfonični koncert opernega orkestra v Unionski dvorani. Izven.
Otvoritev operne sezone 1931/32 bo v četrtek dne 8. t, m. v prenovljenem opernem gledališču. Vprizori se prvič na slovenskem odru češka opera »Lucerna«, ki jo je napisal slavni češki mojster dr. Vitezslav Novak, ki je praznoval lani 60 letnico svojega rojstva. Snov za to češko opero je vzeta iz enako imenovane Jiraskove drame, ki je bila pred vojno že igrana na našem odru. Dane.s. opozarjamo na to otvoritveno predstavo, ki se vrši izven abonmaja.
Operni orkester Narodnega gledališča > Ljubljani bo tudi v letošnji koncertni sezoni izvedel vrsto simfoničnih koncertov. Prvi koncert bo v ponedeljek dne 12 .t. m. in ga dirigira skladatelj L, M. Škrjanc. Pri koncertu bo sodeloval pijanist Noč. Program obsega dve deli iz svetovne literature: Brahms, Čajkovski; in dve deli iz domače literature: Lajovic, Škrjanc. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, G. oktobra: Ob 20: MAYERLING. Premijera. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja Edu Groma.
		gg£-»V
		
KOLEGI J ATELJSKI KAPITELJ V NOVEM MESTU javlja žalostno vest, da je prečastiti gospod	f
J*
Anton Zlogar
kanonik senior, duh. svetnik, bivši dekan, zlatomašnik, pisatelj itd.
danes ob 13, v 81. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v sredo, dne 7. oktobra ob 16 popoldne. Slovesna zadušnica se bo opravila v kapiteljski cerkvi v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 6 zjutraj,
Velezaslužnega gospoda priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Novo mesto, dne 5. oktobra 1931.
OKRAJNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠKOF JI LOKI, j
r. z. z n. z., javlja tužno vest, da je njen pravni zastopnik, gospod
dr. Franc Jerata
odvetnik v Škofji Loki
dne 4. oktobra t. 1. po daljši bolezni umrl.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v torek 6. oktobra ob 3 pop. iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
V Škofji Loki, dne 5, oktobra 1931.
NAČELSTVO.

v'-r'*-'	Љ
iv--V- ,"»;. ; - '1

MoivozGrosuplje
domači slovenski izdelek
Toverna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani.
Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno
•, *.—. —— o
ЛВД-ОЛ. j; A-
S00 _
8
Ш
w i__
a 8«
± ca C ^
8 S . a i o
©O
55 O
© * S
N« © °
*
2« d
Ф
C o S e:
a: £ o
г _
> г^
— N is Ž!
» « 5 m
M iS 5 a
= - C »
n js » « «
s ** S ■S ; ~
.■Ž
S „
> m
<■> , a>
a> — N
» ~ Ф C, >
KI
— Zi t
i
? ® £ - ? e
if"' o •
a n ,
— T
i-а * _ > i »js а
!? - S &
e • •m ; e i Je . t, . "e . в £ ■
Josip Lavtižar:
Bled in Rriksem
Zgodovinska povest iz 17 stoletja.
(Konec.)
S tem Je bil končan razgovor. Adolf se je priporočil in odšel v puščavico. V hipu pa je začutil se večjo zapuščenost kakor do zdaj. Čeprav vesel, da se je v pogovoru z Burnelom popolno premagal, je bil vendar nemiren zaradi očitkov, ki jih je slišal od prošta. Ali so utemeljeni? Samoljubje mu je reklo, da niso. In če niso, jc proštova sodba krivična. Zakaj pa sem molčal, zakaj se nisem opravičeval? Saj imam tudi jaz pravico, da se zagovarjam.
Kako nam pil nepristranska zgodovina poroča o razmerju med jezerskim proštom Burnelom in pu-ščavnikom Adolfom? V briksenškem arhivu čitamo sledeče:
^Duhovnik Adolf Waidmann je želel kot samotar živeti na otoku blejskega jezera. Prišel je v ta kraj, ker jo bil njegov brat Krištof oskrbnik brik&enških jx>sestev. Dalj časa je bil zelo zadovoljen. Pozneje pa je nastalo nasprotje med njim in jezerskim proštom Jurijem Burnelom. Kmetje so potegnili z Burnelom zoper puščavnika. Da bi zaradi tega nesporazuma božja pot ne trpela škode in da bi se ne zmanjšala pobožnost do Marije, je briksenški škof Viljem baron VVclsberg ob svoji navzočnosti na Bledu leta 1628. napravil mir med njima. Končno jc puščavnik Adolf Waidmann zapustil otok in se izgubil nekje na svetu.«
Toliko v drugem zvezku briksenSkega arhiva.
