Največji tloToulu dnevnik Združenih državah za vae leto • • • $6.00 • • . $3.00 York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 I a j GLAS NARODA Iigtrgfgvetisfcih felavfgy v Annnftt, TELEFON: CHelsea 3—3878 r L aOy m KO. 119. — STEV. 11». Entered m Second Claw Matter September 21, 1903, at Um Port Office at M«w York, M. Y„ midar Ad of Ctongr— of March 3,1870 ___________HEW YORK, MONDAY, MAY 22, 1933. — PONEDELJEK, 22. MAJA 1933. —==— The largest Slovenian Dally the United States. | Issued every day except Sundays 9 and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—«78 VOLUME ZXJL. LETNT £ ZLL ŠTIRI DRŽAVE SO ODOBRILE MUSS0L1NIJEV PAKT Roosevelt je stavil svoje pogoje EVROPSKA MIROVNA POGODBA BO SK0R0G0T0V0 ŽE DANES SOGLASNO POTRJENA V ŽENEVI Neformalni sprejem se je za vršil v Rimu. — Pogodbe, ki so bile sklenjene po vojni, bodo najbrž revidirane. — Nemčijo je zastopal minister Goe-ring. — Ozračje za svetovno gospodarsko konferenco je izčiičeno. — Pogajanja glede Mussolini je vega načrta so se vršila dva meseca. RIM, Italija, 2 I . maja. — Francija, Anglija, Nem Čija in Italija so danes neformalno odobrile Mus-solinijev pakt štirih velesil. Cilj tega pakta je, za-jamčiti Evropi že vsaj za deset let mir. Mussolinijev pakt bodo jutri podpisali v Ženevi: angleški zunanji minister Sir John Simon, francoski zunanji minister Paul-Boncour, nemški delegat Rudolph Nadolny in zastopnik Italije, baron Aloisi. Formalni podpis se bo pozneje završil v Rimu. Angleški poslanik Sir Ronald Graham in francoski poslanik Henri de Jouvenel sta po dolgotrajnih posvetovanjih z ministrskim predsednikom Musso-linij em brzojavila končno besedilo pakta svojima vladama. Nemški državni minister Herman Wilhelm Geo-ring, ki je eden prvih sodelavcev nemškega državnega kanclerja Hitlerja, je odobril besedilo pogodbe, predno se je danes podal z letalom v Nemčijo. Poslanica predsednika Roosevelta, ki jo je naslovil na vse države, je dobila v tem paktu močno oporo. Ozračje za svetovno gospodarsko konferenco, ki se bo vršila prihodnji mesec v Londonu, je s tem precej razjasnjeno. Sporazum glede Mussolini je vega pakta je bil dosežen po dva meseca trajajočih pogajanjih. Dne 2 I . marca je odpotoval iz Rima angleški ministrski predsednik MacDonald, zatem ko se je dva dni posvetoval z Mussolini jem o načrtu. Najbolj značilna točka v paktu je tista, ki predvideva možnost revizije mirovnih pogodb. Revizija se pa bo morala završiti edinole potom Lige narodov. BERLIN, Nemčija, 21 . maja. — Hitlerjeva vlada je vzela z velikim zadovoljstvom naznanje Hitlerjevo poročilo o neformalnem sprejemu Mussolinije-vega pakta. Neki vladni zastopnik je poudarjal dejstvo, da se je sporazum završil skoro brez vsakega ugovora udeleženih držav. K temu sta največ pripomogla predsednikova poslanica in pa govor, ki ga je imel zadnjo sredo nemški kancler Hitler. PARIZ, Francija, 21. maja. — Informalni sprejem Mussolinijevega pakta, kojega besedilo je bilo danes brzojavljeno iz Rima, predstavlja prvi korak k pobotanju med evropskimi narodi. Sodelovanje med štirimi evropskimi velesilami bo Evropo v moralnem oziru zelo zadovoljilo. Ministrski predsednik Daladier je prejšnji teden na kabinetni seji z vso vnemo zagovarjal sprejem Mussolini je vega načrta, pod pogojem, da bo izvajan strogo v okvirju Lige narodov, češ, da zamorejo biti edinole na ta način zajamčene pravice malih držav. WASHINGTON, D. C., 21. maja. — Dejstvo, da so evropske države odobrile Mussolinijev načrt, smatrajo tukajšnji vladni uradniki za znamenje, da se širi harmonija med narodi. O uspehu svetovne gospodarske konference in razorožitvne konference ni.nobenega dvoma več. V splošnem je pa Mussolinijev načrt povsem evropska zadeva, za katero nima ameriška vlada nobenega nadaljnega aktivnega zanimanja. ODGOVORI NA R00SEVELT0V0 POSLANICO Kailinin je odgovoril pred-sed. Rooseveltu. — Obljublja pomoč Rusije. Zavzema se za nenapa-dalna načela. Moskva, Rusija, "JO. maja. — Predsednik osrednjega izvrševal-uega odbora 1'nije socijalUličnih sovjetskih republik. Mihaek I. Kalinin je odgovoril na poslanico predsednika Roosevelta v angleškem jeziku. Kalinin zagotavlja Iiooseveltu. da bo .sovjetski narod "toplo odgovoril" na njegov poziv za političen in ekonom e 11 mir ter je obljubil, da bo sovjetska vlada udeležena na razorožit veni konferenci v Ženevi in .svetovni gospodarski konferenci v Londonu. Nadalje zatrjuje Kalinin, da se sovjr-t.ska vlada že deset let trudi za razorožitev vseh držav in za preprečenje vojne med državami. Sovjetska vlada je v ta namen sklenila že z mnogimi državami ne-na padal ne pogodbe; v.slcd tega je sovjetska vlada samo vrtela, da se je Roosevelt zavzel za to idejo. Tudi v gospodarskem ozira je Rusija v Ženevi že predlagala, da države ne bi tekmovale med seboj. In v tem smislu bo sovjetska vlada tudi v bodoč* nadaljevala svojo politiko. Japonski t-esar jo poslal nasled-nji odgovor: | — V moje roke je 17. t. 111. prišla po brzojavii po.slaniea. katero .ste vi kot naeelii:k ameriške vlade naslovili na mene. Zahvaljujem se vam za t o sporočilo, ki je navdahnjeno z željo, da se zagotovi mir sveta in da se premaga splošna depresija. I'kazal sem. da je bila ta poslanica izročena vladi v j resen, pretres. Kitajski predsednik Lin Sen j pravi v svojem odogovoru na Roo. se vel to vo poslanico, da je kitajski narod prepričan, da je .svetov, miri mogoč le s sodelovanjem vseh narodov. da se vsak napad prepreči. Preprečiti pa ga je mogoče ne samo .z omejitvijo oboroževanja, temveč s skupno obljirbo ne napadati tujega ozemlja. Tudi gosj>o-darski položaj je mogoče izbolj-1 Sati samo s skupnim dogovorom ; in skupnim sode lov a jem vseh dr-j žav. Kitajska je pripravljena ude-I ležiti se razorožitvene konference v Žen '»vi in gospodarske konference v Londonu. Predsednik Lin Sen se pritožuje, da je sovražnik prekoračil meje Kitajske in .se še vedno nahaja v njenem ozemlju. Vsled tejra ne more biti nobena druga - država bolj vesela, kot Kitajska, da se vse države zaobljubijo in za vežejo.da ne bodo napadale ena drugo. Kitajska »bo z v.seni svojim vplivom delovala v sra slu Rosseveltovih nasvetov in načel. DR. KLEPPER JE POBEGNIL _ NA FINSKO Bivši pruski finančni minister je pobegnil na Finsko. — Vlada je zaplenila vse njegove premoženje. Helsragfors, Finska, 20. maja. Uiviscmu pruskemu finančnemu ministru dr. Klepper-ju. ki je so-cijalist in je pred zasledovanjem nazijcev pobegnil na Finsko, preti izročitev, ker ga .zahteva nemška vlada, dolžeč ga. da .si je prisvojil javni denar ter je s tein denarjem podpiral .sovražne naklepe proti nemški politiki. I)r. Klepper zavrača te obdol-žitve. trdeč, da je pruski državni zbor že lansko leto zadevo preiskal iu ga razglasil za nedolžnega. Finska vlada ga noče izročiti Nemčiji. ker se zanj ]>osebno zavzemajo finski vodilni finančniki. Z njegovo ženo in otroci je nemška vlada .zelo brutalno postopala ter je eela družina pribežala na Finsko. Xa«zljci so preiskali Klepperje-vo stanovanje, so razbili pohištvo in strgali papir .s sten v namenu, da najdejo kaj vrednostnih papirjev. dasiravno je pruska viada že prej zaplenila ve.s K lep perje v denar. Preiskava