Čeprav je bil prošt Jurij Burnol dober duhovnik, iz tega še ne sledi, da je bilo njegovo vedenje do Adolfa v vsakem oziru pravilno. Saj ima slabosti vsak človek; če nima ene, ima pa drugo. Ako bi Bur-nela sodili iz njegovega pogovora s puščavnikom, bi rekli, da je hotel veljati samo on in nihče drugi. To bi bila previsoka ocena samega sebe. Po drugi strani bi pa smatrali Adolfa za zelo ponižnega človeka, ker se je brez zagovora vdal proštovim očitkom.
V slabši luči pa stoji Adolf zato, ker so držali kmetje z Burnelom in ne ž njim. Imeli so gotovo opravičen vzrok, da se niso potegnili za puščavnika. Ko je ta videl tudi kinetsko nasprotstvo zoper sebe, je sklenil, da bo zapustil otok. V li odločbi ga je potrjevala tudi žalostna smrt Ribičeve Rezike. On je mladenko večkrat videl, z njo govoril in jo spoznal kot vzorno v vsakem oziru. Ni Čuda, da se je vzbudila v njegovem srcu ljubezen do Rezike, ona podušev-ljena ljubezen, ki ceni notranjo lepoto. Zato so bili vsi njegovi pogovori z deklico taki, da so jo blažili in povzdigovali k nadzemeljskim namenom.
Zdaj pa ta kruta nesreča! Puščavnik, že zaradi nesoglasja z Burnelom pripravljen za odhod, jc dobil nov vzrok, da odpotuje z Bleda. Gotovo je povedal bratu Krištof« in župniku, kam je namenjen, ta dva pa nista izdala zaupane skrivnosti. Adolf je nekega dne kar izginil. Njegova sled jo bila popoinoma zabrisana iz blejske okolice.
Tudi dobremu župniku Oreharju so potekli življenjski dnevi. Postaral se je in bolezen ga je položila na postelj, iz katere ni več vstal. Tomaž Kralj, župnik iz Gorij, ga je pripravil za zadnjo uro ter v spremstvu mnogih sobratov in ob splošni žalosti blejskih župfja-nov spremil uu pokopališča.
Grajski oskrbnik Krištof Waidmann, njegov zvesti nad logar Tomaž Dorn in prošt Jurij Burnel pa so se krepko držali in se več let branili koščeni zoni — smrti.
V dolgi dobi svojega gospodstva je imel Brikseri dosti dobrih, pa tudi dovolj slabili upraviteljev, ki so skrbeli bolj za svoj žep kakor za korist pravih posestnikov. Zaradi velike oddaljenosti Tirolskega od Bleda in zarudi slabega nadzorstva so bili briksenški škofje in kanoniki dostikrat zelo oškodovani na svojih dohodkih. Krivi so bili pa menda tudi sami, ker so ta lepa posestva malokdaj obiskovali. Najbolj skrben je bil v tem oziru škof Viljem baron \Velsberg, ki je prišel — kakor smo precej točno opisali — leta 1628 na Bled ter ni pustil ves čas svojega vladanja te zadeve iz oči. Umrl je leta 1641., ko je šla žalostna dobo tridesetletne vojske proti svojemu koncu. Slaven spomin mu je ohranjen v briksenški škofiji, pozabljen pa tudi ni v zgodovini kranjske dežele.
Slednjič so se pa briksenški škofje naveličal! težav, združenih z gospodarstvom blejskih in bohinjskih zemljišč. Posedovali so to lepo in veliko imelj; od 10. aprila 1004 do 16. junija 185S. Briksenški škof. Bernard Galura je spoznal, da so dohodki teh posestev premalenkostni v primeri z izdatki. Zato jo v sporazumu s kapitljem prodal 16. junija 1858 vso imovino Viktorju Ruardu, lastniku fužin na Javor-niku, za 150 tisoč goldinarjev. Od tega časa daljo je vse blejsko imetje v privatnih rokah.