je bila tako temeljita. da 1h» vzeli celo za pest no uro otrokove "punčke"'. Dr. Klepper. ki je breiz vseh sredstev, živi s svojo družino pri nekem odličnem finskem ba.nkir-ju. POSEBNE ODREDBE BODO ZAJAMČILE DRŽAVAM VARNOST j HITLER JE PRECEJ POPUSTIL _— —--_------ _ ŽENEVA, Švica, *20. maja. — Predsed. Roose- Dr. Frank ni govoril po velt bo na razorožitveni konferenci pozval evrop-radiju. — Poklican jej ske države, da store odločne korake za razorožitev, bil v Berlin. — Avstrija V povračilo za to bodo Združene države postavile vztraja na svojem stali- posebne odredbe, po katerih bodo države proti vsakemu napadu. ZA ZNIŽANJE PRIDELKA PŠENICE Ženeva, Švica, 18. maja. — Delegati štirih, poglavitnih držav iza pridelovanje pšenice so se pogodile, da znižajo za eno leto pridelek pšenice za 10 odstotkov, da bi * tem bil rešen svetovni žitni problem. Ta dogovor, katerega so sklenili delegati Združenih držav. Kanade. Argentine in Avstralije, bodo delegati še poslali svojim vladam v odobritev, predno bo predložen gospodarski konferenci v Londonu. Po tem dogovoru so se države zavezale, da bodo omejile pridelek pšenice, da bodo razprodale dosedanjo zalogy in da bodo v»zdr-žavale izvoz v evropske države. Argentina in Avstralija sta privolili v ta dogovor pod pogojem, da Združen" države in Kanada doženeta svoje »zaloge pšenice in kako jo nameravata spraviti v promet. ČIKAŠKI UČITELJI SO DOBILI PLAČO Chicago, IIL, 19. maja. — Mestni učitelji so po dolgem času prejeli trimesečno zaostalo plačo. Dobili «0 plaee za mesece oktober, november in december v skupnem znesku $10.204.340. Šolski odbor je dovolil izplačilo te vsote, ker je mesto prodalo terjat vene certifikate za davke. Certifikate so večinoma pokupile banke. BREZ DELA NI JELA Concord, N. H., 1.9. maja. — Petdesetim brezposelnim v Leba-nonu preti zaporna kaizen. ker so se prepirali z mestnimi uradniki zaradi mestne podpore. Predsednik mestne«ra odbora Joseph Per-lev je rekel, da bo vsakdo, ki ni ma dela. zaprt, ako ne bo delal za mesto proti plačilu v' živežu, obleki in denarju. Mesto Libanon ima -7000 prebivalcev; 1200 med njimi jih je živelo z mestno podporo. Ko je pričel ukaz. da mora vsakdo delati iza mesto, se jih je petdeset uprlo. Aretirani so bili trije njihovi voditelji. scu. Dunaj, Avstrija, 20. maji. — Ako bo zmerna zunanja politika, katero je oznanil nemški kancler Hitler v .svojem govoru v državnem zboru, veljala tudi z-d Avstrijo ali pa bo njegova politika postopala z Avstrijo kot nemško provinco. kar (zahtevajo nemški fašisti. je vprašanje, za katero se Du-najčanje zalo zanimajo. Dosedanja znamenja kažejo, da se bo Hitler odločil za prvo smer. Bavarski justični minister dr. Hans Frank ni. kot je bilo ozna-I njeno, govoril po radiju gletk* svojega izgona iz Avstrije, temveč je bil dr. Frank mesto tega poklican v Berlin, da se posvetuje s svojim voditeljem. .Nemško časopisje o tem ni mnogo razpravljalo. Ako bi nemški fašsti vsiljevali svojo politiko majhni Avstriji, bi Hitlerjev govor, v katerem je zatrjeval dobro voljo proti celemu svetu. bil brez vsake vrednosti. Tudi najzagri/enejši Nazijei so najbrže izprevideli. da je dr. Frank napravil Hitlerjevi politiki v Avstriji več škode kot pa. koristi. V vsakem oziru kaže. da bo Doll-fus&ova vlada saj iza sedaj imela opraviti z narodnim soeijalizmom. ali "narodnim boljševizmom", kakor se rajši imenuje, kar pa pomeni samo notranjo nevarnost. Avstrija je pokazala odločno svojo narodnost s tem, da zahteva od svojih uradnikov novo prisego zvestobe do vlade, da pošilja svojim poslaništvom vojaške atašeje, da so avstrijski delegati dvakrat glasovali proti nemški zahtevi po oborožitvi v Ženevi in slednjič s tem. da je izgnala nemškega ministra i z dežele. Ako se hoče Avstrija obdržati kot samostojna država, se mora o-prijeti kake določne politične smeri: isknti si mora zaveznic. Pri tem pride v pošte v Ogrska ali pa Mala antata V katero smer se bo o-brnila. je odvisno od Italije, v koliki meri bo skušala preprečiti kako zvezo. Tako je tudi Ogrska postavljena pred dve možnosti: ako noče. da bi avstrijske čelade stale ob njeni meji. mora delovati skupno z Avstrijo, ali pa bo potisnjena v naročje Male antante. Ogrski ministrski predsednik Goenrboes je v nedeljo v isvojem govoru izjavil, da je pripravljen posvetovati tk zunanjimi ministri Male antante in da upa doseči gospodarski sporazum. O tem bo tudi najbrže razpravljala konferenca Male antante koncem uiaja v Pragi. varne TIENTSINA NE BODO POŽGALI General Yu noče uničiti mesta. — Japonci naj ga zavzamejo, ako ga hočejo. — Sovražni aeropla-ni nad mestom. ŠTRAJKARJI NOČEJO JESTI Varšava, Poljska, 20. maja. — Vsled spora zaradi plae v neki tovarni za umetno svilo je pričelo 3500 poljskih delavcev gladovno stavko. Delavci ostanejo dan in noč v tovarni in nočejo ne jesti pe delati, Tientsin, Kitajska, 20. maja. — "Nikakor ne maramo izpremeniti jTientsina v pogorišče kakor lansko leto predmestje Šanghaja Ako hočejo Japonci zavzeti mesto, naj ga zavzamejo"'. — je rekel gover-lier, general Yu ILsueh-čung z ozi-roni na prejšnje poročilo, da. nameravajo Kitajci požgati Tientsin in Peiping. predno bi obe mesti predali Japoncem. •Nad mestom je letelo 17 japonskih aeroplanov. Kitajci so streljali na nje. toda nobeden ni bil zadet. Trije aeroplani so leteli nad mestom Tungčov. 13 milj od Pei-pinga in trije nad Lutai, 30 milj severno od Tientsina. General Yu ima 80,000 vojakov; njegov glavni stan je v Tientsinu. Zelo napet položaj pa je nastal v Peipingu. ker je nek Kitajec napadel japonskega vojaka v japonskem poslaništvu. Kitajec je skočil iz avtomobila ter je s sabljo udaril japonskega vojaka po glavi in ga nevarno ranil, toda vojak je zgrabil napadalca, katerega ima sedaj v oskrbi japonsko orožni-št vo. Japonci so takoj v poslaništvu postavili močnejšo stražo ter so takoj poklicali vojaške oklopne avtomobile z vojaštvom in muni-eijo. Japonski poslanik Nakava-ma je izjavil, da položaj ni resen in da ne smatra, da bi bila pri tem kriva kitajska severna armada, temveč rodoljubni dijaki, vsled česar se mora poslaništvo zavarovati proti slionim dogodkom. Po tem napadu je bilo po mestu napadenih več Japoncev, vsled česar je poslanik pozval vse .Japonce. da iščejo zavetje v poslaništvu. Japonski poveljnik se je zglasil pri vojnem ministru generalu IIo Ying-eingu in zahteval, da kitajske oblasti dajo zagotovilo, da umikajoči se kitajski armali ne dovoljeno priti v Peiping. Ameriški generalni konzul v Tientsinu F. P. Dockhart je obvesti Amerikance. da je vsled vojne nevarnosti v okolici Tientsina za nje primernejše, ako za puste svoje domove in si poiščejo zavetje v tujih koncesijah. Japonci izjavljajo, da so japonske čete zavzele Sanha. nedaleč severovzhodno od Peniinga. vsled cesar je kitajska armada južno od Mivuna v nevarnosti, da bo obkoljena. Veliko število beguncev prihaja na vozovih, tovorni.li avtomobilih in peš v Tientsin in tuje koncesije. S seboj nosijo vse. kar so mogli vzeti s seboj. Glede pogojev za premirje v severni Kitajski pravi poveljnik ja- Roosevelt o v osebni odposlane« Xorman X. Davls bo konferenci podal najvažnejšo izjavo, ki je še kdaj bila predložena na burnih sejah razorožitvene konference. Predsednik Roosevelt je po kablu sporočil Davisu, kako daleč so pripravljene iti Združene države glede svoje obljube za varnost. Najprej pa mora Evropa uničiti vse ofenzivno orožje! Na zadnji seji konference je švicarski predsednik Giuseppe Mot ta pozival Združene države, da rešijo konferenco s tem. da narma-nijo. v kaki razsežnosti bi sodelovale pri jamstvu za varnos* 1 Gledajoč na ameriškega delegata Hugh Wilsona. je rekel Motta: — Naj Združene države oznanijo rešilno besedo— Motta je rekel, da je najprej treba natnčno dognati, kdo je napadalec in kake korake je treba napraviti. da se napadalec vstavi. Varnostna komiseija je že sprejela ruski predlog, za določitev napadalca. kar odobruje tudi predsednik Roosevelt. Napadalec bi bil o-značen. kot sledi: 1. Ako država napove vojno. 2. Ako vpade v ozemlje tuje države brez napovedi vojne. ■i. Ako postavi pomorsko blokado. 4. Ako bombardira oeemlje .sosednje države. .1. Ako izkrca ali posla v', mornariško. vojaško ali zračno silo v ka» ki drugi državi brez dovoljenja. VELIK DOHODEK OD PIVA Washington, D. C., 19. maja. .Zvezni davčni urad naznanja, da je vlada v aprilu, ko je bilo zopet dovoljeno prodajati pivo, sprejela na davkih za pivo $9.139.088. Ker je 'bilo pivo dovoljeno šele J proti koncu prvega tedna v apri- Ilu in so nekatere države še j>ozne-je dovolile pvodajati *ra. davčni 'uradniki pričakujejo od piva za I celo leto ve davkov kot pa 15(1 milijonov dolarjev, kar je davčna uprava pričakovali'. Država New York je plačala največ davkov, namreč $'2.11L500. iNato pridejo države: Wisconsin $1.280*142. IPennsylvaqja 1 milijon 20.1.592 dolarjtv in Illinois $706,083. ponske gar nizi je v Tientsinu, generalni poročnik Kotaro Xakamu-ra. da je nek kitajaki voditelj sestavil naslednje predloge: 1. Vstanovitev neodvisne seve-ro-kitajske vlade pod vodstvom Japoncem prijaznih kitajskih roditeljev. 2. Vstanovitev neoborožene po-krajine v severni kitajski, od koder bi se kitajska armada umaknila. Japonci pa bi ofetali v svojih sedanjih postojankah. 3. Odstranitev iz severne Kitajske vfceh viditeljev, ki se upirajo Japoncem in ki podpirajo vlado v iNankingu. Japonski poveljnik pa pravi, da teh pogojev ni mogoče spreje-ti. dokler jih ne predloži «kak vplivetf ?_ leto fT.OO IBmmmI® •••••• >••« 96M Ba prt leta .. $8.50 llfol Wi »4• $SJB8 ZalnoMMro ■ wto lete «T.0U la VMft Mi ••••«•«••»•*• *• ■ «1.90 Zt pel leta • WaMt>«<> m' i 4 • • at SBJKl J Subscription Yearly 96.00 M>wdi* mM dan UT»qnm nedelj in prasnlkor. ta aeebnoetl ee ae prloaWujejo. Denar ni\J se blagovoli Order. Pri aprenembl kraja naroflnlkor, prwteo, da ae ije MraMiea nasnan^ da hitreje najdetoo naslovnika. 'A**, SIC W. Street« New Yertu N- X, S—MM HITLER IN AVSTRIJA Odkar je v Nemčiji na krmilu Hitlerjeva stranka, se opata tako Tekoč splošna politična prv-orientacija po Evropi. To je dejstvo, ki se ne da utajiti in uiliče ne more hit-Jerjevskemu režimu »kIi-h kati zasluge, da jt* bistveno pripomogel k pravilni mednarodno politični orientaciji velikega dela politične javnosti in neštetih vplivnih posameznikov. IV zasluge si prav gotovo hitlerjevsko gibanje ni želelo, ima jo vendark-. Zgodovina nemškega naroda, o katere bodočih zaokretih še prav nič ne vemo. bo morala zabeležili to fatalno dejstvo. Za marsikoga seveda te preorientaeije ni bilo treba. Francija in z njo države Male antante niso nikdar liehale gledati na Nemčijo s skrajno previdnostjo in se jemale z rezervo na znanje ona pičla 111 slalmtna znamenja, Ju so govorila o nekem novem duhu nove Nemčije. Zdaj je znan svetu ta novi duh. zdaj, ko se ni izkazal 3e gleda- poljskega Pri mor.ja in sploh vzhodne državne meje, marveč je pokazal svojo pravo vsebino v brutalni gonji zoper Žide in zoper vse drugače misleoe. pa tudi v do-Joeiio podanih izjavah glede reva nine polil ike. Kar si je pridobila simpatij pmnagana Nemčija, ž< *at o, ker nekateri sploh radi simpati/Jrajo s premaganimi, bi je kar brž zapravil Hitler, ko je prišel na krmilo. Nemčija je pokazala svoje pravo lfc maski rano lice. 111 i o more biti za svet, zlasti pa za nemške sosede v Srednji in zapadni Evropi samo koristno. Na tem tudi najnovejši manever s prihlrževatnim poskusom Poljski ne spremeni ničesar. Hnlerjevski režim je Nemčijo tako osamil, kakor ni l»ila še nikilar posvojeni »edinjenju. Tak splošni pritik od vseli strani je za Nemčijo ravno danes neznosen, ko rabi Hitler vso energijo za obračun z domačimi nasprotniki. Zato bi v zunanji politiki rad dosegel začaso raalmnnenitev, pa daje na vse strani izjave o svoji lojalnosti in miroljubnosti ter vabi na razgovor ee-Jo predstavnike zaničevanega in osovraženega poljskega naroda. Vendar pa to ne more preslepiti nikogar. Kadar bi se Čutili dovolj močne, bi Nemci tudi na zunaj nastopili na enak barharflki način, kakor današnji vlastodržci danes obračunavajo z not rajnimi nasprotniki. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolar« jev brei Tlake izjave, v kako svrlio je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION POR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order Mo. _____ it bj me for the'purpose or-— nad la not Intended for the purpose of speculation, placing sar-tect or making investment In a foreign country. X certify that this transaction in no way contravenes the act of March Oth. 193*. the executive order of March 10th. 1933 or any rag illation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) m BOMO TOČNO IN HITRO IZVR&LI VSAKO POSIUATEV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "das Narod*" [•H/ X« 5. maja popoldne je razpravljala italijanska poslanska zbornica o proračunu ministrstva za mornarico, feerjno poročilo par^ lamza zvečer izglasovan. Iz porodila parlamentarne komisije in tninLstrovefra ek»pozeja posnemamo naslednje zanimive podatke: 'Italijajtsko ipomorsko oboroževanje je bilo osnovano na Ava.sb-ingtonskein sporazumu iz L Do novega. sporazuma v poznejših letih glede Italije ni prišlo, ker se, kakor gnano, na londonski pomomki razorožitveni konferenci leta 1930 franeo.ski in italijanski delegat je niso mogli sporazumeti o medsebojnem razmerju vojnega 'brodovja obeh držav. V zadnji m r-a.su pa se je vprašanje pogodebnih klavzul za oboroževanje na morju, ki bi veljale tudi za Italijo, z nova izneslo in sieer na ženevski raaor<»žitveni konferenci. .Novi MacDoualdov načrt vsebuj«« med drugimi določbo, po kateri bi .se Francija in Italija sporazumeli, da bosta od 1. januarja 1933 do 31. decembra 1**30. ko zapade londonska pomorska razorožit vena pogodba, zgradili enako .število manjših vojnih lati i j. Italija pa poleg tega še veliki) vojno ladjo s tonažo 26.500 ton. »V okviru washingtonske pogodbe. po kateri se jo Italija ravnala do l"ta 1930. svojih gradbenih programov. se je italijanska •vojna mornarica v izadnjili desetih letih povečala za 7 križar k po lO.OOO ton, 12 krtžark po .">000 do 7000 ton. 12 izvidnikih ladij. 24 rušileev. 54 podmornic. 4 torpi-Ijarke. 1 torpedolovra. 4 ladje za polaganje min. 1 matično ladjo za letala. 2 SoLski ladji in celo vrsto pomožnih in prevoznih bro-dov. Za gradnjo v.