Samoumevno je prenehala s lo prodaio tudi 854-letuu zveza Bled - Brikaci*
Srečka št. 68.187, ki ie zadela glavni dobitek
400.000 dinarjev
pri današnjem žrebanju je bila kupljena pri Дп< Gofei.u> Maribor, Aleksandrova 4 2
MALI OGLASI
Vsaha drobna vrstico I SO Din aH vsaka besedo SO par. Na|man|£l og'as » S t In. Oglasi na<< devet vrstic se računalo vlft«.. Zn odgovor Kuami.n Na vprašanja bres znamke ne odgovur|nmol
Boljše dekle
vajeno kuhanja in vseh hišnih del, išče mesta k boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.797.
»ипши
Kovača
kurjenega, ki zna kovati i kladivom na pero (Fe-derhammer), sprejme neko industrijsko podjetje. Ponudbe z navedbo dosedanje namestitve naj se pošljejo na »Publici-tas«, Zagreb, Ilica 9, pod št. 28.297.
Kuharica
ki zna dobro gospodariti, se sprejme na deželo k obrtniku z malimi otroci, ki bi bila tudi prijateljica in dobra vzgojiteljica otrok. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Vdovec« št. 11.811.
Pastir
k 16 glavam živine se sprejme v trajno službo. Dr. Fritz Scherbaum — Maribor.
Dobro kuharico
ki ima veselje do snage in drugih hišnih del — sprejme družina dveh oseb. Plača dobra. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in starosti pod »Zmožna dobre kuhe« na upravo »Slovenca«.
Dve učenki
se sprejmeta v dobro domačo kuhinjo po zelo nizki ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.795.
Natakarica
ra vinotoč in delikateso se išče. Kavcija potrebna. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 11.796.
Čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj!
Stanovanje
petsobno, z vsem kom-fortom, v centru mesta, se odda s 1 novembrom v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.717
Sobo
malo in večjo, opremljeno, oddam mirnim strankam takoi • v vili sredi velikega vrta. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod štev. 11.614.
ГТТИјЖН TITOM
СШШ
Poslovni lokali
na Dunaiski cesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se stotam
Trgovski lokal
v centru Jesenic odda A. Mulej, Jesenice, Krekov trg 2.
Načrte za stavbe
izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »In-ženjer« na upravo »Slovenca« št. 11.713.
PUH-PER3E
RMiKLAuc mmm
Parceliran travnik
okrog 12.000 m3, lepa lega, primeren za stavbišče, naprodaj v Tržiču na Gorenjskem Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.599.
Lepe stavbne parcele
pod Rožnikom po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.790.
Hiša z vrtom
ob Bohinjskem jezeru — pripravna za letovišče ali upokojenca, naprodaj. Donos Din 15 000, cena Din 80.000. Poizve se: Krekova ulica 9/1, Moste pri I Ljubljani. Stane Pavšek.
Trgov, učenca (-ko)
sprejme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.802.
Učenec
prfden. poštenih staršev, че takoj sprejme v manu-fakturno trgovino A. Božič, Kranj.
4 plesk. pomočnikov «amo prvovrstne moči — takoj sprejmem. — Ivan Brunčič, pleskarstvo — Ljubljana, Kolodvorska ulica 23.
Učenkam pletiljam
brezplačen pouk. če si nabaviio pri nas pletilni sl.oj. »Tehna« družba, Ljubljana. Mestni trg 25/1.
Poslužujte se vsi
samo ..L ngafon metode' za oopolno in doi/ršeno priučitev vsakega tu еда jezika.
Te metode se poslužuje brez števila oseb in šol po vsem svetu. Učni uspehi nadkriljujejo vsako pričakovanje. To metodo sta odobrili in priporočili naši ministrstvi za prosveto in trgovino- Uči se s pomočjo gramofonskih plošč, ki so prikladne za vsak gramofon; poleg plošč so na razpolago tudi knjige s tekstom, slovarji in slovnica. Predava Vam profesor iz gramofona v svojem maternem teziku in Vam ponavlia lekcije, kadarkoli želite, neštetokrat.