-^ega tega velikanskega ladjevja ilalijan.ska vlada izdala -t in pol milijarde lir. Italijanska vojna mornarica razpolaga &rdaj z <1 vein a velikima brodovjema. katerih bazi sta v Spcziji in Tarantu. poleg tega pa še-z jadransko in t i rensko mornariško divizijo. Prvo b rod o v je obsega vrsto križark po lO.(XM) ton in ilve ladjevji ruši lee v iu tor-pedoloicev. Drugo brodovje je sestavljeno »z velikih vojnih ladij in dveh ladjevij izvidnikih ladij. Jadranska divizija je bila v zadnjih letih docela obnovljena. Proračun ministrstva 7,a vojno mornarico za leto 193.*?—34 je bil napram proračunu za tekočo poslovno dobo sieer znižan, vendar pa znaša le vedno 1.359.222.227 lir. od katerih odpade 651 milijonov K50.000 na gradnje novih vojnih ladij. Po proračunih vojnega ministrstva bo mogoče s tem denarjem ograditi več la«lij s skupno tonažo 2fUMX> ton. Xa osnovi gradbenega programa za leto 1930—31 gradijo sedaj 4 križarke srednje t ona že. 4 tor-]»eilni rnšilci. 22 iwwlmornie. 1 pomorniški rušilee. 2 torpiljarki po f»000 ton in več pomožnih ladij. Program iza leto 1922—33 ob-f>c;ra gradnjo 2 križark po 7000 ton. 2 torpiljarki po 600 ton in več družili ladij. Za I«~to 1R3-1 in 1934 pa zaradi ženevskih pogajanj program ni bil objavljen. Italijanska vojna mornarica raz-}*»lajra aedaj s 50,000 mornarji. V svojem poročilu je parlamentarna komisija zahtevala, da se število italijanskih mornarjev poveča, ker ni v sorazmerju z moštvom. ki je je predvideno za vse novo zgrajene ladje. Nadalje je komisija zahtevala, da se povečajo rezerve kuriva za vojno mornarico. ki iznašajo sedaj okrog 350.000 ton ter da se razpišejo gradnje pristaniških utrdb, pomo-lov in drugih naprav. Ta dela bi se dala maskirati z utemeljitvijo, da so potrebna v svrho pobijanja nezaposlenosti. Končno je komisija predlagala, naj bi se v bodoče zgradilo za italijansko vojno mornarico čini večje "Število izvid-uiškili ladij, katerih tonaža ne bi segala čez 3UOO ton. Take ladje •so potrebne zla.sti -za operacij?- na Jadranskem, Jonskem in Egej-skein morju. MLEČNA VOJNA Gospodarska kriza je povzročila polno anomalij, toda to. kar se godi te dni v Ženevi, presega že vse meje konkurence. Prebivalstvo ženevskega, kantona in zdaj že tudi vse Švice, .se zanima za mlečno afero, za katero je dala pobudo neverjetna trust oni a -nija švicarskih mlekarskih podjetij in trjJovratliost jK'tuajstih raznašalcev mleka. Znana tvrdka Societe Cooperative je sklenila ustanoviti delni trust s tvrdko Laiterie Kennies. Obe mlekarski družbi obvladata skoraj ves mlečni trg v Ženevi. Preti delno (združitvijo obeh družb je t vrel k u Societe CJoopera-tive odklonila pismeno zagotovilo raznašaleem mleka, da novi t rast uslužbencev ne bo odpuščal. Kmalu potem je 15 raznašalcev mleka .sporočilo tvrdki Societe Cooperative da izstopajo iz službe nove druže iu ustanovili so si novo podjetje v zvezi z edino preostalo konkurenčno tvrdko L* Armailli. 'Xa tem ni bilo nič posebnega, toda Soeie.te Cooperative je tožila vseh 15 raznašalcev mleka in se obrnila obenem na zv«wni department javnega gospodarstva s prošnjo za j>osredovanje. Pod političnim vplivom je department res posredoval iu odlok ministp-stva javnega gospodarstva je dal povod za ogorčenje napada časopisa na oblasti. Tvrdki I/Armail-li je bilo prepovedano nakupovati mleko. Zvszne železnice morajo odklanjati prevoz mleka te družbe. Prepovedana je prodaja mleka in mlečnih izdelkov druž-be I/Armailli v Ženevi in drugih mehtili. Nihče ne razume, ka-ko je mogoče v demokratični Švici izdajati take odredbe. Ko je hotela prizadeta družba odkupiti mleko od družbe I.aiterie Reunis, so jo zavrnili in tako je ostalo na tisoče strank v Ženevi brez mleka. Vnela se je prava mlečna vojna, ki .se ho najbrž prenesla tudi na podeželske kraje, kajti kmetje. o vso k o ini-s-l samomora. Francoski učeniak o pri rodnih lepotah Jugoslavije. 4. maja je šef francoske arheološke misije v Albaniji l.eon "Ray v kinematografski dvorani francoskega avtokluba na trgu Concorde imel predavanje o Jugoslaviji kot turistični državi. Predavanje so ilustrirale projekcije fotografij, ki jih je napravil 'Leon 3?ay sam na avtomobilskem potovanju po Sloveniji. Hrvatski Bosni in Hercegovini. Boki Kotorski. (\*ni gori. Budvi. T'leinju in nazaj ob ribali jugoslovanskega Pri morja. Okusno izbrani posnetki in predavanje .samo so napravili zelo odličen vti-s ijh polno dvorano pariških Članov francoskega avtomobilskega kluba. Predavatelj je z razumevanjem in toploto govoril o prirodnih lepotah Slovenije, o zanimivostih -zagrebškega etnografskega muzeja o čudovitih noLsah v okolico Petri nje. o pisani Bosni, čudežni Hercegovini itd. Posebno je pohvalil gostoljubnost Jugoslovanov in njihovo ljubezen do Fra ne rje. Srečen sem. je.končal nav svoje predavanje, da se mi je ponudila priložnost, da vam na kralktt po piJen^ lepoto prijateljske Jugoslji-vije. Ke sr«-."nejsi bom. iVsc bo kdo kzmed prisotnih gospodov hotel o-sebno prepričati o točnosti mojih pohval turističnih lepot Jugoslavije. Splošno odobravanje in ploskanje je sprejelo te b'sede predavatelja. ki se itiu je nato predsednik kluba vieomte d" Robane prisrčno zahvalil za njegovo predavanje in mu v imenu kluba izročil •"astni dar. Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajko-vič. ki se je udeležil tpga predavanja skupno vojaškim delegatom generalom . d. pri M;i I na rje vili. Umrla, je v mestni bolnici, kjer Iz raznih krajev poročajo, da so industrije zvišale plače svojim u-službencein. Ponekod za pet. ponekod celo za deset odstotkov. To je vsekakor razveseljivo znamenje. Skoda, da niso nasi ljudje zaposlenih v teh industrijah. Dosedaj še nisem sli«al o nobenem našem rojaku, da bi mu bila plaču zvišana. * Štiri države so baje odobrile Mussolinijev mirovni načrt. Xjegov bojni načrt pa ne more najti nikjer odobrenja. In boš bojnemu načrtu po.sveča Mussolini vso važnost. Fronta proti Jugoslaviji je tako utrjena in v nji. je resnično. 1o- Stara je bila 59 let ter je bivala v >4,11 ~ 1,1 v toni "ru,u \lil zajee ~ Ameriki *'7 let | toda poslanica se ne tiče računov. ' — Dva" s k va d a policije sta bila i ki ]ih hnani° I*»™vnati s Kitajsko, poklicana 17. maja. da rarfenela T,'J* l>"vatna .zadeva, množico 1500 oseb. ki se je zbra-i FraBft,a ^ Plavijo: — Pred-•la pred domom Stephen P.atiča Vl'M',,nik 'K.iiwevelt pa res dobro | Collinwootln. <).. da protestirajo 111"™1"1- t HM slaVa mu- N'"ka' proti i-ztiranju Batiča in njegovi družine iz "njegovega doma. Pohištvo .se je postavilo na obcestni hodnik toda policija pravi, .tla ni prišlo »to nobcnili nasihio.šli. •Kot .se je izvedelo, je bil Batič skozi dve leti brez ib'la in v tem času ni mogel plačati obrokov na dolg. Kavno pred dvema dnevoma mu je Associated Charities preskrbela delo v neki opekarni. Policija pravi, da je Batič z ženo in leta staro hčerko pozneje dobil streho pri nekih prijateljih. — V Chicago je v sredo zjutraj po dolgi iu mučni bolezni na ž»*-lodeu umrl John Koren. Siar je j bil 4S let in doma i/ Podgorja na Primorskem. Koren je bil star naseljene« in po vojni je \'nie francoska armada zmasijšati niti za enega vojaka. in vsak kanon. ki bi ga vrgli med staro železo, bi neizmerno pogrešali. Približno isto stališče zavzemajo tudi vse ostale države. ARETACIJE V ITALIJI Rim. Italija. 10. maja. — V lli-mu. .Milanu. Turinu in Florenci j«* : bilo aretiranih 08 mladih intelel^ i tualcev. med njimi tudi sin kra-| Ijevega telesnega zdravnika rosil za sprejem. Od Stalina je odvisno, ee bo sprejet ali ne. Beseda "Stalin" pomeni v ruš-r-ini "jekleni mož". Prošnja pri jeklu ne opravi dosti. Jeklu je 1» kladivo k«»-.. * •lioosevelt je naslovil svojo po-blanieo na Mihaela Kalinina. Ali veste. k»l<» je Kalinin? l.p malo kdo zh te^ra moža. TCaliam j»» predsednik zveze ru-«kili sovjetskih republik. V Husiji ima Kalinin približno toliko besede kot jo ima laški kralj v Italiji. it. V tndi tednih je zvezna blagajna prof i tirala z davkom iih pivo deset milijonov dolarjev. Kakšen profit bi 'bil šele. «"c* bi bilo pivo laku kot se spodobi. In če bi jra prodajali po pet centov k<*7H ree. Samo en trustor poznam — v Hobokeu — kjer prodajajo pivo po ^rošu in dajo pole^ še '"liam-burjrer" zastonj. Toda "hamburger" ni dosti vee-ji kot nikel. piva je pa za dober ptičji pozi rek. * Japonska se zavzema za "politiko odpn-tih vrat". Kam vodijo tistii vrata, pa noče povedati. * Vlada bo prevzela kontrolo nad industrijo. Ko se bo to zgodilo, bo dobro »za deželo, še bolje bi pa bilo. ee bi vlada prevzela kontrolo nad politiko. * Prihodnji teden bo otvorjena v 0hii*a«ru svetovna razstava. 'Kdo ve. če bodo razstavljeni tu-tli rikaški učitelji.'ki vse leto niso dobili skoro nobene plače, pa navzlic temu žive in- vrše svoj težaven poklic. ^ikaSke učitelje je treba po vsej pravici prištevati med svetovna čuda. -------- -1 --- ■ - .Ti. -OLA* KAl'OOA" LAJtOEST 8L0YSHB MILT to V. ft. S .1////. ZOŠČESKO: SVETA DOLŽNOST Ker Kto'im na straži v duhu no ittia vrata stalno zaklenjena. Ko-trankiuili pro|etar»kih načel, ki jih likokrat xeni ]wxskušal priti noter, moramo braniti eelo d«» zadnj« a vedno to bila z verižico zaprta, kaplje krvi. mi narekuje to priju- Kazen t«*ra ima tista ženska zoprno vo sveta državljanska dolžn-^t. .1»- navado, tla »ni vedno pljuva v obraz. \iti vam moram, tovariš miličnik. eiai noter (»ogledam. Ko sem zad-da je .stanovanje štev. 10 na jjla>u ujič tlvijmil roko. da bi j> v plači ra«li prndaie prepovedane alkohol-do za pljunke oplazil p<> glavi, »e ne pijače, ki jo najbrž skuha last- je menda prestrašila in tako urno niča omenjenega stanovanja. g«>spa zaloputnila vrata, da mi je prišče-(»usjeva. lostnoroetio. # S tem «>ško ,nila rtiko v komolcu. M*>ral sem po-duje državno >amopr«M|ajo in po 'tem ua ves glas vpiti in pred vrati leg lej^a nikoli ne daje na up. i V skakati, a njen koder je notri !;•-l»o*te imeli samo eno kopejko pre-j jal name. Zjokal l)i «e človek, ta-malo d uarja. vas že surovo mi,je i/ ko se mi je to zamerilo. V dokaz veže ven na hodnik, kar je sevedr. j vwejja navedenega imain zdravniško prestojM'k zo|kt »»s^biie. a- ustavi spričevalo in tudi rano. ki še vedno zajamčene pravice. j krvavi, če na primer brskam po Kazen tega mi narekuje ista »ve- • brazgotini, t« dolžnost, da je na glasu radi j Kazen omenjenih dvomljivih sta-prodaje iste prepovedane pijače, t. jnovanj moram naznaniti še pivni-zv. ".samogona stanovanje štev. |e»»: "Veselo doliir-". ki tudi zali. Razlika je sam • ta da devljejo v služi, tla bi jo ]nistava vzela na pi-t< m primeru v samogoti pomaran«--j ko. Tam s.» mi namree prisolili z.n-ne lupine, najbrž zaradi okusa in ušuieo in me potisnili v kot. "(V peneče "e pi>ače. kar ima jako »lal>o si kozarec potolkel, pava noga. pla- j krčme " Vedela dolina". Zdaj sent posledice za /Hodeč. Na up seveda rati ga moraš." >o mi rekli. Res- tudi nikoli ne dajejo. Zjokal bi ,-e mic^i pa j", tla nikoli nisem potol- človek. tako s» neusmiljeni! ( kel nobenega vrča. in sploh ni nv>- IMax-liunLii L-; . ia skrb. da bi v krčuii varoval po- i/i/a\ijanKa. ki \/\ rsuje to ni*«-- .. M(l i. ".laz nisem vaš nastavljene«-. Ijansko dolžnost v zadevi isti hiši stanujoče'gospodične Varjke Pe^ trove. Tudi njo priporočam oblasti, ker izziva njeno obuašanje javno »podobnost in dokazuje, da ie na slaben glasu. Kolikokrat sem jo vabil na sprehod ali'ponujal spremstvo. toda me je vedno izzivalno zavrnila. Priporočam tovarišu miličniku, naj takoj zapre v-e omenjene osebe ali jih drugaee kaznuje po zakou-skih predpisih. Jaz odgovarjam o-sebno za vsebino te ovadbe in jamčim. da je po]»olnoma resnična do zadnje besede. Kajti stojim na straži v duhu .proletarskili načel Zvezne komunistične stranke in sem tudi aktivno udeležeh pri pro-ti-verskem gibanju zoper geslo: — "Vera je opij za neuko ljudstvo!'* Čeprav sem zdaj odpuščen iz službe in reduciran radi socialistične zavednosti. l'r««-im samo še. da ne bi zaprli STAROSTNE POKOJNINE IN MOZEMCI Vprašat je starostnih pokojnin I nine, je različna: v 1*2 državah za- fold age pesnionm) je leto« igralo veliko vlogo v državnih legi-slaturah. Izmed 44 državnih legi-slatur. ki imajo letos svoje zasedanje. nič manj kot 37 izmed njih razpravljali) o predlogih, tičočih se starostnih pokojnin. V 14 državah se je šlo za spremembe že obstoječih zakonov, v eni državi — Idaho — se je poskusilo odpraviti starostne pokojnine, ali brez uspeha in tudi v dveh ali treh drugih državah se je pojavilo slično gibanje za odpravo strastnih pokojnin, brt-zdvonino vsled splošne tendenca popolno pravici sunil t«*g.i kodra, mi jo je njegova lastnica ► ti-gala iz rok in zavpila : **Vzemi svojo fM».otlo nazaj, živina!" Tako je dobesedno rekla. "Ničesar ne boš pri meni dobil, če udrihaš po nedolžni živali." M>*d tem je zanesljivo dokazano, da ga sploh nisem udaril, temveč sein le dvignil steklenico v obramb-bi v zrak. "Kaj pravite, vi .socialno škodljiva državljanka 1" sem rekel. — "Nisem niti NESREČNO ZALJUBLJENI MICHELANGELO Na severu bivše NeniSke Vzhodi'« Afrike razprostira neskončno itravnato morje Serengeti. Ob nje- ' govern vzhodnem robu se odpirn Napo^l. d imam še .sveto držav- jMmygkH *kalnj, „]obel. Tja je * j bila lani odšla posebna »einško-~~ j angleška raziskovalna ekspedicija in jo po svojih odkritjih poimenovala : *<01dowav — globel pračlo-veka" \ Ekspedk-iia j*' odkrila v o Ido way--ki globeli "geološki profil" petih ------{zaporednih plasti, druga vrh druge. Kadar govorimo o kakšni ženski j V vseh so našli znamenite priče iz poleg Michelangela, velikega rene- sivih davnin, tako da je to na.it»o-sančnega genija, smo navajeni mi- polnejši prerez mnogo tisočev Jer lava skrivil vasenri 1 aliti na Vittorijo Colonno. Toda človeškega razvoja. Eksjiedicija je ku/ku Zda j s*- morate v^ekakm- o-! Michelangelo je bil že skoraj -tar zbrala na tisoče kamenitih kijev iz pravi<"iti, Re> ne gre, da hi ogro- 'mož. ko se je seznanil z nj»>. in ona v.