I zdci j SL'
THE HNGUAPHONE INSTITUTE
LONDON.
Ogledate si ali zahtevate prospekt pri zastopniku za Jugoslavijo: Srpska obrtna banka, d. d. Beograd, Cika Ljubina 15, poštni predal štev. 359.
Vsakovrstno
ЧП1Ш »
do na'višiih cenab CERNE uivelu Liubliana Woltova ulica «t 3.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Šelenburgova ulica 6, II. nadstr.
Pletilni stroj
znamke »Popp« — ceno naprodaj. Anica Simonič, I Vičava 37, pri Ptuju.
Ia bosanske sljive
zaboi po 10 kg 85 Din, ; zaboj po 5 kg 44 Din, suhe hruške in jabolka : 10 kg 60 Din, 5 kg 32 Din franco vsakega naročni-, ka pošilja G. Drechsler, Tuzla.
Stkoje
popolnoma uporabne ter brezhibne, radi preureditve obrata prodam po najnižji ceni, in sicer: 8 40 do 650 Din, 8'50 po 1300 Din, 8 60 po 1500 Din. Izvolite si osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, ki bo za Vašo , uporabo, tako za izdelo- , vanje nogavic, kakor vseh I drugih pletenih predmetov. — Pišite na naslov: Kati Vajt, Celje.
Moške obleke
ponošene, čevlje, pohištvo itd., kupuje A. Drame v Ljubljani, Gallusovo nabrežje št. 29. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom.
Star kotel
še poraben kot vodni re-zervar, z vsebino 5—8 m3, takoj kupimo. Ponudbe na »Semperit«, tovarna gumija Kranj.
Krompir
kupujem na vagone. Ponudbe prosim pod šifro »Krompir« št. 11.628 na upravo »Slovenca«, Ljubljana.
Drva
za kurjavo in oglje kupujem na vagone. Ponudbe prosim pod šifro »Gorivo« št. 11.628 na upravo »Slovenca«, Ljubljana.
V vinski kleti
T. Mencinger, Sv. Petra cesta 43, se toči sladka štajerska Portugalka po 12 Din.
Brzo slika
za potne liste, lepo, takoj in ceno le Fotomeyer, Maribor, Gosposka 39.
Ure-budiike
najboljše in najceneje samo pri
L. VILHAR
Ljubljana, Sv. Petra c. 36.
Stanovanje
treh sob z balkonom in vsemi pritiklinami, soln-čna lega ob cestni železnici se odda s 1. novembrom t. 1. Več se izve v svečami »Pax«, Celovška cesta 14.
Stanovanje
obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin, v sredini mesta — oddam s 1. novembrom dvema odraslima osebama. Naslov in cena v upravi »Slovenca« pod štev. 11.798.
Sobo
takoj oddam gospodu ali gospodični. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.801.
Stanovanje
oddam po nizki ceni v najem: soba in kuhinja, eventuelno tudi celo hišo. Ponudbe na podružnico »Slovenca«, Novo mesto.
Hiša
nova, enodružinska, z velikim vrtom, poceni na-; prodaj. Maribor, Pobre-; žje, Gubčeva ulica 5.
1	Hii^
. sadni vrt, njivo in nekaj I gozda, prostovoljno pro-; dam. Pet minut od tovarne Titan na Perovem št. j 34 pri Kamniku.
Lepa kmetija
s ca. 17 orali prvovrstnih njiv in gozda, zidano hišo, lepim velikim hlevom I in drugimi pritiklinami. v bližini Domžal, naprodaj, event. se istotam proda hiša z gostilno in trgo-j vino. Naslov se poizve v oglasnem oddelku »Slovenca« pod štev. 11.701.
Proda se hiša
i
, z vrtom v bližini cerkve, , najbolj pripravna za obrtnike, upokojence itd., za j zelo ugodno ceno. Več ' na Vranskem štev. 123.
Rabljene sode
po ugodni ceni proda Hotel Štrukelj.
Različno pohištvo
radi pomanjkanja prostora prodam. — Naslov v upravi »Slovenca«, Maribor.
Pisalni stroj naprodaj
Tehna. Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Avto Rughi
štirisedežni, v dobrem stanju, se radi selitve proda za 15.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca«, Aleksandrova 6, Maribor.