-eh čaaov kamenite dolie. Našla je /m| vas popadljivi kužek hlače in | ni bil« nič mlajša od n.iega. <> kak- ostanke orjaškega pov<»dnega konj i čevlje kujH-ev." šni ljubezni med njima ni bilo go- in ogromne sionove vekane. Samo to >ew rekel omenjeni dr- vora. Tudi nam ni mano. v katero V vrhnji, najmlajši plasti je le-/avljanki. a mi je kljub temu vrgla žensko je bil umetnik kdaj zaljub ^alo jako dovršeno izdelano orodje ibnnr naza», in sj že zelo prepro-genj in solze svoje mladosti. -sto, komaj obdelamo. In v predzad- V nekaterih pesmih govori tudi nji ph>ti so odkrili naiztiaine:nitej-r tudi pošteno priznam, j določno o ženskah, ki jih je ljubil, še — najstarejše človeško okostje, ni tr> samo. da bi {»obral tako o plavotasi Florentinki, ki jo opeva nekem pianin na svojega brata. Znano pa ni. kdo je bila ta Florentinka in da li mu je vračala |iubezen. kakor ni znano to tudi o ninab. Sedmoriea držav, ki je le-nainreč liolan in jo nisem v stanju :tos vpeljala iste pokojnine, dvi- obiskati. A ko ozdravim, zopet j<«| gnila j^ to število na 24. Wpore- kota zahtevajo le. ii prav izključiti ino-zemce od dobrote starostnih pokojnin. Kajti incbzemei morajo hiti davkoplačevalci, ravno tako ka-in Wyoming fl. 1!W>. Massa- kor državljani. Interesantno v PRVI ČLOVEK Montana C! I!l23i in Nevada, ki jih je vpeljala istega leta. AVis-. ,-onsin U. 11t2-"»'. Kentucky (leta ■ 192*»). f'ohirado in Maryland M. UI27K California MinnrKota. 1'tah li padel p30), Delaware. Idaho,'New Hampshire, New Jersey in West Virginia '1. 1J+31 » in let i».s Arizona. Arkansas. Indiana. Maine. North. Dakota. Oregon in Washington. Teh 24 držav nudi večjo ali manjšo pomoč posta mi m ljudem, ki stanujejo v njihovih mejah. Starost, ki upravičuje do po ko j- tem pogledu je. da je država M-is-sachusetts uvedla davek $1 na vse moške, državljane ali inozemee. v stan>sti čez 20 h*t v izrecen«« svrho prispevanja v sklad r.a starostne pokojnine. Izključitev inozemcev 'v. starostnih pokojnin je tem bolj občutno. k»r inozenici tvorijo neprimeren velik del postarnih ljudi. V Knjigarna 'Glas Naroda9 SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18 Street New York, N. T. PESMI in POEZIJE apločneni .se pripoznava. da posta-jerno prebivalstvo starejših ljudi. Strokovnjak« *Warren S. Thomp- I son in I*. K. Whepton prorokuje-.j ^a, da narastek ameriškega prebi-1 valstva bo prenehalo leta lf75 in I ostane potem več ali manj Isto. 1 Tedaj bodo ljudje v starosti č*-z 50 let tvorili 21» odsto vsega prebivalstva. Leta 1M20 je ta starostna s-kupina tvorila le l(i odsto prebivalstva. leta 1860 pa le !» odsto. »Stalo pojemajoče razmerno število rojstev v tej deželi je glavni vzrok za tri spremembo. Drug važen vzrok je drastična omejitev priseljevanja. Veliko večino priseljenci so tvorili odrasli mladi ljudje in oni ter njihovi otroci mi mnogo prispevati k mladeniškeniu značaju ameriškega prebivalstva. I migracije pa takorekoč ni več in tujerodci tvorijo velik odstotek postarnih ljudi in bodo tvorili čim dalje včeji odstotek, doki r ne iz-umrejo. Hazun. ako ne pride do radikalne spremembe naše imigra-ci.>ke politike, bodo tujerodci lela 187-"» tvorili I** eno šestnajstinko skupnega prebivalstva mesto ene osminke leta 1920. In je umevno, da ta šestnjastinka se ho ponaj-več našla v starejših skupinah. Statistike pokazujejo. da tuje-rodei tvorijo ve»"-ji odstotek izmed j postarnih ljudi kot v razmerju ee- j Ibkupnega prebivalst va. Vz-mimo naprimer državo New York. V tej dr.avi so ljudje v starosti čez <>5 let tvorili leta 1!>2»>: 4.7 odsto vseh prebivalcev, leta 1030 pa ."».:{ st(». X i.sti starostni skupini pa sije nahajalo lela 1920: (i odsto in leta 1930 kar 11.7 odsto vsega Tujerodnega prebivalstva. V nekaterih drž:»vah je še hujše. Na primer j v Minne.soti so ljudje v,starosti čez i (i5 let tvorili leta 1930 V «i.4 od.sto j vsega, prebivalstva. Ali četrtina) tujerodeev. živečih v teh državah. I j«' s;>ad;tla v to staroslno skupino, i Seveda ne vsi ti postani i tuje-j rodci so inozenici. :;li precejšnji del istih niso ameriški državljani. Razvidno ]>a je zadosti, da izključitev postarnih ino/.emei-v. ki hi potrebovoli starostne jiokojjMiie. povzročuje nepravično zapostavljanje tujerodeev. Z malimi izjemami tujerodci so .siromašni, ko i prihajajo v Ameriko in mnogi iz-med njih so navadni delavci. Ako pomišljamo na sedanjo krizo in nezaposlenost. si lahko predstavljamo. da neobičajno velik del njih je v skrajni potrebi starostnih pokojnin. SMRT PO ODPRAVI VGDNJIK0VE KNJIGI za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite narr »i in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. Zfaročtla sprejema: "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York. N. Y. S KRVJO MRTVIH OZDRAVLJEN! Ja* bi rad rudefib roi, moški »bor z bariton solom in priredbo aa Akropol is in Piranfde .....................M j Avospey.........................................-ti broširano ..............................; V no«l (Sarfneri. lun- tatnta ta soli. tbor in orkester Aiaiel, t nI o ve*. ..............................1_ j Izdala Glasbena Matica ___________75 Balade in remonte, trda ves ______1.25 j Dve pesmi (Prelovec), sa moM /••k tek«M*o ntevilko. in mi jra ne ma-;drujfih ženskah. Vsebina pt'sini bi ra *»iueti»*ti nol»enH fMKjruiniea j kazala na to. da j«1 veliki mož do-državne hunW»*. Zjoksl bi »** Mo- življal same nesrečne ljubez*ii. Za to bi govorilo tudi dejstvo, da je imel telesno i»oškodb'» raradi ne- Mamo x (M'ffuviir na t-» izzivanje em kodra sunil v prna. Var tudijketra udatva v svojih deških letih j zaradi česar >e je umikal vsakemu intimnemu zbližan ju z drugim spf»-loin. Vsekakor pa se Michelangelo za ki je d »zdaj /nano. Najprej so menili. da izvira <>Idotvayski človek. l;i se je nahajal v če|>ečem položaju, i/. untejSojM časa. Potem so ]ia u-jrotovili. da je to priča morda sto-ti>rw" let stare človeške kulture. — Lobanja je visoko razvita in ne kaže jrlava niti sledi nižjepa (žival-skejra^ izvora. In to je najstarejši lik pračloveka. odkrito priznam. Takoj (»otem sem zapustil stanovanje. Kljob teinn me od t^nlaj omenjena »Mirialno kvarna državljanka negotovo ni «"ntil ustvarjenega punti v sroje stanovanje. Nasprot 'iakšnt. zbli/auje z žensko. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari*kraj ali dobiti koga od tam, j• potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno vretkrbeti, da je potovanjš udobno tn hitro. Zato te ta uprto obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo r se, bodi&i proinje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše etroške. tfedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi %z Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMITt trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street New York, N. Y. ■—— i i II ———■ NAJNEUSTRAŠNEJŠA ŽENSKA I'o 25 letnem skoro nepretrganem življenju v divjini se je vrnila v civilizacijo Avxtralka Hunterje-va Pripeljala se je v Port Davos, kjer se hoče od počit i. Port Davo< Teži 250 km izven divjine. Hunterjeva je živela V pragozdu o«i svojejra 7. leta. Ko ji j«* bilo lli let. -se je oinožila z lovcem na bivole. Spremljala je od te«ra svojega moža na vseh Ionskih ]>ohodih ter je delila z njim vse težave iu ■neprijetnosti dirjinskega življenja. Večinoma sta žrvela Hunterja med Marracaiom in Krokotlilsko reko. V divjini je rodila Hunterjeva svojemu možu pet otrok, ki so vsi prišli na svet v hitro zgrajenih koli* bah, katere sta zakonska tovariša po kratkem bivanju y njih zopet razdrla. Bob za mladi zab. trda rez Krac^W (Utva> ___________________________.to trdo vezano ....._______________________JI zbor in bariton solo __________» Waje obzorje. (Gaagl) ....................1.85! Narcis ( Gruden), broS......................90 Primorske pesmi. (Ornden). ves......35 8lutoe (Albreht), brofi.....................J10 Poberske pot* rciaser). brofi...........30 Oton Sto ugank PE8MABICA GLASBENI MATIC«: 1. Pesmarira. uredil Flubad ....ZM t KoroZke slovenake nvndne peM fSvikar«lč> 1 2.. In K. sv. skupaj ..................................1.— MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne Vijollra. Pesmi za mladost ............M la. lttm grbiM toinl ZlJ Zvoniki. Zbirka pesni] za slovensko 'mladino. Trdo resano Zlataraf. pravljice, trda res _____ M j St. 10. Na planine Zreier ...... 12. Vasovalec . ---------------------U Angleška kr. raziskovalna ladja "Discovery IT." se je vrnila ]>o 1*)- ' meseeni raziskovalni vožnji zoper j v domače pristanišče Falmouth. — j Polnih 19 meseeev j*' Indja jilula po j antarktičnem vodovju. Vztrajala ' je tudi v največjem zimskem mrazu, kar ->e je zgodilo prvie v zgodovin i raziskovalnih voženj. Kaj>i-tan Carev. ki je poveljeval ladji, pa je padel, ko se je bližala ladja n-t^kn Quessjntu. čez krov.Zaradi bo-lezrii je izročil poveljstvo ladje j preden je zapustila odprava Južno j morje. Carey je pade! v temi | ograjo in ntnil v valovih. i iN i vedno lniiko najti človeka, ki »bi bil priravljen dati svojo kri tlrugeinu Zemljanu, ki se nahaja v sinrlni nevarnosti, ker je izgubil prevee krvi!. V. 1»> [»ognsto se na }»r. u.smiljene .si.stre same ali pa «-eli> zdravniki v skrajni nujnosti žrtvujejo in dajo kVi za transfuzijo. .s;itn<» da 'bi rešili življenje bolniku. 1'ogo.sto se tudi najdejo ljudje, ki s-i /. oddajanjem krvi za transfuzijo napravili nekak pnklie: seveda si dajo kri tudi dobro plaeati. \*-e te »»kolišetiv -so napotile ruskega zdravnika Serir'ja Jtidi-na. vodjo moskov.ske rešilne postaje. da je prieel na podlagi rnz-iskavanj zdravnikov Nauiova in Harkova uporabljali z«i transfuzijo kri pravkar umrlili. Na rešilno postajo .so prepeljali mladega inženirja, ki j«* izvršil -.amoumor. a so <»-a vendar še v zadnjem trenutku r-.-šili. Porezal si ;e namreč žile na vratu. Zgubil-je vso kri. Kri, ki jo je Judin \"/.et običajnim "prodajaleeni krvi", ni zadostovala za transfuzijo. k«*r inženir zgubit p reve«' krvi. T«-diroi"al tudi Kirurškemu društvu v Parizu. .Med tem ča.som se niu je ]>o.srečilo na ta način ozdraviti že T30 bolnikot*. V nekaterih primerih sa mrliču v/eli kri še deset ur po smrti, in je bila š«- vedno uporabna za transfuzijo. V posebnih posodah se da ta kri šesi tednov ohraniti in je-še vedno uporabna za transfuzijo. ako ji primešamo eitron-sko kisle soli. » PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIE Slerenska btraUet: 10 zrezkov. Vsak zrezek po ...... t mladinskih pesmi (Adamič) .M .5« NOVE PESMI S SPBBMLJEVANJEM KLAVIRJA Album »lov. narodnih pesmi < Prelovec) -----—------------------...JI Sest narodnih pesmi (Prelovec) JB§ MEŠAM IN M0§KI ZBOE Slovenski akordi (Adamič) s I« l*tlM*MI**»»»tM*»tl*«ll|*«4H*Mt«*«7$ 11. ________________________ PsmiaJMflkl odssevl. H. sr........45 AlMrUka storamka lira(Holmar) I — Orlovske klrnne (Vjdoplrec)__U9 10 moMdk i« \ (Adamič) M06KI EB6E Trije moffkl zbori (Par«č) ^ Izdala Glasbena Matiea — Narodna naffrsbniea (Parčlč) _ (Labarcar 2. ar. ...40 ..J5 .»43 ADVERTISE MOgODA' Na« M *riJo ■ * r / ''r'lWl 1 BAZNE PESMI g SPKEMLJEVA* (Foester) Iidata Glasbena Matica (Labanmr) j St. 13. Podoknlea ...............11 ' glavtek. zbirka Šolskih pesmi — (Medred) -------------------------------M Lin. srednješolska, 1. In 2. irezek po JI Traglasai mladinski skor primeren sa troa!a*en ženski aH možki »bor. 15 peamic. t Predel) ......L- Meianl In amiki zbori (Aljai) 3. zrezek: Psalm 118; TI reaelo poj; Na dan; I>irna noč ........„.n4| 6. zrrežek: Opomin k veselju; grata noč; Stražniki: Hvalite Go-si>oda; Občutki; Geslo ________________.M 7. zrezek: Slavček; Zaostali ptič; I>»moro fant, — pravi Henrik malo pikro. Jolanda zamalin«* z rokama, nato pa se ^zadovoljno pomladi p > kuhili bokih. — Za božjo voljo, ali naj bom tako debela, kot je Eva Marija1 Malo bolj se morata ha vit i s športom. Eva Marija se tem besedam zasmeje, ; — I>o sedaj me mast še ne teži. Jo, iu tudi nočem imeti tak;> tanke postave kot trska. Pri tem pofrl<*d* Ralfa Bernda„ v čegar oe«-h opazi tako vroč« občudovanje, da mogla dvomiti, kateri bi odločil prvo nagrade za lepoto. K sreči Jolanda ni opazila tega pogleda. I»ila je zadovoljna. r!<* je na svojo se>tri«"no .xtre.xla n«-koliko svoje tz]<*hiio.st i. Od Italf; ae poslovi a 'Vmart shakeband". Ralf p«»maira staremu irospodu in Evi Mariji v avtomobil, sam pa sede spredaj po'«** Henrika, ki je zopet vozil. Jolanda je hote la Kalfu še nekaj povedati, toda Henrik je tako naglo pojrnal. dj nj< ni h besed ni bilo mogoAe slišati. Za Henrikom «e zavpije "ne-aiamncž'*. toda tudi ta betteda ni prišla na svoj cilj. 'Raff tte je prepričal, da je bila ta kratka vožnja z avtomobi lom n*egr»v največji dobiček istesa dne. kajti mogel je slišati frla Eve Marije in občudovati njen krasni oforaz, kadar se je nekoliko ozrl čez rano. Samo žal mu je »bilo. da je bila vožja tako kratka Toda pričakovalo ga je še veliko veselje. Ko »e je avtomobil vstavil pri strans-kem vhodu v tovarno in je Half azstopil. mu pravi ob slovesu Jurij Rodenberg: — Upam. da bo«te prihodnjič tudi nam darovali kako prosto nedeljo, (roapod doktor. Večernih zabav si še ne sem privoščiti, drugače bi sftpet povabil gospode inžinirje, toda to moram še odložiti, da se še 4>olj pokrepim; toda vašo prijetno družbo si izgovorim za rno j»edkini. y dol>rern let.u pa je Da, nika. Tudi so ti zastopniki protc- 1>ojrnal zaim^ino. y Biarritzu se je testirali proti temu. da bi se vprašanje .skrajšanega delovnega časa sevalo mednarodno, to je po mednarodnem uradu dela. V nasprotju s trgovskimi zbornicami pa se je jasno in odločno izjavila za 40-ura i tednik Zve™ strokovnih organizacij, ki je vlo-žial na francosko vlado nujno zahtevo za uvedbo skrajšanega delovnega časa. Važno in poučno bo. če si ogledamo sedanji delovni čas francoskega delavstva. V Franciji dela čez 48 ur 61% delavstva, od -40 do 48 ur 18%. manj ko 4() ur tedensko pa le 21% delavstva. Manj kot 40 ur se dela v industriji žlahtnih kovin ter v nekaterih rudnikih. V letu 1932 se je delov nato seznanil z neko žensko, kateri se je predstavil za kabinetnega šefa Ari.stida Brianda. Ta dama mu ;e zaupala 560,000 frankov, katere je zapravil do zadnjega centima. Z zadnjimi franki te vsote se je še peljal v Ženevo, kjer se je kraljica njegovega srca želela seznaniti z njegovim "šefom" Briandom. Pri povratku iz Švice v Pariz je i naletel David na novo žensko znanje. Ta ženska je pokazala tolik?, radodarnosti. da jo je David takoj izkoristil. Prejel je od nje 260 tisoč frankov. Potem se je peljal v Bordeaux, k^er je spoznal v vagonu prijateljico nekega francoskega parlamentarca. Sklenil je z njo na brzo roko pogodbo o dobavi te- iiiimiHiiiiiiiiiiiii^j^iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN GRUNT (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $1 50 MODERNI