Sode
za namakanje sadja, za mošt in vino, kislo zelje in repo, kakor druge pridelke, iz trdega lesa, ca. 200 1 vsebine, kupite v vsaki množini in najugodneje pri tvrdki Juliji Zupan, Ljubljana, Sv. Patra cesta 35.
ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in so-žalja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
IVAMA BAJZELJA
zastopnika zagrebške del. pivovarne
kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje in vence, se tem po tom vstm najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Merčunu, Sokolu, Čitalnici in gasilnemu društvu v Šiški, župniku g. dr. Novaku in kon no rti "V i m in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1931.
Globoko žalujoči ostalL

' l V'V'"' ^* »■ '	S'1;. ."..,•« ' V« ■ ■ •*!.'">	,V.	j.V'-''.V^
t	V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskrenoljub-
ljeni, dobri oče, stari oče, brat in tast, gospod
Bernard Ravnikar
bivši vrtnar
v nedeljo 4. t. m. ob pol 1 popoldne, previden s tolažili svete vere, po dolgem, mučnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 6. t. m. ob 2 popol. iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu, V Ljubljani, dne 5. oktobra 1931.
Žalujoča hčerka Mihaela Zupančič in ostalo sorodstvo.

'>:.'-ф, > '
Horuio m Krmo
oddaja najceneje veletrgovina tita In moke
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva eeata H
Mreže za postelje
izdeluje naiceneje in najbolje samo tvrdka Simen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila.
in р!е§Еш$$ш
dela z najnovejšimi vzorci ločno in solidno pod ga rancijo izvršuje
l. tllebš
družba z. o. z. LJUBLJANA Sv. eetra 33
Pokrivala za konje
in vozove izdeluje najceneje in iz najboljšega blaga Alojz Grilc, izdelovanje nepremočljivih pokrival za vozove in konje, Novo mesto.
Dnevnik
Slovenec
najbohe informirani list1
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga oziroma dobra mati, stara mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Frančiška IngoHč roj. Divjak
posestnica in goetilničarka gostilne »Balkan«
v ponedeljek, dne 5. oktobra 1931 ob 16, po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 56. letu svoje dobe, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, dne 7. oktobra 1931 ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica se bo darovala 8. oktobra ob 7 v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor, Sv. Peter v Savinjski dolini, 5. okt. 1931.
Josip Ingolič, soprog. Angela roj. Krezenbacher in Marta, hčerki. Mirica, vnukinja, in ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod Maribor.
Tužnega srca javljamo žalostno vest, da je zaspal v Gospodu v nedeljo 4. t. m. ob pol 12 dopoldne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po daljši mučni bolezni, naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
dr. Jerala Franc
odvetnik v Škofji Loki
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 6. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Škofji Loki.
Škofja Loka, dne 4. oktobra 1931.
Albina Jerala, soproga. Silva Guzelj-Jerala por. Česnik, hčerka. Milan Česnik, zet, in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.


V* ""V-'.'-- Љ
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog in oče, brat in stric, gospod
Ferdo Auer
v neđetjo 4. oktobra po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 6. oktobra ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljub liani, dne 5. oktobra 1931.
FANI AUER roj. GORJUP, soproga; PAVLA, KARL in TONČEK, otroci;
MICI ZAJC, sestra.
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša srčno ljubljena in dobra soproga, oziroma mati, hčerka in sestra, gospa
Marija Habič
soproga posestnika, trgovca in gostilničarja v Sadinji vasi št. 16
v nedeljo 4. oktobra ob pol 10 dopoldne po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo drage pokojnice prepeljemo v ponedeljek 5. oktobra v Sadinjo vas št. 16, kjer bo položeno na mrtvaški oder, odkoder se bo vršil pogreb v torek 6. oktobra ob 4 popoldne na farno pokopališče v Sostro, kjer se položi v rodbinsko grobišče k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi pri Sv. Lenartu. Sadinja vas, dne 5. oktobra 1931.
MIHAEL HABIČ, soprog; MICI, KRISTINA in ANICA, otroci - in ostali sorodniki.
Zu Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cel

Izdajatelj: 1тао Вакоте*.
Urednik: Franc Kromžat,