JERUZALEM ni čas v primeri z letom i931 celo lefon*kih aparatov in je s tem za podaljšal. V letu 1931 je namreč s,užil S60-000 frankov, delalo čez 48 ur samo 57% dela v-1 Kmalu po tem dogodku se je na-stva. v letu* 1932 pa že 61%. Zato'selil v Parizu, kjer se je seznanil s pa ni čudno, če stiska vedno bolj svojo sedanjo mlado ženo. Izvabil narašča in je vedno več brezposel-';; je 350.000 frankov. Nien oče, se- nili I nui- danji predsednik deželnega sodišča Več francoskih poslancev je iz- ^ podjetni don Juan izropal pridelalo osnutek zakona ezni ogoljufal je vsako za 5 do noga časa. Osnutek pravilno po- 100oo frankov. Vsaki je obljubil udarja, da obstoja najvažnejši zakon a ko ^ imel v žepu dona,% problem v tem. kako na novo oži- j(? na ^ p^bu. Davida so nato viti in dvigniti kupno moč naro- arotirali. KI Hib vsemu pa mu je o-da ki je padla radi mehanizacije1 kU|1& hči predsednika deželnega dela, kako vzpostaviti ravnotežje^sodi^.a naklonjena v ljubezni in se med ročnim m .strojnim delom. Re- j{1 dala te dnl z njim por(^.iti v sitev tega problema: zopet skraj- p^^ovalnem zaporu. Pravi, da ni sani delovni eas brez istočasnega ;m( la nikakftr odnehail tem mani, znizanja plac^ Postavlja pa ta os-jker je mp(|tpm ^ tala mati nJe. nutek tri načela. Prvo načelo je. ff()ve{?a otroka da naj se skrajsanje deh»vnega časa nanaša predvsem na tisto industrijo. pri kateri je radi mehanizacije izgubilo delo kar največ delavstva. Drugo načelo pravi, da je to skrajšanje le prehodnega značaja ; tretje pa. da naj vseh stroškov, yosebno v manj odnosnih industrijah, ne nosijo le podjetniki, temveč naj jih nekaj nosi tudi država. Osnutek je bil predan parla- ZLATI ZAKLAD "LMTINE' mentarnemu odboru "otapl;ača Beckersa. ki hoče dvigniti zlati zaklad iz ladje "Lutine", ki se je pri otoku Ter-: Kchellingu potopila pred 130 leti. Ladja je bila pokrita s 13 m debelo peščeno plastjo in Beckers je prodrl .skozi njo do prostora, kjer so hranili municijo. Pod tem prostorom mora biti zlati zaklad. — Zadnje poskuse, da hi prodrl do njega, 1k> Beckers izvršil s posebnim sesalnim stolpom, ki čaka žf pripravljen v terschellinskem pristanišču. ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: "1LE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAJA Potem še izlet dne 1 7. JUNIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 --—------^- AQUITANIA preko Cherbourga---------5. JULIJA Oena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: . Slovenic Publishing Company •TRAVEL BUREAU -216 West 18th Street New York, N. Y. & >9 SLOVENIC PUBLISHING CO. / TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE rJIllllllllliltiMJMtSihinnfimnmiHmPKiiiMFinHHHiiinuifmfliril Kdor po^na Jeruzalem iz predvojnih časov, ko je bil še glavno mesto ne posebno velikega okraja in je štel 40,000 prebivalcev, bi ga »daj težko spoznal, saj je naraslo .število prebivalcev na blizu 100,000. Staro mesto je ostali sicer ohranjeno s svojim kozmopolitičnim licem, z rusko cerkvijo, z vitkim zvonikom italijanskega samostana na Oljski j?ori. s francoskim samostanom Notre Dame itd., toda moderno mesto se je raztegnilo proti zapadu od starega s krasnimi poslopji, med katerimi je posebno lepa palača YMCA, velik hotel "Pri kralju Davidu", vladno poslopje, židovska univerza na gori Scopus itd. Značaj romarskega mesta se u-jmika modernemu praktičnemu dii-' hu, ki ga zanašajo v Jeruzalem židovski priseljenci. Zidje ustanavljajo v mestu najrazličnejše organizn-jeije. Za jaffskimi vrati je nastalo več modernih ulic. Betlehem in Jaffa. ki se imenuje zdaj Tell Aviv, sta | pitali predmestji Jeruzalema. V i Jeruzalemu zaposleni delavci so v i (dobi uri z avtobusom d^nia v J a f-|fi. Ko bo ustanovljena v Jeruzalemu še borza, bodo imeli novo prišel i eni židje menda vse, po čemer jim hrepeni srce, od kioa do pevskih dvoran, univerze in bor^e. Uorzr; seveda še posebno pogrešajo. fcsssg 24. maja: Manhattan v Havre Albtrt BaJlin v Cherbourg 25. maja: Con te dl Savola v Genoa 26. maja: Majestic v Cherbourg M in tit; tonka v Havre Veendam v Boulogne 27. maja: lie de France v Havre Saturnia v Trst Aquitania v Cherbourg iO maja: Europa v Bremen 31. maja: Hamburg v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre Koma v Citnoa 2. Jtmija: Olympic v Cherbourg Westeriiland v Havre Volenilain v Boulogne 3. junija: Charnplaln v Havre Rex v Genoa Britannic v Cobh 6. junij*: Leviathan v Cherbourg 7. junija: r>euts«-hland v Ch«*rbonr* Berengaria v Cherbourg 8. Junija: l,afavette v Havre Augustus v Genoa Bremen v Bremen 9. junija: St»tends»m v Boulogne Minncwaska v Cherbourg 10. junija: Paris v Havre 14. junija: Pres. H-u-ding v Havre Majestic V Cherbourg New Yoi '< v Cherbourg Aquitania v Cherbourg 15. junija: Con te di Savola v Genoa 1«. J«tni*n: Kuropa v Premen P^nilnnil v Havre Rotterdam v Boulogne 17. junija: Brituni'; v Cobh lie tie France v Havre 20. Junija: be Grasse v Havre 21. junija: Vulcania v Trat Albert liallin v Cherbourg Manhattan v Havre 23. Junija: Olympic v Cherbourg Minetonka v Havre Veendam v Boulogne 24. junija: C!iami>lain v Havre Rex v Genoa Bremen v Bremen 27. junija: L.evia.than v Cherbourg 28. junija: Beren^aria v Cherbourg Hamburg . Cherbourg 29. Junija: Conte Crande v Cenoa 30. junija: Majestic v Cherbourg Statendam v Boulogne I. julija: Paris v Havre I.afayett-a v Havre 3. julija: En ropa v Bremen 5. julija: Saturnia v Trst Aquitana v Cherbourg Oeutschiand v Cherbourg 7. julija: lie de France v Havre 8. julija: Conte di Sdvoia v Genoa II. julija: Bremen v Bremen 12. julija: New York v Cherbourg Olympic v Cherbourg 14. julija: Rotterdam. Rotterdam 15. julija: Champlain v Havre R'-x v Genoa Herencrarla v Cherbourg 18. julija: I."vin than v Cherbourg 19. JuiiJa: Manhattan v Havr«? Albert tialllti v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. julija: Pnris v Havre Kuropa v Premen j Statendam v Boulogne 26. julija: I^ifayette v Havre Hamburg v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. Julila: Veendam v Boulogne He de France v Havre 29. Julija: Vulcania v Trst Aquitania v Cherbourg / DNI DO JUGOSLAVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU BREMEN • EURO PA Posebni vlak ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v Ljubljano. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA POT DO STARE D O M O V I N K Za podrobnosti vprašajte kateregakoli loka'nega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY/ NEW YORK KDOR NAMERAVA potovati v domovino to poletje naj se čunpreje oglasi za izlet Slovencev, ki potujejo na Francoskem brzoparn'ku "ILE DE FRANCE" 1 7. JUNIJA 1933 PREKO HAVRE in PARIZA. — HITRA VOŽNJA IN DIREKTNA ZVEZA ZA JUGOSLAVIJO NIZKE CENE—IZVRSTNA 1'OSTREŽ IiA~I)OM AC A HRANA Za pojasnila in navodila pišite še danes na 1359 SECOND AVE., (General Travel Service Inc.) NEW YORK FRENCH LINE CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ŽNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENK RE#dM; Buo« Mm« $2« / Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA SI« Weat lltb »treat Nav lark City Poziv! Izdajanje lista je v zvezi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G, N. ft